rVovfc:^ ~Sefii?rČP. Voz natrl prevozniku prsni koš. Ilatija Kresnik, prevoznik, je peljal v Mariboru po Gledališki ulici s premogom naJožen voz. Voz je na strmem in poledenelem pobbčju zdr-snil ter pritisnil Kresnika s tako silo k steni, da so ga oddali v bolnišnico z natrtim prsnim košem. Možgane si je pi-etres!a pri sankanju. Na Teznem pri Mariboru se je zaletela pri sankanju v drevo 11 letna posestnikova hčerka Marjeta Novak. Otrok je obležal nezavesten s pretresenimi možgani in so ga oddali reševalci v mariborsko bolnišnico. Nož od slamoreznice presekal majerju lobanjo. Pri Sv. JMar.ieti ob Pesnici je zadela redka nesreča 38 letnega majerja Al. Hepiiio. Stal je poleg siamoreznice, katera je bila v pogonu. S stroja je naenkrat odletel slabo pritrjen nož in je zadel majerja z vso silo v glavo, da mu je presekal lobanjo in zadal 12 cm dolgo rano. Hudo poškodovanega so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Podsut v gramoznici. V gramoznici, ki oskrbuje gradnjo ceste Sv. Lenart—Sv. Benedikt, je zasula in pokopala plast zemlje 18 letnega delavca Jožefa Jarca iz Zgor. Žerjavcev. Sodelavci so zasutega komaj rešili in je bil prepeljan s hudimi notranjimi poškodbami v mariborsko bolnišnico. Smrtna nesreča železniškega delavca. Blizu postaje Cirkovce pri Pragerskem so našli smrtno ponesrečenega, v katerem so prepoznali železniškega delavca Jožefa Medveda iz Cirkovc. Na Silvestrovo popoldne je Medved prejel od progovne sekcije izplačilo. Po izplačilu se je podal v krčmo poleg postaje Sv. Lovrenc in pod večer je krenil domov v smeri proti Cirkovcam ter je šel najbrž kar po progi. Dohitel ga je večerni vlak, ga zagrabil in ga vlekel s seboj kakih 600 m. Našli so ga z odtrgano desno nogo, ki je ostala sredi železniškega tira, truplo je pognala lokomotiva na stran. Smrtna nesreča mladega zidarja. S Ponikve o"o juž. žel. t>oročajo: Dne 5. ianuarja ee je ponesrečil Kolar Andrej, mlad zddar in pcsestnik v Okrogu. Popoldne je šel s sankami in kravami v bližnji gozd po bakovo vejevje. Na sani naloženo vejevje se je na krivi stezi prevrnilo nanj, ga potisnilo z obrazom v sneg, v katerem se je zadušil. S praznimi sanmi so pridirjale krave domov. Ko so domači prihiteli na kraj nesreče in voznika oprostili težkega bremena, je bil že mrtev. Velika žalost vlada v rajnikovi hiši. Bil je dober delavec in skrben gospodar. Lani-si je postavil novo hišico. Zapušča vdovo in dva otročiča. Naj počiva v miru! Zaradi plazu prekinjen promet na cesti Mamiiik—-Goimji grad. V Črni dolini je zadnji dež sprožil plaz, ki je potegnil s 33boj množino kamenja in prsti na banovinsko cesto Kamnik—Gornji grad pri kilometru 9.2. Cesta se je pogreznila v dolžini 30 m v globino 6 m iti je za dalje časa vsak promet nemogoč. Na tem mestu je naš edini rudnik kaolina izvrtal več prečnih in podolžnih rovov, ki so bili naibrž slabo zadelani in je radi tega omenjeni plaz podoben zemeijskemu usadu ter znaša -jegova širina na dnu 150 m. V dolino se je popeljalo 50.000 kubičnih metrov zemlje in bodo znašali stroški za zopetno vzpostavitev prometa 50.000 din. Za zasipanje pogreznjenega dela ceste bodo porabili 1.000 kubičnih metrov materiala. Ncvi plaz je oddaljen 1 km od k^aja, kjer se j u'-^al p-ed osmimi le*' zadnji plnz na cesti skozi dolino Crne. Takrat se je sprožil pL._ z Išine in je zasul cesto in potok v .Tolžini 50 m. Veliki ro bili stroški, da so preložili cesto, izkopali za potok novo strugo ter odstranili ogromne količine zemlje. Huda nesreča rudarja. V rudniku v Hrastniku je podsulo 19 letnega rudarja Rudolfa Zupana s Prapretnega pri Hrastniku in mu je zmečkalo levo nogo pod kolenom. Zupan je dobil tudi še hujše poškodbe na glavi ter rokah. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. Smrtna žrtev suiika tovornega avtomobila. V Cerkljah ob Krki je sunil neznan tovorni avto pri prehodu čez državno cesto Franca Račiča, krojaškega pomočnika iz Dolnje Pirošice. Silovit sunek je prebil Račiču lobanjo. Prepeljali so ffa v obupnem stanju v bolnišnico v Brežice, kjer je podlegel prehudi poškodbi, ne da bi se bil zavedel. Smrtna nesreča očeta štirih nepreskrbIjenih otrok. V sredo, 4. januarja, se je na parni žagi v Markovcu pri Starem trgu pri Rakeku zgodila smrtna nesreča, katere žrtev je postal delavec Jožef Mlakar iz Viševka. Ob treh popoldne je šel m?.zat tečaje polnojarmenika, katerega je prej ustavil. Ko je bil ravno z roko med kolesjem, se je začel iz doslej še neznanega vzroka polnojarmenik vrteti. Nesrečnega delavca je prijelo ter ga stisnilo med ogrodie. Zlomilo mu je desno roko, strlo ramo in glavo, da so mu izstopili možgani. Bil je pri priči mrtev. Zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke. Kazne požarne nesreče. V Hotinji vasi v župniji Slivnica pri Mariboru je zgorela 10.000 din vredna domačijica deiavca Martina Vigeca. Ogenj je nastal najbrž radi slabega dimnika. — Posestnik in banovinski cestar Alojzij Lampret iz Stoperc pri Rogatcu je odšel najemat mesarja, da bi mu prišel zaklat svinjo. Med tem pa je žena doma precej močno zakurila v peč, da bi segrela večjo količino vode. Ko je pozneje napajala v hlevu živino, je ob povratu čula prasket in kar naenkrat je iz dimnika švignil ogenj, ki se je razširil po vsem poslopju. Na pomoč so prihiteli sosedje, ki pa so rešili le nekaj malenkosti. Ko se je gospodar vrnil, je našel svojo domačijo uničeno. Zgorelo je vse do tal. Škoda znaša okrog 30.000 din, zavarovalnina pa 19.000 din. — Janezu Rusu, posestniku v Hermancih pri Ivanjkovcih, je vpepelil požar domačijo. Gasilci so oteli sosednja poslopja. — Dne 3. januarja je v Makolah pri Poljčanah izbruhnil ogenj pri Žunkovič Lenartu. Vse je bilo takoj na nogah. Tudi gasilci z načelnikom so bili na mah s svojo novo motorko na licu mesta, toda motorka ni nič koristila, ker so radi mraza cevi zamrz- nile in popokale, tako da so bile nerabne. Nevarnosti, da bi se ogenj razširil na sosednja poslopja, ni bilo, ker so bile strehe .pokrite z belo odejo. Poslopje pa, kjer je ogenj izbruhnil, je do tal pogorelo. Pogorelec je siromak, ker zavarovalnina ne krije škode. Razne novic& V zadnjcm hipu preprečena velika nesreča. Pri Brezovšekovih v Dolnjem Logatcu bi bila skoraj zgorela domačija. V tretji razred ljudske šole zahaiajoee dekletce je ostalo samo doma in je prižgalo svečke na božičnem dreveščeku. Goreče lučke se je podala mala občudovat na peč, kjer pa je radi toplote kmalu zaspala. Dogorevajoče svečke so vžgale drevesce, ki je popolnoma zgorelo. Zgorele so še jaslice ter prt pod njimi. Ko je pričela goreti že miza, se je vrnil starejši sin, ki je otel vso domačijo vpepeljenja in je rešil spečo sestrico grozne smrti. Zadružni tečaj v Ptuju. V prvi polovici marca tx> v Ptuju tridnevni kmečki zadružni tečaj, ki ga prirecli Okrajni kmetijski odbor s pomočjo kr. banske uprave in Zadružne zveze. Tečaj je velikega pomena za razmah kmečkega zadružništva. Priporoča se, da občine in drugi krajevni činitelji že sedaj izbirajo za zadružništvo vnete kmečke ljudi, ki imajo veselje za delo med Ijudstvom, da se bodo udeležili tečaja. Tečaj bo razglašen koncem februarja. Občni zbor podružnice Slov. čebelarskega društva za Maribor in okollco bo v nedeljo, 15. januarja, ob 9.30 v zeleni sobi hotela »Mariborski dvor« v Mariboru, Kralja Petra trg (Pokojninski zavod). Nov koledar za leto 1939, Predstojništvo svetišča na Ptujski gori je izdalo za leto 1939 ličen stenski koledar s sliko Gorske Matere božje in služabnika božjega Antona Martina Slomšeka, ki je bil velik častilec Gorske Matere božje. Koledar bo v okraa vsaki krščanski hiši. Posamezen koledar stane 2 din. čisto in duhteče perilo je veselje rodbine. Perite ga z »Oven« terpentinovim milom in zadovoljni boste! Poceni je, krasno pere in je domač izdelek Fockove milarne iz Kranja. 1626 Dolžnost vsake žene je, da pazl na redno stolico,. ki jo doseže z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo, prijetno, nagl^ in zanesljivo. (Ogl. reg. S. br. 30.474-35.) 1138 Obžalovania vredni sTučaii Zginila železna ročna blagajna s 35 jurji. Maribor beleži že par debelih vlomilskih tatvin, kojih žrtev so postali dobro služeči tkalski mojstri, ki so precej štedljivi in je ta lepa lastnost znana tatinskim postopačem. Dne 3. januarja popoldne je bil v Tovarniški ulici 12 v Mariboru okraden pri tekstilni tovarni Doctor in drug uslužbeni tkalski mojster Šer za 35 jurjev. Šer je hrfinil svoie rvrihranke v stanovanju v železni ročni blagajni, katero je zapiral v oni'.: Ico v umivalniku. V blagajni je bilo 35.000 din gotovine in hranilna knjižica z vlogo 18.000 din. Še pred božičnimi prazniki je vzel iz blagajne 800 din, na kar jo je položil na prejšnje mesto. Dnc 3. januarja popoldne je hotela Šerova žena nekaj vzeti iz omarice in je pri tej priliki opazila, da je zginila ročna blagajna. V zgornjem predalu omarice v umivalniku je bila še zlata moška ura, zlati uhani in zlata zapestnica ter 1000 din gotovine. Storilec se tega ni dotakniL Gospa je takoj obvestila o tatvini moža in policijo, ki je začela s preiskavo. Tatvina je videti zelo skrivnostna, ker nihče ni vedel, da Šer hrani doma prihranke ter da jih itna v umivalniku. Šer, ki je bolehen, je ves prosti čas doma. Kadar pa gresta z ženo za kratek čas od doma, zavarujeta ključavnico z zavarovalnim klinom. Tatvina je bila najbrž storjena med prazniki, ko sta zakonca šla večkrat v mesto. Ob pravem času pregnani vlomilci. Dne 5. januaria krog pol dveh ponoči so izrezali še neodkriti vlomilci odprtino v vrata evangeljskega župnišča v Trabarjevi uiici v Mariboru. Skozi luknjo so segli z roko po ključu in so odprli vrata. V pisarno so prišli na ta način, da so odstranili z vrat okvir in so se splazili v notranjost. Po pisarni so pretaknili vse predale in so odnesli 1000 din gotovine. Za tem so se lotili -"elike ročne blagajne, katero so odnesli na hodnik. Eden od vlomilcev je vdrl v drvarnico, iz katere je ukradel sekiro, s katero so nameravali razbiti blagajno. V zadnjem trenutku se je zbudil hišnik, katerega je predranil ropot. Pri pojavu hišnika so pustili vlomilci ročno blagajno, v kateri je bilo 20.000 din, in so zginili v noč. Hitro pojasnjena tatvina zlatih briljantnih dragocenosti. Zadnjič smo poročali o zagonetni tatvini zlatnine in briljantov v skupni vrednosti za 35.000 din. Velika tatvina je bila izvršenaf pri industrijalcu Lebeju v Slovenjgradcu. Pri omerrjenem se mudi na obisku svakinja gospa Angela Margareteli, soproga itaiijanskega inženirja, kateri je zaposlen v Abesiniji. S seboj je prinesla tudi nekaj dragocenosti, kakor broše, zapestnice, uhane, vse okrašeno z briljanti, v vrednosti 35.000 din. Dragocenosti je imela shranjene v nogavici med perilom v zaklen.ieni omari. Ko je 28. decembra za hip odšla v mesto, je bila izvršena v omaro na nepojasnjen način tatvina. Tat je o^nesel vse dragocenosti. Nogavico je spet skupaj zvil in položil med perilo na isto mesto ter omaro za seboj zaklenil. Na starega leta je aretirala celjska policija 18 letnega ciganskega muzikanta Aleksandra Gartner, ki je skušal vnovčiti pri celjskem zlatarju dragoceno zapestnico. O tej aretaciji je bila takoj obveščena policija y Mariboru. Ta je zaprosila za izročitev cigana v domnevi, da je prodajal v Mariboru v Ipavčevem sanatoriju pokradene dragocenosti. Na celjski policiji pa so ugotovili medtem, da je cigan z zapestnico v zvezi z veliko tatvino pri Lobeju v Slovenjgradcu. Odpeljali so ga v kraj tatvine. Okradena gospa inženirjeva je takoj prepoznala zapestnico za svojo. 181etni ciganski godbenik Aleksander Gartner, rojen v Vidmu v Italiji in pristojen v Št. Janž na Vinski gori, je trdil, da mu je zapestnico izroeila njesrova teta, ciganka Gartner iz Velenja, naj bi jo v Celju prodal. že zopet Kajnovo dejanje. V Tržeču pri Jurovcu pod Ptujem se je zgodil v noči minulega V Jna Kajnov zločin. Pri nekem posestniku sc se zbrali fantje na žganjekuho. Med nepovabljenimi gosti sta bila tudi brata: 161etni posestnikov sin Jožef šterbal in njegov 18 letni brat Ivan. Na povratu proti domu sta se brata ob dveh v noči sprla. Prepir je končal Ivan Šterbal s tem, da je mlajšega brata štirikrat zabodel in je zabodeni obležal mrtev. Pri belem dnevu odnesel z voza vrečo moke. Koržetov hlapec Požaver iz Cirkovc pri Pragerskem je pripeljal v Zorčičev imlin v zamenjavo žito za moko. Ko je to naložil v Ptuju na voz, je stopil za par minut v Huterjevo trgovino. Ko se je vrnil, je opazil, da mu je odnesel nekdo z voza v kratki odsotnosti vrečo moke. Radi Ijubosumnosti zagrešeno dvojno krvavo dejanje. 32 letni Henrik Medved., ki je bil nameščen v Batovi popravljalnici v Rogatcu je zasledoval in bil zaljubljen v 31 letno Ivano Podmenik, notarsko uradnico iz Hajdine in uslužbeno pri rogaškem notarju. Dne 5. januarja zjutraj je Medved ob osmih zjutraj prišel v stanovanje Podmenikove, katera se je odpravljala na isvoj dom, in oddal iz ljubosumnosti nanjo strel in z enim je sam sebi končal življenje. V tilnik zadeto Podmenikovo so naložili na avto in so jo hoteli prepeljati v ptujsko bolnišnico, vendar je reva umrla med vožnjo pod Ptujsko goro. Namesto v bolnišnico, so jo prepeljali v njen rojstni kraj v Hajdino, kjer so jo v domači hiši položili na mrtvaški oder in jo v soboto ob veliki udeležbi občinstva poicopali, Izprerl sodišča Zaslužena obsodba dveh sester. Kakor smo v našem listu že poročali, je uspelo orožnikom v Slov. Konjicah, da so v oktobru minulega leta odkrili neverjetno žensko posurovelost. V okolici Slov. Konjic, v Podeškem vrhu in Koritnem, sta umrla dva otroka, ki sta bila izročena nadzorstvu 18 letne služkinje, sumljive smrti. Sodno raztelesenje je ugotovilo, da sta podlegla otroka nasilni smrti s hudim stiskanjem trebuha. Aretirana dekla je priznala, da je spravila otroka s sveta iz jeze do gospodarja na ta način, da ju je hudo stiskala za trebuh. Ker sta na enak način preminula tudi dva otroka sestre omenjene nečloveške služkinie, sta dajali obe sestri v rai- nulem tednu odgovor radi štirikratnega umora otrok pred velikim senatom celjskega okrožnega sodišča. 18 letna dekla je bila obsojena na 12 in njena pet let starejša sestra na 15 let hude ječe. | Nasi rafni | Vrhe pri Slovenjgradca. Proti koncu minulega leta je umrl Anton S 1 e m n i k , veleposestnik v Vrheh. Dočakal je 72 pomladi. Bil je pravi krščanski mož. Lepo je skrbel za svojo domačijo, pa tudi za svojo večnost. SpoStovali smo ga vsi, kl smo ga poznali, saj je živel v najlepšem miru s svojimi domačimi pa tudi s sosedi. Položili smo ga v grob, ki je bil prvi skopan na našem novem pokopallšču. Počivaj mirno, blagi mož! Nas pa tolaži upanje, da vidimo se v kraju večnem, kjer smrti in ločitve ve<5 ne bo. — Žalujo6im naše sožalje! Kamnica. Stara 75 let je vdova-mati Marija S t e r n a d , stanujoča v Rošpohu 210, po kratkem in mukepolnem trpljenju mlrno v Goepodu zaspala 1. januarja. Rajna je bila zvesta naročnica in čitateljica »Slov. gospodarja«. Pogreb je bil 3. januarja ob veliki udeležbi, ki je spričela ljubezen in spoštovanje, ki ga je rajna uživala, Naj počiva v miru! — Hčeram in ainu naSe sožalje! Sv. Janž na Dravskem polju. 4. januarja smo položili k zadnjemu počitku pridno in dobro mamico K a c Marijo iz Rošnje 23, ki je po kratkem in mukepolnem trpljenju zapuatila v 55. letu starosti žalujočega moža in štiri otroke. Z njo smo izgubill dobro mater in akrbno gospodinjo. VeliCasten je bil njen pogreb. Naj v miru počiva! Bodi je Bog bogat plaCnik za vsa njena dobra dela! — zalujočim naše sožalje! Sv. Rnpert v Slov. goricah. V prerani hladni grob 80 položlli v soboot, 7. januarja, posestnika Feliksa š 1 š k a , sina pred 20 leti umrlega jeruzalemskega in rimskega romarja Franca šiSka. Rajnd je bil dober goepodar in svetovalec soaedom v gospodarskih panogah, bil je pa tudi vzoren mož in d<>ber oCe svojlm Se nepreskrbljentm trem otrokom. Vsi ga bodo težko pogrešali. Preostalim daj Ijubi Bog močni vir tolažbe, da bodo ta hudi udarec usode v vdanosti v voljo ViSjega laže prenašali! Rajnemu naj aveti večna luč! Sv. Benedikt v ""ov. goricah. Tukaj mno ob lepem sprevodu pokopali K e r m e k Friderika, poštarja, ;.osestnika in gostilrr*on-ja. Pokotjni je bil plemenitega -n<»xoja tr. je bll daleč naokrog epoštovan '¦". priljubljen. Umrl je na posledicah bolezenske kali, kl jo je dobil v vojni. Za njim žaluje soproga, mala Milika, brat in sestra, katerim Izrekamo sožalje — rajni pa naj počiva v miru! Apače. Umrla je predzadnji dan lanskcga leta V precejšnji starosti Nasovčanka Jožefa K r e s 1, ki je bila rojena na slovenakem Vranskem, po možu pristojna v Nemčijo, umrla pa v narodno zelo mešanem apačkem ozemlju. Novoletni dan jc bila pokopana. Ganljivo in tolažilno je bilo slovensko petje ob grobu, ko so pell akoraj vsi udeležsnci pogreba. Slovenci, še večkrat tako! Tako je lepo in tolažilno! Rajna naj počiva v miru! — žalujočim naše sožalje! Sv. Urban. Tužno so zapeli urbanski zvonovi ter jtiaznamli žalostno novico, da je nagle smrti od kapi zadeta umrla B e 1 e c Alojzija, stara 69 let. Rajna je bila žena cerkvenega ključarja in je 49 let živela v np 'epS5 slogi in krščanski ljubezni s svojim možem. Vzgojila je v*č otrok, od katerih še živijo Stirje sinovi in tri h6ere, kateri so že vsi samostojni gospodarji. Bila j« globoko verna in v istem duhu je vzgojila tudi avoje otroike. Hodila je vsak mesec k mizi Goapodovi. Prebirala je zelo rada »Slov. gospodarja«, kateri zahaja v hlšo že 50 let Kako je bila rajna priljubljena, je pokazal njen pogreb. Na grobu se je poslovil od rajne z v srce segajočim nagovorora domači g. župn':c Razbornik. Naj bo rajni Vsemogočni za vaa njena dohra dela bogat plačnik! — žaluJočim ostalim naše sožalje! Sv. Jarij ob juž. žel. 4. januarja amo pokopali iasrtiUjivega starčka Jožefa PeCarja, p. d. starega šimona iz Bežovja. Malo mu je manjkalo, da ni izpolnil 91 let; šel je za svojo ženo Urfio, kl mu je umrla pred pol letom. BH je vedno trezen, pošten, krščanski mož in gospodar, kakoor je še sedaj njegova hiša poštena in spoštovana. Naj v miru počiva — žalujočim pa naše sožalje!