OBČANI, POZORNO PREBERIMO!
Ugotovitvene posledice priključitve etažnih kurUnih naprav, trajnožarečih in oljnih peči na opečne dimne tuljave -1. del
Današnji razvoj gradbeništva in strojništva zahtcva podrobrio obdelavo kurilnih, dimovodnih in prezra-čevalmh naprav. Že s samo gradnjo teh naprav pa jc nujno potrebno poskrbeti za njihovo bodeče vzdrže-vanje ter odpravljanje raznovrstnih napak. Za pravil-no delovanje kurilne naprave je pomembno, da ima zgrajeno ustrezno dimno tuljavo. ki ima kislinood-pornost.
«. V večini primerov uporabniki kurilnih in dimovod-nih naprav brez vednosti hišnega svcta. požarne inšpekcije in dimnikarske organitacije priključujejo razne kurilne naprave na že obstoječe dimnc tuljave.
Poslcdica takšnih neslrokovnih priključitev je slab-še delovanje kurilne naprave, zadimljenje in zapli-njevanje stanovanjskih enot v visji in nižji etaži, prekomerna zasmolitev dimne tuljave. pojav katran-skih madežev in razpad dimne tuljave.
Na dimne tuljave, ki so zidane iz opečne opcke premera 14 X Hali 14 X 16 cm ni dovoljeno priklju-čevati etažnih centralnih kurilnih naprav trajnožare-čih in oljnih kurilnih naprav. Priključevanje takšnih kurilnih naprav na opečne dimne tuljave ali bctonske ima za posledico, da začne dimna tuljava proti ustju dimnika razkrajati oziroma razpadati. V večini pri-merov nastajajo katranski madeži na dimni tuljavi. ki se zaradi težnosti premika navzdol. Katranski made-ži oziroma razkrajanje in razpad dimne tuljave je posledica, da kurilna naprava obratuje z manjšo moijo. To obratovanje je povezano s pripiranjem dovoda zraka. kar povzroča nepopolno zgorevanje, delno suho destilacijo premoga, katerega derivat je katran, ki se ugotovi v dimni tuljavi. V zgornjih plasteh pa prihaja zato prenizka temperatura izhod-nih plinov zato nastaja rosenje dimne tuljave in nastanek katranskih madežev. Neizgoreli anhidrati žveplaste in žveplene kisline (SO1 in (SO') v dimni tuljavi s kondenzno vlogo ustvarjajo obe kislini, ki še dodatno razkrajajo večino gradbenega materiala, kar povzroča razpad dimnika kot celote.
Proizvajalci elažnih centralnih kurilnih naprav in trajnožarniji peči na tržišče plasirajo svoje izdelke. vendar bodočim kupcem ne svetujejo na kakšno dimno tuijavo lahko priključijo lakšne kurilne na-prave. Takšne kurilne naprave imajo sicer ekono-mično izkoriščanjegoriva, opečne dimne tuljavc pa niso primerne za takšne kurilne naprave. ker niso kislinoodporne.
Poškodb opečnih dimnih tuljav. pojav katrana. zadimljcnja in .zaplinjenja načelno ni pričakovati v enem letu (lahko pa tudi) vsekakor pa bo do teh poškodb prišlo, kar je ugolovljeno ne samo v Slove-niji, ampak tudi v drugih republikah.
Gradnja opečnih dimnikov je namenjena za prik-ljučitev kurilnih naprav, ki imajo princip kurjenja (lončene, kraljica, Ludz peči. zidani in železni šievil-niki).
Dimnikarski delavci v večini primerov ne vedo, kaj uporabnik stanovanja priključuje na dimno tulja-
vo. Uporabnik nas pokliče šele tedaj. kadar kurilna naprava ne dcluje dobro, oziroma je dimna tuljava v takšnem stanju. da že ogroža požarno in drugo nevarnost v zgradbi.
Sanacija dimne tuljave oziroma dimnika kot celotc je nciletokrat neizvcdljiva. če pa jc. so vezana velika materialna srcdstva družbe oziroma stanovanjskih skupnosti. Uporabnik stanovanjske enole ne sme samoiniciativno spreminjati kurilnih naprav. V pri-meru. če žcli menjati kuhlno napravo oziroma sprc-meniti način ogrevanja. si mora pridobiti ustrezno soglasje od pristojnc dimnikarskc organizacijc. po-žarnc inšpekcije, da je bila kurilna. domovodna in prezračevalna naprava strokovno preglcdana in jc bilo ugotovljeno, da ustreza tehničnim pravilom in da pri normalni uporabi ni nevarnosti za požar ali zastrupitev s plinom. ter da dimni plini ne presegajo dovoljcnc sajavosli.
Od samoupravne stanovanjske skupnosli. hišnega sveta ali skupnosti stanovalcev pa si mora predhodno pridobiti priglasitev za možno zamenjavo kurilne naprave.
Ugolavljamo. da zakonodajalec ni predvidcl po-sledic. ki nastajajo s priključitvijo neustreznc kunlne naprave na opečno dimno tuljavo. glede določbe, da naj tudi tisti. ki z neuslrezno pnključeno kurilno napravo poškoduje dimno tuljavo. dimno tuljavo tudi vsposlavi v takšno stahje kot je bila prcd priklju-čitvijo neustrezne naprave.
Menimo, da bi le z takšnimi ukrepi omejili samo-iniciativnost uporabnikov glede priključevanja neu-streznih kurišč na dimne tuljave in s tem prihranili družbi ogromna materialna sredstva, izboljšali kvali-teto zraka in prventivno požarno varnosi.
Uporabnik stanovanjske enote lahko spremeni oziroma zamenja kurišče, če si pridobi ustrezna so-glasja. katera smo že našteli in če dimna tuljava ustreza sledečim pogojem: - da ima visoko trdnosl. dobro toplotno izolacijo. visoko odpornost proli po-gostim spremembam temperature. plinotesnost. od-pornost proti kislinam. ognjevarnost in gladkost no-tranjih povrSin.                                                          >
Odloiitev za izbiro kurilne naprave vpliva v prvi vrsti, koliko toplote potrebujemo za ogrevanje. torej kakjria mora biti mo4 kurilne naprave Pogosto se nabavlja kurilne naprave, ki imajo preveliko moč, kar ima za posledico nepotrebne izgubc toplote. preveliko porabo goriva in prekomerno onesnaževa-nje ozražja. Pri kurilnih napravah na tckoče gorivo nastajajo zaradi občasncga delovanja gonlnika z dol-gimi vmesnimi odmori izgube zaradi mirovanja. Na drugi strani pa kurilnc naprave s premajhno močjo ne morejo ogreti zgradbe.
Pred nabavo kurilne naprave se je nujno posvcto-vati z strokovnjakom. da izračuna kakšno moč kuril-ne naprave potrebujete.
(nadaljevanje drugič) DO Dimnikarstvo Ljubljana