fasftnTria pTa^ana * gclovfaf
Uredn. 440
Ceftal Din
Leto 11 (IX.), štev. 1	^	('•	Maribor,	porcdeljek	2.	januarja	1928
ik
JUTRA'
iahaja razon nedoljo in praz&fk&v vsak dan ob H5. uri Račim pri pežtaem 6«Jc. n«. * Ljubljani tt„ \\A09 Verja maaečne, prejem« v upravi >4) po paMIO Dfo. dooiavSjen im iOro pa te Din
U rad tri atvo i-n » prava; M aribor, Al e kceadrova ©««ta it. 13
OgM po tarifo
Ogiaoa epsajejjM tudi čekani ed«*eWc 0Jmkst‘ v i	Prutmaan	aNMt	BM
Tetka kriza mariborskega
gledališča
FINANČNI ODBOR DOVOLIL LE 320.000 DIN PODPORE. — LIKVIDACIJA OPERE GOTOVA STVAR, OBSTOJ GLEDALIŠČA RESNO OGROŽEN.
BEOGRAD, 2. januarja. Na včerajšnji seji finančnega odbora je bil predlog o podporali gledališčem sprejet v končni obliki. Predlog ogroža resno posebno obstoj gledališč v Mariboru in Ljubljani. Mariborskemu gledališču je bila namreč priznana Je letna subvencija 320.G00 Din, dočim bi morala ostala provincijalna gledališča prenehati ali pa se združiti in sicer: na eni strani Osjek in Novi Sad, na drugi pa Sarajevo in Split. Vsako izmed teh novih gledališč bi dobilo leto subvencije 760.000 Din. Predlog posl. G r o 1 a, da smejo gledališča avtonomno
uporabljati svoje dohodke, bo predložen šele finančnemu ministrstvu v končno odločitev.
Z nadaljnim obstojem gledališča v Mariboru je zvezan tudi pogoj, da votira mestna občina mariborska gledališču letno subvencijo v znesku 200.000 Din. Ako pa bi mestna občina to odklonila, potem bo gledališče likvidirano. Na vsak način pa se likvidira opera v Mariboru. V načrtu je dalje ustanovitev dveh potujočih gledališč, ki bi gostovali v posameznih mestih, kjer ni gledališč.
ne udeležijo »vlačenja« korporativno in tudi sami prispevajo konjsko vprego 3 parov. Rečeno — storjeno!
Vse je bilo pripravljeno za »slavnostno« vlačenje snežnega pluga, ki notabe-ne že več let ni stopil v akcijo. Občinski funkcijonarji gornje vasi kot asistenca, vas polna gledalcev — prizor za 'bogove! Nenadoma, kot bi treščilo iz neba, se pojavi g. župan z možakarji iz spodnje vasi. Na splošno »zaprepaščenje« kon-statira g. občinski predstojnik, da je on župan, da bo on odločil kedaj in kje se bo vlačil snežni plug, da nihče drugi nima razpolagati s snežnim plugom itd. Vmes so posegli tudi drugi gospodje iz spodnje vasi. Beseda je dala besedo, slovenski in nemški medklici so povzročili splošno zmešnjavo, v kateri so začele padati krepke zaušnice gospodov občin-
Proračun zunanjega ministra
USTANOVITEV TREH NOVIH KONZULATOV. — VPRAŠANJE NAŠEGA POSLANIŠTVA V MOSKVI.
BEOGRAD, 2. januarja. Finančni odbor je danes dopoldne razpravljal o proračunu zunanjega ministrstva. Minister dr. Marinkovič je najprej pojasnil posamezne postavke, nato pa poudarjal, da je bil letos proračun znatno znižan, tako da se je prihranilo 33 milijonov. Da ie letošnji proračun v razmerju z lanskim nekoliko večji, je posledica tečajnih razlik glede stroškov inozemskih zastopstev. Zunanja služba se bo v zvezi s sprejetjem zakona o vrhovni državni u-pravi temeljito reformirala. Končno je minister sporočil, da bodo v kratkem ustanovljeni konzulati naše države v Haagu, Buenos Airesu in Tokiju.
Na medklic opozicije, zakaj vlada še
ni ustanovila poslaništva v Moskvi, je odgovoril Marinkovič, da so tostvarne priprave že v polnem teku.
Posl. Svetozar Pribičeyič je v razpravi izražal svoje začudenje, da ni bilo mogoče ministra pripraviti do tega, da bi podal obširen ekspoze o zunanjepolitičnem položaju naše države. Pokre-nil je obenem zopet vprašanje ustanovitve skupščinskega odbora za zunanjo politiko in naglašal, da je bila to poprej vodilna zahteva demokratov Davidovi-čeve frakcije, čim pa so prišit na vlado, so takoj kapitulirali. Jugoslavija, je zaključil govornik, je danes edina država v Evropi, ki nima oubora za zunanjo politiko.
skih svetnikov... Med krikom in vikom je snežni plug bil eskortiran nazaj v »ga-ražo«. Manjkal je le filmski operater, M bi mogel ovekovečiti to tragikomično komunalno zadevo.
Končni efekt je bil ta, da so očetje gornje vasi kljub zabuhlim obrazom vztra-j jali na svojem sklepu in pozneje j- po-, tegnili plug do mesta, na veliko veselje' Mariborčanov, ki so se Silvestrovanja v; gornji vasi udeležili v velikem številu,' spodnja vas je pa bila zapuščena in prazna, tudi g. župan je najbrž slabo spal.. J
Brez dvoma se bo mučna zadeva čast-j no poravnala, saj pravijo, da so čudaki! samo v Ribnici, Lembergu, Veržeju in vj nemški Schildi! Mariborčani smo-imeli! pri celi stvari še korist, vendar lahko' razmišljujemo o resničnosti pregovora:!
»Dobrota je sirota!« —
DsmoiFJranje naše poštne službe
POŠTNE RAZMERE PRI NAS IN V SOSEDNJI AVSTRIJI.
Bitka za občinski sneinl plug
SNEŽNA ODEJA V MESTU IN OKOLICI. _ VESELJE IN ŽALOST. - SILVESTROVANJE POD POHORJEM. — SKRBI OBČINSKIH OČETOV. — TRAGIKOMIČNA AFERA. - BOJ MED OBČINARJI.
drnjali fijakarji in zimski športniki, ki
Maribor, 2. januarja.
Dobrotno nebo nam je za slovo starega leta natrosilo debelo plast snega enim v veselje, drugim v skrb in žalost. Saj je pa tudi hudo za nas navadne zemljane, ki si ne moremo privoščiti luksurijozne-ga zimskega športnega razpoloženja in smo primorani gaziti brez krpljev in smučk debelo snežno odejo, večkrat v slabih, proletarskih čevljih, če je treba, tudi daleč tje v okolico.
Pa je še vendar veselo na svetu, če Imamo skrbne občinske očete, ki jim je blagor višjih in širših ljudskih plasti resnično pri srcu, ne pa samo v besedah. V Mariboru smo v tem oziru včasih na boljšem, včasih na ^labšem, kakršen je pač — »političen kUrz«. Kot merilo občinskega gospodarstva se večkrat navajajo ceste, ki se jih moramo še posluževati, dokler ne ho uveden aeropromet. Kar se tiče sedanjega stanja naših mestnih cest (pod snežno odejo) moramo priznati, da je v redu, ker pridejo vendar enkrat spet na svoj račun gg. fiiakarji, ki se jim jc prorokovala že smrt; s svojimi cinglajočimi sanmi dirjajo drug za drugim v okolico, ki je odeta z debelo odejo. Razumljivo pa jt‘, da godrnja razvajeno meščanstvo, navajeno parketa iti Čistega trotonrja, nezadovoljna pa je seveda tudi že prej omenjena »kasta« slabo obutih. Vsem pa nikdar ne moreš ustreči- če bo tlak očiščen, bodo n’i
sedaj kot sankaški priveski prifrče izpod Pohorja naravnost pred hišna vrata, kot smo to videli za Novo leto.
Imamo pa v naši okolici občino, ki je pred kratkim dobila »novopečeni« odbor s »staropečenim« županom. So to možje, ki sc zavedajo, da so prišli do oblasti in veljave ter nekaj pomenijo. Sicer se medsebojno tudi ne gledajo prijazno, saj so pristaši dveh »kišt« nasprotujočih si nazorov, v resnici pa gre najbolj za nadoblast gornjega in spodnjega dela občine, ki ob sezoni kar tekmujeta za čim večjo pridobitev mariborskih izletnikov. Seveda so vmes čisto egoistični nameni gostilničarjev-odbornikov, ki so s svojimi prijatelji v večini napram manjšini spodnje vasi, ki pa ima po milosti v svoji sredi župana.
Ta večina gornje vasi je hotela ustreči mariborskim izletnikom, posebno pa sebi s tem, da bi se za Silvestra debele snežne plasti s ceste odstranile s pomočjo občinskega snežnega pluga. Tako- bi Mariborčani imeli priliko, preživeti Silvestrov večer vsaj pod Pohorjem, če jim že športaško nerazumevanje ne dopušča praznovanja vrh pohorskih planin...
Kratek sestanek pri g. svetovaleu-go-stilničarju v gornjem delu pbčine odloči, da se snežni plug takoj »potegne« in sicer naravnost od gornje vasi proti ^ ■
- tu. V ‘-vrho kontrol- a odborniki v
Maribor, 2. januarja.
Avstrijski časopisi so te dni objavili kratka, pa zanimiva poročila o novem avstrijskem budžetu za !. 1928. -Tako najdemo v budžetu poštnega ministrstva za investicije za' pošto, telegraf in telefon 75 milijonov šilingov, od tega 64 milijonov za izpopolnitev telefonske mreže in popolno avtomatizacijo telefona,
3 milijone za izpopolnitev telegrafa, ostalo pa predvsem za nabavo 100 novih poštnih avtobusov za osebni promet. Teh par suhih podatkov jasno dokazuje, kako v sosednji republiki Avstriji, na koje gospodarske razmere smo gledali nekako s pomilovanjem, naglih korakov gredo k popolnemu moderniziranju in čim največji izpopolnitvi enega izmed najvažnejših modernih prometnih sredstev.
In pri nas? O kaki velikopoteznosti v razvoju naše poštne službe ni govora, razim nekoliko tam, kjer nas mednarodne pogodbe k temu silijo. Kar se je v Sloveniji tekom zadnjih let izvršilo glede izpopolnitve naše telefonske mreže in glede uvedbe avtobusnega prometa na nekaterih progah, je bilo izbojevano po dolgih mukah v večnem boju z odporom balkanske primitivnosti.
Sedaj pa čujemo, da nam hočejo demontirati še velik del tega, kar že imamo. Z novim proračunom naj bi bila zvezana ponovna redukcija osobja pri po-'štah v Sloveniji (uradništva in služite-Ijcv) za 10 %. Nastavljajo se dnevničarji, kvalificirano osobje pa se hoče pometati na cesto. Neverjetna kratkovidnost in nazadnjaštvo, ki se skriva pod zvenečim imenom štednje, ki pa ne pomisli, da- zadaja našemu skupnSmu gospodarstvu stokrat težjo škodo nego bo morebiti prihranjeno.
j V Sloveniji imamo že od nekdaj sistem pomožnih in pogodbenih pošt. V interesu našega narodnega gospodarstva je bilo le nujno potrebno, to mrežo naše poštne službe izpopolnjevati. A že delj Časa se čuti iz Beograda oster veter proti temu, onemogočeno je s posebnimi fermani ministrstva, vsakoršno nadaljno ustanavljanje pomožnih in pogodbenih 'pošt, češ da tudi v južnih krajih izhajajo brez tega. Tudi to je seveda zavito v lep p'ašč štednje.
Pe'"r rt dostava por'c jc v Sloveniji iz-> precej, 'duri no idealno. Se-o iz Beograda, da bodo sploh
ukinili selsko dostavo, češ da je to stvar občin in ne države. Pri tem pa ne pomi-j slijo na slovenski sistem občin, ki so po velikem delu majhne. Ne pomislijo pa' zlasti tudi, da nimajo pravice od nas še] pobirati davke, ako nameravajo !jud-j stvu vzeti vse ono, kar je z vidika sta-; rega gesla: Cas je denar —- in v interesu! našega narodnega gospodarstva nujnoj potrebno. Postavljati se na stališče, daj n. pr. v močno industrijskem kraju, ki nima lastne pošte, ni potrebna dnevna] selska dostava pošte, kaže popolno, celo najprimitivnejše nerazumevanjego-J spodarskih prilik in potreb.	,	^
Žalostno je, da se vrši in se nam obe«] ta še nadaljno demontiranje našega vi4 sokega in srednjega šolstva, demontira-, nje naših poštnih razmer in marsikaj; drugega pod režimom, v katerem vodi' po zatrdilih SLS-listov baš naša slovenska ljudska stranka veliko besedoi Rai zumljivo pa je to, če vemo, da se ta. stranka doslej v poštnem ministrstvu skozi celo leto ni borila za drugo, nego za premestitev treh odličnih slovenskih uradnikov iz Slovenije.
Ali so poslanci SLS postali na radi-kalskih oazah slepa in poslušna jagnjeta? ali pa jim je strankarska strast tako za-mračila pogled, da ne vidijo več Slove«1-nije in njenih težav, ampak samo svoje partizanske interese?!	'
________________________________iibsi
Krvava novoletna proslava.
Po vseh gostilnah so čakali na po-četek novega leta in ko je odbila zad nja ura starega leta, se je začelo vse splošno čestitanje med zjianci in neznanci. Ker so pa povsod izjeme, se jc tudi v neki gostilni na Teznem mesto bratoljubskega nazdravljenja začelo prepiranje in pretepanje. Ob treh zjutraj je bila poklicana rešilna postaja, da nudi prvo pomoč žrtvi te novoletne proslave, 221etnemu ključavničarju Maksu Mandl, ki je dobil z nožem rane po glavi in po roki. —
1 nožem v roko.
Delavec Josip Galer iz Limbuša je včeraj popoldne, ko je korakal proti domu, naletel na rabijatnega sovaščana, ki mu jc na običajen nagovor z nožem prebodel roko spoz in skoz. Napadeni se jc prvi dan novega leta znašel v bolnici. —
Iz našega avtobuspromsfta
ZAKAJ SO AVTOBUSI PODOBNI ŠK ATLJAM IN DENARJU. - NASVETI O ZBOLJŠANJU PROMETA. — DOBRODUŠNOST IN HUMOR NAŠEGA OB
ČINSTVA MED VOŽNJO.
Maribor, 2. januarja.
Mestni avtobus-promet se tudi v teh sneženih dneh razvija prav veselo v mestu samem kakor tudi v okolici. »Škat-Ije* — tako so nekateri krstili naše lične avtobuse — so navadno polne zlasti zjutraj In proti večeru. Dasi imajo avtobusi res obliko škatelj, vendar se nam zdi ta naziv radi oblike same docela krivičen. Dober prijatelj nam je pa razložil, da je ta naziv upravičen, ker se v avtobuse natlači in nagnete često ljudi tako na tesno kakor sardele v škatljah. Iz tega vidika ima moj prijatelj vsaj deloma prav. Vendar se jaz še sedaj ne morem docela strinjati ž njim. Za svojo osebo sem vsled žalostnih skušenj mnenja, da so naši avtobusi že najbolj podobni denarju. 2 njimi je namreč prav tako, kakor z denarjem. Kadar bi jih Človek potreboval najbolj nujno in krvavo, pa jih ni od nobenega konca in kraja. Torej prav tako kakor pri denarju. Zadnjič sem se hotel prepeljati izpod okrilja sv. 'Jožefa na glavni kolodvor. Ker sem dobil informacije, da ni pričakovati avtobusa v moji smeri, sem jo mahnil po progi kar peš v sladkem upanju, da dobim kako zvezo s kolodvorom vsaj na Kralja Petra trgu, kjer se koncentrira ves okoliški promet. Ali mislite, da se mi je posrečilo? Kaj še! Hitel sem dalje po progi v nadi, da me kak tak voz vsaj dohiti in mi pripomore do vlaka. Pa vse moje nade so se razblinile. Niti en avtobus me ni dohitel, tako naglo sem hodi! in res ujel vlak prav pri zadnji dlaki na koncu repa. — Neka gospa je čakala na Kralja Petra trgu na zvezo s Pobrežjem. Čakala je nič manj nego poldrugo uro, avtobus pa si je ta čas krpal pljuča nekje na Aleksandrovki.
Res je, da je nujno potreba določiti ifiksni odhod avtobusov — makari vsa-jke pol ure — vsaj na glavnih postajah. ijTako bi imelo občinstvo vsaj nekaj gotovosti, sedaj je nima pa prav nič in često prezeba in stopica pri postajah toliko časa, da bi lahko prišlo že trikrat peš domov. Pa še več drugih izpopolnitev tega prometa je potrebnih. Vsak avtobus ima spredaj svojo številko, ob straneh pa naznačeno progo. Številka bi bila pa prav potrebna tudi na zadnjem delu avtobusa, da marsikak zapoznelec še. lahko v zadnjem hipu pospeši korake in ujame avtobus še na postajališču. Tako pa marsikdo hiti in ko pride bližje, vidi, 'da je to ne njegova, ampak druga proga. Na ta način bi se obenem preprečilo, da [bi občinstvo ne vstopalo na napačne [proge. Na glavnih postajah, zlasti na [Glavnem in Kralja Petra trgu je pogosto toliko občinstva, da nastane pri vstopanju prava gnječa. Ob takih prilikah se prav nič ne ozira ne na spol, ne na starost in tudi ne na to, kdo je že preje prjšel. Neki hudomušnež je pogruntal, da naj bi uprava avtobus-prometa postavila na taka prometna čakališča posebne uslužbence s številkami od 1—30.
Te Številke bi naj bile 11. pr. tako velike kakor tiste, ki se izobešajo pri javnih tombolah. Vsak čakalec bi dobil svojo številko okrog vratu v tistem redu, ka kor je prišel. Tako bi se pri vstopanju ne mogla zgoditi nobena nepristranost in bi ne bil več kršen princip »kdor prej pride: ta prej melje.«
Po novem letu se obeta izboljšanje avtobus prometa in se baje postavi še več voz v obrat. Najbolj obremenjena je proga Studenci, kjer bo potreba vpeljati vsaj še par voz. Avtobus-prometna u-prava bi morala imeti v evidenci tudi — pogrebe, da bi vsaj za tisti čas uporabljala več, ali pa večje vozove.
Pa ne samo potrpežljivo, ampak tudi zelo dobrodušno in često hudomušno je naše občinstvo. To se lahko opazuje zlasti v prenapolnjenih avtobusih. Človek bi mislil, da bo ob takih prilikah največ grajanja in nevolje. Pa je navadno ravno nasprotno. Ljudje se gnetejo in prerivajo ter zbijajo šale tako, da je taka vožnja v gnječi navadno dosti zabavnejša nego ona, kjer se sedi lepo komodno. Mec smehom in šalami se temu in onemu celo pripeti, da pozabi pravočasno izsto piti in mora potem peš nazaj. Često se čuje tudi kaka prav originalna, pa tudi pikra opazka, ki se pa smatra tako dobrodušno, kakor je povedana.
Zadnjič smo vstopali na Kralja Petra trgu. Avtobus je bil že natlačen, priha jali pa so še vedno novi pasažirji. Šofer je dajal listke in klical: »Le še naprej, le naprej!« Seveda se je zabasalo in ni šlo nikamor več, česar pa šofer ni videl »in je še vedno hotel sprejemati nove pot' nilce. »Ne gre več, ne gre več!« so se oglašali zadaj stisnjenci vedno bolj nevoljno. »Če sem pa dopoldne imel celo 40 ljudi,« ugovarja šofer, »sedaj pa va§ vendar še ni toliko.« Nato pa se nekdo zglasi in pravi: »Če ste jih imeli res 40, potem ste pa pozabili pristaviti, da je bilo vseh teh 40 rojenih v letošnjem letu.« Pa je prešla nevolja in se je oglasil smeh.
Na studenški progi avtobus pri naglej' ši vožnji zelo poskoči pri prevozu Fran-kopanove ceste. Bojazljivci pri tem za-kriče, ker se boje, da se prevrnejo.* Tule se bomo enkrat res prevrnili,« pravi zadnjič nekdo. Pa se oglasi ravnodu šno moški glas: »Mocht ja niks, ist jo lauter Mist von Brunudorf.« Kaj pa, da je bil tudi on Studenčan. Seveda se je vse smejalo in mu ni nikdo vzel za zlo njegove opazke.
Tako se čeblja in zabava v vseh jezikih. Seveda prevladuje slovenščina, katero dobro razumejo tudi tisti, ki že iz svoje stare navade govore nemški. Saj slede slovenskim razgovorom in kar vpadajo s primernimi nemškimi opombami.
Naši ljudje so res zelo dobrodušni in imajo kljub slabim časom Še vedno dosti humorja. Naj bi ohranili obe lastnosti v polni meri tudi letos!
m
REPERTOAR:
Pondeljek, 2. januarja. Zaprto.
Torek, 3. januarja ob 20 uri »Eva« ab. D. Kuponi.
Sreda, 4. januarja ob 20 uri »Živijo ta-tovjk ab. C. Premijera.
Četrtek, 5. januarja ob 20 uri Madamc Butterfly« ab. A. Kuponi.
Petek, 6. januarja ob 15. uri »Rokovnjači«. Znižane ccne. — Ob 20 uri »Orlov«. Prvič.
»Živijo tatovi« na mariborskem odru. ,V sredo, 4. t. ni. bo v mariborskem gledališču duhovita, zanimiva moderna komedija od Dante Slgnorinija »Živijo tatovi«, ki je dosegla pred leti na Rein-Sardtovem odru zelo lep uspeh. Režija "9 V rokah g. J. Koviča
Sankanje po prometnih potih
je za pasante silno nevarno. Merodajni faktorji naj bi gledali na to, da se javna sankališča napravijo dostopna vsem slojem prebivalstva, a sankanje na prometnih cestah v Mariboru ter v okoliških občinah naj se kategorično prepove. Slučajni padec poanta ima lahko težke, usodepolne posledice. Tako se razburja mestno prebivalstvo, da so Strma ulica, Ob obrežju, Ribiška in Pristaniška ulica od Vodnikovega trga spremenjene v prava javna sankališča, kar je za pasante zelo nevarno. Istotaka nevarnost je na bregu »Ob izvirkih« v Studencih. Upamo, da ta opomin, za objavo katerega smo naprošeni od strani nedeljskih izletnikov in vsakodnevnih pasantov zadostuje in da bodo merodajni faktorji prepovedali sankanje na javnih poteh in stezah. Razen tega pa je sankanje v vseh imenovanih ulicah, ki slučajno vse gravitirajo na dravsko strugo tudi za san-— skrajno iipvar’10!.
Mariborski in dnevni drobiž
Sela širšega odbora mariborskih organizacij SDS
se bo vršila jutri, v torek 3. januarja ob 20. uri v dvorani restavracije Kosič, v Vetrinjski ulici. Radi važnosti dnevnega reda je dolžnost vseh odbornikov, da se seje udeleže. — Srezki odbor SDS.
Razveseljiva vest za mariborsko splošno bolnico.
Kakor se nam poroča, namerava mariborski oblastni odbor razpisati mesto roentgenologa-specijalista in končno urediti tukajšnje nevzdržne razmere v tem pogledu, kar bodo gotovo ne samo zdravniki temveč tudi javnost pozdravili z zadoščenjem.
Statistični pregled zunanje trgovine za I. polletje 1927
se dobi tudi pri Glavni carinarnici v Ljubljani. Knjiga stane Din 30.
Lindbergov koncert.
Vstopnice za koncert slavnega Finca Helge Lindberga,- ki bo v sredo, dne 4. t. m. se že dobe v predprodaji v trgovinah gg. Zlate Brišnik in gos. Hofer. Ponovno opozarjamo čitatelje na ta izreden umetniški dogodek. Lindberg slovi kot najboljši sodobni koncertni baritonist. Njegovo kvaliteto izpričuje tudi dejstvo, da bo na povabilo glasbenega Dunaja priredil tam dvomesečni pevski tečaj.
Uboga naša materinščina!
Med šumo lepakov, letakov iti drugih objav, ki jih je človek čital na starega leta dan, pa tudi sicer pred raznimi »slovesnimi prireditvami«, jih je bilo velika večina seveda z roko pisanili in »slikanih«. To je čisto razumljivo, zlasti če je lepa pisava; v oči pa je moral zbosti vsakogar jezik na teh objavah po kostanjih in hišnih vogalih v našem mestu. Da le ni sram podpisati se gostilničarja oziroma naznačiti ime gostilne, ki obeša takele in podobne lepake: »Vabilo! na Silvestrov večer, kateri se vrši v soboto, dne 31. decembra v prostorih gostilne... pobrešje, godba, ples itd. je najbolje oskrbljeno, vstop prost: Začetek 8. uri. k obilni udelešbi vabi gostilničar.« To je samo en primer pačenja slovenščine. Prepričani smo, da marsikateri oglaševalec namenoma ali vsaj iz največje malomarnosti izdaja taka ciganska besedila ter se norčuje iz jezika naroda, ki mu daje eksistenco. Priporočamo vsem, da posvetijo malo več pažnje čistoči naše pisane besede, sicer bo treba renitent-neže postavljati na sramotni oder!
Šolska ladja »Jadranska Straža«.
»Jadranska Straža«, ki ima svojo centralo v Splitu, podružnice pa že skoro po vseh mestih naše države, je nabrala že prav visoko vsoto za nakup šolske ladje, ki bo podarjena naši vojni mornarici in bo imela ime: Jadranska Stni' ža. Kakor se nam poroča, je tudi oblastni odbor v Mariboru sklenil, da votira iz nabranih sredstev fondu za nakup te ladje znesek 15.000 Din in je denar tudi že nakazal.
Društvo jugoslovanskih akademikov Ptuju.
priredi dne 5. januarja ob pol 21. zvečer Narodnem domu čajanko s plesom mesto oficijelnega akademskega plesa. Reklamacije glede vabil naj se naslovijo na naslov: Pavšič Ivan, medicinec v 3tuju. Čisti dobiček je namenjen Podpornemu fondu revnih visokošolcev. Pričakujemo, da se odzovejo meščani vabi-u ter posetijo to družabno prireditev, zlasti tudi trgovci in obrtniki, katere smo doslej na naših prireditvah videli žal le v malem številu. Mnenje, da tvori akademik posebno kasto za sebe, je popolnoma napačno in bi nas zelo žalilo, ako bi po odsotnosti nekaterih krogov na naši prireditvi morali sklepati, da to napačno mnenje še vlada. Na veselo svidenje torej 5. januarja zvečer v Narodnem domu!
Mirno silvestrovanje
beleži letos policijska kronika. Čeprav so bili na intervencijo policijske ga komisarijata vsi lokali, gostilne in tavarnc odprte do treh zjutraj, ni prišlo vso noč do nobenega incidenta. Aretirani sta bili le dve osebi, vloženih pa je bilo več prijav radi prekoračenja policijske ure
K nesreči na Glavnem trgu.
Pišsjo nam: Tragični dogodek, ki se je pripetil v soboto dopoldne na Glavnem trgu, ko je bila povožena in težko ranjena 72 letna Marija Petek iz Nove vasi, a bi bilo lahko še več nesreč, naj bo glasen opomin vsem, ki ob vsaki priliki obljubljajo Mariborčanom mestno tržnico s stojnicami. Kajti podaljšek Glavnega trga na Koroško cesto je za mesarje morda primeren, za splošni promet ob sobotah pa za občinstvo zelo nevaren. Ob času nesreče se je gnetlo pred Rešilnim oddelkom toliko ljudstva, da bi bila glede na gnečo avtomobilov, vozov in sani vsaka druga, tretja ali četrta nesreča povsem razumljiva. Ker se podobne nesreče večkrat dogajajo, bi bilo pač potrebno, da se itak ozka Koroška cesta osvobodi za promet mesarskih stojnic ter zgradi že tolikrat obl ji}’-' I ljena mestna tržnica.
Samomor v Silvestrovi noči.
Tik pred nastopom novega leta Je počil pod državnem mostom strel in 261etni Aleš Ivanuša iz Ptuja, bivši dijak učiteljišča, se je zgrudil mrtev na tla. Zadnji čas je živ_el pri sorodnikih v Brebrovniku pri Ivanjkovcih, v petek pa se je pripeljal v Maribor in se ves dan kakor tudi v soboto zabaval po raznih lokalih. Silvestrov večer je praznoval v kavarni »Drava«, bil je ves večer dobro razpoložen in ni nihče slutil, da bi imel kake težke misli ali zle namene. Ob nastopu novega leta, ko so si družbe, prija-telji in znanci, čestitali srečno novo leto, je tudi Aleš vstal od svoje mize, zaklical »Živelo novo leto!« ter se na to odstranil iz šumnega zabavišča. Stopajoč iz kavarne, pa si je med vrati nenadoma pognal kroglo iz bowninga v desno sence ter se zgrudil. Na kraj tragičnega dogodka je prispela komisija policijskih uradnikov in zdravnika ter ugotovila smrt. Istočasno je prispel tudi rešilni avto, a se je vrnil prazen, ker je truplo samomorilca prepeljal že mestni pogreb ni zavod v mrtvašnico. Vzrok samomora je popolnoma neznan. Sumijo, da je pognala nesrečneža v smrt huda skrb za eksistenco, ker je bii že dolgo brez službe.
V valovih Drave.
V soboto, dne 31. t. m., pol ure pred polnočjo se je 551etna Ivana .Mastnak pognala v samomorilnem namenu z mostišča pri brodu v Dravo. K sreči jo je opazil mimoidoči Jože Breznik in z velikim naporom potegnil z lopato že nezavestno na suho. Z rešilnim avtom so jo nato prepeljali na dom, kjer se je zopet zavedla ter ostala^ v domači oskrbi. Kot vzrok poskušenega samomora navaja obu-panka odpoved stanovanja. —
Kokošji tatovi pod ključem.
V zadnji dobi so se v Mariboru trt okolici ^ ponavljale tatvine kokoši. Dolgo časa pa kljub zasledovanju s strani policije in orožništva ni bilo mogoče izslediti tatinske družbe. Včeraj pa je mariborski policiji končno uspelo, da je aretirala glavnega udeleženca, 271etnega Filipa Jug iz Slovenske Bistrice. Na sled so mu prišla oblastva na ta način, ker je pri neki tatvini izgubil dokument s svojim popolnim imenom. Pri zaslišanju je Jug različne tatvine priznal, zlasti pa obremenjujejo njegove izpovedbe zakonca S. Z njima je izvedel, kakor zatrjuje, večino tatvin, dočini je sam »nastopil« le enkrat, in sicer pri Luki Furmanu v Radvanju, kjerje pobasal deset kokoši in mlado p ras e, katero pa je moral izpustiti, ker je preveč cvilijo pred svinjakom. Perutnino je latinska družba deloma porabila zase za praznike, deloma pa prodajala po dnevnih cenah. Omenjena trojica je osumljena tudi, da je izvršila tatvino v Dečjem domu, kjer je I. decembra izginilo 20 kokoši.
Oporoka in zdrav razum.
— Je li bil tvoj stric pri zdravi pamet!, ko je umrl?
— Tega še ne vemo; še nismo odcrli oporoke,
Šport, ki izvira iz mitološke
ctob@
ČMS SMUČARSKEGA BOGA DO SMUČARSKIH TEKEM.
Ko se smučarstvo tudi pri nas močno fazvija, bo veliki večini smučarjev vendar neznano, da se ukvarja s športom, ki je na svetu brezdvomno najstarejši.
Ta šport izvira iz predzgodovinske dobe. Velik; učenjak K. B. Wiklund, profesor slavne upsalske univerze, je spisal zanimivo knjigo o smučarstvu ter zbral o tej vrsti športa zanimive podatke iz mitologije severnih narodov. Že v poganski dobi je zavzemalo smučarstvo velevaž-no mesto v življenju Švedov in mitologija je ustvarjala posebno božanstvo v zaščito smučarjev. Smučarski bog se je imenoval Uil in njegovo ime se ie ohranilo še v mnogih krajevnih imenih na Švedskem, kakor Ulltuna, Ullevi itd. V skalah pokrajine Upland je vklesana celo njegova slika. Poganska mitologija na severu je ustvarila tudi smučarsko boginjo, imenovano Skade, hčerko orjaka in ženo Njorda.
Iz prastare dobe uporabljajo Skandinavci smuči, ki se razlikujejo od običajnih v tem, da je eden del veliko daljši od drugega. Smučar se z daljšim delom vozi, s kratkim, ki je obšit s kožo, pa poganja Od prastarih dob so smuči udomačene tudi v Sibiriji, a sta pri njih oba dffa enako dolga.
Švedsko društvo za gojenje smučar-'tva ima o tem športu velikansko in za-
nimivo literaturo. Smučarstvo je najpriljubljenejši šport tia Švedskem. V vseh pokrajinah se bavi z njim staro in mlado in smuči so najobičajnejši dar, ki se da otrokom, ko začnejo hoditi. Vse oblasti in vse ustanove prispevajo v obilni meri smučarskim tekmam in vse občine oskrbujejo revne šolarje ne samo s šolskimi knjigami, ampak tudi s smučmi. V severnih krajih so smučarski Izleti učiteljev in učencev nekaj vsakdanjega.
Ob največji pozornosti dežele in impozantni udeležbi se vrši vsako leto zgodovinska smučarska tekma na dolgi progi skozi Dalekarline. Ta tekma se imenuje Vasa-tekma, vrši se pa na progi, katero je pred »00 leti na smučih preletel veliki švedski kralj Gustav Vasa, to je bežal pred svojimi sovražniki. Ko je bil kraljevski begunec že ob norveški meji, so se pa dvignili njegovi zvesti dalekar-linski kmetje ter z junaško silo zaustavili sovražniku pot. Ta dogodek je višek dramatike v švedski zgodovini. Z daiekar-linskimi ustaši je kralj Gustav Vasa pregnal tujce iz dežele ter položil temelj srečni državni bodočnosti.
Vasa-tekma je trajen spomin na te velike dogodke. Tamkaj prisostvuje vsako leto tudi kraljevska rodbina, ki se že pred začetkom preseli v mestece Mora v Dalekarliniji.
30 let išče zaklad
V neki madžarski vasi blizu mesteca Hagy-Dubosarmeny se je pred 30 leti prikazal v sanjah nekemu pastirju hunski kralj Atila. Atila je skromnemu pastirju naročil, naj koplje v bližini neke stare kolibe koncem vasi, kjer bo našel ogromno bogastvo kraljevih zakladov, ki so Stoletja zakopani. Kmalu nato se je prikazal Atila tudi pastirjevi soprogi. V snu ji je Atila naročil naj koplje pod omenjeno kolibo koncem vasi, kjer je njegova grobnica in v njej ogromno bogastvo. Od takrat je minulo že 30 let, vendar pastir tako živo veruje v izpolnitev prerokovanja v sanjali, da še neprestano stika pod zemljo za skrivnostnim zakladom. Neprestano koplje pod omenjeno kočo in je izkopal že celo vrsto predorov v najrazličnejših smereh. V okolici koče je jama pri jami, hodnik pri hodniku, prekopi v vseh smereh itd. Vendar pastir ne miruje, čeprav je pri napornem delu že osivel. Star je namreč že 79 let in trdi, da sc Atila ne more zlagati. Mnogi so pastirju pripovedovali, da je njegovo delo zaman, ker je Atila zakopan v strugi reke Tizse. Toda pastir veruje v prerokovanje in mogoče upravičeno zavrača zatrjevanja ustnega izročila, ki pravijo da je Atila pokopan pod valovi Tiszc. On trdi, da je domneva zlagana, ker so z Atilo bili pokopani vsi glavni poveljniki iit dvorjani, ki bi edini Jahko vedeli za nahajališče kraljevega zaklada...
Vlomilec, ki poljublja id mori s poljubom.
Pred sodiščem v Chicagu se je nedavno zagovarjal 191etni mladenič, ki je bil obtožen, da je s poljubom izvršil umor. Mladenič je v Chicagu znan pod imenom »vlomilec, ki poljublja«. Pripoveduje se, da so se ga ženske zelo bale, kar gotovo ni rečeno brez podlage, kajti malo verjetno je, da bi se ženske bale poljubov... Najraje je izvrševal vlome v stanovanja samostojnih žena in se Čestokrat pri belem dnevu vspel po fasadi kake stavbe do zaželjenega okna, zlezel v stanovanje in naglo zbral kar mu je prig]0 pod roke. Ako ga je lastnica stanovanja zalotila, je skočil k njej in jo pričel poljubljati, da bi ji s tem onemogočil kričanje in klicanje na pomoč in da bi jo z nenavadnim postopkom presenetil. — Nedavno je vlomil v stanovanjc brhke samice, ravno ko je bila v sobi in drzno izvedel preizkušeni manever. Zgrabil jo je in jo pričel poljubljati. Zenska pa sc ie nenadnega naskoka tako prestrašila, da jo je zadela kap in je vlomilcu otrpnila v zločinskem objemu. Ker so mu pred sodiščem dokazali krivdo, je bil obsojen na petletno ječo ratli umora.
O nagli uožnji
Leta 1785. je pisal veliki francoski list »Journal dc Pariš«: »Kočije dirjajo s toliko naglico, da so pasanti vedno ogroženi. Kočije naj nosijo v opozorilo zvonce in tablice z naslovi lastnikov, da se bo vsaj vedelo, kdo je zakrivil kako brezobzirnost napram pešcem.« — Leta 1799. je pa pisal Mercjer:	»Nerazumljivo	je,
da se da narod, ki je postal suveren, še vedno teptati kot pod staro vlado. Ali se razlikuje umor, storjen s kočijo, od umora, izvršenega z' b Tilom? Bodalo je celo blažje od kočije., ki v svojem divjem diru človeka za v c -o hudo pohabi, če ga že ne umori.« — Nagla vožnja in brezobzirnost do pešcev je pa ostala. Nekdaj se je v Parizu ponesrečilo pod vozili na leto 50 do 60 oseb, današnja nezgodna statistika pa beleži dnevno po tri ali štiri žrtve prenaglega cestnega prometa.
Rekrutaclia Švicark.
Švicarskemu zveznemu svetu je Zveza švicarskih žena poslala peticijo, v kateri zahtevajo,*da sc vse Švicarke med 20. in 22. letom podvržejo rekrutaciji. Peticijo utemeljujejo s potrebo, da se ženo, ki je postala razvajena, spravi zopet na pravo pot. Za službo bodo izbrana le zdrava, za prenašanje naporov sposobna dekleta, dočim bodo »modne papige« ostale doma. Službena doba v kasarni bo trajala leto dni. A v času službe se bo poučevalo: spodobno obnašanje, kuhanje, smiselno postopanje z možmi in seksualna razmerja ter tolmačenja. Katera se bo hotela poročiti, bo dobila k doti še državni prispevek, vsak novorojenček pa bo nagrajen iz državne blagajne s 500 franki. Stroški novih kasarn bi sc črpali, oziroma krili z davkom samcev in samic.
Les iz slame.
Znani ameriški kemik dr. Sidney Wells je izumil preparat, čegar ogromni pomen v poljedelstvu, industriji in stavbarstvu se trenutno ne more preceniti. Slavnemu kemiku je uspelo, da iz odpadkov slame in primesi nekih kemikalij stvori snov trdo kot les. Učenjak sc je že več let ba-vil z idejo, kako bi z odpadki in ostanki v poljedelstvu omogočil kmetijcem nov vir dohodkov. Končno je prišel do zaže-Ijenega rezultata. Po njegovem načinu izdelan les je izredno odporen in ima celo druga svojstva, ki mu dajejo večjo vrednost in uporabnost. Wellsov les ie popoln izolator proti mrazu, vročini in Išiasu,
Dajnoueiša češka knjiga o ■]ugo5lauiji
(Josef Holeček: V Jugoslaviji, roku 1924, Dil prvni).
Pred tedni so mi poslali iz Prage lično uainovejšo knjigo, tudi Slovencem dobro znanega slovanskega pisatelja Josipa Kolečka » V Jugosla-vii, roku 1924«. Bogata knjiga, dvakrat dragocena za nas Jugoslovane. V sedemnajstih poglavjih je zbral nad TOletni pisatelj tako ogromen materija! skupnih jugoslovanskih in čeških vprašanj, da se ob koncu predvsem čudimo, kako je mogel vse to konden žirafi na 279 straneh. Holeček piše o nas, vendar bo našel vsak inteli-gent, pa naj si bo Slovenec ali Srbo-hrvat, v vsakem poglavju toliko novega iz našega življenja in še več ko-j ristnega za sebe, da bo odložil knjigo z nepozabno hvaležnostjo še le na zadnji strani. Kakor zanimiv roman se čita globoko premišljeno, včasih ostro profesorsko in vendar očetovsko, iskreno prijateljsko pripovedovanje Josipa Holečeka o Jugoslaviji. Posebno mlajši generaciji bo dobrodošlo to resnično ogledalo pred- in povojne Jugoslavije iz rok pisatelja, ki je od svojih mladih nog do poznih let hodil med nas, nas videl v propadanju in rasti, in pisal o Črnogori, Srbiji že pred 30 leti. Petindvajset let je poteklo, ko je izdal svojo knjigo to Bosni in Hercegovini.
*
$
Holečka sem spoznal predlanskim na Sokolskem zletu v Pragi. Slučaj je hotel, da so me posadili pri novinarskem banketu poleg njega v reprezentančnem domu. Takrat smo imeli težke dneve v Pragi. Pavze med banketi smo uporabljali- da smo mogli pisati poročila, ld so šla o polnoči po telefonu v Ljubljano. Zato sem sc tudi s Holčekom komaj sezna ni!, za pogovor ni bilo časa. Živahno pa se je razgovarjal s srbskim tovarišem.
Drugi dan smo bili ponoldne povab Ijeni na vrt prezidenta Masaryka. Na enkrat je pristopi! Josip Holeček in me vprašal, ali nisem prejšnji dan pozabi! svinčnik pri banketu. In že mi ga je izročil. Potem pa je z vso, prav češko ljubeznjivo prinrostostjo navezal pogovor o naših slovenskih krajih. Prav vse mu je bilo znano. Z največjim užitkom sva s prijateljem Borkom poslušala velikega prijatelja Jugoslovenov.
*
Ko sem sedaj čital njegovo knjigo, mi je ob vsakem stavku vstajal očitek, kako malo poznao svoie najboljše prijatelje izven meja. Holeček pa je pri nas kakor doma. Napisal je šele prvi del svoje knjige o bivanju v Jugoslaviji leta 1924 v času, ko je bil na vrhuncu boj radičcvstva.Naravno, da je tudi ta odjeknil v Holečkovi knjigi, pa z vso ostrino objektivnega opazovalca.
Slovencem bodo seve najmilejša poglavja o pisateljevem bivanju v Sloveniji. Obširno se jo razpisal o naših čeških kolonijah in ne pozablja slovenskih propagatorjev češkoslov. prijateljstva, Rasta Pustoslcmška, dr. Laiia, generalnega konzula dr. Bcne-ša, naših Čehov Ružičkc in Hanuša, s katerimi so besedovali v Zvezdi. Potem je Holeček obiskal kralja Aleksandra na Bledu, s katerim sta se tudi o marsičem prav odkrito pogovarjala iz oči v oči — med Prago in Beogradom. V Ljubljani je videl pisatelj proslavo Vidovega dne, Ljubljano v svojem jedru.
Odtod šele je odšel Holeček v Beograd. Tam nam v markantnih potezah slika prcdyojno Srbije, njene voditelj. svoje Spomine iz tedanjih dni in pred nami defilirajo reprezentanti svetlega tn razočaranega Beograda. Posebno poglavje posveča profesorju Mile Pavloviču, ki je še danes predsednik beograjske Jugoslov.-češko-slov. Lige. Šele iz te knjige sem spoznal, kako zaslužena je bila pozornost, ki so jo vsepovsod izkazovali predlanskem Mile Pavloviču v Pragi. Ganljiv je popis obiska pri Vasiliji ! Laušauovi^evi vdovi voliV«" ar' de-,.
ga državnika. Tudi Da Vidoviča nam verno slika, h: prav nič m' pisatelj zakril korupcije, povojnega materi-jalizma državnih središč, in vseh drugih povojnih sprememb z importom evropskih običajev. Resno poglavje so dobil jugoslovenski dijaki v Pragi, ki ni ravno naša najsvetlejša stran.
Kratkomalo: Kdor hoče imeti res objektivno sliko o marsičem v Jugoslaviji, zlasti vsak prijatelj Jugoslov.-češkoslov. vzajemnosti, ta naj vzame v roko Holečkovo knjigo, ki jo dobi tudi v Ljudski knjižnici. Naj pa bi ji sledil čimpreje tudi drugi del.
Dr. Avg. Reisman.
Spori
Zagrebški turnir delavskih klubov.
Zagrebški delavski klubi so priredili že tretji novoletni turnir. Prva srečanja so končala:
Grafičar : Amaterji 5 : 2 (3 : 1).
Pekarski : Zagreb 10‘: 4 (4 : 4).
Železničar : Sloga 4 : 0 (3 : 0).
Semifinale turnirja se bo odigralo na’ sv. Tri kralje. Zmagovalec v semifinalu pa bo prihodnjo nedeljo nastopil v finaiu proti »Grafičarju«.
BSK : Jedinstvo.
V Beogradu se je včeraj vršila prijateljska tekma med podsaveznim prvakom BSK in Jedinstvo, ki je končala z visoko zmago BSK 8 : 2, čeprav je nastopil z oslabljeno postavo.
Italija : Švica 3 : 2 (1 : 1).
V Genovi sta se na novega leta dal* srečali v meddržavni tekmi moštvi Švice in Italije. Tekma je veljala za tekmovanje v evropskem kupu, kjer vodi še vedno Češkoslovaška (3 točke 4 : 2), Italija 3 točke (o : 4), Madžarska 2 točki (5 : 3), Avstrija 2 točki (4 : 7) in Švica nič točk. (2 : 3). Italijani so predvedli boljšo igro in zasluženo zmagali. Publike 30.000.
Ostale tekme.
Praga: Sparta—Meteor VIII, 2 i T (1 : 0).
Aleksandrija:	Slavija	(Praga)—FC
Aleksandrija 2 : 1 (1 : 0).'
Kairo:	Fcrencvaros	(Budimpešta)—
Reprezentanca Kaire 1:1 (1:1).
Rim: Latio : Bastya (Debrecin) 3:1.
Enajstmetrovka
Enajstmetrovka je najstrožja kazen v nogometu in v večini slučajev siguren goal, radi česar določajo tudi pravila, da sc najstmetrovka lahko izvaja in mora izvesti po poteku regularnih 90 minut igre, ako je bila diktirana tik pred zaključkom tekme. Radi stroge določbe nogometnih pravil, se čestokrat pripetijo zanimivi slučaji, najčešče pa moštva odkopajo. V takem slučaju sodnik tekmo prekine, kaznovano moštvo pa je dolžno radi stroge odločitve vložiti protest. Nedavno so imeli v Angliji tak slučaj. Protest je nogometna zveza zavrnila in ukazala, da se mora H. metrovka izvesti. Moštvo je moralo torej potovati samo radi H metrovke v mesto, kjer se je tekma prvič vršila. Da bi si prihranili na izdatkih, je klub zaprosil zvezo za dovoljenje, da odpošlje nasprotnikom samo enega igralca, ki bo izvedel strel.
Podoben slučaj so imeli na Dunaju pri tekmi Rapid—Fcrencvaros. Prijateljsko tekmo je sodnik radi protesta gostov prekinil v zadnji minuti. Vendar bi se enajstmetrovka morala izvesti, radi česar je Rapid predlagal protivniku, naj 'odpošlje na Dunaj samo svojega vratarja. Ako bo U metrovka obtičala v mreži, bo tekma končala 3:3, ako pa bo vratar branil, ali pa strelec zgrešil, bo tekma končala 2:3 v korist Budimpeštanskega kluba.
Oba slučaja sta tako zanimiva, da sta vredna zabeležbe, zlasti ker si občinstvo in . celo nekateri igralci glede strogosti pri izvajanju enajstmetrovk niso popolnoma na jasnem.
V cirkusu.
— Zadnjič sem vas najel za požiranje ognja, v bodoče mi boste pa požirali nože.
~ Ravno prav, zdravnik mi je odredu
■ JU-A
agaaaa
Najnovejše publikacije Tiskovne zadruge so:
Podlimbarslii, Zbran! spisi II. zvezek
84 Din, platno 100 Din, usnje 106 Din
Kersnik, Testament, broš. 18 Din, platno 26 Din Občni državljanski zakonik, 150 Din
Naročila sprejema
i
Tiskovna zadrnga, Maribor, Aleksandrova 13
JURISTI I NOVO!	NOVO!
OBČNI DRŽttVUflN/KI ZAKONIK
v slovenskem prevodu je pravkar izšel.
Cena knjigi Din 150, po pošti Din 155
Naroča se pri Tiskovni zadrugi v M~riboru, Aleksandrova cesta St. 13
Izdaja Konzorcij .Jut,,. , Ljubljani; predstavnik Majatctta m urednik: F ran BrozoviCv Mariboru. Tiska~ Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
ataokp K> e * » l n ” Mirihan/
S!raW^'	V*rfbnr«i!cf	t	f	C	f	K	V	!	lf	Tl»V»v	7	AhrlBorn,	cine	2.	T.	79«.
Hans Dominik:
Oblast treh
Atma se je vrnil k izglednenm okencu.
Erik Truvvor pa se je vsedel k sprejemnemu aparatu brezžičnega brzojava. ,V naglici je pregledaval znamenja na papirnatem traku, ki je enakmerno lezel iz sprejemnega aparata. Potem je namignil temnopoltemu tovarišu.
Ta je medtem uravnaval in obračal svetlikajoče se aluminijasto kolo avtomatične krmilne naprave, dokler ni črua znamka obstala točno na vrhu severo-smernega krožila, ki je uravnavalo krmilno napravo. V širokem loku se je letalo pokorilo krmilu in šinilo preko Labradorja naravnost proti severnemu tečaju.
Sved je pokazal na brzojavni trak. .
»Amerikanske zračne križarke nad Grenlandom in Islandom. Nadaljevati moramo pot preko tečaja, če se hočemo izogniti amerikanskim letalom, ki nam zapirajo pot.«
Atma je slišal te besede in njegove oči «o žarele v svetlejšem ognju.
»Primorani?«
»Primorani!«
In Indijec je nadaljeval staro proro-kovanje tam, kjer je prenehal Silvester JBursfeld, ko je zaspal.
»Iz polnoči prihaja oblast.«
Erik Truvvor je vztrepetal. Poznal je prorokovanje. Pred očmi mu je vstal tre-notek, ko mu je sivolasi opat v Pankong Tzo nataknil prstan na roko in pri tem dejal:
»To je tretji!«
Bila je to ona stara, tako težko pojmljiva prerokba, katero rešiti so se zaman trudili razlagalci že celih sedemsto let. Erik Truvvor je mož modernega kova. Obvladoval je vedo in kot inžiner je poznal prirodoznanstvo svoje dobe. Vzel ie takrat prstan in ga ogledoval z očmi pri-rodoznanca. Vdelani dragulj je predstavljal neko postransko vrsto krizoberila, lepo brušen aleksandrit, ki ima to zagonetno lastnost, da blišči pri naravni svetlobi v zelenih, pri umetni pa v rdečih žarkih. Prerokba... ena onih mnogih temnih napovedi, ki so se ohranile iz preteklih časov in katere vsako stoletje vspo-reja z dogodki časa. Erik Truvvor je skušal zavzeti skeptično stališče, toda ni mu uspelo. Preveč so se skladale besede Tzonkape s starimi temnimi pravljicami, ki so govorile o preteklosti in bodočnosti njegovega lastnega rodu. Preveč tudi so zadele te besede v njegovi duši na struno, ki je pela, če si se je le nalahko dotaknil. 2e enkrat je baje rod Truworjev pred več kot tisoč leti dal narodom prostranih ruskih planjav vladarja. Toda
preko te zgodovinske ugotovitve se je vzdržala pripovedka, da se to ni zgodilo zadnjič. Temno, nejasno polje se je pokazalo. Siva preteklost se je spajala z daljno bodočnostjo.
Erik Truvvor bi se smejal, če ne bi bil videl na daljnem vzhodu stvari, ki niso dopuščale smeha. Stvari pri katerih se je zdelo, da zanje ne velja vzročni zakon s svojo železno doslednostjo. Če ne bi bil videl dogodkov, pri katerih je čas in prostor izgubil svoj pomen in meje.
Ali je bilo le golo naklučje ali je hotela to kaka višja previdnost, da so morali sedaj vsled prisiljene opustitve najkrajše smeri prispeti v domovino preko tečaja naravnost iz polnoči?
»Iz polnoči pride oblast«, je stalo v stari prerokbi. Spomnil se je sedaj vsake besede.
»Od začetka loka prihaja volja.«, To je kazalo na Atmo, na daljnem vzhodu rojenega, ki je imel zmožnost hipnotizrna in telepatičnega vplivanja v nadčloveški meri.
»Na koncu spoznanje.«
To se nanaša gotovo na moža, ki. je spal mirno tam na stolu in ki je izumil iznajdbo tako dalekosežnega pomena.
»Iz polnoči pride oblast.« Dobesedno je kazalo prorokovanje na vse tri...
Krmarenje letala je postajalo vsako minuto bolj težavno. Krmilno krožilo, ki je na vsaki točki zemlje kazalo točno proti severu, je stalo sedaj navpično.
Eris Tru\vor je pogleda! skozi steklo navzdol. Kjer so obiaki dopuščali pogled na zemljo, je videl neizmerna snežena in ledena polja. Letalo se je nahajalo baš nad severnim tečajem. Kamorkoli se obrne sedaj, moralo bo odleteti proti jugu in priti iz polnoči.
S trdno roko je prijel Šved za krmilo. V velikem loku je zavilo letalo v kotu petinštiridesetih stopinj in šinilo v smeri proti vzhodnemu kotu Spitzbergov. Krmilno krožilo se je polagoma nagnilo v poševno lego. Automatično krmarenje je pričelo zopet delovati in Erik Truvvor se je lahko vrnil k brezžični brozjavni postaji.
Atma mu je molče pokazal papirni trak, katerega je prilezlo medtem že več metrov izpod pisalnega kolesa... Razburljive vesti iz Amerike. Vojna z Anglijo toliko ko gotova. Hladna poročila iz Wa-shingtona. Potem zopet besne vesti ame-rikanskega časopisja. R. F. c. 1 je igralo v njih glavno vlogo.
Amerikanski izvidni letalci so baje opazili njegov pristanek na Škotskem. Eter je bil poln nevarnih poročil.
Erik Truvvor je bral in ure poleta so se vrstile. Končno so prišli nad odprto morje. Zagledal je severni rtič. Gorovja, fjor-
Rabljen gene: ator
Spomnite se GID I
de, prostrane planjave... vse še zakrito v modrikasto meglo. Letalo se je sedaj spustilo strmo navzdol. Njegova hitrost se je zmanjšala, ko je prispelo v gostejše zračne plasti. Potem se je spustilo s stoječimi stroji v drsalni polet in končno pristalo na z resjem porasli planoti.
Atma je pristopil k spečemu Silvestru in se z roko dotaknil njegovih trepalnic. Silvester se je zbudil in se osvežen dvignil s svojega sedeža. Magnetično spanje je izbrisalo sledove prestanih naporov in trpljenja. Le kratko ostriženi lasje in pa ominozna obleka sta spominjala na to, da bi bil moral biti pred desetimi urami usmrčen.
Prvi je skočil iz letala Erik Truvvor in trdno stopil na domača tla. Skrbno je pomagal Silvestru pri njegovem izstopu iz letala.
»Pozdravljen na domači zemlji! Dobrodošel, Silvester, v stari Švedski, v naši Linnais. Za vse nas se pričenja z današnjim dnem novo življenje. Tvoja iznajdba, Silvester, je dalekosežnejša, kakor morda slutiš. Usoda jiam je dala mnogo. Pokazati botm5 morali, da smo vredni takega daru!«
Soma Atma je zadnji izstopil iz letala. Njegovo vprašanje je prekinilo Erika Tru-vvorja v njegovih mislih.
»Kam z letalom? Tukaj ne sme ostati. Zrak ima oči.«
Silvester Bursfeld je stopil bližje k letalu in pogladil z roko po njegovih sre-brnobliščečih se ploščah. Njegovo truplo je spominjalo na lastavičje telo. Ozko in koničasto, da je je zrak le nalahko opilj-Ijaval, ko je sekalo vzduh s hitrostjo izstreljene kroglje. Celo truplo od krmilnega repa do glave komaj dvanajst metrov ^olgo. Letalne ploskve so bile sedaj na tleli zvite skupaj in pritegnjene k telesu %ot pei~'•••*'•' počivajoče lastavice. V red-
......-.^5 v	'^j]0.
metrov, tam pa so se iztegnile te svetle ploskve, razprostrle se od znotraj na ven, dokler niso dosegle širine petdesetih metrov.
Lepo telo s pritegnjenimi perutnicami je počivalo na lahkih kolesih.
»Yankees tega letala ne dobe nikdar več v svoje roke! Nekaj za spomin na električni stol so mi pa že dolžni.«
Silvester je nejevoljno zamrmral te besede predse.
»Prav imaš. Stroj bomo še rabili. Moralnih obveznosti po svojih doživljajih
Veliko skladiščno poslopje
in skladiščni prostor na ograjenem zemljišču z lastnim industrijskim tirom v Mariboru se takpj ugodno proda ali odda v zakup. Natančnejša pojasnila pri Sla-venski amerikanski petrolejski	družbi
z. o. z., Trg Svobode 3.	7
Odda se soba za dve osebi.
Jože Vošnjakova ulica 22-111.	5
nimamo nikakih več. Letalo spravimo na varno v Odinovo votlino.«
Silvester Bursfeld je nosil na jermenu ob levem boku maihen zabojček iz cedrovine. Prijel je sedaj zanj, kot za daljnogled. Nekaj prijemov na različnih vijakih in ko da so duhovi prijeli za letalo, se je to pričelo polagoma pomikati naprej po ravni planjavi. Tako polagoma, da so mu njegovi dosedanji potniki lahko udobno sledili. Kot dobro dresiran pes je teklo pred njimi, medtem ko mu je Silvester Bursfeld sledil s svojim aparatom kot fotograf objektu, ki ga hoče spraviti na ploščo.
Dospeli so na rob planote. Po strmem pobočju je vodila odtod pot nekaj sto metrov globoko k Torneaelfu. Prepuščeno samo sebi bi moralo na tej strmi poti letalo priti v tek. se prekucniti in razbili. Toda, če je teklo dosedaj ko pes, je plezalo sedaj kakor divja koza. Previdno se je vilo po strmi stezi... in sedaj... Silvester Bursfeld je nagnil svoj aparat nekoliko navzgor in težko letalo se je dvignilo z neprehodne poti v zrak. Medtem ko so njegovi vijaki mirovali, medtem ko so ležala njegova kriia tesno ob trupu, se je zibalo kot metulj pred potniki, ki so se spuščali po strmi stezi navzdol.
Zavili so s pota v stran med zmešnjavo skalovja in grmičevja. Še nekaj sto metrov in pred njimi se ie odprlo temno žielo na pobočju.
Silvester Bursfeld je ravnal s svojim aparatom kakor pravi umetnik. Dvigal ga je in povešal, vrtel ga in uravnaval in je prišel v loku končno baš pred ono žrelo. Pred njim se je v zraku zibalo letalo.
Počasi in previdno je obrnilo svojo konico proti vhodu. Sedaj se je pričelo potapljati v temo in trenotek nato je izginilo v njej. Silvester mu je sledil, Erik Truvvor pa je prižgal ročno električno svetiljko, ki je napolnila jamo z bliščečo svetlobo.
Še nekakih sto metrov so nadaljevali pot po jami, ki jo je narava zasekala v skalovje. Potem so samotni potniki krenili nekoliko na levo. Letalo je izginilo za mogočnimi bazaltnimi stebri. Ko je Silvester povesil sedaj svoje žarilo, se je tudi letalo lahno spustilo na tla. Njegova kolesa so pristala in stalo je sedaj varno in nepremično na tleh naravne votline, katera je pokrival suh droban pesek. Silvester Bursfeld je prestavil vijake na svojem aparatu na ničlo in ga spustil zopet ob svojem boku.
Najsrčnejše čestitke
vrh m a novoooročencema
za vrtilni tok 50 kvv se išče od tvrdke Carl Pollak d. d. v Ljubljani. Prosimo La/teršb$rg ponudbe z navedbo naslova.	2
Mileni m Matij/ Heric
Obilo sreče želita A. M. H.
Zahtevaite oovsod ..Večern k
Ravnokar dospele okrogle baterije za* na ^palice. Velika zaloga navadnih baterij. — Justin Gustinčič, Maribor, Tatten-