ISSN 7704-01985 9 . . ______ RADIOPTUJ 89,8» 98,2 °I04,3mhz Natisnjenih: 12.000 izvodov Ptuj, četrtek, 20. junija 2002 / letnik LV / št. 25 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 200 SIT PIZZA GUSEPPE ŠUNKA 600g + nož gratis Hn TEDNA OD ČETRTKA DO ČETRTKA v vseh prodajalnah ERA PETUA TA TEDEN / ta teden Gremo na počitnice... Po poletju diši, po brezskrbnem, dolgem, vročem poletju. Sicer nas še nekaj dni obdajata skorajda poletna vročina in sopara, z jutrišnjim uradnim koledarskim pričetkom tega letnega časa pa se končuje tudi šolsko leto. In tako se bodo za večino od 290.000 slovenskih šolarjev in dijakov pričele poletne počitnice. Skoraj šestina Slovencev bo drla na morje, v hribe, v kopališča, pa tudi ob reke in potoke, kajti počitnice je treba izkoristiti. Glede na napovedi Turistične zveze in Gospodarske zbornice Slovenije lahko pričakujemo v glavni sezoni tudi povečanje števila tujih turistov oziroma okoli 3-odstotno povečanje cestnega prometa. Ce k temu primaknemo dejstvo, da sta julij in avgust še dolga leta najbolj krvava meseca, potem skrbi niso odveč. Po podatkih slovenske policije se več kot 70 odstotkov vseh najhujših prometnih nesreč pripeti v lepem, jasnem vremenu. Med dnevi sta najvarnejša ponedeljek in torek, daleč najbolj črna pa petek in sobota. Da si dnevov, namenjenih počitku, razvedrilu in sprostitvi, zaradi prepotentnega hlastanja po ušitkih ne bi zagrenili z neprijetnostmi, je treba storiti zelo malo. Se preden bomo nalošili dopustniški kovček, pomislimo, kdo bo v času naše odsotnosti skrbel za naše stanovanje ali hišo. Na čas dopustov se namreč pripravljajo tudi vlomilci in tatovi ... In nikar ne pozabimo, da se nam tudi med potjo ali na dopustu lahko pripeti kakšna neprijetnost, zato bomo še doma poskrbeli za brezhibno in varno vozilo. In končno: nikar preveč ne hitimo. Med vzroki prometnih nesreč absolutno vodi neprilagojena hitrost. Podatki šal pričajo tudi o tem, da na naših cestah vsako leto umre za šolski razred otrok in mladostnikov. Pa srečno in kar se da prijetne ter predvsem varne počitnice! PTUJ / MARATONCI BODO PONOVNO OBTEKLI SLOVENIJO Že 11. tek ob mejah Slovenije člani TK Maraton Ptuj organizirajo letos že 11. tek ob mejah Slovenije. S tem počastijo dan samostojnosti nase države, hkrati pa je to praznik in druženje vseh ptujskih ljubiteljev teka. Start teka bo v petek, 21. junija, ob 20 uri pred Mestno hišo. Končal se bo točno čez štiri dni, torej 25. junija, na istem mestu ob enakem času. Maratonci bomo pritekli v Ptuj na koncu proslave 11. obletnice dneva samostojnosti. Vse štiri dni in noči bodo tekli Branko Bolcar, Branko Brumen, Matjaž Farič, Rajko Lazar, Rudi Majcen, Stanko Matjašič, Siniša Novak, Živko Perič, Milan Potočnik, Franci Zupanič in Niko Žuraj. Deloma se jim bodo pridružili tudi Tanja Angleitner, Nataša Herzog, David Cafuta, Miran Sagadin in Ljubo Huz-jan. Savinjsko sedlo bodo prečkali Albina Smid, Božo Dokl (vodja teka), Boris Zmazek in dr. Rajko Brglez, ki bo tudi uradni zdravnik teka, ter kot tehnični spremljevalec Drago Ačimovič. Na koncu vabimo vse Ptuj-čane na začetek in zaključek 11. teka ob meji Slovenije, tiste z boljšo kondicijo pa, da se jim pridružijo v zadnji uri teka med Podlehnikom in Ptujem. Nadaljevanje na str. 25 Niko turaj TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVEd.o.o. PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34, SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO JUNIJSKI POLO BASIS. Svež in ugoden! že od 1.760.000 SIT. Izberite brezplačno klimo ali prihranek v vrednosti 190.000 SIT. PriUI, prevzel, zmagal. Pelo. Dominko d.o.o.. Zadružni trg 8, 2251 Ptuj TEL.: 02/788-11-50 est ■ Kopalnice z navdihom. 20 LET TRADICIJE [PEFTUJ, Ormoška 29, tel.: 02/771 01 70 J ^^ KEOR d.0.0., Zrkovska cesta 87, 2000 Maribor_^ ORMOŽ / gimnazija uradno odprta Evropa nas bo cenila samo po izobrazbi Ministrica dr. Lucija Čok je v spremstvu ravnateljice Marjane Suric prerezala vrvico ob odprtju gimnazije. Foto: Fl Prejšnji četrtek je bilo v Ormožu nadvse slovesno, saj so uradno odprli prostore gimnazije. Uvodoma je ravnateljica Gimnazije Ormož Marjana Surič orisala kratko zgodovino nastanka gimnazije v Ormožu in potek njene gradnje. Gimnazija je bila v Ormožu ustanovljena 9. julija 1998. Delati je pričela v prostorih osnovne šole, po štirih letih, ko končuje srednje šolanje prva generacija dijakov, pa se je preselila v nove gimnazijske prostore (pouk v gimnaziji je potekal že vse šolsko leto v novih prostorih). Sola ima telovadnico, ki je tudi večnamenski prostor, ter bazen z ogrevano vodo. Celotna investicija je stala nekaj nad 582 milijonov tolarjev, od tega je občina Ormož zaradi nadstan-darda zagotovila 27 odstotkov. Odprtje prostorov gimnazije v Ormožu je ministrica za šolstvo, znanost in šport dr. Lucija Cok ocenila kot pomemben dogodek za slovensko šolstvo, saj kot je dejala, nas bo Evropa cenila po izobrazbi. Poudarila je, da sodi Slovenija po odvajanju sredstev za izobraževanje v povprečje razvitih evropskih držav, saj dajemo za izobraževa- Gostje slovesnosti: ministrica za šolstvo, znanost in šport dr. Lucija Čok, ravnateljica Marjana Suric, župan Vili Trofenik, državni sekretar Herman Tomažic in poslanec Rudi Moge. Foto: Fl nje 5,4 odstotka bruto družbenega proizvoda. Dejala je tudi, da je gimnazija za Ormož izrednega pomena, saj bodo mladi z večjim znanjem ustvarjali boljše pogoje življenja in dela v svojem okolju. Obe govornici, ravnateljica in ministrica, sta v zvezi s končanjem projekta izgradnje gimnazije na veliko hvalili ormoškega župana Vilija Trofenika, ki je po njunem najzaslužnejši, da je v Ormožu gimnazija sploh nastala. V kulturnem programu so ob odprtju gimnazije nastopili: godba na pihala iz Ormoža pod vodstvom Stefana Petka (ti so na vročem soncu sedeli več kot eno uro — zaradi ministričine zamude pol ure dlje, kot bi bilo potrebno), dekliški pevski zbor Okarina iz Ormoža pod vodstvom Zlatke Puklavec ter dijaki gimnazije in ormoške glasbene šole. Nastopil pa je tudi ansambel, sestavljen iz sedanjih in bivših poslancev slovenskega parlamenta. Prireditev je vodila dijakinja Adrijana Gašparič. Na odprtje je prišlo veliko število domačinov ter gostov iz političnih in srednješolskih krogov. Bili so tudi ravnatelji iz Centra srednjih šol na Ptuju, ptujskih gimnazijcev pa nismo videli. Franc Laien ZDRAVSTVO PTUJ: Jutri odprtje nove di-alize in fizioterapije STRAN 2 PO NAŠIH OBČINAH PTUJ: Moravske Toplice kupujejo Terme STRAN 3 ČRNA KRONIKA LANCOVA VAS: Ogenj in eksplozija na balonu STRAN 32 ŠPORT DRAGAN GRBAVAC: "Verjel sem v fante!" STRAN 26 9770040197046 PTUJ / jutri svečano odprtje nove dialize in fizioetrapije Leto investicij v ptujski bolnišnici 500 MILIJONOV TOLARJEV ZA PROSTORE IN OPREMO Za 403 zaposlene v ptujski bolnišnici in okrog sto tisoč bolnikov, ki gravitirajo nanjo, je jutrišnji 21. junij velik dan. V navzočnosti ministra za zdravje Dušana Kebra bodo svečano predali namenu novo dializo in fizioterapijo. Gre za naložbo v skupni višini 330 milijonov tolarjev. Po prvotnih izračunih naj bi obe investiciji stali skupaj z opremo 350 milijonov tolarjev, ker pa so se obnašali racionalno, so privarčevali 20 milijonov tolarjev, ki jih bodo porabili za nujno sanacijo strehe porodnišnice (v katero zamaka ob nalivih že od njenega odprtja, za kar krivde noče prevzeti nihče) in fasade. Investiciji v dializo in fizioterapijo so načrtovali že več let, 15. oktobra lani pa so ju pri~eli ure-sni~evati. Za gradbeni del nove dialize so kredit najeli pri Novi Ljubljanski banki - podružnici Ptuj, s pomočjo donatorjev pa so jo opremili. Do začetka tega tedna so donatorski prispevki v denarju in opremi presegli 154 milijonov tolarjev. Vsem, ki so na kakršnikoli način pomagali pri izgradnjo dialize in fizioterapije, se bo direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko v imenu zaposlenih in vseh bolnikov naj-topleje zahvalil. Slovenski javnosti, vladi in medijem pa je namenjeno sporo~ilo, da so z naj- novej{imi investicijami v ptujski bolni{nici lastnika (državo) obogatili za 350 milijonov tolarjev. Za toliko se je namre~ po-ve~alo njeno premoženje, ~eprav država za nobeno od investicij ni namenila niti tolarja. Leto 2002 so v ptujski bolni-{nici poimenovali kot leto investicij. Skupaj so zna{ale 500 milijonov tolarjev, kajti ob investicijah v dializo in fizioterapijo so precej vlagali tudi v medicinsko opremo: kupili so novi rentgen, ultrazvok za porodni{nico in monitorje za oddelek intenzivne nege. Okrepili so se tudi kadrovsko, saj bolnikom želijo ponuditi najbolj{e. Lojze Arko, direktor ptujske bolnišnice: »Z letošnjimi investicijami smo državo obogatili za 350 milijonov tolarjev ...« Nova dializa ima 22 dializnih mest, število bolnikov je v letošnjem letu naraslo že na 63. Danica Blanuša, dr. med. spec. inter., odgovorna za dializo v okviru internega oddelka ptujske bolnišnice, in Zlatka Krampelj, odgovorna sestra za hemodializo, v pogovoru z Djurem Vertušem iz Ptuja, ki se na dializi zdravi od lanskega decembra. Foto: Črtomir Goznik "To je prav gotovo velika pridobitev ne samo za Ptuj, temve~ tudi za ptujsko-ormo{ko obmo-~je. Veliko so pridobili pacienti, bolj{e pogoje za zdravljenje, in zaposleni, bolj{e pogoje za delo. Ptujska bolni{nica je bolni{ni-ca s strategijo in prepoznavnim razvojem. V bodo~e bomo delali vse, kar že delamo, kar pa bomo {e delali, je podrobno razdelano v na{ih razvojnih dokumentih. Imamo jasno strategijo na strokovnem in investicijskem pod-ro~ju. Med drugim na~rtujemo investicijska vlaganja v obnovo operacijskih dvoran, intezivne nege, pediatri~nih ambulant, ambulante za bole~ine in nekatere druge. Veliko si obetamo tudi od turisti~ne dialize v sodelovanju s Termami Ptuj," je {e povedal direktor ptujske bol- ni{nice Lojze Arko. Novo sodobno fizioterapijo so uredili v pritli~ju kirur{kega oddelka. Vodja fizioterapije Smi-Ijana Valenko je povedala, da se nove pridobitve zaposlenih, skupaj jih je sedem, veselijo skupaj s pacienti. Dnevno jih oskrbijo med 30 in 40, ki ambulantno nadaljujejo rehabilitacijo po operacijah na oddelkih. Zagotavljajo jim kvalitetne storitve in terapijo. Nekateri prihajajo zaradi degenerativnih obolenj, ve~ina pa po po{kod-bah. Sestavni del bolni{ni~ne fizioterapije je tudi nevrofiziote-rapija, izvajajo jo že enajsto leto, namenjena je razvojno ogroženim otrokom in otrokom s ce-rabralno paralizo ter drugim, ki imajo motnje v motoriki. S temi storitvami pomagajo 110 otro- Krampelj. Nova dializa ima 22 dializnih mest. V okviru internega oddelka ptujske bolni{nice je za delo di-alize, ki ni samostojni oddelek, odgovorna Danica Blanuša, dr. med., spec. internistka. Dia-lizni bolniki so bolniki s kon-~no odpovedjo ledvic, ki so na nadomestnem zdravljenju s he-modializo, je uvodoma povedala. 30 odstotkov jih je starej{ih od 65 let, najstarej{i bolnik ima 87 let. Četrtina bolnikov je diabetikov, pri teh in starej{ih bolnikih so dialize zahtevnej{e. Stevilo dializnih bolnikov se pove~uje iz leta v leto, posebej {e med starej{imi in diabetiki. Zadnje ~ase se pove~uje {tevilo dializnih bolnikov, ki se odlo-~ijo za transplantacijo, letos so bili transplantirani že trije nji- Okoljska politika podjetja PROMOTION ■ M m m m Albin Promotion, d.o.o. V našem podjetju se zavedamo, da je skrb za zdrav in varen življenjski prostor temeljni pogoj za življenje in izvajanje proizvodno-montažne in galvanske industrije. Varstvo okolja je ena od osnovnih dolžnosti, pravic in odgovornosti vseh zaposlenih ter ga obravnavamo kot sestavni del planiranja in vodenja podjetja. Zaradi svoje pomembnosti je politika ravnanja z okoljem sestavni del politike vodenja in organizacijske kulture našega podjetja. Skladno z zakonodajo in drugimi zahtevami bomo vsi zaposleni delovali tako, da bomo zmanjševali negativne vplive proizvodnih procesov in uporabe vseh negativnih učinkov na okolje. Na{a temeljna na~ela so: - vključevati ekologijo v razvojno tehnologijo, v letne in operativne načrte s predvidenimi ukrepi, sredstvi, nosilci, izvajalci in roki z namenom, da bi nenehno zmanjševali negativne vplive na okolje; - spremljati in meriti okoljske vidike in v primeru odstopanj ustrezno ukrepati; - izboljševati ekološko stanje v našem podjetju ob upoštevanju okoljevarstvenih predpisov in zakonov; - načrtovati in uvajati nove tehnologije in proizvode v skladu z načeli in predpisi varovanja okolja; - izbirati in uporabljati takšne materiale, ki manj obremenjujejo okolje; - spremljanje in zmanjševanje količin nastalih odpadkov ter si prizadevali za racionalno rabo energentov; - spremljati in zmanjševati porabo električne energije in tehnološke vode; - izobraževati in osveščati zaposlene o odgovornosti do delovnega in širšega okolja. Uresničevanje in poznavanje načel varovanja okolja sta za zaposlene zavezujoči; - obveščati notranjo in zunanjo javnost o naših dosežkih in načrtih na področju varovanja okolja; Zapisana okoljska politika je dostopna širši javnosti. Lovrenc, 01.02. 2001 Vodstvo podjetja: Albin Brencl Nova fizioterapija je velika pridobitev za paciente in bolnike kom s svojega gravitacijskega obmo~ja. Za te storitve so morali zaposleni pridobiti dodatna znanja in sposobnosti v okviru t. im. Bobath te~aja. Nova njihova storitev je kinetek, ki se uporablja pri razgibavanju kolen po operativnih posegih. Zgodovina dialize v ptujski bolni{nici sega v leto 1979, ko so 15. februarja izvedli prvo diali-zo v prostorih internega oddelka. Trenutno je na dializi, ki od 3. junija že dela v novih svetlih, zra~nih in sodobnih prostorih v podpritli~ju porodni{nice, 63 bolnikov. Za 63 bolnikov skrbi 16 zaposlenih, je povedala odgovorna sestra hemodialize Zlatka hovi bolniki. Predvsem gre za mlaj{e dializne bolnike. "Resni~no smo komaj ~akali na nove prostore, zdaj{nji so bili že tako utesnjeni, da smo bili vedno na trnih, ~e bi se kaj zgodilo in bi morali z vsemi razpoložljivimi aparati do bolnika. Med posameznimi posteljami skorajda ni bilo ve~ prostora. Kljub bolezni dializni bolniki, ki so invalidi s 100-odstotno telesno okvaro, danes, ~e so dobro rehabilitirani, lahko lepo živijo s pomo~jo medicine in tehnike, {e pred 30 leti pa so vsi umrli," je med drugim povedala Danica Blanu{a. MG PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA Špekulativni pokojninski boni Minuli teden je na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev minil v znamenju padanja tečajev večine delnic. Vse kaže na to, da se je resnično že začelo poletje, saj je bil tudi obseg trgovanja precej skromnejši, kot smo ga bili vajeni v zadnjem obdobju. Največ pozornosti je bilo usmerjene k pokojninskim bonom, ki naj bi jih bilo možno do sredine julija zamenjati za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja. Zaradi zelo majhnega povpraševanja po teh policah je bil v javnosti podan predlog, da bi spremenili področni zakon in s tem rok, v katerem je bone možno zamenjati za zavarovalne police ter spremeniti omejitev največjega števila bonov, ki jih ima lahko ena oseba. Zakonsko omejena količina bonov, ki jo je možno zamenjati za pokojninsko polico, je 10.000 bonov, predlagana količina pa je bila 30.000 bonov na eno osebo. Lo-biranja je bilo pri tem veliko — navsezadnje gre za zelo špe-kulativen vrednostni papir, ki je odvisen tudi od politične volje. Državni zbor se za takšno potezo v četrtek ni odločil, kar se je močno odrazilo v petkovem trgovanju z boni. Med imetniki velike količine bonov je tudi mnogo pravnih oseb, ki so le-te v preteklosti kupovali zgolj iz špeku-lativnih namenov. V petek zjutraj je ob objavi novic o neuspeli spremembi zakona borzo tako rekoč preplavila ponudba bonov s strani pravnih oseb, ki niso upravičene do zamenjave za pokojninske police. Posledica je bil občuten padec cene, za kar 20%. Glede na trenutno povečano ponudbo in pomanjkanje povpraševanja po bonih se tudi za v nadalje napoveduje drsenje tečaja navzdol. Je pa bil podprt vladni predlog o podaljšanju roka za zamenjavo bonov za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja, in sicer do 31.12. 2002. Privlačnost trgov bivše Jugoslavije ostaja še naprej na visoki ravni. Vedno več slovenskih podjetij se namreč odloča razširiti svoje poslovanje na te trge, največkrat s povezovanjem ali s prevzemi družb, ki na tem področju že delujejo. Velikega potenciala na omenjenem območju se zavedajo tudi v Petrolu, saj so v minulem tednu podali ponudbo za nakup 25-odstotnega deleža največje hrvaške naftne družbe Ine. Petrol naj bi se na razpis prijavil v konzorciju, v katerem sodelujeta še Israel Oil corporation in rusko-britanska družba Sibir Energy. Po neuradnih informacijah naj nobeden izmed ponudnikov ne bi ponudil zadostne kupnine, zato je nadaljevanje lastninjenja Ine močno vprašljivo. Ob negativnem trendu na borzi smo v tem mesecu zaznali tudi manjša vplačila v slovenske vzajemne sklade. Ti so v letošnjem letu dosegli rekordne donose, nekateri tudi preko 30 %. Nina Pulko, Ilirika BPH, d.d., Ljubljana TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADiO-TEDNiK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-37, 749-34-10; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 10.400 tolarjev, za tujino 22.830 tolarjev. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d.d. Tisk: Delo d.d.. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Riban~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si POROČAMO, KOMENTIRAMO PTUJ / moravske toplice kupujejo terme Terme Ptuj kot del Panonskih term Na seji v začetku junija je nadzorni svet Kmetijskega kombinata, d.d., Ptuj potrdil predlog uprave o prodaji 72-ods-totnega deleža Term Ptuj Moravskim toplicam. Z nakupom se je strinjal tudi nadzorni svet Moravskih toplic, vendar mora odločitev potrditi se skupščina delničarjev, ki se bo sestala 16. julija. Generalni direktor KK, d.d., Ptuj mag. Alojz Erlac je za Tednik povedal, da posel še ni zaključen, to pa je bil tudi razlog, da javnosti v tej fazi o tem še niso uradno obvestili. Tiskovno konferenco so načrtovali konec julija, ko naj bi bil posel predvidoma zaključen. Takrat bo tudi strateški partner lahko več povedal o načrtih za Terme Ptuj. Kot je znano, so se za Terme Ptuj potegovala tri zdravilišča, 10. aprila pa je KK Ptuj javnost obvestil, da v postopku javnega razpisa ne bodo izbrali nobenega od ponudnikov, ker nobena od ponudb ni v celoti izpolnila njihovih pričakovanj. K temu naj bi prispevala tudi blokada prodaje s strani občin na Ptujskem, ki na sodišču uveljavljajo 28-odstotni lastniški delež Term Ptuj, d.o.o. Takrat so tudi pojasnili, da zakonodaja KK Ptuj ne zavezuje, da bi prodajal lastniški delež v hčerinski firmi po postopku javnega razpisa, zato si bodo še naprej prizadevali najti ustreznega strateškega partnerja, ki bo s svojim programom zagotavljal kvaliteten dolgoročni razvoj ptujskih Term. Zdajšnja ponudba Moravskih toplic pa je takšne vse- bine, da je sprejemljiva, zato so se odločili za prodajo. Predsednik nadzornega sveta KK Ptuj Tone Čeh pa je dodat- no pojasnil, zakaj je prišlo do takšne odločitve. V prvem krogu nobena od ponudb ni izpolnjevala pričakovanj, v drugem krogu pa so samo Moravske toplice izbolj{ale ponudbo. V zvezi s termami je bila v javnosti večkrat kot možna investitori-ca omenjena tudi Perutnina. "O tej možnosti smo se resnično pogovarjali, vendar je bil na{ namen, da bi zadevo sku{ali izpeljati s pomočjo večjih sistemov na Ptuju, ki pa žal niso bili pripravljeni pristopiti k temu projektu. Perutnina se vse bolj specializira v kmetijstvu in predelavi hrane, zdravili{ka dejavnost bi bila povsem nova, za to pa nimamo na voljo niti kadrovskih niti strokovnih in finančnih potencialov," je {e po- Generalni direktor Moravskih toplic Dušan Bencik napoveduje, da bodo v prvi fazi v Termah Ptuj vlagali v pove~anje {tevila postelj, v hotel s tremi oziroma {tirimi zvezdicami z 250 posteljami, ki naj bi bil zgrajen leta 2004. Trenutno imajo v termah le apartmajsko naselje s 170 posteljami. Foto: Črtomir Goznik DORNAVA / sklepna prireditev ob sedmem občinskem prazniku Naložba v znanje je najbollia V občini Dornava se je ob letošnjem občinskem prazniku zvrstilo veliko športnih, kulturnih in drugih prireditev. V nedeljo je bila osrednja slovesnost, na kateri so podelili občinske priznanja in odprli obnovljeno osnovno šolo. Franc Segula, župan občine Dornava, je v slavnostnem govoru poudaril pridobitve v času samostojne občine, {e zlasti v zadnjem triletnem obdobju (o njih smo pisali v prej{njem Tedniku). Poudaril je, da je gotovo med največjimi uspehi dokonč- U~enci so pripravili bogat kulturni program Z PRAZNIK ^ OBČINE DORNAVA ( v^^« t » « Dobitni letošnjih ob~inskih plaket Vrvico obnovljene osnovne šole so prerezali ravnateljica Zdenka Kostanjevec, državni sekretar Herman Tomaži~, u~enka osnovne šole in župan Franc Šegula anje obnove osnovne {ole dr. Franja Žgeča. Arhitekt Branko Kra{ovec je na{el nekaj zelo dobrih re{itev, s katerimi so dobili nove prostore in polep{ali videz stavbe. Herman Tomažič, državni sekretar ministrstva za {olstvo, je v priložnostnem govoru poudaril, da je glavna skrb za urejanje {olskih prostorov bila v preteklosti naložena občinam. Občina Dornava je to pravočasno razumela in za {olo že pred leti namenila samoprispevek. Ravnateljica Zdenka Kostanjevec je povedala, da imajo zdaj vse pogoje za pričetek de-vetletke. Na nedeljski prireditvi sta župan Franc Šegula in Franc Zagor{ak, predsednik komisije za odlikovanja, podelila občinske plakete, ki so jih prejeli: Zavod dr. Marijana Borstnarja v Dornavi Turistično društvo PolenSak, Marija Velikonja in Jože Munda. Učenci osnovne {ole, glasbene {ole Nokturno, varovanci doma dr. Marijana Bor{tnarja, mo{ki oktet in godba na pihala iz Dornave so pripravili kulturni program, ki ga je povezovala Slavica Bratu{a. Poleg {tevilnih domačinov so se zaključne prireditve udeležili tudi mag. Franc Žnidar{čič, državni sekretar ministrstva za delo družino in socialne zadeve, Anton Butolen, poslanec državnega zbora, Alojz Kaučič, državni svetnik in župani, ter podžupani Spodnjega Podrav-ja. Tekst in fotografije: Marija Slodnjak vedal Tone Ceh. Generalni direktor Moravskih toplic Dušan Bencik pa je povedal, da so se o vsebini in tudi o ceni že dogovorili ter da ti podatki niso nobena skrivnost. Terme Ptuj bodo kupili za okrog 650 milijonov tolarjev; nekaj kupnine bo v denarju, nekaj v delnicah. "Terme Ptuj kupujemo v sklopu na{e osnovne strategije. Na{ cilj je ustanovitev Panonskih term na več lokacijah, da se {e bolj utrdimo na tujem trži{ču, zlasti na nem{ko govorečem območju. Ugotovili smo, da je to na{a tržna ni{a, na{a tržna priložnost; ko bodo padle meje v EU pa {e bolj. Slovenski turizem je ena od redkih dejavnosti, ki je že v teh razmerah konkurenčen tako s kvaliteto kot tudi ceno. Na{ cilj je, da ponudimo med {tiri in pet tisoč postelj, od hotelov s {tirimi zvezdicami do kampa. V Panonskih termah bodo ob Moravskih toplicah {e Terme Lendava in Terme Ptuj, načrtujemo pa {e nakup Radenskega turizma, za kar potrebujemo tudi dodatne vlagatelje. Panonske terme bodo z okrog tisoč zaposlenimi največji ponudnik zdravili{kih storitev v Sloveniji. Terme Ptuj so trenutno lokalnega in sezonskega značaja. Na{ cilj je, da preidemo te okvire, da postanejo terme s celoletnim značajem. Precej bo treba v prvi etapi narediti na področju nastanitvenih zmogljivosti, pa tudi na povečanju vodnih povr{in. To se ne bo zgodilo čez noč, v nekaj letih pa lahko stanje bistveno izbo-lj{amo. V okviru projeta Panonske terme bodo Moravske toplice združile 27 milijard tolarjev premoženja oziroma 21 milijard kapitala." MG Izvedeli smo ZDRAVSTVENO PREDAVANJE ZA DIABETIKE Društvo diabetikov Ptuj za člane in njihove družinske člane organizira zdravstveno predavanje, ki bo v soboto, 22. junija, ob 9. uri v Narodnem domu na Ptuju. Višja medicinska sestra Metka Rašl bo predstavila posebnosti zdravstvene vzgoje na območju Haloz, Slovenskih goric in Ljutomersko-Ormoških goric, o tem, da telo nujno potrebuje vodo, pa bo govoril Vladimir Maganja, dr. med., spec. fizikalne terapije iz zdravilišča Dobrna. OBRTNIŠKI PIKNIK IN ŠPORTNA TEKMOVANJA Obrtniki s Ptujskega se bodo to soboto zbrali na tradicionalnem obrtniškem pikniku v Gajevcih, kjer so za to priložnost postavili prireditveni šotor, ki lahko sprejme do 800 oseb. V soboto bodo izvedli tudi 5. tradicionalno ribiško tekmovanje obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev ter 4. tradicionalno tekmovanje v namiznem tenisu. Za najboljše so pripravili pokale. TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: Na sporedu sta glasbena oddaja iz Dolenjske Zaigrajmo in zapojmo - drugi del z znanimi slovenskimi narodno zabavnimi ansambli ter poljudna oddaja "Kako biti zdrav in zmagovati". MG "Prihaja novo šolsko leto" sprejemamo prednaročila učbenikov in delovnih zvezkov od 17. junija do 5. julija 2002 V vseh Mercatorjevih Papirnicah na Ptuju, v Ormohi, Lenartu, Lendavi, Slovenski Bistrici in Rogaški Slatini. Možnost plačila ob prevzemu blaga: -z gotovino ■ s plačilnimi karticami - na obroke. lUlercator najboljši sosed KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / nagrajenci festivala komornega gledališča Komorni oder - živ odsev sodobnega življenja Kot smo že poročali, so prejšnji torek razdelili nagrade ob koncu 1. slovenskega festivala komornega gledali{~a na Ptuju. V tekmovalni del festivala se je prijavilo devet slovenskih gledališč. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali: dramska igralka Milada Kalezič (predsednica), časnikar in gledališki kritik Slavko Pezdir ter pisatelj in likovni umetnik Rok Vilcnik (člana), je podelila pet nagrad. Kot so dejali člani žirije, je bilo posamičnih odrskih stvaritev, ki so izstopale zaradi poudarjene umetniške usmerjenosti in izpovedne prodornosti, na festivalu več, kot jih je komisija lahko nagradila. Po pričakovanju je bila po količini in kakovosti najbogatejša in najpestrejša konkurenca med igralskimi stvaritvami. Komisija je soglasno odloč- ila, da nagrado Skupa za režijo prejme Eduard Miler za uprizoritev 4.48: Fedrina ljubezen, 4.48 psihoza Sarah Kane v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane. To je delo, sestavljeno iz dveh samostojnih dramskih besedil Sare Kane. Režiser je temno podobo sodobnega sveta in brezup posameznika oblikoval z vsemi razpoložljivimi sredstvi neposredne odrske magije igralcev s skrbno oblikovano likovno in zvokovno izraznostjo. Za vlogo Hipolita oziroma Samomorilke je v prej omenjeni uprizoritvi prejela nagrado za igro Nataša Matjašec, ki je Strokovno žirijo festivala komornega gledališča so sestavljali Slavko Pezdir, Milada Kalezič, predsednica, in Rok Vilčnik m êf Dušan Jovanovic, režiser od občinstva nagrajenega Ekshibici-onista. Foto: M. Ozmec po mnenju žirije z intenzivno ponotranjeno igro izoblikovala mogočno paleto prepričljivih in pretresljivih človeških razpoloženj in stanj, razpetih med moško nasilnostjo in žensko trpnostjo in ranljivostjo. Nagrado za scenografijo je prejel Vlado Repnik, za kostu-mografijo pa Alan Hranitelj, oba v uprizoritvi Kralj umira Eugena lonesca v režiji Diega de Bree in v izvedbi Primorskega gledališča iz Nove Gorice. Jasnost vizualnega prostora predstave zaznamuje čista, bela preprostost kot nasprotje temini smrtnega otepanja kralja in same smrti. Tudi kostumi so snežno beli in se stapljajo s puščavo razpadajočega kraljevstva. Nagrado za izvirno glasbo je strokovna žirija namenila Se-bastijanu Duhu za glasbo v Eduard Miler, nagrajenec za režijo PTUJ / gimnazija v mre@i [ol unesco Mreža Unesco - priložnost za šolo in mesto V ~etrtek, 13. junija, je Slovenijo uradno obiskal generalni direktor Unesco Koichiro Matsuura. Na svojem obisku se je srečal s predsednikom države Milanom Kučanom, predsednikom vlade Janezom Drnovškom in zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom. V spremstvu ministrice za šolstvo in šport Lucije Čok, Magdalene Tovornik, stalne delegatke republike Slovenije pri UNESCO, Zofije Kle-men-Krek, direktorice Urada slovenske nacionalne komisije za UNESCO, in Vojke Štular, županje Pirana, pa je del časa namenil tudi srečanju s 37 predstavniki UNESCO ASPnet šol Slovenije v Piranu. Ob obisku generalnega direktorja UNESCO so bili v Piranu tudi predstavniki ptujske gimnazije. Kljub strogemu protokolu, časovno natančno določenemu urniku in budnim varnostnikom so uspeli nagovoriti gospoda Matsuuro in se mu v nekaj stavkih predstaviti. Izročili so mu darilo in ga poprosili za fotografiranje. UNESCO (Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo) je po II. svetovni vojni organiziral gibanje za načrtno vzgojo mladih, za razvoj znanja in vedenja za skupno sobivanje, medseboj- no sprejemanje in povezovanje kljub mnogoterim drugačnostim. Organizirano povezovanje šol je poimenoval Associated Schools Project - net / ASPnet, mreža šol. Leta 1993 je postala osnovna šola Cirila Kosmača Piran prva članica svetovne mreže. Leta 1997 pa je na pobudo takratnega ministra za šolstvo in šport Slavka Gabra nastala mreža UNESCO šol Slovenije kot del svetovne ASPnet. Mrežo je sestavljalo 15 osnovnih in srednjih šol. Gimnazija Ptuj je skupaj z gimnazijami Škofja Loka, Ravne in Nova Gorica orala ledino slovenske srednješolske UNESCO mreže. V petih letih je izpeljala številne nacionalne in mednarodne UNESCO projekte, med njimi prvi mednarodni srednješolski tabor Mir je v naših rokah - Kultura miru in športa v letu 2000. Ob vstopu v Mednarodno desetletje kulture miru in nenasilja (2001-2010) in v Mednarodnem letu kulturne dediščine (2002) gimnazijci svojo pot nadaljujejo. Udeležili se bodo mednarodnega kongresa mladih Dediščina v rokah mladih, ki bo potekal junija v Bratislavi, vključili se bodo v raziskovalni projekt Obzidna mesta Ptuj - Piran - Skofja Loka in izpeljali nacionalni projekt Dediščina skozi umetniško oko mladih. Na ptujski gimnaziji menijo, da je njihovo delovanje v okviru UNESCO ASPnet mreže šol vitalnega pomena ne samo za šolo, dijake in profesorje, temveč tudi za mesto Ptuj. Upajo, da bodo mestne oblasti podprle njihove dejavnosti in v Mednarodnem desetletju kulture miru zaznale priložnost za razvoj Ptuja in njegove zakladnice. Tesno povezovanje lokalne skupnosti s šolami članicami UNESCO ASPnet je v Sloveniji in v svetu utečena praksa v obojestransko dobro. Morda bodo skupaj v prihodnosti dosegli tudi uvrstitev Ptuja na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. D. Rokavec Darja Rokavec, koordinatorica Unesco ASP net Gimnazije Ptuj, je podarila knjigo Generalnemu direktorju Unesca Kiochiru Matsuuri; desno Zofija Klemen-Krek, direktorica Urada slovenske nacionalne komisije za Unesco OB^^TILO Cenjene bralce obveščamo, da bo Knjižnica Ivana Potrča Ptuj v juliju in avgustu poslovala po poletnem delovnem času: v ponedeljek od 12. do 19. ure od torka do petka od 8. do 15. ure v soboto zaprto! Želimo vam prijetno poletje! Kolektiv delavcev Knjižnice Ivana Potrča Ptuj uprizoritvi Marka Ravenhilla Shopping&Fucking v režiji Matjaža Latina in izvedbi Drame SNG Maribor. Sebastijan Duh je s svojim ansamblom tudi popestril podelitev nagrad. K sodelovanju k podelitvi nagrade za najboljšo predstavo je bilo povabljeno tudi občinstvo, ki je vsako predstavo ocenjevalo z oceno od 1 do 3. Najvišjo povprečno oceno je dobila predstava Ekshibicionist O. J. Travna v izvedbi SNG Drama Ljubljana. Predstavo je režiral Dušan Jovanovic. Na podelitvi nagrad se je vsem udeležencem prvega festivala komornih gledališč za sodelovanje zahvalil v. d. direktorja Gledališča Ptuj Rene Maurin, prireditev pa je vodil Nenad Tokalic — Nešo. Franc Lačen TEDNIKOVA KNJIGARNICA Slikanice v čast starim staršem Mlajšo založbo Kres iz Ljubljane odlikuje izbran knjižni program za najmlajše. Te dni so poslali med mlade bralce kup novega branja in tri izmed novosti predstavlja današnja Tednikova knjigarnica. Vse tri izvrstne slikanice poudarjajo sožitje med generacijami in bližajoči počitniški čas je ravno pravi, da vzamete omenjene knjige v roke. Pri dedku in babici Avtorska slikanica (avtor besedila in ilustracij je ena oseba) Guida Van Genechtna je pisana in risana na kožo najmlajšim: komaj kaj je besedila (velike tiskane črke) na velikih, enostavnih ilustracijah, ki prikazujejo odhod mestnega fantiča k dedku in babici na kmetijo. Tam deček pomaga dedku na vrtu, dedek ga vozi v samokolnici in zna loviti deževnike. Ob dedku se fantič ne boji petelina in rad pobira kurja jajca iz gnezda. Sredi ba-bičinega in dedkovega vrta je velika češnja. Fantič in babica skupaj ustvarjata pito s češnjami, med peko pa babica poje in pripoveduje. Na koncu slikanice je še dodan recept za ba-bičino češnjevo pito. Prijazne ilustracije in prijetno besedilo bodo navdušili tudi učence prvih in drugih razredov, slikanica pa je odlična za bralne začetnike (prevod Uroš Kalčič). Potovanje z babico Zgodbica priznanega avtorja Wolframa Hanla in prav tako cenjene ilustratorke Chri-ste Unzner je iz knjižne zbirke Berem sam, kjer so med drugimi izšle priljubljene zgodbe družine Krtkovih, prigode Ane Nas istega avtorskega tandema Hanel — Unzner ter Romeo ljubi Julijo, Nenavadne dogodivščine navadnega klobuka ... Martin se skoraj babice ne spominja več, saj le-ta stanuje na čisto drugem koncu Slovenije in starši gredo raje na počitnice v tujino. Nekega dne jim babica pisno naznani, da prihaja po vnučka in bosta skupaj krenila na izlet. Martin se babice veseli, a mu ni čisto jasno, ali ga bo veselilo tudi potovati z njo. Oj, babica, ki velja za nekoliko čudno pri Martinovih starših, se pripelje po dečka s čudovitim oldtajmerjem in njuno dvodnevno potovanje je preprosto in hkrati izjemno zanimivo. Imenitna zgodbica je vabljiva, napeta, duhovita, celo pustolovska in lepo vzgojna obenem. Prevedel jo je Uroš Kalčič in jo priporočam učencem razredne stopnje, kakor tudi odraslim, ki se tako ali drugače ukvarjajo z mladimi. Stari bober Evald Velika slikanica Uda Weigel-ta z ilustracijami Bernadette ne prinaša kdove kako svežega sporočila (cenimo in spoštujmo modrost starejših, ostarelih, ki imajo vso pravico do umirjenega življenja), a je zgodbica postavljena med gozdne prebivalce in njena likovna podoba je nekaj posebnega — kakor bi slikal mojster pointilizma iz prejšnjih časov. Evald je star bober, počasen in z razbolelimi kostmi, ki najraje poležuje na soncu in spi. Ostali gozdni prebivalci se začno grdo pritoževati, ker bober ne gradi jezu v reki. Oni pač potrebujejo mladega, močnega graditelja jezov, ne pa lenega starca. Ves solzan se Evald zavleče, a ne daleč, saj ga noge ne nesejo, kakor bi si želel. V gozdu se kmalu pojavi mladec, ki takoj začne gradnjo jezu. Ooo... lepo mu gre od mladih, ostrih zob in spretnih, močnih tačk, a kaj ko je novogradnja sila kratkega veka. Živali, ki so bile sprva vse navdušene nad mladostnim preki-pevanjem bobra Arna, komaj prikličejo starega Evalda. Arno ga ogovori: "Sori, stari, tole pa ni res! Jaz sam nič ne znam! Help, stari, help!" Odslej se je lahko Evald v miru martinčkal in nadzoroval visoke in nizke gradnje mladega Arna. Duhoviti prevod je delo Veronike Drolc. Liljana Klemenčič Povabilo na Bralno teraso V soboto, 22. junija, ste vabljeni na branje in klepetanje o knjigah z Liljano Klemenčič. Pred knjigarno Mladinske knjige bo od desete ure dalje pripravljena Bralna terasa s predstavitvijo založbe In ob medicus (zdravstveni priročniki), medicinska sestra bo priložnostno merila krvni pritisk, TOČNO OPOLDNE pa bo slišati pravljico Jabolčni kralj. Knjige z Bralne terase bo mogoče kupiti po prijaznejših cenah. Vabljeni. KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / medobmocna revija pevskih zborov Zborovsko petje - vodilna Ijubiteliska kulturna dejavnost V kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je bila v organizaciji JSKD - OI Ptuj medobmo~na revija odraslih pevskih zborov. Nastopilo je osem zborov z obmo~ij Lenarta, Ormoža, Ptuja in Slovenske Bistrice. Slišali smo mešane in ženske pevske zbore, moškega pa zaradi udeležbe Komornega moškega zbora Ptuj na mednarodnem tekmovanju v Olomucu nismo slišali. V imenu Mestne občine Ptuj je pevce in številno občinstvo pozdravil podžupan Ervin Hoj-ker. Slišali smo Handla, Mozarta, slovenske ljudske in umetne ter črnske duhovne pesmi. Raznolik program, prijeten za uho, dovršen, saj so nastopili zbori, izbrani na območnih srečanjih. Strokovna svetovalca sta bila Aldo Kumar in Mitja Reichen-berg. Na območju skladovih izpostav Slovenska Bistrica, Ptuj, Lenart in Ormož deluje skupaj kar 63 zborov in komornih skupin. V Ptuju smo jih slišali tako le pet odstotkov, kar je seveda odločno premalo, da bi lahko dobili vsaj splošno sliko o zborovskem petju v tem koncu severovzhodne Slovenije, z gotovostjo pa lahko trdimo, da je prav zborovsko petje tista ljubiteljska dejavnost, ki je najbolj množična. Prav slednje pa je problem tako pri organizaciji območnih kot medobmočnih srečanj, saj je ustreznih dvoran za tovrstne koncerte izredno malo. Problem ni samo akustika, ampak še bolj logistika, saj dvorane nimajo spremljevalnih prostorov, ki bi lahko sprejeli dvesto in več pevcev. Dvorana Gimnazije Ptuj se pokazala kot ustrezna in po dolgem času so imeli pevci zagotovljeno udobje za nastop. In kar je najpomembnejše - pevci so lahko spremljali nastope drugih zborov. Nastopili so: MePZ DU Središče ob Dravi pod vodstvom Simone Koser Šavora, MePZ KD Sv. Frančišek Sv. Trojica z zborovodjem Andrejem Dvorš-akom, ŽPZ DPD Svoboda Slo- PTUJ / gledališka premiera na terasi gostilne rozika Rum - vodka po irsko To soboto bo ptujsko gledališče pripravilo na terasi gostilne Rozika premiero Rum - vodka, monolog priznanega mladega irskega pisca Connorja McPhersona, za katerega sam trdi, da je prav v njem prvič resnično našel svoj pisateljski glas in slog. Rum - vodka je nastala v režiji Petra Srpčiča in izvedbi mladega prodornega igralca Mihe Arha. Slog Connorja McPhersona je očitno postal eden izmed novih uspešnih na~inov pripovedovanja skozi dramsko obliko, saj je ne samo eden izmed trenutno najprodornejših mlajših pisateljev, temveč tudi pisec, ki je uspešno prodrl tudi v svet filma s svojim filmom Saltwater, ki se je že znašel tudi med nomini-ranci za prestižno ameriško nagrado oskar. S svojim za Irsko značilnim pripovedništvom, v kateremu se tradicionalno reče bobu bob, preprosto pripoveduje življenjske zgodbe in usode, ki jih gledalec sprejme brez zadržkov in distance. Rum - vodka nam skozi zgodbo in dogodke treh dni lirično, gostilniško razkrije problem in čustva odraščanja mladega človeka, ki je vstopil v svet odraslih, odgovornosti in samostojnosti preden je zanj resnično bil pripravljen. Dogodki zadnjih treh dni, o katerih pripoveduje na terasi gostilna Rozika, so njegovo prej navidezno urejeno življenje postavili na glavo. Izgubil je službo, mogoče celo ženo in storil stvari, zaradi katerih njegovo življenje več nikoli ne bo takšno, kakršno je bilo. Kdo je kriv? Je krivo okolje, njegov karakter, moški gen? Je življenje pač takšno, da ga ne moremo vedno imeti pod nadzorom? Smo zmožni biti vzoren državljan, družinski oče in vesten uslužbenec? In če smo, kako dolgo lahko to vzdržimo? Rum - vodka, je iskrenost, priznanje in izpoved. Kot so že stari Rimljani rekli: "In Rum -vodka veritas!" Premiera bo to soboto ob 21. uri, ponovitve pa ob isti uri v nedeljo, četrtek, petek in soboto, vsakokrat na terasi gostilne Rozika. Ur □ GLEDALIŠČE PTUJ Ko ]e aovek voljaii In željan, se mu b I. Alshilos, staiogriU traged v GLEDALIŠČU PTUJ PROGRAM 17.6.30.6. 2002 NA GOSTOVANJIH Gledališče Ptuj Pram/ara RUM VODKA Predstava za Izven, 21.00 V gostilni Roziks 22. sobota Gledališče Ptuj RUM VODKA Predstava za Izven, 21.00 V gostilni Rozika 23. nedelja Gledališče Ptuj RUM VODKA Predstava za Izven, 21.00 V gostilni Rozika 27. četrtek Gledališče Ptuj RUM VODKA Predstava za Izven, 21.00 V gostilni Rozika 28. petek Gledališče Ptuj RUM VODKA Predstava za Izven, 21.00 V gostilni Rozika 29. sobota Mešani pevski zbor KUD Štefana Romiha s Črešnjevca. Foto: Langerholc venska Bistrica z zborovodjem Vinkom Godcem, MePZ PD Ruda Sever Gorišnica, ki ga vodi Slavica Cvitani~, dekliški PZ Cabaletta Ormož z zboro- vodkinjo Heleno Poli~ Kosi, MePZ Glaska KUD Gaj Zg. Polskava pod vodstvom Mateje Le{nik, MePZ Sv. Viktori-na Ptuj z zborovodkinjo Sonjo Winkler in MePZ KUD Štefana Romiha Črešnjevec z zboro-vodkinjo Darjo Beli~. Program je povezoval Peter Kiri~. NaP PTUJ / spomincice zapele v narodnem domu Petje kot naiin življenja Prejšnji ~etrtek se je v Narodnem domu na Ptuju predstavila ženska pevska skupina Spomin~ice, ki deluje kot sekcija pri DPD Svoboda Ptuj. Skupino vodi Marija Stoger. Pevke, ki so prepevale (oziroma še prepevajo) pri različnih pevskih zborih, so zapele dela ali priredbe slovenskih skladateljev: Leskovarja, Gobca, Vodo-pivca, Premrla, Ipavca, Tomca, Krajnca, Liparja in Gonze ter tujih: Mozarta, O'Learyja in Of-fenbacha. Pri indonezijski ljudski Dago inang sarge jih je na klavirju spremljala Jasna Drobne, pri Offenbachovi Svetli noči pa violinistki Ana Vurcer in Polona Kapun. Pevska skupina Spominčice. Foto: Kosi Pevke so se predstavile z dopadljivim podajanjem pesmi, čisto intonacijo in zmerno dinamiko. Z rednimi vajami in številnimi nastopi so pridobile ustrezno barvno zlitost glasov, kar pri šestčlanski skupini ni lahko, morebitno izstopanje posameznih glasov ni bistveno motilo harmonične barvitosti. Nedvomno lahko rečemo, da Spomončicam pomeni petje način življenja, saj je le malo pevskih ljubiteljev, ki bi toliko svojega časa posvetili petju, vajam, nastopom, kot so to prav Spominčice. Pevske so v goste povabile kvinter DUR DU Rogoznica pod vodstvom Irme Škrinjar ter folklorno skupino Bolnišnice Ptuj (Spominčice s svojim petjem pomagajo omenjeni skupini), ki tudi deluje v okviru DPD Svoboda iz Ptuja. Folkloristi so pod vodstvom Cvetke Glatz zaplesali splet koroških plesov. Program je povezovala Danijela Cartl. Fl PTUJ / nova revija studia historica slovenica Časopis za humanistične študije Prejšnji četrtek je bila v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju predstavitev nove zgodovinske revije Studia historica Slo-venica, ki sta jo pripravila ZRS Bistra iz Ptuja in Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. Gre za revijo, ki je v prvi vrsti namenjena objavam zgodovinarjev, ob tem pa je vsebinsko zastavljena interdisciplinarno, kar pomeni, da bodo v njej lahko objavljali tudi prispevke ostalih humanističnih in družboslovnih ved, ki mejijo na zgodovinsko znanost. Revija je zamišljena kot vseslovenska, evropska, skratka mednarodna. Njena izdajatelja sta Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta - Oddelek za zgodovino in Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča v Mariboru. Revijo je predstavil glavni in odgovorni urednik prof. dr. Darko Friš. Uredniški odbor je poleg članov oddelka za zgodovino PF Maribor sestavljen še iz strokovnjakov uglednih slovenskih inštitucij: SAZU, Filozofske fakultete Ljubljana, Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalnega središča v Kopru. Ob njih so v uredniškem odboru tudi ugledni strokovnjaki iz Italije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in ZDA. Tehnična urednica je dr. Mateja Matja{i~ Fri{. Doslej sta izšli dve številki revije. Prva z naslovom Turner-jev zbornik je namenjena dr. Pavlu Turnerju, pravniku, izob- ražencu, publicistu, mecenu in vzgojitelju iz Frama, druga pa je interdisciplinarna, saj vsebuje različne zgodovinske in kulturnozgodovinske prispevke. Do sedaj so revijo predstavili v Kopru, Ljubljani in Ptuju, sledita še Celje in Maribor. Predstavitve na Ptuju so se udeležili tudi nekateri sodelavci revije: akademika dr. Jože Mlinari~ in dr. Jože Poga~nik ter dr. Anton Ožinger. Predstavitev je vodil dr. Aleš Ga~nik, o reviji, ki zaenkrat še nima rešenega financiranja, pa so se pozitivno izrekli tudi dr. Ljubica Šuligoj in dr. Štefan Celan, direktor ZRS Bistra, ki je napovedal, da namerava tudi Bistra začeti izdajati humanistično revijo Regionalis. Franc Lačen MARKETING Kreatiivna strategija 3. del Pretekli teden smo nekaj vrstic namenili največjemu svetovnemu dogodku — svetovnemu prvenstvu v nogometu. Danes nadaljujemo s kreativno strategijo, ki je temelj za izdelavo učinkovitih oglasov. Pisali smo že, da moramo opredeliti problem in rešitev problema potrošnika. In kar je najpomembneje - potrošniku moramo pokazati, da ima pri nakupu oz. uporabi našega izdelka korist. Če potrošniku preprosto in prepričljivo prikažete koristi (bolje od konkurence), ste na dobri poti, da izdelek prodate. Pri ustvarjanju idejnega osnutka, ki v končni fazi pripelje do efektivnega oglasa, morate upoštevati sedem točk: - Oglas mora prenašati pomembno konkurenčno obljubo ali korist. Obljuba je lahko razumska, emocionalna, motivacijska ali kombinacija vseh naštetih; izhajati pa mora iz produkta samega oz. njegovih lastnosti (nepokvarlji-vost, okus...). - Vsaka znamka mora imeti "osebnostno banko", kjer je dojemanje znamke oz. njena osebnost shranjeno. Vsaka komunikacija prispeva v banko in osebnost postaja vse bolj prepoznavna. To pomeni, da vsak oglas, nastop oseb, ki predstavljajo podjetje, ~lanek o podjetju in izdelku vpliva na podobo podjetja oz. izdelka v o~eh potro{nikov. - Dober oglas mora biti specifičen, saj bo potro{nik z nakupom nagradil predstavljanje dokazov in dejstev, ki so podprta z resni~nimi obljubami. - Preprostost je lastnost dobrih oblikovalcev in tekstopiscev. Potro-{nika zanima, kaj mu lahko ponudite, na to vpra{anje pa le najbolj{i odgovarjajo kratko in jedrnato. - Dober oglas ima direktno sporo~ilo, ki bistvo podaja hitro in nedvoumno. Povpre~ni bralec oz. gledalec porabi približno sekundo in pol, preden obrne ~aso-pisno stran ali spremeni postajo. V tem ~asu je bralca oz. gledalca potrebno prepri~ati, da oglas pogleda in si ga zapomni, v nasprotnem primeru ste denar porabili zaman. - Poznati je treba kupce. Oglas mora imeti sporo~ilno vrednost za potencialne kupce oz. do-lo~ene ciljne skupine, govoriti mora v njihovem jeziku in izdelke opisati tak{ne, kot so v resnici. To pomeni, da je npr. mlade potro{nike potrebno nagovarjati druga~e kot starej{e. - Dober oglas mora združiti vse zgoraj naštete vrline in jih kombinirati s presenečenjem. Vztrajati mora na neobi~ajnem, nenavadnem in nepri~akovanem. Izogniti se je treba banalnim, klišejskim sporo~ilom ter razbiti ustaljene vzorce oglaševanja, saj boste tako najlažje pritegnil potrošnike oz. bodoče kupce. Pi{ite na e-naslov: zlato.ogledalo@radio-tednik.si alifidelJorever@yahoo.com. Vaše komentarje, vprašanja in pripombe bomo z veseljem upoštevali pri ustvarjanju kolumne. Marjan Osiroško, univ. dipl. komunikolog CERKVENJAK / pogovor z zupanom jožetom kranerjem ob občinskem prazniku Zdravo pitno vodo vsem gospodinjstvom Občina Cerkvenjak se razprostira na dobrih 24 kvadratnih kilometrih povr{ine sredi slovenjegori{kih gri~ev in združuje 15 vasi ter ima 2.131 prebivalcev. Jutri pričnejo praznovanje ob četrtem občinskem prazniku. O dosedanjih aktivnostih in načrtih v občini Cerkvenjak smo se pogovarjali z županom občine Cerkvenjak Jožetom Kranerjem. Kako ocenjujete delo v teh štirih letih od nastanka občine? "V Cerkvenjaku smo se v letu 1998 na referendumu odločili za samostojno občino, izvolili župana in občinski svet. Moram reči, da smo v teh štirih letih samostojne poti z doseženim lahko zadovoljni na vseh področjih - gospodarskem, kulturnem in tudi z družabnim življenjem. Se več, lahko smo ponosni na pridobitve, ki smo jih v tem času dosegli. Povedati je treba, da smo začeli iz nič, občina ni imela niti prostorov za delo občinske uprave. Danes se lahko pohvalimo z urejenimi prostori občinske uprave in strokovnim kadrom v upravi, ki je s svojim požrtvovalnim delom kos nalogam za učinkovito delo lokalne skupnosti." Veliko ste delali na investicijah. Na katero ste najbolj ponosni? "Na čistilno napravo, ki je bila tudi moja predvolilna obljuba. Vemo, da so se iz centra Cerkve-njaka vse odpadne vode, vključno s fekalijami, stekale pod cer-kvenjaški hrib in to je bil kar velik ekološki problem. Zraven čistilne naprave sem ponosen tudi na del kanalizacije, ki smo jo zgradili in danes že odvaja odpadne vode iz centra Cerkva-njaka in dela vasi Kadrenci do čistilne naprave." Kako pa je z oskrbo s pitno vodo? "To je ena večjih investicij, saj je znašala 128 milijonov tolarjev. Povsem na novo smo zgradili 14 km primarnih vodov v naseljih Cagona, Stanetinci in Andrenci in na te primarne vode priključili 230 gospodinjstev, kar je približno 43 odstotkov celotne občine. Ti zaselki so tako preskrbljeni z redno dobavo zdrave pitne vode kar za nekaj generacij." Kaj je sedaj tam, kjer so se prej stekale odpadne vode? "Na to investicijo sem tudi ponosen in je nastala spontano. Tam nastaja športno-rekreativ- Igrišče za OŠ Cerkvenjak z novo asfaltno preobleko ni center. Narejeno je že nogometno igrišče za veliki nogomet, gradi se pomožno igrišče. V tem trenutku odkupujemo dodatna zemljišča, tako da bo tu nastala še atletska steza in drugo za potrebe osnovne šole. prevlek ter posodobili kar nekaj makadamskih cest in klancev. Klanci so bližnjice oziroma povezave med zaselki in so bili v preteklosti neprevozni. Danes se lahko pohvalimo, da so prevozni za ves promet in občani Župan občine Cerkvenjak Jože Kraner Tako se bodo lahko mladi zbirali v tej dolini in sproščali svojo energijo v športnem smislu. Ob tem bi omenil še preplasti-tev igrišča za osnovno šolo, ki smo ga pravkar zaključili." Kako pa je z domom kulture? "V njem so pošta, prostori občine in kulturna dvorana. Del stavbe, v katerem sta sedež pošte in občinske uprave, je v celoti prenovljen. V drugem delu - v dvorani pa so nekatera dela končana, druga pa še ne. Jeseni bomo pričeli graditi prizidek, ki bo večnamenska avla, obenem pa bo služil tudi kot vhod v dvorano. Ko ga bomo končali, bomo nabavili nove sedeže v dvorani. V nadaljevanju nas čaka še ureditev fasade, prostori pod odrom in zunanja ureditev z dostopi in parkirnimi prostori, ki so v Cerkvenjaku kritična točka." Kako pa je z ureditvijo lokalnih cest in javnih poti? "V treh letih in pol smo naredili 13,5 km novih asfaltnih so zadovoljni, ker smo jim skrajšali marsikatero pot." Kako je s cerkvijo, ki se poseda, nagiba pa se tudi zvonik? "To je trenutno kar kritična točka. Mene ne skrbi nagibanje zvonika, saj strokovnjaki pravijo, da je šlo za preobremenitev terena in da se je zvonik sam nekoliko ustalil. Prihaja pa do preobremenitev temeljev cerkvene ladje in s tem do razpok obokov, lokov in sten. Na občini smo se odločili za pomoč našemu župniku, da bi čim hitreje prišlo do sanacije in da zagotovimo varnost, saj je ta vprašljiva. Strokovnjaki namreč pravijo, da lahko pride do porušitve zaradi deformacij kamnitih lokov. Na občini smo naročili projekt sanacije. Letos iz proračuna namenjamo 6 milijonov za sanacijo cerkve. Po projektu pa je vrednost sanacije 40 milijonov tolarjev." Kateri pa so {e drugi projekti za razvoj ob~ine Cerkvenjak? OBČINA CERKVENJAK Vsem občankam in občanom naše občine čestitam k doseženim uspehom ter želim pňjetno praznovanje tedna občine Cerkvenjak. Ob dnevu državnosti pa vse dobro in najlepše tudi v prihodnosti naše samostojne države Slovenije. Zupan občine Cerkve/iiak Jože Kraner "Vsekakor bo potrebna kompletna ureditev centra Cerkve-njaka, kajti vsak kraj naj bi bil ponosen na svoj center, ki daje prvi vtis mimoidočih. V naslednjih štirih letih ne smemo pozabiti, da so pred nami volitve. Ce bom še prisoten pri politiki razvoja občine Cerkvenjak, bo potrebno več pozornosti posvetiti vasem in zaselkom izven Cer-kvenjaka, kar pomeni ureditev še tistih cestnih povezav, ki si jih občani želijo, tudi ureditev javne razsvetljave in podobno. Projekt za rekonstrukcijo vodovoda je narejen za celotno občino, tako da nas čaka velika naloga oskrbe s pitno vodo vseh gospodinjstev v občini. Potrebno bo pripraviti projekte za razširitev telovadnice ob osnovni šoli. Ce ne bo drastičnega upada rojstev, bo potrebno razmišljati o razširitvi vrtca in dvigu standarda. Potekajo tudi že pogovori o posodobitvi prostorov splošne ambulante in ureditvi prostorov za zobozdravnika. Ob obeh igriščih, ob šoli in v Ka-drencih, bo potrebno zgraditi sanitarije in garderobe. V centru Cerkvenjaka sem že omenil ureditev parkirišč in pločnikov, nujno bo posodobiti tudi javno razsvetljavo." Kako pa kmetijstvo in pod-jetni{tvo? "Naše razdrobljeno kmetijstvo nujno potrebuje dopolnilne dejavnosti in zaposlitve. Da bi obdržali mlade oziroma da bi se po končanem študiju vračali v domači kraj, je potrebno intenzivno razvijati obrt in podjetništvo ter nuditi možnost in priložnost prihajajočim generacijam za aktivno vključevanje pridobljenega znanja v razvoj kraja in zagotovitve lastne boljše prihodnosti. To pa je edino zagotovilo za razvoj občine." In kaj želite občanom ob prazniku? "Vsem občanom in občankam naše občine čestitam k doseženim uspehom, jim želim razvoj, RADIOPTUJ 89,8 »98.2 »104.3MHz Prireditve ob 4. prazniku: Petek, 21. junija 10.00 proslava ob zaključku šolskega leta 15.00 orientacijski pohod predšolskih otrok 19.00 otvoritev preplastitve šolskega igrišča 19.15 nočni turnir veteranov v malem nogometu 20.00 nočni turnir - ženskih ekip v malem nogometu 21.00 nogometna tekma med podjetniki in predstavniki občine Sobota, 22. junija 14.00 srečanje starejših občanov 15.00 trim pohod 16.00 trim tek 18.00 mali nogometi za prehodni pokal Gostišča pri Antonu Nedelja, 23. junija - osrednja prireditev 6.30 preleti zmajarjev Aero kluba Sršen iz Cerkvenjaka 9.00 godba na pihala 9.30 zbor gasilcev 10.00 maša 11.00 osrednja proslava pred domom kulture Cerkvenjak 17.00 tekmovanje v streljanju z zračno puško Ponedeljek, 24. junija 20.00 družabni večer občanov ob lipi samostojnosti (pri gasilskem domu) in podelitev priznanj Turističnega društva Torek, 25. junija 10.00 kolesarski maraton ob meji občine Cerkvenjak 18.00 nočni turnir v malem nogometu med zaselki Sreda, 26. junija 17.00 turnir v malem nogometu za mlade do 16. leta Četrtek, 27. junija 14.00 Veter v laseh, s športom proti drogi 19.00 teniški turnir - dvojice. Petek, 28. junija 12.00 10 let Gostišča pri Antonu 20.00 7. Antonova noč pred Gostiščem pri Antonu Sobota, 29. junija 13.00 Puhov rally skozi Cerkvenjak 13.30 Aero klub Sršen 14.00 veliki nogomet 19.00 otvoritev razstave likovnih del 5. mednarodne poletne likovne delavnice za mlade (turistična kmetija Fir-bas) Od 23. do 29. junija bo potekala na turistični kmetiji Firbas 5. mednarodna poletna delavnica za mlade Cerkve-njak 2002. in ker se naš mandat zaključuje, da bi vsaj tako, če že ne boljše delali tudi v bodoče. Ob dnevu državnosti pa vse dobro in najlepše tudi v prihodnosti naše samostojne države Slovenije." Zmago Šalamun OBČANOM OBČINE CERKVENJAK ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU ZA DOSEŽENE USPEHE IN JIM ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE! sodelavci Tednika in Radia Ptut Svetnikom, županu in občanom želimo prijeten občinski praznik! AVTOPREVOZNIŠrVO Marjan Fekonja s.p. Brengova 39, 2236 Cerkvenjak tel & fax 02 703 43 16 nSM 041 A19 9.S7 Franjo Kocmut s.p. Cerkvenjak, Cogetinci 63, -Tel • 09 70n Občinski upravi, vsem društvom in političnim organizacijam čestitamo ob občinskem prazniku! CVETLIČARNA VRTNICA Občankam in občanom ter svojim cenjenim strankam čestitamo ob prazniku občine cerkvenjak! Kocuvan Agneza s.p.. KADRENCI 4. 2236 CERKVENJAK. TEL.: 703 40 31 ORMOŽ / kopališče odprto od prejšnjega četrtka Ne predrago kopanje Pri ormoškem Komunalnem podjetju, ki ob drugem upravlja tudi z ormo{kim poletnim kopali{~em, so nam povedali, da sta bazena, ve~ji v velikosti 15 krat 25 metrov in otroški v velikosti 80 kvadratnih metrov, za kopalce odprta že od prejšnjega ~etrtka. Kopališ~e je odprto vsak dan med 9. in 19. uro. Kot je to navada, so imeli kopalci prve tri dni prost vstop. V soboto so našteli celo 900 kopalcev. V pogovoru z direktorico Pavlo Majcen smo izvedeli, da ima zastonjsko kopanje tudi svoje slabe strani. Tako nekateri kopalci menijo, da lahko takrat, ko jim za kopanje ni potrebno pla~ati, naredijo na kopali{~u prav vse, kar se jim zljubi, med drugim uni~ujejo tudi inventar, da o drugih stvareh ne govorimo. Ko pa so v nedeljo kopalci že morali pla~ati vstopnino, so se mnogi od teh, ki imajo radi zastonjsko kopanje, preprosto obrnili in od{li. Sicer pa so cene kopanja na ormo{kem kopali{~u zmerne. Otroci do {estega leta starosti, ki pridejo na kopali{~e v spremstvu star{ev, za kopanje ne pla~-ajo ni~. Vsi ostali v starosti od {est do petnajst let pla~ajo za {tiri ure kopanja 350 tolarjev, dnevna vstopnina pa zna{a 600 tolarjev. Odrasli morajo za {tiri ure kopanja od{teti 700 tolarjev in za celodnevno 900 tolarjev. Če si kopalci kupijo deset vstopnic za kopali{~e, imajo deset odstotkov popusta, pri dvajsetih pa 15 odstotkov. Kopalcem so na voljo tudi mese~ne karte. Otroci zanje od{tejejo 7.200, odrasli pa 13.000 tolarjev. Nekaj ceneje je kopanje za upokojence in {tu-dente. Tako oboji pla~ajo za {tiri ure kopanja 600 tolarjev in za celodnevno 750 tolarjev. Na ormo{kem poletnem ko-pali{~u so možnosti tudi za no~-no kopanje, in to v petek, soboto ter nedeljo med 20. in 22. uro. Odrasli za ta užitek - ormo{ko kopali{~e je tudi sicer lepo urejeno in pono~i osvetljeno - pla~-ajo 400 in otroci 300 tolarjev. Šole imajo možnost plavalnih te~ajev. Nekatere se tega poslužujejo, druge pa ne. Vsem kopalcem so na voljo kvalitetne gostinske usluge, ki jim v lepem okolju nudi gostilna Prosnik iz Ormoža. VT ORMOŽ / v soboto deveto tekmovanje pihalnih orkestrov Uvod v Ormoško poletje Tekmovanje pihalnih orkestrov v zabavnem programu za pokal Ormoža, ki bo potekalo pod pokroviteljstvom ob~ine Ormož, organizirajo pa ga Sklad RS za kulturne dejavnosti, ZKD Ormož ter Pihalni orkester Ormož pod vodstvom Slavka Petka, bo kmalu "staro" deset let. Letošnje bo v soboto, 22. junija, nanj pa se je prijavilo šestnajst pihalnih orkestrov iz skoraj celotnega obmo~ja države, nekateri pa so v Ormožu že stalni gostje. Tudi letos bo pihalne orkestre ocenjevala tri~lanska komisija. Predsednik bo Ervin Hartman, ~lana pa prof. Anton Horvat ter prof. Marjan Sajovic. Celotna prireditev se pri~ne ob 10. uri s parado po ormo{kih ulicah, tekmovanje v zabavnem programu za pokal Ormoža 2002 pa ob 11.30. uri v ormo{ki {port-ni dvorani na Hardeku in bo predvidoma trajalo do 17. ure, ko bodo v posameznih kategorijah razglasili rezultate ter podelili priznanja. Ob 20. uri bo na ormo{kem grajskem dvori-{~u koncert prvonagrajenih orkestrov in s tem se pri~nejo prireditve leto{njega Ormoškega poletja. VT PTUJ / taborjenje s [portnimi aktivnostmi Kam med poHtnicami Društvo Praha bo letos mladim popestrilo počitniško življenje s taborjenjem, povezanim s športnimi aktivnostmi. Tabor bo v neokrnjeni naravi v bližini ptujskih term, namenjen pa je vsem, ki bi radi počitnice preživeli drugače. Mladim ponujajo tri- in petdnevno bivanje od 1. do 3. oz. 5. julija (7.000 SIT oz. 12.000 SIT), pri ~emer je v to ceno zajeto plavanje v termah, jahanje, {portne igre, taborni{ke ve{~ine, pohod in likovne delavnice, pa seveda hrana, no~itve in strokovno vodstvo. Mladi, ki jih ta na~in preživljanja po~itnic zanima, naj pokli~ejo do 26. junija na št. 031/666-783 ali 040/328-153. SLOVENSKA BISTRICA / svet lds o drnovskovi predsedniski kandidaturi Vsake volitve so tvegan projekt V ponedeljek se je v Slovenski Bistrici sestal svet LDS in razpravljal, kako ~asovno izpeljati vsa opravila glede zamenjave mandatarja, in seveda tudi o tem, kaj za stranko pomeni odlo~itev njenega predsednika dr. Janeza Drnovška, da bo kandidiral na letošnjih volitvah za predsednika države. O imenih še ni ni~ znanega, smo izvedeli, vendar imena, kot so Tone Rop, Gregor Golubi~ in Slavko Gaber, že lep ~as vztrajno krožijo, govori pa se, da so v igri tudi drugi. Kot je po kon~ani seji sveta LDS, ta je potekala za tesno zaprtimi vrati vite{ke dvorane bistri{kega gradu, v izjavah za medije povedal predsednik vlade dr. Janez Drnov{ek, bo sku{al zamenjavo, ta naj bi se zgodila jeseni, dose~i s ~im manj pretresi, ter {e dodal, da nekih ve~-jih sprememb ni pri~akovati. Ker ~aka vlado do zamenjave predsednika {e veliko opravil, so si v LDS vzeli mesec dni ~asa; imena možnih kandidatov bodo objavljena v juliju, v septembru pa bi potem Drno-v{ek odstopil in temu bo sledila zamenjava predsednika vlade. Dr. Drnov{ek je odgovarjal tudi na {tevilna druga novinarska vpra{anja, med drugim, kaj se bo zgodilo, ~e ne bo izvoljen za predsednik države. Odgovoril je, da so vsake volitve pa~ tvegan projekt in nih~e nima stoodstotnega jamstva, da bo izvoljen. "Če ne bom izvoljen, se bom pa~ ukvarjal s ~im drugim, kot mnogi drugi." Na vpra{anje, koga bi med možnimi kandidati podprl, je vodja poslanskega kluba LDS Tone Anderli~ povedal, da ne favorizira nikogar, saj {e ni ni~ odlo~enega, pomembno pa bo najti dogovor, kdo bi lahko bil mandatar, saj je možnih kandidatov po njegovi oceni ve~. Po njegovem tudi ni mogo~e izklju~iti ob{irnej{ih zamenjav, saj je v dveletnem mandatu vlade pri{lo do zastoja izvr{evanja nekaterih programov; kako se bo izteklo, je odvisno od tega, kdo bo izbran za mandatarja, ki bo po odstopu sedanjega pred- sednika vlade sestavil novo vlado. Novinarji so postavili vpra-{anja tudi mag. Antonu Ropu, najverjetnej{emu kandidatu za bodo~ega mandatarja, ki ga postavlja v ospredje tudi sedanji predsednik vlade. Rop je menil, da je to zanj izredna ~ast in priznanje za vse, kar je doslej delal. Tudi dr. Pavle Gantar, ki naj bi bil po mnenju nekaterih med možnimi kandidati, je novinarjem odlo~no zatrdil, da tak{nih ambicij nima. VT JAVNI POZIV ORMOŠKEMU ŽUPANU Ukinite modre cone! Koalicija Slovenija poziva župana in občinski svet občine Ormož, da nemudoma prekličejo sporne točke Odloka o prometni ureditvi v občini Ormož. V koaliciji Slovenija smo prepričani, da mirujoči promet v občini Ormož ne predstavlja nobenega problema, zato predlagamo ukinitev vseh vrst plačljivega parkiranja. Prepričani smo tudi, da je uvedba modrih con že povzročila gospodarsko škodo, saj je prenehala delovati velika večina trgovskih lokalov v samem centru mesta Ormož, kar posledično vodi k izumiranju mestnega jedra. Bojimo se, da lahko uvedba modrih con v ostalih centrih občine povzroči podobno situacijo. Koalicija Slovenija: Predsednik OO N.Si Ormož Alojz Sok Predsednik OO SDS Ormož Alojz vozlič VELIKA NEDELJA / zdrav vrtec Mali raziskovalci« v vrtcu » Zakaj vode nikoli ne zmanjka? Kako kopriva spe~e? Kako nastane risanka? Kaj potrebuje rastlina za svojo rast? Ta in neskon~no mnogo drugih vprašanj se poraja v glavicah naših predšolskih otrok. Prav je, da jim pri iskanju odgovorov pomagamo, ~e pa lahko pri tem sami aktivno sodelujejo, pridobijo najve~. V vrtcu Velika Nedelja posvetijo veliko ~asa sprehodom in opazovanju v naravi. Za najbolj radovedne pa so bile v prvi polovici leto{njega leta organizirane dodatne ure naravoslovja v obliki interesne dejavnosti Mali raziskovalec. Ob koncu {olskega leta je nastal tudi bilten z istim imenom, ki predstavlja kratek povzetek vsebin interesne dejavnosti. Otroci so skozi igro z izvajanjem preprostih poskusov, pogovorov, opazovanj, likovnega ustvarjanja, izdelovanja modelov in podobno, iskali odgovore na razli~na dogajanja v okolju okrog sebe ter tako na nevsiljiv na~in dobili nove možnosti za razvoj zanimanja za naravo in s tem za naravoslovje. Literature za pomo~ pri delu z malimi raziskovalci je dovolj, v~asih jo je bilo potrebno poenostaviti ter prilagoditi dolo~eni starostni skupini otrok. Otroci so sodelovali z nav-du{enjem ter vedno znova pre-sene~ali s svojimi izvirnimi idejami za raziskovanje, tovrstna sre~anja pa so vsekakor pozitivna vzpodbuda za nadaljnje odkrivanje sveta okrog njih. Maja Botolin Vaupotič ... PA BREZ ZAMERE Univerzalnost posebnega V iem je pravi pomen fuzbala in zakaj se to fite tudi vas Verjetno ga v vesoljni ljubi nam Sloveniji ni človeka, ki ne bi vedel, da se trenutno na drugi strani sveta odvija svetovno prvenstvo v fuzbalu. No, v celotnem svetu nasploh bi take ljudi sicer našli, a jih zagotovo ne bi bilo veliko. Krepka manjšina, bi lahko rekli. Se posebej, če imamo v mislih, da je letos (bila in že odšla) na svetovnem v fuzbalu tudi Kitajska, kar je zagotovo zanimanje za ta dogodek nabilo med zvezde tudi pri najbolj množični naciji sveta. Ob tem si pa lahko samo še mislite, kaj bi bilo, če bi se na svetovno v fuz-balu uvrstila še Indija, po številu državljanov takoj za Kitajsko. Ja, nogomet bi postal to, kar že je. Oziroma še bolj bi postal to. Globalen, namreč. Tako po svetovni prisotnosti (saj žogo brcajo tako rekoč povsod) kot tudi po sami številčnosti (žogobrcarji vseh nivojev in starosti daleč prekašajo vse ostale v drugih športih bolj ali manj aktivne Zemljane). Ja, kaj hočemo, tudi če vam ob besedi fuzbal gre na bruhanje, morate vendarle priznati, da je zadeva kar precejšen globalni fenomen. Kar v sedanji družbeni ureditvi samo po sebi kakopak tudi pomeni, da je hudičevo velik biznis. In ker je fuzbal tak svetovni fenomen (ne pozabite, zaradi fuzbala so se začenjale vojne!), ga to samo po sebi uvrsti v tisto skupino fenomenov, ki človeka enostavno morajo zanimati že s čisto raziskovalno-vedoželjnega vidika. Ce ste se ustrašili, da bomo danes spet modrovali (samo) o fuz-balu, prosim, samo brez panike. Verjamemo, da vas kar nekaj ima fuzbala že krepko čez glavo ter da je še eno modrovanje in razglabljanje o fuzbalu zadnje, kar trenutno potrebujete. Morda vas šport sploh ne zanima, morda vas sam fuzbal ne zanima, morda ga preprosto imate že čez glavo. Tudi prav. A prosim, brez predsodkov. Ne glede na to, kaj ste o fuzbalu že slišali, videli ali pa so vam povedali, ter ne glede na to, kaj od tega ste verjeli in kaj ne, nekaj ostaja gotovo: fuzbal presenetljivo res je (postal?) univerzalna stvar In s tem ne mislimo, da ga lahko igra vsak oziroma da je to igra za rajo, za množice, ne, v mislih imamo nekaj še bolj radikalno univerzalnega. Fuzbal je, če hočete, univerzalno sredstvo za razumevanje sveta. Sploh ni treba, da ga igrate, še več, sploh ni treba biti ne vem kak špica poznavalec igre, pa vam vseeno lahko pomeni univerzalno stvar, v kateri najdete tudi del sebe. Ja, ne samo da je najpomembnejša postranska stvar na svetu, v sebi skriva ogromno pomembnih, najpomembnejših glavnih stvari na svetu. Pomaga vam razumeti stvari, ki se okoli vas dogajajo, pa ne veste, kaj bi si o njih mislili. Se preden pa kdo spodaj podpisanega obtoži, da se mu je pa tokrat res čisto utrgalo, dovolite praktičen in nadvse nazoren primer pravkar povedanega. Bo takoj vse jasno. Vzemimo, na primer, Slovenijo. Po malce več kot desetletju samostojnosti se gotovo sprašujete, kako stvari stojijo na vseh področjih, pa kako si nekatere stvari tolmačiti, pa kaj pričakovati v prihodnje in tako dalje. In na kar precejšen delež teh vprašanj ne poznate odgovora. Ali pa vsaj zanesljivega ne, kar pomeni, da ste do tistih, ki vam govorijo, da odgovor do potankosti poznajo (= našim veleumnim politikom, tako na makro kot na mikro ravni), rahlo skeptični. Tako da ste dejansko v rahlem precepu in ne veste, kako vsemu najti rep in glavo. Ni problema, obrnite pozornost k fuzbalu, potegnite nekaj vzporednic in videli boste, da vam bodo stvari takoj malce jasnejše. Recimo: slovenski fuzbal je zgodba o uspehu. Se pred nekaj leti smo bili popolni autsajderji in fuzbalski eksoti, ki jih nihče ni jemal resno. Potem pa, tako rekoč čez noč, se naenkrat pojavimo na svetovni sceni, kako že, eno moštvo, en duh ali nekaj takega, vsi so presenečeni, nas samo hvalijo in tako dalje. Uvrstimo se najprej na evropsko prvenstvo, nato pa še senzacionalno na svetovno. Ja, nihče ne more reči, da to ni zgodba o uspehu. Aha, ampak Slovenija je, vidite, tudi zgodba o uspehu, ne? Prav tako čez noč smo se pojavili na mednarodni sceni, najprej na evropskem prvenstvu (priznale so nas najprej večinoma evropske države), potem pa še na svetovnem. In vsi so se čudili. Tako kot pri fuzbalu. In vsi so govorili o zgodbi o uspehu. Ja, točno tako kot pri fuzbalu. Dalje. Zanima vas, zakaj se v naši domovini toliko kregamo med seboj. Nič lažjega. Poglejte fuzbal. Dokler so si dečki utirali pot navzgor, je bilo vse še kar okej. Potem ko je prišla afirmacija, pa je začelo škripati. Stare zamere, pa kdo je najzaslužnejši za vse skupaj, pa kdo je bil v preteklosti na ta pravi strani in tako dalje. Točno tako je tudi v Sloveniji, ne? Snovi, pri kateri se lahko narod razdeli na dva nasprotna tabora, zdi se, nikoli ne zmanjka. Gremo dalje. Se vam zdi, da smo kot majhna državica v zunanji politiki skoraj zmeraj oškodovani, da potegnemo ta kratko? Nič čudnega! Poglejte samo prvo tekmo Slovenije na svetovnem prvenstvu s Spanci, pa vam bo vse jasno. Sodnik ni nič kriv, je pač tako, daje že lepo, da smo prišli zraven, a kaj ko smo premajhni, da bi lahko računali na kaj več kot to. Vas zanima, kaj bo z nami, ko bomo sprejeti v EU? Hja, težka bo, ampak če se po vsem rečenem lahko zgledujemo po fuzbalu, moramo nujno zaključiti, da se ne smemo kaj preveč kregati med seboj ter moramo zgladiti nasprotja, saj bomo v nasprotnem primeru vsi skupaj potegnili ta kratko. Ja, tako kot fuzbalerji v Koreji. In še bi lahko naštevali, a bodi dovolj. Nadaljnje vzporednice lahko potegnete sami. Ce pa vas slučajno zanima, kaj se bo dogajalo v prihodnosti v slovenskem fuzba-lu, lahko zgornje sklepanje tudi obrnemo in s politične situacije v Sloveniji sklepamo na potek dogodkov v fuzbalu. To pa bi šlo nekako takole: Zavrl se bo spravil s predsedniškega mesta pri nogometni zvezi, ki ga bo zasedel Kata-nec, selektor pa bo postal Zahovič. In postala bosta najboljša prijatelja, Slovenija pa svetovni prvak. In vsi bomo spet bratje in sestre. Gregor Alič KIDRIČEVO / peti občinski praznik Dovolj razlogov za prijetno praznovanje S petkovo predstavitvijo knjige Rajka Topolovca Kraj prišlekov in odprtjem razstave fotografij Stojana Kerblerja pod naslovom Kidričevo in njegova tovarna so v občini Kidričevo pričeli prireditve v počastitev 5. občinskega praznika. V soboto je bilo v restavraciji PAN že 3. srečanje kulturnih in prosvetnih društev občine Kidričevo, ob koncu tedna pa so izvedli še teniški turnir. Kulturne, gasilske, špoprtne in zabavne prireditve nadaljujejo tudi ta teden, osrednja slovesnost pa bo v nedeljo, 23. junija, ob 15. uri v restavraciji PAN. Tudi peti praznik občine Kidričevo sovpada s praznovanjem dneva državnosti, v prazničnih dneh pa smo k razgovoru po- "Ceprav vsi verjetno niso zadovoljni z delom občinske uprave, občine in župana, sem osebno zadovoljen, saj smo v Dovolj razlogov imamo za prijetno praznovanje, pravi Alojz Šprah, župan občine Kidričevo vabili župana občine Kidričevo Alojza [praha. Za vami je skoraj osem let županovanja, saj ste na čelu občine oba mandata. Ste zadovoljni z razvojem ob~ine v tem času? tem kratkem obdobju kar precej postorili, predvsem za boljše življenje vseh, od najmlajših do najsterejših. Uredili smo šolski prostor za OŠ Kidričevo in z vodstvom šole zagotovili vse pogoje za 9-letko. Lansko jesen smo pričeli pripravo prostora za 9-letno šolo v Cirkovcah, ki jo načrtujemo v dveh fazah. Gradnja večnamenske dvorane je praktično v zaključni fazi, saj te dni že polagajo parkete. V tem objektu bodo našli svoj prostor tako učenci in učitelji kot naše prosvetno društvo s folklorno sekcijo, pa tudi člani športnega društva in vsi drugi krajani. Sočasno ob šoli gradijo zunanja športna igrišča, ki se razprostirajo na 1,5 ha površin; gre za nogometno igrišče z atletsko stezo in prostorom za druge športne panoge. Ta faza bo končana do sredine poletja. Z drugo fazo bi radi nadaljevali že v jeseni, v njej pa bomo preuredili staro dvorano v šolske učilnice, nekaj prostora pa namenili tudi za potrebe vrtca. Na koncu je predvidena še obnova starega, torej prvotnega šolskega poslopja." To je ena va{ih največjih investicij, koliko bo veljala? "Njena celotna vrednost je po predračunih okoli 800 milijonov tolarjev. Prva faza naj bi veljala okoli 350 milijonov, druga pa okoli 400 milijonov tolarjev." Kaj pa ste postorili po drugih krajih in vaseh? "Te dni potekajo zaključna dela pri kanalizaciji v Njiver-cah. To je bil obsežen projekt, ki smo ga gradili 4 leta. V lanskem in letošnjem letu smo v ta namen vložili več kot 60 milijonov tolarjev. Ponosni smo lahko na ureditev igrišč v centru Kun-gote, kjer smo adaptirali vaški dom. Na podoben način smo to uredili v nekaterih drugih krajih: v Šikolah, Mihovcah, Lovrencu, pa tudi v Apačah. Naj spomnim le še na eno naših prvih večjih investicij, gradnjo pokopališča in mrliške vežice v Kidričevem. Sicer pa smo skoraj v vsaki vasi ali kraju zgradili kaj novega ali kaj posodobili. Pri tem velja posebej omeniti naselje Strnišče, v katerega smo naprej pripeljali zdravo pitno vodo - prej so se namreč oskrbovali z vodo iz Talumovih vodnjakov, zatem pa smo preplastili in uredili še ceste ter zgradili sodobno javno razsvetljavo. Na tak način želimo urediti javno razsvetljavo v vseh naših naseljih." Pomemben korak ste storili pri razvoju obrti in podjetni-{tva. "Zelo smo ponosni na integralni razvojni program, izdelan v sodelovanju z znanstvenoraziskovalnim središčem BISTRA iz Ptuja. Gre za dokument, ki zagotavlja jasno postavljeno, strokovno in potrebam prilagojeno vsestransko utemeljeno razvojno vizijo. Z logiko dobrega gospodarja moramo nenehno skrbeti za ohranjanje premoženja in usklajen prostorski razvoj. S predloženo dolgoročno vizijo želimo spremeniti občino v lokalno skupnost, ki bo na eni strani prijazna do občana kot prebivalca, na drugi strani pa bo vedno zanimiva za nove razvojne pobude, ki bodo odpirale nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo ob hkratnem upoštevanju načel sonaravnega razvoja." Ob prazniku ste opravili tudi prvo preverjanje projekta IR-POK, mar ne? OBČINA KIDRIČEVO OB 5. OBČINSKEM PRAZNIKU IN DNEVU DRŽAVNOSTI ŽELIM VSEM OBČANKAM IN OBČANOM VELIKO OSEBNIH IN DELOVNIH USPEHOV IN VAS VABIM NA OSREDNJO PRIREDITEV, KI BO 23. JUNIJA OB 15. URI V RESTAVRACIJI PAN V KIDRIČEVEM. župan občine Kidričevo, Alojz Šprah Ob stari in sedanji šoli v Cirkovcah je zrasla nova večnamenska dvorana RADIOPTUJ 89,8-98,£"I04;3mhz OBČANOM OBČINE KIDRIČEVO ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU ZA DOSEŽENE USPEHE IN JIM ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE! soDEiAvci Tednika in Radia Prm gOSTU/i^^ ■■ecyi^il® - malice, kosila In Jedi po naročilu ■ krsti, obhajila, birme, poroke ■ zaključne družbe,... Nedeljska kosila po ugodnih cenah! Občanom ter našim cenjenim gostom iskrene čestitke ob prazniku občine Kidričevo! Matjaž Kureš s.p. Šlkole 26,2331 Pragersko, Tel.: 02 / 792 02 81 Oh občinskem prazniku Občine Kidričevo Vam iskreno čestitamo in se priporočamo s svojim tekstilom. _MEROT d.o.o..Brez|e 1/A. Loče, telefon 03 57 63 407 PE Brezje 1/A, Loče, telefon 03 57 63 407, Kidričevo, Kajuhove 7, telefon 02 70 80 572, Ptuj, Prešernova 23, telefon 02 70 00 570, Ormož, Ljutomerska c. 3, telefon 02 7417 540, Zg. Potekava, Mariborska 42, telefon 02 80 33 530, Šentjur, Drofenikova 3, (Prodajni center UPA), telefon 03 74 51 540, Zreče, KovaSka cesta 26, telefon 03 75 73 660 e:iii Elektrika Hidravlika IVlehanika servis viličarjev generalna in tekoča popravila na osebnih in tovornih vozilih, viličarjih ter traktorjih Priporočamo se za storitve. OB OBČINSKEM PRAZNIKU VAM ISKRENO ČESTITAMO! EHM, d.O.O., Tovarniška c. 10, 2325 Kidričevo, telefon: 02 799 54 93 CHIPTRONIC - RGHA CEnter d.o.o. Reklamni BAB5EK reklamni napisi, tiskarske storitve SikolE 9, Pragersko, TeI.:(02) 792 4000 Ob občinskem prazniku vsem svojim strankam in poslovnim partnerjem iskreno čestitamo. Ob občinskem prazniku vam iskreno čestitamo! Lego A, d.o.o., gradbeništvo Tovarniška cesta 10, 2325 Kidričevo telefon: 02 799 54 40, fal DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta. tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net ■ Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd. ■ Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov. ■ Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov. ■ Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video. STOJNCI / 60 let godbe na pihala občine markovci Tratata, ratata, zaigra naša muzika Godba na pihala občine Markovci, ki letos slavi 80-letnico delovanja, je visok jubilej po~astila minulo nedeljo, 16. junija, z osrednjo popoldansko proslavo ob gasilskem domu v Stojncih, kjer se je tudi porodila ideja o njeni ustanovitvi. Ob jubileju so jubilantom zaigrali tudi člani godbe na pihala iz Sredi{ča ob Dravi pod vodstvom Rada Munda. Kot sta zapisali v obsežni jubilejni brošuri avtorici Marija Bezjak in Karolina Pi~erko, se je prva zamisel o lastni godbi na pihala porodila takoj po prvi svetovni vojni v eni od devetih vasi, v Stojncih, kjer je že deloval pevski zbor, ki ga je vodil organist Josip Kegl. Svojo željo po lastni godbi je zaupal fantom, ki so se s predlogom takoj strinjali in za~eli, takoreko~ iz ni~. Najprej jih je bilo 9, delovali so v gasilskega društva Sto-jnci, instrumente so jim kupili premožni kmetje, njihov prvi vodja pa je bil Franc Smigoc. Čez ~as so se vklju~ili v glasbeno društvo Zarja Markovci in od takrat niso imeli ve~ prostih nedelj in praznikov. Leta 1935 so nastopili na glasbeni reviji godb na pihala v ljubljanskem Tivoliju in dosegli odli~no tretje mesto, takoj za ljubljansko poštarsko godbo in Trboveljskimi rudarji. Vojna vihra je njihovo delovanje za nekaj let pretrgala, takoj po vojni pa so fantje spet prijeli za instrumente in se vklju~ili v prosvetno društvo Bukovci. Še naprej jih je vodil Franc Šmigoc, ki je bil njihov kapelnik vse do leta 1975, ko je godbo prevzel njegov vnuk Janez Bezjak, ki je vodil tudi moški pevski zbor v Markovcih. Nastopi so se množili, skoraj ni bilo nobene pomembnejše prireditve, na kateri ne bi zaigrala tudi doma~a "pleh muzika". Vaje so imeli enkrat tedensko, a le spomladi in jeseni, kajti pozimi je bilo prehladno, poleti pa prevro~e in obilo drugega dela ter seveda nastopov. Za ve-~je in pomembnejše "špile" so se jim pridružili celo godbeniki iz Ptuja. V letu 1982 so praznovali 60-letnico, leta 1985 pa je Janez Bezjak, verjetno zaradi preobremenjenosti godbo zapustil. Sledilo je 10-letno obdobje tišine. Godba na pihala ob~ine Mar-kovci, ki je po nekajletnem zatišju na pobudo Mirka Jan- DORNAVA / KONCERT OTRO[KEGA IN MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA Pesem združuje člani otroškega in mladinskega pevskega zbora z zborovodki-njo Metko Zagoršak ob skupni pesmi Pesem še zmeraj združuje ljudi vseh generacij. O tem smo se lahko prepričali tudi v ponedeljek, ko so osnovnošolci iz Dornave pripravili koncert. Tudi ta prireditev je bila v sklopu praznovanj ob~inskega praznika. Z ljudskimi in zahtevnejšimi umetnimi pesmi so se predstavili pevci iz otroškega in mladinskega pevskega zbora osnovne šole v Dornavi, ki ju vodi Metka Zagor{ak. Na klavirju jih je spremljala Lidija Žge~. Za prijetno popestritev so poskrbeli u~enci iz zasebne glasbene šole Nocturno. Mladim pevcem sta se ob koncu zahvalila župan Franc Šegula in ravnateljica Zdenka Kostanjevec, še posebej tistim, ki so v zboru prepevali osem let. MS PTUJ / @upanov sprejem za komornike Ob uspehu kelih mestne obiine župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci je v ponedeljek, 17. junija, v veliki dvorani Mestne hiše pripravil sprejem za 26 pevcev Komornega moškega zbora iz Ptuja, ki so pod umetniškim vodstvom Franca Lačna na nedavnem največjem evropskem pevskem tekmovanju Svatky pisni v češkem Olomoucu dosegli enega največjih pevskih uspehov. jeni moški zbor. Kot smo poro~ali, so si ptujski pevci v zahtevnejši kategoriji Superior Mundy canant z obvezno Gallusovo pesmijo Ante Luciferum genitus v Olo-moucu pripeli zlato medaljo. S tem so potrdili svoj lanskoletni uspeh, ko so jih na istem tekmovanju proglasili za pevske viteze kot drugi najbolje ocen- Županovega sprejema so se udeležili tudi svetniki in svetnica mestne ob~ine Ptuj ter ~astni ob~an mesta Ptuja in ustanovitelj ter prvi dirigent Komornega moškega pevskega zbora Ptuj maestro profesor Jože Gregorc. Župan Miroslav Luci je pev- Župan Miroslav Luci izroča predsedniku komornega zbora Vi-liju Samoboru kelih mestne občine Ptuj. Foto: Kosi cem in dirigentu ob pomembnem uspehu ~estital in se jim zahvalil za njihovo promocijo Ptuja doma in na tujem, pa tudi za pomemben in cenjen prispevek h kulturnemu življenju v ob~ini. Ob tej priložnosti jim je izro~il spominsko darilo - kelih mestne ob~ine Ptuj. V imenu vseh pevcev se je za sprejem in ~estitke zahvalil predsednik Komornega moškega zbora Vili Samobor ter županu in vsem ~lanom ob~inskega sveta v zahvalo izro~il pred kratkim izdano promocijsko zgo-š~enko s posnetki 22 izbranih pesmi zbora. Za sprejem, pozornost in za ~estitke se je zahvalil tudi umetniški vodja zbora Franc Lačen ter župana in svetnike seznanil tudi z dvema mamljivima ponudbama, ki so ju komorniki prejeli za udeležbo na pevskih tekmovanjih v Atenah in Kanadi. In ker še vedno drži Prešernova trditev "Naj štejejo vsi drugi d'nar, za vino pev'c da pesem v dar", se je tako tudi zgodilo: ob tem, ko so z županom in svetniki nazdravili pomembnemu pevskemu uspehu, so jim tudi zapeli. -OM Ob 80-letnici so skupno z markovsko godbo zaigrali godbeniki iz Središča ob Dravi pod taktirko Helene Bezjak. Foto: M. Ozmec žekoviča - Ribeka ponovno zaživela na Katarinino, 25. novembra leta 1999 je v slabih štirih letih zagotovo upravi~ila svoj obstoj. V njej je trenutno 27 godbenikov ki so pod taktirko mlade in ambiciozne dirigentke Helene Bezjak, diplomirane glasbenice iz Mar-kovcev že veliko storili in se tudi dokazali. Njihov glasbeni repertora je zelo razgiban in kvaliteten, nastopajo na vseh pomembnejših prireditva v ob~ini in po vaseh, njihovi miklavževi koncerti pa so postali že tradicionalni. V kratkem na~rtujejo izdajo svoje prve kompaktne ploš~e, v jese- ni, ali najpozneje pihodnjo pomlad pa bodo v središ~u ob~ine v Markovcih pripravili veliko parado godbe, na katero nameravajo povabiti kar sedem godb od blizu in dale~. Na nedeljski slovesnosti ob 80letnici je imel slavnostni nagovor sedanji predsednik godbe Mirko Janžekovič, ki se je zahvalil vsem godbenikom in kapelnici, neumorni tajnici Ivanki Kostanjevec in blagajniku Marjanu Kostanjevcu. Posebej se je zahvalil vsem svetnikom in županu ob~ine Markovci, ki imajo za delovanje godbe veliko razumevanje, saj so nabavili že nekaj novih instrumentov in jih odeli v nove uniforme. V imenu ob~ine je slavljence nagovoril tudi župan markov-ske ob~ine Franc Kekec, ki je godbenikom in dirigentki ob jubileju ~estital in zagotovil vso podporo ob~ine tudi v bodo~e. Kroniko je v treh delih, kot so se vrstila tri obdobja markov-ske godbe prebirala Slavica Pi-čerko - Peklar. Ob jubileju so najbolj zaslužnim za delovanje godbe izro~ili priznanja, vodja ptujske izpostave javnega sklada za Kulturno dejavnost Nataša Petrovi~ godbenikom izro~ila jubilejne, bronaste, srebrne in zlate Gallusove zna~ke. M. Ozmec PTUJ / razstava o varovanju premo@enja SamozašUtno ravnanje vse pomembnej{e V Mestni hiši na Ptuju so 14. junija odprli razstavo o varovanju premoženja, na kateri se lahko obiskovalci podrobneje seznanijo z naj streznej šimi in sodobnimi načini varovanja premoženja. Pripravili so jo varnostni sosvet, mestna občina, Policijska postaja Ptuj in podjetje Tenzor, ki predstavlja nekatere konkretne rešitve za večjo varnost. Na ogled so vrhunski vide-onadzorni sistemi z vrtljivimi, skritimi, infrarde~imi in brezži-~nimi kamerami ter digitalnim snemanjem in prenosom slike preko telefonskih linij ali interneta, protivlomna vrata, protiv-lomna folija za okna in izložbe, gasilna ampula za kuhinje, posebej pa je zanimiv elektronski sistem "Klic v sili", ki omogo~a hitro posredovanje v primeru ogroženosti. Priporo~ljiv je za starejše ljudi, bolne, sladkorne bolnike, sr~ne bolnike, skratka za vse, katerih življenje je v do-lo~enem trenutku odvisno od hitre in nujne pomo~i. Ob razstavi pa je ptujska Policijska postaja predstavila tudi nekatere podatke o pojavih s podro~ja kriminalitete, ki prav tako spodbujajo k ve~jemu preventivnemu in samozaš~itne-mu ravnanju, da bi bila varnost ljudi in premoženja ve~ja. Premoženje je možno zavarovati na razli~ne na~ine, s sistemi elekronskega nadzora, zaš~itni-mi klju~avnicami in podobno, tudi zato je pomembna razstava, ki so jo v petek odprli v ktov pa 20 milijonov 705 tiso~ tolarjev. Posebej ptujski policisti opozarjajo na kazniva dejanja, kjer prihaja predvsem do poškodovanja ali uni~enja premoženja (vandalizem), kamor V Mestni hiši na Ptuju so 14. junija odprli razstavo o varovanju premoženja. Foto: Črtomir Goznik ptujski Mestni hiši. V prvih treh mesecih letos so evidentirali in obravnali 289 kaznivih dejanj. Preiskali so jih 187 ali 64,71 odstotka. Ve~ino predstavljajo premoženjski delikti, vseh je bilo 168 ali 58,13 odstotka. Doslej so jih preiskali 81 ali 48,21 odstotka. Skupaj znašajo posledice vseh kaznivih dejanj 50 milijonov 350 tiso~ tolarjev, iz premoženjskih deli- uvrš~ajo tudi kaznivo dejanje požiga, kjer je prišlo do uni~e-nja premoženja s povzro~itvijo požara. Kljub nekaterim ukrepom vandalizem na Ptuju ne pojenjuje. V prvih treh mesecih letošnjega leta so ptujski policisti zabeležili tudi nekaj kaznivih dejanj -vlomov v objekte v ~asu, ko so oškodovanci v hiši po~ivali. MG ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE PTUJ / 25. junija izbrana najlepša stajerka 2002 Še zadnja priložnost za prijavo Danes še zadnjič pred 25. junijem, ko bomo že petič v zadnjih letih izbrali najlepšo Štajerko in njeni spremljevalki, ki bodo srečo preizkušale na polfinalni prireditvi letošnjega izbora miss Slovenije, objavljamo razpis za prijavo. Na Tednikovem naslovu, Raičeva ulica 6, Ptuj, jih bomo sprejemali še do 24. junija. Možnost nastopa na izboru bo pridobilo 15 deklet, med izbranimi pa bodo zagotovo tiste, ki bodo prijavnico oddale pravočasno. Potem ko smo že predstavili miss Štajerske 2001 in 2000, je zadnja naša gostja pred torkovo prireditvijo, ki se bo pričela ob 21. uri na Mestnem trgu na Ptuju, Adelina Bombek, miss Štajerske 1999. Prireditev ji je ostala v lepem spominu, mnogi so še danes prepričani, da bi se morala uvrstiti med najlepše tri leta 1999 v državi. V finalu jo je dotolkla huda trema. Nikoli pa ne bo pozabila prisrčnega sprejema, ki so ji ga po finalnem tekmovanju za miss Slovenije pripravili v Cirkulanah. Takrat so s ponosom povedali, da je za svoje Haloze v promocijskem pogledu naredila ve~ kot kdorkoli drug. To pa se ne pozabi. Danes so njene ambicije vezane na manekenski oder. Trenutno obiskuje manekenski te~aj. Oktobra bo {olanje nadaljevala na visoki policijski {oli v Ljubljani. Adelina Bombek Vse tekmovalke bo s cvetjem obdarila Cvetličarna Roža, Terme Ptuj pa jim bodo podarile vstopnico za kopanje in bon za kosilo v restavraciji Zila. Prve tri bodo ob {opkih cvetli~arne Rože, prejele {e modna obla~ila iz trgovin s. Oliver, Belvi sport in podjetja Dominus, obleke za sve~ane priložnosti trgovine Claudia na Minoritskem trgu 5 na Ptuju in ve~erne kreacije Barbare Plavec, o~ala optike Kuhar ter kozmeti~ne storitve studia Olimpic. Najlep{o pa ~aka {e vikend paket na morju TA Kurent. Nagrade so lepe, spla~a se potruditi. Glede na tradicijo, da so najlep{e ptujskega izbora praviloma tudi najlep{e v državi, pa {e toliko bolj. 25. junij bo tudi po zaslugi lepih deklet {e en praznik državnosti, ki si ga bomo zapomnili. Morda se bo prav s tem dnem pri~ela uspe{na pot na lepotni in manekenski oder {e katerega ptujskega dekleta. Za zabavo bo skrbel ansambel Ptujskih pet. MG MISS SLOVENIJE 2002 Miss Štajerske PTUJ / društvo za cerebralno paralizo sonček "Soniek eden za vse" Zveza dru{tev za cerebralno paralizo SONČEK se je letos od-lo~ila za promocijsko kampanjo, s katero se zavzema za enake možnosti vsem prebivalcem Slovenije, ne glede na njihove telesne in intelektualne sposobnosti, za življenje po svoji predstavi, v sožitju z vsemi drugimi prebivalci. V okviru teh prizadevanj želijo podpreti prizadevanja za sprejem zakona o enakih možnostih in Zakona o nediskriminaciji. Slogan promocijske akcije se glasi SONČEK EDEN ZA VSE. Promocija poteka v vseh krajih, kje so Son~kovi VDC. V kampanjo je vklju~ena prodaja majic in lon-~kov, ki jih javno prodajajo uporabniki VDC. Na Ptuju je potekala promocija od 27. do 29. maja, na pomo~ pa so jim prisko~ile tudi prostovoljke ptujske gimnazije, ki vse leto obiskujejo varstveno-delovni center in aktivno sodelujejo v njihovih dejavnostih v centru. MS Uporabniki VDC Sonček Ptuj z reklamnimi majicami PRIJAVNICA Priimek:_ Ime: Ulica: Pošta: Telefon: Datum rojstva : Mere -višina: -prsi, pas, boki: -teža: -konfekcijska št.: Podpis: S svojim podpisom zagotavljam, da so navedeni podatid resnični in da soglašam s pravili izbora. Kandidatko prijavlja Priimek in ime:_ Naslov: G E R z I N A VliE#T N Ponedeljek, 24. junij TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Tedenski izbor 8.40 Utrip. 8.55 Zrcalo tedna. 9.15 Iz popotne torbe: Moja soba. 9.35 Marko, mavri~na ribica, risana nan., 28.epizoda. 9.45 Risanka. 9.55 Svet divjih živali, angleška poljud. serija. 10.25 National Geographic, ameriška dok. serija, 5/23. 11.20 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.45 Kuhinja do nazga, angleška dok. serija. 12.15 Zenit. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.15 Tedenski izbor. 13.15 Dobro jutro. 15.05 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper-Capodistria. 15.55 Dober dan, koroška. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.40 Vaš tolar. 17.00 Vem - veš. 17.55 Telebajski, pon. 84. oddaje. 18.20 Radovedni taček: Avto. 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.05 Slavnostna seja državnega zbora ob dnevu državnosti, prenos. 20.25 Gospodarski izzivi. 20.55 Proslava ob dnevu državnosti, prenos. 22.00 Poročila, šport, vreme. 22.25 (Ne)znani oder. 22.50 Dosežki. 23.10 Branja. 23.15 Vem - veš, pon. 0.15 Gospodarski izzivi, pon. 0.45 Gledališče v hiši, pon. 1.30 Veter v hrbet, pon. 2.15 (Ne)znani oder, pon. 2.40 Homo turisticus, pon. 3.00 Studio City, pon. 4.15 Končnica, pon. 5.15 Šport. TV SLOVENIJA 2 11.15 Tistega lepega popoldneva. 13.15 Sobotna noč. 15.15 Nadčlovek, angleška znanstvena serija, 2/6. 16.05 Gledališče v hiši, 61.epizoda. 16.50 Veter v hrbet, kanadska nad. 17.45 Počitnice do zadnjega diha: Skirco po cesti grem, dok. nan., 5., zadnja epizoda. 18.00 Horace in Tina, avstralska nad. 18.25 Jasno in glasno, kontaktna oddaja. 19.15 Videospotnice. 20.00 Studio City. 21.00 Končnica. 22.00 Bojne enote SS, nemška dok. serija. 22.45 Brane Rončel Izza odra. 0.10 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 Newyorška policija, pon. 10.00 Močno me objemi, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 13.10 Močno zdravilo, pon. 14.05 Odpadnik, pon. 15.30 Newyorška policija, 17. del ameriške nan. 16.25 Esmeralda, 111. del. 17.20 Tri sestre, 121. del. 18.15 Močno me objemi, 44. del. 19.15 24 ur 20.00 Mestni fantje 2, ameri{ki film. 22.00 Sedma nebesa, 20. del. 22.50 Odpadnik, 18. del. 23.40 Prijatelji, 19. del ameriške nan. 0.10 24 ur, pon. KANAL A 10.00 Lov za zakladom, pon. 11.20 SP v nogometu 2002, posnetek. 13.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 14.00 Obala ljubezni, 47. del. 14.50 Mladi in nemirni, 173. del. 15.40 Roseanne, 23. del. 16.10 Lov za zakladom, 12. del. 17.30 SP v nogometu 2002, posnetek. 19.25 Popstars, najboljši tega tedna. 19.30 Gola resnica, 1. del ameri{ke hum. nan. 20.00 Nogometna arena. 21.00 Popstars. 21.30 Bruce in Shaolin _ kung fu, hongkon{ki film. 22.55 Nogometna arena, pon. 23.55 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. TV3 6.00 Videostrani. 7.00 Pokemoni, risani film. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Knjiga, pon. 9.45 Iz domače skrinje, pon. 11.15 Moč polnega življenja, pon. 11.40 Videalisti. 12.20 Risanke. 14.20 Automobille, pon. 14.50 Iz domače skrinje, pon. 16.20 Ljubezenske igre, romantična drama. 18.20 Motor Show Report. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Naj N - nogometni studio. 21.00 Ekskluzivni magazin. 21.30 Naš vrt. 22.00 Iz domače skrinje. 23.15 Wai Lana joga. 00.30 Videostrani. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Srebrni pastor, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.20 Jezikomer. 12.30 Izvor 13.20 Salsa rosa, šp. film. 14.50 TV izložba. 15.00 Hollywoodski moški. 15.55 Novice. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsako-dnevnica. 18.30 Živeti z..., izobraž. oddaja. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Paralelni svet. 20.55 Latinica. 22.30 Odmevi dneva. 23.00 Hrid, film. 1.10 Nevidni človek. 1.55 Becker. 2.15 Frasier. 2.40 Barva vojne: Britanska zgodba, dokum. serija. 3.30 Salsa rosa, šp. film. 5.00 Amerika - Življenje narave. 5.30 Remek. 5.45 Planet Internet. 6.15 Glasbeni program. HTV 2 8.00 Lassie. 8.25 Batman. 8.45 Otroci Avstralije, dokumentarna serija. 9.20 TV spored. 9.25 TV koledar 9.35 Prizma. 10.30 Mir in dobro. 11.00 Sternbergovi. 11.50 Oddaja o kulturi. 12.20 Enkraten svet, oddaja o filmu. 12.50 Mesečina. 13.35 Hruške in jabolka. 14.05 Glamour Cafe. 15.05 Otroški program. 16.05 Krog strahu, kratki film. 16.30 Novice. 16.40 Hugo. 17.10 Izvor, serija. 19.05 Frasier 19.30 Remek. 19.40 Fotografija v Hrvaški. 19.50 TV izložba. 20.00 Zakladi muzejev. 20.10 Nevidni človek. 21.00 Polni krog. 21.20 Becker 21.45 Barva vojne: Britanska zgodba, dokumentarna serija. 22.40 Seinfeld, serija. 23.05 Allo, allo. 23.35 Življenje na severu 5., serija. HTV 3 18.55 TV spored. 19.00 Planet Internet. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Športni program. 23.40 Glasbeni program. ORF 1 6.05 Otroški program. 8.40 Jesse, serija. 9.00 Sabrina, serija. 9.20 Herkul, serija. 10.05.Dnevi, kot je ta, film 11.45 Confetti tivi. 12.35 Confetti play town 1. 13.20 Confetti play town 2. 13.50 Confetti town. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Močna družina, serija.15.45 Herkul. 16.30 Sedma nebesa. 17.15 Sabrina. 17.40 Čarovnice. 18.30 Varuška. 19.00 Cybill. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Two much, film. 22.10 Lov na Čarovnice. 1996. 0.10 Alarm za Cobro 11, serija. ORF 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.55 Policijska inšpekcija 1. 10.20 Nemški film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Slike iz deželnega studia Vorarlberg. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Gozdna dežela. 14.05 Z neba, serija. 14.50 Prijateljici. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Gozdarska hiša Falkenau. 21.05 Tema. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Stičišče kultura. 0.00 Čas v sliki. Torek, 25. junij TV SLOVENIJA 1 6.30 Buster, angleški film. 8.00 Mostovi. 8.30 Risanka. 8.35 Bisergora: Kaj je za zmeraj, lutkovna nanizanka, 12/15. 8.50 Radovedni taček: Avto. 9.05 Srebrnogrivi konjič, risana nanizanka, 12/26. 9.30 Oddaja za otroke. 10.15 Sanjska dežela, raz-iskovalno-potopisna serija, 2. oddaja: Beli križ. 10.40 Vem - veš. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Bela krizantema, dok. oddaja. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.10 Pod preprogo, pon. 14.05 Ljubezen nam je vsem v pogubo, slovenski film. 15.55 Prisluhnimo tišini. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.40 Vaš tolar. 16.55 Skrivnosti piramid, francoska dok. serija, 2., zadnji del. 17.45 Otroci Afrike, angleška dok. serija, 3/10. 18.05 Sprehodi v naravo: Kačji pastirji, 2. del. 18.20 Knjiga mene briga. 18.35 Skrivnosti: Sreča. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.10 Kraljestvo planinskega orla: Zapu-{čina ledene dobe, dok. serija, 1/3. 21.00 Pogovor ob prazniku. 22.00 Poročila, šport, vreme. 22.25 S tabo ob čaju, katalonska drama. 0.05 Knjiga mene briga, pon. 0.20 Skrivnosti piramid, francoska dok. serija, 2., zadnji del, pon. 1.10 Otroci Afrike, angleška dok. serija, 3/10, pon. 1.25 Kraljestvo planinskega orla: Zapuščina ledene dobe, dok. serija, 1/3, pon. 2.15 Pogovor ob prazniku, pon. 3.05 Nenadoma Susan, pon. 3.25 Veter_ v hrbet, pon. 4.10 S tabo ob čaju, katalonska drama, pon. 6.00 Šport. TV SLOVENIJA 2 14.20 Tedenski izbor. 14.20 Studio City. 15.15 Končnica. 16.15 Nenadoma Susan, ameriška nanizanka. 16.45 Veter v hrbet, kanadska nad., 11/13. 17.50 Ogenj in dež, ameri{ki film. 20.00 Angleški pacient, ameriški film, pon. 22.35 Prerokbe ognja, slovenski film. 0.10 Praksa, ameriška nanizanka, 16.epizoda, pon. 0.55 Videospotnice, pon. POP TV 9.00 Newyorška policija, pon. 9.50 Močno me objemi, pon. 10.45 Tri sestre, pon. 11.40 Esmeralda, pon. 13.00 Nogometna arena. 13.20 SP v nogometu 2002, Seul, prenos. 15.20 Nogometna arena. 15.40 Newyorška policija, 18. del ameriške nan. 16.30 Esmeralda, 112. del mehiške nad. 17.20 Tri sestre, 122. del venezuelske nad. 18.15 Močno me objemi, 45. del mehiške nad. 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno. 20.45 Resnične zgodbe: Njegovi dve ženi, ameri{ki film. 22.30 Odpadnik, 19. del ameriška nan. 23.30 Prijatelji, 20. del ameriške nan. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 9.50 Lov za zakladom, pon. 11.10 SP v nogometu 2002, posnetek. 13.00 Nogometna arena. 13.20 SP v nogometu 2002, Seul, prenos. 15.20 Nogometna arena. 15.40 Roseanne, 24. del. 16.10 Lov za zakladom, 13. de. 17.30 SP v nogometu 2002, Seul, posnetek. 19.25 Popstars, najboljši tega tedna. 19.30 Gola resnica, 2. del ameriške hum. nan. 20.00 Nogometna arena. 21.00 Popstars. 21.30 Rdeča cona, hongkon{ki film. 23.20 Nogometna arena, pon. 0.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. TV3 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.00 Videostrani. 9.15 Motor Show Report, pon. 9.45 Iz domače skrinje, pon. 11.40 Videalisti. 12.20 Risanke. 14.20 Ekskluzivni magazin, pon. 14.50 Iz domače skrinje, pon. 16.20 Miss Hawaiian Tropic, pon. 17.20 Naj N - nogometni studio, pon. 18.20 Naš vrt. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Popotovanja z Janinom. 21.00 TV razglednica - Kranj. 21.30 Avtodrom. 22.00 Iz domače skrinje. 23.15 Wai Lana joga. 00.15 Videostrani. HTV 1 6.55 TV spored. 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Srebrni pastor, serija. 9.55 TV spored. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.20 Jezikomer 12.21 TV spored. 12.30 Izvor 13.20 Detektivski otrok, am. film. 14.55 TV izložba. 15.00 Hollywoodski moški, dokumentarna serija. 15.55 Novice. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.10 Bogorodica, hr. film. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Knjižnica. 20.50 Forum. 22.00 Naših 10 let, jubilejni koncert. 22.50 Odmevi dneva. 23.20 "Cigri", dokumentarna oddaja. 23.50 Dekle iz doline, film. 1.25 Newyorški policisti. 2.10 Prijatelji. 2.40 Smrtna kazen, serija. 3.05 Dokumentarni film. 3.45 Pravica za vse. 4.30 Detektivski otrok, am. film. 6.05 Glasbeni program. HTV 2 8.00 Lassie. 8.25 Batman. 8.45 Otroci Avstralije, dokumentarna serija. 9.30 TV spored. 9.35 TV koledar. 9.45 Živeti z..., izobraž. oddaja. 10.15 Planet Internet. 10.45 Nevidni človek, serija. 11.30 Hit HTV-ja. 12.15 Barva vojne: Britanska zgodba, dokumentarna serija. 13.05 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 13.35 Latinica. 15.05 Otroški program. 16.05 Fantje iz Waterlanda, serija. 16.20 Rummel in Rabalder, serija. 16.30 Novice. 16.40 Hugo. 17.10 Izvor, serija. 19.05 Smrtna kazen, serija. 19.30 Remek. 19.40 Fotografija v Hrvaški. 19.50 TV izložba. 20.00 Zakladi muzejev. 20.10 Newyorški policisti 8., serija. 20.55 Polni krog. 21.20 Prijatelji, serija. 21.45 Pravica za vse 5., serija. 22.35 Seinfeld. 23.00 Allo, allo. 23.30 Življenje na severu. HTV 3 13.30 Seoul: SP v nogometu - polfinale, prenos. 18.30 TOP DJ MAG. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Nogometna TV. 23.30 Posnetki. ORF 1 6.10 Otroški program. 8.05 Sabrina. 8.30 Čarovnice. 9.15 Herkul. 9.55 Two much, film. 11.45 Confetti tivi. 12.55 SP v nogometu, prenos. 15.45 Herkul, risanka. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Varuška, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Debeluhar, serija. 21.55 SP v nogometu, vrhunci. 23.00 Twilight man 3, film 1997. ORF 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepo. 9.55 Policijska inšpekcija 1. 10.15 Avstrijski film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Euro Austria. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Gozdna dežela. 14.05 Z neba. 14.50 Prijateljici. 5.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum. 21.05 Poročilo. 22.00 Čas v sliki. 22.40 Special. 0.00 Čas v sliki. Sreda, 26. junij TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Tedenski izbor 8.40 Dober dan, koroška. 9.10 Trojčice. 9.35 Pipsi. 10.00 Sprehodi v naravo. 10.15 Skrivnosti. 10.15 Knjiga mene briga. 10.35 Oddaja za otroke. 10.55 Otroci Afrike. 11.10 Skrivnosti piramid. 12.00 Kraljestvo planinskega orla. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.15 Tedenski izbor. 13.15 Dobro jutro. 15.05 Pogovor ob prazniku. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.40 Vaš tolar. 16.55 Svet narave. 17.50 Pod klobukom, pon. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.10 Dolores Claiborne, film. 22.25 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 23.20 Loža. 1.00 Svet narave, pon. 1.50 Nenadoma Susan, pon. 2.10 Veter v hrbet, pon. 2.55 Pogreb v Berlinu, pon. 4.50 Šport. TV SLOVENIJA 2 15.30 Tedenski izbor. 15.30 Slovenski ljudski plesi. 15.55 Homo Turisticus. 16.15 Nenadoma Susan. 16.45 Veter v hrbet. 17.50 Malopridneži, čb film. 19.15 Videospotnice. 20.00 Imago Slove-niae: Ansambel Patricio Baeze - Brasil show. 21.30 Praksa, pon. 22.15 Porok, argentinska nad. 23.00 Videospotnice, pon. POP TV 9.00 Newyorška policija. 9.50 Močno me objemi. 10.45 Tri sestre. 11.40 Esmeralda. 13.00 Nogometna arena. 13.20 SP v nogometu 2002. 15.20 Nogometna arena. 15.40 Newyorška policija. 16.30 Esmeralda. 17.20 Tri sestre. 18.15 Močno me objemi. 19.15 24 ur 20.00 TV kriminalka: Laž na preizku{nji, am. film. 21.40 Nikita, 1. del. 22.30 Odpadnik. 23.20 Prijatelji. 23.50 24 ur, pon. KANAL A 9.50 Lov za zakladom. 11.10 SP v nogometu 2002. 13.00 Nogometna arena. 13.20 SP v nogometu 2002. 15.20 Nogometna arena. 15.40 Roseanne. 16.10 Lov za zakladom. 17.30 SP v nogometu 2002. 19.25 Popstars. 19.30 Gola resnica. 20.00 Nogometna arena. 21.00 Ekstra magazin. 21.05 Popstars. 21.35 Najbolj {okantni medicinski posnetki na svetu, dok. oddaja. 22.25 Šolski poboji, dok. oddaja. 23.20 Nogometna arena, pon. 0.20 Šov Jerryja Springerja. TV 3 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Avtodrom, pon. 09.45 Iz domače skrinje, pon. 11.40 Videalisti. 12.20 Risanke. 13.20 DP v raftingu. 14.20 Štiri tačke, pon. 14.50 Iz domače skrinje, pon. 16.20 Ko sij obledi, ameri{ka romantična komedija. 18.20 Gradimo, pon. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Bonanca, 6. del nan. 21.00 Sijaj. 21.30 Inline hokej. 22.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Wai Lana joga. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Serija. 9.55 TV spored. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar 12.20 Jezikomer. 12.21 TV spored. 12.30 Izvor, serija. 13.20 Paulovo potovanje, film. 14.45 Risanka. 15.00 Hollywoodski moški, dokumentarna serija. 15.55 Novice. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Dokumentarna oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 LOTO 7/39. 19.30 Dnevnik. 20.05 Globalno naselje. 20.40 Pol ure kulture. 21.10 Trenutek spo-znanstva. 21.45 TV interview. 22.40 Odmevi dneva. 23.05 Ekumena. 0.05 Zmajev pogled, film. 1.40 Tilly Trotter, serija. 2.30 Lee Evans, serija. 2.55 Dosjeji X (8.), serija. 3.40 Hollywoodski moški, dokumentarna serija. 4.45 Paulovo potovanje, film. 6.10 Hrvaški glasbeni program. HTV 2 8.00 Lassie, serija. 8.25 Batman, serija. 8.45 Otroci Avstralije, dokumentarna serija. 11.00 TV spored. 11.05 TV koledar. 11.15 Knjižnica. 11.55 ČB v barvi. 12.40 Forum. 13.50 Festival Brodfest. 15.05 Otroški program. 16.05 Papirnati fotoaparat, kratki film. 16.30 Novice. 16.40 Hugo. 17.10 Izvor, serija. 19.05 Lee Evans, serija. 19.30 Remek. 19.40 Fotografija v Hrvaški. 19.50 TV izložba. 20.00 Zakladi muzejev. 20.10 Tilly Trotter, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Dosjeji X, serija. 22.10 Seinfeld, serija. 22.35 Allo, allo, serija. 23.05 Življenje na severu, serija. 23.50 Jazz. HTV 3 13.20 TV spored. 13.30 Saitama: SP v nogometu - polfinale, prenos. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Nogometna TV. 23.30 Posnetki. ORF 1 6.10 Otroški program. 7.55 Sabrina, serija. 8.15 Čarovnice, serija 9.00 Columbo. 10.10 Debeluhar, serija. 11.45 Confetti tivi. 12.35 Confetti play town. 12.55 SP v nogometu, prenos. 15.45 Herkul, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Charmed, serija. 18.30 Varuška, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Kongo, film 1995. 22.00 SP v nogometu, vrhunci. 23.05 Kaskader, film 1997. ORF 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1541). 9.50 Policijska inšpekcija 1, serija. 10.15 Nemški film. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Reportaža. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Gozdna dežela, serija. 14.05 Z neba, serija14.50 Prijateljice, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1542). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Dve aferi, film 2002. 21.45 Pogledi s strani, special 22.00 Čas v sliki. 22.30 Evropska panorama. 23.15 Nightwatch. 0.00 Čas v sliki. PIKAMI] RADIOPTUJ 89,8 98.2 I04Í3mhz Vsak ponedeljek med 21. in 22. uro PRIPRA\lJA IN VODI: \1^IMIR KAJZOVAR DiC 1 ■reL.: 02 / 77122 61 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Vsak četrtek ob 20.00 uri poinočm n 13. Miro Kline - Kaj potem če sem potepuh 12. Ans. Braneta Klavžarja - Kaj je novega 11. Ans. Ekart - Polonci smo pokonci 10. Beneški fantje - Bela cesta 09. Kompromis - Odpri mi okno deklica 08. Ans. Najlepši cvet - Trije frajerji 07. Krajcarji - Pesem potepuha 06. Ans. Idila-Vaška idila 05. Rogaški odmev - Lojzekove težave 04. Ans. Marjana Kočevarja - Gasilski praznik 03. Šentjurski muzikanti - IVIarička iz Šentruperta 02. Štirje kovači - Kovaški špricer 01. Podkrajski fantje - Ob krušni peči 1. Mili-Moja sreča 2. Vili Resnik - Na fuzbal me pust 3. Aleksander Jež - Prijatelji, odhajam v tujino 4. Denis - Srce je cigan 5. Dud Amor - Duša ranjena 6. Zlatko Dobrič - Brez ljubezni naju ni 7. Simona Weiss In Duško Lokin - Midva sva eno Poskočnih 13 Glasujem za; Veličastnih 7 Glasujem za: _ Glasovnice pol e na dopisnicah na naslov: MEGAMARKETINGd.o.o.,p.p. 318,2250Ptuj Nagrado založbe SRAKA prqme'. Majda Potočnik, Klepova ul. 40, 2250 Ptuj Xradioptuj 89.8*98.e'l04.3MHz ČETRTEK, 20. junija: 5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 Horoskop. 9.05 Z ORMOÏKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.20 CONECT 11.35 HIT STYLING. 12.00 Poro~ila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 [PORT 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ: Rune~. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav). PETEK, 21. junija: 5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poro~ila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 [port. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glu{i~). 18.15 Napotki za du{evno zdravje (mag. Bojan [inko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 Glasbena oddaja Peta no~. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje). SOBOTA, 22. junija: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poro~ila radia BBC. Pogovor ob kavi (Tja{a Mrgole - Juki~). 13.10 [port. ČESTITKE POSLU-[ALCEV. 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 [PORT. 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Sa{a Einsiedler). 23.00 Mitja in Petja show (Petja Janžekovi~ in Mitja U~akar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje). NEDELJA, 23. junija: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOR 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 Po romarskih poteh (Ciril Arih). 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val). PONEDELJEK, 24. junija: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HORO-SKOIP 9.05 ODMEVI IZ ŠPORTA (D. Klajnšek). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska, ormoška in lenarška kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 19.30 AVTO TIMES in COUNTRY 20.00 VROČA LINIJA (D. Lukman-Žunec). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (V. Kaj- zovar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val). TOREK, 25. junija: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOIP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.00 VRTIČKARIJE (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 17.30 POROČILA. 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val). SREDA, 26. junija: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 9.05 Po Slovenskeh goricah (Zmago Šalamun). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 17.30 POROČILA. 18.00 SREDI ŽIVLJENJA (Marija Slodnjak). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val). dežele, ki očarajo Eolski otoki - med ognjem in vetrom JÎ trt □ Vulkansko otočje Eoli si res zasluži svoje ime: kadar je bog vetrov Eol razpoložen, je lahko tudi več kot teden dni odrezano od sveta. Življenje prebivalcev je trdo, obiskovalci pa prihajamo sem iskat izgubljene sanje. Vsako leto, ko se začne pomlad prevešati v poletje, mi misli vse bolj uhajajo proti jugu, proti severnim obalam Sicilije, ob katerih se iz Tirenskega morja dviga sedem večjih in množica manjših otokov in čeri - Eolsko otočje! Kot bi mi prav potiho šepetali: "Pridi!" In temu vabečemu šepetanju svežih pomladanskih barv, zapeljivim vonjavam, bučanju valov, bobnenju in grmenju vulkanskih izbruhov se preprosto ni mogoče upreti. O vsakem otoku je mogoče najti prave "enciklopedije" zanimivosti: od imena, ki ga je arhipelagu dalo mikensko Ijudstvo Aiolov - njihovemu kralju Ai-olusu je Zeus podelili moč krotiti vse vetrove sveta -, do filma Po{tar, ki so ga posneli na otokih, v svet pa je ponesel podobo težavnega življenja in lepot divje narave. Geološke raziskave pripovedujejo, da so otoki s čermi vred vulkanskega porekla. Najstarejši med njimi, Panarea, {teje nekaj sto tisoč let, sledijo Lipari, Salina ..., najmlajša tvorba pa je polotok Vulcanello, ki se drži anti~ne Hi-ere oziroma dana{nega Vulcana in je zrael pred dobrimi dva tisoč leti. Seveda vmes ni bilo nikoli miru. Še konec 18. stoletja je iz drobovja Vulcana vrglo neznanske količine vulkanskega stekla - obsidiana. Stromboli, antični svetilnik, je po besedah vulkanologov eden najpogosteje delujočih vulkanov na svetu, ki posebno ponoči nudi nepozaben ognjemet svetlobe. Kakor Stvarnik pušča prebivalce v negotovosti, ali bo njihov otok jutri še nad morjem, tako jim daje čudovite in zdravilne vrelce. Morda tudi uteho, ker jih je prikrajšal za izvire čiste in pitne studenčnice. V S. Calogeru na otoku Lipari so prave toplice: kjer so bili do nedavnega le restavrirani rimski ostanki, stoji danes moderna stavba z vsemi pritiklinami. Njeno pravo nasprotje pa je prvinska mlaka zdravilnega blata v kotanji na Vulcanu, kjer je tudi površje zemlje razgreto od silnega podzemnega žarenja. In ta topla, po žveplu in galun-skih soleh smrdeča mlakuža vliva upanje v zdravje in večno lepoto. Veliko ljudi prihaja sem; čez vse leto v glavnem Italijani, poleti še kakšen japonski turist s kamerami in seveda Nemci in Švicarji. Mnogi od njih, ki so jim otoki prirasli k srcu, so tudi ostali. Kupujejo stare hiše, jih obnavljajo in jim vdihujejo novo življenje. Prihajajo tudi potomci nekdanjih izseljencev. Z žarom obnavljajo razpadajoče domačije in si z ostalimi domačini močno prizadevajo, da bi njihovi otoki lepše in lažje živeli. Nagradno turistiino vprašanje 12. julij, ko bo Ptuj obiskala in ocenila stroga mednarodna komisija ocenjevalcev v letošnjem tekmovanju Entente Florale, se vse bolj približuje. Pripravljalni odbor, ki je zabeležil vse pomanjkljivosti ob trasi ogleda komisije, budno bdi nad izvajalci del, k dodatnemu ocvetličenju in urejanju pa spodbuja tudi ustanove, podjetja, društva ter nekatere druge. Razvesljivo je, da bodo v tem projektu urejanja zajete tudi nekatere fasade v mestnem jedru. Na devetih objektih bodo popravili nekatere vidne napake, za kar bodo potrebovali le manjša finančna sredstva, kar pomeni, da bi jih lahko popravili že zdavnaj, brez zdajšnjega dodatnega spodbujanja, če večini skrb za okolje ne bi bila še tuja. Izbrisali bodo tudi vse grafite, ki zadnje čase vse pogosteje "krasijo" stavbe v mestnem jedru. Petdeset odstotkov točk bo mesto lahko iztržilo iz ocene o kakovosti bivanja v mestu in njegove urejenosti (števila zelenic, parkov, cvetja) - to je tako imenovani kvalitetni kriterij. Vpletenostni kriterij lahko prinese 30 odstotkov točk, v to pa so zajeta ocena odnosa prebivalcev, oblasti in župana do lastnega mesta, kako se v urejanje okolja vključujejo podjetja in ali mesto razpolaga z načrti za urejanje v prihodnosti. Tretji sklop ocenjevanja predstavlja celoten vtis, ki ga nekdo, ki prvič obišče mesto, dobi takoj ob vstopu vanj, ne da bi se s kom pogovarjal. V to se vključujejo tudi klopi za sedenje, smetnjaki, košare za smeti, reklamni panoji, turistične table in podobno. Komisija lahko vsako mesto, ki sodeluje v tekmovanju, oceni z največ s 100 točkami. Predsednik TD Ptuj Albin Pišek ob vsem tem še posebej opozarja na pomanjkljive označbe v samem mestu in ob vstopih vanj. Mesto je še vedno brez tabel, ki bi označevale njegove meje, ob vpadnicah bi morali ponovno postaviti zastave. Ker je do 12. julija, ko bo na Mestnem trgu znova tudi festival domače zabavne glasbe, še nekaj tednov, bi se kazalo v teh dneh potruditi, da bi mesto dočakalo svoje goste v bolj urejeni in privlačni podobi. Nagrado za pravilen odgovor, da je drugi pranger na Ptujskem na Ptujski Gori, bo prejela Brigita Strm{ek, Pod-lehnik 86, 2286 Podlehnik. Nagrajenka se z nostalgijo spominja vseh svojih romarskih poti na Ptujsko Goro, ki se ponaša s prekrasno cerkvijo, kjer ob njenem vznožju stoji pranger. Spominja na srednji vek, nanj so privezovali ženske, ki so imele nezakonske otroke, in jih sramotili. Danes vprašujemo, kje na Ptuju raste osamosvojitvena lipa. Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 28. junija. Nagrada za pravilen odgovor so tri vstopnice za kopanje v Termah Ptuj. slovenska turistična organizacija Stranske poti so zapeljivejše od glavnih Na tiskovni konferenci v Volčjem Potoku 12. junija, v okolju skladno oblikovanega in mirnega okolja arboretuma, katerega krajinsko stvaritev dragoceno dopolnjujejo mogočne Kamniške Alpe v ozadju in slikovita cerkvica na Homcu, griču, ki se dviguje pred vhodom v park, so predstavili zamisli projekta next exit, ki ga je praktično v celoti izvajalo podjetje Hosting, katerega glavni cilji so preusmerjanje tranzitnih gostov z glavnih šestih prometnic na tako imenovane stranske poti ter jih tako zadržati na področju kot turiste, ki bi lahko potencialno izkoriščali naše turistične kapacitete ter obiskovali slovenske kulturne in naravne znamenitosti. S tem bi dohodek iz naslova tranzitnih gostov, ki je sedaj vezan bolj ali manj na gostinske storitve, razširili tudi na druga področja turizma. Tako bodo na mejnih prehodih goste pričakale zloženke z vsemi potrebnimi informacijami, na osnovi katerih se bodo lahko odločali za kakšen dan postanka v Sloveniji ali morda celo več, seveda v primeru, ko gre za potnike z variabilno obliko počitnikovanja. Zamisel je odlična, tudi projekt je bil izpeljan v skladu z načrti in definitivno je takšen pristop k slovenski turistični ponudbi nekaj, kar bi lahko zelo popestrilo slovenski poletni vsakdan, hkrati pa dodatno napolnilo prilive turistič-no-gostinskih blagajn. Vlasta Klep Po obnovi kličejo številne fasade v starem mestnem jedru, tudi ta v Lackovi ulici. Foto: Črtomir Goznik NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kje na Ptuju raste osamosvojitvena lipa? Ime in priimek: Naslov: Davčna številka: POGLEJ IN ODPOTUJ PREVOZI v ISTRO 7.900 22.6.-1.9., povratna voz., vsako nodoljo Iz Maribora, Colla lnL|ubl|ana,oildomailo hotola CRES, mesto Cres 42.950 do 13.7., Sončkov Mub, 2* Klmen, 7D, POL, en otrok do 12 let brezplačno PARIZ in DlMland 44.900 14.1., a paketi 1,9D, NZ, ugodni družinski EOM In biserij 50.900 6.7.-20.7., Sončkov klub, bus, 3* Stella, 7D, POL, 2. otrnk do 12 let brezplačno, 5 Izletov_ RODOS 59.900 29.6., 2/3* hotel Silvia, 7D, NZ, polet letala Iz Ljubljane VODICE, DIklo Bi Zadru 79.900 22.6., 3- zasebni epertmejl, do 250 m od morja, 10 DNI, možni tUdI 7-dneviil termini KENIJA 158.690 5.7.,3t*Malalka, 7D,P,v safari www.sondiek.com 'SONČEK PTUJ, Kr«mpljeva S. teL 02/749 32 82 TUl potovalni center ZANIMIVOSTI, PISMA BRALCEV KIDRIČEVO / aktivnosti gasilske zveze Lani 32 požarnih akcij V Gasilski zvezi Kidričevo, kjer je v osmih prostovoljnih gasilskih dru{tvih povezanih 680 gasilcev, so, kot je povedal predsednik Franc Kacjan, v letu 2001 opravili 32 požarnih akcij - enkrat je zagorelo na gradbenem objektu, 14 požarov so imeli v naravi, v kar 12 primerih so gasili na divjih odlagali{čih odpadkov, tri krat so zagoreli avtomobili, v enem primeru so posredovali zaradi razlitja nevarne snovi, enkrat pa so zaradi posledic prometne nesreče prali cesto. Med pomembnejšimi dogodki so v lanskem letu izvedli proslavo dneva gasilcev, ki je tokrat potekala v Lovrencu, kjer je do-ma~e gasilsko društvo predalo namenu novo motorno brizgal-no in orodno prikolico. Na proslavi je sodelovalo ve~ kot 100 gasilcev in gostov, v podobnem številu pa so se zbrali tudi na tradicionalni Florijanovi maši, ki je tokrat potekala v Cirkov-cah. V gasilski zvezi Kidri~evo uspe{no deluje 6 komisij: za delo s ~lanicami, za delo z mla- dino, za delo z vetereni ter komisije za preventivo, zgodovino in odlikovanja. Članice so sodelovale na tradicionalnem sre~-anju gasilk Podravske regije v Juršincih, za potrebe komisije za odlikovanje, oziroma vseh osmih gasilskih društev pa so nabavili plakete Gasilske zveze. Sicer pa so za celotno dejavnost vseh osmih društev lani porabili 14,3 milijonov tolarjev. Predstavniki gasilske zveze so tudi v lanskem letu sodelovali na vseh osmih ob~nih zborih svojih gasilskih društev, poleg tega pa so spremljali tudi nekatere ob~ne zbore sosednjih društev. Kot je povedal predsednik zveze Franc Kacijan so tudi lani dobro sodelovali s Podravsko regijo, regijskim poveljstvom in z Gasilsko zvezo Slovenije, saj so se udeležili plenuma GZS in posveta ~lanic v Dobrni. Predsednik je sodeloval tudi na sestankih predsednikov novo- PACINJE / gobice rastejo ... Prve Tomijeve gobarske trofeje O tem, da se obeta dobra gobarska sezona, smo nekaj zapisali že v prejšnjem Tedniku. Tokrat pa vam ponujamo v ogled bogato gobjo bero Tomija Čuša iz Pacinja, ki jo je natrgal skupaj s svojim o~etom konec prejšnje- ga tedna v gozdu pri Pacinju. Zanimivo je, da je vseh 8 jur~-kov našel na enem samem mestu, vsi so bili zdravi, najtežji je imel skoraj pol kilograma, vsi skupaj pa kar 1,60 kg. -OM Toni Čuš s svojo bogato gobjo bero Franc Kacijan, predsednik gasilske zveze ob~ine Kidri~evo. Foto: M. Ozmec nastalih zvez na obmo~ju bivše Gasilske zveze Ptuj, kjer še vedno rešujejo delitev premoženja bivše zveze. V okviru poveljstva poleg rednih operativnih nalog skrbijo predvsem za izobraževanje, nabavo in registriranje tehni~ne opreme, za tekmovalno dejavnost, za skupne gasilske vaje pa tudi za strokovne in izobraževalne ekskurzije svojih ~lanov. Na podro~ju izobraževanja je en ~lan opravil te~aj za Višjega gasilskega ~astnika na Igu, v zimskem ~asu pa je 21 ~lanov opravilo te~aj za gasilske ~astni-ke v Ptuju. V zvezi so pripravili tudi te~aj za naziv gasilec, ki ga je opravilo 43 ~lanov, te~aja za specialnost, oziroma naziv nosilec dihalnega aparata pa je opravilo 12 njihovih ~lanov. V spomladanskem ~asu so zaradi suše in razglašene velike požarne ogroženosti v vseh gasilskih društvih pove~ali požarno pripravljenost, vendar gasilske straže ni bilo potrebno izvajati. Če so imeli pred leti precej težav zaradi poplav so v zadnjih dveh letih imeli težave predvsem zaradi suše, a na sre~o ni bilo potrebno razvažati pitne vode za potrebe ob~anov. V mesecu oktobru so po vseh društvih izvajali aktivnosti v okviru meseca požarne varnosti, posebej dobro so se obnesli dnevi odprtih vrat v gasilskih orodiš~ih, opravili pa so tudi pregled hidrantnega omrežja, servisirali so gasilnike, obiskali pa so tudi vse osnovne šole v kidri~evski ob~ini, kjer so u~encem predstavljali delo gasilcev in njihovo preventivno dejavnost, prikazali so jim gašenje požarov in potek gasilske intervencije, aktivnosti v oktobru pa so sklenili s skupno gasilsko vajo. Ob prazniku ob~ine Kidri~-evo so izvedli tekmovanje gasilske zveze, ki je potekalo v Apa~ah, udeležilo pa se ga je 41 enot iz vseh osmih društev. Tudi regijskega tekmovanja gasilcev v Slovenski Bistrici so se udeležili z vsemi osmimi tekmovalnimi ekipami in dosegli soliden rezultat, saj sta se dve ekipi -mladinke iz Šikol in ~lanice iz Lovrenca uvrstili tudi na državno tekmovanje. M. Ozmec Zahvala Bolnišnice Ptuj Za izgradnjo in opremo dializnega centra v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potr~a Ptuj so darovali: SALUS d.d. Mesera, Spasićeva ulica 10, Ljubljana 3.100.000,00 SIT. S podarjenimi prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnika v naši bolnišnici, pomaga so~loveku in je naložba za prihodnost. Delavci Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potr~a Ptuj se za prispevana finan~-na sredstva skupaj z bolniki iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke za izgradnjo na številko @R bolnišnice 52400-763-50711. PREJELI SMO '"Western po {tajersko'" se nadaljuje V SREDO, 19. 6. 2002, SE BODO PRIZADETI PREBIVALCI SLOVENJE VASI ZNOVA SESTALI Potem ko je operater mobilne telefonije "Western Wireless International d.o.o.", bolj poznan pod imenom "Vega", na vodnem stolpu v Slovenji vasi na ~rno postavil antene za mobilno telefonijo, so se okoli{ki prebivalci temu po~etju odlo~no uprli. Na javni obravnavi, ki je bila 17. januarja letos, so odklonili vsakr{no soglasje in zahtevali, naj se spo{tuje odlo~ba urbanisti~nega in{pektorja, ki je zahteval, da se nelegalno postavljene antene odstranijo, rok za to pa je potekel že konec lanskega leta. Na obravnavi je predstavnik investitorja sprva trdil, da antene {e ne delujejo, na vztrajno povpra{evanje pa je poklical v podjetje in priznal, da v resnici delujejo. Prizadeti so obvestili urbanisti~nega in{pektorja, ta pa je že dva dni pozneje dosegel, da so antenam odklopili — prav tako na ~rno pri-klju~eno elektriko in sporne antene so "mrknile". Pred dnevi pa so sosedje parcele, na kateri so postavljene antene, dobili "enotno dovoljenje", ki bazno postajo naknadno legalizira. Podpisnik, ministrstvo za okolje in prostor, v obrazložitvi ne upo{teva nobene od navedb prizadetih prebivalcev. Njihova navedba, da sevanje, ki ga oddajajo antene za mobilno telefonijo, {e ni popolnoma raziskano in da je po tej logikipo~etje investitorja "opravljanje poskusov" na ljudeh, ki pa je po ustavi prepovedano, ni niti omenjena. "Strokovno mnenje" za to dovoljenje je izdelal In{titut za varovanje zdravja, zanimivo pri tem pa je dejstvo, da je pomemben sodelavec tega in{tituta tudi avtor bro{ure "Ali elektromagnetna sevanja mobilnih telefonov in baznih postaj vplivajo na na{e zdravje", ki v slogu, ki bi bil primeren za "cicibane", razlaga, da je sevanje baznih postaj "ve~ kot 100-krat manj{e od dopustnih mejnih vrednosti", pri ~emer niti ne navaja, koliko po njegovem zna{a mejna vrednost, in zamol~i, da so bile mejne vrednosti pred leti sprejete zgolj na podlagi do takrat znanih dejstev o termi~nih vplivih sevanja, niso pa bile upo{tevana dejstva o netermi~nih vplivih, ki jih {ele raziskujejo, a že dosedanji rezultati kažejo srhljive možne posledice. K sreči imamo v Sloveniji tudi strokovnjake, ki ne zamegljujejo, ampak povedo naravnost: "... Trditev, da je sevanje mobitelov in anten za mobilno telefonijo 'pod varno mejo', je neumnost.... To, da mikrovalovna elektromagnetna sevanja ne učinkujejo na človekovo celico oziroma organizem, lahko trdijo le tisti, ki o tem nič ne vedo, in tisti, ki so za to plačani. Za denar se da namreč vse narediti, toda to ni pošteno!" (prof. dr. Anton Jeglič, Fakulteta za elektrotehniko v reviji Jana, 4.6.2002). Dejstvo je namreč, da podpisnica "enotnega dovoljenja", državna podsekretarka Sanja Traunšek v izjavi za "Dnevnik" (12.1.2002) meni, da "gre v primeru Slovenje vasi zaradi splošnega povabila na obravnavo, na kateri se lahko zgodi marsikaj neprijetnega, za provokacijo" (podpisani je na obravnavo povabil zainteresirano javnost — torej ljudi, ki se čutijo prizadete — in medije). Zanimivo je, da Traunškova ne meni, da je "marsikaj neprijetnega" dejstvo, da so operaterji mobilne telefonije v Sloveniji na črno postavili 130 anten! Zanimivo je, da ni nič slišati o tem, da bi bil kdo od njih kaznovan (Zakon o graditvi objektov vsebuje tudi zelo jasne kazenske določbe!!!). Najbrž so tisti, ki so za te škandale odgovorni in plačani, preveč obremenjeni. Veliko vprašanje pa je, kje tiči razlog za to, da so tudi pristranski! Vsaj v pravnih državah je več kot samo običaj, da morajo državni uradniki v takih primerih, ko se masovno kršijo zakoni in predpisi, po uradni dolžnosti obvestiti državno tožilstvo. Vaščanom Slovenje vasi in okolice ne ostane drugega, kot da uberejo "bližnjico" do pravice. Srečali se bodo v sredo, 19. junija 2002, ob 20. uri v gasilskem domu v Slovenji vasi. Upajo, da se jim bo pridružil tudi župan, ki jih je podprl na javni obravnavi, in želijo, da prisluhnejo njihovim problemom tudi mediji in jih podprejo vsaj tako, kot so jih pri javni obravnavi januarja letos. V imenu in po pooblastilu prizadetih: Zvone Kokalj (Pripis uredni{tva: Zaradi velike dolžine smo v uredništvu sestavek skrajšali.) racunalniski kotiček Zanimivosti iz sveta ra~unalništva Z začetkom svetovnega nogometnega prvenstva je zabeležena močno povišana obiskanost spletne strani nogometna-arena.com. Najvišji dnevni rezultat šteje 167.393 prikazov s strani 18.040 različnih uporabnikov, tedensko število prikazov prvega tedna prvenstva pa znaša 586.095 prikazov. Uporabniki preko strani nogometna-arena.com lahko spremljajo najbolj ažurne novice in zanimivosti s prizorišča svetovnega nogometnega prvenstva, sodelujejo pa lahko tudi v konferencah, klepetalnicah in nagradnih igrah. S povečanim obiskom strani nogometna-arena.com pa se je za dodatnih 45% povečal tudi tedenski obisk strani 24ur.com, kar pomeni, da ta stran beleži 400.924 tedenskih prikazov strani v prvem tednu svetovnega nogometnega prvenstva. *** Na uradnih spletnih straneh FIFE se dogajajo resne težave s spletno prodajo kart za tekme na SP v nogometu. Na straneh je bilo nekaj časa obvestilo, da so karte že razprodane, kljub temu da je slednjih dovolj. Tako se na mnogih srečanjih dogaja, da je več tisoč stolov praznih, kljub temu pa mnogi niso mogli priti do kart. Pri tem so še najbolj prizadeti Japonci, ki najraje karte kupujejo prav preko spleta. Organizatorji so že našli krivca: britansko podjetje Byrom. Zgolj za informacijo: www.fifatickets.com. *** Pro Plus je v sodelovanju z družbo Agenda Open Systems na osnovi operacijskega sistema Linux razvil sistem za pretočni prenos radijskih vsebin, ki omogoča kvalitetno produkcijo in distribucijo radijskih prenosov v živo iz Japonske in Južne Koreje do radijskih postaj, ki so vključene v mrežo 24UR-radijske novice, in s tem povečal konkurenčno prednost. Zaradi potrebe po veliki zanesljivosti in relativno kratkem razpoložljivem času smo pri izvedbi projekta uporabili najsodobnejše razpoložljive pretočne tehnologije, temelječe na odprti kodi. Tako smo lahko zanesljivo, hitro in racionalno pripravili sistem za pretočno distribucijo, ki omogoča kvaliteten prenos vsebine našim poslušalcem v živo. Ponujena rešitev se odlikuje po svoji tehnološki dovršenosti, saj uporablja najnovejše multimedijske elemente. Prav tako pa nas je prepričala z zanesljivostjo storitve, saj omogoča brezhibno in uspešno delovanje, je izjavil direktor projekta POP Online Vasja Zupan. *** Združeni narodi so na spletni strani www.oceansatlas.com ponudili 14 kart in preko 2000 dokumentov o oceanih. V njih je zajeto marsikaj, vsekakor preveč za ljubiteljskega proučevalca oceanov. Spletna stran je vredna obiska, saj zajema ogromno tem in področij o oceanih. Tako lahko poiščete čudovite turistične destinacije, temperature morja, lokacije, kjer se gibljejo pirati, poti rib, morskih tokov, naftnih nahajališč ... *** Nek študent računalništva na slavnem ameriškem inštitutu MIT trdi, da je uspel razbiti zaščito Microsoftove igralne konzole Xbox, ki preprečuje, da bi na njej tekli neavtorizirani programi. Študent je razkril podrobnosti postopka, kako podreti zaščito, zato lahko pričakujemo veliko posnemovalcev. Huang je previden. Postopka ni izpeljal v celoti, temveč hekerjem samo nakazal pot, ki jih bo privedla do "odprte" konzole, na kateri bi lahko zlahka poganjali spletne brskalnike, medijske predvajalnike, ipd. Naj vas opozorimo, da se lahko pri takšnem početju hitro dotaknete meje, preko katere se začnejo Microsoftove avtorske pravice. Obramba slednjih pa Microsoftu še zdaleč ni tuja, tudi v globalnem merilu. Hekerji se že dalj časa trudijo razbiti zaščito Xboxa. Ta je sicer čisto spodoben PC, ki bi lahko poganjal večino programske opreme za računalnike, hkrati izvajal tako PC kot Xbox igre in vse to za ceno nekaj sto dolarjev. *** V Veliki Britaniji so prepovedali predvajanje najnovejše reklame za igralno konzolo Xbox. V reklami je prikazan dojenček, ki odleti skozi okno in se med poletom v nekaj sekundah postara. Sporočilo reklame je "Life is short, Play more". Reklama kot taka je šokantna in nosi sporočilo, ki doseže cilj. Kljub temu britanska javnost ni pripravljena na takšne avantgardne poteze, v teh primerih pa svoje škarjice hitro pristavijo cenzorji. Si predstavljate reakcije slovenskih puritancev ob tako "drzni" reklami? Raje ne. Ne pokvarite si dneva. *** Za razliko od storitve WAP ki ni ravno mega uspešna, so SMS sporočila še vedno pri vrhu priljubljenosti. Tako so maja samo v Veliki Britaniji poslali več kot 1,3 milijarde sporočil. Številka še vedno narašča iz meseca v mesec. Za primerjavo povejmo, da je bilo leta 2000 vsak mesec povprečno poslanih 10 milijonov sporočil. V globalnem merilu porast uporabe SMS-ov dosega 50-odstotni dvig. Lani je bilo skupno poslanih 250, letos po ocenah 360 milijard sporočil. *** Seagate Technology je razvil novo serijo trdih diskov, ki so namenjeni vgradnji v aparate široke potrošnje, tudi video konzole, avdio naprave, digitalne tiskalnike, kopirne aparate, celo Xbox. Nič ne bo narobe, če jih boste priključili na svoj PC. Delovali bodo tako, kot je treba. Posebnost serije je skromnejša poraba energije, zelo tiho delovanje in skromne zunanje mere. Za Xbox bo Seagate izdeloval 10 in 20 GB različice trdih diskov. *** Evropski parlament bo verjetno sprejel novi zakon o zaščiti podatkov, ki je že naletel na ogorčene odzive internetnih ponudnikov (ISP) in skupin za zaščito človeških pravic. ISP-ji naj bi v skladu z novo zakonodajo dlje časa hranili podatke o telekomunikacijskem prometu svojih uporabnikov in z njimi morebiti pomagali policiji pri preganjanju zločincev. Trenutno evropski ISP-ji podatke hranijo mesec ali dva, daljše hranjenje pa bi bilo povezano z velikimi stroški. Britanska policija npr. menda pričakuje od ISP-jev hranjenje podatkov za obdobje sedmih let. *** Po Intelovih pocenitvah udarec vrača AMD. Procesorje je pocenil med 7 in 52 odstotki; še najbolj je cena upadla procesorjem za prenosnike. Veleprodajna cena namiznega Athlona XP 2100+ je padla s 330 na 224 dolarjev. Mobilni Athlon 1700+ stane namesto 489 samo 235 dolarjev. Pocenili so se tudi Duroni in Athlon MP procesorji. Čakamo na Intelov protinapad. Milan Krajnc Pavlica > o s: 'iT !l C 10 C 'íá Kuharski nasveti Korenček Vrtovi se te dni kažejo v vsej svoji lepoti, kar s težavo se odločiš, katero zelenjavo bi uporabil pri pripravi vsakodnevnih jedi. V dana{nji oddaji kuharski nasveti smo za vas izbrali korenček in jedi, ki jih lahko pripravimo iz te priljubljene zelenjave. Korenček spada v veliko skupino zelenjave, katere najzanimivejši del se skriva pod zemljo - to so korenovke. Večino korenovk lahko med seboj zamenjujemo. Hranimo jih v nehlajenih prostorih, vsekakor pa se mlada sveža, nežna zelenjava močno razlikuje od večje in povsem dozorele ter skladiščene zelenjave. Pri korenčku je to še posebej očitno. Njegov sladkast okus lahko zaznamo samo v tem obdobju. Vse to vpliva na okus jedi, ki jih pripravimo iz korenčka, in tudi na toplotno obdelavo, ki je v tem času pri korenčku krajša. Korenček vedno kuhamo tako, da je sicer kuhan, vendar še nekoliko čvrst pri ugrizu in vsekakor ne sme razpadati. Kuhamo ga v manjši količini vode ali vodni sopari. Kuhanje v vodni sopari zahteva, da korenček narežemo na enako velike kose, le tako se enakomerno skuha. Oranžno rdeči odebeljen koren vsebuje veliko provitamina A in nekaj vitamina E, popestri videz pri mešani zelenjavi in ohrani tipično barvo, ne glede na toplotni postopek in pripravo jedi. Korenček je primerna zelenjava tudi za pretlačevanje. Pi-reje ponudimo kot osnovo juh, narastkov in zelenjavnih terin. Zraven tega je korenček sestavine jušne zelenjave in ena najpogostejših vrst zelenjave vsake kuhinje. Uporabljamo ga kot sestavino enolončnic, primeren je tudi za praženje in pečenje ter je zaradi svoje barve primeren tudi za dekoriranje jedi. Pri praženju korenček med postopkom nenehno mešamo in postopek izvedemo kar se da hitro. Prvotne sorte korenčka so bile po barvi tudi vijoličaste, rdeče in črne. Šele v 17. stol. so na Nizozemskem razvili znani oranžni korenček. Po obliki najpogosteje srečujemo okroglast, čokat, podolgovat, stožčast in valjast korenček. Po okusu pa PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 387. NAD. Du{evno zdravje otrok in mjJadostnikov 99. nadaljevanje Povezava med klini~no prakso in promocijo du{evnega zdravja otrok in mladostnikov - 11. nadaljevanje In zakaj je strah pred novim (biološkim) determinizmom odveč? Iz enostavnega razloga: pri večini genetskih učinkov ne gre za mutacije ali abnormne gene, ampak za normalne variacije, ki pogojujejo večjo ali manjšo občutljivost za vplive okolja. Že dolgo poznamo vrsto ogrožajočih psihosocialnih dejavnikov, ne vemo pa dosti o samih procesih in mehanizmih njihovega delovanja na posameznika, zakaj se posamezniki nanje različno odzivajo. Učinki izkušenj in vplivov okolja so odvisni od otrokove lastne angažiranosti, od tega, kaj otroci mislijo in čutijo, da se jim dogaja. Kognitivna psihologija odkriva pomen bazičnih kognitivnih deficitov pri nekaterih pojavih, kot so na primer avtizem, pomen sistemskih kognitivnih shem pri depresiji, pri anksioznosti in pri vedenjskih motnjah ter pomen notranjih mentalnih modelov o sebi in drugih, ki se razvijejo na osnovi zgodnjih izkušenj. Zato v klinični praksi sedaj vse več obetajo kognitivne terapije. Pri nas imajo le redki praktiki možnost za pravo raziskovalno delo, toda že sistematično sledenje lastne klinične populacije, kratkoročnih in daljnoroč-nih izidov ter spremljanje učinkovitosti posameznih ukrepov bi omogočilo stvar-nejši vpogled v zaviralne in pospeševalne mehanizme duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Brez takih analiz lahko ostanemo prepuščeni bolj ali manj naključnim, na lastnih osebnih izkušnjah in hipotezah temelječim hipotezam in teorijam, ki še kako lahko vplivajo na vsakdanje delo klinikov. Nakjljučne informacije, da so med tistimi, ki iščejo pomoč psihiatrije v odrasli dobi, ali med tistimi, ki so storili kakšno kaznivo dejanje, mladi ljudje, ki smo jih obravnavali v otroški dobi, lahko privedejo do zgrešenih, pogosto pesimističnih posploševanj. Še posebej če pri tem pozabimo, da večina otrok, ki jim nudimo pomoč, kasneje zaživi normalno odraslo življenje in ne išče več posebnih pomoči. Naslednjič pa bomo zaključili s to temo. se posamezne sorte komaj kaj razlikujejo, razen v tem času, ko korenček vsebuje veliko več sladkorja in je sočnejši kakor zrelo korenje. Sladki korenčkov okus se ujema skoraj z vsemi dodatki. Pred drugimi korenovkami ima prednost, da pri kuhanju ne razpade. To lahko vidimo tudi pri kuhanju čistih juh, ko ga v obliki jušne zelenjave kuhamo tudi dve uri in več. V tej obliki juhi daje lepšo barvo in boljši okus. Korenček je nepogrešljiva zelenjava pri mešani kuhani zelenjavi, ki jo narežemo na rezance — julienne in mešanih kuha- nih solat, kot sta francoska in ruska. Veliki korenčki, ki jih kuhamo kot prilogo h glavnim jedem, delujejo najbolj dekorativno, če jih klinasto narežemo ali obrežemo v obliki majhnih sodčkov. Ce korenček pečemo v pečici, ga pogosto zavijamo v alu folijo, da ohrani večjo hranilno vrednost. Ce kuhanega prelijemo ali povaljamo v surovem maslu, je še posebej okusen in tudi privlačen na pogled. Korenček je zelenjava, iz katere lahko pripravimo vse skupine jedi. Primeren je za hladne uvodne jedi kot sestavina me- šanih solat. Iz njega pripravljamo pretlačeno in kremno juho ali pa ga dodamo kot sestavino čistih juh, kjer vpliva na okus in videz juhe. Največ jedi iz korenčka pa zagotovo naredimo kot priloge in prikuhe h glavnim jedem. Primeren je tudi za samostojno solato tako surov kot tudi kuhan. Najbolj domiselni pa ga uporabijo tudi pri pripravi slaščic. Kot solato lahko korenček kombiniramo z zeljem in rdečo redkvico. Po potrebi ga olupimo in grobo naribamo ali na tanko narežemo. Prav tako narežemo rdečo redkvico in na koncu dodamo še fino naribano zelje. Vse tri vrste zelenjave vzamemo v enakih količinah. Solato pred serviranjem prelijemo z osnovnim solatnim prelivom. Samostojno korenčkovo solato pa si pripravimo tako, da korenček fino naribamo, dodamo manjšo količino sesekljanega česna in prelijemo s kislo smetano. Tako pripravljena ko-renčkova solata bo okusnejša, če naribani korenček pustimo vsaj eno uro stati, še prej pa ga pokapljamo z oljem in potrese-mo s česnom. Iz korenčka si lahko pripravimo tudi korenčkove zrezke, ki jih pripravimo tako, da pol kilograma korenja očistimo, ga naribamo, dodamo 5 dekagramov pšeničnega zdroba in damo kuhat v 1/4 litra slane vode. Ko je korenček kuhan, odstavimo in dodamo 2 rumenjaka. Iz dobljene mase oblikujemo zrezke, jih povaljamo v drobtinah in na hitro opečemo na maščobi. Ponudimo jih skupaj z zeleno solato kot samostojno jed. Nada Pignar, profesorica kuharstva Krvodajalci 23. maj - Dušan Pšajd, Crmlja 5; Jožef Veselko, Sp. Ključarovci 4; Irena Bujan, Godeninci 35; Darko Vaupotič, Loperšica 12; Marjan Cizerl, Zagorje 10/b; Jurij Trop, Lešnica 5; Mario Ploh, Dolga lesa 2, Ormož; Sebastijan Jako-mini, Vodova ul. 4, Ptuj; Ivan Gajšek, Podlehnik 61 ; Vika Breznik, Slovensko-goriška 12, Ptuj; Peter Liber, Drenovec 1 ; Stanislav Rogina, Šturmovci 8; Zoran Štalcer, Vičava 101; Marija Kolbl, Žabjak 45; Marjan Kokol, Levanjci 30; Marjeta Turkuš, Podlehnik 2/a; Vlado Potočnik, Vičava 29; Edi Gajek, Kraigherjeva 29, Ptuj; Tatjana Kokol, Grajena 51/b; Stanislav Jelen, Podlehnik 12/a; Tina Gojkovič, Ul. 5. prekomorske 15, Ptuj; Jože Koren, Sedlašek 119; Vesna Dajnko, Podlehnik 6/a; Branislav Sve-nšek, Žetale 105; Mirko Čuš, Bukovci 24/a; Franc Čuš, Finžgarjeva 23, Ptuj; Milica Jeza, Podlehnik 6/a; Nevenka Maruh, Žnidaričevo nabrežje, Ptuj; Miran Lah, Ptujska cesta 2, Ormož; Marija Voda, Podvinci 137/a; Marjan Bezjak, Grajena 51/b; Danica Kurež, Podlehnik 3/a; Franc Cafuta, Kraigherjeva 14, Kidričevo; Anita Malovič, Gomilškova ul. 3, Ptuj; Erika Šentak, Stogovci 53; Marija Polanec, Krčevina pri Vurbergu; Janez Tašner, Mestni Vrh 89; Jakob Feguš, Podlehnik 7; Stanko Plavčak, Podlehnik 2/a; Damjan Soršak, Oglje-nšak 16/c; Igor Radaš, Ul. 5. prekomorske 15, Ptuj; Zvonko Frangež, Sp. Jablane 3; Marjan Valher, Sp. Gorica 58; Vincenc Gorjup, Dragonja vas 12; Ivan Črešnik, Anželova 20, Ptuj; Bogomir Brumen, Ciglence 59; Dražen Keč-keš, Prušnikova 20, Maribor; Stanko Nipič, Zg. Korena 33; Stanko Topolo-vec, Jablovec 39; Matilda Sluga, Jam-nikova 2, Ruše; Darko Nerat, Selska c. 40, Ptuj. 4. junij - Mirko Rojko, Sp. Velovlak 6; Darko Volkner, Žgečeva 4, Ptuj; Slavko Cvetko, Mala vas 8/a; Janez Pre-volšek, Tržec 2/b; Aleksander Jakolič, Slivniška ul. 17, Orehova vas; Marija Prelog, Markovci 52; Janez Čuš, Ga-brnik 20; Daniel Nahberger, Zagrebška 118, Ptuj; Zvonko Vidovič, Apače 24; Jožef Ivančič, Turški Vrh 97; Drago Trop, Lešniški Vrh 13, Ormož; Srečko Mlakar, Pacinje 28/a; Elvis Marinič, Ki-car 111/a; Ernest Zavernik, Grajena 28; Jože Hameršak, Gubčeva 4, Ptuj; Maja Kelc, Turški Vrh 70/b; Janko Kos, Zg.Velovlek 22/a; Janko Žvegla, Podgorci 5; Ivan Lebar, Polenšak 29; Stanislav Čuš, Žamenci 12/a; Ivan Sla-meršek, Pestike 1/a; Dragica Trafela, Hlaponci 50; Franc Lovrenčič, Krčevina pri Vurbergu; Roman Resman, Kraigherjeva 3, Kidričevo; Vera Sake-lšek, Videm 10. 6. junij - Matej Kosi, Orešje 131 ; Goran Brenholc, Mali Brebrovnik 40; Jože Pungračič, Turški Vrh 54/a; Dragica Mlakar, Prešernova 25, Ptuj; Ivan Plohl, Bratislavci 26/a; Janez Muršec, Ločki vrh 52/a; Milan Hebar, Trubarjeva 11, Ptuj; Marinka Petek, Mezgovci ob Pesnici 3; Željko Majcenović, Lackova 4, Ptuj; Robert Ciglar, Podvinci 113; Maks Potočnik, Volkmerjeva 5, Ptuj; Nebo-jša Lesjak, CMD 6, Ptuj; Petra Vučak, Rimska ploščad 16, Ptuj; Anton Horvat, Krčevina 133/a; Ludvik Kuronja, Ul.25.maja 4, Ptuj; Robert Filipič, Sa-kušak 74; Franc Mertuk, Trnovec 20; Branko Krček, Ormoška 9, Ptuj; Branko Rajh, Savci 23; Josip Cingesar, Ki-car 141 ; Silvester Škerget, Sagadinova 1, Ptuj; Miran Žgeč, Žamenci 4; Stanko Habjanič, Zg.Gruškovje 59; Jurij Gajš-ek, Belski vrh 24; Aeksander Cvitanič, Gorišnica 56; Matjaž Ribič, CMD 14, Ptuj; Roman Golob, Slovenski trg 9, Ptuj; Marjan Brenholc, Mezgovci 70; Matjaž Horvat, Kvedrova 3, Ptuj; Jožef Zebec, Belski Vrh 102; Irena Pauko, Mestni Vrh 2/a; Jožef Bedrač, Bodkov-ci 32; Vid Knez, Kovača vas 90; Milan Kolarič, Mala vas 5/a; Milan Kokolj, Dravinja 3; Miran Ljubec, Zabovci 61; Jože Rojko, Sp. Korena 70; Dejan Zor-man, Osek 15, Trojica v Slov. goricah; Stanislav Kuster, Loperšice 41. RISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU O^ s u Izteka se pomladni, najlepši letni čas, ki je po dolgi mili in sušni zimi bil za vrtnarjenje vremensko ugoden. Toplotne razmere in enakomerno razporejene pomladanske padavine so imele ugoden vpliv na vznik pomladanskih posevkov vrtnin in vegetacijo trajnega vrtnega rastlinja. Ob kresu, ko se leto preve{a v drugo polletje, je med 18. in 24. junijem dan najdalj{i, saj sonce vzhaja že ob 5. uri in 11 minut, zahaja pa šele ob 20. uri in 57 minut. Vrt je v tem obdobju na vi{ku vegetacije. Nekatere vrtnine in sadeže smo že pospravili, drugi jim bodo sledili, nekatere vrste pa bomo za poznejšo rabo v naslednjih dneh morali še posejati. V SADNEM VRTU pobiramo že kar nekaj vrst in sort zadnjega sadja. Vid, ki goduje 15. junija, je že češenj sit, to pa ne naznanja le zbiranja slastnih sadežev, temveč tudi mnoga poletna opravila pri negi in vzgoji sadnega drevja, ki jih bo potrebno opraviti v poletju. V tem obdobju posvečamo največjo skrb zelenim opravilom pri negi ter varstvu pred sadnimi boleznimi in škodljivci. Med zelenimi opravili sta v tem času najpomembnejša pletev ter odstranjevanje odvečnih poganjkov, ki drevesno krošnjo zgoščujejo in zasenčujejo, so glede na osnovno vzgojno obliko napačno usmerjeni v notranjost krošnje ali rastejo navpično iz ogrodnih vej. Vrhovom dreves in ogrod-nim vejam z dvojnim poganjkom enega pri osnovi odrežemo. Ob zeleni rezi izrežemo le toliko nekoristnih zelenih poganjkov, da drevesu ne povzročimo motenj v rasti. Pri izločevanju nepotrebnih poganjkov za nadaljno rast in razvoj sadne krošnje se je bolje posluževati upogibanja mladic kot pa izrezovanja, ker z upogibanjem ne zmanjšujemo listne površine za asimilacijo, dosežemo pa druge učinke, kot je osvetlitev krošnje, pa tudi cvetni nastavek bo na drevesih s pravočasno upognjenimi mladikami mnogo večji, kot bi bil sicer. Bolane mladike zaradi pepelovke in izčrpane zaradi listnih uši, po toči ali drugače poškodovane sproti izrezujemo, ko smo poškodbo ugotovili. Jablane in hruške še naprej v rednih osem- ali desetdnevnih presledkih škropimo s fungicidi z globinskim delovanjem, da preprečimo razvoj škrlupa in pepelaste plesni. Drevesa opazujemo, in če jim oble-tavjo metulji jabolčnega zavijača, škropimo s pripravki proti zavijaču, da preprečimo črvivost sadja, in še iščemo žarišča novega zaroda listnih uši. Proti zavijaču uporabimo pripravke za grizoče škodljivce, proti ušem pa z globinskim delovanjem, ker te rastlinski sok sesajo. V OKRASNEM VRTU so okenske in balkonske rastline sredi bujne rasti in bogatega cvetenja. V tej fazi rasti potrebujejo še posebej intenzivno sprotno nego. Redno jih oskrbujemo z vodo in nadzorujemo, kako se vlaga razporeja po koreninski grudi. Prepogosto zalivanje je za rast in dihanje korenin lahko škodljivo, če pa se voda zadržuje na dnu posode, pa že v nekaj dneh pride do gnitja korenin, ker jim ni bil na voljo zrak za dihanje. Da se voda ne bo zadrževala na dnu posode, naredimo drenažo. Zalivamo le s postano vodo enake toplote, kot je toplota tal in zraka v okolju, kjer rastlina živi. Vodi dodajamo gnojilne pripravke na način in v odmerkih, kot je navedeno v navodilih proizvajalca. Prst v posodah po potrebi rahljamo, če pa se je posedla ali izprala, pa dopolnimo z novo. V ZELENJAVNEM VRTU do konca junija še lahko sejemo kapusni-ce: pozno zelje, ohrovt, brstično ohrovt, cvetačo, listni ohrovt in bro-koli za poznojesensko in zimsko rabo. Vznik te vrste vrtnih semen bo zaradi visoke talne toplote dober, lahko pa ga ovira pomanjkanje vlage. Sejališče redno orošujemo, izhlapevanje vlage pa preprečimo, če posevek prekrijemo z vlaknasto folijo. ob vzniku kapusnic smo pozorni, ali je gredica okužena z bolhači. To so namreč škodljivci, ki liste kalečih se semen sproti pojedo, tako da vznika ne opazimo in sklepamo, da je bilo seme nekaljivo. Ob zalivanju posevka dodajemo pripravke, ki škodljivca uničujejo. Pri manjši okužbi so že naravni pripravki učinkoviti, ob večji pa se moramo poslužiti kemičnih strupenih pripravkov. V juniju presajamo sadike vseh vrt kapusnic, por, radič sort palla rosa, pan zuchero in verona, zeleno, pozne sorte paradižnika, paprike, jajčevce in solato great lakes, skratka vrtnine, ki jih pobiramo v poletju in zgodnji jeseni. Znova pa še sejemo kumare, bučke, grah, peso, korenček, peteršilj, endivijo, vse vrste radiča, glavnato solato great lakes in črno redkev; to so vrtnine, katerih pridelki bodo sledili spomladi posejanim, ki jih že pobiramo. Uši, velika nadloga in škodljivec, ki se naseli na vrtnine, ki so zrele za pobiranje, uničimo še samo s pripravki, ki nimajo nobenega škodljivega učinka za rastlino ali uporabo za hrano. Napadene dele rastline poprašimo s kamninsko moko, ki uši uniči, z rastline jo je lahko sprati, v tleh pa je izvrstno gnojilo in jih rahlja. Prašenje s kamninsko moko opravljamo pogostoma v tankem sloju le toliko, da so uši po-prašene, dokler ne odpadejo. Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, 22., 23. in 28. junija, zaradi plodov od od 24. do 26. junija, zaradi korenike 20. in od 26. do 28. junija in zaradi cveta 21., 22., 29. in 30. junija. Miran Glušič, ing.agr. mm--- Družba za časopisno in radijsko d^avnost RADIO-TEDNIK, d.o.o, RADIO-TEDNIK p.p. 95, Rafčeva 6,2250 Ptui tel.: 0g/74»a4-1Q, faks: dektronsb poŠta: nabiralnikdradio-tednilul spletne strani: httpiTTwww.rBdlotednlk^l AVTOMOBILSKE NOVICE / avtomobilske novice >00 o < JÇ ÍE Î IX 'i: Koncern DaimlerChrysler ponovno v irnih številkah Nemški proizvajalec Mercedes-Benz, del koncerna DaimlerChrysler, skuša zadovoljiti veliko povpraševanje po novi limuzini razreda E. Od sredine marca so izdelali že 26 tisoč vozil, do konca leta pa načrtujejo proizvodnjo dvigniti na 200 tisoč enot. Dobavni rok zaradi velikega povpraševanja znaša šest mesecev. Koncernu DaimlerChrysler gre dobro tudi na ameriškem trgu. Tržni analitiki pričakujejo, da bodo letos v ZDA prodali okoli 16 milijonov avtomobilov. Chrysler je aprila uspel prodajo dvigniti za tri odstotke, zelo veliko povpraševanje je bilo po dostavnih vozilih pick-up in terencih SUV. V prvem četrtletju letošnjega leta je imel koncern 127 milijonov evrov dobička. Suzuki vstopa na ameriški trg Japonski proizvajalec avtomobilov Suzuki, sicer bolj znan po svojih motociklih, je pred dnevi odprl vrata svoje prve tovarne na ameriških tleh, natančneje v Romu. Naložba znašala 30 milijonov dolarjev, zavzema pa površino 35 hektarjev. V njej bodo izdelovali štirikolesnike ATV za trge Nove Zelandije, Združenih držav Amerike, Kanade in Evrope. Nova tovarna bo zaposlila do 150 delavcev, okoli polovico sestavnih delov pa bodo priskrbeli domači dobavitelji. Novi motor iz Forda V Fordu so razvili povsem nov osemvaljni dizelski motor za vgradnjo v terenske avtomobile serije F. Šestlitrski agregat ima po štiri ventile na valj, neposredni vbrizg goriva v valje in železni motorni blok. Povezan je z novim petstopenjskim samodejnim menjalnikom, zmore pa 325 konjskih moči in največji navor 550 Nm navora pri dva tisoč vrtljajih. V primerjavi s predhodnim agregatom je za 10 odstotkov varčnejši in za 20 odstotkov manj onesnažuje okolje. Premiero bo doživel v začetku prihodnjega leta v dostavnem in potniškem modelu F. VW potrdil proizvodnjo Mitrobusa Legenda živi, šestdeseto se vračajo! Novi Microbus bodo izdelovali v VW-jevi tovarni v Hannovru, sodobna proizvodna linija pa bo zaposlila 1500 delavcev. Podrobnosti o projektu {e niso znane, prav tako pa smemo pri~akovati, da se bo se-risjki model rahlo razlikoval od {tudije, kI so JO predstavili v Detroitu 2001. Prvi VW Bus je na ceste zapeljal že pred skoraj pol stoletja, v treh desetletjih pa je postal kultni avto. Bentley GT Pri angleškem Bentleyju, ki je v lasti nemškega Volkswagna, bi letno radi prodali vsaj 7000 primerkov novega GT coupeja, ki s filozofijo udobja in prostornosti spreminja pravila nazaj zašiljenih avtomobilov. Super-prestižneža bodo poganjali trije 5-litrski V8 motorji s po 450, 500 ali 575 KM, načrtovan pa je tudi W12 motor z 548 KM in 650 Nm navora. Najvišjo hitrost bo GT Coupe dosegel pri 290 km/h. Na koncu pa še podatek o ceni, 150.000 evrov in še mogoče kakšno malenkost višje! Superalfa Brera bo! O italijanski lepotici breri se je v avtomobilskem svetu že veliko govorilo, zdaj pa je tudi uradno, da so se pri Alfa Romeu odlo~ili prototip dati tudi na proizvodne trakove. Brero poganja Ferrarijev pogonski sklop z osemvaljnikom in sekven~-nim menjalnikom v zadku, precej uraden pa je že tudi podatek, da bo serijsko brero ~ez dve leti poganjal 4,5-litrski prisilno pol- njeni V8 s 400 KM, ki bo med drugim poganjal tudi cadillaca CTS. Partija med GM in Fia-tom se tako nadaljuje v naslednji krog. Prihaja Mazda 6 Mazdin novi avtomobil srednjega razreda z oznako 6 je nasledil že precej zastareli model 626, ki je na tujih in tudi našem trgu že močno pešal v prodaji. Pri Mazdi poudarjajo, da je novinec v vseh pogledih boljši od predhodnika, saj se lahko pohvali z bistveno večjo prostornostjo, boljšimi tehničnimi lastnostmi in tudi prijetnejšo obliko, ki odpira novo poglavje v zgodovini japonske znamke. Mazda 6 je v teh dneh že na voljo slovenskim kupcem, a v omejenih količinah in le limu-zinska različica z bencinskimi motorji. Junija in julija bo na našem trgu na voljo le 30 novih šestic, od avgusta, ko pride tudi mazda 6 sport v petvratni različici, pa bo stekla redna prodaja. Septembra bo mogoče izbirati tudi med kombijevsko različico in dizelskimi motorji. Oktobra pa bo med kupce zapeljala še različica s štirikolesnim pogonom. Za osnovni model bo treba odšteti nekaj manj kot štiri milijone tolarjev, mazda 6 pa za ta denar serijsko ponuja osem zračnih blazin, klimatsko napravo in še obilico opreme, ki naredi vožnjo prijetnejšo. Prva primerjava s konkurenco pokaže, da je nova mazda 6 pri enaki opremljenosti za šest odstotkov cenejša od predhodnika 626 in za 12 od tekmecev. Letos bi naj po prvih predvidevanjih na slo- venske ceste zapeljalo 160 novih mazd, prihodnje leto pa bi se koli~ina povzpela na 450. Letos v družbi MMS, generalnem uvozniku Mazde za Slovenijo, sicer pri~akujejo manj{o prodajo kot lani, in sicer 600 avtomobilov. Za Mazdine avtomobile je predvsem v zadnjih letih veljalo, da so oblikovno precej neizraziti in dolgo~asni. To naj bi {estka popravila s preoblikovanimi karoserijskimi potezami, ki izražajo {portno eleganco. Vse bolj zna~ilna je poudarjena in izstopajo~a petkotna maska, podobna tisti pri modelu pre-macy. Stranska linija avtomobila spominja na kupeje, zadek pa krasijo žarometi, pokriti s kristalnim steklom. Zanimivej{a je tudi ureditev notranjosti s kakovostnej{imi in bolj privla~nimi materiali, z manj konservativno obliko armaturne plo{~e in sredinske konzole, s {portnim trikrakim volanom, kromiranim prstanom okoli merilnikov in z aluminijastim vložkom na sredinski konzoli. Ob tem je ta dina-mi~na limuzina pridobila tudi pri prostornosti, ki jo zagotavlja dalj{a medosna razdalja (2.675 mm), in {irini, menda celo za 50 milimetrov v primerjavi s prostornej{imi tekmeci. Po zgledu japonske zložljive ig-ra~e so Mazdini oblikovalci razvili popoln sistem za pove~anje že tako prostornega prtljažnika. Zgolj s potegom ro~ice na bo~-ni strani prtljažnika je mogo~e spremeniti sedeže v ravno dno: sedalni deli se pomaknejo navzdol, nasloni prek njih, {e celo zglavnikov ni treba odstraniti. Prtljažnik je tako prostoren tudi zaradi vgradnje nove ve~vodil-ne zadnje preme z oznako e-type, ki so jo patentirali pri Mazdi. Avtomobil ima {e iz-bolj{ano podvozje z vzmetnimi nogami, pritrjenimi na pomožni okvir, in s po dvema trikotnima pre~nima vodiloma za vsako obeso. Prav tako je na pomožni okvir pritrjen volan-ski mehanizem z elektrohidrav-li~nim servooja~evalnikom, ki deluje v odvisnosti od hitrosti vožnje. Na vseh {tirih kolesih so kolutne zavore, zavorni sistem ABS z elektronsko porazdelitvijo zavorne sile EBD, v nekaterih modelih pa je na voljo tudi dinami~ni nadzor stabilnosti DSC. Da so v avtomobilu res-ni~no nove podrobnosti, pri~a tudi nova generacija motorjev, ki je mo~na tudi v dizelskem segmentu. Na voljo so trije sodobni {tirivaljni bencinski motorji iz lahke litine s prostornino 1,8, dva in 2,3 litra s sekven~-nim uravnavanjem ~asa odpiranja ventilov. Vsi motorji imajo po {tiri ventile na valj in po dve odmi~ni gredi v glavi motorja. Še bolj zanimiva je dizelska ponudba, ki je zdaj tudi po zmogljivostih zelo evropska. Dvolitrski motor z vbrizgom goriva prek skupnega voda bo imel dve zmogljivostni razli~ici. Na voljo so tudi trije menjalniki. Poleg obi~ajnega, serijsko vgrajenega petstopenjskega ro~-nega menjalnika in {tiristopenj-skega samodejnega, ki je na voljo kot dodatna oprema, bo od zadnjega ~etrtletja 2002 za raz-li~ice s {tirikolesnim pogonom na voljo tudi "activematic", petstopenjski samodejni menjalnik z možnostjo ro~nega prestavljanja. RENAULT ChaUoL Za uživanje v vožnji nove Thalie imate veliko dobrih razlogov. Prenovljena zunanjost. Udobnejša notranjost. Najprostornejši prtljažnik v svojem razredu. Izboljšani varnostni sistemi. Velik izbor motorjev. In vse to za ceno, ki bo na vaš obraz prinesla nasmeh. Pametna odločitev, ki vas bo razveselila. Nova Thalia že od 1.598.000 SIT*. * Cena vključuje tudi popust iz akcije Počitnice. www.renault.siwap.renault.si Izberite pametno, vozite z nasmehom. RENAULTSLOVENIJA, d.o..0!!*Dunajskai22, 1511 Ljubljana RAZLITJE HORACOVO DELjO NAŠ FILOZOF CTOMO) NEHOTENO GIBANJE SOSEDNJIH MIŠIC ŽARNICI PODOBNA PRIPRAVA SKOPUENI BIKI OLGA GRACEJ JAPONSKI ŠAH GL MESTO GANE KITAJSKA KOSMUUA IZ BESEDE VIKI GR. BOG VETROV BRANKO KOS VASř BASI GRAPO NAŠ PEVEC PESNER ZBIRALEC METUUEV TIP DACIE NEMŠKA IGRAŠ KARTAMI CIGAN KRAJ PRI PAZINU TOMŠfi TV REŽISER (MARIO) VSELITE/ TONE ISKRA DUBRC VNISK LETALIŠ ITALIJANSKI MDTOCIKLIST AGOSTINI ANGLEŠKA UTEŽNA MERA TANTAL POVRŠINA PRITOK KOLUBARE PIRANSKI RADIO SIBIRSKI VELETOK NAŠ SLIKAR BIROLLA POLONIJ SODOBNIK KELTOV KRETNJA BIBLIJSKI JUNAK VRČK lENA ;kovnik KURIR TONE MEDVED i POŠTNA OZNAKA ZA MONTANO Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: Astor, vlaga, Tarle, Kosma, portativ, premolk, Notranjska, Rigoletto, Seta Oblak, Osor, Sark, tresk, ata, totem, dar, Cetina, Oll, aspirant, Nubira, Kuzistan, Sert, ranik, oteklina, padron, Ann, lom, oko, Alekto, AA. Ugankarski slovarček: ARO = tip džipa romunske tovarne Dacia, CILIPI = dubrovniško letališče, ENESIDEM = grški filozof z otoka Knososa, predstavnik skepticizma, IZERGIL = naslovna junakinja povesti Gorkega iz leta 1947 (Starka...), LJIG = 33 km dolg desni pritok reke Kolubare, RIVAROL = francoski pisatelj, duhovit aforist in kritik svojega časa (Antoine de, 1753-1801), TINJAN = kraj pri Pazinu, TREVI = rimski vodnjak želja, VIRK = slovenski filozof, literarni teoretik in prevajalec (Tomo, 1960) [GOVORI SE... /:.. DA je po nogometnem neuspehu vse več zahtev za pogled v zakulisje in blagajno NZS. Ce bi naši zmagovali, bi bilo vsem skupaj še naprej "odobreno" delo po domače. ... DA se se ptujski svetniki sedaj, ko je vroče, znova spomnili kolonije v Biogradu. Ce se ne bo do jeseni nič zgodilo, bo kolonija znova pozabljena. ... DA občine zadnje tedne množično praznujejo. Denarce za razkošne praznike že iščejo v rebalansih. ... DA je odgovor na vprašanje o lastništvu in vodenju ptujske kabelske televizije v kratici (KTV - ka te vem!) ... DA bi se moral ob istem vprašanju videmski kabelski sistem preimenovati v VSM - vem še manj. ... DA se mestni župan vozi z motorjem zato, da lahko koristi vsaj eno od pridobitev svojih dveh mandatov - kolesarsko-peš most. ... DA Geza ni mogel "kupiti" ptujske medijske hiše, bo pa zato moravska voda pomagala zdraviti bolezen ptujskih Term. ... DA bodo otroci, rojeni prihodnjega marca, zagotovo vsi zlati in srečni, saj so bili narejeni pod vplivom Zlatka in Srečka. VIDI SE... ... DA se ob srečanju ras dogajajo tudi take stvari: "Ti beli sSlovenčki niso fusbalerji. Najboljši bi bili primerno papricira-ni in dobro zapečeni!" Aforizmi by Fredi Pol^ltični čevljarčki naredijo iz ene muhe sedem slonov na mah. *** Pametnejša popušča, potrebnejša popusti. *** Žilavi si niti v najtežjih trenutkih ne režejo žil. *** Kdor potegne krajši konec, odide z daljšim nosom. *** Med vojaki je malo latinistov, pa veliko latrinistov. *** Nekateri so se na prst usode nasadili analno. *** Močnejše so vojaške sile, težje vzdržujejo mir. *** Denar leži na cesti samo za tiste, ki niso na cesti. *** Vojna je čas, ko moramo reči bobu bob in grobu grob. LUJZEK Dober den vsaki den! Pa saj to neje resen, da je več kak polovica polovice leta za nami. Še julij in avgust, septembra pa nas že tak začne prek krez plot gledati jesen jutranje meglice po grabah vločiti in duge rokove obločti. Proti kunci totega leta se bodo zgodli tudi valitve. Kak najbrž že vete, se je zaj za kandidata za predsednika držove odloča tudi prezident vlode Drnovškov Janez, ki ma ob sebi poleg drugih kandidatov močnega konkurenta gospoda Arhara. Seveda bodo valivci odločli, keri med totima dvema bo zmoga ali pa bo zmahovalec in predsednik držove eden ali pa ena čista iz tretje ali pa zodje vrste. Naši valivci majo vsega pun ku... kufer in se lehko zgodi vejko presenečenje. Presenečenje, podobno tistemi, ki provi, kak so se na drugem sveti srečali stori znanci. Prvi je bija v pekli, drugi v vicah, tretji pa v nebesih. Prvi se je pohvola, da delajo v pekli samo dobre štiri vure na den, sobote, nedele in prozniki pa so fraj. Drugi iz vic pa je zajomra, da delajo po osem vur na den, včosikpa še tudi ob dela prostih dnevih. Najboj žalosten je bija tisti, ki si je v nebesih kruh služa in jepoveda, da delajo v nebesih tudi po 14 in še več vur na den. Pa je prva dvo le zanimalo, zakaj v nebesih tejko delajo. Pa jim je nebesnikpoveda, da je delovni den tak dugi zato, ker majo premalo delavcov, saj jih je večina "zaposlenih" v pekli ali pa v vicah. Drogi brolci, zaj pa le raz-mišlajte, ge bote si na drugem sveti kruh služli: v pekli, vicah ali nebesih. Kaj se mene tiče, sen že vloža prošnjo za pekel, saj mi je štirivurni delavnik najboj napisani na kožo in dušo. Saj vete, kak provi tisti rek: "Kak jaz ljubim ta režim, ploča teče, ko ležimP' Pa smo tam, ge nega muh. Pismo je na kunci, fantek na punci, Mica v gorici, jaz pa v pivnici. Pa srečno do drugega tjedna. Vaspodavlja LUJZEK OVEN 21. 3. DO 20. 4. Nova čustvena pot, ki ste si jo izbrali, je kljub trenutni trnovi poti in bolečini pravilna. Na koncu bosta zmagala vidva in vajina ljubezen. To, kar prestajata sedaj, je samo preizku{nja za vaju. BIK 21. 4. do 20. 5. Če boste v teh dneh iskali možnosti za kredit ali izposojo denarja, bodite zelo previdni, da ne boste na koncu opeharjeni. Ravnajte premišljeno, ker edino tako boste rešili finančne obveznosti. DVOJČKA 21. 5. do 20. 6. V službi se vam kaže napredovanje in s tem seveda več denarja. Učinkoviti ste na vseh poslovnih področjih, samo tako naprej. S strani ljubljene osebe pričakujte veliko podpore in ljubezni. RAK 21. 6. do 22. 7. Bodite pozorni in dobro odprite oči, kajti v vaši bližini se nahaja nekdo, ki ga zelo mika vaša dediščina in bi vas zelo rad prinesel okrog. Previdnost ne bo odveč, poiščite si zelo dobrega odvetnika. LEV 23. 7. do 23. 8. Po nepotrebnem se boste sekirali zaradi nesoglasij v službi, na koncu bodo sami ugotovili, da niso imeli prav in da so vam naredili krivico. V teh dneh si privoščite sproščanje z izvoljeno osebo. DEVICA 24. 8. do 23. 9. Le kam ste skrili svoj optimizem? Ne lomite ga sedaj, ko ste tik pred tem, da vam novi projekt zagleda luč sveta. Pred vami je uspeh, samo verjeti morate v to. Osamljenost vas je začela razjedati! TEHTNICA 24. 9. do 23. 10. Zakaj se predajate malodu-šju? Pokažite svoja prava čustva, zaradi tega vam ne bo nihče storil nič žalega, ljubljena oseba pa bo končno vedela, kaj čutite do nje. V poslu bodite v teh dneh previdni. ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11. Vse prepire in nesoglasja, ki že nekaj časa vladajo v vaši zvezi, lahko zelo uspešno premagujete, samo če boste znali odpuščati sebi in drugim. Zadnji čas je tudi, da se naučite delati kompromise. STRELEC 23. 11. do 21. 12. Pomanjkanje denarja je huda reč, posebno če imaš otroke, za katere je treba skrbeti. Tega bi se na žalost morali zavedati, preden ste zašli v tako hudo finančno stisko. Kar je storjeno, je pač storjeno. KOZOROG 22. 12. do 20. 1. Težave, ki se pojavljajo že nekaj časa v vaši službi, boste v tem tednu končno dokaj dobro in uspešno premagali. Boste pa imeli težave v družinskem krogu z otrokom glede njegovega zdravja. VODNAR 21. 1. do 19. 2. Zaradi vaše psihične in fizične izčrpanosti na poslu se vam bo na žalost ponesrečil novi posel. Dobro bi bilo, da bi malo izpregli, ker se vam izčrpanost lahko maščuje v obliki daljše bolezni. RIBI 20. 2. do 20. 3. Kar se vaše nove poslovne poti tiče, ne oklevajte, ampak pojdite samo naprej in se ne ozirajte na nega-fivno mnenje nadrejenih. Pred seboj imate dolgoročne cilje, ki so kaj lahko izvedljivi. Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@ netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si. V prejšnjem tednu sem kupil slabe amaterske slušalke. Nauk zgodbe je čisto preprost: kupite si dobre glasbene aparature, saj te povečujejo glasbene užitke! *** Za udarno uvodno novico sem izbral slovensko Popstars skupino. Pa smo do~akali, da je plesno-pojo~i kvintet tudi zapel. Ciljna publika televizijske oddaje Popstars je že dolgo znana in težko pri~akovana pesem MOJE SONCE (***) bo gotovo zadovoljila apetite najstniškega poslušalstva. Pesem gre hitro v uho, saj je narejena po sodobni formuli ~istega popa, spremlja pa jo preve~ predvidljivo besedilo. *** Pravi bum pa so na slovenski glasbeni sceni v letu 2001 naredili TABU, saj so nizali hit za hitom; najboljši so: On, Tabu, Dobra vila, Lahko sem srce in Telegram. Zelo popularni band je s svojo karizmati~no pevko Nino Vodopivec naredil za odtenek tršo in manj spevno novo skladbo OCEAN (***), ki so jo posneli v Mostarju. *** Avstralska pevka NATALIE IMBRUGLIA se je zapisala v glasbeno zgodovino z uspešnico Torn, ki naj bi jo v originalu pela norveška pevka Stina Nordstrant. Prikupna pevka me tokrat ni prepri~ala v mla~ni srednje hitri pop/rock pesmi BEAUTY ON THE FIRE (**) z albuma White Lillies Island. *** BEYONCE KNOWLES je v osnovi ~lanica ameriškega tria Destiny's Child, ki je zadnji studijski album izdal v aprilu in nosi naslvo This is The Remix. Odli~na pevka trenutno kon~uje snemanje debitantskega albuma, ki ga promovira z atraktivno, vendar premalo ritmi~no sodobno groovy r & b skladbo z naslovom WORK IT OUT (***) *** Britanska skupina MIS-TEEQ je na glasbeni sceni dobro leto dni in v tem ~asu najstnice beležijo že štiri hite: Why, All I Want, One Night Stand in B With Me. Tri ~okoladice izdajajo novi dvojni A.side single. Prva pesem ROLL ON (***) je zmes r&b-ja in garage undergrounda, medtem ko je druga pesem THIS IS HOW WE DO IT (***) dinami~na r&b priredba klasi~nega No 1. hita ameriškega pevca Montel Jordana. Nemška pevka in igralka JEANETTE igra eno izmed stranskih vlog v limonadasti televizijski nadaljevanki Dobri ~asi, slabi ~asi in je bila v glasbi najpopularnejša z balado No More Tears. Mlada pevka izvaja povpre~no popevko SUNNY DAY (***), ki pa ima ukradeno ter na novo ritmi~no obdelano bas linijo in vro~e poletno obarvano besedilo. *** Ameriški pevec MICHAEL BOLTON je svojo glasbeno pot za~el pri lokalni zasedbi Blackjack, medtem ko je svoj prvi solo uspeh zabeležil leta 1987 s skladbo Thats What Love Is All About. Priznani pevec me dobesedno šokira na pozitiven na~in z dinami~nim latino/pop komadom DANCE WITH ME (****), ki je del njegove nove zgoš~- enke Only A Woman Like You. *** Britanska skupina BASEMENT JAXX pripravlja glasbo za novi album, ki naj bi bil logi~no nadaljevanje prejšnjih dveh z naslovom Rooty in Remedy. Studijski trio se je v novem plesnem štiklu GET ME OFF (**) igral s sintisajzerjem in s slabim ra~unalniškim programom. Agresivno nabijanje torej, brez pravega ritma in sporo~ila. David Breznik 1(943 " y / /y.NÍiáíDut me - EM'IË ^ yg^^ Love at First Sight - KYLH ^rsDK-ATOMIC K: Something about Us - NDVANI___ ETBop Bop Baby -nderiieath Your Clothes - SHAKI 8. Kiss Kiss-HOLLY Vi 9. Just Mora-WDNDEHW 10. A Little Less Conversation -. ELVIB PHEBLEY & JXL / \ Vsaki? s>oho\:o med 21. in 22. uro pocitnice - pravica do lenobe? Wie? Pourquois? Do^e? Quanto costa? (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Prav vroči junijski dnevi te prebujajo skupaj z zvokom budilke. K sre~i se bliža obdobje v letu, ko bo ta umolknila za lep čas, ti pa se boš zasmejal zadnjemu šolskemu dnevu in zakoračil v počitnice. Morda si prepričan, da je lenoba temeljna človekova pravica in boš med počitnicami z njo pretiraval do onemoglosti. Tudi prav. Če pa si med tistimi, ki celo med počitnicami ne morejo brezdelno postopati okoli in jim vijuganje možganov prija tudi takrat, potem je ena izmed zelo privlačnih možnosti obisk šole tujih jezikov v tujini. Nekatere šole omogočajo svojim učencem tudi bivanje pri njih in imajo eno-, dvo- ali več-posteljne sobe, kjer preživljaš svoj prosti čas z drugimi tečajniki, ki so po možnosti iz druge države kot ti, kar te prisili, da brusiš svoj jezik v vsem skupnem jeziku. Ce ne želiš biti sam pri družini, lahko prosiš, da bi bil s teboj še tvoj prijatelj oz. znanec iz tečaja, saj mnoge družine jemljejo tudi dva ali tri goste. Povej svoje želje organizatorju že ob prijavi in ta se bo gotovo potrudil, da ti omogoči čim prijetnejše bivanje. Ce ti bivanje pri izbrani družini ne bo všeč, lahko zahtevaš, da ti priskrbijo drugo. Kaksne so izbrane družine? To je zelo pomembno vprašanje. Ponekod so glede kriterijev organizatorji precej strogi, kar pomeni, da preverijo preteklost družine, njihovo neoporečnost glede kriminalnih dejanj, kakor tudi, ali imajo dovolj prostora za goste. Običajno so to družine, ki gostijo različne tečajnike iz različnih držav že dolga leta, imajo določeno stopnjo izobrazbe, razgledanosti in dobro ime. Prav tako večina organizatorjev tesno sodeluje s temi družinami in skupaj rešujejo tudi morebitne konflikte. Kaj moram sam organizirati? Ko nastopi čas odhoda, je tvoja edina obveznost, da pripraviš prtljago in sedeš na vlak, avtobus ali letalo ter odpotu- ješ. Za nastanitev, učni program in ostale stvari poskrbi organizator. Je pa običaj, da se gostiteljski družini prinese kakšno darilce — značilnost tvojega kraja ali kaj podobnega. Kaj storiti, ce mi družina ne bo vsec? Vsak organizator ponavadi pošlje zraven tudi svoje svetovalce ali pedagoge, ki so ti na voljo, da jim zaupaš težave. V primeru, da so težave z družino, pri kateri bivaš, ali s sostanovalcem, ti bo svetovalec poskušal poiskati drugo bivališče. Vsekakor se mora potruditi, da ti omogoči čim prijetnejše bivanje, navsezadnje si za to moral odšteti kar precej denarja. Sicer pa pri šolah, ki imajo nekajletno tradicijo, ponavadi ni problemov in se močno trudijo, da ti ustrežejo. Kako poteka ucni program? Če imaš ob besedi šola pred očmi polne učilnice nezainteresiranih sotrpinov in sitne učitelje ter natrpan urnik, si lahko oddahneš. To je povsem drug primer. V dopoldanskem času imaš največ tri do štiri ure pouka, pri intenzivnih tečaji pa še dodatni dve uri popoldan. Prosti čas je namenjen različnim, tudi športnim aktivnostim. Ponudba je običajno zelo raznolika: odbojka, baseball, košarka, so aktivnosti, ki so običajno vključene v ceno (za športe, kot je npr. deskanje, jadranje, potapljanje, tenis ali plezanje, je ponavadi treba doplačati ...), kakor tudi družabne igre, kreativne delavnice (slikanje, fotografiranje, celo vodenje radijskih oddaj in pisanje novinarskih prispevkov ... ) ipd. Pogosto so tudi organizirani odhodi v disko ali kino, zabave, ogledi ... Vikendi so prosti, medtem ko je sodelovanje pri učnih urah obvezno, kajti to je tudi obveza do tvojih staršev, ki so te s tem namenom poslali na tečaj. Sicer pa zagotovo ne bo potrebe po špricanju, saj je pouk bistveno bolj sproščen in zanimiv kot v običajni šoli, brez zoprnih testov in domačih nalog in tudi manj je pisnih nalog. Poudarek je na komunikaciji in izgovarjavi. Skupine so manjše z maksimalno 15 udeleženci, kar pomeni, da bo učitelj vedno našel čas za prav tvoje težave in se ti bo lahko bolje posvetil. To prednost velja izkoristiti in veliko spraševati v zvezi s stvarmi, ki te zanimajo. Me caka zaključni izpit? Brez panike! Nobenega zaključnega izpita ni, nobenega ocenjevanja in nobenega spričevala, ki bi ga doma morali videti tvoji starši ter na podlagi le-tega presojali o tvoji pridnosti ali nepridnosti. Dobiš pa tako imenovani certifikat, ki vsebuje neko splošno oceno tvojega napredka in služi kot dokazilo, da si obiskoval tečaj tujega jezika. Za konec lahko rečem le to, da če se odpravljaš na tovrstne aktivne počitnice, naj tvoj govorni organ nikar ne bo na počitnicah, ampak naj pridno ropota, pa čeprav ne najbolj tekoče. To je priložnost za zelo pozitivne izkušnje v tvojem mladem življenju. Bodi odprt za stvari, ljudi in dogodke, ki jih boš tam doživel in spoznal. Morda med njimi najdeš prijatelje do konca življenja. Bojana Premzl POLEM ROCK NA BAZENU v PONEDEIJEK, 24. JUNIJA OB 20h PARNI VAIJAK v PETEK, 28. JUNUA OB 20h DEMOLITION GROUP in FLARE j i-le i/ VSTOPNICE: Radio-Tednik d.o.o., TERME Ptuj d.o.o., Trgovina GROM organizat or Župnik se je na svojem potovanju po svetu ustavil v Lurdu in prižgal s-večko za zakonski par iz njegove bivše fare, ki ni mogel imeti otrok. Čez nekaj let je ponovno obiskal zakonski par. Odprl mu je fantek. "Kje je tvoja mamica?' "Vporodnišnici. Dobil sem osmo sestrico." "Kje imaš pa očka?' "Odšel je v Lurd, da bo pihnil svečko." *** Blondinka je ujela zlato ribico in ta ji je rekla: "Če me izpustiš nazaj v vodo ti izpolnim tri želje!' "Katere pa?' je vprašala blondinka. *** Učitelj v šoli za policiste z dijaki tretjega letnika stoji na železniški postaji in čaka na vlak. Vlaki prihajajo in odhajajo, toda skupina bodočih policistov z učiteljem na čelu še kar stoji in čaka. Končno se učitelj oglasi: "Odpeljali se bomo z naslednjim vlakom, ne glede na to, ali bo samo za 1. in 2. razred!' *** Peter in Maja na poroki v cerkvi. Prišel je čas, da ženin nevesti natakne poročni prstan. "Prstanf je rekel župnik. Peter je gledal proti oltarju. K župniku je pristopila ženinova priča in rekla: "Peter je gluh! Glasneje morate govoriti z njim!' Župnik ni hotel v cerkvi kričati, zato je, da bi Petru pojasnil, kaj želi od njega, pričel kazalec desne roke pričel porivati skozi krog med palcem in kazalcem leve roke. Peter je pogledal, kaj dela župnik, in rekel: "Ja, oče, sem. In to že velikokrat!' *** Blondinki se sprehajata po deželi, ko v krompirjevi njivi zagledata tretjo blondinko, ki sedi v čolnu in vpije na pomoč. "Vidiš, to je sramota za nas blondinke! Zaradi takšnih, kot je tale, si ljudje izmišljujejo šale o blondin-kah in se nam posmehujejo!' se jezi prva blondinka. 'Ja, tako je!' ji odgovori druga. "Če bi znala plavati, bi odplavala do nje in ji prisolila nekaj zaušnic!' *** "Če se takoj poročite in vaša žena čimprej rodi šest otrok ter si kupite stanovanje, boste v tem letu lahko še nekaj prihranili pri plačilu davčnih obveznosti!' je davčni inšpektor povedal samostojnemu podjetniku. *** Stari dami sta imeli papagaja, ki je grozno preklinjal. Po naključju sta v župnišču odkrili papigo in prosili župnika, ali smeta za nekaj dni prinesti papagaja na prevzgojo, saj je župnikova papiga sedela v kotu kletke in molila. Župnik je dovolil, in ko sta dami spustili papagaja v kletko k papigi, je ta stresel s pe-rutničkami, pogledal okoli sebe in vprašal: "Je tu katera za seks?' Tedaj se predrami papiga v kotu in veselo zapoje: "O, bog, nisem molila zaman!' KOLESARSTVO 30.06.2002, ob 11. uri Cestna kolesarska dirka za državno prvenstvo Slovenije in Veliko nagrado »TUŠ-a« PLAVANJE / PERNAT ZMAGAL V ZAGREBU V Zagrebu je potekal močan mednarodni plavalni miting. V slovenskem zastopstvu je bil tudi Matjaž Pernat, ki je v disciplini 200 metrov prsno zmagal ter bil edini slovenski predstavnik, ki je stal na zmagovalni stopni~ki. Osvojitev prvega mesta samo dokazuje, da je Matjaž v vedno boljši formi in lahko z optimizmom pričakuje nastop na mladinskem evropskem prvenstvu, ki bo letos potekalo v Avstriji. (D. Kiajnšek) Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si PISMO IZ KOREJE Annyeong hasim-nikka! (Dober dan) S'vetovno nogometno prvenstvo - dogodek nad dogodki leta 2002 - se je za slovensko nogometno reprezentanco zaključil. Podrobnejše analize bodo še sledile, vendar lahko že damo prve ocene o uspešnosti naše izbrane ekipe. Pokazalo se je, da so tisti, ki so pričakovali Slovence med najboljšimi, v osmini ali celo četrtfinalu, bili preveliki optimisti. Potrebno je bilo realno oceniti naše kvalitete, saj precej ključnih igralcev v svojih ekipah sploh ni igralo. V vseh treh tekmah smo bili vsaj enakopravni in dostojno zastopali slovenske barve. Z malo več sreče in brez nepotrebnih razhajanj med obema glavnima akterjema naše selekcije (Katanec, Zahovič) bi morda lahko dosegli tudi nekaj več. Na prvo točko s svetovnega prvenstva bo torej potrebno še počakati. Skupaj z nami pa so domov odpotovale tudi nogometne velesile: Francija (aktualni svetovni prvaki), Portugalska, Argentina, Rusija, Hrvaška Veliko število kvalitetnih reprezentanc si žal ni niti priigralo vstopnice za Korejo in Japonsko. Odmevnost uspeha naše reprezentance in s tem promocije Slovenije v svetu se bomo zavedali šele čez nekaj časa. Samo podatek, da ima Mehika čez 5 milijonov registriranih profesionalnih nogometašev, mi pa 2 milijona prebivalcev, govori o naši majhnosti. Večina naših navijačev (na vsaki tekmi se jih je zbralo več kot tisoč, od tega kar nekaj s širšega ptujskega področja) je z znanim "Kdor ne skače, ni Slovenc" in "Mi Slovenci" izjemno bodrila naše fante ter na koncu bila s predstavami zadovoljna. Vzdušje na prekrasnih korejskih stadionih in pred njimi me je spominjalo na tisto z EURA 2000 na osrednjem amsterdamskem trgu. So stvari, ki se jih ne da opisati, ampak jih je potrebno doživeti. Vsekakor smo lahko Ptujčani izjemno ponosni, saj sta nas aktivno zastopala (verjetno s premalo minut igre) naša Nastja Ceh in Sašo Gajser, kar dokazuje dobro delo naših nogometnih šol. Sanje vsakega nogometaša so, zaigrati za reprezentanco na svetovnem prvenstvu in upajmo, da jima to ni bilo zadnje. In sedaj še nekaj o gostiteljih! Koreja seje pokazala kot razvita in urejena država. Od 47 milijonov prebivalcev jih 70 % prebiva v mestih, kar 25% pa v metropoli - Seulu. Idilični otok Jeju, na katerem smo preživeli drugi del naše odprave, pa je izjemno raznolik in s številnimi naravnimi danostmi. Zaradi Gore vzhajajočega sonca so njegovi najpogostejši obiskovalci mladoporočenci z Japonske. Tradicionalna kultura je močno usidrana v korejski način življenja, zato so prebivalci izredno vljudni in ustrežljivi. Prvenstvo poteka dalje, mi pa odhajamo domov in se že oziramo proti EURU2004 na Portugalskem. Z otoka Jeju v Koreji poroča mag. Stanko Glažar, član delegacije Nogometne zveze Slovenije - Moštvo Los Angeles Lakers je tretjič zapored osvojilo naslov prvaka NBA po finalni zmagi proti New Yerseyu. Finale pred finalom je bil polfinalni dvoboj zahodne konference med Lakersi in Sacramento Kingsi, ki so ga Lakersi dobili 4-3, odlo~al pa je podaljšek v sedmi tekmi. Prvi igralec končnice je bil ponovno orjak Shaquille O'Neal, ki sestavlja z Bryantom najboljši dvojec lige NBA. Prevlada centrov po obdobju Jordana (tudi vmesno dveletno obdobje ko ni igral) se tako nadaljuje, saj so v zmagovalnih ekipah zadnjih let vedno izstopali centri: Hakeem Olajuwon (Houston Rockets - 1994-95), Tim Duncan, David Robinson (San Antonio Spurs - 1999) in sedaj ONeal (2000-02). Za~etna peterka Los Angelesa: Bryant, Fisher, Horry, Fox, ONeal, trener: Phil Jackson (njegov deveti naslov!). - Pri 37 letih je Dominik Hašek prvič osvojil Stanleyev pokal. Ta odli~ni ~eški vratar je lani naredil odli~no potezo, ko je iz Buffala prestopil v Detroit. Za svojo pomo~ k osvojitvi naslova je bil dodatno nagrajen z milijonom dolarjev. - Ta teden potekajo zadnji pripravljalni turnirji pred teniškim spektaklom sezone - Wimbledonom. V Londonu so v glavni del žreba neposredno uvr-š~ene tudi tri najvišje rangirane slovenske teniške igralke: Katarina SSrebotnik, Tina Pisnik in Maja Matevži~. PTUJ / maratonci bodo ponovno obtekli slovenijo Že 11. tek ob mejah Slovenije Nadaljevanje s strani 1. Kako je prišlo do teka? Ptujski ljubitelji teka so se pogosto srečevali ob Ptujskem jezeru in na {tevilnih rekreativnih tekih po Sloveniji. Po osamosvojitvi naše države so ustanovili Tekaški klub Maraton. Hkrati je nastala ideja o teku okoli Slovenije. Bil je pravi trenutek zanjo, saj se je prva obletnica samostojnosti Slovenije lepo ujela s prvim tekom. Na ustanovnem sestanku septembra 1991 je Franci Zupa-nič zamisel natančneje predstavil in vsi prisotni so bili pripravljeni sodelovati, tudi naš najboljši maratonec in olimpijec Mirko Vindiš. Prvi predsednik kluba je postal Ivan Rogelj. Delo so pričeli takoj. Določili so traso teka, dolžino in na osnovi povprečne hitrosti izračunali trajanje. Izkazalo se je, da lahko 1200 km dolgo pot pretečejo v štirih dnevih in nočeh. Prihod na cilj so načrtovali na 1. obletnico samostojnosti Slovenije. Tekače so podprli tudi na ptujski občini, še posebej takratni župan Vojteh Rajher. Na zadnjo etapo teka so povabili tudi takratnega predsednika Predsedstva Slovenije in pozneje prvega predsednika samostojne Slovenije Milana Kučana. Določili so tudi pravila teka. Ekipa naj bi štela 12 tekačev, vsak tekač pa bi tekel dvakrat na dan po eno uro ter skupaj pretekel 25 do 35 kilometrov. Za večino, ki so se s tekom ukvarjali ljubiteljsko, je bil to velik izziv. Zadnje mesece pred startom so tekači iskali pokrovitelje, nabavljali športno opremo in majice, potrebno je bilo izdelati dovoljenja za izvedbo teka, jih predstaviti na ustreznih občinskih uradih in ministrstvih, pripraviti napise pokroviteljev itd. Hkrati so tudi pridno trenirali. 21. junija 1992 ob 20. uri so krenili na pot. Na startu so jih pozdravili številni Ptujčani z županom na čelu. Med tekom so bili razdeljeni na dve skupini. V dveh kombijih je sedelo po šest tekačev s šoferjem. Ko je prva skupina odtekla svojih šest ur, ji je sledila druga in to se je ponavljalo 4 dneve in noči. Za počitek in spanje skoraj ni bilo časa. Foto: Langerholc V šestih urah se je morala ekipa prepeljati na kraj naslednje menjave, urediti tekaško opremo in sebe, se nahraniti itd. Že takoj po začetku so maratoncem pripravili prisrčen sprejem v Forminu, naslednje jutro so z njimi tekli tekači iz Raden-cev. V Kungoti so jih pričakali učenci osnovne šole z učiteljem telovadbe in želeli teči nekaj sto metrov z Mirkom Vindišem. Tudi v drugih delih Slovenije je z njimi teklo veliko ljudi. Ves čas so jih s hupanjem in mahanjem pozdravljali vozniki in mimoidoči. Ptujčani so bili veseli, da povsod vedo za tek ob mejah Slovenije in se veselijo z njimi. Prvi del teka je potekal po Pre-kmurju, mimo Maribora proti Dravogradu in se končal v Logarski dolini. Trajal je celo noč in ves naslednji dan do pozne noči. Zgodaj zjutraj tretjega dne je izkušen planinec Sergej Pavličev prehodil pot preko več kot 2000 metrov visokega Savinjskega sedla v Kamniško-Savinjskih Alpah do Jezerskega, kjer so tek nadaljevali. Ta dan so tekli skozi Tržič, Bled, čez Vršič, nadaljevali po dolini Soče in sredi noči prispeli v Novo Gorico. Med vzponom na Vršic so nas spremljali clani smucarskega tekaškega kluba iz Krajnske gore s smucmi na rolkah. Na vrhu smo skupaj nazdravili z odlicnim vi- Maratonce bodo zadnji dan teka, v torek, 25. junija, slovesno sprejeli tudi v občini Podlehnik, kjer bodo ob 17. 30 pred občinsko dvorano pripravili proslavo ob dnevu državnosti. nom iz ormoške vinske kleti in nadaljevali tek. Predzadnji dan so tekli ob slovenski obali skozi Koper, Portorož in nazaj čez Crni Kal do Kozine, skozi Ilirsko Bistrico in pod Snežnikom na Notranjsko. Cez noč so opravili z Gorjanci in proti jutru pritekli do Novega mesta. Zadnji dan so tekli mimo Brežic, Bizeljskega, Rogaške Slatine do Podlehnika. Tam jih je pričakal in pozdravil tudi Milan Kučan in zadnjo etapo tekel z njimi. Pridružili so se jim tudi nekateri ptujski športniki, politiki in drugi. Med tekom je tekače pozdravljala množica ljudi, enako presenečenje so doživeli tudi na Ptuju. Sprejem je bil res veličasten in nepozaben. Na koncu so bili zelo zadovoljni in veseli, da je tek uspel in da so ga Ptuj-čani in ljudje po Sloveniji sprejeli. Zato so sklenili, da bo postal tradicionalen. Podobno so potekali teki v naslednjih letih, razen 6., 7., 8. in 9. teka - tedaj so izvedli tekmovalno različico teka, povabili še druge ekipe in podaljšali tek na šest dni. Dejavnost TK Maraton Ptuj pa ni samo organizacija teka ob mejah Slovenije. Letos bodo izvedli že 11. ptujski maraton oz. 2. tek Term Ptuj, ki poteka vsako prvo nedeljo v septembru. Veliko Slovencev je prvič obiskalo in spoznalo lepote Ptuja in okolice samo zato, ker so prišli na ta tek. Clani kluba skupaj obiskujejo tudi rekreativne teke po Sloveniji in tujini. Veliko jih je že teklo na največjih maratonih v Evropi in drugih kontinentih. Tudi druženje spada k dejavnosti kluba. Po skupnih treningih se družijo na piknikih, izmenjujejo izkušnje in poglabljajo prijateljstva. Glavni sponzor letošnje prireditve bo trgovsko podjetje ERA Petlja, kot vsa leta nazaj pa so nas denarno podprli še Mestna obcina Ptuj, Tenzor, Talum Ki-dricevo in drugi. Niko Žuraj ODBOJKA / V BISTRICI TEKMOVANJE V EVROPSKI SKUPINI B v Slovenske odbojkarice premagale Švedsko Slovenske odbojkarice so bile pred sobotno tekmo tretjega kroga kvalifikacijske evropske skupine B v Slovenski Bistrici optimisti~no razpoložene in so pri~akovale, da bodo brez ve~jih težav ugnale Švedinje. To bi se lahko mirno dogodilo, ~e bi naše reprezentantke igrale, kot znajo, vendar so naredile preve~ napak, kar so Švedinje s pridom izkoristile. točk, Izrael štiri točke, Slovenija tri točke in Avstrije dve točki. Švedinje so doslej odigrale štiri, Španke in Izraelke po tri in Slovenke ter Avstrijke po dve tekmi. VT BIRO CVETKO PEŽabjak I.Ptuj TEL/FAKS 027450038 NONSTOP 041 233 666 ZELENI TELEFON 080 13 02 A K C I J i\ GOSTINSKIH RAČUNALNIŠKIH SISTEMOV CVETKO MOJCAs.p., KRAIGHERJEVA 18. FTUJ Slovenske reprezentantke, katerih cilj je prvo mesto v skupini B in napredovanje v skupino A, kar še vedno ni nedosegljivo, vendar jih do tega čaka izjemno težka pot, so se polnih 108 minut igre trudile, da bi ugnale Švedin-je, to pa se jim je posrečilo šele v petem nizu, ko so pokazale izjemno dobro igro in z lahkoto na- birale točke. Kljub zmagi s 3:2 pa razpoloženje v slovenski reprezentanci ni bilo najbolj veselo. Selektor Baltič je izjavil, da so naše igralke v prvem nizu igrale nesproščeno, bilo pa je tudi veliko napak pri serviranju in sprejemu servisa. Trenutni vrstni red v skupini B: Španija in Švedska po šest copy CRNOBELO IN BARVNO FOTOKOPIRANJE Vladimir Sitar s.p. Tel.: 02/78 78 766 športni pogovor / BRANKO HORJAK Dve minuti do zmagoslavja Nogometaši Aluminija iz Kidričevega so v minuli sezoni dosegli veliko. Ponovno so zasedli tretje mesto v drugoli-gaški konkurenci ter postali nalisti pokala NZ Slovenije. Pričakovanja v pokalnem tekmovanju niso bila velika, zato pa toliko večja prvenstvena, da bi Kidričani po dolgih letih ponovno postali član elitnega slovenskega nogometnega razreda. Žal jim to ni uspelo. Z letošnjim letom pa se je tudi zaključilo delovanje trenerja Branka Horjaka v Kidričevem, saj odhaja iz Aluminija. Naredil je veliko, vendar tiste pike na i ni bilo. Kako bi ocenili minulo sezono? Namreč nogometaši Aluminija so postali zmagovalci pokala na področju MNZ Ptuj, finalisti pokala NZ Slovenije in ponovno osvojili tretje mesto v 2. SNL, ki pa ne prinaša ničesar. »Pred tremi leti in pol sem prišel v Aluminij in si zadal cilj, da bi se uvrstili v 1. SNL. @al nam to ni uspelo, ~eprav bi ocenil minulo sezono za zelo uspe-{no. Osvojili smo 71 to~k, kar je ve~ kot prejšnja leta. Vedno smo bili ~etrti, tretji ... ; nekaj nam je zmanjkalo. Igrali smo dobro in rezultat tega je bil, da smo bili finalisti slovenskega pokala. Ritem je bil naporen, saj smo vsake tri dni in pol imeli eno tekmo. Nismo pri{li v prvo ligo in osebno mi je zelo žal.« Kje je bil po vašem mnenju razlog, da se Aluminij ni uvrstil v prvoligaško konkurenco? »Normalno je, da smo imeli spodrsljaj. Vedel sem, da bo prišla ena slabša tekma in to je bila z Ren~ami Goriškimi brdi. To je bilo sre~anje, ki smo ga izgubili doma z ekipo, ki se je borila za obstanek. Ne morem re~i, da smo slabo igrali, saj smo prakti~-no vso tekmo igrali na en gol. Ce pa pogledamo malo druga~e, bi bilo lahko tudi vedrejše razpoloženje. Prakti~no sta nas dve minuti delili od najve~jega uspeha v klubski zgodovini. Maribor je v Novi Gorici dobil zadetek v sodnikovem podaljšku in samo sekunde so lo~evale Aluminij od nastopa v evropskem pokalnem tekmovanju, pa tudi drugi zadetek proti Ren~am smo dobili v zadnjih trenutkih sre~anja. Vendar je bilo to za nas usodno. Škoda!« Kaj menite o navijačih? »Vsi skupaj bi morali živeti s klubom, tudi navija~i. Ti so vsepovsod isti. Vendar so težko sprejemali igralce od drugod, pa ~eprav niso bili tako od dale~, da ne bi bili njihovi. « Sedaj zapuščate Kidričevo... »Sam sebi sem zadal cilj prvo ligo. Pogodba se mi izte~e 30. junija, in ker nisem uspel, je jasno, da zapuš~am mesto trenerja Aluminija. V Kidri~evem so optimalni pogoji za delo, ~e upoštevam vso infrastrukturo. Videl Branko Horjak sem možnosti, da naredim dobro ekipo in rezultat. Potrebno bi bilo izpolniti še druge pogoje. Seveda pa delo te~e naprej. Ob mojem odhodu smo se dogovorili, da bi naj bi Miran Emerši~ prevzel trenerske posle. « Kaj bi rekli za ekipo, ki jo zapuščate? »Ekipa ima svoj karakter, je mlada in tudi formirana.« Velikokrat se je s tribun slišalo, da je v ekipi premajhno šte- vilo domačih igralcev? »Prakti~no ni nobenega ve~je-ga ali manjšega mesta ali pa vasi, kjer bi imeli samo svoje igralce. Veliko je primerov v Sloveniji in tujini, ki govorijo o uspehu kluba in kraja, ne glede na igralsko zasedbo. S tem se vsi skupaj pre-ve~ ukvarjajo. So pa mladi igralci ravno iz tega okolja, ki so opozorili nase in je pred njimi lepa nogometna prihodnost.« Je bodočnost Aliminija obetavna? »Mislim, da je, saj je ekipa zelo mlada in željna dela, kar bo v prihodnje gotovo tudi dokazala. Bilo je lepo, vendar je velika škoda, da nam letos ni uspelo. b koncu pa bi dejal še tole kot ~lovek, ki prihajam iz drugega nogometnega okolja. Ta regija si zasluži prvoligaša, kar se bo mo-go~e neko~ tudi zgodilo, vendar se morajo združiti vsi nogometni potenciali tega obmo~ja. Mislim na igralsko, kadrovsko zasedbo, pa tudi podporo sponzorjev. V slogi je mo~. Temu okolju, ki je dalo veliko kvalitetnih igralcev, manjka samo nekaj malega. Kid-ri~evo in Ptuj nista tako dale~, da se ne bi mogli dogovoriti. Ljudje pa bi radi obiskovali prvoligaška sre~anja.« Danilo Klajnšek Miran Emeršii novi trener Aluminija Nogometaši Aluminija bodo priprave na novo sezono pri~eli v ponedeljek, 24. junija. Trenerske naloge so v Kidri~evem zaupali Miranu Emerši-~u, ki je v minuli sezoni vodil mladinsko ekipo, že prej pa je bil pomo~nik Branku Horjaku, nekaj ~asa je že vodil tudi ~lansko ekipo. (DK) športni pogovor / DRAGAN GRBAVAC, trener drave asfaltov »Verjel sem v fante« Na področju nekdanje velike občine Ptuj se je zgodil nogomet: kjerkoli si se ustavil, se je veliko govorilo o tem športu. Uvrstitve naših ligašev niso zanimale samo tistih, ki so redno polnili stadion na Ptuju, ampak tudi bežne opazovalce drugoligaškega dogajanja. Drava Asfalti Ptuj je na koncu osvojila peto mesto. Veliko zaslug za to gre seveda igralcem, tudi upravi kluba, ki jim je to omogočila, veliko pa seveda tudi strategu, ki jih je tako dobro pripravil -Draganu Grbavcu, ki mu ni bilo težko prenesti izkušenj iz igralskega v trenerski staž. Vašim nogometašem na začetku sezone ni najbolje kazalo, grozil je celo izpad, na koncu pa ste se zavihteli do visokega petega mesta. Kako bi ocenili minulo sezono? »V prvem delu prvenstva je bil moj cilj osvojiti od 16 do 18 točk. To bi se nekako ujemalo z načrtom kluba, kjer je bil zastavljen cilj, da se uvrstimo od osmega do dvanajstega mesta. In če bi bilo tako še v drugem delu prvenstva, potem bi bilo to dovolj za osvojitev mesta, ki nam je zagotavljalo mirni obstanek. V jesenskem delu prvenstva je manjkalo izkušenj, v prvih krogih pa še ni bilo sreče. Ko je prvi del šel proti koncu, smo se počasi pobirali in na koncu lepo ujeli. Rezultat vsega pa je veliko osvojenih točk. Za drugi del tekmovanja smo se zelo dobro pripravili, okrepil nas je Matjaž Majcen. Žal ni odigral vseh tekem zaradi rdečih kartonov, vendar je bil za nas vseeno velika okrepitev. Formo smo tempirali za prve kroge in mislim, da sem v tem uspel. Zraven dobre forme je bila tudi igra na zavidljivem nivoju. Drugi del prvenstva smo odigrali nad vsemi pričakovanji, še posebej zaradi tega, ker Dragan Grbavac so bili mnogi pesimisti glede te ekipe in so nam napovedovali vse drugo razen visoke uvrstitve. Enostavno niso verjeli v sposobnosti te ekipe. Nasprotno je bilo z mano in upravo kluba in zato je ta uvrstitev dobila {e ve~jo veljavo.« V prvem delu prvenstva ste imeli v svojih vrstah udarni par strelcev v drugoliga{ki konkurenci Milana Emeršiča in Roberta Hojnika. Tudi brez njiju pa ste v drugem delu prvenstva zaigrali dobro in učinkovito. Po njunem odhodu je ekipa neka- ko oživela ... »Mislim, da je bilo narobe, da sta ta dva fanta, ki ju cenim in sta dolga leta držala NK Aluminij in tudi Dravo, prišla v Dravo. Z njunim prihodom ni bilo ve~ tistega miru v sla~ilnici. Osebno sem marsikaj naredil, da atmosfera ostane na visokem nivoju. Glavni razlog je bil v tem, da so se fantje, ki so se ponovno uvrstili v drugo ligo, ~utili malce zapostavljene, kar je bil najve~ji problem. Zato smo se tema nogometašema pred nadaljevanjem zahvalili za sodelovanje, enako tudi našemu najboljšemu strelcu v tretjeligaški konkurenci Tadeju Juriši~u. Cas je pokazal, da smo se prav odlo~i-li.« Po prvih petih krogih v jesenskem delu tekmovanja enostavno ni bilo rezultatov, ki bi zagotavljali mirnost. Kako se počuti trener, ki je ekipo pripeljal v drugoligaško konkurenco, ko mu iščejo zamenjavo? »Sami veste, da sem prišel iz vrhunskega kluba (Publikum Celje). Ob tej priložnosti bi se zahvalil njihovemu predsedniku Darku Klari~u, da sem lahko prekinil pogodbo in prevzel Dravo. Imel sem svojo vizijo, ki je bila, da se tudi v ptujskem nogometu mora neko~ obrniti na bolje. Bil sem prepri~an, da bom uspel priti v 2. SNL. V prvem planu je bil rezultat, nato sem upal, da bo prišla tudi igra. Z ljudmi v klubu smo si zadali cilj, da bomo delali na daljši rok. Sami vemo, da je nogomet takšen, da ~e ni rezultata, pride do krize, panike. Potrebno je nekaj narediti. Niti enkrat samkrat nisem obupal, kar vedo tudi moji nogometaši. Govoril sem jim: Fantje, ni~ se ne bojte, boste videli, da bo prišlo vse na svoje mesto. Tako je bilo tudi takrat, ko so mi funkcionarji povedali, da so se pogovarjali z drugimi trenerji. Verjel sem v to ekipo. Zahvalil bi se kolegom, še posebej Drago Kostajnšku, ki enostavno ni mogel verjeti, da se to lahko zgodi. Ceprav sem imel dolgoro~no pogodbo, sem bil pripravljen odstopiti. Podpredsednik kluba Martin Vogrinec je bil absolutno proti odstopu in na koncu smo vsi bili zadovoljni. Mogo~e sem bil užaljen, ker je to vse 'kuhala' gostilna, vendar je bil konec dober.« Bili ste profesionalni nogometaš in ste se tudi trenerskega dela lotili profesionalno ... »O tem, ni nobenega dvoma!« Po končanem prvenstvu je bilo nekaj govora o tem, da ne boste več trener Drave, vendar ste se ponovno dogovorili za sodelovanje ... »Z gospodom Martinom Vo-grincem sva si segla v roko. V teh dneh bova sklenila pogodbo za obdobje dveh let. Delo je zastavljeno dolgoro~no, bili so manjši nesporazumi, vendar je zopet vse normalno.« Kaj pomeni za vas minulo obdobje dveh let? »Dosegli smo peto mesto. Mo-go~e je to malce prehitro, ker smo to planirali za naslednjo sezono. Cilji bodo podobni, to pa je uvrstitev od prvega do petega mesta; slabše ne bi smelo biti. Vsak trener ho~e ve~, in ~e ekipa ostane v takšni zasedbi in bo urejeno delo v klubu tako, kot je sedaj, potem lahko pri~akujemo nekaj podobnega, kot smo osvojili letos.« Danilo Klajnšek STRELJANJE / puška sibrenica mm v« f«v« V-« • • Nasi najboljši s stirimi državnimi rekordi Na olimpijskih streliščih na Pragerskem je bila prvič v zgodovini slovenskega strelstva izpeljana tekma v streljanju s puško šibrenico pod nazivom Grand prix Evrope, ki je potekala od 15. do 17. junija in jo je Sloveniji dodelila svetovna organizacija za strelstvo ISSF s sedežem v M nchnu. Tekmovalo se je v disciplinah trap, dvojni trap in skeet, nastopilo pa je 130 strelcev iz Avstrije, Azerbaj-džana, Anglije, Bosne, Češke, Hrvaške, Italije, Jugoslavije, Madžarske, Nemčije, Slovaške, Katarja in Slovenije. Od vseh kategorij je pripadlo na{im najve~ zmag. 12 slovenskih strelcev je doseglo normo za SPP in sicer pri ~lanih Macur 123, @nider~i~ 118. Lipolt, Kon~an -oba 117, Ma~ek in Vilfan - oba 116, ~lanice Matkova 71 in Fran-geževa 70, mladinci Mlinari~ 114 in Slemen{ek 113 ter mladinki Kramerjeva 61 in Koderma~eva 62 zadetkov. Naši strelci so zmagali v vseh kategorijah trapa posamezno Za najve~je presene~enje je poskrbel v ~lanski konkurenci Igor Macur, ki je z izjemnim streljanjem dosegel kar dva ~lanska državna rekorda, in sicer v rednem delu 123 zadetkov ter z izvedeno finalno serijo 147 zadetkov. Rezultati finalne serije: 1. Igor Macur (Slo) 147 (123 + 24); 2. Jan Dvorak 146 (122+24); 3. Pavel Kubec 144 (121 + 23) (vsi Ceška). Naši: 5. Matej @nidar~i~ 141 + 1 (118 + 23), 6. Andraž Lipolt 140 +4 (117+23), 10. Ma~ek in Vilfan 116, 18. Pišek 115, 21. Šmid in Ilc 114, 28. Pojbi~ in Vidonja 113, 33. Pelcl 112, 37. Starc 111, 40. Bu~ar in Rakuša 110 zadetkov itd. V ekipnem delu je med 15 ekipami zmaga pripadla Cehom s 359 zadetki, drugo mesto je osvojila Slovenija v sestavu Kon-~an, Ma~ek in Pišek z 348 zadetki, tretja je bila ekipa ljubljanske Olimpije v sestavu (Macur, Vilfan in Miheli~) s 348 zadetki. Obe naši ekipi sta izena~ili ekipni DR. Dvodnevno tekmovanje je bilo tudi v skeetu. Zmaga je pripadla Nasserju Al-Attyiju iz Katarja s 122+25 zadetki pred rojakom Masoudom Hamadom 120+24 in Cehom Petrom Habanom 119+24 zadetki. Naši so dosegli dva DR: Bojan Poto~nik v rednem delu 112 zadetkov ter ekipa v sestavu Poto~nik, Rakuša in Ajster 317 zadetkov. Uvrstitve naših: 8. Poto~nik 112, 11. Rakuša 106 in 14. Ajster 99 zadetkov. Tretji tekmovalni dan so nastopili strelci dvojnega trapa. Od naših je najuspešneje nastopil Miro Lešnik, ki se mu je uspelo prebiti kot šesti v finale s 124 zadetki. Zmagal je Slovak Milan Tetrem s 139+49 pred Cehom Jirijem Gachom 138 + 48 in Katarcem Rashidom Al Athbo s 131 + 46 zadetki. Ostali naši: 7. Kolari~ 120, 8. Preskar 119, 9. Slemenšek 118 itd. Mirko Slemenšek Teniški turnir v Kidriievem TC Kidri~evo je ob ob~inskem prazniku pripravil turnir za posameznike in posameznice. Pri moških je prvo mesto osvojil Dušan Majcenovi~, ki je v finalnem obra~unu premagal Franca Žitnika. V ženski konkurenci pa je bil turnir kon~an v~eraj. Rezultati - polfinale: Maj ce-novi~ - Gorše 2:0, Žitnik - Korošec 2:0; finale: Majcenovi~ -Žitnik 2:1. Danilo Klajnšek Franc Žitnik in Dušan Majce-novič MALI ŠPORTNI NAPOVEDNIK Otvoritev športnega doma športno društvo Leskovec in Nogometni klub Leskovec vabita na slovesno otvoritev {portnega objekta v Leskovcu. Prireditev bo v nedeljo, 23. junija, ob 14. uri na igri{~u v Leskovcu. Organizatorji pripravljajo bogat kulturni program, padalski miting, sre~olov, zabavo s priznanim ansamblom in priljubljeno pevko ter {e marsikaj. SD Leskovec [portno-spominski projekt Mladih Slovenije Ob dnevu državnosti pripravlja Mlada Slovenija že drugo leto zapored {portno-spominski projekt z naslovom Vse najbolj{e, Slovenija. Letos gre za tri etape kolesarjenja. Projekt je zastavljen {iroko in odprto in je namenjen vsem ljudem. Za~etek bo na Ptuju, nato bomo nadaljevali proti Celju. Pot bomo naslednji dan nadaljevali proti Kamniku in zadnji dan z zabavo zaklju~ili v Domžalah. Vabimo vas, da se nam pridružite v četrtek, 27. junija, ob 10.00 uri pred Mestno hišo. Veseli bomo, ~e se nam boste pridružili samo na štajerski etapi. Vse, ki vas projekt in kolesarjenje po Sloveniji zanima, vabimo, da se zaradi boljše organizacije prijavite na mobilni telefon 041/443-551, kjer boste lahko dobili še druge informacije. Vsi udeleženci, boste prejeli spominsko majico, poskrbljeno bo tudi za prehrano in osvežilne napitke med potjo. Tistim udeležencem, ki boste sodelovali ves ~as kolesarjenja, bomo krili tudi stroške no~i-tve in prehrane. Alen Salihovi~ KOLESARSTVO / za 10. veliko nagrado lenarta Na šestih dirkah 232 kolesarjev V nedeljo, 16. junija, je v Lenartu v organizaciji Kolesarskega kluba TBP Lenart potekala kriterijska dirka za 10. veliko nagrado Lenarta. Dirke mlaj{ih mladincev, starej-{ih mladincev in pod 23 let elite je {tela tudi za kriterij slovenskih mest, dirke v kategoriji de~ki, A, B in C pa za pokal Slovenije. Na vseh {estih dirkah je nastopilo 232 kolesarjev iz 14 doma~ih klubov, iz treh hrva{kih ter enega avstrijskega. Start dirke za veliko nagrado Lenarta Pri dečkih A je zmagal Blaž Furdi iz KK Krka Telekom pred klubskim kolegam Markom Kumpom in Alešem Jaukom iz KK TBP Lenart. Pri de~kih B je bil najhitrej{i Blaž Mumlek iz KD Radenska R. Slovenica. Pri de~kih C pa je slavil Matias Kumar iz KK Hit Casino. Pri mlaj{ih mladincih je bil najuspe-{nej{i Simon [pilak iz KK Tro-povci pred Vanjo Piljoj~i~em iz KK Sava Kranj in Jožetom Se-nekovi~em iz KK TBP Lenart. Pri starej{ih mladincih je zmagal Klemen Gosti~ iz KD Radenska R. Slovenica. Četrti je bil Aldo Ino Ileši~ iz KK Perutnina Ptuj. Pri kategoriji pod 23, elite je zmagal Borut Boži~ iz KK Radenska R. Slovenica pred Matejem Marinom iz KK Perutnina Ptuj in Matejem Stare-tom iz KK Sava Kranj. Domačin Boštjan Krevs iz KK Perutnina Ptuj je zasedel peto mesto. Zmago Šalamun boks Ptujskim klubom najvei medalj V zadnjem ~asu so bili boksarji ptujskega kluba zelo aktivni in prav tako uspe{ni. V kadetski in mladinski konkurenci so postali državni prvaki: Sa{o Pučko, Ivan Pučko, Albin Novak, Matjaž So{tarič, Darjan Kovačec, Marko Pozde-rec; srebrne medalje sta osvojila Goran Jus in Mirko Golob; bronasto pa Bo{tjan Ber. V ženski konkurenci je naslov držav- ne prvakinje osvojila Dominika Sajtegl. Iz ptujskega BK Legionar pa so zlate medalje osvojili: Dejan Zavec, Du{an Raku{ in Vidovič. Za BK Ptuj je zlato medaljo osvojil Bo{tjan Ke-rin; srebrno pa Petar Makovec in Igor Slokar. Skupno so ptujski boksarji in boksarke osvojili sedemnajst medalj, kar je rekordni izkupiček in največ do sedaj. Zraven nastopov na domačem ringu pa so bili uspe{ni tudi v tujini: na Madžarskem, v Avstriji, Italiji, Hrva{ki, ZR Jugoslaviji in Bosni in Hercegovini. Dominika Sajtegl je na svetovnem pokalu v Istanbulu osvojila {esto mesto. Kerin in Makovec sta bila tretja na EABA turnirjih v Puli in Sarajevu, kar je zelo dober dosežek. Letos čaka slovenske boksarje tudi zaključek tekmovanja v 1. državni ligi, kjer so na drugem mestu (ekipno). Sa{o Pučko bo udeleženec EP , Bo{tjan Kerin bo {el na člansko EP, Do-ninika Sajtegl pa na SP Trenutno na Ptuju imajo najbolj{o in najbolj {tevilno žensko boksarsko ekipo, ki {teje dvanajst tekmovalk. Njihov trener je Boris Horvat. Dobro delo daje rezultate in upamo, da bodo v prihodnje tudi sponzorji podprli ta projekt. Danilo Klajnšek LENART - hipodrom polena Kasaške in galopske dirke Na lenar{kem hipodromu Polena so v nedeljo, 16. junija, potekale konjske dirke, ki jih je organiziralo konjeni{ko dru{tvo Slovenske gorice pod okriljem Kasa{ke centrale Slovenije. V osmih kasa{kih dirkah je bilo prijavljenih 64 konj iz vse Slovenije, za dve golopski pa 12 konj. tra na vajetih domačina Franca Orthaberja. V sedmi dirki je slavila Lara na vajetih Ive Dolžana iz Komende, v zadnji, osmi dirki za veliko nagrado Lenarta na 2100-metrski progi (ostale so potekale na 1600 metrski progi) pa je vsem pokazala kopita Sinni Score na vajetih Tineta Jagodiča iz Stožic Ljubljana. Naslednje kasa{ke dirke bodo v nedeljo v Komendi. Med kasa{kimi in galopskimi tekmovanji je bila tudi dirka poslancev državnega zbora (mag. Janez Kramberger, Geza Džuban, Franc Kangler, Franc Čebulj in Vili Trofenik), na kateri je slavil Dirke so se pričele z dirko 2-letnih kasačev, na kateri je zmagal Lotus I na vajetih Jožeta Silaka iz Maribora. Na drugi dirki 3-5-letnih kasačev je slavila Silent Mojority Vita na vajetih Mirka Gregorca iz kluba Ljubljana Stožice. V tretji memori-alni dirki v spomin na legendo lenar{kih voznikov Ivana Pirher-ja je slavil Laik na vajetih Franca Lovrenčiča iz Maribora. V četrti dirki je zmagal Lewis na vajetih Janeza Zaletela iz Sentjerneja, v peti Agility Vita na vajetih Mirka Gregorca iz Stožice Ljubljana, v {esti Olimpiko Vita na vajetih Mateja Osolnika iz Stožice Ljubljana, druga pa je bila Kleopa- Med poslanci je bil najhitrejši domačin mag. Janez Kram-berger poslanec in predsednik konjeni-{kega dru{tva Slovenske gorice mag. Janez Kramberger. V galopski dirka A - toplokrvni konji je zmagala Lana Franca Snajderja iz Jurovskega Dola, v galopski dirki B - hladnokrvni konji pa je slavila Muca Marjana Senekoviča iz Jurovskega Dola. Zmago Šalamun NOGOMET / zaključni turnir reprezentanc mnz Zmagi v Koper in Ljubljano Na stadionu Aluminija v Kidri~evem je potekal zaklju~ni turnir v nogometu za reprezentance medob~inskih nogometnih zvez in sicer do 13. in 14. leta starosti. Tako smo lahko na delu videli praktično ves nogometni potencial Slovenije in imeli smo kaj videti, saj so mladi nogometa{i prikazali dobro in tehnično do-vr{eno igro. Tudi velika vročina in sparina nista bili nobeni oviri. Reprezentanca MNZ Ptuj U-13 je zasedla 8. mesto, medtem ko so bili reprezentantje do U-14 tretji. Za MNZ Ptuj U-13 so nastopili: Matjaž Vesenjak, Miha Hru{man, Uro{ Knez, Damjan Bukvič, Ale{ Vesenjak, Simon Levart, Darjan Čeh, Žiga Te-ment, Sa{o Vertu{, Blaž Lah, Martin Železnik, Miha Le{nik, Matej Haj{ek, Mihi Le{nik, Jani Druzovič, Davor Zorko. MNZ Ptuj U-14: Matjaž Rozman, Alen Jevtovič, Anton Dre-ven{ek, Lovro Mileta, Damir Cingesar, Matej Benko, Uro{ Jelenko, Rok Marinič, Rok Ber-lak, Uro{ Veselič, Robi Rampre, Tomaž Brenholc, Rok Simončič, Tomaž Benkič, Dario Silar, Aljo-{a Fruk, Jure Hanc. Danilo Klajnšek Zgoraj ekipa MNZ Ptuj do 14 let s pokalom, spodaj ekipa U-13. Postanite novi naročnik Tednika vaše štajerske kronike in izkoristite priložnost: 0 HJ 5 D. oc NAROČILNICA: Naročam časopis Tednik do pisnega preklica, ?ri čemejj3orn_prve štiri številke prejemal(a) brežpfécíía NaroČrrifK^boni poravnaval(a) v trimesečnih obrokih. Datum naročila in podpis: Naročilnico pošljite na naslov: Radio-Tednik d.o.o., Raičeva 6, 2250 PTUJ. Novi naročnik s podpisom na naročilnici potrjuje, da na TEDNIK doslej ni bil naročen oziroma je prekinil naročniško razmerje pred več kot 120 dnevi. REKREACIJA, POSLOVNA ÊN DRUGA SPOROČILA Test hoje v ptujskem parku Karate do klub Ptuj, Zdravstveni dom Ptuj in Tekaški klub Maraton Ptuj so v soboto, 8. junija, pripravili že drugi test hoje na 2 kilometra, ki je bil skrbno pripravljen. Udeleženci testa hoje so pokazali, da so bili na test dobro pripravljeni, o čemer pričajo rezultati. Pot je tekla iz parka po nabrežju reke Drave do Rance in nazaj. Na testu se je zbralo kar 70 ljudi, kar kaže, da občani in občanke Ptuja radi poskrbijo za gibanje in svoje zdravje. CIN-DI (Mednarodna organizacija za preprečitev kroničnih bolezni) Slovenije in Športna unija Slovenije, pobudnika te akcije, namreč želita, da se ljudje čim več gibljejo in tako preprečujejo nastanek bolezni. Andrej Cafuta Obrtniki na leteče tilje V nedeljo, 9. junija, je na olimpijskem strelišču v Pragerskem potekalo državno prvenstvo za obrtnike in podjetnike Republike Slovenije v streljanju na leteče cilje. Organizirala ga je Obrtna zbornica Slovenije. Udeleženci so se pomerili v streljanju s puško šibrenico v disciplini TRAP Že tretje leto zapored je naslov državnega prvaka osvojila ekipa Obrtne zbornice Ormož v sestavi: Stanko Viher, Uroš Kukovec in Miro Cvetko. Prehodni pokal so tokrat prejeli v trajno last. mf 4. pohod na Dona~ko goro V Kočicah, v osrčju Haloz, so se zbrali ljubitelji narave in po-hodništva. Lepo sončno vreme je v ta kraj privabilo preko 150 pohodnikov, ki so se udeležili že 4. pohoda na Donačko goro. Najprej je vse prisotne pozdravil Marjan Skok, sicer znani gostinec in vsem zaželel dobrodošlico, potem pa so pohodniki krenili na nekaj več kot tri ure dolgi pohod na končni cilj - Donačko goro. Tekst in foto: D. Klajnšek kegljanje Upokojenci so dejavni Kegljaška sekcija Društva upokojencev Ptuj je pričela delovati leta 1998. Od prvotnih {tirih navdu{encev je po~asi zrasla do {tevilke 14 in je eden naj{tevilnej{ih kegljaških krožkov, ki vadijo na kegljišču Drave. Na tekmovanju v Miklavžu. Na sliki so od leve: Milan Dobrije-vic, Vinko Krni~ar, Nikola Vranje{, Alojz Zaj{ek, Ivan Erjavec, Polda Rajh, Ivo Ceh, Mirko Jau{ovec; kle~ijo: Tomo Kolar, Stanko Bac, Jože Mohorko, Ludvik Mi{ma{. Od ~lanov manjkata samo Bojan Kocjan in Drago Žlender. Redno se udeležuje vseh ekipnih tekmovanj, ki jih organizira kegljaški klub Drava, v zadnjem času celo s po dvema ekipama. Sodeluje tudi na prvenstvih mariborske regije društev upokojencev in je bila enkrat celo organizator tega tekmovanja. Kegljači so navezali prijateljske stike z nekaterimi društvi ter se v medsebojnih dvobojih večkrat pomerijo z upokojenci Starš, Ivanjkovcev in upokojenkami mariborskega Tabora. Lani v jeseni so se odzvali povabilu lige za stezno kegljanje pri OZDU Maribor, kjer je tekmovalo 9 ekip s po desetimi tekmovalci. Na koncu je ptujska ekipa zasedla kar visoko četrto mesto - pred njimi so bili samo zmagovalci Maribor - Center, Miklavž in Maribor - Tabor. Letos spomladi, ko je bilo v Domu upokojencev v Ptuju od- prto novo kegljišče, so se prijavili za dodaten termin treningov, saj na Dravi ni bilo nobenega prostega termina več. Kegljišče je novo in žal večkrat ni popolnoma v redu. A kegljači so prepričani, da se bo vse kmalu uredilo, saj je sicer cena ugodna, veseli pa tudi prijaznost vsega osebja. Prizadevnost kegljačev velja pohvaliti predvsem zaradi dejstva, da si vse treninge in potovanja na tekmovanja plačujejo iz lastnih žepov, razen stroškov regijskih tekmovanj, ki jih organizira ZDUS. Zadnji dve leti jim pomaga pri stroških tudi Optika Kuhar, ki pomaga v toliko, da si pokrijejo plačevanje članarine pri Kegljaškem klubu Drava. Prav tako so upokojenci hvaležni KK Drava, ki jim zaračunava stezni-no s popustom. Mirko Jaušovec SAHOVSKI KOTIČEK Pokal Slovenije 2002 Od 7. do 9.junija je na Rogli potekalo letošnje finalno tekmovanje za pokal Slovenije. V finalu je od 18 kvalificiranih mo{tev nastopilo samo 12, ki so odigrala 5 kol po {vicarskem sistemu. Moštvo [ahovskega društva Ptuj je s solidno igro osvojilo drugo do ~etrto mesto, zaradi manjšega števila mo{tvenih zmag pa je bilo ~etrto. Brez prave konkurence je zmagalo moštvo NKB-[K Kovinar Maribor, za katerega je nastopila polovico slovenske olimpijske reprezentance. Rezultati: NKB [K Kovinar Maribor 15 to~k, [k Radenska-Pomgrad, [K Nova Gorica in [d Ptuj po 11,5 to~ke, [K Paloma Sladki Vrh in [D Griže 11 to~k, [K Triglav Krško 10 itd. Za Ptuj~ane so nastopili: Danilo Polajžer 1,5 (iz 2), Gregor Podkrižnik 4 (iz 5), Robert Roškar 3 (iz 5), Anita Li~ina 1,5 (iz 5) in Martin Majcenovi~ 1,5 (iz 3). Plajn{ek zmagal na junijskem turnirju Na hitropoteznem turnirju za junij 2002 je sodelovalo 13 igralcev. V odsotnosti nekaterih najboljših hi-tropoteznih igralcev je svojo prvo turnirsko zmago v okviru ciklusa turnirjev za društveno prvenstvo presenetljivo, vendar popolnoma zasluženo dosegel Matjaž Plajnšek. Rezultati: Matjaž Plajnšek 8,5 to~ke, Dušan Majce-novi~ 8 to~k, Miro Mihali~ 7,5, Dušan Kljderi~ 7, Zlat- ko Roškar 6,5, Jože Či~, Robert Mihali~ in Ivan Krajnc 6 itd. V skupnem seštevku za društveno hitropotez-no prvenstvo še naprej vodi Gregor Podkrižnik s 74 to~kami iz štirih turnirjev pred Dušanom Majcenovi~-em 66 (iz 6), Jankom Bohakom 56 (iz 5) in Jožetom Či~em 50 (iz 6) itd. Dru{tveni turnir v pospe{enem {ahu Nadaljeval se je ciklus turnirjev za društveno prvenstvo v pospešenem šahu. Rezultati za mesec junij: Janko Bohak 4,5 to~ke, Martin Majcenovi~ 3, Boris Žlender in Ivan Krajnc 2,5 itd. V skupnem seštevku vodi Janko Bohak s 70 to~kami pred Martinom Maj-cenovi~em s 48 to~kami in Borisom Žlendrom s 43 to~kami. Slovenska celoletna liga V nadaljevanju tekmovanja v slovenski celoletni ligi je vode~e moštvo [ahovskega društva Ptuj nastopilo v nedeljo v Kopru. Doma~ini so tokrat zaigrali odli~no in visoko premagali do sedaj vode~e Ptuj~ane. ŠK Žusterna Koper - ŠD Ptuj 4,5 - 1,5 Posamezno: Golubović - Podkrižnik 1-0, Masleša - Roškar remi, Bre~evi~ - Li~ina remi, Vr~on - Napast 1-0, Belamari~ - Majcenovi~ 1-0, Sirnik - Mihali~ remi. Po ~etrtem kolu vodi [S Tomo Zupan Kranj s 18,5 to~kami, sledijo [D Vrhnika s 18 to~k, [D Ptuj 16,5 to~ke, [K Vele Domžale 16 to~k itd. Janko Bohak Mali oglasi DELO V REDNO delovno razmerje sprejmemo 4 osebe. Pogoji: V. stopnja, urejenost, po{tenost, komunikativnost, nudimo službeno vozilo ter redni OD - ostalo po stimulaciji. Delo se opravlja na področju Štajerske. Pisne vloge po{ljite na naslov: Črnčič & Co, d.n.o., Koro{ka 14, Maribor. INFOKOMERC Danica Male{ev, s.p., Šercerjeva 20, 3320 Velenje, vam nudi vse informacije o pestri izbiri ročnih del pri vas doma. Norme ni, material dobite domov. Inf. na tel. 041 747-121. DELO dobi dekle, lahko je tudi {tudentka ali dijakinja, ki ima veselje do dela za {ankom. Bar Bistro OAZA, Topolovec, s.p., Str-ni{če 7/b, Kidričevo. Informacije na GSM 041 510-708. DEKLETU nudim brezplačno sobo in prehrano v zameno za manj{o pomoč v gospodinjskih opravilih. Sem ženska srednjih let iz okolice Maribora. Telefon 041/237-942. NATAKARICO za občasno pomoč v strežbi i{če bar iz Kidričevega. GSM 041 817-185. Miro Pipenbacher, s.p., Kolodvorska ulica 7/a, 2325 Kidričevo. POMOČ V GOSPODINJSTVU enkrat tedensko i{čemo. Telefon po 18. uri 02 748-18-23. REDNO zaposlitev v bistroju dobi dekle. Za hrano in stranova-nje je poskrbljeno. Infomacije na tel. 03 897-18-50 ali 041 613-070. "Pri Ciglerju", Fanika Vrtačnik, s.p., Ravne 103, Šo{tanj. DEKLE za strežbo sprejmemo. Telefon 782-14-91. Gostilna in trgovina Marija Kampl. s.p., Slovenja vas 62/a, Ptuj. VARUŠKO za varstvo eno leto stare deklice na na{em domu na Ptuju i{čemo. Informacije na telefon 041 442 512. ŠIVILJE i{čemo za koopera-cijsko {ivanje delovnih oblačil (pla{čev, kombinezonov, predpasnikov ...). Pokličite Ido Fric, Za{čita Ptuj, d.o.o., telefon 02 779-71-11. IŠČEMO mlado dekle oz. {tudentko z veseljem do dela v lokalu. Luna bar, Irena Herga, s.p., Ormo{ka 81 c, Ptuj DEKLE za strežbo v gostinskem lokalu Green bar i{čemo. Damijan Širovnik, s.p., Čopova 1, Ptuj. Telefon 031 666 738 MOTORNA VOZILA GLISER 4 m, registriran, motor T 18, novej{i, testirana prikolica, prodam za 350.000 sit. Telefon 031 708-968, 02 782-52-71. TOYOTA COROLA XLI 1,3, letnik l990, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Tel 031 666-774. FIAT tempra, letnik 1993, veliko dodatne opreme, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 222-137. AVTO-RAK, uredimo kredit ali leasing do 5 let. Prodamo: passat 2.0, 1991, corsa, 1989, astra karavan, 1995, BMW 316, 2000, mitsubishi space star 1.3, 2000, swift, 1991, punto 55, 1997, 1994, corsa, 1998, passat 2.5 TDI, 2000, ibiza, 1997, accent, 1995, vitara, 1992, passat 1.9 TDI karavan, 1997, alfa 33, 1994, astra, 1992, UNO, 1995, vectra, 1996, peugeot 106, 1995, polo, 2000, alfa 147, 2001, justy 1.0,1990, astra, 1993, mercedes 180 C, 1994, felicia, 1995, R 5, 1989, jeep cherokee, 1991, sephia, 1998, gotovinski odkup vozil do 7 let starosti. Radko Kekec, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 A, 02/7800-550 GILLERA 125, letnik 92, z dodatno opremo ter tomos BT 50, letnik 87, prodam. Tel. 041 856-070. R4 GTL, letnik 1991, reg. do febr. 2003, prodam. Tel. 041 964-217. JUGO 55, pet prestav, urejen, registriran do 6. junija 2003, prodam. Gustel, Strelci 15, Mar-kovci. MOTOR Gillera 125, letnik 92, z dodatno opremo in Tomos BT 50, letnik 87, prodam. Tel. 041 856-070. OPEK KADET Cabrio GSI 2,0, vinsko rdeče barve, letnik 90, prvič reg. leta 96, z litimi plati{čih prodam. Tel.763 15 91 in 041 843-712 JUGO - KORAL 55, 5 prestav, registiriran do 3. VI. 2003,obnov-ljen in urejen, ugodno prodam. Gustel, Strelci 15, Markovci 2281. PEUGEOT ILUX 1,6, letnik l990, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel. 031 364-097. PONUDBA RABLJENIH VOZIL Avto Prstec, d.o.o., Ob Dravi 3/a, Ptuj: renault twingo pack, letnik 1998, cena 990.000 sit; fiat punto 1,2 SX 5V, letnik 2000, cena 1.450.000 sit; fiat punto 1,2 SX 3V, letnik 2000, cena 1.450.000 sit; fiat marea 1,8 ELX karavan, letnik 1997, cena 1.550.000 sit; opel vectra 1,6 4V, letnik 1989, cena 390.000 sit; opel kadett 1,4 LSI karavan, letnik 1991, cena 470.000 sit; renault megane 1,9 DII karavan, letnik 2000, cena 2.490.000 sit; fiat panda 900 CLX, letnik 1993, cena 340.000 sit; renault clio 1,2 RL 3V, letnik 1998, cena 930.000 sit; lancia thema IE 2,0 16V 4V, letnik 1993, cena 590.000 sit; daihatsu charade 1,0 TS 3 V, letnik 1992, cena 290.000 sit; citroen saxo 1,0 3V, letnik 1999, cena 950.000 sit; lancia Y 10 1,1 IE, letnik 1993, cena 390.000 sit; alfa 155 1,7 TS, letnik 1993, cena 660.000 sit; opel kadett 1,6, letnik 1991, cena 350.000 sit; renault trafic 2,5 D furgon, letnik 1995, cena 950.000 sit; ford fiesta 1,8 16V 3V, letnik 1992, cena 450.000 sit; opel kadett 1,3 LS, letnik 1989, cena 250.000 sit; Jeep cherokee 2,1 turbo diesel, letnik 1991, cena 950.000 sit; fiat stilo 1,6 active 5V, letnik 2001, cena 2.650.000 sit; fiat seicento 1100 S, letnik 2001, cena 1.150.000 sit; fiat bravo 1,4 SX, letnik 1998, cena 1,390.000 sit1,; hyundai pony 1,5 GLS, letnik 1990, cena 220.000 sit; lancia 1,3 elite, letnik 1993, cena 450.000 sit; nissan micra 1,0 LX, letnik 1993, cena 290.000 sit; opel kadett 1,3 LS, letnik 1989, cena 250.000 sit;renault R5 campus 5V, letnik 1990, cena 230.000 sit; renault R4 GTL, letnik 1988, cena 60.000 sit; citroen CX 22 SV, letnik 1988, cena 200.000 sit; peugeot boxer 2,4 TD, letnik 1998, cena 1.850.000 sit. RAZNO UPOKOJEN, zdrav, urejen, neskončno vsestransko po{ten mo{ki srčno želi spoznati vdovo ali uslužbenko za skupno življenje, možnost stanovanjske pravice. Oglasite se v sredo, 26. junija, ob 10. uri v Raičevi 6 pred upravo Tednika. AVDICIJA NA BAZENIH ENERGIJE! Vsem veselim, pozitivnim in polnim energije fantom in dekletom, ki imajo radi glasbo in druženje po Sloveniji in v tujini, ponujamo možnost sodelovanja v pre-stavitveni športni skupini Mito Sport Kluba. Prijave zbiramo na GSM: 041 753 321 do vključno 28.6.02. OTROÏKI voziček - kombiniran, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel. 777-01-21 ODDAMO sobo samski ženski. Tel. 779 52 51. STARINE, pohištvo, slike, ure, drobnarije kupim, plačam dobro. Tel. 779-50-10 in GSM 041 897-675. KUHINJSKO MIZO in 4 stole ter sestavljiv regal za dnevno sobo ugodno prodam. Tel.: 772-26-41. KUPIM STARE šivalne stroje, lahko brez mehanizma. Tel. 779-50-10 ali GSM 041 897-675. VIÏNJ E lahko dobite ali jih naberete pri Lešnikovih oz. Gradbiro, d.o.o - projektiranje, nepremičnine, Klepova 12, 2250 Ptuj , tel. 02 748 14 03. POZOR - Kupim starinske postelje, nočne omarice, šivalne stroje, ki so lahko brez mehanizma, in druge starine. Tel.: 041 897 675. BUKOVA DRVA prodamo. Informacije na telefon 768 6321 ali 041 529 984, popoldan PRETOČNI BOJLER AEG, nov, 24 KW, prodam. Telefon 776-20-91. CISTERNO za plin ali olje 2700 l. Tel. 02 777-24-91. POZOR! Kupim močno poškodovane starinske šivalne stroje in postelje. Tel.779-50-10 in 041 897-675. PAKIRANO bukovo oglje za žar, možna večja količina na dom, prodam.Tel. 031 788-502. BUKOVA drva prodam, metrska ali žagana, z dostavo. Tel. 03 582 72 12 ali 041 544-270. CISTERNO za plin ali olje 2700 l prodam. Tel. 777-24-91. CVETLIČNE [KARPNIKE prodamo - 140 kom. Informacije na telefon 041 759 152 OPOZORILO! Opozarjam Ivanko Prelog iz [tukov, da se javno opraviči zaradi obtoževanja po krivem in omadeževanja. Sagadin, Petek. BALKONSKO MARKIZO 3,25 m, gume letno-zimske s platišči 145 R x 13x75 T, pomivalno korito in kuhinjsko napo prodam. Tel. 751-14-31. DOBRIM ljudem oddamo psička labradorca, starega 2,5 meseca. Tel. 041 345-678 ali 788 55 52. DOBRIM ljudem oddamo psička labradorca, starega 2,5 meseca. Tel. 041 345-678 ali 788 55 52. UPOKOJENEC, zdrav, urejen, vsestransko pošten, sprejmem upokojenko ali uslužbenko v lepo skupno življenje v neopremljeno sobico in kuhinjo, balkon v bloku, centralna, I. nadstropje. [ifra: "Super sreča" NASA IZVEDBA - VASA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA POSLOVNA SKUPINA iř^r Hardek 34/g 2270 Ormož Tel.: 02/741 13 80 Fax.: 02/741 13 81 Mob.: 031/755 853 I OKNA I VRATA I SENČILA I ZIMSKI VRTOVI I GARAŽNA VRATA I POLICE UGODNO KREDITIRANJE! DANA BESEDA OBVEZUJE POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA Mali oglasi KMETIJSTVO KRAVO, dobro mlekarico, kupimo. Telefon 031 222-084. BELO me{ano vino po 200 sit ter 200 l gemaja, cena 130 za liter, prodam. Angela Perger, Mestni Vrh 65, telefon 02 774-24-51. PRAŠIČA, težkega okrog 170 kg, domače reje prodam. Tel. 751-43-21. 8 TEDNOV stare pujske in 140 kg pra{iča domače reje prodam. Tel. 753-17-11. V 8. MESECU brejo telico prodamo. Tel. 719 70 98. LUŠČENO KORUZO, cca 1000 kg, prodamo.Tel. 782-47-91 VISOKO BREJO kravo in telico ter 25 kg pujske prodam. Telefon 764-29-01 ali 041/497-876. MANJŠO KMETIJO na zelo lepem kraju, 500 m od glavne ceste, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 255-102. KOZLIČKA prodam. Tel.: 02/793 -17-91 ali 031/806-519. ROTACIJSKO KOSO Britev 165 prodam. Tel. 790-72 21 AKCIJSKA PRODAJA belih koko{i, težke 4 kg, po 600 sit za žival. Naročila po tel.: 688-13-81. Re{ek, Star{e 23. NAKLADALNO PRIKOLICO 22 kb ter silos kombajn za Inex lifan za rezervne dele prodamo. Telefon 758 2521. BUČNICE odkupujemo. Telefon 740-82-22. NESNICE, rjave, cepljene, Hisex, stare 13 tednov, ter graha-ste prodam 550 sit, dostava na dom. Marčič, Staro{ince 39, Cir-kovce, tel. 792-35-71. HLEV, novej{i, dam v najem. Telefon 751-15-71. VAKUUM sod Craina, 3200 l, letnik 1993, v zelo dobrem stanju prodam. 041 730-889. DVE MLADI KRAVI, breji, prvega in drugega teleta prodam in kupim ohi{je za žago Stihl 041. Telefon 02 763-43-61. KRAVO SIMENTALKO po teletu prodam. Telefon 768-68-71. KMETIJO, majhno, prodam (vinograd, gozd, travniki). Janez Dreven{ek, Zg. Gru{kovje 28, Podlehnik, telefon 768-00-61. BIKCE simentalce kupimo. Telefon 041 236-340. MOTOKULTIVATOR Goldoni Uno 8 AS s priključki (freza, kosilnica, obračalni plug, dodatni kolesi) prodam. Tel. 02 7800-996. BIKCE, več črno-belih, prodam. Tel. 041 979-883. NESNICE - rjave, cepljene, stare 13 tednov, ter grahaste prodam 550 sit, dostava na dom. Marčič, Staro{ince 39, 792-35-71. TRI BREJE krave prodam. Tel.719 52 74, Savci 61. SLAMO na njivi - balirano ali v rinfuzi, po ugodni ceni in kravo s teletom prodam. Tel. 040 718 831. POSESTVO vseh kultur, okrog 6 hektarjev, prodam. Telefon 757-39-11. BALIRKO za kvadratne bale Klas prodam. Informacije na telefon 041 592 723. AKCIJSKA PRODAJA belih koko{i in petelinov, težkih od 4 - 5 kg. Naročila sprejemamo po tel. 688-13-81. Re{ek, Star{e 23. KOKOŠI NESNICE, rjave, stare eno leto, za zakol ali nadaljnjo nesnost, prodajamo, cena za kos 200 SIT. Meglič, Skorba 23. KUPIM 2-osno 5-tonsko prikolico. Tel. 040 356-189. BALIRKO za oglate bale, dobro ohranjeno, ter traktorsko {kro-pilnico 340 l prodam. Telefon 719-50-96. ROTACIJSKO koso Britev 165 prodam. Tel. 790-72-21. BUČNICE kupim, pridem na dom. Tel.041 730-866. KMETIJSKE STROJE: cisterno, nakladalko in {e več ostalih prodam. Tel. 764-44-51. DVE TELICI, breji, črno-beli, in dve breji kravi prodamo. Telefon 719-00-30. NESNICE, rjave, grahaste, črne, vsak dan Babinci 49. Zagotovljena takoj{nja nesnost. Dostava tudi na dom. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, telefon 582-14-01. SUHO LUŠČENO koruzo prodam. Tel. 031 302-698 BIKCE za nadaljnjo rejo kupim. Tel.: 041/521-863. BUKOVA DRVA, metrska ali žagana, z dostavo, prodam. Telefon 03 58-27-212, 041 544-270. LUŠČENO koruzo in balirano slamo poceni prodam. Zg. Hajdina 85, tel. 781 07 11 ali 031 451-139. TELICO simentalko, brejo - v 9. mesecu, prodamo. Informacije na telefon 751 0411. ENOOSNI GUMIVOZ z lojtrniki prodam, primeren za manj{i traktor. Stanko Štumberger, Cirkulane 49, telefon 761-21-51, GSM 041 882-661. BIKCE simentalce za nadaljnjo rejo kupim. Tel. 041 263-537. PŠENIČNO SLAMO v balah, 300 komadov, in betonske re{etke v izmeri enega metra, 70 komadov, prodamo. Informacije na telefon 041 587 530. NOVE DIMENZIJE PROSTORA MLADE NESNICE pred nesnostjo, rjave, grahaste in črne,opravljena vsa cepljenja, prodam. Jože Sor{ak, Podlože 1, Ptujska Gora. DVE KRAVI simentalki s teleti in dve telici tik pred pripustom ter pujske, težke od 25 do 30 kg, prodam. Inf. na tel. 769-10-41. STORITVE IZDELUJEMO KVALITETNE BETONSKE zidake in vogalnike. Testirano, ugodna cena. MiTex, d.o.o., Tepanje 59, 3210 Slov. Konjice. Telefon 03 57 63 405 ali 041 809 721, Šibanc. TLAKOVANJE, ASFALTIRANJE dvori{č in parkiri{č. Nizka gradbena in zemeljska dela Ibrahim Hasanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406. 30 LET SOBOSLIKARSTVO -PLESKARSTVO Ivan Bezjak, s.p., Vitomarci 6. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje -kvalitetno delo - priporočamo se. Telefon 757-51-51, GSM 031 383-356. DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kmečka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnica Domino, Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 78-78-190. INŠTRUKCIJE iz matematike in angle{čine za osnovne in srednje {ole. Kratki tečaji iz angle{č-ine in japon{čine v skupinah po tri!! GSM 041 75 33 21 PREVOZI PREMOGA iz Velenja zelo ugodno, možnost plačila na čeke. Tel.: 629-10-95, prevozni-{tvo Vladimir Pernek, s.p., Sedla-{ek 91, Podlehnik. POPRAVILO TV aparatov, vio-deorekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, su{ilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Jurič, s.p., Borovci 56 b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571. KREDITIRAMO vas do 3.000.000.00 SIT do 5 let brez poroka za zaposlene pri s.p., d.o.o. Odplačamo stari kredit. GSM 031 472-037. Milenko Vajdič, s.p., Rogozni{ka cesta 26, 2250 Ptuj. ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. Tel. 745-08-51, Prevozni{tvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj. INSTRUKCIJE iz matematike in angle{čine za osnovne in srednje {ole. Kratki tečaji iz angle{čine in japon{čine v skupinah po tri! GSM 041 753-321, Irena Veselič, s.p., Kraigherjeva 25, Ptuj. NUDIMO ugodna posojila za zaposlene in upokojence, možna obremenitev preko 1/3 plače oz. pokojnine, star kredit vam lahko poplačamo. VIVA -Matej Praprotnik, s.p., Pivkova ul. 19, Ptuj, tel. 02 748 15 00 in 041 325 923. KNAUF stene, stropovi, suhi estrihi, ometi, mansardna stanovanje na ključ, stropovi Armstrong in Dampa. Pleskarstvo Tomales, Tomaž Lep, s.p., Glavni trg 31, Muta, GSM 041 499-579 in 031 886-268. SUHA GRADNJA Knauf sistem - adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spu{čeni stropovi, suhi estrihi, vgradnja stre-{nih oken Velux - od ideje do izvedbe. Ugodni krediti do enega leta TOM + 0%. Za informacije pokličite 02 78-83-110, GSM 041 675-972, Bojan Štumberger, s.p., Zg. Hajdina 157. BELA TEHNIKA DOBRO ohranjeno zamrzovalno skrinjo zelo ugodno prodam. Tel. 041583-626 ali 685-50-71. ZAMRZOVALNO omaro, stare-j{o, vendar brezhibno, in vrtno kosilnico (rabljeno) ugodno prodam. Tel. 041 667-325 NEPREMIČNINE GRADBENO PARCELO v Pobre-žje 139 a, Videm pri Ptuju, z vso dokumentacijo prodam. Tel. 764 13 61. PARCELO ZA VIKEND in vinograd z 200 trsi na lepi jugozahodni legi na območju Cirkulan ugodno prodamo. Telefon 031 533-386. ODDAM v najem poslovni prostor v Ulici Viktorina ptujskega (biv{i PAV). Ni možen nočni bar in težka obrt. Telefon 031 453-510. GRADBENO PARCELO prodamo v Jir{ovcih ob cesti, velikost 24 arov. Tel. 753-25-91. HIŠO, dvostanovanjsko, v Pobrežju pri Ptuju, staro 30 let s 100 ari zemlje in velikim dvori-{čem prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 041 345-711. STAVBNI ZEMLJIŠČI (1101, 1096 m2), zazidljivi, na lepi turistični legi prodamo skupaj ali posamično. Voda, el., tel. ob parcelah. Tel. 02 7800-996. PRODAMO poslovno- stanovanjsko posest v Skorbi neposredno ob cesti Ptuj - Maribor: več objektov in 15 arov zemlji{ča, možnost nakupa tudi aktivnega trgovskega podjetja d.o.o. in oddaje skladi{ča 80 m2 v najem; v Župečji vasi skrbno obnovljeno domačijo z 10 ari zem-lji{ča; simpatično sončno kmetijo s staro hi{o in 2-2,5 ha travnika v Vinskem Vrhu v Ljutomerski goricah; gostilno na Zg. Hajdini, bar s stanovanjem v Novi vasi, turi-stično-gostinsko posest s 5 ha v Drstelji, več različnih stanovanj in hi{, poslovni prostori za prodajo in najem. Izdelujemo cenitve, pogodbe in lokacijsko ter projektno dokumentacijo. Gradbiro, d.o.o., Klepova 12, 2250 Ptuj, tel.: 02 748 14 03. TRGOVSKI LOKAL na Zagreb{ki 72 prodam. Inf. na tel. 782-46-21. Strgar Majda s.p., Šlllki 38, 2250 Ptuj, tel.: 02/ 751 51 81 - Športna koiriakcija za omke in odrasla: trenirke, telovniki, maje, kratke hlače,... ■ šivanje po moti (krila, bluze) iz vašega ali našega materiala -tudi za močnejše postave. AVTO ŠOLA organizira tečaj cestnoprometnili predpisov v ponedeljek 24.6.2002 - ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, Ptuj - ob 17.00 vpis pred OŠ TRNOVSKA VAS - ob 17.30 vpis pred OŠ VITOMARCI - ob 18.00 vpis pred OŠ JURŠINCI Prijave na dan tečaja ali GSM 041/649-007. Start d.o.o., perSonovai, ptuj Vabljeni! GRADBENO PARCELO k.o. Ločki Vrh pri Destrniku v izmeri 37 arov, z novo kletjo v izmeri 9-10 m, elektrika v uporabi, voda in tel. na parceli, ob asfaltni cesti, prodam. Inf. na tel. 753-33-71. DOM - STANOVANJE DVOSOBNO STANOVANJE v izmeri 60 m2 v Kraigherjeve ulici, pritličje, prodamo - opremljeno. GSM 041 753-321. OPREMLJENO SOBO v Ptuju oddam, souporaba kopalnice in kuhinje. Informacije na telefon 745 0321 DVOSOBNO STANOVANJE v izmeri 60 m2 v Kraigherjevi ulici - pritljičje prodamo oz. ga damo za kratek čas v najem - OPREMLJENO. GSM 041 753 321 APARTMAJI v Biogradu, tri zvezdice, 20 m do morja, prekrasen pogled. Tel. 00385 42 712-477. ODDAJAMO apartma na Pagu, klima, 400 m od plaže, za 10.000 sit na dan. Tel. 041 276 588. DEKLETU nudim brezplačno sobo in prehrano v zameno za občasno pomoč v gospodinjskih opravilih. Sem ženska srednjih let iz okolice Maribora. Tel. 041 592-253. V KICARJU prodam starej{o hi{o z več ari zemlje. Inf. na tel. 031 422 032. HIŠO v Pobrežju, Videm pri Ptuju, prodamo. Inf. na tel. 031 833-626. CIRKULANE - okolica, stanovanjsko hi{o, 1 ha zemlji{ča, prodam. Tel. 03 586 25 23. NA VIČAVI prodamo starej{o vilo na večji ravni parceli. Tel. 041 984-301 ali 772-78-81, zvečer. MANJŠO kmetijo s kmečko hi{o, manj{im gospodarskim poslopjem, vse skupaj 93 arov (10 a vingrada, 10 a gozda, manj{i vrt, sadovnjak s pa{nikom) prodam. Tel. 01 788 54 10 ali Jožefa Kelc, Gru{kovec 108, 2282 Cirkulane Razpored dežurstev zobozdravnikov (ob sobotah) - 22. 6. 2002 Slavica Tacer, dr. stom. ZD PTUJ GOTOVINSKA POSOJILA MEDIAFIN, d.o.o.. Dunajska 21, Ljubljana l\/laribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489 (med 13. in 15. uro) REALIZACIJA TAKOJ!! AKTALd.o.o. Industrijska 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 W 10 let ©CSBIM m WlSfifû" M m ms [MsoHJíusw DELNICE, OBVEZNICE POKOJNINSKI BONI. Odkup in prodaja, hitro izplačilo, minimalni stro{ki pri prodaji. Agencija CEKIN, Osojnikova 3, Ptuj (za GBD, d.d.), tel.: 02 748 14 56. ELEKTROMEHANIKA GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ / TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo modne cene! 788-56-56 ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10 Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojence_ Roletarstvo ABA Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ptuj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71 Izdelujemo in montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA. ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniška zobna ambulanta tel.: 774 28 61 CENTRALNA KURJAVA VODOVOD do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857. ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -n-. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA iN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE iN ODRASLE. Iffl TROCAL TROJNO TESNENJE Izdelujemo in montiramo: PVC OKNA, VRATA ROLETE in ŽALUZIJE (Evropska kakovost s cert. â. c 1688/98-52a2 SiST 1018 ZAG, Ljubljana) Ivan Arnuš s.p. Povodňová ul. 3,2251 (Ob Mariborski c.) Tel.: 02/783-00-81, Gsm: 041/390-576 Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906 izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovi~, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica DEMIT FASADE in druge vrste izolacijskih fasad v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napu{~ev - vsa druga slikopleskarska dela UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR, s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91. d.o.o. AVTOCENTER Škoda & Lada • splošna popravila vseh tipov motornih vozil • generalna popravila motoriev • manjša kleparska popravila • rezervni deli za avtomobilske znamke ŠKODA in LADA PTUJ 2250, Langusova 29 Tel.: 02/746-55-51 Gsm: 041/588-137 POSLOVNA SPOROČILA IN OBJAVE Metalkin junijsld hišni sejem različnih izdelkov za gospodinjstvo, kopalnico, vrt, poâ'tnice in obnovo doma METALKA TRGOVINA Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, 2250 Ptuj tel: 02/74 91 800 www.metalka.net 14. - 29. 2Ù02 ® mm Smo največji prodajalec in montažer klimatskih naprav LG v Sloveniji! ČE NAM ZAUPAJO MNOGI ZAKAJ NAM NE BI ŠE VI? MLO Franc umEC. s.p., Vmfski fr]7 3, Pivi Montiramo tudi: - hladilne sisteme za vinsi»m n ZWIEVNQSO INMM-čoKABommmiiorzmEsifmoiioo^vposuamEUSK-7UIN VSTOPU v SVET «nBg^ TU» UP0«ABUHZAH7m^ GHVňW mjKIUÏ W K)K W HKIE mZDÔUMIW Inter Celemn" pmcesor U 6Hz, I. ploSča ODI z vgrajena zvaâio karťca, pomnilnik 128 MB SI]I»M PC133. tnlidislc20 6B, SbkI disk, CD-ROM 52* gtaf. pospeSev. m Rage 128 Pm 32 MB SDRAM DAOul; tipkovnica Genius mISka Genius NetSaĐll+ s podlogo, bks/modem Motorola 56kV.90 Int. ohBle AIX midi tovM knjiga Moi pivi Pt darila 150.840 SFT ?CX computers Obiščite nas v pooblaSčanI trgovini PCX Computer«: SAT-COM. Marjan Seruga s.p. PTUJ, Rogozniška 16 tel.: 02 / 780 63 40 Intel Inaide. Celeron in Penliuin k ja Intel Cofponrtion vZDAin podm2nicali po v« celeron- ZAHVALA Ob izgubi najdražjega moža, očeta in dedija Alfonza Zavrnika IZ MURKOVE UL. 1 NA PTUJU se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili ob njegovem slovesu, darovali cvetje, sveče in sv. maše in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala je namenjena osebju OI - intenzivne terapije v Ljubljani. Hvala tudi ga. Mariji Velikonji in Društvu diabetikov Ptuj, g. duhovniku za nagovor in pogrebno mašo. Njegovi najdražji E-pošta: nabiralnik® radio-tednik.si %ainnoseštvo 'DameCVrbcmcic s.p, moškanjci ii4b, 2272 corišnica, tel: 02 743 02 40, fax: 02 743 02 41 Delavnica: Bukovci 83,2281 Markovci pri Ptuju, tel: 02 766 39 71, GSM: 041712 043 • IZDELAVA iN iVIONTAŽA NAGROBNIH SPOiVIENiKOV • IZDELAVA OKENSKIH POLIC • IZDELAVA IN MONTAŽA STOPNIC, TLAKOV, MIZ, PULTOV ITD. SDS SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Občankam in občanom Mestne občine Ptuj iskreno čestitamo ob dnevu državnosti ter želimo prijetno praznovanje. Socialdemokratska stranka Slovenije Mestni odbor Ptuj Po novem ODPRTO od 7-17 h, sobota od 7-12 h opečni strop MAP 50 že od 1.873,34 sit/m2 (pc brez DDv-ja) kritina BRAiVlAC, betonsid dei - 5% od 17.6. do 22.6. Opekarna Opté Ruj d.o.o., Žabjak 1, 2250 Ptuj, Tel.:02/ 745 9001 Mali oglasi NEPREMIČNINE NOVO STANOVANJSKO hišo v izgradnji v Kicarju prodam. Inf. na tel. 02 745-66-21. GRADBENO ZEMLJIŠČE na Destrniku z vingoradom ter vodo na parceli prodamo. GSM 031 800-144. PARCELO za vikend v Bod-kovcih (Juršinci), pogled na Ormož, dovoz na parcelo ob vsakem letnem času, prodam. Tel. 745-70-61. V NAJEM dam večnamenski prostor ali trgovino z uporabnim dovoljenjem, cca 120 m2, na Ptu-ju.tel. 031 830-846. GRADBENO PARCELO ali zazidljivo zemljišče na Ptuju oziroma ožji okolici kupim. Telefon 031/262-752. POSLOVNI PROSTOR, primeren za različne dejavnosti, v Dravski ulici - nasproti parkirišča - oddam v najem. Tel. 041 760-886 STANOVANJE, 80 m2, v centru mesta prodam. GSM 031 480-374, 02 745-91-01. Dragi in vzorni ženi, mami in babici Liziki Bagar roj. POTOČNIK OBREŽ, 21. 9. 1933 - PTUJ, 26. 6. 1992 V SPOMIN Srečni smo se ob ljubezni tvoji greli. Usoda brezobzirna je hotela in nam na{a srca onemela. Le spomini sveži in lepi so ostali, brez tebe nam živeti pomagali. Hvala vsem, ki se je spominjate. Mož Feliks, hčerka Alenka z možem Martinom in sinovoma Martinom in Andrejem, hčerka Barbara z možem Danijelom in hčerkama Nadjo in Marušo Zbogom nisi nič nam rekla, niti roke nam podala. Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, tete in ta{če Marije Lesjak IZ TRŽCA 42/a, VIDEM 04.04.1914 - 20.05.2002 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste jo v tako lepem {tevilu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete ma{e, domačim pa izrekli sožalje. Iskrena hvala patroma Emilu in Benjaminu za pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru ter podjetju MIR. Vsem in vsakemu posebej {e enkrat prisrčna hvala. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, tasta, dedka in pradedka Franca Tkalceca (03. 01. 1919 - 08. 06. 2002) IZ SLATINE 73, CIRKULANE se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, za izrečeno sožalje, cvetje, vence in sveče. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem Taluma Kidričevo, OS Markovci in kolektivu Postaje mejne policije Zavrč. Hvala govornikoma g. Miru Lesjaku in g. Francu Milo{iču, pevcem in godbeniku. Zahvala za zdravljenje ga. dr. Mili Saftič in sestri Slavici. Iskrena hvala lovcem, gasilcem, pogrebnemu podjetju MIR in vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Njegovi najdražji MANJŠI VIKEND kupim ali starejšo hišo z vrtom na relaciji Polenšak - Zamušani. Telefon 755-61-51. IŠČEMO eno- ali enoinpolsobno stanovanje na Ptuju. Ponudbe na tel. 031 721-561. KRASNO TRISOBNO občinsko stanovanje v novejšem bloku na Ptuju zamenjam za manjše. Ponudbe pod šifro "Poletje". VIKEND, zidani, bivalni, v Majš-perku prodam (sončna lega, voda, elektrika, telefonski priključek, hišna številka, 700 trsov, sadno drevje, 5436 m2 celotne površine). Cena tri milijone sit. Telefon 031 322-827. Oglase in osmrtnice sprejemamo na telefon: 02 / 749 - 34 - 10 Tam v notranjosti - praznina, hladna, mrzla kakor zima, skeli, boli in noče proč - temna kakor v gozdu noč. (Roman) ZAHVALA V 61. letu starosti nas je po hudi in težki bolezni zapustil dobri mož, oče ter dedek Jožef Majeric IZ SOVJAKA PRI TRNOVSKI VASI Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga v tako velikem {tevilu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala dr. Suteju in s. Martini ter s. Alenki za pomoč ob njegovi bolezni. Hvala vsem predstavnikom gasilskih dru{tev, {e posebej domačemu GD Bi{, KORK Trnovska vas in g. županu ter sodelujočim duhovnikom za opravljene cerkvene obrede. Hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali in sodelovali pri poslednjem slovesu. Žalujoči: žena Marica, sin Srečko ter hčerka Zdenka in sin Jožek z družinama Zbogom nisi nič nam rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prezgodaj, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA ob boleči izgubi na{ega dragega atija in moža Milivoja Jankovica Z RIMSKE PLOŠČADI 23, PTUJ Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem Zavarovalni{ke hi{e Slovenica, ki ste ga v tako velikem {tevilu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo zdravnikom in medicinskim sestram ter vsem, ki ste nam stali ob strani in kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih. Hvala g. župniku za opravljen obred, zahvala govornikom ter pogrebnemu podjetju MIR. Vsem in vsakemu {e posebej iskrena hvala. V globoki žalosti: žena Bosa ter hčerke Tatjana, Tamara in Sandra Dragi mož, ti v grobu mirno spiš ali jaz pri tebi s solznimi očmi velikokrat stojim. SPOMIN Tiha bolečina spremlja 21. junij 2000, odkar si od mene in hi{e za vedno vzel slovo, dragi mož Franc Pihler IZ TRNOVSKE VASI 15/A Sedaj pa je v tvoji hi{i žalost in praznina. V globoki žalosti žena Anika in tvoji najdražji Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. SPOMIN Mineva eno leto, odkar si od{la od nas, tiho in brez slovesa, draga žena, mama in babica Danica Kokol IZ KRČEVINE PRI PTUJU 78 Hvala vsem, ki prižigate svečke in z mislijo obudite njen spomin. Njeni najdražji Cas svojo pot hiti naprej, zastira tvoje poti, le spomin bližnjih ostaja kot cvet, ki ne veni, kot luč, ki vedno gori. SPOMIN Ignac Vindi{ ZG. LESKOVEC 3 1933 - 1999 V sredo, 26. junija 2002, bodo minila tri leta, odkar nam je kruta usoda mnogo prezgodaj vzela dregega moža, očeta in dedka. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in položite rožo ali prižgete svečo v njegov spomin. Vsi njegovi Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečino si prestala, zdaj boš v naših srcih spala. ZAHVALA Ob boleči izgubi na{e draga mame, babice in prababice Roze Majer IZ BUKOVCEV 82 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem {tevilu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče ter za svete ma{e in cerkvene potrebe, nam pa izrekli pisno in ustno sožalje. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem, govornikoma, godbenikoma za odigrano Ti{ino, zastavono{ema ter pogrebnemu podjetju MIR iz Vidma. Hvala dr. Potrču in dr. Horvatu ter medicinskemu osebju splo{ne bolnice Maribor - oddelek abdominalna kirurgija. Vsem in vsakemu {e enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi, ki smo te imeli radi LANCOVA VAS / ogenj in eksplozija na balonu Sreia v nesreii Ko se je prijazno, sončno nedeljsko jutro s prijetnim severovzhodnim vetričem preve{alo v dopoldan, so okoli pol devete ure zavijale sirene re{evalnih in gasilskih avtomobilov. Prva vest: nekje med Lancovo vasjo, Pristavo in Selami je padel balon in več ljudi je po{kodovanih. Res se je to jutro, kmalu po sedmi uri, v Ptuju dvignil pisan balon in mirno jadral proti jugozahodu, kamor ga je nesel veter. Na njem je bila skupina devetih ljudi, poleg pilota torej osem potnikov, ki so si želeli iz zraka ogledati del Dravskega polja. Velik, pisan balon v zraku vselej vzbuja pozornost, tako je tudi ta, poleg tega še največji v Sloveniji. Prebivalci dela Lancove vasi so postali nanj še posebej pozorni potem, ko je začel pristajati na travniku med zadnjimi hišami in potokom Polskava. Potem se je vse odvijalo dokaj hitro in dramatično. V balonu je izbruhnil ogenj in potniki so ga začeli hitro zapuščati. Razbremenjen se je začel dvigati in zadnja se je s skokom z višine kakih treh me- prihiteli tudi gasilci PGD Sela in gasilci iz Ptuja in pomagali iskati dele ponesrečenega balona. V policijskem poročilu je zapisano, da so bili v balonu, ki je last društva Pegas iz Maribora, pilot R.V, star 41 let, iz Maribora, M.H., star 51 let, iz Rač, A.K., star 47 let, in C.K., stara 46 let, oba z Vurberka, O.J., star 55 let, iz Rač, K.Č., star 41 let, iz Zg. Porčiča, S.P, star 37 let, iz Rošnje, M.J., star 47 let, iz Rač in M.K., star 35 let, z Vurberka. Okoli 8.22 ure, ko je pilot R.V. nameraval pristati na travniku ob lokalni cesti Sela - Lancova vas, je ob stiku košare s travnikom iz neznanega vzroka zadel ob ventil enega izmed plinskih rezervoarjev iz aluminija, zaradi česar je pričel uhajati plin, Predsednik Balonarskega kluba Ptuj Branko Ambrožič, član komisije pri Letalski zvezi Slovenije, ki raziskuje vzroke nedeljske nesreče trov iz njega rešila potnica. "Iz balona se je vil dim," so pripovedovali očividci, "nato se je hitro dvignil precej visoko in eksplodiral." Na kraj dohodka so najprej prihiteli najbližji sosedje Sitar-jevi iz Lancove vasi in opečenim potnikom balona nudili prvo pomoč tako, da so jim s hladno vodo in mokrimi rjuhami lajšali bolečine. Od Sitarjevih so tudi poklicali pomoč reševalcev. Ti so vseh devet potnikov prepeljali v ptujsko in mariborsko bolnišnico, kjer so ostali na zdravljenju, njihova življenja pa, kljub obsežnim opeklinam, niso bila ogrožena. Na kraj nesreče so nato pa je prišlo do gorenja košare balona ... "Zaenkrat je povsem gotovo le dejstvo, da je prišlo do nenadnega izpusta plina," je povedal predsednik Balonarskega kluba Ptuj in član preiskovalne komisije pri Letalski zvezi Slovenije Branko Ambrožič, tudi sam pilot balona z bogatimi, več kot desetletnimi izkušnjami. "Vse drugo bo jasno, ko se bomo pogovorili s potniki in pilotom Rikom Vrancem, ki je dobil hude, 36-odstotne opekline in se zdravi v mariborski bolnišnici. Dejstvo je, da je Riko izkušen pilot balona. Že v času prejšnje države je skupaj s pri- Nesrečni balon Pinki, največji v Sloveniji, so krstili na balo-narskem prazniku v Ptuju julija 2001. Foto: Langerholc jatelji izdelal svoj balon, ki še danes leti. Prijatelji in sopiloti vemo, da je vselej posvečal največ pozornosti tesnjenju cevi. Gorljivo in eksplozijsko nevarnost plina piloti dobro poznamo, saj je to del obveznega usposabljanja." Kaj se je torej zgodilo na skoraj novem balonu Pinki, ki so ga krstili ob lanskoletnem tradicionalnem srečanju balonarjev v Ptuju? Tri dni po nesreči je bilo za dokončno trditev še vedno premalo podatkov. "Na balonu je bilo šest plinskih jeklenk in ena majhna jeklenka za pilotski ogenj. Komisija je na osnovi območja raztresenih ostankov ugotovila, da se je balon po tem, ko so ga potniki zapustili, dvignil kakih 15, 20 metrov visoko, ko je ekslodirala ena od jeklenk. Našli smo vse jeklenke, del razcefranega platna, gorilnik in zgornji rob košare", pripoveduje Ambrožič. Vprašanje je tudi, ali je bil pristanek balona načrtovan ali je moral pristati prisilno. Branko Ambrožič meni, da je mogoče, da je bil glede na čas poleta pristanek načrtovan prav na tem mestu. Obstaja pa tudi druga možnost, saj nekateri očividci menijo, da je bilo videti dim iz balona že pred njegovim pristankom. Vsekakor bo komisija natančno raziskala vzroke nesreče in o tem izdelala končno poročilo. Do takrat pa so lahko dejanski razlogi nesreče, ki se je kljub vsemu končala še dokaj srečno, zgolj predmet ugibanj. J. Braiii Pred kresom prosi, naj deži, potem prositi treba ni. Napoved vremena za Slovenijo Napoved za Slovenijo Danes bo pretežno jasno, popoldne na zahodu občasno delno oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od 15 do 20, najvišje dnevne od 30 do 35 stopinj C. Obeti V petek popoldne bodo v notranjosti države krajevne nevihte, ki se bodo zavlekle tudi v noč na soboto. V soboto bo precej jasno in manj vroče. Na Primorskem bo prehodno pihala šibka burja, tam vročina ne bo popustila. Kulturni križemkražem MAJSPERK * V osnovni soli Majs-perk pripravljajo ob zaključku šolskega leta in dnevu državnosti prireditev po naslovom Setev? Žetev?, ki bo danes ob 17. uri v telovadnici šole. PTUJ * Danes (v četrtek) bo ob 19. uri v slavnostni dvorani knjižnice Ivana Potrča na Ptuju odprtje razstave fotografij z naslovom Light Works Branka Lenarta. S fotografom se bo pogovarjala Tjaša Mrgole Jukič. SLOVENSKA BiSTRiCA * Občina Slovenska Bistrica vabi na svečanost s kulturnim programom ob dnevu državnosti, ki bo v petek, 21. junija, ob 20. uri na notranjem grajskem dvorišču. PTUJ * Tetaer III DPD Svoboda Ptuj vabi danes (v četrtek) ob 21. uri na 45. ponovitev komedije En prišparan jurij v stari steklarski delvnici na Slovenskem trgu 1. Predstava bo sne-mana. KOLNKiSTA * Petek, 21. junija, ob 21. uri: gledališka predstava IGRA NA VRHU v izvedbi TEATERFRAJ-a. Vstopnina 300 sit. PTUJ * Knjigarna Mladinske knjige Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj in Perutnina Ptuj vabijo na Bralno teraso, ki bo pred knjigarno mladinske knjige v soboto, 22. junija, od desete ure dalje. Tokrat nas bo pravljičarka Liljana Klemenčič popeljala zdravju naproti. Točno opoldne bo pravljica Jabolčni kralj. ORMOŽ * JSKD ter ZK Ormož vabita na deveto tekmovanje pihalnih orkestrov v zabavnem programu, ki bo v soboto, 22. junija, ob 10. uri s parado po ormoških ulicah, ob 11.30 uri s tekmovalnim delom v ormoški športni dvorani ter koncertom prvo-nagrajenih orkestrov, ki bo ob 20. uri na dvorišču ormoškega gradu. PTUJ * V soboto ob 21. uri bo na terasi gostile Rozika na Ptuju premiera ptujskega gledališča. Predstavili bodo delo irskega dramatika Con-norja McPhersona Rum — vodka v režiji Petra Srpčiča. Igra Miha Apih. Ponovitev bo v nedeljo, četrtek, petek in soboto ob 21. uri. KOLNKiSTA * Sobota, 22. junija, ob 22. uri: koncert MIE ŽNIDARIČ v spremljavi STEVA KLINKA na klaviaturah. Vstopnina: 600 sit za člane KPŠ, ostali 900 sit. KOLNKiSTA * Nedelja, 23. junija, ob 21. uri: projekcija filma MOŽ, KI JE PREVEČ VEDEL v okviru retrospektive filmov Alfreda Hitchocka. GORiSNiCA * Občina Gorišnica in Kulturno-prosvetno društvo Frančel Kozel Cirkulane vabita na proslavo ob počastitvi dneva državnosti v ponedeljek, 24. junija, ob 19. uri na gradu Borl. JURSiNCi * V ponedeljek, 24. junija, MePZ dr. Anton Slodnjak Juršin-ci prireja zaključni koncert, ki bo ob 20. uri v kulturnem domu Juršinci. VELiKA NEDELJA * Kulturno društvo Simon Gregorčič uprizori v torek, 25., in v sredo, 26. junija, ob 20.30 uri na prostem pred velikone-deljskim gradom komedijo Pricopra-ni ženin z Amerike. PTUJ * V četrtek, 20. junija, ob 19.30 uri bo v dvorani Glasbene šole Karol Pahor Ptuj nastopila pianistka Jelena Tihomirovič s samostojnim koncertom. PTUJ * Na mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča je odprta fila-telistična razstava Z vlakom na počitnice. Eksponate je prispeval filatelist Zvonko Vertačnik. SLOVENSKA BiSTRiCA * V galeriji Grad si do 1. septembra letos lahko ogledate likovno razstavo Jureta Ce-kute iz Prekorja pri Celju. PTUJ * Knjižnica Ivana Potrča bo v petek, 21. junija, odprta samo do 15. ure. KiNO PTUJ * Ta teden ob 18.30 in 21.00: Vojna zvezd: Epizoda 2 - Napad klonov. Prihodnji teden ob 19. in 21. uri: Dekleta zgoraj (brez); od petka do nedelje ob 19. uri Varuh meje. Slovensko okno prihodnosti OKNA - VRATA - SENČILA Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611 d.o.o. • TRGOVINA »CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD •PLINSKE INSTALACIJE Ugodni krediti od enega do petih let! Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85.2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812 CRNA KRONIKA DELOVNA NEZGODA Z VALJARJEM 14. junija okrog 14.00 ure je R.P, star 48 let, z valjarjem opravljal gradbena dela na lokalni cesti v naselju Pohorje, ob~ina Cirkulane. Med delom se je stroj prevrnil in se skotalil približno 37 metrov v dolino. Voznik je pri tem utrpel hude telesne poškodbe. PADEC S KOLESOM Z MOTORJEM 14. junija ob 18.15 uri je petnajstletni fant z obmo~ja Destr-nika vozil kolo z motorjem po lokalni cesti iz smeri Zasadov skozi Svetince v ob~ini Dester-nik. V bližini stan. hiše Svetinci 6 je zapeljal preko bankine in tr-~il v obcestni jarek. Voznik se je hudo telesno poškodoval, sopotnik, star 15 let, pa je utrpel lažje telesne poškodbe. PADEC Z DREVESA 17. junija se je pri padcu z drevesa poškodoval S. P, star 58 let, državljan Italije, ko je pri sestopu z veje na vejo izgubil ravnotežje in padel okrog 2,5 m na travnato površino. Prvo pomo~ je iskal v ZD Ormož, od koder je bil odpeljan v Splošno bolnišnico Ptuj, kjer je ostal na zdravljenju. PONESREČENI AVTOMOBILIST UMRL 12. junija ob 21.00 uri se je izven naselja Pesek, UE Slov. Bistrica, zgodila prometna nesre~a, ko je J. J., star 18 let, iz Slov. Konjic vozil z osebnim avtomobilom iz smeri Peska proti Lovrencu na Pohorju. V desnem nepreglednem ovinku po klancu navzdol ga je pri~elo na makadamskem voziš~u zanašati in je izgubil oblast nad vozilom. Zapeljal je na travnato nabrežino, zaradi ~esar je pri~elo osebni avto prevra~ati. J. J. je bil tako hudo poškodovan, da je na kraju nesre~e za posledicami poškodb podlegel. OSEBNA KRONIKA Rodile so: Valerija Jazbec, Sele pri Polskavi 8, Pragersko - Aleksandra; Ana Duh, Kr~evina pri Vurbergu 42, Ptuj - Ur{ko; Nata-{a Kokot, Mo{kanjci 45/c, Gori{-nica - Vidala; Zdenka Otorepec, Kraigherjeva 31, Ptuj - Tima; Lidija Kelc, Pohorje 14, Cirkulane - Petra; Nata{a Herga, Kolodvorska 2, Ormož - Žiga; Natalija Pajnkihar, Rodni Vrh 13, Podle-hnik - Matejo; Julija Preac, Ob Studen~nici 11, Ptuj - deklico; Simona Anderli~, Drak{I 13, Velika Nedelja - Dolores; Franja Stegne, Sp. Ložnica 22, SI. Bistrica - Lucijo; Tonja Zrna, UI. dr. Hrovata 18, Ormož - Miha; Klav-dija Breznik, Mestni Vrh 103/a, Ptuj - de~ka; Lidija Čagran, Go-ri{nica 164 - Julijo. Poroka - Ptuj: Franjo Levstik in Simona Smolinger, Volkmerjeva c. 27, Ptuj. Poroka - Videm pri Ptuju: Izidor Zemljak, Pobrežje 169, in Tanja Kozel, Pobrežje 23. Poroka - Lenart: Bo{tjan Peklar in PoIonca Habjan~i~, Benedikt 93. Umrli so: StanisIav PuIko, Do-Iena 29, rojen 1945 - umrI 05. junija 2002; Alojzija Pav{i~, rojena Viden{ek, Murski Vrh 64, rojena 1932 - umrla 05. junija 2002; KarI Tement, Slovenja vas 17, rojen 1931 - umrl 05. junija 2002; AIojz Černivec, Mezgo-vci ob Pesnici 65, rojen 1903 - umrI 06. junija 2002; Marija Mur{i~, rojena VaIenko, Zago-ji~i 19, rojena 1917 - umrla 07. junija 2002; Elizabeta Polajžer, rojena Križan, Barvarska uI. 6, Maribor, rojena 1913 - umrla 07. junija 2002; Franc PIoier, Loper{ice 6, rojen 1933 - umrI 07. junija 2002; Ana MikIoži~, rojena Viher, MikIavž pri Ormožu 46, rojena 1932 - umrIa 09. junija 2002; Franc TkaI~ec, SIatina 73, rojen 1919 - umrI 08. junija 2002; PavIina Dominc, rojena Mrva, Čufarjeva uI. 29, Ptuj, rojena 1919 - umrIa 11. junija 2002; Janez PIohI, Zagreb-{ka c. 79/b, Ptuj, rojen 1927 -umrI 01. junija 2002; Franc Hoj-nik, BratisIavci 64, rojen 1929 -umrI 11. junija 2002. TRGOVINA. STORITVE. UVOZ - IZVOZ d.0.0. 2250 PTUJ, Štuki 1 Tel.: 02/787 96 30 TRGOVINA • Črna in barvna metalurgija • ročno in električno orodje • vodovod In toplovod • olfovje in ležajl ter vrtni program GARDENA PROIZVODNJA KOVINSKIH IZDELKOV _« Mlinsia ulica 12, PTUJ, tel.: 02! 787 96 25_ Ste klimatsko prilagojeni? Polnjenje klimatskih naprav za vse znamke in tipe vozil samo 13.900,00 sit. SBS^a um Prstec servis - HITRO - KVALITETNO - UGODNO Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a 2251 Ptuj, 02 782 30 01