" IGORJE, TRŽNIC.
0601 -68-510	1	__	^
DELOVNI ČAS: 8 - ifTfrT	XL
SOBOTA: 8 -13 ure
ELAVA FOTOGRAFIJ V POL URE, NAGRADNA IGRA NAJ FOTKA, BREZPLAČNI INDEX PRINT..
080 3000
in se dogovorite za nakup
n
Brezplačno Vam ga v rdeči vrečki
dostavimo na dom. Paket vključuje digitalni telefon,
ki omogoča izpis številke
kličočega, paket SiOL
za dostop do
interneta, modem ISDN ter nadgradnjo analognega
priključka v priključek ISDN. Brezplačna priključitev
terminalske opreme je zagotovljena! S
$$00
se stroški Vašega pogovora ne spremenijo.
Hitrost prenosa podatkov se poveča.
Cena je 49.900,00 SIT
Zdaj je čas!
in vključuje DDV.
0SEEONJA
§«lJiŽMlCA
mv.p.la
POlEIMBNEJŠtlELEFlsf MlLKE: POLICIJSKE POSIAJE MEJI«
TRBOVLJE: 21-102 HRASTNIK: 41-602 RADEČE: 81-1102 LITIJA: 0G1/883-H2 PROMETNE INFORMACIJE: 6W2fl TAXI:0E09/61-C3-T8 0809/83-31-0]
\ ZDRAVSTVENI DOMOVI (DEŽORNESLUŽBE): ZD RADEČE: 88-20]
ZD HRASTNIK: M-OOG ZDTRBOVUE: 28-322 ZD ZAGORJE: 55-1 \ZD LITIJA: OČil/881-85,
UVODNIK Leto, ki piše enico in devetice gre h koncu. Delamo inventure, zaključujemo stoletje, v zgodovini Slovencev nedvomno najburnejše. Sodobna, dnevna politika je kot vedno enaka, pozablja kaj je rekla včeraj. Hecno je bilo videti sceno sestanka dveh veljakov, ki bosta stranki "oženila", namreč, ogromni strankarski zastavi sta oklepali malo državno... Simbolika! Za državo jim ni veliko, kljub velikim besedam.
Po vseh čudnih peripetijah v zunanjem in "evropsko pridružitvenem" ministrstvu, pa o volilnem sistemu, da ne omenjam še (ne)sporazuma z Vatikanom, tudi vodilna stranka nima veliko ljubezni do Slovenije - da ne omenjam ljubezni do njenih prebivalcev... Peti veljak spreminja mnenja kot mu čas dopušča, pa spet zlata usta nosi in neumnosti trosi...
Ce pa kaj napišejo novinarji o tem, pa čeravno z argumenti, so takoj na tapeti, češ ne mara me itd...
Pa v domačih logih ni veliko bolje, ali pač, še slabše.
Lokalci radi "futrajo" ovce, predvsem bele,.. Volka pa ni!
2. GRUDNA 1999

:io:
14
Nekaj iz vsebine
Sv. Barbara med Trboveljčani Hrastniški župan priredil tiskovno konferenco Devetletka v Zagorju Matjaž Švagan: le bom župan Izlak Starši narkomana spregovorili
Popusti za bralce Zasavca Odlomek iz knjige lase Trbovlje"
Šport-Krave, svinje in politiki niso nogometaši Branko Praznik "Kosa odgovarja in obtožuje
»Z!
Naslovnica:
"Kumerata"
i/io, m. m
Jože Ovnik
V naslednji številki pripravljamo članek ob 100. letnici Litijske godbe
ZASAVCA jzdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik-
Mojmtr Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek
Igor Goste, Boštjan Grošelj, Katja Sladič, Petra Lipec, Marta Hrušovar, Urša Kmetec, Alma Mujič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri.
Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166- fax- 64-494 Tisk- Padežnik Laško
Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494.' Zasavc je štirinajstdnevnik
snv "• poii“i' 3'i5o-oo,i'-111 i-575-““- »«*»^ •«'«. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
2. GRUDNA 1999
^
j. ij.jj.rr M Ti j. r>
j ‘' '»LOV NA PRORAČUN ' j
:	JE ODPRT«	:
•	•
•	S temi besedami je župan Zagorja, Matjaž Švagan nagovoril	#
•	občinske svetnike na 7.seji, potem ko jim je predstavil predlog	•
•	•
•	proračuna (1 .obravnava). Iz predloga proračuna za leto 2000 je	•
*	razvidno, da ne pričakujejo, da se bo število zaposlenih v občinski	s
*	upravi povečalo. Bodo pa uredili poročno sobo in v ta namen naj	^
•	bi porabili kar 13 milijonov tolarjev, karje zmotilo svetnika SKD	•
•	Andreja Dolšina, ki je v šali dejal, da se tako več kot polovica	«
®	parov poroča drugje ali živijo na »koruzi« inje zato predlagal, da	^
•	naj bi ta denar porabili raje v kmetijstvu. Npr. za sajenje koruze.	®
•	Vproračunujetudipredvideno, da naj bi se za različne občinske	®
9	®
#	prireditve prihodnje leto porabilo 3 milijone tolarjev manj kot letos,	9
*	torejokoli 14 milijonov, za publikacije lOmilijonovtolarjevterza	®
®	obveščanjeminformiranje7milijonovtolarjev(vvišini4,5 milijonov	•
ff	...	9
9	tolarjev naj bi financirali informativno dejavnost Radia Trbovlje in	•
*	TV Centra, ne pa npr.tudi Zasavca). Kar nekaj investicij je	*
•	predvidenih v šolstvu. V kisovški podružnični šoli naj bi zgradili	®
®	telovadnico in povečali prostorske kapacitete. Celotna investicija	®
9	®
#	znaša kar 232 milijonov tolarjev, v proračunu za leto 2000 naj bi	#
*	zagotovili 78 milijonov, kar 20 milijonov tolarjev pa naj bi namenili	*
9	za ureditev športnega parka Zagorje (tribune pri Proletarcu). Na	9
« . ..	*
*	področjusocialeinzdravstvenegavarstvaje vtemletupredvidenih	®
*	nekaj več sredstev kot lani in sicer slabih 83 milijonov tolarjev.	^
®	Gre za oskrbnine, laično nego, pogrebne stroške, subvencije,	*
<9	®
•	zdravstveno zavarovanje, RK, humanitarne dejavnosti itd.	»
•	® e Posamezni odbori v OS so se do predloga proračuna izrekli «
pozitivno, nekateri svetniki so menili, da je premalo denarja #
®	namenjenega za kmetijstvo (Jelševar, SLS), Smrkolj, SKD pa	®
*	je menil, da proračunski denar ni sorazmerno razdeljen po celi	»
*	občini.	„
® Začuda, pa se svetniki niso najdlje zadržali pri obravnavi **
®	proračuna, temveč pri (ne)podelitvi koncesije zobozdravstvene	»
*	„ . . . •
*	ordinacije zobozdravnice Biljane Cocič. Cocičeva je občino	«
*	Zagorjenamrečzaprosila.daji dodeli oziroma podaljša koncesijo	*
®	za opravljanje zobozdravstvene dejavnosti na novi lokaciji na	®
*	Mlinšah. Županje v svojem pismu OS predlagal, da se omenjeni	•
©	®
*	zobozdravnici ne podaljša koncesijsko razmerje, predvsem zaradi	„
®	tega ne, ker je Cocičeva koncesijsko razmerje v preteklosti že	®
®	samovoljno prekinila. Z županovim predlogom se niso strinjali	®
*	v . . . ®
•	predvsem nekateri člani njegove stranke (Cvetičeva) in tudi iz	«
•	drugih strank (Jazbečeva), tako da je bilo glasovanje v prid	*
®	županovemu predlogu končano s tesnim izidom. Svetniki so sprejeli	®
»	tudi zelo pomemben sklep (po poročanju direktorja Rudnika v	•
•	e
„	zapiranju, Mateja Požuna) na področju rudarstva in sicer, da od	s
•	slovenske vlade zahtevajo, da naj redno zagotavlja uzakonjena	“
®	sredstva iz državnega proračuna za zapiranje rudnika, sicer	•
•	•
•	zapiranja rudnika ne bo mogoče izvesti v predvidenem roku.	•
•	Šeto. Cene v vrtcih ostajajo zaenkrat nespremenjene.	*
•	Igor Goste	•
•	•
Jože Ovnik
Barbara
4.	december
devica in mučenica (četrto stoletje ), zavetnica puškarjev, topničarjev, mornarjev, inženircev, gasilcev in rudarjev.
V teh čudnih časih, ko nas je kot v kakšnem ZF filmu doletelo zapiranje rudnikov, tudi našega, trboveljskega, se morda ravno zaradi tega, ljudje pogosteje kot navadno vračamo k obujanju spominov na stare, pretekle dni. In s tem na nek način izkazujemo tudi spoštovanje do dela naših dedov. Tako je tudi prav, kajti, ne smemo, in ne moremo pričakovati, da bodo naši zanamci spoštovali nas, če mi ne bomo znali ceniti naših dedov. Mnogo je bilo navad v teh dolih, ki so bila tipično samo naša. Ena pa je vedarle, navkljub moderni dobi, od vseh ostalih, našim ljudem segla do srca. In to je bila navada čaščenja sv. Barbare, ki knape varuje pred nevarnostmi jamskega življenja. Zakaj? Kdor je kdaj vonjal trohneti jamski les, čigar noga je kdaj prestopila mejo dneva v temno podzemlje, ta bo vedel o čem in čemu pišem o njej ...
Legenda pravi, daje v časih, ko je svetu vladal kralj Maksimiljan, živel in malikoval poganske svetnike, v deželi Nikomedij i, sila premožen mož, Dioksor po imenu. Imel je mlado, lepo hčer Barbaro, katere lepota je bila nekam tolikšna, daje dal zaradi nje zgraditi stolp, visok in močan, ter dal Barbaro zapreti vanj, misleč, dajo tako obvaruje pred pogledi za ženitev godnih mladeničev. Ti pa so navkljub temu, dan za dnem hodili k Dioksorju prosit njene roke. Naposled odide nejevoljni oče k njej v stolp, rekoč:
„Hči moja, k meni hodijo princi vseh kraljestev in me prosijo za tvojo roko ... zato mi povej, kakšni so tvoji nameni in kaj kaniš storiti?,,
„ Oče!!, rotim Vas ... nikar me ne silite v možitev, saj si ničesar manj ne želim, kot ravno tega... „ se je postavljala v bran mlada, lepa Barbara.
In na tem je ostalo, ko se zgodi, daje moral Dioksor, pogan, na pot v daljne dežele, iz katerih seje vračal dolgo, dolgo časa. Barbara pa je izrabila očetovo odsotnost, se spustila iz temačnega stolpa, da bi si ogledala kopališko hišo (ki jo je dal graditi oče), in takoj opazila, daje v tej hiši vgrajeno samo dvoje oken. Eno obrnjeno najug, drugo na sever. Kar jo je hudo vznejevoljilo. Vprašala je zidarje, zakaj je vgrajeno samo dvoje oken, pa so ji le - ti hiteli odgovarjati, daje tako naročil njen lastni oče ...
„ Naredite mi še eno okno ... tukajle!! „ je zaukazala lepa Barbara ...
Zgodilo pa seje, daje ravno takrat po Dioksorjevem kraljestvu hodil sveti mož, delil je novo vero, in od njega je Barbara prejela krst, ter se tako zaobljubila sinu stvarnikovemu. Živela je zdaj ta sveta dekla, okrašena z novo vero, sila skromno še dokaj časa v tej kopališki hiši, ki se je od izpremenila v silojski izvir, v katerem je spregledal, kdor se je slep rodil! Potem pa se Barbara, nenadoma vrne v stolp, in iz njega ni več stopila njena noga ... dokler ...
Ko je Dioksor opravil, karje po svetu opraviti imel, se vrne domov, in takoj zagleda, namesto dveh, tri okna na hiši. Povpraša kako in zakaj, ko mu zidarji strahoma povedo:
„ Vaša hči je tako zaukazala .. .„
Poklicati je torej dal hči predse, dajo vpraša, čemu je dala vgraditi še tretje okno:
„ Zato sem ga dala vgraditi, oče moj, ker tri okna razsvetljujejo ves svet, samo dva pa delata temo ... zato, ker so tri okna kakor Oče, Sin in Sveti duh, ki so tri osebe in en sam Bog... „
Oče je tedaj, ves slep od besa, spoznal, da seje njegova hči zapisala novi, njemu tuji veri. Hipomajoje dal zapreti v temneječe, kjer sojo pretepali, bičali in na vse grozne načine mučili - vse zato, dahi zatajila svojega novega gospoda ... njej pa je bila edina tolažba le njegovo videnje! Toda - nič ni zaleglo! Dnevi Barbarinega pekla so mukoma tekli, popustila pa v svoji veri ni in ni ...Potegnil je zato Dioksor, slep od besa izza pasa meč, da bi jo blaznež sam pobil ... a sveta devica je brž izmolila vročo molitev, ter se hipoma spremenila v skalo, kije čudežno poletela na goro. In v tem trenutku zaslišal seje glas izpod neba:
„ Pridi, Barbara, nevesta moja, in si odpočij v sobi mojega Očeta, ki je v nebesih, in dal ti bom, kar si me v molitvi prosila.. .„ V tistem hipu seje nad njenega očeta, morilca lastne krvi, spustil silen ogenj iz nebes, in zabliskale so bele strele, ki so Dioksorja sežgale v prah in pepel... tako pravi legenda
lTitiš m
2. GRUDNA 1999
HRASTNIŠKI ŽUPAN MED NOVINARJI IN OBČANI
Srečanje zasavskih novinarjev s hrastniškim županom Leopoldom Grošljem in njegovimi sodelavci je bilo v četrtek, 1 S.novembra v občinski sejni sobi. Županje na začetku nanizal vse uspehe in probleme preteklega leta, s poudarkom na kronski investiciji športne dvorane na Dolu. O naraslih stroških smo poročali že v prejšnji številki, tokrat je tajnik Jani Kraner dodal še nekaj dodatnih informacij. Zakaj se zavzemajo na primer za pridobitev zemljišč, ki pripadajo Jutranjki in privatnemu lastniku, da bodo v naslednjem letu lahko uredili širšo okolico Dolanke. Urediti nameravajo tudi cesto od centra Dola, mimo šole, do športne dvorane. Pri tem velja omeniti, da kovinske ograje ob glavnem vhodu v šolo ne nameravajo odstraniti kot so načrtovali v začetku, saj pomeni za otroke bistveno varnejši izhod. Jani Kranerje govoril tudi o obrtni coni v Bobnu, kjer potekajo zadnji metri regulacije potoka.
Na lokaciji B - ob nekdanji Menihovi hiši - so zemljišča že odkupljena - deset od trinajstih - in interesenti že dovažajo gradbeni material za naslednje leto. Jani Kranerje tudi dober poznavalec hrastniških plazov, v stalni povezavi z ministrstvom za okolje in prostor RS, ki pomaga s sredstvi za sanacijo. Tako je bila vredna sanacija plazu nad Dolančevo hišo 40 mio SIT, rabijo jih še 10 mio SIT. Plaz v Bobnu je ovrednoten na 31 mio SIT in polovica denarja je že zagotovljena. Prijavljenih je še osem plazov in pričakujejo obljubljena sredstva. Samo vrednost geodetskih del znaša 12 mio SIT.
Tomaž Sihur, ki skrbi predvsem za komunalno cestno področje v občini, je povedal, da so pred zaključkom petletnega investiranja v vodovodno omrežje, vredno 150 mio SIT in bo znatno dvignilo kvaliteto oskrbe z normalno, pitno vodo. Podrobno je predstavil tudi zaključna dela in stroške različnih cestnih odsekov, parkirišč in pločnikov v občini. V dogovoru s predstavniki KS bodo z deli nadaljevali v letu 2000. Ob tem je povabil krajane na razgovor o urejanju prometa in.parkirišč na Novem Logu, o čemer zbirajo pripombe do 16.decembra, ko bodo ta prjoekt predložili občinskemu svetu.
Ljubo Zalezina se je v zvezi s stanovanjskimi problemi najprej pomudil ob dejstvu, da dobijo letno prek sto vlog za dodelitev stanovanj s socialnim statusom. Na grbi imajo 208 starih, izrabljenih stanovanj, ki sojih 90.1eta dobili od Steklarne in TKI, prepotrebnih sanacije. Z nizko
najemnino, letno se nabere le slabih 8 mio SIT, si ne morejo veliko pomagati. Za vzdrževanje bi rabili 57 mio SIT na leto. Stanovanjski skladje kljub temu lani obnovil dve strehi v nekdanji DPO pa pridobili dve neprofitni stanovanji, uredili fasado ob bankomatu v Steklarni... Iz občinskega proračuna in iz sredstev za socialna stanovanja načrtujejo za naslednje leto enajst stanovanj, za katera lokacija še ni določena.
Ista ekipa občinskih možje imela naslednji dan, v petek, na lokalni televiziji Kanal 5 kontaktno oddajo, ki jo je vodil novinar Svato Krasnik. Najprej so predstavljeni opravljeno delo preteklega leta, potem pa so gledalci lahko spraševali o problemih svojega okolja. O ureditvi križišča pri Riklovem mostu, o cestni obvoznici na Dolu in podobno. Vse probleme so občinski možje natančno poznali, zato so ljudem obširno odgovarjali. Leopold Grošelj jihje pozval tudi na osebne pogovore, če to želijo, le prej se morajo najaviti. Župan je še povedal, da se lahko vsi lastniki avtomobilov oglasijo na občini, kjer bodo brezplačno dobili nalepke s hrastniškim grbom za registrske tablice. Kot vemo, ima podobo hrastovega lista z zeleno krošnjo, rdečim deblom na srebrnem ščitu in korenine v črnih tleh.
Fanči Moljk
PROJEKT DRSALIŠČA JE PRIPRAVLJEN
Občina Trbovlje je pred nedavnim naročila izdelavo projekta za ureditev drsališča. Tega naj bi uredili na prostoru zadaj občinske upravne zgradbe oziroma pred novozgrajeno poslovno stanovanjsko zgradbo na Leninovem trgu. Občina Trbovlje je v skladu s predpisi sklenila, da izbere najustreznejšega izvajalca del. Drsališče naj bi bilo zgrajeno do zadnjih dni decembra letos.
OKRASITEV ZAGORJA
V Zagorju so pričeli okraševati mesto po 15.novembru. Okraševalce sedaj ovira sneg. Kljub temu pa bo vse pripravljeno, da se novoletne luči prižgejo in pričarajo čas pričakovanja 5.decembra ob Miklavževanju. Okrasitev bo letos podobna kot lani, Zagorjani pa so okrasitev pospešeno dograjevali zadnja tri leta. Odločili so se, da bodo malo bolj okrasili lokalna središča. Medtem, ko so bila urbana jedra (Zagorje, Kisovec, Izlake,
Mlinše) bogato okrašena že doslej, bodo letos bolj okrasili ruralna jedra (Šentgotard, Čemšenik, Šentlambert, Podkum). Okraske bodo pritrdili na stebre javne razsvetljave in dominantna drevesa v vaških jedrih. V Zagorju bo edina večja novost okrasitev parka, ki ga bodo letos še posebej bogato okrasili zaradi obeležja, ki bo predstavljalo prelom stoletja.
(Vir: Bilten)
SNEG OVIRAL TUDI PRVI TV FESTIVAL
Obilno novembrsko sneženje je povzročilo težave tudi organizatorju 1 .festivala slovenskih regionalnih, lokalnih in kabelskih TV v Medijskih Toplicah. Program, kije bil predviden za četrtek, 1 S.novembra, je potekal nemoteno, vse, kar bi se moralo dogajati v petek in soboto, 19. in 20.11. pa so prireditelji kljub prizadevanju, da bi premagali vremenske težave, morali odložiti. V dogovoru z vsemi sodelujočimi je ta del festivala prestavljen na 5.december 1999, z nekaj spremembami v programu.
Marta Hrušovar
PLAZOVI
Občina Zagorje je podpisala pogodbe z izvajalci za sanacijo več plazov iz neurja september-november 1998. Pogodbe so potrjene tudi s strani Sektorja trajnih sanacij Ministrstva za okolje in prostor. S Podjetjem za urejanje hudournikov (PUH) Ljubljana so podpisane pogodbe za sanacijo plazu Borovak v Podkumu, Laze v Podkumu, Hribar na Izlakah, Gradbena dejavnost Hrastnik bo sanirala plaz na lokalni cesti pokopališče Izlake - Zgornje Izlake, IBT PIN Trbovlje pa plaz na lokalni cesti Čemšenik -Šentgotard pred naseljem Brezje. Za omenjeni plaz smo tudi na uredništvo Zasavca prejeli veliko klicev krajanov.
Rok za dokončanje del je sicer 30 dni, vendar bo zaključek del odvisen predvsem od vremenskih razmer. V Zagorju in tudi na našem uredništvu upamo, da bodo lahko delavci opravili sanacijo vsaj do konca leta.
(Vir: Bilten, foto PRAV)
VLADO PORTOROŽ, OPSSS, POREDOŠ:«Pod kožo smo vsi špehnati.«
Kdo ne pozna Vlada Poredoša in njegovih Orlekov? Sem kar vedel, da se bo odgovor glasil - vsi Slovenci. Drugo leto jih bodo dodobra spoznali še tisti Slovenci, ki jih je pot zanesla v Avstralijo in Novo Zelandijo, pa jih mogoče še ne. In še to. Upoštevajte njegov nasvet pri vprašanju osem. Njemu se je kar trikratno obrestovalo.
l.Ko sva se dogovarjala za vaše sodelovanje v tej rubriki, ste omenili, da so vam sokrajani pripeli nek povsem izviren, lahko bi rekli turističen priimek. Zaupajte našim bralcem, ta vaš drugi »krst«.
Gasilci so na gasilni aparat napisali Vlado Portorož.
2.Ste vi in Orleki, glede na to, da ste za lansko leto prejeli kar dva glasbena petelina, kaj bolj petelinasti?
Bobnar kar ne more nehati kikirikati.
3.Kaj je vaše vodilo skozi življenje?
Nepoboljšljiv optimizem.
4.1n kateri ljudski pregovor vam je najbolj ukrojen po koži?
Bolje vrabec v roki, kot golob na strehi (v kastroli).
STOJAN BATIČ RAZSTAVUAV LJUBLJANI
Dne 25.novembra so v poslovnem centru v Ljubljani odprli samostojno razstavo del trboveljskega rojaka, akademskega kiparja, Stojana Batiča. Na tej razstavi je postavil na ogled 30 malih plastik iz obdobja zadnjih treh let, poleg tega pa še vrsto risb. Plastike so predvsem iz barvne terakote, ki jih je avtor ustvaril v letih 1996/ 97 in j ih povezal z Epom o Gilgamešu, predstavlja pa tudi deset bronastih del iz letošnjega leta. Tudi ta se vsebinsko nanašajo na razne literarne podloge od Nibelungov do Perice Kerempuha. Ob tej priložnosti je izšel tudi katalog razstavljenih del. Ta razstava naj bi bila najbrž nekakšen uvod v avtorjevo jubilejno leto, ko bo slavil svoj 75.letni jubilej.
IL
ŽUPAN IN ZGAGA
Zagorski župan Matjaž Švagan s sodelavci se je danes, v ponedeljek, srečal z ministrom za šolstvo in šport dr.Pavletom Zgago. Skupaj s sodelavci Ministrstva so proučili naloge in zagotovitev pogojev za prehod na devetletno osnovno šolanje v občini Zagorje. Dogovorili so se o dinamiki izvajanja naložb v šolske prostore. Zagorjani so izpostavili tudi problem dotrajanosti oziroma prikazali možnosti obnove stavbe Srednje šole Zagorje.
(Vir: Bilten)
IZŠLA NOVA KNJIGA ROMANA VODEBA O ŠPORTU
Pred kratkim je iz tiska izšla knjiga avtorja Romana Vodeba iz Trbovelj z naslovom Ideološke paradigme v športu (... ko poseže vmes država).
POD KOŽO SMO VSI....
5.	Ne poznam veliko glasbenih skupin, ki bi se pustile posneti v živo. Vi ste ta junaški korak storili z zgoščenko Bunkovc party-a.
Z vsemi napakami, a meni toliko bolj spoštovanja vrednim izdelkom. V čem je največji čar takšnega (Radio Študent) in podobnega nastopanja in igranja v živo?
To, da se vidi, da igrajo ljudje, ne mašine.
6.	Greva malo na črni humor, ki vam je, kot ste rekli, pri srcu. Kaj je za vas smola in kaj krompir (začinite črno)?
Smola: Da te zadane kap ob loterijskem zadetku.
Krompir: Če ti država vrne dohodnino.
7.	V zadnjem času je AIDS pri nas znova zelo aktualen. Kaj bi svetovali Slovencem, da bi se obvarovali te kuge drugega tisočletja?
AIDS < ADIDAS
8.	Vi in vaša življenska sopotnica sta očitno zelo resno vzela alarmantna opozorila statističnih uradnikov, da nas je vse manj. Kaj bi svetovali Slovencem, da se to stanje izboljša?
Ugasnite TV.
9.	Kateri dogodki vas najbolj razveselijo?
Ljudje s smislom za humor.
••••••••••••••••••oaai
Izšlaje v nakladi 600 izvodov, v broširani izvedbi, natisnila pa jo je tiskarna Dani Tori s.p. V uvodnem delu so objavljene recenzije in komentarji dr.Jožeta Vogrinca, dr.Dušana Rutarja in dr.Rajka Šugmana. Avtor se v knjigi sooča z mnogimi teoretičnimi vprašanji športa nasploh. Pri izdaji so mu pomagali mnogi sponzorji.
IL.
ASTROLOGIJA V PROSTEM ČASU
Revirska ljudska univerza Trbovlje organizira v okviru svojega programa raznih dejavnosti v prostem času, tri tečaje iz astrologije. Prvi tečaj bo začetni, drugi nadaljevalni in tretji inter-pretacijski tečaj ali razlaga horoskopa. Tečaji bodo potekali enkrat tedensko po 4 do 5 šolskih ur. Vsak tečajnik bo dobil skripta in diplomo. Ob zaključku vsakokratnega tečaja bodo udeleženci polagali izpit. Interesente vpisujejo na sedežu organizatorja v Trbovljah, kot tudi v Zagorju.
IL.
CVETKE IZ SEJE ZAGORSKEGA OBČINSKEGA SVETA (vir Bilten)
Župan je na sejo zamudil zaradi "gumi defekta", kot je povedal podžupan na začetku seje. V zadnjih klopeh sejne dvorane so zat že razmišljali, da bi župana proglasili za začasno opravilno nesposobnega.
Andrej Dolšina (SKD) je ob razpravi o sejni sobi in tem, da bi denar, ki so ga namenili za ureditev te sobe raje porabili za kmetijstvo, modro pripomnil: "Več kot polovica ljudi živi na koruzi. Zato je povsem smiselno, da denar namesto v poročno sobo vložimo v kmetijstvo."
10.In kateri najbolj razžalostijo?
Položnice.
Igor Goste
Podžupan Janez Vovk (LDS) sije privoščil ob koncu seje po kratkem nastopu načelnice Oddelka za okolje in prostor Tatjane Podbregar tole izjavo: "Gospa Podbregarjeva, vi bi morali biti učiteljica. Tako lepo znate vsako stvar razložiti, da vas razume vsak butelj." No, ja, komentarja se bomo vzdržali...
Anton Koban (SDS) je dejal, daje kar nekaj ljudi iskalo zdravniško pomoč, ker ceste in ulice niso bile dovolj dobro očiščene. Vprašal je, če namenjajo premalo denarja zanjo. Odgovor je dobil kar od svetniškega kolega Janeza Groboljška (LDS), ki je dejal, da ne morejo pričakovati, da bo v času sneženja vse očiščeno. Še vedno plužijo iz ceste na pločnike, ljudje pa tudi ne znajo umakniti svojih avtomobilov iz parkirišč, ki zaradi tega niso dobro očiščena. O tem bi se dalo razpravljati ure in ure, toda stanovalci blokov nasproti občinske stavbe bi dodali, daje glavna krivda zaradi neočiščenih parkirišč na strani Upravne enote Zagorje. Zakaj? Predvsem avtomobili uslužbencev Upravne enote Zagorje so bili na dan, ko bi morali parkirišče očistiti, parkirani tako, da čiščenje ni bilo mogoče. Zato pa imajo stanovalci na parkiriščih sedaj pravo drsalnico...
V postavki proračuna so zagorski svetniki predvideli denar za regionalno televizijo TV Center Trbovlje, za naš časopis Zasavc pa ne. Zakaj je temu tako? Verjetno zaradi tega, ker ljudje vse obljube na televiziji lažje preslišijo, kotjih spregledajo na papirju. Sicer pa je že tako ali tako jasno, da župan Matjaž Švagan, ko sliši za Zasavca, dobi izpuščaje neznanega izvora....
2. GRUDNA 1999
“J-* —Tl —^	V
Zi ,1. rj
KOCA NAMARELI ODPRTA
Smučarska koča na Mareli je 26. novembra uradno dobila novega upravnika Ludvika Groboljška iz Kisovca. Kulinarična ponudba se bo s časom povečala in popestrila, trenutno pa je navoljo vse kar se dobi v dobri okrepčevalnici. Med drugim je vsak petek srečna urica, od 21 do 22 ure, ko je vsa pijača po 180,00 sit. Sicer pa je na smučišču Marela trenutno snega dovolj, sedežnica in vlečnica obratujeta.
(Zona, foto PRAV)
SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV
Rdeči križ Zagorje je letos že šestindvajsetič s pomočjo KS Franc Farčnik, Jože Marn in Toplice ter seveda županovim pokroviteljstvom 20.11. v Stekleni dvorani DD Zagorje organiziral srečanje starejših občanov.
S pomočjo učencev osnovne šole Tone Okrogar so priredili prijeten kulturni program, slavnostna govornika sta bila župan Matjaž Švagan in predsednik RK Zagorje, dr. Franc Grošelj.
Na družabnem delu srečanja je igral ansambel Ajda, zakusko pa je pripravila restavracija Kum.
Posebna zahvala gre donatorjem Bartec-Varnosti, Piramidi, Dr. Mariji Maurer, Zdravstvenem domu in dijakinjam Srednje šole Zagorje, ki so prevzele strežbo.
Besedilo in slika ILM.
TUDI TO JE LAHKO RES
"SLADKORNA BOLEZEN - MOJA NAJZVESTEJŠA PRIJATELJICA"
Na pobudo Zveze društev doabetikov Slovenije - SLODA in Društva diabetikov Hrastnik, smo se na OŠ Narodnega heroja Rajka Hrastnik odzvali Povabilu in organizirali šolsko tekmovanje iz znanja pod naslovom "Sladkorna bolezen moja najzvestejša prijateljica." Na tekmovanje smo povabili učence sedmih in osmih razredov in odzivje bil dober. Tekmovanje so izvedli že kar nekaj časa nazaj in se gaje udeležilo 65 učencev. Kar 19 udeležencev, ki so
dosegli več kot 31 točk od skupno 40-ih možnih, je prejelo bronasto priznanje.
Irina, Barbara, Polona, Tina, Slavica in Jasmin so se tudi uvrstili na državno tekmovanje v Škofji Loki, kjer so si učenci prislužili kar štiri zlata in dve srebrni priznanji.
Belinda Ladiha
LEPA JANJA - ZA LEPO TISOČLETJE
Miss Slovenije iz leta 1994, JanjaZupan, ki jo sedaj poznamo predvsem kot manekenko in fotomodel, dolgoletno profesionalno plesalko, v zadnjem obdobju pa kot voditeljico raznih prireditev in TV oddaj, je v sodelovanju z Agencijo G in Založbo Grafex z Izlak izdala koledar Janja 2000. S koledarjem želijo predvsem predstaviti žensko lepoto na nov, drugačen način.
Uradna predstavitev koledarja je bila v avli Kongresnega centra Mercurius v BTC-ju v Ljubljani, kjer so Jan Plestenjak, plesalke Latino Girls in Bogdan Barovič poleg Janje Zupan številnim novinarjem, fotografom, snemalcem
in dmgim predstavnikom medijev uprizorili nepozabno umetniško romantično vzdušje na tako imenovanem Večeru ženske lepote.
Sicer pa je to Janjin prvi projekt z novim managerjem, oba pa obljubljata, da nas bosta še presenečala.
KAKOVOST V ZASAVJE
V hrastniški poslovni dvorani je bil v četrtek, 25.novembra tretji letni posvet Kakovost v Zasavje, ki gaje pripravila GZ Zasavje. Predstavniki ministrstev za ekonomske odnose in razvoj, za malo gospodarstvo in turizem, za delo, družino in socialne zadeve pa so pripravili strokovna predavanja. O spremembah o zakonodaji je na primer govoril mag.Jožko Čuk, predsednik GZ Slovenije, ki meni, daje v Zasavju dovolj uspešnih, ambicioznih poslovnežev. Kot vemo, se pri nas že dvanajst podjetij ponaša z oznako kakovosti. Prisoten je bil tudi mag.Miro Draksler, ki vodi pri GZ odbor za poslovno kakovost. Ob tej priložnosti so podelili plaketi za urejeno okolje izlaškemu ETI-ju in hrastniški Toplarni.
Fanči Moljk
POJASNILO
V prejšnji številki smo na strani 5 v članku "VERJETNO VIŠJE CENE V VRTCIH" zapisali, da so se cene zadnjič povečale letos aprila, ravnateljica vrtca Tanja Starc pa nas je opozorila, da se je le to zgodilojani aprila. Njej in bralcem se opravičujemo, vendar smo to novičko povzeli po občinskem biltenu.
Uredništvo
jr j.
TT.rr £ ufirc
Tinetova Mrzlica ...
Zadnje čase se v Trbovljah stvari dogajajo z zagonom, ki ga še pred časom nikakor, tudi največji optimisti, ne bi upali niti v sanjah napovedati. Od vseh, ki mi rojijo v mislih, pa po
svoji kvaliteti in kvantiteti najbolj izstopajo dosežki na kulturnem področju. Sem sodi tudi izdajanje knjig. Če pa izide knjiga, ki govori o naših krajih, ijudeh, naših gorah, tokrat o Mrzlici in, ako jo napiše povrhu vsega še domačin, torej Trboveljčan, kar Tine Lenarčič še kako je, potem se lahko njegove nove izdaje knjige o Mrzlici samo iz srca veselimo...
Prav prijetno sem se počutil, moram priznati, na predstavitvi tega dela. Zgodilo se je v torek, 23. 11 1999 ob 17. v prostorih Društva upokojencev Trbovlje. V prepolni dvorani je bilo med znanimi obrazi opaziti vidne družbene delavce iz kulture, prosvete in tudi političnega življenja našega mesta, kar kaže na to, koliko zanimanja je g. Lenarčič vzbudil pri Trboveljčanih s tem svojim zadnjim delom, pri katerem mu je pomagalo tudi veliko število ljudi, ki jih je Mrzlica, vsakega na svoj način, s svojo irnpozantnostjo, drugačnostjo, privabljala v svoje zavetje. Res je nekaj posebnega, ta naša gora. Od tega, da se jo v bistvu niti ne zavedamo, pa vendar nas od otroških dni dalje spremlja skozi življenje, in to tako silno, da si Trbovelj brez njene krajinske podobe v ozadju sploh ne moremo predstavljati. Vseh naštetih zanimivosti, od prihoda starih rimljanov, in vseh poznejših viher, ki jih je nosil s sabo čas in ljudje v njenem podnožju, pestre flore in faune, njenih rudnih bogastev, vodnih rezerv, starih pripovedk, posebnežev, ki so to goro, (ki še vedno „raste„ - po zadnjih podatkih naj bi od prejšnjih 1119m nm/v trenutno merila 1122 m nm/ v) obiskovali, omembe starih navad planincev, druženju savinjskih in zasavskih ljudi na njej skozi zgodovino, in, ne nazadnje tudi, kako je ta, kot je omenil sam avtor, ,,savinjsko
knapovski Triglav,, s svojo pojavnostjo vplival na razne oblike izražanja med kulturniki. Od pesnikov, pisateljev pa tudi likovnih ustvarjalcev, ki jim Mrzlica nudi več kot dovolj motivov za svoje umetniško ustvarjanje. Milo se je storilo človeku ob poslušanju Marje Kužnik in Jože Ložak, ki sta tako podoživeto prebirali tekst iz omenjene knjige.
Verjetno pa sem med temi, za vas spisanimi vrsticami, pozabil omeniti še kakšno zanimivost, pa ne nalašč. Jih je bilo pač toliko, in preveč, da je silno težko vse na kratko zapisati. Kogar pa to novo delo zanima, naj si to knjigo le nabavi pri Planiškem društvu Trbovlje.
Lepa hvala, in čestitke g. Lenarčiču za njegov plemeniti trud.
lote Ovnik
KONCERT RENATO CHICCO TRIA
Leta 1997 so izdali zgoščenko Lipa zelenela je, ki jo še vedno z uspehom predstavljajo na koncertih doma in v tujini. In četudi so že nastopali v Zagorju, je v četrtek, 18. novembra ob 19.30 uri, Renato Chicco Trio znova nastopil s predstavitvijo priredb slovenskih ljudskih pesmi.
V organizaciji Kulturnega centra Delavskega doma Zagorje in s sponzorstvom Zagorjana Tomaža Teleta je bil omogočen koncert Renato Chicco Tria, ki ga sestavljajo: Renato Chicco - klavir, Žiga Golob - kontrabas in Drago Gajo - bobni. Kot je po koncertu dejal Renato Chicco, je njihovo vodilo, da čimbolj izvirno, toda v jazz-priredbi, podajo slovenske ljudske skladbe. Dejstvo, da se ne ponavljajo in da je jazz-ritem zahteven glede izvedbe, jim je le spodbuda, da zmeraj posegajo po novih skladbah in jih čimbolj prepričljivo uglasbijo. "Smo povsem klasičen jazz-trio," je dejal Renato Chicco, "skušali smo povedriti skladbe, ki zvenijo žalostno. Morda zato, ker je jazz zelo fleksibilna glasba, ki daje veder občutek." Skladbe: Lipa zelenela je, Po jezeru, Škrjanček poje, Vsi so venci bejli in druge so z vedrino navdihnile koncert, ki je, po publiki sodeč, pokazal izredno zanimanje za jazz glasbo. Renato Chicco je dejal: "Publika v Zagorju je super, zelo je odzivna. S projektom Lipa zelenela je izvajamo mainstreem jazz, radi pa igramo vse zvrsti jazza." Načrtujejo že drugo zgoščenko slovenskih ljudskih skladb in upajo, da bo njih
liričnost v jazz-izvedbi požela navdušenje.
RR.
Tepec ...
(Humoreska)
Nekoč je živel tepec.
Dolgo časa je preživel v nemotenem zadovoljstvu. Toda sčasoma so mu prišle na uho govorice, da velja povsod za norca, ki, daje brez možganov.
To je tepca jako razžalilo, daje začel skrbno razmišljati, kako le, bi te nerodne govorance spravil iz naličja sveta.
Slednjičje le srečna misel posvetila v njegovo votlo glavo ... in nemudomaje šel, dajo uresniči
Ko ga tako neki dan na ulici sreča znanec, ki je začel pohvalno govoriti o nekem poznanem slikarju...
„Ali, prosim Vas!,, je vzkliknil tepec. Tega slikarja so vendar že davno vrgli med staro šaro ... Ali ne veste tega? — Kaj takega pa od Vas nisem pričakoval... Zelo ste zaostali.,,
Znanec seje prestrašil - in takoj pritrdil tepcu.
„Danes sem čital krasno knjigo!,, mu pravi ob naslednji priliki drug znanec.
„Ali prosim Vas!,, vzklikne tepec. „Kaj Vas ni sram? Ta knjigaje sploh brez vsake vrednosti; ves svet se norčuje iz nje. - Ali ne veste tega? Zelo ste zaostali.,.
Tudi ta znanec seje prestrašil - in pritrdil tepcu.
„Čudovit človek, moj prijatelj N.N.!„ reče tretji znanec našemu tepcu. „Zares plemenit značaj !„
„Ali prosim Vas!,, vzklikne tepec. „N.N. je notoričen falot. Vse svoje sorodnike je spravil ob dobro ime. Saj to že vendar ves svet ve? Zelo ste zaostali!,,
Tretji znanec seje prav tako prestrašil, verjel tepcu in zapustil svojega prijatelja. In tako, karkoli ali kogarkoli je kdo v tepčevi prisotnosti pohvalil - za vse je imel pripravljen enak odgovor. Le, ako je bil zelo dobrohoten, je dejal z rahlim očitkom. „Kaj? Še vedno verjamete v avtoritete?,,
„Strup in žolč gaje!,, so začeli zdaj govoriti znanci o tepcu. „Toda!kakšna glava! In kakšna sposobnost v govoru!,, so dejali drugi. „0, kajpak, ON ima talent!,,
Konec te štorije je bil tak. Tepcu je izdajatelj nekega časopisa poveril vodstvo oddelka za kritika.
Tedaj je začel tepec kritizirati vse po vrsti in ni spremenil niti svojega načina niti dosedanjih izrazov.
Zdaj je bil vendar ON, kije podiral avtoritete, sam avtoriteta in zdaj se njemu klanjajo in se ga bojijo.
Kaj naj bi tudi počeli drugega, ubožniki?! Kajpak je vobče fatalno klanjati se, toda temu se upreti?-takoj bi obsedel v loncu „zaostalih„!
Dobro je tepcu med zajci.
Jože Ovnik
l Tl TL 3
!•
n

T ?,
ZA NEOPRAVLJENE STORITVE POŠILJAJO POLOŽNICE?
Nedolgo nazaj smo dali na pranger kontejner za zbiranje komunalnih odpadkov, ki je nameščen ob novem izlaškem pokopališču. Zapisali smo, da vanj odlagajo odpadke ljudje iz bližnje in daljne okolice, čeprav naj bi bil kontejner namenjen izključno za pokopališke odpadke. Pa je res tako? Ne. Kajti od novembra lani jez odlokom prav ta kontejner pri pokopališču določen za začasno odjemno mesto.
Na uredništvo nas je poklicala Nevenka K., ki živi v naselju Zgornje Izlake, nedaleč od
pokopališča. Povedala je, da KOP, Javno komunalno podjetje Zagorje, že vse od novembra lani, ko seje na cesti, ki vodi mimo pokopališča proti Zg. Izlakam, sprožil večji plaz, ne odvaža odpadkov iz tega naselja. Plaz je takrat namreč poškodoval del cestišča med pokopališčem in njeno hišo, vendar vseeno ne toliko, da ne bi bil mogoč prevoz z osebnim i avtomobil i in manjšimi tovornjaki. Tamkajšnji krajani, v tem naselju je približno deset stanovanjskih hiš, se čudijo, da v Javnem komunalnem podjetju Zagorje ne morejo zagotoviti odvoza njihovih odpadkov. Z izgovorom, da je cestišče za njihovo mehanizacijo neprevozno, torej dajim ne dovoljuje varno opraviti svojega dela, se ne strinjajo. Tudi Nevenka in njen mož menita drugače. Prepričana sta, da če v snežnih razmerah lahko s kamionom plužijo in posipavajo
cesto, potem lahko poskrbijo tudi za odvoz komunalnih odpadkov. Če ne, pa naj pooblastijo nekoga drugega, ki bo delo znal opraviti. Ali pa po odpadke pridejo po nasprotni strani, mimo diskoteke Imperius, kjer prav tako cesta pelje do Zg.Izlak oz.njihovih hiš. Ker v JKP tega ne storijo, torej odvoza smeti ne opravljajo, kljub temu pa redno pošiljajo položnice za komunalne storitve (le kakšne storitve, se sprašujejo krajani?), so se tamkajšnji krajani prisiljeni znajti. Tudi tako, da svoje odpadke kopičijo doma ali pa zmečejo v njim najbližji kontejner pri pokopališču, kjer je, kot smo že omenili, določeno začasno odjemno mesto. Ki pa je od najbližje (Nevenkine) hiše (od plazu naprej) oddaljen približno kilometer. Poleg tega pa je ta odprti kontejner, predvsem za organske odpadke neprimeren. Le teh pa je po gospodinjstvih največ.
Želeli smo slišati tudi drugo stran, zato smo na KOP, Javno komunalno podjetje naslovili vprašanje.
Predvsem nas je zanimalo, kako je urejen odvoz smeti v tem naselju? In kaj so nam odgovorili?
Odvoz komunalnih odpadkov iz naselja Zg.Izlake se izvaja v skladu z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Zagorje in sicer enkrat tedensko, medtem ko je od novembra 1998 dalje zaradi plazu na cesti proti Zg.Izlakam, zaradi plazu onemogočen dostop z vozilom za odvoz komunalnih odpadkov, določeno začasno odjemno mesto za komunalne odpadke. V ta namen Zgornjeizlačanom služi odprti kontejner pri novem pokopališču. O navedenem so bili krajani pisno obveščeni 9.11.1998. Po njihovih besedah je bil kontejner v oktobru izpraznjen 6-krat, novembra do 25. pa 4-krat. Očitno premalokrat, kajti le redko občasni sprehajalec, tudi avtor tega zapisa, naleti na izpraznjenega. Zaradi odprtega kontejnerja, pa je kar nekaj raznih odpadkov (vseh vrst) razmetanih po okolici.
Igor Gošte
LITIJSKI PIHALNI ORKESTER PROSLAVIL 100.OBLETNICO
Litijski pihalni orkester praznuje v letošnjem letu častitljiv jubilej -100. obletnico delovanja. V ta namen se je v letu, ki se izteka, zvrstilo več koncertov. Vrhunec praznovanja pa je bil pred nekaj dnevi, slavnostni koncert v do zadnjega kotička napolnjeni športni
Dolgoletnemu kapelniku Jožetu Dobravcu pripenja Ervin Hartman Križec za zasluge CISM (Mednarodna zveza pihalnih orkestrov)
Litijski pihalni orkester
dvorani z nastopom slavljencev in gostov:	pianistka Veronika
Hauptman, basist Jože Vidic, ki ga je na harmoniki spremljal Vili Kralj ter Zasavski in leseni rogisti. Slavnostni govornikje bil dr.Matjaž Kmecl. Ob tej priložnosti je bila izdana tudi posebna brošura" 100 let Pihalnega orkestra Litija" izpod peresa Karmen Sadar, natisnjeni v tiskarni ACO Litija v nakladi 500 izvodov.
Besedilo in slike: M.Š.
MEDOBMOČNA REVIJA PEVCEV V HRASTNIKU
Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - območna izpostava Trbovlje in ZKD Hrastnik in Trbovlje so organizirali medobmočno revijo odraslih pevskih zborov Zasavja v petek, 26.11. v hrastniškem delavskem domu. Nastopali so mladi pevci Sv.Nikolaj in KD Polšnik iz Litije, Loški glas in mešani zbor Kotredež ter pevci zarje in Svobode iz Trbovelj. Med gosti v dvorani je
bil tudi MitjaGobec, strokovnjak za zborovsko petje.
Fanči Moljk
NA KOZJANSKEM JE LEPO
Osnovna šola Šmartno pri Litijije ob Martinovem organizirala v okviru ravnateljevega dne enodnevno ekskurzijo na Kozjansko. Udeleženci so se najprej ustavili v Rogaški Slatini, v steklarski šoli, nato pa so obiskali Olimje; tu so si ogledali znamenito cerkev, tretjo najstarejšo lekarno v Evropi in čokoladnico, kjer izdelujejo čokoladne izdelke, nato pa so se povzpeli še na kmečki turizem na Jelenov greben, kjer gojijo jelene, odpravili pa so se še v "pravljično deželo", ki jo je blizu Olimja uredil iz odpadnega materiala nekdanji ravnatelj OŠ Podčetrtek, Jože Brilej. Od tu j ih je vodi la pot še v Podrsredo, na obnovljen grad, ustavili pa so se še v enem od redkih delujočih mlinov na vodi. Ekskurzijo so sklenili z degustacijo vin v vinski kleti Pinterič na Bizeljskem in z večerjo ter družabnim srečanjem v Leskovcu pri Krškem.
Boris Žužek
Učencem prijazna devetletka
Že več let tečejo priprave na devetletko in mnogi so si rekli, češ, če je stvar dobra, le zakaj bi še čakali. Tako tudi v Zasavju na nekaterih osnovnih šolah že poteka poskusna devetletka. Pretekli so trije meseci poskusne devetletke, zato je bila beseda dana le nekaterim, da po malem odstrinjajo, kaj novega sploh bo devetletka. Večina je namreč mnenja, da kaj bi govoričili o teoriji, če niti o rezultatih še ni govora.
Devetletna osnovna šola
S šolskim letom 2003/04 naj bi osnovne šole pričele z devetletko, kar pomeni, da bi dosedanja mala šola potekala v osnovnih šolah, saj mala šola ne bo več obvezna oziroma bodo šestletniki postali prvošolci v osnovnih šolah. Sprememba, ki zadeva obenem organiziranost vrtcev in
prostorske in kadrovske rešitve za izpeljavo devetletke. V šolskem letu 1999/2000 je dvainštirideset slovenskih osnovnih šol začelo s poskusno devetletko. Tudi trboveljska osnovna šola naj bi predhodno pričela z devetletko in sicer s šolskim letom 2001/02. Kot je dejala ravnateljica OŠ Trbovlje Darinka Kostanjšek se
Če ste pozabili, kako je v šoli...
osnovnih šol, v vrtce posega glede ukinitive male šole, osnovne šole pa naj bi pridobile še eno generacijo otrok, to je šestletnikov. Učitelji osnovnih šol so imeli doslej veliko možnosti, da so morebitne pripombe, pomisleke, pobude in podobno tudi sporočili, saj je bilo s strani ministrstva za šolstvo in šport omogočeno, da v toku osnovanja devetletke konstruktivno predebatirajo o novostih devetletne osnovne šole, zato naj bi imel učni program devetletke mnoge prednosti v kvaliteti pouka, obogatil bo tudi učenčev razvoj - od čustvenega, preko socialnega, spoznavnega, gibalnega, moralnega.
Z drugo triado tudi učenje angleščine
Čeprav bo do pričetka devetletke preteklo še nekaj časa, morajo osnovne šole zagotoviti
ji preskok v devetletko ne zdi pretiran, saj so učenci nad devetletko navdušeni. Poudarila je še, da bo 1. razred prihodnje devetletke v Trbovljah potekal kar v vrtcih, kjer so omogočeni prostorski pogoji - igralnice in podobno. Preostale zasavske osnovne šole se na devetletko pripravljajo v okviru možnosti in kot je dejala ravnateljica OŠ Ivana Skvarče Zagorje Amalija Kuder se učitelji še doizobražujejo, toda ker je dolga čakalna vrsta bodo tovrstne izobraževalne programe organizirali kar v Zasavju. "Glede vsebine programa devetletne osnovne šole upamo na najboljše, zelo prav bi tudi bilo, da bi se program pedagoške fakultete prilagodil devetletki in bi iz fakultete dobili že kvalificiran kader, ki ga ne bi bilo treba doizobraževati." Učni program devetletke namenja več učnih ur
tujim jezikom, saj se s poučevanjem prvega tujega jezika - angleščine prične že v drugi triado oz. v 4. razredu devetletke, v zadnji triadi pa dobijo na urnik tudi že drugi tuj jezik.
Devetletka - izziv in poživitev?
Ravnatelj OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik Nikolaj Toplak je povedal, da je nova šolska reforma sprejeta z zanimanjem, pri čemer jih nekatere stvari še skrbijo, z drugimi pa so že opravili. Tako naprimer bodo po možnosti organizirali prvi razred kar v vrtcu, učni načrti pa so menda prava osvežitev, saj so razbremenjeni faktografije, več pomena pa dajejo eksperimentalnemu in problemskemu učenju. "Prva novost so triade," je dejal Nikolaj Toplak, "devetletka je namreč razdeljena na tri triade ali triletja, to je od prvega do tretjega, od četrtega do šestega in od sedmega do devetega razreda. V prvi triadi naj bi potekalo učenčevo opismenjevanje, ocenjevanje bo opisno, učenca pa vsa tri leta spremlja ista učiteljica. Posebnost prve triade je v tem, da v prvem razredu pri pouku sodelujeta učiteljica in vzgojiteljica. Druga novost je nivojski pouk, ki se pojavi že v 4. razredu, to je: v drugem triletju oziroma triadi." V devetletki bo učenec napredoval v višje razrede brezpogojno, v 7., 8. in 9. razredu pa bo za negativne ocene opravljal popravne izpite. V sedmem razredu bodo učenci izbrali izbirne predmete in sicer izmed družbeno-humanističnih in naravoslovno-tehni-čnih predmetov.
Menda se kaže še največ zanimanja za drugi tuj jezik, računalništvo, astronomijo in šport.
Kriterij za osnovanje skupine za določen izbirni predmet je, da je interesentov vsaj petnajst učencev.
Za pestrejši in učinkovitejši pouk?
Nivojski pouk v
devetletki se začne v 4. razredu in se lahko organizira le pri matematiki, slovenskem jeziku in tujem jeziku in sicer v obsegu četrtine vseh učnih ur skozi šolsko leto. Temeljni pouk bo namreč potekal na eni zahtevnostni ravni, nivojski pa na dveh ali več ravneh. Kot je še povedal Nikolaj Toplak, imajo učenci možnost napredovati iz nižje zahtevnostne ravni v višjo in obratno, glede na rezultate pač. "Problem pa so izbirni predmeti," je pripomnil Toplak, "saj se učenci lahko odločajo za eno- ali dveletni program." Prednost je, če se učenci skupaj s starši in učitelji odločijo, da bodo vsa tri leta vztrajali pri enem in istem izbirnem predmetu. S tem več pridobijo pa tudi manj težav je pri učiteljevi razlagi, ki je prilagojena vsem učencem. Nivojski pouk bo, z delitvijo učencev v skupine po zahtevnosti, terjal tudi več učiteljev. Toplak je mnenja, da je še najboljše, če tl učitelji učne načrte po nivojih pripravljajo skupno. Učenci pa bodo imeli vseskozi možnost preverjati in ocenjevati znanje na vseh ravneh, ne glede na to, na kateri ravni bodo pri pouku v 8. in 9. razredu. Učni program naj bi učencem tudi utrjeval zanimanje ter pripomogel k boljši poklicni odločitvi.
Učenje je vsaj tako pomembno kot vzgoja
Najbolj burni odzivi in morebitna nestrinjanja glede devetletke so polemike vrtcev, po katerih naj bi šestletniku rajši podaljšali dobo otroštva in igre, saj se s šolo začne učenje in je igranja manj. To pa naj bi bilo za
Prvi razred poskusne devetletke: pri uri športne vzgoje.
2. GRUDNA 1999
• V
n
^Tfin
šestletnika zelo pomembno, saj se prek igre uveljavlja, izraža in spoznava stvari. V programu devetletke naj bi sicer tudi učenje v 1. razredu devetletke potekalo s prepletom igre in učenja. "V osnovni šoli je preveč poudarka na storilnosti učenca," je dejala ravnateljica Vrtca Hrastnik Slavica Pavlič, "šestletnik pa po izkušnjah vzgojiteljic rabi več časa za socializacijo s sovrstniki in za igro. Prednost poenotene vzgoje se mi zdi le v tem, da bi se v devetletki 1. razred izvajal v vrtcih." Tudi ravnatelj Vrtca Litija Franci Končar pravi, naj bodo smoter devetletke potrebe in želje otrok. "Treba bo veliko tolerance, medsebojnega razumevanja in usklajevanja med vzgojiteljico in učiteljico v 1. razredu devetletke, sicer bosta vzgojno neučinkoviti," je dejal, "za učenje je bolj motiviran otrok, ki ima poleg šole še dovolj igre, športa. Tudi vzgoja je za najmlajše pomembna, saj ta vseskozi plemeniti medčloveške odnose, v sedanjih časih je to sploh vzgoja delovnih navad." Med drugim se tudi populacija otrok zadnjih deset let zmanjšuje, tako da so mnoge šole precej okrnjene glede števila razredov. Učenci 1. razreda devetletke pa bodo imeli organiziran brezplačen prevoz v šolo in iz šole, prav tako tudi jutranje varstvo in varstvo vozačev. Varstvo med počitnicami bo za šestletnike organizirano v okviru šole, vrtca ali Zveze prijateljev mladine.
V Gabrovki že poskusna devetletka
S šolskim letom 1999/2000 so v
OŠ Gabrovka že pričeli s poskusno devetletko. Izpolnjevali so prostorske in kadrovske zahteve, program devetletke se jim je zdel zanimiv in v treh mesecih že beležijo določene rezultate. Kot je povedal ravnatelj OŠ Gabrovka Ciril Vertot, so z določenimi stvarmi zelo zadovoljni, kažejo pa se tudi določeni problemi. Kot prvo, je opozoril na problem sodelovanja učiteljice in vzgojiteljice v 1. razredu devetletke, pri čemer gre za način timskega dela, ki ga doslej niso bili vajeni. "Želimo, da bi učiteljica in vzgojiteljica skupno učile tudi v 2. in 3. razredu devetletke, sploh če se dobro ujameta pri delu," je povedal Ciril Vertot, "Najboljša vzgoja je zgled, v metodah vzgajanja pa se učitelj in vzgojitelj dopolnjujeta." Njihov prvi vtis glede devetletke je prevelika	obremenjenost
učencev. Ciril Vertot je dejal, da so se za izbirne predmete učenci odločali na podlagi razgovora s starši in z učitelji, največ pa na podlagi lastnih izkušenj z interesnih dejavnosti. Mnogi se za izbirne predmete v 7. razredu odločajo tudi na podlagi nadaljnjega izobraževanja v srednji šoli, češ, da jim bo to olajšalo probleme pri določenem predmetu srednje šole oziroma bodo imeli boljšo "podlago" za izobraževanje naprej. Glede izbirnih predmetov so učenci na OŠ Gabrovka izbrali: drugi tuj jezik-nemščino, računalništvo, astronomijo in obdelavo gradiv. "Izbirni predmeti dajejo določeno širino in korist učencem pa tudi poklicne odločitve olajšajo," je rekel Vertot in dodal, da je devetletka prilagajanje razvoju celotne
družbe. "Učenci imajo resda na razpolago več informacij, kot so jih imeli včasih, toda to še ni učenje," je dejala pedagoginja na OŠ Gabrovka Maja Plazar, "v devetletki pa učitelji učencem omogočajo	več
eksperimentalnega, raziskovalnega, timskega dela, temelječega na izkušnjah." Ciril Vertot pa je še povedal: "Največja novost devetletke je tretja triada, kjer gre za povsem nov pouk. Dejansko je pouk v 7., 8. in 9. razredu velikanska novost glede učnih načrtov in delovnih metod, le predmetnik je preobširen, učni načrti so prezahtevni in presegajo otrokove zmogljivosti."
Poskrbljeno za manj in bolj učeče
Šolski pouk naj bi z devetletko torej pridobil na ^povsem svojstveni kvaliteti. Manj in bolj učeči se otroci bodo lahko razvijali svoje interese. Ponujajo se nove oblike in načini dela: učenje ob igri, timsko delo vzgojiteljice in učiteljice. "Devetletka daje več možnosti tudi za vzgojo," je dejala ravnateljica OŠ Litija Gabrijela Hauptman, kjer
bodo v poskusno devetletko zakorakali s prihodnjim šolskim letom 2000/01. "Novost je v sodelovanju vzgojiteljice in učiteljice v L razredu devetletke," je rekla, "kjer pa gre le za to, da se čimprej naučita sodelovati medsebojno in skupno načrtujeta ure in dejavnosti. Če si vzgojiteljica in učiteljica medsebojno priznata kvalitete, ki jih vnašata v pouk, lahko dobro sodelujeta ter vsaka na svoj način oplemenitita pouk." Med drugim bodo imeli
učenci v devetletki za vsega 236 ur več pouka angleščine. Hauptmanova je še dodala, da je za šestletnika manj pomembno, da že v L razredu zna pisati, brati, računati, marveč je pomembneje, da se zna pogovarjati, poslušati, velik poudarek bo v devetletki tudi na razvoju čustvene inteligence. "Opisno ocenjevanje pa je noviteta, ki pomeni individualno spremljati vsakega otroka in ga spodbujati, da svoje zmožnosti čimbolj razvije. Več časa bo v šoli namenjeno utrjevanju snovi. Prav tako se mora učitelj usposobiti za beleženje otrokovih individualnih dosežkov, s čemer se rivalstvo in tekmovalnost postavljata na stranski tir." Hauptmanova je še dodala, da je prednost devetletke v dejstvu, da se ob vstopu v osnovno šolo ponudijo enake izobraževalne možnosti za vse otroke, kajti do sedaj niso bili vsi predšolski otroci vključeni v celoletno malo šolo in seveda, da devetletka omogoča in spodbuja dobro sodelovanje osnovnih šol in vrtcev, katerih središče pozornosti je otrok. Mnenje, da
bosta z devetletko izobraževanje in vzgoja le pridobila na kakovosti, je izrazil tudi ravnatelj OŠ Tone Okrogar Zagorje Bronislav Urbanija in še dodal, da je devetletka spodbuda za učenčev razvoj. Kljub hitremu življenjskemu tempu pa ne gre prezreti tudi pomena staršev, ki z igro, pogovarjanjem, raznimi aktivnostmi dajejo otroku zaupanje vase in v druge.
Tekst in foto: Petro Radovič
Iger na snegu kar ne zmanjka.
2. GRUDNA 1999
F. iijr.ar.F
ANKETA
Ste se naveličali dolgih las? Želja po spremembi se gotovo začne pri frizuri, včasih pri nakupu novih čevljev, hja, marsikdaj tudi oblačilih. Ampak za slednje velja, da se večina ne naveliča toliko določenega stila oblačenja kot vedno istih barv. Kot ugotavljajo, obstajajo še druge naveličanosti, pri katerih je potrebno več domišljije za popestritev. Kaj, če bi se recimo prodajalka sladoleda v najbolj vročem poletju odločila, da zapre "štacuno", ker se je pač naveličala tovrstnega dela? Zato pa pravijo, da ideja nič ne stane, mnogokrat pa dosti dobrega naredi, da enolične, mogoče tudi monotone vsakdanje stvari delujejo zanimivo in pestro.
Popestriti stike z ljudmi je včasih nuja, včasih pa povsem spontana zadeva. Saj so tudi dnevi različni: eni obsijani od sonca, ko večina dirja na morje ali v hribe, ali pa še drugi: malce zasneženi, ko mnogi zbirajo korajžo za smuči, predvsem pa skušajo na razne načine razvedriti turobne zimske dni. Menda naveličanost ne govori toliko o tem, česa ne marate, marveč da ste določene stvari "prežvečili" ali kaj podobnega in zanje stežka najdete spet zanimanje. Kajpak, naj bi naveličanost ne veljala za prijateljstva, kjer vedno ostane kakšna debata v rezervi. Toda če boste v naslednjih dneh ugotavljali, če bi si tudi glasbeni okus popestrili z novo kaseto, poglejte še v toaleto in primaknite atraktiven parfum -morda vas bo naveličanost minila že, ko boste nanovo zadišali v decembrske dni.
Tekst in foto: Petra Radovič
Iztisnjen
lesk
navefičanja.
Rok Perme, dijak iz Zagorja:
"Učenja se najhitreje naveličam. Sicer pa se zlepa ne naveličam, pa naj gre za prijatelje ali hobije. Dovzeten sem tudi za nove stvari;
vendar mi pri ljudeh njihova zmožnost vztrajanja zelo veliko pomeni."
Anej Hribar, dijak iz Zagorja:
"V šoli sem najbolj naveličan predmeta o prehrani z mikroživili.
Prijateljev pa se ne naveličam, saj ima vsakdo kakšno idejo, če je treba, da je pestro. Naveličanost ni lepa vrlina, saj so ljudje, ki se hitro naveličajo precej nezanesljivi."
Franja Štepic, ekonomsko-komercialni tehnik s Save pri Litiji:
"Rada imam 'stare' prijatelje, da se vseskozi dobro razumemo in tudi kakšno knjigo, ki me je kdaj prej navdušila, še rada preberem. Zaupanje je pomembnejše od naveličanosti. Stvari, ki me ne zanimajo, pa se ne lotevam niti zaradi naveličanosti."
Aljoša Iskra, ekonomsko-komercialni tehnik iz Litije:
"Zelo hitro se naveličam kakšnega zanimanja in rabim nov interes za stvari.
S prijatelji pa ni nikdar
naveličano, saj imamo podobne interese in si znamo popestriti vzdušje."
Zdenka Bukovšek, šivilja iz Hrastnika:
"Potrpljenje imam z ljudmi, pa tudi sicer se le redkočesa naveličam. Niso mi pretirano všeč ljudje, ki se hitro naveličajo, saj se verjetno lotevajo stvari, ki jih ne zanimajo dovolj ali pa nasplošno ne vedo, kaj bi radi."
Aleš Lokar, dijak iz Hrastnika:
"Lahko se naveličam šole.
Tudi stvari, ki me ne zanima, se naveličam.
Ne naveličaš pa se prijateljev, košarke ali nekoga,
v katerega si zaljubljen.
Nekateri ljudje se prehitro naveličajo, ker niso dovolj vztrajni."
Dragan Stanko, naravoslovno-matematični tehnik iz Trbovelj: "Čakanja v vrsti se naveličam. Pa tudi reklam o avtomobilih se hitro naveličam, drugih stvari pa ne."
n.ri.TLa,1
Petra Lipec
"PUSTITE Ml IDEALE, NJIHOVO ZMOTNOST BOM SPOZNALA SAMA"
Včasih sem se mnogo več ukvarjala s pisano besedo, zdaj pa razen urejanja zapiskov in urejanja izpiskov pravzaprav ne pišem več (čeprav sem prepričana, da bo ta faza enkrat minila). Razen kolumen seveda, čeprav se tudi tu večkrat ustrašim, da imajo že vse moje kolumne nek isti prizvok, isto sporočilo, povedano z drugimi stavki, vendar je to najbrž tako, kot človeška bit, kije ena in se v drugačnih okoliščinah drugače izraža.
Vendar pa imam novinarstvo še vedno zelo rada, saj imam občutek, da so novinarji resda svobodni ljudje in takšen občutek svobode je zelo prijeten, poleg tega pa imajo možnost, da resnico povedo na glas, tako na glas, dajim prisluhnejo tudi drugi in na ta glas tudi reagirajo, kar je vsa poanta tega poklica. Je pa res, da sem s časom o vsej stvari začela razmišljati nekoliko drugače in naj večje vprašanje, ki se mi okoli poklica, ki bi ga rada volje opravljala vse življenje poraja zadnji čas je, ali so novinarji res tako svobodni, kot izgleda ali so le marionete v rokah levih, desnih, desno sredinskih in drugih političnih ali drugih vodij in niso več tisto, kar so bili včasih oziroma tisto, kar sem mislila, da so in zaradi česar sem jih in določene še vedno spoštujem. Zanima me, če so res glasniki resnice ali pa so le umetniki besede, ki se želijo in znajo prikupiti drugim.
Jaz sem namreč mnenja, daje ta sposobnost slaba lastnost, čeprav me modrejši starejši učijo, da le tako lahko v življenju kam prilezeš. Tako, da znaš v sebi zadržati neprijazne besede in izvabiti lep pogled in da to ni nujno prilizovanje, temveč prijaznost, olika in obvladovanje lepih manir.
Vendar me na žalost, najbrž samo mojo, še vedno niso prepričali. Čeprav, veste, se tudi jaz znam prikupiti in čeprav mi angelček na moji desni rami takrat vedno pravi: "Petra, to kar delaš, ni lepo.", se hudič na levi ne pusti in mi govori, da se mi bo še kako obrestovalo. Res sicer je, da ta sposobnost, da se nekomu zdiš prikupen ni vedno nujno slaba, predvsem če ste nekomu prikupni nezavedno. Toje s kakšno prijetno lastnostjo, ki jo nosite v sebi vsak. dan in s katero osrečujete ljudi, vendar če pa me vprašate o tisti prikupnosti, ki zahteva neko znanje, potem vztrajam pri tem, daje to slaba lastnost, zaradi katere večkrat dvomim, da obstaja veliko iskrenih ljudi. Mogoče se motim, vendar je to moja pravica, kajne?
Iskrenost je namreč tista človeška lastnost, ki ločuje ljudi od takšnih in drugačnih in ti da možnost, da si izbereš svoj krog ljudi. In ker ljudje znamo biti prikupni drugim in skrivamo pred drugimi kar je v nas, večkrat ne vemo ali so ljudje okrog nas iskreni ali prikupni. Ali nam novinarji govorijo resnico ali si kupujejo naklonjenost višjih sil?
Kakorkoli že, vsaka stvar je za nekaj dobra in najbrž tudi prikupnost. Težko rečem, daje moja lastnost iskrenosti tista, ki me bo vodila po svetu po pravi poti, saj se mnogi mladostni ideali podirajo tako meni, kot drugim mladostnikom, tako, kot so se podrli našim staršem in najbrž tudi njihovim. Vse revolucije, vsi boji za takšne in drugačne ideale in pravice, za katere so se generacije in generacije pred nami tako borile, vse te ideale, mogoče tudi v imenu prikupovanja drugim (ali pa le v svojem imenu miru in sreče, vsaj liste zunanje) pozabljajo. Mogoče bom enkrat na vse to pozabila tudi jaz in hvalila gnilo sadje s trga zato, ker bom dobila še tisto nekaj lepega ravno jaz, naj danes ostajam zvesta svojemu načelu in naj sem s tem načelom, nezavedno seveda, prikupim tistim, ki z rnano verjamejo vanj.
Boštjan Grošelj:
ZNATI SE NAVELIČATI
Ali ste že kdaj igrali na srečo? Gotovo, saj je raznih srečelovov brez števila. Tu ne mislim na srečelove na takih in drugačnih društvenih veselicah, čeprav na njih najlažje zadenemo. V prvi vrsti imam v mislih lov na srečo ob pomoči loterije in igralnic. Ljudje mrzlično iščemo žarke sreče zunaj sebe. Loterijski blišč nas slepi, da stegujemo roke po varljivem videzu visokih zneskov, ki naj bi nas pripeljali v deveta nebesa.
Večina nas vendarle ostane na trdnih tleh. Zadovoljimo se z nekaj srečkami ali stavnimi listki. Nekateri pa se tako navežejo na igranje na srečo, da se ujamejo v igralniško strast. Zanje ni noben vložek prevelik, nobena izguba prebridka, nobena ovira previsoka, vidijo samo mamljive nagrade. Ko dobijo, znova vložijo, da bi dobili še več. Zasvojenost je tako močna, da so celo svoje najbližje pripravljeni prodati, če bi jim to prineslo srečo. Še pomislijo ne, v kakšen življenjski brodolom jih lahko privede zaslepljenost z iskanjem lažnive igralniške sreče.
Ne znajo se naveličati! Niti strasti postajajo vse številnejše in čedalje močnejše. Spreminjajo se v prepletene vrvi, ki vežejo tistega, ki se je zapletel v njihovo mrežo. V mrežo, ki jo je ustvaril sam. Odvisnost od igranja na srečo ga tako drži, da ne vidi več rešitve. Njegova razsodnost je na psu, zavest o možnostih za spremembo na bolje zakoplje v svoje najgloblje kotičke. Dokler še ima denar, se veselo vdaja strasti, ko pa ga ta pahne v brezno brezupa in spravi na beraško palico, se mu svet sesuje. Vendar sam padec ni najhujše, kar se mu lahko zgodi, huje je, da je prepričan, da se ne more več pobrati. V resnici se lahko pobere, čeprav je pot izjemno težka, a zanj je resnica tisto, kar misli. Če misli, da se ne more več pobrati, se ne bo.
Opisali smo za vsakogar poučen primer pretirane navezanosti na neko dejavnost. Večina se nas na stvari in dejavnosti ne veže tako močno, da bi nas zasvojile, a vsaka navezanost vsebuje semena odvisnosti. Včasih niti ne pomislimo, da nas kakšna stvar omejuje in odvrača od nas samih. Vedno in povsod bi morali biti pazljivi. Nenehno bi se morali spraševati, ali je to, kar počnemo, res v skladu z našimi resničnimi željami in v naše resnično zadovoljstvo. Če namreč počnemo nekaj, kar nas pušča prazne, bežimo stran od sebe. Ne želimo se soočiti s svojimi zmotami, ki so nujne spremljevalke iskanja smisla življenja. Če si resnično želimo dobro, bi morali z veseljem prisluhniti sporočilom o naši nepopolnosti. Le tako se lahko izboljšamo.
Če si želimo dobro, bi se morali naveličati slabih misli in navad. Naveličati bi se morali opravljanja, obrekovanja, obtoževanja, goljufanja, varanja, jeze, sovraštva, zavisti, neučakanosti in še marsičesa drugega. Veliko težaškega delaje treba opraviti, a kljub skoraj nemogočim zahtevam se splača začeti. Nihče ne pričakuje od nas popolnosti, čeprav nihče ne bi smel imeti nič proti njej. Že če bomo uspeli odpraviti eno slabost, bomo lepše zaživeli. Bolj svetlo, ko razmišljamo, bolje se počutimo, v prijetnejših odnosih z drugimi živimo.
Če prerežemo vrvice odvisnosti od temnih misli, naredimo sebi in drugim največjo uslugo. Navezanosti na temne misli se namreč najbolj trdovratno oklepamo, saj se premalo zavedamo njenih razdiralnih učinkov. Toda iskreno se vprašajmo: "Če se naveličamo dobrega, zakaj se ne bi tudi slabega?"
2. GRUDNA 1999
MATJAŽ ŠVAGAN: »NE BOM ŽUPAN
IZLAK«!
Župan občine Zagorje, g.Matjaž Švagan, je, ko najde čas, dober in prijazen sogovornik. Nismo ga spraševali, kakšne prireditve se bodo v teh prazničnih dneh zvrstile v Zagorju, katere glasbene skupine bodo razveseljevale množice, to bomo tako in tako doživeli. Smo pa zanj pripravili kar nekaj drugih vprašanj, na prav vsa pripravljena, pa je župan tudi odgovoril. Kako, si lahko preberite v naslednjih vrsticah.
Kaj je v vseh letih vašega županovanja tisto, na kar ste še posebej ponosni?
Vsekakor je naj večji dosežek, da nam je uspelo poravnati podedovani dolg iz naslova izdaje obveznic. Sloje za nekaj manj kot 10 milijonov nemških mark. Ob odplačevanju dolgov, pa smo v Zagorju vzporedno še ogromno investirali v infrastrukturo, v družbene dejavnosti ter v ustvarjanje novih delovnih mest. Lahko se pohvalimo, da kljub velikemu dolgu iz naslova obveznic, nismo imeli niti en dan blokirani žiro račun. Seveda bi bilo v Zagorj u brez tega dolga zagotovo še več investicij, predvsem na področju šolstva.
Na tiskovni konferenci ob času občinskega praznika, ste dejali, da bo že v kratkem v Zagorju na voljo okoli sto novih (proizvodnih?) delovnih mest. Kako daleč so dogovori glede tega in za kakšna delovna mesta gre?
Slo je za dogovor z multinacionalko. Če bi se nam uspelo dogovoriti, žal smo v ožjem izboru z ljubljanskim Litostrojem izpadli, bi v Zagorju pridobili 300 novih delovnih mest. Litostroj, s svojimi prostori, ima na voljo pač
več možnosti za nadaljnjo širitev tega podjetja, ki temelji na avtomobilski proizvodnji, kot mi. Skratka, ta projekt nam žal ni uspel. Prihaja pa v Zagorje podjetje Pak 4, kar pomeni 100 delovnih mest.
PRED VRATI STA PROJEKTA DEVETLETKE IN OBVOZNICE
V času vašega županovanja se je v Zagorju v asfalt obleklo veliko kilometrov cest. Je res, kot so mi povedali nekateri predsedniki in predstavniki KS, da ste končali z asfaltiranjem cest, predvsem v manjših zaselkih?
Intenzivnost se bo zagotovo zmanjšala. Predvsem na račun uresničevanja projekta predšolske in šolske vzgoje. Trenutno smo v zaključni fazi priprave dokumentacije za devetletni osnovnošolski program in temu primemo bomo v šolstvo tudi največ vlagali. Končno, v letu 2000, začnemo z izgradnjo telovadnice v Kisovcu, saj je poznano, da tamkajšnji osnovnošolci telovadijo v prostorih jedilnice, zagotovili pa bomo tudi več učilnic. Največji projekt nas zagotovo čaka v OŠ Ivana Skvarče, kjer vemo, da poteka še vedno dvoizmenski pouk. Izraženo v denarju, gre v šolstvu za projekt, ocenjen na okrog milijardo tolarjev.
Drugi večji projekt, ki je pred nami, je zagorska obvoznica. Investicija je ocenjena na nekaj več kot milijardo tolarjev. To sta projekta, na katerih bo temeljilo moje nadaljnje delo.
Sprejet je bil rebalans zagorskega proračuna. Nekateri menijo, da bo večina teh dodatnih sredstev namenjenih za novoletno okrasitev mesta oziroma za spremljajoče prireditve, ki se bodo zvrstile v tem času.
Prvi rebalans je bil sprejet pred
mesecem in pol, v decembru naj bi bil sprejet drugi. Ni res, da bi šel celoten rebalans za novoletne prireditve, je pa res, da je nekaj proračunskih postavk ravno iz naslova teh prireditev . Kar se tiče omenjenih prireditev, lahko rečem, da zbiramo sredstva po celi Sloveniji. Zbrali naj bi od 60 do 70 odstotkov za pokritje vseh stroškov glasbenih skupin in ognjemeta. Torej s pomočjo raznih sponzorjev.
Je pa dejstvo, da je v Zagorju družabnega življenja izredno veliko, društva se ponašajo z velikimi uspehi na kulturnih in športnih področjih in prav je, da na teh področjih vlagamo določena sredstva oziroma, da jim pomagamo. Menim, daje 1,5 do 2 odstotka, kolikor gre iz proračuna za te prireditve, še vedno sprejemljivo za občino, kakršnaje naša.
Kolikšen odstotek oziroma koliko sredstev ste letos iz proračuna namenili za štipendije in druga socialna nakazila?
Za socialne transfere (laična nega, pomoč ostarelim, oskrbnine, razne subvencije) namenjamo okoli 60 milijonov tolarjev. Za štipendije okoli 2 milijona, predvsem v okviru javnih zavodov občine Zagorje. Pravkar končujemo z razpisom še 25-ih štipendij, kar je svojevrstni rekord v Sloveniji na tem področju.
Ob praznovanju krajevnega praznika na Izlakah, ste skupaj z generalnim direktorjem Pošte Slovenije položili temeljni kamen za novo pošto na Izlakah. Kje so nastali zapleti, da se še ni začela gradnja? Lokacijska dokumentacija naj bi bila izdelana, ne da bi bila poprej pridobljena soglasja »mejašev«.
Ne, to ne drži. Problem je nastal, ker objekt, kije v neposredni bližini predvidene gradnje nove pošte, ni bil vpisan v geodetskih kartah. Projekt se je prilagajal temu izpisu. Na žalost, seje šele kasneje ugotovilo,
da prizidek pri trgovini Grošelj (v neposredni bližini načrtovane gradnje, op.I.G.) ni bil vpisan v zemljiško knjigo.
Lahko rečem, daje leto 1999 kar nekakšno črno leto za pričetek načrtovanih gradenj v Zagorju. Ravno zaradi zemljiško knjižnih in lastniških razmerij. Vsekakor pa se bo že kmalu, tako na Izlakah kot v Zagorju pričela gradnja teh dveh pošt.
Omenil bi še, da bo v naslednjih dneh znano tudi, kdaj se bo začela gradnja prve restavracije McDonald-s v Zagorju.
RAČUNSKO SODIŠČE JE PRI NAS DOBRODOŠLO
Pred časom je Računsko sodišče Slovenije pregledalo finančno poslovanje vaših sosedov, torej Upravne enote v Zagorju. Ker rezultati niso najbolj razveseljivi, vas vprašam, kakšni bi bili, če bi Računsko sodišče pod drobnogled vzelo poslovanje občinske uprave, ki je pod vašo pristojnostjo?
Ugotovitve Računskega sodišča so glede na ostale znane rezultate v Sloveniji pozitivne, niso slabe. Prepričan sem, da bi Računsko sodišče tudi pri nas v občinski upravi ugotovilo kakšne manjše nepravilnosti, ravno v času prehoda na novo lokalno samoupravo.
iTL Mty?77,iTl
Vendar pa menim, da kljub uspehom naše občine, ki sejim čudijo mnogi v Sloveniji in te smo dosegli ob že omenjenemu dolgu zaradi obveznic, v času od kar sem župan, večjih nepravilnosti ne bi bilo. Vsekakor pa nekatere obstajajo in Računsko sodišče je pri nas dobrodošlo oziroma nam je lahko s svojimi ugotovitvami v pomoč pri nadaljnjem delu.
Lahko odgovorite, kdaj bodo v kisovški obrtni coni stali obljubljeni in napovedovani proizvodni in drugi objekti? Pred dvema letoma, ste mi v intervjuju za Demokracijo dejali, da naj bi delo dobilo 250 ljudi.
Žal je tudi na tem področju prišlo do zaustavitve nekaterih že načrtovanih gradenj. Predvsem izgradnje poslovnih prostorov podjetja Pak 4, ki zamuja zaradi pritožbe krajanov Kisovca, ki živijo v neposredni bližini obrtne cone. Sicer pa je v teh dneh podjetje AQUA, že pričelo z izgradnjo poslovnega objekta, intenzivneje pa naj bi se v obrtni coni začelo graditi v naslednjem letu. Kritično moram oceniti, da nekatere aktivnosti s tega področja ne potekajo tako kot smo načrtovali oziroma se ne prilagajajo našim zahtevam in birokratskim potem.
Kako to, da kljub nekaterim obljubam na Izlakah od križišča za Mlinše pa do odcepa za Šemnik, še vedno ni zgrajen Pločnik, ni razsvetljave ter Prehoda za pešce? Vemo, da gre P° tem nevarnem cestišču vsakodnevno kar nekaj osnovnošolcev in drugih ljudi.
Sam teh obljub nisem dajal. Gre Pa za odcep, ki je v resnici zelo nevaren. Tudi zaradi večjega števila Prevozov tovornjakov, ki po tem odcepu prevažajo odpadni material, ki nastane pri gradnji avtoceste. ^Saše zahteve glede tega problema s° jasne. Tako do podjetja IGM in do Darsa. Menimo, da se obnašajo mačehovsko do lokalnih skupnosti (•zlake, Mlinše, Kolovrat). Zahtevali smo in še zahtevamo določeno rento.
Že dalj časa jih pozivamo, da pristopijo k izdelavi pločnika ter da zagotavljajo varnost, ki se je s številnimi prevozi tovornjakov le še poslabšala. Vprašanje prevoza odpadkov bo vsekakor tudi v bodoče še zelo pereče.
Torej se zadeve rešujejo?
Kot župan sem že poslal protestno pismo, da naj prenehajo s prevažanjem odpadnega materiala, dokler se ne sklene dogovor med Darsom, IGM-om in občino Zagorje, ki bi ustrezno uredil to problematiko.
Vzemimo, da Izlake postanejo občina. Kot Izlačan na naslednjih volitvah ne bi smeli kandidirati za župana Zagorja. Bi se preselili oziroma bi kandidirali za izlaškega župana?
Ne. Ni moj cilj kandidirati za župana Izlak, saj menim, da so funkcije v okviru KS Izlake oziroma bodoče občine Izlake že podeljene. Torej teh ambicij nimam, menim pa, da tudi ne bi menjal stalnega bivališča na račun tega, da bi lahko kandidiral za župana občine Zagorje.
Je res, da ste želeli ob novem letu osvetliti kamnolom nad podjetjem IGM in se za to niste odločili, saj bi en reflektor od osmih kolikor bi jih bilo potrebno, stal več kot 250.000 SIT?
Ta kamnolom bomo osvetlili z mobilnimi reflektorji, kijih bomo kasneje namenjali za ostale prireditve. Tam bodo nameščeni le v času novoletnega praznovanja.
In cena enega reflektorja?
Približno toliko, kot ste navedli v vprašanju.
Koliko sredstev letno namenjate za izdajo Almanaha in drugih publikacij?
Za razne publikacije namenjamo letno okrog 15 milijonov tolarjev. Sem sodijo almanah, karta Zagorja, razglednice in ostali promocijski material.
V naslednjih dneh naj bi dobili v sodelovanju z založnikom Multimo, kot prvi v Sloveniji, najboljši promocijski dokument na CD romu.
Občina je pri tem projektu sodelovala strokovno in moralno, seveda pa bomo za svoje potrebe, od založnika odkupili določeno število CD romov.
VZAGORJU NI PRIVILEGIRANEGA ŠPORTNEGA KLUBA
Je v Zagorju športni klub, za katerega bi lahko rekli, da je privilegiran? Kateri športni klub dobi iz proračuna največ sredstev in koliko je to?
Menim, da v Zagorju ni športnega kluba, za katerega bi lahko rekli, da je privilegiran. Košarkaški klub je sicer dobil dodatnih 2 milijona sredstev, ampak le zaradi nastopa v Koračevem pokalu. To je bil prvi nastop kakšnega zagorskega kluba doslej v evropskem tekmovanju. Košarkarjem, smučarjem, nogometašem in ostalim športnikom namenjamo približno enako denarnih sredstev. V proračunu za naslednje leto predlagamo nekaj več denarja tudi glede na uspehe posamezne športne panoge.
Ste nosilcu srebrne medalje z zadnjega SP Klenimi Buzini, dodelili štipendijo?
Ne. Pomagamo predvsem njegovemu klubu.
Ste mogoče razmišljali, da bi na nek način obnovili oziroma obeležili znamenito, a žal pozabljeno partizansko bolnišnico nad vasjo Jesenovo?
Na žalost, glede na ostale občinske projekte, tega zaenkrat še nismo predvideli.
Se bodo tudi drugo leto, po letu starejših oseb, upokojenci
z avtobusom vozili brezplačno?
Omenjeni projekt je zelo lepo uspel. Upokojencem in nezaposlenim invalidom smo dali kar okoli 3000 letnih vozovnic. Zaenkrat vam še ne morem dati natančnega odgovora, ali bomo s tem nadaljevali tudi v letu 2000.
Kje poiščete sprostitev po napornem delu?
Sprostitev najdem med prijatelji, ko pa sem sam, na Sveti gori.
Ste že končali s šolanjem?
Ne, sem pa pred zaključkom. Diplomirati želim v novem tisočletju. Trenutno pripravljam seminarsko nalogo, na temo metode in tehnike komuniciranja, kar mi bo pri nadaljnjem delu zagotovo pomagalo.
Če bi bili vi v tem trenutku npr.občan z imenom Jože Novak, občino pa bi vodil župan Matjaž Švagan, bi bili z njegovim delom zadovoljni?
Kdor dela, tudi greši. Če bi bil Jože Novak in bi živel v Zagorju, bi bil ponosen, da sem občan te občine in da bi imel za župana takšnega župana, kot je Matjaž Švagan. Vem pa, da Matjaž Švagan ne bi bil tako dober, če ne bi imel JožetaNovaka.
Še zadnje vprašanje. Pričakujete, da vam bo Miklavž kaj prinesel?
Pričakujem, da mi bo prinesel predvsem osebne sreče in srečo pri delu, ki ga opravljam.
Kaj pa pri mami?
Ponavadi mi kaj prinese. No, vsako leto pa prinese tudi pri meni doma. Za mamo in za moje najbližje.
Tekst Igor Goste
DRUŽINSKI ENOPROSTOREC PREMACV sedaj tudi z DITD motorjem
Še večje znižanje cen vozil na zalogi:
model DEMIO 70.000-101.000 sit cenejši
model 323F 81.000-261.000 sit cenejši model 323 sedan od 181.000-321.000 sit
cenejši	še ugodnejši krediti s fiksnimi obroki
TOM+4.5% krediti na položnice

I ^ismogu’ 0 (Mal
@¥©1® ©®[n]®
mazoa
AVTOHIŠA KRŽIŠNIK
© ©dliH©5 S®	SikCnst65
Tel: (0601) 66-500 - servis
64-729 - avtosalon |
d ^ n	68-359 - fox
ra[n](Q)(gl(Q)	odprto:od7. dolS. ure
sobota: od 9. do 13. ure
SI ZAGOTOVITE
»BREZ STROKOVNE POMOČI NE
GRE«
Če ste v prejšnji številki Zasavca prebrali članek »ŽIV MRLIČ Z LAČNO KRVJO«, potem že poznate polovico zgodbe. Drugo polovico, brez katere prve sploh ne bi bilo, pa lahko spoznate danes. Pogovor s starši.
Kako sta bila seznanjena z narkomanijo, ko za sinovo odvisnost še nista vedela?
Veliko sva spremljala oddaje o drogah, brala knjige,... A razširjenost drog v Zasavju naju je zelo presenetila. Dokler ni sin spregovoril o svoji odvisnosti, nisva vedela za tak porast drog v Zasavju (Zagorju).
Kako to, da sta pomislila na sinovo odvisnost?
Dolgo je skrival; namreč, v knjigah sva Prebrala, da so narkomani običajno zaspani, zanemarjeni, leni,... On to vsekakor ni bil. Bilje celo bolj aktiven, kot prej... - toje vzel za krinko,... kadar smo skupaj gledali oddaje o drogah, o narkomanih, seje vedno spraševal, kako lahko to Počnejo... Pač, narkomani so igralci in znajo manipulirati z okolico... celo bolje, kot naši Politiki...
Pa ste o svojih sumih takoj spregovorili z ženo?
Najprej sem moral prepričati sebe; moral sem s® prepričati, daje sin narkoman; potem sem ji omenil... tudi ona seje strinjala, da se z nj im nekaj d°gaja...
Kako je bilo z njim preživljati prve dni odvajanja?
Sin naju je takoj opozoril, da bo tako, kot v filmu, da v filmih prav nič ne pretiravajo. Resje bilo. ^isva mu mogla pomagati, zvijal se je zaradi krčev, govoril v spanju, haluciniral, bil je v nezavednem stanju... prav ničesar se ne sPominja
Nekateri starši so zmotno prepričani, da je najhujša telesna kriza. Treba je spremeniti Prepričanje, premagati psihično odvisnost-to je huje.
Pa sinu zaupate, glede na to, da je ogromno povratnikov?
Zdravnik naju je opozoril, da mu čisto vse ne smeva verjeti... Sin se nama je zelo odprl, tudi sam ve, kaj je prav, saj sam odklanja kakršnekoli st'ke s prijatelji, ne hodi ven, redno obiskuje srečanja z zdravnikom - terapevtom. Imava
nekakšno delno zaupanje vanj.
Kako bi omejili zlorabo drog v Zasavju? Je za porast uporabe drog morda krivo tudi okolje?
Delno že, zdi se, da v Zasavju, za mlade, ni perspektive. Tudi po šolah je slabo organizirano. Socialni delavec bi moral skrbno bedeti nad pojavom narkomanije... o tem naj bi bil osveščen in bil pripravljen na kakršenkoli primer. Tudi učitelj i bi morali biti o tem bolj podučeni, takoj bi morali spoznati "zadetega" učenca in obvestiti starše. V Zagorju bi zelo potrebovali informacijsko pisarno za pomoč odvisnikom in njihovim sorodnikom, glede na občinski novoletni program, financiranje take pisarne Občini že ne bi mogel biti tak problem.. .ali pa se raje zabavamo in si zatiskamo oči...
Zakaj ste se odločili, da spregovorite za Zasavca?
Da bodo bralci, če že niso opazili narkomanov na cesti, spoznali, daje v Zasavju narkomanija zelo razširjena. Da komu s tem člankom pomagamo, kajti človeško življenje ni naprodaj; če rešiš eno, rešiš vse...
Moti naju tudi to, daje vse polno oddaj, društev, ki se borijo za obstanek redkih vrst živali, so proti mučenju živali... Ne, da živali ne bi imela rada... ampak narkomani so prepuščeni sami sebi... Zelo pohvalnoje, da že obstajajo zelo kvalitetni projekti, ki pomagajo odvisnikom; da ljudje počasi spoznavajo, da so narkomani resnično bolniki in ne kriminalci! Daznjimi ne razglabljajo, zakaj so začeli, ker se na to ne da odgovoriti, ampak skupaj načrtujejo prihodnost.
Kaj pa pravite na teorijo dr. Ruglja, da lahko le strogi oče prepreči otrokovo odvisnost?
Strogost bi najbrž vse še bolj poslabšala, čeprav si danes očitam, da sem bil včasih preblag in da sva mu z ženo preveč zaupala... Otrok mora sam spoznati svojo odvisnost, ne moreš mu nekaj vbijati v glavo.
Takšne nasilne prevzgoje so se že dogajale, pomislite na Goli otok, pa na Hitlerja... pa uspehi? Na kaj naj bodo starši pozorni in kako naj odreagirajo, ko opazijo oz. sumijo, da se njihov otrok drogira?
V lekarni se dobijo testi, ki zaznajo substance v urinu. Enostavno: ko pride otrok zvečer domov, ga počakajte in naj opravi test. Tako bo vse črno na belem. Če se izkaže, daje otrok zasvojen, pa
je treba nujno poiskati strokovno pomoč - BREZ STROKOVNE POMOČI NE GRE!
Za vso pomoč se zahvaljujemo osebnemu zdravniku, ki je kadarkoli prišel na dom in pa socialni službi. Hvala!
” ” 'strokovno • • • • :
POMOČ VAM : NUDIJO:	;
URAD ZA PREPREČEVANJE • ZASVOJENOSTI, tel.: 061-223-415	*
ZDRAVSTVENI DOM LJUB- • LJANA - CENTER, Center za l preprečevanje in zdravljenje odvisnikov od nedovoljenih drog-A, tel.: 061 -132-81 -	•
28 int. 277	*
KLINIČNI CENTER, Psihiatrična • klinika Ljubljana, CENTER ZA ! MENTALNO ZDRAVJE, Oddelek za * detoksikacijo, tel.: 061-140-20-30	•
DRUŠTVO ZA POMOČ * ZASVOJENCEM IN NJIHOVIM • SVOJCEM »UP«, tel.: 061-222-934, l 061-316-716	*
SLOVENSKA KARITAS, tel.: 061- • 443-210	l
SVETOVALNI CENTER ZA • OTROKE, MLADOSTNIKE IN l STARŠE,tel.: 061-159-82-51	*
STIGMA, POMOČ IN NASVETI V • ZVEZI Z DROGAMI IN AIDS-om, I tel.: 061-125-62-22	•
DRUŠTVO ZA RAZVIJANJE • PREVENTIVNEGA IN PROSTO- * VOLJNEGA DELA, tel.: 061-132-10- • 07	*
DRUŠTVO	»PROJEKT	*
ČLOVEK«, tel.: 061-140-31-74	•
CENTRI ZA SOCIALNO DELO PO * SLOVENIJI	•
POTREBUJETE	l
KAKRŠENKOLI NASVET? I
Družina je pripravljena odgovarjati na a vaša vprašanja, reševati vaše probleme. • Svetujejo vam lahko s prve roke. Pošlj ite • vprašanja v zvezi z odvisnostjo, na * uredništvo Zasavca, C. 20. julija 2c,	•
Zagotje. Odgovor bo objavljen v naslednji • številki.	•
Podšifro: Anonimna vprašanja •
Knt|a S. *
Jr.TT.J j.jj.rT j. j. G ji G
KULINARIČNO MALO DRUGAČE
Marinus Vacca in Radeče ali zapis o drugačnosti teatra na prostem.
Razlog tega zapisa so impresije ob nastopu gledališča Grejpfrut v Radečah, katerega avtorje v prvi vrsti Leonid Anton Železnik.Morda bo za nekatere malce nerazumljivo, saj niste videli tega spektakla, pa prav zaradi tega ,da ne bi imeli občutka krivde, ker žura niste videli, to preberete.
Mane:Grejpfrut ali grenivka je sicer res sadež, ki pa v svoji malo bolj eksotični različici v svoji sredici skriva gledališče, strip, video in glasbo, za kar je od leta 1991 odgovorna skupina Grejpfrut (razumimo se,sadež ostaja sladko-grenkega okusa).Vsekakor z vitamini poln agrum, ki je svoje rojstvo/zrelost dočakal na veji davnega in pomembnega leta 1991.Zaradi specifike okusa si ga ne drzne vsak, kljub njegovi najboljši obliki, kar tako poizkusiti.Grejpfrut je zaradi svojega nenehnega zorenja in svežih idej tako nekaj več oziroma gibanje, ki s svojim delom presega vsakdanje življenjske okvire Je sadež-grejpffuit, ki ga potrebujemo in seveda, bogatega z vitamini, najdemo na tržnici.Grejpfrut pa lahko srečamo, oziroma doživimo kot dogodkov lačna klientela v gledališču.
MediurmPriročno scenerijo so sestavljalnkolo stvarnika, ki je oznanjal nastanek morja in vedro vode na asfaltnih tleh, ki so bila za slučaj , da predstavljajo morje, kasneje »posoljena«. V spontanost igre,v kateri niso manjkali niti hišni ljubimci v vlogi morskega psa, niti v akcijo vključeni gledalci, ne gre dvomiti.Seveda je stvarnik do potankosti poznal svojo vlogo povezovalca gledalcev in igralcev ne glede na brezkončne možnosti improvizacije kapitana, kuharja Brokolija, snažilke Cilke ter njegovega	veličanstva
osebno.Enostavni prehodi prizorov so iz prizora v prizor povečali navdušenost gledalcev, katerih temperaturo so Grejpfruti z vsakim dejanjem še povečali in mraz večera, tako ni mogel nikomur do živega.Še najmanj Morski Kravi, ki je nemoteno plula po morju svojo pot s celotno zasedbo igralcev »bundes lige«, ki so imeli problem s toplimi
obroki oziroma večni meni pice in špagetov. Zato je bila odločitev o ribarjenju in ulov ribe pravo olajšanje za vse potnike na ladji Morska Krava.Ulov ribe je potekal na prav spektakularen način, ki pa ni napovedoval srečnega konca morske avanture. Odločnost cele posadke je pripeljala ladjo na sipino, na kateri je nehote nasedla.Za filmski scenarij velja, da je sreča opoteča, podobna usoda je srečala tudi morsko posadko. Ladja se potopi, gledalec smeji, Grejpfrut debeli.Enostavnost humorja, začinjena s urbanostjo prostora, v katerem je bila odigrana, ni le ulično gledališče, temveč prvinskost, ki nam je v današnjem času primanjkuje in bi bilo prav lepo, če bi se stvarniki večkrat poigrali z usodo ter nam tako namenili več trenutkov sreče, smeha in vsega, kar si želimo.
ZELENA
Zelena izvira iz Evrope. Pri nas jo gojimo skoraj v vseh krajih. Dva stara reka o zeleni, po mnenju mnogih, držita kot pribita. Prvi pravi, da bi šla žena iskat zeleno tudi v Rim ali Pariz, če bi vedela, kaj stori njenemu možu, drugi pa se glasi takole:«Če bi moški vedel, kako učinkuje zelena, bi z njo zasadil ves vrt!« Torej, po prepričanju mnogih zeliščarjev (upam, da tudi po prepričanju mnogih mož in žena), zelena oživlja spolno moč oziroma je prijatelj moškosti. Tudi v ljubezenskem napoju, ki gaje pil Tristan, je bila vmes zelena. Poleg popra, pelina, timijana, paprike in lovora.
Sicer je zelena dvoletna rastlina, ki prvo leto oblikuje liste, v drugem letu pa cvetno steblo. Je zelo zdravilna, kar je vedel že Homer, ki je v Iliadi zapisal, daje Ahil z njo zdravil svoje konje. Grški zdravniki sojo imeli za vsestransko zdravilo. Cenila jo je tudi srednjeveška Hildegarda, kot diuretično sredstvo, za zbijanje vročine, zoper skorbut, za želodec, kot krepčilo in že takrat za spolno poživilo.Vonj zelene je nekaterim neprijeten, okus surove je dišaven in oster. Kuhana je zelo prijetna. Zdravilnih snovi je največ v
Da poenostavim.Gledališče Grejprutje dobrodošla kot zanimiva sprememba oziroma eksotična popestritev, na trgu, kjer je vse preveč enoličnih ter komercialnih predstav za vsako ceno ne glede na profesionalnost ali ljubiteljstvo. Kakorkoli Grejprut je s svojo predstavo. Odprava Morske Krave, pravi frut de mare v dobesednem pomenu besede!
SIGNlFICO:Začetek neke zgodbe, ki se je znova rodila na desnem bregu reke Save in naznanja ne samo spremembe, ki so se pojavile, temveč novo podobo malega kraja z njegovimi različnimi mostovi.Mogoče ni prav, mogoče tudi, pa vendar moram zapisati, da se stvari dogajajo, pa naj si bodo kritike še tako negativne.Je že tako v življenju ,da gredo v nos tisti (ob posebnih priložnosti tudi Hren), ki
presnem, svežem soku iz gomolja, stebel in listov. Sok, po Ašiču, izboljša kri in ugodno vpliva na prekrvavitev organizma, je tudi izvrstno zdravilo za protin, revmo in vodenico, saj povzroča izločanje seča. Za bolne ledvice je celo nekoliko premočan. Sok nadalje lepo ureja mesečno perilo. Sesekljan pomaga, kot obkladek, pri bolečih dojkah. Odpravlja prhljaj in krepi lasišče, če si s čajem umivamo glavo. Pomaga tudi pri pljučnem katarju, krčih v prsih z napadi strahu, napenjanju, neješčnosti in slabem želodcu. V listih je veliko vitamina A,B,C in E v gomolj u pa so vitamini C,B1, B2, in PP.
Nasveti »naših mam«
Voda v kateri seje kuhala zelena, je dobra za umivanje las, če želimo odpraviti prhljaj.
Kozarček soka izzeleninih listov učinkuje kot diuretično sredstvo, kozarec soka na dan, pa proti vročini.
Čaj iz zeleninih listov zdravi želodčne težave.
Če imamo revmo, pijemo prevretek iz zeleninih listov trikrat na dan nekaj tednov zapored.
Za krepitev spolne moči damo pest sesekljanega gomolja zelene v liter vode in kuhamo 10 do 15 minut
kreirajo in konstruirajo produkte in s svojim delom na ogled postavijo znanje ali umetniško kreacijo. Kultura pa je namenjena vsem, ki jo hočejo sprejeti, takšna kakršna pač je, posebna v svoji obliki in namenu. Kljub vsemuje v našem srcu dovolj prostora in ljubezni tudi za tiste, ki jim naše delo zaradi njihove lastne neproduktivnosti ne diši, kot najbolj prefinjena aroma iz domače kuhinje.Za njihov boljši konec, pa bo verjetno potrebno zamenjati lonec!
Naš se polni iz dneva v dan in njegove jedi so vse slastnejše.Če boste imeli kdaj čas,se oglasite na kosilu tudi Vi,ki Vas nismo videli za našo mizo ob obredu.Boste potlej lahko presojali kaj,kod, kje in zakaj .In pri tem dobili kakšno sladico več!
Dober tek !
in tekočino pijemo dva do trikrat na dan po skodelico ali pa nekaj vejic zelene in malo gomolja kuhamo v litru vode. S tem prevretkom si enkrat na dan kopamo roke in noge, zvečer pred spanjem. Zdravljenje traja 7 do 10 dni.
Za odvajanje od kajenja, nekaj zelene in bazilike prekuhamo in pijemo hladno, kadar si želimo prižgati cigareto. Dobro je žvečiti tudi sveže ali kuhane zelenine liste.
Proti mlečnim vozlom na dojkah zdrobimo svež gomolj zelene in s tem obložimo dojke. Oblogo pustimo 15 minut. Postopek lahko ponovimo.
Ozeble noge ali roke namočimo za 15 do 20 minut v vodo, v kateri skuhamo nariban gomolj zelene.
Če imamo nizek krvni pritiski jemo solato iz zelene in veliko jagod.
S KATERIMI RASTLINAMI SI POMAGAMO PRI GLAVOBOLU
Pomagajo vsa zelišča proti bolečinam in proti krčem: angelika, arnika, čebula, hren, janež, kamilice, kordabenedikta, krvavi mlečnik, krompir, lipa, medena detelja, melisa, meta, ohrovt, oranževec, peteršilj, rožmarin, sivka, slezenovec, sporiš, šipek, timijan, trpotec, vijolica, vrba, vrtnica, žajbelj.
Pripravil Igor Goste
ZDRAVILNE RASTLINE
RŠEFTI
■cSr-*
Samo s tem kuponom 5% popust
1. naslov za zlate zadeve o.
cc
Rudarska cesta 8 1412 Kisovec del. čas:
9h-12hin 16h-19h sob.:9h-12h ZLATO tel.: 0601 71 675
ABE SHOP
~8
6o
URE
TEKSTIL
ZLATO PRAVILO, ZLATO DARILO.
DEL CAS:
sobota: 8I'-12I'
8h-12h,16h-19h
V	pričakovanju novega tisočletja smo za vas pripravili veliko ponudbo vrhunskih vin, predvsem pa bogat darilni program. Prepričajte se o naši ponudbi.
VABUENI NA DEGUSTACIJI!
V	SOBOTO 4.12.99 -vina Grlica Franc iz Koga
SOBOTO 11.12.99-vina Čurin iz
_________________________od 9h dalje
PRODAJNO SERVISNI CENTRI ZALOKAR
GSM, dodatna oprema, televizorji, videorekorderji, kamere, glasbeni stolpi, radiokasetofoni, vvalkmani, avtoakustika, mali gospodinjski aparati, vse vrste kaset in baterijskih vložkov za vse vrste aparatov.
Vaš pooblaščeni zastopnik za DEBITEL.
ZALOKAR TRBOVLJE, C. Oktobrske rev 15a, tel.: 30-600 ZALOKAR HRASTNIK, Naselje Aleša Kaple12, tel.: 46-333 ZALOKAR LITIJA, Valvazorjev trg 3, tel.: 061/884-614
ZVOK IN SLIKA KOT SE ŠIKA. ZALOKAR PA PIKA
PIMEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p.
Trg revolucije 8b, Trbovlje, G S IVI 041 704 663
na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook,
Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke.
Odprto: 8-12h, 13-17H, sobota 7-13h.
________V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h._
ZOOMARJiETKAN?:
vse za male živali

Ulica 1. junija 7,TRBOVLJE Tel.: 04 1-531 791
ElektroTom
Tomaž DRAKSLER s.p. Naselje na šahtu 7 1412 Kisovec
Fel.:	0601/71 -321
GSM: 041/ 507 - 321

SERVIS VSEH VRST:
-	ELEKTRIČNEGA ROČNEGA ORODJA
-	MALIH GOSPODINJSKIH APARATOV
KAR SE POKVARI, ELEKTROTOM POPRAVI!
ZASTAVLJALNICA LITIJA za^Se-
Toni Murn	tehnični predmeti, zlato,
Trg svobode 2	poplačila starih posojil in
1270 Litija	urejanje novih.
tel.: 061-881-362	Realizacija kredita takoj!
gsm- 041-426-665	Delovni cas od 9 do 16 ,
BROOKLVN
JEANS & FASHION
med Zagorsko blagovnico^
KIDRIČEVA 3 /na prebodu 1410 ZAGORJE I ;n Lekarno, vkod iz spodnje strani
-ženske in moške hlače vseh vrst barv in velikosti
0IG B0S$
-otroške trenirke bombaž od 2.200 sit
-otroške kavbojke, srajce vseh barv
-otroške tople hlače -otroški, moški in ženski puloverji in puliji po
ZELO UGODNIH NOVOLETNIH CENAH!
S KUPONOM ZASAVCA 10% POPUST NA VSE IZDELKE
	 	 	 	 						 KUPON	KUPON
n« iroiros	im
	
Trgovsko podjetje
otrošnja
<~V&& boi/ samo/ t/iyovitui/...
d.d.
MESEC DECEMBER - MESEC UGODNIH NAKUPOV V POTROŠNJI d.d. ZAGORJE
Prihajajo praznični dnevi, torej čas, Ko obdarujemo svoje najbližje in prijatelje. Tudi letos v Potrošnji mislijo na svoje
Kupce, zato so s 1. decembrom v BLAGOVNICI ŽIVA in MODNEM SALONU pripravili 10% popust na teKstilne izdeiKe nad vrednostjo 5.000 sit, enaK popust-ne glede na vrednost naKupov-pa z gotovinsKim plačilom ali čeKom datiranim na dan naKupa, iahKo izKoristite tudi pri naKupu vseh vrst igrač. Letos torej Kupci ne boste v zadregi - tu je Potrošnja, več kot samo trgovina.
“^ozd”
jasi
P*«*
■ ^ -.k#'- o
'-m.
2. GRUDNA 1999
EG.rčmr g.tt.J:.
ulcbslgo 7
TATJAMA AVSENAK
Že triindvajset let je vzgojiteljica in vseskozi dela v Vrtcu Hrastnik. Pravi, da je delo s predšolskimi otroki prijetno, a tudi odgovorno. Letošnje šolsko leto sta s sodelavko štartali z likovno ustvarjalnico, v katero so vabljeni vsi predšolski otroci, ki jih risanje zanima. Kot je povedala, je odziv kar velik, srečujejo se enkrat tedensko, najpomembnejše pri vsem pa se ji zdi, da se otroci lahko razvijajo na področju, kijih zanima. Je tudi predsednica Sveta Vrtca Hrastnik in vzdušja ter motivacije v kolektivu ne zanemarja. "Prijetnejše, kot je vzdušje, več je tudi ustvarjalnosti in zagnanosti pri delu," je dejala.
Mnenja je, naj bi se sleherni malček v vrtcu čustveno dobro počutil. Včasih za socializacijo poskrbijo otroci sami, sploh če so dovolj komunikativni, dostikrat pa je pozorna do takih, ki stežka navežejo stik ter jih motivira, da jih družba sovrstnikov pritegne. Dejavnosti potekajo prek igre, ki jo vodi vzgojiteljica, pri čemer je vsebina iger vzgojna. Željna je novosti in rada ima spremembe, zato ji je delo z otroki v veselje. Kajti otroci rabijo vedno novo igro, so radovedni in dovzetni za vplive. "Otrok je notranje zadovoljnejši, če se lahko razvija v dejavnostih, v katerih je uspešen, s čemer je tudi bolj samozavesten," je pripomnila in dodala, da opazke v stilu, kaj vse je storil narobe, dostikrat porodijo zafrkancijo in nikakor ne delujejo spodbudno.
Kot je dejala, otroke spoznava predvsem preko igre in pogovora. Pri otrocih vzgajajo spoštovanje, prijateljstvo, toleranco. Ugotovila je, da pri malošolarjih zelo zaleže, če že na začetku šolskega leta sprejmejo nekakšna pravila o tem, kako si bodo še najbolj ugajali in dobro sodelovali. Potlej se tega, da so strpni in si pomagajo, da se poslušajo in si ne nagajajo, skušajo tudi držati. In menda so dejansko pozorni do teh vrlin, čeprav se v toku medsebojnega spoznavanja še vedno kdaj sprejo ali ne pospravijo igrač in podobno, ko je vzgojiteljica tista, ki vzgojno deluje in se z njimi pogovori, kako bi stvari lahko storili boljše.
Poudarja, da otroci veselje do pogovora dobijo že v družini. Menda otrokom zelo veliko pomeni, če skupaj s starši prebirajo pravljice in slikanice. Tudi veselje otrok pri likovni ustvarjalnici je izjemno, saj spoznavajo barve in razne materiale; pri risanju pa so nekateri počasni in drugi nagli. V vrtcu pa s kulturnimi prireditvami skozi vse šolsko leto popestrijo razna praznovanja. Omenila je, da je med temi še najbolj zvesta pustovanjem, svojčas je tudi novoletnim slavjem odmerila več časa. Razveseli se, če ji kdo zaupa in prijateljstvo zelo spoštuje, ker je vrednota, ki obogati' medčloveške odnose. Rada ima slike, čeprav so ji všeč glede na razpoloženje, rada plete, pa tudi hčerki popestrita družinsko vzdušje. Občasno si prebere, kaj piše v horoskopu za tehtnice, z užitkom pa prebere tudi kakšno ljubezensko knjigo.
Tekst in foto: Petro Radovič
VIRGIL,
APOSTOL KARANTANIJE
(27. november)
Virgil je bil rojen okoli leta 700. V rodni domovini (Irski) je dobil odlično znanstveno in bogoslovno izobrazbo in je bil nekaj časa opat v samostanu Aghaboe pri Killarneyu v jugozahodnem delu Irske. Kljub temu, daje kot opat užival tudi določene časti, dostojanstvo in privilegije (položaj je bil skoraj enak škofovemu), seje odpovedal svoji službi in leta 743 zapustil Irsko. Odpotoval je v takratnjo frankovsko državo in prišel na dvor Pipina Mlajšega.
Na dvoru je spoznal bavarskega vojvodo Odila, ki je bil takrat vojni ujetnik in talec. Z njim je po dveh letih odpotoval naBavarsko. Virgil je nato odpotoval v sosednjo solnograško, kjer je najprej prevzel vodenje samostana sv. Petra, kasneje pa tudi škofijo. Solnograška škofijaje takrat »pokrivala« pretežni del Karantanije, to je slovenskega narodnega in jezikovnega prostora. Zaradi upiranja škofovski časti je bil Virgil v škofa posvečen šele po 22 letih (leta 767).
Kot škofje večkrat prišel v konflikt s svetniškim škofom Bonifacijem (apostolom Nemčije) zaradi različnih pogledov na urejanje in organizacijo cerkvenih zadev, podeljevanja zakramentov in metod misijonske dejavnosti. Zaradi zelo poglobljenega naravoslovnega znanjaje Virgil trdil, da obstajajo t.i, »antipodi« - ljudje ha drugi strani zemlje (z drugimi besedami je trdil, da je zemlja okrogla). Po znanju je bil torej daleč pred svojim časom. Očitno pa seje znal dobro zagovarjati, saj Bonifacijeve obtožbe pri papežu niso bile uspešne. Poleg tega sije Bonifacij prizadeval škofijski sedež v Solnogradu (današnji Salzburg) podrediti.
Bistvena razlika med Bonifacijem in Virgilom je bila tudi v misijonski metodi. Virgil seje zgledoval po tradiciji svoje domovine, kjer je širjenje krščanske vere potekalo predvsem s poukom in naukom. Upošteval je tudi navade in šege domačega prebivalstva, injih plemenitil s krščansko vero. Poseben pomen je Virgil s svojimi misijonarji dajal domačemu slovenskemu jeziku (če bi misijonarji govorili v nepoznanem jeziku, jih ne bi razumeli), navezoval pa je stik z lokalnimi veljaki.
Karantanski knez Hotimir seje zavedal, da bo slovenski narod v novih političnih okvirih takratnje in prihodnje Evrope obstal le, če pretežni del Slovencev (Karantancev) sprejme krščanstvo. Nasprotovali so mu nekateri veljaki in v nekaterih svobodnih rodovih, ki o novih navadah in tuji veri niso želeli nič slišati. Prišlo je tudi do treh vstaj. Za pomoč je Hotimir prosil Virgila, da pride v deželo in mu s svojo duhovno veličino in navzočnostjo pomaga. Virgil pa mu sam osebno ni mogel ustreči. Okoli leta 760 je poslal svojega namestnika svetniškega meniha in kasnejšega pokrajinskega škofa Modesta s skupino duhovnikov. Modest sije izbral za svoj sedež pri Gospe Sveti na Koroškem, kjer je še danes njegov grob. Iz tega središča seje krščanstvo zelo hitro širilo med Slovenci severno od Drave, ker ni bilo povezano s političnim osvajanjem dežele.
Virgil je kot škofijski upravitelj oziroma kasneje kot posvečeni škof del bavarskega ozemlja priključil v svoje škofijsko območje, dalje zgraditi veliko cerkva, obnovil t.i. katakombe pri sv. Petru. Zgradil je stolnico v Solnogradu, jo posvetil spominu sv. Ruperta (v stolnico so prenesli tudi svetnikove relikvije).
Virgil seje zavedal tudi gospodarske plati dežele. V Gasteinski dolini je dal odpreti zdravilne vrelce, kjer je nastalo zdravilišče Bad Gastein, odprli so rudnike soli, s čemer se je poživilo rudarstvo, s tem pa zaslužek za prebivalce ter razvoj dežele. Že v njegovem času je pomen Solnograda segal vse do Panonije ter dežel ob Dravi. Virgil je dal pobudo za ustanovitev samostanov v Innichenu ter Kremsmunstru, ki sta bila takrat še slovenska, imela pa sta pomembno vlogo pri misijonski dejavnosti med Slovenci.
Star že več kot 80 let seje odpravil na vizitacijsko potovanje po škofiji. Po vrnitvi s potovanja je 27. novembra 784 umrl.
Spomin nanj je sčasoma zbledel. Ponovno pa so ga oživeli po obnovi solnograške stolnice v 13. stoletju. Papež Gregor IX. gaje prištel med svetnike.
Virgila upodabljajo s podobo dvostolpne stolnice v roki, največkrat skupaj s sv. Rupertom (ki v roki drži sod soli). Skupaj sta patrona salzburške stolnice.
Branko Nimac
c^vta-ltLt
DAEWOO
P.E. Zagorje -KREDIT-T+1%
MOTOR
-POLOŽNICE
Cesta 9.avgusta 104 1410 Zagorje Tel.:0601/64-687
041/896-125 -LEAS1NG -brezpologa
ODPRTO: PON-PET 8.30 - 16.30 SOBOTA: 8.30 - 12.00	~ STARO ZA NOVO
__________PRODAJA HRASTNIK:	Cesta 1. maja 76,1430 Hrastnik, Tel.:0601/44-360____
DAEV/OO pri Vas doma
Vas zanima nakup novega avtomobila Daevvoo? Nič lažjega. Pokličite nas na telefon 0601 64-687 oziroma 041 896-1 25 in dogovorili se bomo za obisk našega predstavnika z željenim modelom avtomobila pri Vas doma. Omogočili vam bomo temeljit ogled avtomobila in testno vožnjo. V primeru, da ste v dilemi kateri model avtomobila vam je najbolj pisan na kožo, pa se oglasite v naši prodajni salon v Zagorju, kjer so vedno razstavljeni vsi modeli avtomobilov DAEWOO.
POOBLAŠČENI SERVISER:
C. 20 julija 26 1410 ZAGORJE TEL.:0601/66-246
n&EMoa
avtoservis
RAZPOTNIK
Matjaž RAZPOTNIK s.|
SPLOŠNA AVTOMEHANIKA SERVIS
avtoelektrike
avtoelektronike
2. GRUDNA 1999
joG.jTfiTr n.77.ji,
VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA -MI VAS NAGRADIMO
Na naše uredništvo je tokrat prišlo nekoliko manj odgovorov kot običajno. Pravilen odgovor se je glasil DRAGOTIN KETTE. Tako je v kuponček zapisala tudi KATJA POZNIČ iz Dolenje vasi 47, Zagorje, ki ji je žreb namenil knjigo Tatjane Polanc z naslovom O možu, ki je iskal sebe. Knjigo podarja Multima iz Kisovca.
Tudi naslednjič bomo nekomu podarili knjižno nagrado in ker je to zadnja uganka v tem tisočletju, še nekaj. Kaj, vam zaupamo naslednjič.
Tako kot Dragotin Ketteje tudi pesnik, ki seje rodil 1904 leta v Sežani umrl zelo mlad. Ker je v Ljubljani, kjerje študiral slavistiko in romanistiko, živel v zelo skromnih razmerah, je kmalu
podlegel bolezni in umrl star komaj 22 let. Kljub zgodnji smrti je napisal veliko pesmi ter tudi nekaj krajših proznih in esejističnih sestavkov. Žal za časa njegovega življenja ni izšlo nobeno njegovo delo v knj ižni obliki. Prva zbirka izbranih pesmi je izšla leto po njegovi smrti, druga 1931, v celoti pa so njegova dela izšla šele po drugi svetovni vojni. Tudi knjiga Integrali (modernejše pesmi), ki je izšla 1967. Za svoje impresionistične pesmi, je največkrat jemal motive iz Krasa, matere in smrti (Balada, Bori, Vas za bori. Slutnja). Če bomo dodali še kaj, bo uganka že skoraj prelahka. V pomoč navajamo le še kitico njegove pesmi z naslovom
Lirični piano
Pobožal bi te po tvojih laseh, poljubil bi te na tvoje oči, a oboje mi brani tvoj mladi smeh, tvoj mladi smeh, ki kot veter šumi.
Uganko sestavil Igor Goste
V 23. številki Zasavca smo objavili prvo nadaljevanje, v tej in naslednjih pa bomo objavili še preostalo sorazmerno dolgo delo avtorja pod psevdonimom S.W.Lem, ki ga je poslal na natečaj za letošnji "LIST". Avtorja prosimo, da se nam oglasi s pravim imenom!
Uredništvo
UMORJENI PESNIK
Pesnik Polde ni vedel, kaj se plete v glavah občinskih literatov, čeprav ga to tudi ne bi zanimalo. Branje, pesnenje in njegov način življenja so bili zanj samozadostni, zato je ni bilo stvari, ki bi ga potegnila iz samote. Ker si je želel še več samote, je vse življenske stroške prenesel na trajnik, da so mu jih avtomatsko trgali z njegovega tekočega računa. Tako je ostajal več v stanovanju in s svojimi navadami. Le dvakrat mesečno je obiskal bližnjo trgovino in si priskrbel potreben živež. Njegova srečna sramota se mu je vedno bolj prepuščala in skupaj z njo je užival prijetno življenje. Na policah je imel veliko knjig in zvezkov. Vzorno pospravljeno in čisto stanovanje je dajalo videz urejenosti, kamor bi želel vsakdo priti na obisk; a stanovanje je ostajalo prazno. Polde je iz dneva v dan prebiral poezijo evropskih klasikov, kritike njihovih del; raziskoval pesmi, pesniške zvrsti, rime in zloge. Svoje zbirke je urejal po temah, jih naslavljal, na koncu pa jih vzorno zložil v prozorne papirnate vrečke in jih shranil na knjižno polico. V njih je zapisal svoje življenje, ljubezni, občutke, strahove; v njih je orisal rudarje, domače ljudi, zagorsko dolino in lepoto narave. Vso svojo življenjsko bogastvo je vtkal v pesmi, ki so ga spremljale skozi življenje. Neizmerno bogastvo
njegovega življenjskega dela je stalo na knjižni polici in hrepenelo po bralcih. Zlivalo se je z ostalimi svetovnimi zbirkami, ki so kot sladovnice vzorno zloženih drv krasile beli steno. Polde je ponosno opazoval to knjižno zakladnico in razmišljal, daje v družbi samih priznanih domačih in svetovnih pesnikov. Ponosen je bil, da je del njih in ta občutek mu je pomenil veliko več, kot tisoč literarnih nagrad. Nikoli v življenju ni bil pohvaljen ne nagrajen, vendar ga je sam občutek notranje veličine povzigoval med najboljše ustvarjalce poezije.
Zagorje je žarelo v sloju uličnih luči. Njihov odsev seje lesketal na mokrih cestah, kjer so drveli prehitri avtomobili. Bele snežinke so poplesovale med žarometi in menjavale barvne odtenke. Dolgo stanovanjsko naselje ob Mediji je prižgalo in ugašalo luči, ki so metale pisano svetlobo na temno ulico. Prometnik na avtobusni postaji je nejevoljno postopal po pisarni; policijski avto je znova naredil krog okoli mestnega parka. Raznašalec Longi pa je pridno polnil poštne nabiralnike in si utiral pot po zasneženih pločnikih.
Nočno tišino je premotil hrup mestnega taksija, ki je pri Delavskem domu odložil pijane najstnike. Njihovo samovšečno vpitje seje zajedalo v tišino noči kot eksplozije na bojišču. Nato se je hrup umiril in zakadila sta se dva smrdeča dima.
"Blaženo!" je spregovorila omamljena najstnica. "Resje - the best!"
Fantje molčal in zasanjan inhaliral omamljivi dim, ki mu je umirjal dušo in ga polnil z blagodejnim občutkom. Nista kadila dolgo, ko sta se izza vogala pokazali dve uniformirani postavi.
"Ššššit!" je rekel fant, izpljunil cigareto in se pognal v dir. Dekle je presenečeno obstalo, ko pa je spoznalo nevarnost, je bilo prepozno.
"Zakaj se raje ne ukvarjate z barabami!" je še izustila in se vdala v svojo usodo. Tišina je spet obvladovala ulice; le odaljen pasji lajež je vdiral v njeno spokojnost. Občinska hiša se je bohotila v svoji novi preobleki in dajala občutek vsemogočnosti. Ampak tudi ta večerni trenutek ni trajal dolgo, saj je po zasneženi cesti prikolesaril Blajvajs; vaški posebnež. Preveč izpite zlatnine mu je jemalo ravnotežje, zato je krmaril kot mornar po razburkanem morju.
Noč seje prevešala v jutro, bližajoči se božič pa je tiho prihajal v misli ljudi. Najbolj zgodni so se prebujali in prve sence so stopicale po zasneženih pločnikih. Med temnimi postavami se je prebijal tudi osamljeni rudar Polde. Vso noč ni mogel spati, saj se mu zadnja pesem ni hotela izliti na papir. To je bila prva pesem v tridesetih letih pesnikovanja, ki se mu ni izšla. Neki neznani notranji občutek mu je manjkal, da bi pesem lahko izpesnil. Izgubljeno je taval po mestnih ulicah in iskal navdih za zaključek neizpesnjene pesmi. Takšnega razočaranja v času svoje ustvaijalnosti še ni doživel. Blodil je po mestnih ulicah in upal, da mu bo sprehod vdahnil potrebnih misli.
V parku se je zazrl v najstniški par, ki si je nesebično delil poljube. V senci vrbe žalujke je opazoval zimska zaljubljenca. V glavi so se mu podelile misli, ki so prebujale čustva in iskale vzroke. V oči so mu vstopale solze, ki so vedno znova silile na obraz. Šele sedaj je spoznaval, da mu življenje ni nudilo tistega, kar je potreboval, da bi izpesnil zadnjo pesem; občutka - biti ljubljen. V času dolgoletne samote ni bil nikoli tako osamljen kot danes, ko seje kot poreden pobalin skrival za deblom žalujke in žaloval za izgubljeno preteklostjo.
Osamljen in žalosten je odšel domov in dokončal zadnjo pesem. Konica svinčnika je drsela po nepopisnem belem listu, kot še nikoli. Nova spoznanja so s solzami v očeh pesnila najlepše pesmi. Najnovejša poezija se je zlivala na papir, kot bi čakala na ta trenutek. Pisanju ni bilo ne konca ne kraja; tak navdih je vel v osivelem pesniku. Še nikoli ni bil tako pesniško in tematsko bogat, kot sedaj. Komaj je zaključil eno pesem, že se je rojevala druga bojša, bolj veličastna. Počutil seje kot petelin sredi kokošnjaka; pokončen in ponosen. Jokal je in pesenil. Solze so se zlivale s krivuljami in na papirju puščale neme sledi izgubljenega časa.
Ves dan in pozno v noč je svetilo okno njegovega stanovanja. Snežinke so se kot bleščice poigravale v medli okenski svetlobi. V dolini pod kolonijo je žarelo Zagorje in prva božična mestna razsvetljava je kot srce utripala v prihajajoči božični čas. Med strehe mesta se je spuščala gosta megla. Barvni svetlobni spektri so se lomili skozi meglo in dajali občutek prečudovite mavrice.
Nad mestom se je vzepnjala mogočna cerkev, kjer je med obema zvonikoma žarel repasti utrinek.
V dušah ljudi so še vedno doneli zvoki zagorskih zvonov in odmevale besede mestnega župnika.
SJVLLEVV
MMMMMHHMISM
m-wr-rinww8iriagt<M

89,7
MHz
radio
EOSS
Valvazorjev trg 3, 1270 Litija Telefon: 061 885 252 Fax: 061 883 740 GSM 041 682 146
E-MAIL: RADIO.GEOSS@SIOL.NET ODDAJAMO TUDI NA INTERNETU http://www.mtaj.si/radio/
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
-	itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev
-	topli podi širine 2,3 in 4m
-	karnise vseh vrst
-	zavese domačih in tujih proizvajalcev
-	šivanje zaves po naročilu
-	barve akril, jupol, barve za les in kovino
robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov preproge, zavese, prti, brisače
posteljnina
’ /•
PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. GOTOVINSKI POPUSTI.
VABI VAS trgovina	v Kisovcu in Litiji.
Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah /“do 13”
EU*^MtADE
AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE Tel.: 0601/61 575
* AVTOAKUSTIKA (avtozvočniki že od 3.900 sit/par)
O v Mainaf
%
❖ GSM TELEFONIJA (URADNI ZASTOPNIK ZA DEBITEL)
UREDITEV NAROČNIŠKEGA RAZMERJA AKCIJSKE CENE GSM APARATOV
❖ TV SPREJEMNIKI, VIDEOREKORDEJI AKCIJA - VIDEO.REKORDER JVC ŽE ZA 32.800 SIT
❖ OSTALA PONUDBA GLASBENI STOLPI, HI-FI, AUDIO VIDEO KASETE, ZGOŠČENKE (ŽE OD 500 SIT DALJE)
DEL. ČAS: 9-12,16-19, SOB.: 9-12
/"N
luoim©
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 061 883-029, 884 209, 880-390
GSM: 041 681-584 041 765-1
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani	/A'
snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja	postanite 'UtCin i |
trženje in produkcija za gospodarsko	—
interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP	^
E-mail: atv.signal@sioI.net
OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
18. L1ST0PADA 1999
j 77, jj £ u G j" f#
NASE TRBOVLJE IRENE IVANČIČ LEBAR
Pred kratkim je Irena Ivančič Lebar izdala knjigo Naše Trbovlje. Da bi jo pobliže predstavili vam, bomo v nekaj naslednjih številkah objavljali odlomke iz te knjige, ki jih je zbrala avtorica sama. Tako vam danes ponujamo prvega izmed osmih.
Ob Savi
Od Doležaleka na vzhodu do Šklendrovca na zahodu, kar štejemo k Trbovljam, je le ozka soteska Save, ki premore kaj malo planega sveta za železnico, cesto in kakšen objekt. Do druge svetovne vojne je ta del z ozkim pobočnim pasom pripadal naseljem na gorski terasi Kumljanskega. Tod spremlja rečno strugo Zasavska cesta in tako se imenuje tudi naselje ob njej. Levi breg Save se imenuje Ob železnici.
kjer je le nekaj privatnih hiš v pobočju Zelene trave, zahodno od železniške postaje. Ostalo so objekti industrije. To območje nikoli ni bilo gosto naseljeno, saj zato ni ugodnih pogojev. Blizu Ribnika pri hrastniški železniški postaji je bilo nasproti Belim slapovom, na desnem bregu Save, postavljeno navigacijsko poslopje v času, ko je bila Sava še prometna žila. Zahodno od mostu čez Savo v Trbovljah je bila na strmem pobočju kmetija Mitovšek in
nad njo močan slap. Na skrajnem zahodu je bilo v času prometa po Savi, v prvi polovici 18. stoletja, zgrajeno poslopje Prusnik, kjer je bilo gospodarsko poslopje in hlev za
vprežno živino. Vzhodno od njega je bila po drugi svetovni vojni (leta 1955) postavljena ribogojnica, kije bila v upravi biološkega oddelka ljubljanske filozofske fakultete.
ODTENKI ZELENE
V petek, 19. novembra se je zgodila že šesta slikarska razstava letos, ki bo na ogled do 10. decembra. Najavljeni pevci Zagorskega okteta, ki naj bi nastopili v kulturnem programu, kot tudi razstavljajoči slikar Peter Hergold iz Slovenj Gradca so sicer svojo udeležbo opravičili. Iz otvoritvenega nagovora pa so ogledovalci razstave zvedeli, da slike niso razvrščene po velikosti, čeprav je tako videti. Vendarle zgornje slike prikazujejo reko Dravo iz levega, spodnje slike pa iz desnega brega. Razstava mladega in ambicioznega slikarja je zanimiva tudi zato, ker je akademski slikar Peter Hergold začetnik potopisnega načina slikanja v Sloveniji. Znal je slikarsko podoživeti in naslikati bregove reke Drave, v katerih je iskal predvsem motive zelenkastih površin. Razstava:	Od
Dravograda do Fale v
ŠE NOVEMBRSKE ZANIMIVOSTI
Sedemnajst strešnih opek -bobovcev so razdelile knjižničarke, nato so osnovnošolci, ki so četrtkov prosti čas, 18. novembra, rezervirali za likovno ustvarjanje v zagorski knjižnici, začeli slikati na strešno opeko. Po besedah Irene Medvešek, je to malce zahtevnejša likovna tehnika in mladi likovniki so najprej prek indigo papirja prekopirali motive risb na opeko, nato pa s tempera barvicami pričeli z barvanjem. Večina se je odločila za motiv konja v galopu, drugi so risali
osemindvajsetih razstavljenih slikah je razstava o tem, kako krajina lahko navduši slikarja.
ER.
Foto: A.M.
Za likovno dejavnost je veliko zanimanja.
:
Pogled proti železniški postaji, mostu, separaci|i in elektrarni v petdesetih
letih
sadje, nekateri rože in drugo. Tudi zahtevni so bili pri risanju. "Ne znam lepo risati," je dejala Amanda, čeprav so se vsi potrudili izbrano porazdeliti barve na opeko. "A si kaj natančen?" je vprašala Sara, saj so risbice, kjer so bile barve dobro porazdeljene, delovale lepše. "Lažje je skopirati motiv in težje izbrati barve za slikanje," je rekla Mirela. David pa se je odločil za konja lipicanca. Na likovni ustvarjalnici so, poleg veselja do risanja, lahko spoznali še nove prijatelje in izmenjali prijaznost in zanimanje. Prav tako «^pa nova poznanstva navežejo
•	malčki, ki z veseljem prisluhnejo "pravljicam, ki so na vrsti vsak
•	zadnji četrtek v mesecu ob 17. uri
•	v zagorski knjižnici. In četrtek, s 25. novembra so obarvali povsem
zimsko. Romana Bizjak je uro pravljic začela s pravljico o Kukovčku - kukavici, ki meri čas. In malčki, kar petindvajset se jih je zbralo, starih do devet let, so povedali, da že poznajo letne čase. Prisluhnili so še nekaterim zimskim pravljicam, pobarvali zimsko risbico ter izmenjali debate o snežakih, sneženih kepah ter tudi o športu, saj so v zasneženih dneh še največ na smučeh in sankah. Naslednji likovni ustvarjalnici v zagorski knjižnici bosta na vrsti v četrtek,
9.	decembra ob 17. uri - za predšolske otroke in v četrtek, 16. decembra ob 17. uri - za osnovnošolce. Pa tudi ure pravljic: "Miklavž prihaja" ne zamudite že v soboto, 4. decembra.
Tekst in foto: ER.
Podjetniki in družbe
Zdaj je pravi čas
za nakup
Caddy
1 50.000 sit ceneje
Transporter
100.000	sit ceneje
IT
400.000	sit ceneje
Privoščite si ga!
Golf - Avto leta
Dobava takoj
Malgaj
TRBOVLJE	d.o.o. ■
Trbovlje 0601/26 525 Litija 061/884 450

fTZZEi^
PEPITA
Telefon: 0601/ 71-474
Poleg klasične ponudbe pijač, vam nudimo še:
*	malice že od
* abonentska kosila že od |	^	_3
*	pizze že od P ^
torte raznih oblik že od P P>
lEismnjiLir m alg Ar ,
Trbovlje
Gabrsko 30b, tel. prodaja: 0601/27 666,27 525, servis, rezervni deli: 0601/27 600
Megane tudi Scenic popust pri nakupu, oziroma darilo ob nakupu in kredit TOM+0% brez stroškov odobritve.
Do 31.12. 1999
ZELO UGODNO:
TVHNGO, CLIO, LAGUNA
Podjetniki:
Kangoo express, oziroma Master, do 31.12. 1999 cenejši za 100.000,00 oziroma 200.000,00 sit.
Tel.: 0601/27-666, 27-525 RENAULT
INTEGRAL Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA
Cesta zmage 4, 1410 Zagorje,
Telefon: 0601 55 100,64 443,64 420, far: 68 010
E-mail: intcgral.zagorjc@siol.nct Internet: http://www.intcgral-zagorjc.si
Zastopamo: KOMPAS, GLOBTOUR, ATLAS, BURIN,DOBER DAN, POTEPUH, TEN TOURS, ODISEJ
^mučaNjl
SLOVENIJA,AVSTRIJA, ITALIJA, ŠVICA, FRANCIJA, Smučarsi paket v KRANJSKI GORI (2 dni)- 6.000 sit
BoimiomNiNpm
SILVESTROVANJE

Rimini od 28.900,00 sit Pariz od 49.500,00 sit
Če si boste v mrzlih zimskih dneh zaželeli toplih krajev, vas bomo v sodelovanju z avsrijsko agencijo GULET na nepozabne počitnice napotili na sončne Karibe, Maldive ali Šrilanko. Za večje popotnike bomo poskrbeli z organiziranimi izleti po Tajski, Kubi, Indoneziji in drugih eksotičnih deželah.
POČITNICE V ZADNJEM TRENUTKU TUNIZIJA od 44.000 sit dalje KANARSKI OTOKI od 75.000 sit dalje NUDIMO PLAČILA NA VEČ OBROKOV
NUDIMO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V TUJINI Z ASISTENCO MERKURJA
►
TVHOaj-NI^
"IVH03ULNI"
^
j. u. j j .	11 j r>
MLADI LAHKO USTAVIMO AIDS
Dijaki Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje so se odločili, da ob mednarodnem dnevu boja proti AIDSU tudi letos pripravijo različne dejavnosti, s katerimi bi radi opozorili na problem, ki se tiče vseh nas.
Tako bo 2.decembra od 9. do
10.ure	v večnamenskem
prostoru šole predavanje na tematiko Mladi lahko ustavimo aids, od 11.30 do 14.ure bodo na stojnici v parku rezdeljevali raznorazni propagandni material, v knjižnici pa bodo od 12.3o do
13.30	ure pripravili okroglo mizo o drogah.
Naslednjega dne, 3.decembra bodo v razredih dijaki poročali o svojem delu, v dopoldanskem času pa bo radio Tišina pripravil povzetek dejavnsoti, na Mladinskem valu Radia Trbovlje pa bodo predstavili dejavnosti, ki so se dogajale na šoli.
EM.
ŠOLSKA
KOŠARKARSKA LIGA
Tudi v letošnjem letu smo se dijaki Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje s svojima ekipama -žensko in moško), vključili v tekmovanje v ŠKL (šolska košarkarska liga). Letos so odigrali že tri tekme, zadjo sem spremljala sama, ko so se naši pomerili z Gimnazijo Bežigrad.
Prišel je čas tekme in moram priznati, da me je bilo kar malce strah, saj sem vedela, da so Bežigrajčani zelo dobri. Najprej so se pomerila dekleta in se prvi polčas zelo izenačeno borila, v drugem delu pa niso bila kos nasprotnicam. Ne spoznam se najbolje na košarko, a bilo je zelo napeto in donamično. Res morajo imeti punce ogromno kondicijo.
Nato so se pomerili še fantje. Prvo, kar smo opazili je bilo to, da so nasprotniki naših fantov zelo visoki (ogromni), drugo pa, da so zelo dobri. Moram pohvaliti tudi naše borbene fante, a nasprotniki so bili premočni. Tako sta žal obe naši ekipi na domačem parketu doživeli poraz.
Bežigrajčani so s seboj pripeljali tudi navijačice, ki so se včasih drle na ves glas, drugič pa le opazovale dogajanje. Naši žal niso imeli tako zagrizenih in vnetih navijačev, čeprav so igrali v svoji telovadnici, kije bila kar polna gimnazijcev inekonomcev, ki pa so se le tu in tam potrudili s kakšnim: "Dajmonaši!"
Mislim, da sta obe strani prikazali dobro košarko, našima ekipama pa želim veliko zmag.
Sneži
V LITIJI CVETI JESENSKI REGRAT
Novica ni nenavadna, če vam pojasnimo, da gre za literarno revijo, ki so jo sredi novembra izdali mladi litijski ustvarjalci. Regrat je prvič izšel spomladi, mlad in zelen, pa vendar zastaven in obetajoč.
Ob izdaji nove jesenske številke, ki je napram spomladanski obsežnejša in pestrejša, poleg poezije vsebuje tudi prozo, kot npr. potopis in filozofska razmišljanja, so avtorji pripravili tudi zanimivo promocijsko prireditev oziroma predstavitev Regrata.
V Centru Laba so pripravili pravi multimedijski happening, z glasbo, plesom, svetlobo in recitacijami, ki sojih nastopajoči edinstveno, seveda avtorsko predstavili in zelo osebno interpretirali. Prireditev je bila zamišljena kot samostojni kulturni dogodek, za katero je pravi gledališki scenarij pripravil Marko Djukič, sceno pa sta oblikovali Saša Kuder in Dunja Mantel.
Številno občinstvo je Regrat tako res DOŽIVELO in občutilo kot
izvirno in neponovljivo ustvarjalnost mladih litijskih umetnikov.
V tokratni reviji, ki jo dobite v litijski Matični knjižnici dr.Slavko Grum, kije revijo tudi založila in izdala, se predstavlja 11 avtorjev in avtoric, publikacijo pa je izvirno oblikovala in uredila Saša Kuder.
Pod snežno odejo že tli nova regratovska ustvarjalnost, ki bo nedvomno planila na plan v spomladanskem Regratu. Regrat ni nikoli dovolj pisan, nenavaden in pester, pridru' ite se mu tudi vi!
Besedilo Andrejo Štuhec, foto M.Š.
KNJIGA, KI VAS NAPOLNI Z
POZITIVNO ENERGIJO
"Nič ni nemogoče!"
Pozitivno: "Vseje mogoče!"
Ko si človek resnično želi in hoče in globoko verjame v izpolnitev, takrat se zgodi "čudež".
Tatjana Gros (spominjamo seje kot pevke v šestdesetih letih), duhovna zdraviteljica in Primož Škoberne, dipl.ing.matematike, pub-licist, predavatelj in učitelj meditacije, sta avtorja knjige z naslovom Svetlobni križi in drugi čudeži.
Tematika knjige je za mnoge nevsakdanja. Opisani so nenavadni pojavi, kijih imenuje "inspirativni čudeži". To so sicer osupljive, vendar resnične zgodbe ljudi z vsega sveta, tudi iz Slovenije. Ljudje različnih verskih prepričanj, svetovnih nazorov, ras, socialnih okvirov, so
doživljalbnenavadna srečanja -pomoč iz druge dimenzije. Številne zgodbe in dogodki se sicer približujejo mejnim področjem znanega, vendar množičnost in ponavljanje nenavadnih pojavov, ki se pogosto dogajajo pred očmi množice, dokazujo, da ne gre za znanstveno fantastiko, sanjarjenje ali domišljijo. V posebnem poglavju so nenavadne zgodbe analizirane, sistematizirane in komentirane.
Avtorja v uvodu pravita: "Vsa doživetja, navedena v knjigi, so načeloma dostopna slehermenu bralcu. Vsakjih lahko sam preverja, če želi. Tu ni nobenih skrivnosti, nedosegljivih izvorov, do katerih bi imeli dostop le izbranci in posvečenci. Pokaže se, da so še največje ovire predsodki, tako pri vernikih kot pri ateistih. Nam pa gre za samostojno opazovanje in razmišljanje."
Knjiga bralca vzpodbudi k razmišljanju o ustvarjeni podobi sveta in zaključke, ki jih izpelje, ponudi v trezen razmislek. Temelji na obsežni bazi podatkov in iz njih izpelje drzne, za marsikoga neverjetne a vendar logične in argumentirane sklepe. Skoraj polovica dogodkov je povzetih iz Slovenije.
Njen namen ni, da bi zaradi nevednosti in predsodkov spremenila v senzacijo ali da bi jo ignorirali, kajti njeno sporočilo je lahko dragoceno - za tistega, ki se tako odloči.
Marta Hrušovar
Zadnja novica:
VERIGA
McD0NALD'S BO POSTAVILA RESTAVRACIJO V ZAGORJU
Mednarodna korporacija Mc Donald's se je odločila, da bo v Zagorju postavila svojo restavracijo. Na obisku so bili predstavniki Mc Donaldsa za Evropo in se dogovorili, da bodo v okviru nove zagorske pošte zgradili prizidek z uslugami njihovega Mc Drivea.
RM.
"Regratovci" Regratu ne pustijo pozebsti (Foto:M.Š.)
Občina Zagorje ob Savi vas v nedeljo, 5.decembra, vabi		
na Miklavžev sejem in Miklavžev sprevod.		=s~~=s
Na Miklavževem sejmu, ki bo potekal od 10. do 17.ure		„	Vinko Hrovatič s.p.
pred Muzejem v Zagorju, bo moč videti vse, kar si otroci,		RAČUNALNIŠTVO
mali in veliki, želijo od Miklavža. Za vse vas in za		PRODAJA, SERVIS, IZOBRAŽEVANJE
Miklavža, ki bo zagotovo kupoval na sejmu, smo pripravili veliko ponudbo. Na sejmu se bodo predstavile nekatere OS iz zagorske		TRBOVLJE Šuštarjeva 42, 0601 26 040
občine, Aktiv kmečkih žena iz Izlak in Zveza prijateljev		LITIJA
mladine Slovenije.		Ul. M.Pregljeve 4, 061 883 546
Da vaši malčki ne bodo lačni in žejni, bo poskrbela		
Pizzerija Ašič, za dobro razpoloženje vseh, ki se nam		Spoštovani obrtniki in podjetja!
boste pridružili, pa Pojoči kuhar.		
Ko se bo spustila noč, se bo po zagorskih ulicah sprehodil		Polepšajte svojim zaposlenim
Miklavž s spremstvom. Sprevod, na katerem bodo		praznike s čestitko v Zasavcu
sodelovali Romana Krajnčan, mažoretke iz Radeč in		tel: 0601-64-250,
Pihalni orkester Svea Zagorje, se bo pričel ob 18.uri pri		
Petrolu v Zagorju in nadaljeval po Cesti zmage do		Jgpgk	fax:060l-64-494
ploščadi pred muzejem, kjer se bo ustavil.		
Tam bo zbrane pozdravil in nagovoril tudi župan občine		
Zagorje, gospod Matjaž Švagan in otvoril letošnje		
prednovoletne prireditve v Zagorju.		
		ih ~~jb
j^TT. I? £ n G
...PO POŽAH 61 POZNA, KJEP JE SPEČA
DOMA...
Kar nekaj centimetrov debela snežna odeja je prekrivala vso naravo, ko je zlato zažarela letošnja, enajsta po vrsti, ZLATA SONČNICA. To je, poleg drugih priznanj, najvišje priznanje, ki ga vsako leto podeljuje Hortikulturno društvo Trbovlje prizadevnim ljubiteljem lepega: cvetja, rastlinja in okolja.
Za ocenjevanje je bilo imenovanih osem tričlanskih komisij, ki so si ogledovale vsa območja Trbovelj z bližnjo in širšo okolico od spomladi do jeseni. Kriteriji, ki so vplivali na izbor pa so izgled hiše, ocvetličenost in urejenost okolice, celotna skladnost in vtis celote. Posamezne ocene so komisije posredovale izvršnemu odboru društva, kije na osnovi teh pripravil seznam najboljših. Priznanje ali Zlata sončnica se lahko eni družini dodeli le enkrat. Letošnje leto je bilo podeljenih pet priznanj za splošno dolgoletno urejenost doma, ozelenitve, ocvetličenosti okolice skozi vse leto. Prejele sojih družine Kralj, Ojstro 1, Trbovlje, Pevec, Gabrsko 47b, Trbovlje, Češnovar, Gimnazijska cesta4, Trbovlje, Brici, Pod Ostrim vrhom 19, Trbovlje, Klenovšek, Dobovec 23b.
Priznanja za urejenost na kmetiji, to je ocvetličenost na oknih in balkonih in urejenost samih kmetij skozi vse leto sta prejeli kmetiji družin Skrinar, Župa 17 in Šrubar, Čebine 3.
Dobitnik zlate sončnice mora zadostiti zahtevam po dolgoletni urejenosti okolice doma, bogate ocvetličenosti oken in balkonov ter splošne urejenosti skozi vse leto in to za več let nazaj. To pomeni, da mora biti že dobitnik priznanja v
preteklih letih. Zlato sončnico za leto 1999 sta prejeli družini Murn, Gimnazijska cesta 7, Trbovlje.
Letos sta bili podeljeni tudi dve posebni priznanji. Občina Trbovlje gaje dobila za ocvetličenost svoje zgradbe, Osnovna šola Trbovlje, enota Alojz Hohkraut pa za ocvetličenost stavbe in okolice.
Utečeno sodelovanje z učenci na osnovnih šolah seje letos razširilo tudi v vrtce, kajti ljubezni do cvetja in lepote se mora otrok naučiti v najnežnejših letih in tega se hortikulture! dobro zavedajo. Priznanje za uspešno in prizadevno delo je prejel hortikulturni krožek na Osnovni šoli Trbovlje z mentorico Nano Zupančič in Vrtec Trbovlje z Bredo Piškur.
Uresničena je bila tudi dolgoletna želja, da bi uredili oziroma ocvetličili "vhod" v Trbovlje pri Sušniku v Bevškem. Predsednica društva Albina Ocepek ugotavlja, da so okna in balkoni v stolpnicah in blokih čedalje lepše ocvetličeni, kar bo, poleg parkov in zelenic, za katere se bodo še naprej trudili, polepšalo in izboljšalo izgled mesta in počutje meščanov.
Vzpodbudne	besede
trboveljskega župana Ladislava Ž.Žgajnarja in njegova zahvala vsem članom društva za prizadevno skupno delo v skrbi za lepše okolje, kakor tudi zahvala dobitnice Zlate sončnice in uspešno sodelovanje s šolami in vrtci, so priznanje za vsa prizadevanja aktivnih članov društva in vzpodbuda za nadaljne uspešno delovanje, kljub ne vedno rožnatim časom.
Vsa "nagrajena lepota cvetja, zelenja in urejenosti je posneta tudi na video kaseti, ki so si jo
obiskovalci, ki se niso ustrašili zasneženih poti, z veseljem ogledali in si na družabnem srečanju po podelitvi izmenjali mnenja, izkušnje ter nasvete.
Marto Hrušovar
40 LET
TRBOVELJSKEGA
RUDISA
Dne 7. decembra letos poteče 40 let odkar so v Trbovljah ustanovili poslovno združenje RUDIS -Rudarsko industrijsko skupnost. Ustanovili so ga na temelju takrat veljavnih predpisov trije člani in to Rudnik rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik, Strojna tovarna Trbovlje in Investicijski biro Trbovlje. V iniciativnem odboru za ustanovitev tega združenja so bili predstavniki vseh omenjenih podjetij, zastopali pa so j ih nj ihovi takratni direktorj i, Stane Dolanc st., France Slapnik in Marijan Ahačič. Dogovarjanja o ustanovitvi združenjaje potekalo dlje časa, ustanovitev poslovnega združenja pa je bila v tistem času velik dogodek ne samo za Trbovlje, Revirje in Slovenijo, temveč tudi za takratno državo Jugoslavijo.
Potem, ko je bilo ustanovljeno poslovno združenje, so pristopili k pripravi in izvedbi celotne organizacije, pripraviti je bilo treba začasne prostore, pridobiti ustrezen kader, najeti pogonska oziroma obratna sredstva in storiti še marsikaj. Za ime so se dogovorili člani odbora že pred ustanovitvijo. Pogodba o poslovnem združenju je bila podpisana 18.februarja 1960, pravila pa 7.maja 1960. Seveda so bile kasneje razne dopolnitve in spremembe. Združenje je bilo ustanovljeno z namenom, da z ustvaritvijo materialnih in tehničnih pogojev in z oblikovanjem ustrezne operativne organizacije, omogoči članom čimuspešnejše plasiranje njihovih proizvodov in storitev za izgradnjo in opremo rudnikov. Dejavnost pa je bila kasneje bistveno razširjena. Cilji in naloge Rudisa pri opravljanju gospodarskih poslov so bile zelo obsežne. Prav tako je bil
tudi predmet poslovanja zelo pester. V začetku je imelo združenje poleg treh ustanovnih članov še sedem drugih članov, skupno torej deset. Kasneje se je število zelo povečalo, tako dajihjebilovletu 1967 že 27, število pa seje v naslednjih letih še povečalo. V vodstvu združenja so bili generalni direktor Milan Kožuh, tehniški direktor Arsen Pansa, pomočnik gen.dir. Vinko Grabnar, predsednik upravnega odbora Marijan Ahačič, predsednik izvršnega odbora UO Rudi Babič, predsednik Sveta delovne skupnosti Slavko Potrata. Ostali vodilni delavci pa so še bili Andrej Plevčak, Slavko Potrata, Boris Malovrh, Tone Jager, Jurij Kolenc in Martin Rojšek.
Vsi ti so opravili skupno z ostalimi sodelavci, veliko delo, saj seje Rudis že kar v začetku organizacijsko zelo okrepil in takoj je stopil skupno s svojimi člani v akcijo. Kadrovsko so se okrepili, dobili ustrezne prostore, postopoma pa so pridobivali razna dela sprva na področju rudnikov, kasneje tudi pri drugih investicijskih objektih. Predstavili so se na številnih sejmih doma in po svetu. Dne 3.januarja 1966 je združenje svojo dejavnost registriralo pri Organizaciji združenih narodov OZN v New Yorku. S tem so si pridobili pravico sodelovanja pri vseh natečajih, ki so jih financirali specialni fondi svetovne organizacije. Svojo dejavnost so najprej razširili na področje Slovenije in kar kmalu na področje celotne takratne države. Kmalu pa so odprli svoja predstavništva v tujini. Kmalu so se pojavili v evropskih državah, kot npr. v Avstriji, Belgiji in NDR, ČSSR in v Švici, pa tudi v Afriki -Alžirija, Etiopija, Maroko, Tunis, Egipt, v Aziji pa v Indiji ter tudi v Južni Ameriki (Bolivija). Dejavnost Rudisa seje izjemno hitro razširila in kmalu so si pridobili sloves ene najboljših firm. V tem kratkem pregledu začetkov tega velikana ni mogoče vsega opisati, kajti v 40-ih letih je Rudis skupno s svojimi člani in izvajalci del opravil ogromno dela domala na vseh celinah sveta. Ob svojem jubileju se lahko ponosno ozrejo na opravljeno delo. Da bi tako uspešno še tudi nadalje uspeval kot sedanja delniška družba.
Tine Lenareie
A6 DOMŽALE
Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal _______tel : 061/719-450, lax: 061/716-183
CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 1999
TOURING	M PC	
GL 1500 SE GoIdVVing	.3.151.500	NOVO
ST 1100 Pan European	2.251.680	
ŠPORT- tourina		
CBR 1100 XX Super Blackbird	2.064.720	
VTR 800 F1	1.909.044	
CB 750 F2 Seven-Fiftv	1.364.688	
CB 600 F Hornet	1.277.760	NOVO
ŠPORT		
CBR 900 RR Fire Blade	1.867.920	
VTR 1000 F Fire Storm	1.769.640	
CBR 600 F	1.622.040	
NSR 125 R	820.320	
CHOOPER		
GL 1500 CValkvne	2.377.920	NOVO
VF 1100 C3 Shadow	1.813.536	NOVO
VT 750 C Magna	1.572.840	
VT 750 C2 Shadovv	1.415.520	
VT 750 C Shadovv	1.376.040	
VT 600 C Shadovv	1.179.480	
VT 125 C Shadovv	875.400	NOVO
ENDURO		
XL 1000 V Varadero	1.848.240	NOVO
XRV 750 V Africa Twin	1.603.440	
XL 600 V Translap	1.202.280	
NX 650 Dominator	1.001.760	
NX 250 Dominator	945.360	NOVO
XLR 125 R	785.880	NOVO
SCOOTER		
X8R-S (cestni) X8R-X (cross)	444.000	
	439.200	
CROSS		
CR 125 R*	990.000	
CR 8R* (mala kolesa, model 98)	620.000	
Cene so v SIT; v MFC je vračunani 9% DDV. Pridržujemo si pravico do spremembe cene. Cenik velja od 1.7.1999

VELIKA IZBIRA RABLJENIH VOZIL! s®'
e-rr,a*l: irvfoO>tsc-lafc>a-si g.jj
F. Jr. Gl J F
Vedeževalka Nataša odkriva
Spoštovane bralke in bralci Zasavca!
Pred vrati so praznični decembrski dnevi, ki se jih predvsem otroci najbolj veselijo. Pričakujejo obiske treh pomembnih mož in sicer Miklavža, Božička in Dedka Mraza. Nikakorpa ne pozabite name. Tudi v tem obdobju bom za vas pridno pripravljala odgovore in upam, da bo med vami čim več takšnih, ki vas bo moj odgovor spravil v dobro voljo.
Zahvaljujem pa se za vašo neizmerno potrpežljivost in strpnost pri čakanju na odgovor in vam želim veliko zdravja, sreče, ljubezni in prazničnega veselja,
vedeževalka Nataša
ŠIFRA: 1964
1.Zdravje
Kar se zdravja tiče, ste izjemno občutljivi. Svetujem, da bolj pazite na svoje zdravje, kajti samo enkrat živite, čeprav ste še mladi. Grozijo vam napadi virusov gripe in podobni, ki bi vas utegnili položiti za krajši čas v posteljo. Tega pa vi nikakor ne prenesete. Pazite tudi na ledvice in mehur. Bolečine v sklepih so vam dobro znane, zato se vsaj oblecite temu primerno in boste že veliko naredili. Daje vas tudi psihična preobremenjenost, težave z drugih področij se prenašajo na poslabšanje vašega splošnega počutja.
Z.Ljubezen
Na ljubezenskem področju ni vse tako, kot bi si vi želeli. Ugotovili ste, da so želje eno, resničnost nekaj povsem drugega, na žalost. Vendar potolažite se, tudi vam bo na tem področju posijalo sonce in sicer že zelo hitro, hitreje kot si utegnete
misliti. Čaka vas sreča v ljubezni s potrebnim zaupanjem in spoštovanjem. Bi si lahko želeli še kaj več? Opozarjam pa vas, da je vaše življenje samo vaše in edino le vaše, zato ne dovolite, da bi drugi imeli v rokah škarje in platno vaše usode in vašega življenja nasploh.
3.Sreča
Na nek način bi lahko rekla, da ste rojeni pod srečno zvezdo, vem pa, da se trenutno absolutno ne strinjate z menoj, se boste pa kasneje. To pa še ne pomeni, da boste zadeli tombolo ali glavni dobitek na lotu. Mnogo več sreče vam bo prineslo mirno in spokojno življenje z urejenimi razmerami. Priznati pa morate, daje kdaj pa kdaj z vami težko živeti. Ste pač pravi vodnar...
4.	Denar
Trenutno vaša finančna situacija ni ravno po vašem okusu. Še sami dobro ne veste, kje ste denar zapravili. Izboljšanje finančnega stanja je možno realno pričakovati v prvi četrtini naslednjega leta. Potem pa pazite kaj boste počeli z denarjem, ker se prehitro najde kdo, ki vas prepriča, da mu pomagate. Šele kasneje pa ugotovite, daje prevarant.
5.	Posel
Nastale probleme v tem času boste uspešno rešili, nekje v skladu z vašimi osebnimi pričakovanji. K vam prihaja nek denar, tako da boste tudi po finančni plati zadovoljni. Čakajo vas spremembe na področju službe, hitre in presenetljive, čeprav le te ne bodo povzročile zamenjave službe, ampak se bodo spremembe dogajale v okviru obstoječe službe.
ŠIFRA: LEVINJA
1.	Denar
Denar, denar, denar,... Nikoli ga ni dovolj, kajne? Na finančnem področju je na vidiku ena pomembnejših sprememb, ki vam bo v veselje. V povezavi z denarjem boste morala opraviti nek pogovor, ki pa bo za vas pomenil tudi novo pot za prihodnost.
2.	Ljubezen
Ali ni lepo biti zaljubljen? Vseje lažje narediti, še sami ne vemo kako to, da nam je to tako hitro in tudi odlično uspelo. Vam je to poznano, mar ne? Vidim, da imate sicer veliko snubcev, vendar vi se boste odločila le za enega samega, ki bo prestal tudi zadnji naj strožji izbor. Pa še prav se boste odločila. To bo kar trajna ljubezen, to o čemer sicer že kar nekaj časa razmišljate, pa vam sanj o sreči v ljubezni ni uspelo uresničiti.
3.	Zdravje
Vlada vam Sonce, zato ste Levi praviloma dobrega zdravja. Tudi vi ne boste imeli hudih težav. Pazite le na kakšno nepričakovano poškodbo.
4.Služba
Vi ste zadovoljna šele takrat, ko je vse tako, kot si vi želite. Težko tudi prenašate nadrejene, še najbolj bi se počutila, v kolikor bi bila vi glavna. Resnično zadovoljna s službo pa boste šele takrat.
ŠIFRA: BUČKA
1.Ljubezen
Edini cilj v življenju vam predstavlja sreča v ljubezni. Ste kar malce zbirčna, pa je prav tako. Pravega partnerja boste šele spoznala, tako da ni vseh vaših doživetij še konec. Našle pa si boste takšnega fanta, ki vas bo imel resnično rad in vas bo spoštpval ter cenil. Vredno je malce počakati.
Kakšnih večjih težav z zdravjem trenutno ni videti. Veliko dela pa imajo vaše misli že z vsako najmanjšo malenkostjo, zato bi utegnili imeti kasneje težave z želodcem. Stvari, ki vas težijo povejte in jih ne zadržujte v sebi.
3.Šola
Ali ni šola čisto nepotrebna stvar? Kakšne neumnosti se morate učiti in nikoli v življenju vam ne bodo prišle prav... Za šolo vam lahko napovem predvsem srečen konec po sistemu linije najmanjšega odpora...
ŠIFRA: NESREČNA
1.	Vse dobro in vse slabo
Kako je to naše življenje čudno, kajne? Nekaterim se cedi le med in mleko, drugi pa nikoli ne najdejo svoje sreče. Vaše življenje je bilo velikokrat bolj žalostno, kot veselo, vendar jaz na vašem mestu ne bi obupala. Mnogo lepih in prijetnih presenečenj vam življenje še pripravlja, zato z veseljem in pozitivnimi mislimi glejte vnaprej in videli boste, da vendarle ni vse tako zelo črno.
Zakaj tako malo zahajate v družbo in sedite doma in samo razmišljate? Pojdite med ljudi, se pogovorite in vsaj za kratek čas pozabite na svoje težave in probleme. Zdravje vam bo še kar dobro služilo, pazite na notranje trebušne organe in srce. Za ledvičke pa popijte kakšn skodelico čaja več, da vas ne bodo prevečkrat opozorile, kje je njihovo mesto vašem telesu.
2.	Denar
Pričakujete nek denar, ki naj bi že zdavnaj prišel. Pa ga ni od nikoder. Karta stalnosti oziroma božjega očesa je ob njem, tako da prihaja prav gotovo. Je pa prišlo do določenih
2.Zdravje
težav, ki so povzročile ta zastoj.
24
ŠIFRA:
DATUM
Datum rojstva:_____
Racl-a bi izvedel a:
[ VEDEŽEVALKA "A NATAŠA
Karte, nihalo, razlaga sanj Organiziram tečaje vedeževanja iz kart in astrologije
090/46-89
V-	-ČZ
nOi r.N.lSKF IN ŠMARJEŠKE TOPI ICF. HOTKI I OTOČEC
Posebna ponudba za Zasavce!!!
Z brezplačnim avtobusnim prevozom v Dolenjske in Šmarješke Toplice ter v Hotele Otočec
(od nedelje, 12. decembra, do nedelje, 19. decembra 1999)
vključuje program v toplicah?
*	7 polnih penzionov,
*	pregled pri zdravniku,
*	kopanje v termalnih bazenih,
*	1-krat biserno kopel, 1-krat savno,
*	tečaj pripravljanja kuharskih dobrot,
*	2-krat predavanje z zdravstveno vsebino,
*	sobotni ples, družabni in kulturni program.
Cena:
Polenjske Toplice (Hotel Vital ali Kristal****): šmarješke Toplice (Hotel Krka ****):
Hoteli Otočec (Šport hotel ****):
Kaj vključuje program v Hotelih Otočec?
•	7 polpenzionov,
•	1-krat večerja v gradu (namesto v restavraciji Tango),
•	1-krat delna ročna masaža,
•	fitnes, savna in masažni bazen,
•	popoldanska čajanka in večer z družabnimi igrami,
•	možnost kopanja v termalnih bazenih v Šmarjeških Toplicah,
•	prost vstop v Casino in na zabavne prireditve,
•	izlet v Novo mesto.
49.875 SIT 51.450 SIT 38.220 SIT
*	Cene veljajo za osebo v dvoposteljni sobi in že vključujejo vse popuste. Turistična taksa in zavarovanje nista vključena v ceno.
*	Možnost plačila na tri obroke s čeki. Popusti za otroke!
*	Doplačilo za enoposteljno sobo: 1.300 SIT v Dolenjskih Toplicah, 2.300 SIT v Šmarjeških Toplicah, 1.540 SIT na Otočcu.
Mtobus bo 12. decembra odpeljal z avtobusnih postaj ob naslednjih urah:
Trebnje (13.20), Temenica (13.45), Litija (14.10). Zagorje (14.30), Trbovlje (14.45), Hrastnik (15.00), Rimske Toplice (15.20), Zidani most (15.30), kadeče (15.35), Sevnica (15.50), Krško (16.15), Šmarješke Toplice (17.00), Otočec (17.15), Dolenjske Toplice (17.35).
Informacije in rezervacije :
Dolenjske Toplice 068 65 230, 66 012; Šmarješke Toplice 068 73 230, 73 030; Hoteli Otočec 068 75 419
____________________(fr KRKKZDRAVILIŠČk______________________
Valvazorjev trg 6 Tel.:
041/626-359
PVodaja ležajev
AJSK, SKF, FAG
Tomos ^ezekvm deli motorne žage gozdarska oprema krarva ir\ oprema 2a male živali semerva, orodje irv oprema 2a vrtičkarstvo pirotekrvičrvi izdelki
m ZALOGI BOGATA IZBIRA NOVOLETNE ZABAVNE PIROTEHNIKE!
Karmen Vidic
C.V.K. 17/ 1270 Litija Tel.: 061/884-506
Odprto, 8 - 49 sobota, 8-42
Srečno v novo leto
2000
Servis mopedov, motornih žag in motornih kosilnic
Marjan Lindner
C.D.K.
1270 Litija Tel.: 061/884-506 GSM:041/571-506
Uradni servis "TOMOS", popravila v garanciji. Popravila mopedov, koles z motorjem, vrtnih kosilnic, elektro agregatov z bencinskim motorjem, vodnih črpalk in motokultivatorjev.
Popravilo motornih žag: Stihi, Husqvarna, Sachs Dolinar, Alpina, Jonsered.
POSEBNA PONUDBA
Na zalogi vse vrste verig za motorne žage. Strojno brušenje verig za motorne žage.
Delovni čas: torek, četrtek od 9 do 12 ure
vsak dan od 16 do 19 ure sobota zaprto!
Srečno v novo le(o 2000
2. GRUDNA 1999
G j. 77. G “»Tl" G j j . G
JUBILEJ FOLKLORNE SKUPINE JAVORJE
Edina folklorna skupina v litijski občini je bila ustanovljena pred dvajsetimi leti v vasici Javorje. Takrat so se mladi v tem kraju odločili, da se naučijo plesati "po starem", da si sešijejo narodne noše in zaplešejo ob zvokih harmonike. Tako seje rodila omenjena skupina, ki zdaj, ko je močno razširila svojo dejavnost, deluje v Šmartnem, kjer ima za delo boljše pogoje.
V drugi polovici novembraje kar z dvema nastopoma v šmarskem kulturnem domu pripravila svoj jubilej z bogatim sporedom, ki so ga pripravili; plesalci in plesalke FS pod vodstvom umetniške vodje Ide Dolšek (gorenjski, belokrajnski,
dolenjski in prekmurski plesi), tamburaški orkester, ki ga vodi prof.Janko Slimšek, otroška folklorna skupina OŠ Šmartno z mentorico Bernardo Smrekar (pastirske igre); celovečerni spored, ki je trajal dobri dve uri, so s sodelovanjem obogatili še igralska skupina Javorje in Fantje na vasi iz Šmartna.
Na koncu ni manjkalo dobrih želja in čestitk, od župana Mirka Kaplje do predstavnikov društev, plesalci in tamburaši pa so za svoje dolgoletno sodelovanje prejeli tudi Maroltove in Gallusove značke.
Boris Žužek
KRN
Prelepa gora nad Sočo, a strašen
ter mogočen spomenik svetovne morije
13.novembra letos smo se v prečudovitem, sončnem vremenu, nekaj čez sto planincev, vod Slovenske vojske ter slovenske policije z dvema domačinoma v Avstroogrskih uniformah najprej zbrali popoldne ob Krnskem jezeru na proslavi ob 81 .letnici konca prve svetovne vojne. Zbrali smo se tudi zato, da počastimo spomin preštevilnim padlim, tako v Krnskem pogorju kot na celotni Soški fronti.
Na Soški fronti je padlo 200.000 italijanskih in 86.000 avstro-ogrskih vojakov. Več kot 200.000 je bio zajetih in izginulih, 600.000 pa ranjenih. In v spomin vsem padlim
so ob Krnskem jezeru zagorele bakle. Oktet Simona Gregorčičaje zapel z recitacijo Gregorčičeve pesmi o Soči. In Rene Mlekuž iz Bovca je prižgal večni ogenj, na koncu pa je trobentač zaigral Tišino. In sonce, ko je izdonela Tišina, prej razkošno, bogato osveljevalo prostor proslave ob Krnskem jezeru, je ob koncu Tišine zašlo za vrhom Krna. Kakor da bi tudi sonce z naravo hotelo počastiti spomin, neke velike, strašne morije, a spet na začetku novega življenja, svobode...
Kakor je na začetku proslave ob Krnskem jezeru dejal sogovornik, župan Tolmina Julijan Šorli, je spomin na navadne vojake, ki so kolometre in kilometre strelskihjarkov, lukenj-kavemo, izdolbli v surov, neusmilen
MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ
0 TOMAŽU HUMARJU
Tomaž Humar - ime, o katerem smo v zadnjem času zelo pogosto brali v vseh časopisih in poslušali na radiu in televiziji in katero bo vedno ostalo zapisano v naši in svetovni zgodovini alpinizma.
Podvig, za katerega seje odločil Tomaž, zahteva poleg vseh drugih stvari predvsem veliko poguma, zaupanja vase in spretnosti. Preko televizije sem spremljal njegov prihod domov, kjerje izjavil, da mu je navdih za ta podvig dala gora sama, "ker gaje poklicala". Kljub temu, daje doma pustil ženo in dva otroka, ki so ves čas trepetali za
njegovo življenje, menim, da seje odločil pravilno, saj se je na koncu vse dobro izteklo.
Tudi jaz sem bil ravno s šolo v naravi, kjer sem imel možnost, da poskusim plezati na umetni steni. Bil sem navdušen nad plezanjem, vendar vem, da se to plezanje ne more primerjati s plezanjem v naravni steni, kjer položaj otežuje še slabo vreme, mraz, pomanjkanje kisika in še cela vrsta drugih stvari.
Vesel sem, daje Tomažu uspelo preplezati 8167 metrov visoko steno himalajske orjaške gore Daulagirij, katere še do sedaj ni nihče preplezal. Upam, da si bo sedaj odpočil in o
tem svojem podvigu veliko napisal.
Urban Belaj
Ta podvig o Tomažu Humarju me je zelo razveselil. Lepo je imeti v tako majhni državi kot smo mi, ljudi, ki svoja življenja tvegajo na raznih stenah. Če pa mene vprašaš, se ne bi spuščala v takšne dejavnosti. Zato pa mu želim veliko sreče in da bi ostal živ, ko se bo odpravljal na naslednje podvige.
Nina Lendero, S.a.
Mislim, daje Tomaž Humar zelo samozavesten in pogumen. Zelo ga spoštujem, ker je tvegal svoje življenje za svoj zastavljeni cilj. Jaz vem, da tega ne bi zmogla, ker ne zaupam dovolj vase. Upam, da bodo tudi dragi ljudje sčasoma postali bolj samozavestni in vsaj poskušali uresničiti zastavljene cilje.
Maja Frangeš
Meni se zdi Tomaž Humar junak, ker je prišel tako daleč in ker si je
sploh upal v tako visoke gore. Prav je, daje odšel v Himalajo in prišel nazaj živ in zdrav, sedaj paje postal znan po vsem svetu.
Denis Zupan, 7.b.
Tomaž Humarje velik humorist, zato ne vem, zakaj seje postal v tako zahtevno steno. Zdi se mi, kakor da bi želel izzvati smrt. Na odpravi je bil zelo dolgo, zrak je bil redek, mraz neznosen, tudi poškodovan je bil zaradi odkrušenega ledu, kije padal po njem. Lahko smo ponosni, daje naš državljan in veseli, daje odnehal, ko je bil še čas.
Petra Tomažič, 8.b.
UTRINKI Z GORA
Moji utrinki z gora so kar lepi. Najbolj se spomnim, ko smo šli na Kočno, a me najprej niso hoteli vzeti s sabo, ker sem bil premajhen. Šli smo ob petih zjutraj. Bilo je zelo mrzlo. Ko smo se začeli povzpenjati
rlTTiš
gorski svet, ki so na vrhove gora znosili neznanske količine tovora, na nešteto grobov, ki so posejani po gorah Soške fronte, neoznačeni, pozabljeni, enoumni, je nem, a večen opomin nesmiselnosti vsakršne vojne. Vojne, ki jo prinese pohlep, revanšizem, nacionalni ponos, hotenje po imetju ter zasužnjevanju drugega ter drugih.
V prvi svetovni vojni, v strašni Soški fronti, ko sta si stali nasproti dve državi z 18 narodi, ki danes živijo v 13 novih državah, sta se obe strani
bojevali, dve nasprotni sili kar 29 mesecev, od Rombona, Krna pa do Krasa. In nekateri strahotni ostanki vseh bitk so kljub temu, da mineva 81 let, še kako (zelo boleče) vidni na vsakem koščku Soške fronte. In bodo ostali v opomin vsem nam in našim potomcem, da se kaj takega, tako strahotnega, ne sme nikoli več zgoditi.
In tiho je zagorela skromna svečka, na sedlu Škrbina (med Krnom ter Botognico), nas tistih, ki
smo se v mraku odpravili na vrh 2245 metrov visokega Krna. In zvezde na nebu so z nami, posamezniki, v tišini posvetili spomin na vse žrtve Soške fronte v prvi svetovni vojni. Nemo, a mogočno so v naših srcih zadonele besede Simona Gregorčiča o Soči:
Nad tabo jasen bo oblak, krog tebe pa svinčena toča in dež krvav in solz potok in blisk in grom-oh bitva vroča! Tod šekla bridka bodo jekla,
in ti mi boš krvava tekla: kri naša te pojila bo, sovražna te kalila bo!
Zahvala Planinskemu društvu Nova Gorica, Kobariškemu muzeju ter vsem (tudi madžarskemu vojnemu atašeju kot gostu), da seje ob SO.letnici prejšnje leto, ta prireditev letos nadaljevala in se bo vsako leto. Z mislijo, da se s tem obudi ter ohrani spomin na vse žrtve Soške fronte ter opozarja na nesmiselnost vsakršne vojne.
Darko Pavšelj
MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS
po gori, ni bilo veliko klinov in vrvi, zato smo morali ponekod plesati po steni. Pot je bila dolga, nevarna in ozka. Ko smo prišli na goro, je bilo zelo malo prostora, zato smo morali hitro dol, da so lahko prišli še drugi. Nazaj smo prišli okoli štirih.
Gašper Štravs, 8.b.
Spominjam se, ko smo se nekega dne odpravili na Sedmerajezera. Bil je zelo naporen dan. Dolgo smo hodili. Ko smo prišli do cilja, smo zagledali prečudovito jezero, ovce in kočo, v kateri smo tudi prenočili. Takrat sem bila stara okrog 5 let in to je eden izmed najlepših utrinkov z gora. Spoznala sem tudi pastirčka in videla njegovo ovčjo čredo.
Darja Novak, 8.b.
Ko sem bil mlad, sem velikokrat odšel na pohod. Problem mi ni bilo priti tudi na visoke hribe. Zdaj pa sem čedalje bolj len. Ne ljubi se mi iti na kak višji vrh. Peš grem samo še v Gore ali naKopitnik. Če gremo kam dlje (Šmohor, Kum), gremo do vrha ponavadi kar z avtomobilom, ker se nikomur ne ljubi iti peš. To lahko jaz povem o gorah.
Goran, 8.b.
Ko prideš na vrh hriba ali gore, se počutiš prijetno, da si uspel priti. Jaz sem že velikokrat to doživel in občutek je lep in vedno drugačen. Ko sem prišel na vrh hriba, sem se postavil in pogledal naokrog. Takrat se ozreš po dolinah in vidiš drobcene stavbe in si kar prevzet. Kadar smo šli z družino v hribe, je popolnoma drugačen zrak. Čist, svež in hladen. Resje lepo.
Bojan Kostanjšek, 8.b.
OSNOVNA SOLA TONETA OKROGARJA
V"
Šolska cesta 1 ZAGORJE
Od 17.11,	1999	-
21.11.1999 jev Celju potekal EKO - sejem. Na njem so svoj razstavni prostor imele EKO šole iz vse Slovenije in med
njimi tudi šola Toneta Okrogarja.
Svoj kotiček smo uredili z razstavnimi panoji, na katerih
je bilo prikazano delo pri urejanju naše osnovne šole in prehojena pot po sedmih korakih vse do EKO - zastave. Predstavili smo izdelke iz različnih odpadnih materialov: lesa, krpic, papirja... Vse to smo postavili na škatle iz lepenke, ki sojih učenci nižjih razredov prelepili z risbicami. Vzporedno je potekala računalniška predstavitev naše EKO - šole.
Sodelovali smo tudi pri programu EKO - sejma. Učenci 5. razreda so odigrali igrico V deželi TETRAPAK. Naša predstavitev je naletela na številne pohvale in spodbudne besede.
TBTČJST TFRSNA-»m) JE PRINESEL 1/ MEJ) PTIČJO..UKANO.KER" STA SEL
S' S/\RO TE?L/i, SC JE ZRNJE RJZTRESLOCKAVNATE U JE 'REKEL,DA NAJ .ZDAJ! POKLICE
PTICE" V RAZRED.
REBEKA, JA
2. GRUDNA 1999
77. Jj G Jf. (7 J G j7 ,G J T ri
ZAKONCA KIRHMAJER IZ HRASTNIKA ZLATOPOROCENCA
V	soboto, 13.11, sta zlato poroko praznovala Rudolf in Milena Kirhmajer iz Dola pri Hrastniku, Cesta VDV brigade 1.
Polna dobre volje in veselja do življenja sta pred petdesetimi leti začeto skupno življenjsko pot slovesno potrdila v krogu družine in prijateljev. Naslovesni potrditvi njune, pred petdesetimi leti, začete poti je spregovoril tudi župan občine Hrastnik, Leopold Grošelj, injimazaželel še veliko zdravih, mirnih in zadovoljnih let.
Jerica Laznik
35 LET MOŠKEGA ZBORA UPOKOJENCEV
V	četrtek, dne 25.novembra, je potekal v domu Svobode v Trbovljah celovečerni koncert Moškega pevskega zbora DU Trbovlje. S tem koncertom je zbor proslavil svoj 35 letni jubilej. Dvoranaje bila glede na vremenske razmere zelo dobro zasedena in dlani poslušalcev so se dodobra ogrele po vsaki zapeti pesmi. Zbor se je pod vodstvom Miha Hercoga predstavil po programu s 15.pesmimi, na koncu pa je dve pesmi še dodal na željo publike. V prvem delu koncerta so zapeli devet pesmi, pretežno narodne v raznih priredbah, koncert pa so začeli z Rudarsko himno A.Potnika-E. Adamiča. Med odmorom je nastopil harmonikar Franci Vrtačnik, ki je zaigral tri koncertne skladbe, v drugem delu koncerta paje zbor spremljal na harmoniki. Po prvi zapeti pesmi v drugem delu so številni predstavniki domačih društev čestitali članom zbora in zborovodji ob temjubileju, jim izročili lepe šopke cvetja pa tudi praktična darila. Na koncu se je vsem tem čestitkam pridružil še župan občine Trbovlje Ladislav Žiga Žgajnar s čestitkami celotnemu zboru. Ta del koncerta je dopolnil še vodja območne izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejvnosti Zdravko Pestotnik, ki je nekaterim članom zbora izročil bronasta, srebrna in zlata Gallusova odličja za več kot 5, več kot 15 in več kot 25 letno delo na kulturnem področju. Nato je zbor nadaljeval s petjem Aljaževe Triglav moj dom, nekaj partizanskih, končal pa z Zvezdo
SPOMINSKO OBELEŽJE
Prejšnji teden so, kljub neugodnim vremenskim razmeram, pričeli z delom v zagorskem parku. Delavci Gradbene dejavnosti Hrastnik bodo uredili plato in opravili pripravljalna dela za ureditev spominskega obeležja ob prelomu tisočletja v zagorskem parku. Kamnoseška dela
na nebu gore.
Zbor seje v zadnjem času številčno okrepil, saj se je na koncertu predstavilo 17 članov. Moderatorka večera je bila Marja Kužnik. Publika je bila s koncertom in nastopom zbora zelo zadovoljna, predsednik zbora Andrej Ferjanič seje poslušalcem in vsem tistim, ki so zboru izrekli čestitke zahvalil za pozornost, obisk in dobro sprejemanje njihovega petja ter obljubil, da bo zbor s svoj im delom v vseh možnih oblikah prizadevno nadaljeval in se tudi ob raznih prilikah javnosti predstavljal.
Sicer paje bil zbor ustanovljen 15.5.964, njihov prvi zborovodja paje bil Anton Uršič, sicer organist v trboveljski farni cerkvi. Ustanovni člani pri DUT so bili Ivan Zelenšek, Albin Gačnik, Jože Golob in še nekateri drugi upokojenci. Na svojem prvem celovečernem koncertu leta 1967 je zbor štel že 28 pevcev. Zbor je nastopal v vseh letih obstoja na raznih proslavah, v domovih upokojencev in oskrbovancev, na gostovanjih, tekmovanjih pa tudi ob drugih priložnostih. Zbor so vodili v vseh letih obstoja in delovanja zborovodje Uršič, Alenka Čibej, Stane Ponikvar, Branko Vrtek, Albert Ivančič, sedaj pa ga že tretje leto vodi Miha Hercog. Zbor je v vseh letih pripravil okoli 230 koncertnih in drugih nastopov. Za svoje delo in dosežene uspehe paje prejel tudi več priznanj, npr. zlati znak ZDUS, Plaketo Tončke Čeč,...
Zbor seje ob svojem 35.1etnem jubileju res lepo in dostojno predstavil. Tudi bralci Zasavca želimo zboru ob njegovem jubileju uspešno nadaljevanje začrtanega dela. Iskrene čestitke vsem članom zbora.
IL.
IZLET PLANINCEV UPOKOJENCEV
Planinska skupina PDT pri Društvu upokojencev Trbovlje je organizirala v nedeljo, 14.novembra, skupinski izlet po Dolenjski. Deloma z avtom, deloma peš so si ogledali Veliko Trebeljevo in Kucelj, nato še Taborsko oziroma Županovo jamo, Turjak, Kurešček, Rakitno, nazadnje pa so stopili še na Krim. Skupino štirinajstih udeležencev je tudi tokrat vodil Vinko Pfeifer. Bilje lep jesenski dan, zato je bilo užitkov
bo opravil samostojni podjetnik Blaž Žnidaršič iz Kamnoseštva Germadnik iz Trbovelj. V Železarni Ravne pa so že odlili 10 ton težko skulpturo kiparja Matjaža Počivavška, ki jo bodo postavili na plato v zagorski park. Skulptura bo ponazarjala prelom tisočletja in bo stala točno na 15.meridianu ali poldnevniku.
dovolj.
IL.
NAJ SPOMIN ZAŽIVI!
Nekaj časaje že minilo od takrat, ko so rudarji zares svečano praznovali god sv. Barbare, svoje zavetnice.
"Trboveljčan iz Ljubljane", umetnik Janez Krajnc, seje posebej potrudil za oživitev spomina na ta praznik. V brošuri z naslovom "4.december - god sv.Barbare - Rudarski praznik", je namesto uvoda potrkal na srca (in morda tudi na vest) svojih rojakov, da bi ohranili spomin na "knapovske čase" in običaje, saj predstavljajo največji del zgodovine kraja in ljudi. Rudarski stanje bil in ne še nekaj prav posebnega, kljub zapiranju rudnikov. Knap in njegova svetilka bo za vedno ostal simbol trboveljske doline, zato je prav, da se ohranijo tudi zgodbe, pesmi in šale, ki govorijo o življenju, trdem a vendar vsega spoštovanja vrednem, ljudi, kijih je jama zaznamovala in jim vtisnila pečat za vedno.
Ta brošura je ena izmed mnogih, ki j ih je izdal Janez Krajnc na temo rudarstva in rudarjev v svojem rojstnem kraju Trbovlje.
"... zaradi tega in zato, ker so to moje Trbovlje, želim s svojimi izdanimi brošurami in knjižicami vzpodbuditi bralca - Trboveljčana, da bi se še sam ozrl okrog sebe in našel kakega Frecetovega ata ali Lisjakovo mamo in prisluhnil njuni dragoceni pripovedi ob zavedanju, da sta zadnja pripovedovalca, ki sta živela način življenja, kije neponovljivo minil. Poskušajmo rešiti pozabe, kar se še rešiti da."
V nadaljevanju lahko v brošuri preberemo zanimive podatke o imenu svete Barbare in legendo o njenem življenju ter o zavetništvih, med katerimi v prav posebno verstvo jemlje prav rudarje. Opisani so tudi atributi, ki vedno spremljajo njeno podobo in običaji, ki sojih ljudje "držali" za njen god.
Ob prebiranju brošure se bo marsikdo od starejših spomnil že pozabljenega, mlajši pa bodo z njeno pomočjo vsaj malo "pokukali" v svet svoj ih
junšlm fimštm jimštuio junšteic/ junltm junšlm
BOŽIČNO NOVOLETNA OKRASITEV ULIC
Občina Trbovlje se je letos odločila, da bo božično novoletno okrasitev ulic, cest, križišč in ostalega opravil podjetje Ekmos iz Trbovelj. Prejšnja letaje to delo opravilo podjetje Elektro Ljubljana-PE Trbovlje. Dela bi morala biti dokončana do konca novembra, tako da bodo vse decembrske prireditve potekale v okrašeni zunanjosti osrednjega dela mesta.
IL.
$un&teK> pAM&t&ie' ptnšt&vc' funštetC'	p-utSte,
a
(Vir: Bilten)
T TL T X T Tl .m D
2. GRUDNA 1999
rAT T^uiz '99 v 144
V torek, 16.11.1999, seje v Ljubljani-K4 zgodil koncert, na katerem so nastopili varovanci ameriške založbe FAT WRECK CHORDS, katere lastnik je basist skupine NOFX, Fat Mike. Koncerta seje udeležilo tudi nekaj privržencev iz Zasavja, kajti nastopile so tudi legende angleškega punka SNUFF.
Poleg njih so kot prvi nastopili Američani CONSUMED, melodični punkrock iz Shenvood Forest, katerih glasba je prepletena z odličnim vokalom in kitaro. Do sedaj so izdali 2 CD-ja. Prvi se imenuje Hit For Six, drugi pa Breakfast at Pappa's. Consumed so se opisali kot eden najboljših bandov v »Queen's great land«.
Za njimi so na oder priskakljali MAD CADDIES iz Santa Barbare in zaigrali s pomočjo Trombona in Trompete, kar dober skacore. Izdan imajo en CD na Honest Don's Records, imenuje se Quality Softcore in Duck and Cover na FAT-u.
Naslednji band spet odličen punkband, TILT, kije prišel iz East Bay Punk/Gilman scene, v letu 1992. Punk skupina z ženskim vokalom dav kos kar precej drugih punk skupin. Melodična moč njihovih pesmi je prepletena s
TILT	SNUFF
socialno komentiranimi besedili in črnim humorjem. Vokal Cinder Block pa dokazuje, da ni potrebno biti moški, da si hardcore. Albumi: Viewers like you(1999), Collecfem ali (1998), Gun play (1998-7"), Til It Kills (1995).
Na račun smo končno prišli tisti, ki smo prišli na koncert zaradi legend SNUFF. Nasatli so leta 1986 v SV Londonu, kot eden najboljših klubskih bandov, kar za mene še vedno ostajajo, kljub igranju na podobnih koncertih kot je bil ta, in kljub igranju za čedalje bolj komercialno, meni ne preveč ljubo, založbo Fat Wreck Chords. Oni vseeno ostajajo isti, tako v prepričanju, kot tudi v glasbi. Njihova glasba vsebuje primesi popa, trasha, punka, katero sledi masivni kult po celem svetu. Leta 1991 so razpadli in naredili skupino Guns' n Wankers, po letu 1994 pa so nadaljevali s Snuff. Od začetne zasedbe sta ostala le glava skupine Duncan - bobnar in pevec in Dave, ki igra Trompeto.Nova pa sta kitarist Loz in basist Lee B. Včasih vključijo za koncert tudi Lee-ja, ki igra orgle, vendar sem ga videl le enkrat in to pred petimi leti, isto v K4.
Kar žal mi je bilo, ko so zaključili, na oder so prišli zadnja skupina NO USE FOR A NAME. Videl sem jih že nekajkrat, vendar me nikoli niso kaj prida navdušili. Prihajajo iz Sunnyvala v Kaliforniji in igrajo melodičen hardcore. Skupino sta ustanovila Tony-vokal, kitara in Rory na bobnih, leta 1987. Poleg njiju sta v skupini še Matt Riddle na basu in Dave Nassie na kitari, član legendarnih Suicidal Tendencies. Pri bandu še najbolj zvenijo kitare, katere dajejo močan in kompakten zvok celotni skupini, vendar me moti njihov »jamrajoč« vokal in nenormalna hitrost. Vseeno pa so igrali zelo dobro, tako kot tudi vsi ostali bandi.
Karta 2600 SIT je bila kar malo prevelika za študentski žep, vendar K4 in Ljubljana, predvsem pa Fat Wreck Chords,... tako to pač gre. Čao!
tekst in foto: Matej Ocepek
5.12.	- Zagorje, Miklavžev sprevod; PIH. ORKESTER SVEA ZAGORJE
6.12.	- KUD France Prešeren, LJ; ORLEK
10.12.	- Gustaf, MB; ORLEK
11.12.	-	Dom Svobode,
Trbovlje; AFERA
12.12.	- Prešernov trg, LJ; PIH. ORKESTER SVEA ZAGORJE
17.12.	- Gustaf, MB; AGENTI
17.12.- LJ-tržnica; PIH.
ORKESTER SVEA ZAGORJE
17.12.- Griže; ORLEK
I44NCLI4TI. 44N4LR.TL
18.12.- Kamnik; NOT THE
SAME, DEMOLITION GROUP
18.12.	- Loka pri Zidanem mostu:ORLEK
18.12,	- MKK, Črnomelj; AGENTI
21.12.	- Rožna dolina, LJ;
ORLEK
25.12,	-	Dom Svobode,
Trbovlje; HIŠA (ob 20.uri)
26.12,	- pod šotorom, Zagorje;
ORLEK
26.12.	- Velenje; ORLEK
27.12,	- Plečnikov trg, LJ;
ORLEK
28.12,	- Športna dvorana Zagorje; PIH.ORKESTER SVEA ZAGORJE
30.12.	- pod šotorom, Zagorje; AFERA
31.12.	- silvestrovanje, LJ;
ORLEK,	predskupina
RAZVALINE
1.1.	- Novo Mesto-šotor;
ORLEK
Š®PIČH(1
RAOIA GECSS IN ZASAVCA
5-P\č\CA
Nagrado	trgovine
EUROTRADE dobi BARBARA ZAMAN, Velika kostrevnica 23; Šmartno pri Litiji. Š-PIČKO POSLUŠAJTE VSAKO DRUGO SREDO OB 20.05 URI NA RADIU GEOSS IN GLASUJTE TUDI PREKO TELEFONSKEGA ODZIVNIKA RADIA GEOSS!
1 .OSTANI ŠE MINUTO -ROKNBAND
2.	NAJ PADA ZDAJ DEŽ -FOXY TEENS
3.	MOJA	MALA
ZAGORJANKA ZASAVCI
4.	TETA ESTERA - MI2
5.	LED S SEVERA - BIG FOOT MAMA
6.	BIT - ZMELKOOW
7.	ŠE 1000 KM - CALI-FORNIA
8.	ZATE ŽIVIM - AU-
RORA
9.	VETER Z JUGA -TINKARA KOVAČ
10.	(predlog) OSAMUENA - HELENA BLAGNE
Š-PIČKO POSLUŠAJTE VSAKO DRUGO SREDO OB 20.05 URI NA RADIU GEOSS!!
S°PICW)
RADIA G£C88 IN ZA8AV0A
Glasujem za: Glasoval sem:
89,7""
radio
'^ctoss
EUK§>r?ADE
AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE ______Tel.: 0601/61 575_
2. GRUDNA 1999
fr Jj G IT
M
I Urednikov komentor I
EVROPA - SVINJAM, GOVEDOM IN POLITIKOM "STOP", NOGOMETAŠEM "GO!"
Ja, nogometaši so nam odprli pot v Evropo, pot, ki jo ima slovensko meso "pogojno" še odprto in pot, ki se zapira našim mlekarjem. Pot, ki jo naši politiki tako vztrajno iščejo in ne najdejo pravih smerokazov zanjo.
Hja, je že tako. Imamo nogometaše, ki so v tujih državah pravi zvezdniki in nogometaše, katerih prestop iz enega v drugi klub velja 15 milijonov dolarjev. A se nihče od slovenskih reprezentantov ni obnašal kot zvezdnik ob praznovanju uvrstitve na EURO 2000. Roko na srce, zvezdniki pač ne jokajo. Ali pač? A to pomeni, da slovenski nogometaši niso zvezdniki? V naših očeh to prav gotovo so.
Potem pa imamo tu politike, ki so se ponosno razkazovali in slikarili s slovenskimi nacionalnimi junaki. Ko pa bi se moral zgraditi kakšen stadion v Ljubljani, pa vsi gledajo, kot dajim manjka še nekaj drugega kot samo ledvica!
Kaj nam bo prineslo poletje 2000? Je to sploh važno? Ali sploh lahko o
Hočeš ali nočeš, na lokalni ravni je treba slediti uspehom reprezentance. V Ljubljani so ta korak že naredili. S tem, ko je županja Potočnikova obljubila izgradnjo novega stadiona. Kaj bo sedaj naredil zagorski župan Matjaž Švagan? Po vseh obljubah o stadionu (ali pokritih tribunah, če hočete) o začetku gradnje ni ne duha in ne sluha, čeprav se je sezona zaključila že pred tremi tedni. Pa ne me nafilat z vremenom, kajti če lahko delajo parkirišče ob največjem snegu sredi Zagorja, potem ne bo nikogar hudič vzel, če bodo začeli odkopavati zemljo za temelje za tribuno. Narod je obljub počasi že sit, siti pa smo tudi novinarji, ki moramo tekme spremljati večinoma stoje (Bog ne daj, da bi še deževalo). A bo svoje morala narediti tudi uprava kluba. Nekaj v zvezi s čimprejšnjo izgradnjo tribune. In ne da bodo novinarjem na sestankih grozili, da jih bodo obesili za jajca, da jih bodo zamenjali, in tako naprej. Ne, tako pa ne gre. Ponavadi, če komu nekaj ne paše, to poskuša v javnosti razložiti, predstaviti svoja dejstva, jih
Mile Ačimovič - njegov zadetek proti Ukrajini si bomo zapomnili za večno (foto Ljubo Stojanovič)
tem razmišljamo sedaj, ko smo vsi še v sedmih nebesih?
Svinje, goveda in politiki bodo pač morali počakati svojo priložnost. Nogometaši so jo dočakali in jo izkoristili maksimalno. Bojim se, da s politiko ne bo tako. Saj veste tisto o mlatenju prazne slame...
To velja tudi za lokalne oblasti.
obrazložiti. Tega aduta uprava nekega kluba ni imela v rokavu in so ves bes znesli nad novinarjem na sestanku upravnega odbora. Hja, reprezentanca nas popelje v Evropo, vodilni ljudje nogometnih klubov nas vlečejo nazaj na Balkan. "Novinar je kriv, on je glavni krivec zato, da predsednik kluba in trener ne
govorita,..." Potem pa se pojdimo schulldigung, bitte... Ja, to pa še igrice okrog prve lige. Lepo vas	nismo doživeli, opravičila namreč (na
prosim! Zrelostni test za prvo ligo TV-ju, danebopomote). smo nekateri že zdavnaj položili, Pojdimo še malce k trboveljskim sedaj je čas, da se tega lotijo še sosedom, v Hrastnik. Sicer vsa čast nekateri funkcionarji kluba.	hrastniškim kajakašem, toda kje je
S sodniki v minulih kvalifikacijah nismo imeli sreče (foto Ljubo Stojanovič)
Kdo ve, če se v županovem uradu v Trbovljah ob prebiranju teh vrstic smejijo? Če se, potem nikar. Tudi vas nisem pozabil. V Trbovljah smo imeli moštvo, ki je zaznamovalo jugoslovanski in slovenski nogomet, moštvo, ki je rodilo velika imena slovenskega nogometa. In kaj imamo sedaj? Podpovprečno tretjeligaško moštvo, ki živi od danes do jutri (ne po svoji krivdi, saj gre po večini za preizkušene drugoligaške igralce). Po čigavi krivdi? Sedaj vas je smeh verjetno minil, kajne? Mene in ljubitelje nogometa v Trbovljah, predvsem pa nogometaše, je že zdavnaj. In skrajni čas je, da se zganijo občinske strukture in mislijo na kaj boljšega kot na kupovanje deleža lokalne televizije, katerega sodelavci neprestanomaNogometni klub Montavar Rogoza izgovarjajo Motavar Rogoza ali ki neke Črenšovce neprestano zamenjujejo s Črešnovci. No, vsaj enega problema na lokalni televizij i ne bodo imeli več, saj Montavar ni več generalni sponzor NK Rogoze. Ali kupovanje deleža televizije, ki tako znano vratarsko ime, kot je Bantan, neprestano izpisuje Banatan? Oprostite, pardon, excuse me, ent-
moški nogomet v Hrastniku? Videlo se je, da so Hrastničani željni pravega nogometa in to takrat, ko so Zagorjani zaradi poplavljenega igrišča gostovali v tem steklarskem mestu. Lep nogometni objekt pa skorajda sameva - po čigavi krivdi, gospodje?
Še skok v Zagorjanom bližnji Kisovec. Najprej blišč, nato beda, bi lahko na kratko povzeli pot Svobode od ponovne ustanovitve članskega moštva in to kljub napredovanju v višjo ligo. Moj kolega Igor se morebiti s tem ne bo strinjal, toda v Kisovcu je enostavno potrebno iti naprej, saj imajo mladež, ki dosega odlične rezultate in nimamo jim pravice vzeti njihovih sanj. Sanj, da se bo ravno v Kisovcu ali kje drugje v Zasavju rodil novi Zahovič, Pavlin, Čeh, Udovič, Simeunovič,... A to so sanje, realnost je pač kruta. Zato se še enkrat spomnimo uspeha slovenske reprezentance, če ne zaradi česa drugega pa zaradi tega, da bom vsaj jaz z malce mirnejšo (a olajšano) vestjo zaključil tole razmišljanje o našem nogometu...
Peter Motnikar
-A --X M tl O , L II
2. GRUDNA 1999
Pogovor z Brankom Praznikom ■ Koso
"ČE BI IMEL DENAR, BI SVOJE IGRALCE PLAČEVAL"
Pravzaprav ni človeka, ki ga ne bi poznal. Če ga nekdo ne pozna, potem nima nobene zveze z malim nogometom v Zasavju. Je nekakšna Dalajlama zasavskega malega nogometa, ali če hočete, Odpadnik. To pa zato, ker se o njegovi ekipi in o njemu osebno zmeraj največ govori. Zakaj? Morebiti zaradi njihovih uspehov, ki dovolj govorijo zase, morebiti zaradi vseh zvenečih imenov, ki so in še bodo oblekli dres njegove ekipe. Kakorkoli že, tudi mi smo mu dali prostor, da pove vse, kar ga žuli. In ožulilo (in predvsem užalilo) gaje mnenje predstavnika ekipe Pekarna Leniči/Čebelica, kije označil prvo ligo kot čedalje manj amatersko. "Kosa" je mnenja, da so te "strupene puščice” namenjene prav njemu in proti njegovi ekipi, čeprav tega konkretno ni nihče izjavil. A je bil žulj le prevelik in nastal je tale pogovor.
Najprej razčistiva govorice o tem, da plačujcš svoje igralce. Predstavnik ekipe Pekarna Leniči/Čebelica je sicer dejal, da je liga čedalje manj amaterska, a konkretno ni podal imena nobene ekipe. Zakaj potem mišljenje, da gre za zbadanje tebe oziroma tvoje ekipe?
Ne vem sicer, na koga naj bi tiste besede letele, toda po mojem mnenju so bile namenjene meni oziroma moji ekipi. Če bi imel denar, bi moje igralce vsekakor plačeval. To pa iz preprostega razloga, ker moram dati kapo dol igralcem, ki se na tekmo pripeljejo iz različnih koncev naše države samo zaradi tekme v tej zasavski malonogometni ligi. Kar se tiče naziva "rekreacijska liga", kot seje sprva imenovala, pa vsakdo ve, da prva liga ni več rekreacijska. Sploh škoda o tem razglabljati, da igraš amatersko mali nogomet na podlagi rekreacije. Prva liga je le prva liga. Da odgovorim konkretno - igralci dobijo povrnjene le potne stroške in tega nikdar nismo tajili.
Ravno na tekmi proti Pekarni Leniči/Čebelici se je dovolj
nazorno pokazalo, da liga ni amaterska, če igralec nekomu grozi, da mu bo polomil noge... V amaterskih ligah se ne lomi nog, kajne?
Po eni strani je o tej tekmi težko govoriti, po drugi strani paje prav, da javnost izve, da še obstajajo igralci, ki dajo nekaj na fair play. Na tisti tekmi smo vodili s 3:2, imeli igralca več, do konca paje bilo še približno pet minut. Igralec Pekarne Leniči/Čebelicaje šel proti našemu
kapetanu Feletu in mu zagrozil, da mu bo polomil obe nogi. Fele je žogo brcnil v avt in vprašal ostale, če gredo dol z igrišča. Mi smo vedeli, da bo sledila kazen, a smo ekipa, ki nekaj da na fair play in smo raje odšli iz igrišča, kot pa da bi imel moj igralec polomljeni obe nogi. Kar pa je najbolj žalostno je dejstvo, daje glavni sponzor ekipe g.Leniči vprašal Igorja Grčarja, če bodo osvojili tri točke. Po mojem mnenju ni imel v mislih tega, kaj bi se lahko naredilo našemu igralcu. Važno je bilo le to, da dobijo tri točke.
Tvoja ekipa je bila kaznovana tudi s pogojno enoletno kaznijo, zato morate verjetno še posebej paziti...
Poudarjam, da če bi se ista situacija zgodila še enkrat, bi ukrepali popolnoma isto in bi zapustili igrišče. Raje vidim, da ima igralec zdrave noge, kot da si jih zlomi v tako imenovani rekreacijski ligi, kot
pravijo pri Pekarni Leniči. Razumem, da obstajajo prekrški, ki so storjeni v žaru borbe, je pa druga stvar, če pred startom izjaviš, da bo nasprotnemu igralcu polomil obe nogi.
Pred začetkom sezone ste se združili z ekipa Prijateljev, toda na račun teh združevanj naj bi se v prihodnje pravila nekoliko spremenila, da do tega ne bi (prepogosto) prihajalo. Kaj ti meniš o tem?
O tem smo že govorili na nekaterih sestankih. Smo za to, da se pravila spremenijo, čerav moram povdariti, da naša združitev ni nič kaj takšnega. Tistih pet ali šest igralcev, katerim je prejšnji sponzor pobral vso opremo, ne bi moglo igrati v pivi ligi. A se nismo združili samo mi, združile so se še ostale ekipe. Po pravici povedano nam je ta liga in nastopanje v njej povsem odveč, ker je s tem povezano preveč stroškov.
Pustiva sedaj obrobne stvari na miru in se posvetiva tekmovalnim dosežkom tvoje ekipe. Po koncu jesenskega dela ste v zasavski ligi drugouvrščeni z istim številom točk kot prvouvrščeni, poleg tega uspešno nastopate tudi v POP-u. Si s temi dosežki zadovoljen?
Prezadovoljen. In to kljub trem odvzetim točkam in kljub vsem dejstvom, ki so se zarotili proti nam.
Imamo enako točk kot tako imenovani jesenski prvak. Tako imenovani zato, ker smo moralni jesenski prvaki mi. Tudi v POP-u nam gre vse po načrtih in zahvala velja vsem fantom iz prejšne ekipe Leniči, ki so dali vse od sebe in smo se uvrstili naprej. Vsekakor pa gremo v POP-u in v zasavski ligi na naskok na čim višjo uvrstitev in to z novim sponzorjem poleg Elektro Domadenika, to je z Barom Casablanca Zagorje. Z lastnikom Igorjem Milenovičem smo se zelo hitro dogovorili in to kljub dejstvu, daje g.Milenkovič šele pred časom prišel v Zagorje in praktično še ne pozna nikogar. Res redka izjema.
Dolgo časa se je govorilo o projektu, v katerem naj bi se ti s svojo ekipo preizkusil v 2.slovenski ligi malega nogometa. Zakaj se to ni uresničilo?
Kdo pa pravi, da se to ni oziroma da se ne bo uresničilo? Zasavje je bazen igralcev, ki bi lahko več kot dostojno nastopali ne le v drugi, pač pa v prvi državni ligi. Osebno menim, daje za dejstvo, da Zasavje razen Lesne Litije nima nobenega predstavnika v teh ligah, največ kriva prav ekipa Amaca. Zakaj niso svojega mesta ponudili nobeni zasavski ekipi? To se mi zdi skrajno nešportno. In karje najbolj smešno je to, da v Ljubljani do zadnjega dneva niso vedeli, kaj se dogaja z ekipo Amaca in da so tik pred zdajci izvedeli, da ekipa ne bo nastopila v prvi ligi. V Zasavjuje bil interes, da imamo enega prvoligaša, a so se v ekipi Amaca ozirali po (denarnih) ponudbah drugod iz Slovenije z očitnim namenom, da zaslužijo, na koncu pa so ostali brez vsega.
Veliko zanimivega nam je Branko Praznik še povedal, a tisto je že tema za kakšen drug pogovor. Ob tej priložnosti mu ob njegovem rojstnem dnevu želimo obilico zdravja in pa predvsem veselja do življenja in malega nogometa.
Peter Motnikar
■Ekipa Branka Praznika-Kose, ki je v sezoni 1998/99 osvojila naslov pokalnega prvaka Zasavja (foto MM)
| n 7
J.
ir
Karate
TRBOVELJČANI BLESTELI NA DRŽAVNEM PRVENSTVU
V	okviru Karate zveze Slovenije jev soboto, 20.novembra v Slovenj Gradcu potekalo državno prvenstvo za mladinke in mladince. Skupno je nastopilo 162 tekmovalcev iz 36 slovenskih klubov. Iz Karate kluba Tika Trbovlje so na prvenstvu nastopili Dalibor Filipič, Poldi Herman, Franci Ceferin, Jernej Simerl, MihaKovačič in Edin Salkič. Vodila sta jih trenerja Borut Markošek in Bogdan Simerl.
Najprej so nastopili v katah v posamični konkurenci. Kljub temu, da so izvedli kate solidno ni nikomur uspel skok na zmagovalne stopnice. Kot po tradiciji so se zopet izkazali v ekipnem izvajanju kat, saj je ekipa v sestavi Herman, Filipič in Ceferin osvojila bronasto medaljo v močni konkurenci mlajših in starejših mladincev skupaj.
V	športnih borbah je vseh šest Trboveljčanov glede na tekmovalne izkušnje, predhodne rezultate, kvaliteto treningov in željo ter motivom po uspehu upravičeno štartala na najvišja mesta v svojih kategorijah.
Prav vsi so prikazali karate nad
katerim so bili navdušeni vsi, ki so se ta dan znašli v dvorani. S svojimi nasprotniki so se v večini primerov dobesedno poigravali in zmagovali z najvišjim možnim rezultatom še pred iztekom regularnega dela borb. Nasprotniki so se v svoji nemoči posluževali raznih zvijač, da bi spreobrnili potek borbe in s tem tudi rezultat. Tako sta na nekontroliran način reagirala dva tekmovalca iz sevniškega kluba, Stopar proti Salkiču, Črepinšku pa sodniki v borbi s Ceferinom niso nasedli in so ga zaradi simuliranja poškodbe celo diskvalificirali.
Državni prvaki v športnih borbah
so tako postali Dalibor Filipič, Jernej Simerl, Poldi Herman in Edin Salkič, srebrni medalji sta osvojila Jernej Simerl v kategoriji starejših mladincev, kjer je zaradi svoje mladosti nastopil pogojno in Franci Ceferin, ki je v finalu v kategoriji mlajših mladincev izgubil proti klubskemu prijatelju Poldiju Hermanu. Z bronasto medaljo seje moral tokrat zadovoljiti sicer najtrofejnejši tekmovalec te zlate generacije, Miha Kovačič, ki je pri komaj 18-ih letih na tekmovanjih najmanj državnega nivoja ter mednarodnih turnirjih osvojil že preko 60 odličij.
Po končanem tekmovanju je bil glavni trener v klubu, Bogdan Simerl, vidno zadovoljen. "Sedem nastopov in sedem osvojenih medalj ne potrebujejo še posebnega komentarja. Razveseljivo je, da so prav svi trboveljski tekmovalci dosegli dobro formo na za njih najbolj pomembnem tekmovanju -državnem prvenstvu. Dobri rezultati so zasluga tekmovalcev samih, strokovnega trenerskega dela, kjer v zadnjem času izstopata Marjan Knavs kot kondicijski trener in reprezentančni selektor Borut Markošek, ki vse svoje mednarodne izkušnje prenese takoj v delo z našimi tekmovalci ter na koncu klubska uprava, ki ustvari pogoje za dobro in kvalitetno delo v klubu in priskrbi potrebna finančna sredstva za dejavnost, ki niso tako majhna. Želja vseh je, da bi tekmovalci obdržali športno formo vse do 27.mednarodnega karate turnirja v Trbovljah.
Franjo Glavica
Rokomet
MEDNARODNI ROKOMETNI TURNIR KADETSKIH REPREZENTANC V HRASTNIKU
Rokometna zveza Slovenije pripravlja ob svoji SO.letnici delovanja vrsto vrhunskih prireditev. Najpomembnejša bo tekma med ekipo Sveta in reprezentanco Slovenije, v soboto 20. in nedeljo, 21 .novembra pa so organizirali mednarodni turnir ženskih kadetskih reprezentanc Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Zadnja je obstala v snegu že na Madžarskem, tako da sta ostali le še dve ekipi. V soboto je Slovenija zmagala z rezultatom 23:22 (10:11), v nedeljo pa izgubila z 22:24 (11:11), Kot zanimivost povejmo, daj ih trenira Aleš Filipčič, kije več let preživel z dolskimi rokometaši in se ga radi spominjajo kot igralca in trenerja. V slovenski reprezentanci sta igrali tudi dve igralki
iz Zagorja - Ines Ramšak in Manca Jere.
Fanči Moljk
ROKOMETAŠI TRBOVELJ IN DOLA NAPOLNILI DVORANO
Dobršen del tribune so v soboto, 20.novembra napolnili Trboveljčani, ki so prišli navijat za svoje rokometaše. Dolski navijači so jih seveda preglasili, vendar kljub temu niso mogli pomagati pri končnem rezultatu. Dolani so se vse do konca uspešno upirali in favoriziranim sosedom sledili z golom razlike. Pred koncem so naenkrat popustili in zadnjih pet minut seje razlika občutno povečala. Izgubili so z 18:26 (9:11). Dobra igra obeh ekip in odlično sojenje sodnikov Kalina in Koriča sta
nudila obiskovalcem večer športnega užitka.
Fanči Moljk
HRASTNIŠKI VETERANI NAJBOUŠI
V soboto, 20.novembra je bil v hrastniški športni dvorani turnir rokometnih veteranov, ki so se ga zaradi obilice snega udeležili poleg Hrastnika samo še Krmelj in mariborski Branik. Hrastnikje zmagal, sledi Krmelj in Branik. Turnir rokometnih veteranov zgledno že vrsto let organizira nekdanji hrastniški krilni igralec Marjan Kaluža.
Fanči Moljk
ŠPORTNI RADAR
11.december 1999 - 27.MEDNARODNI KARATE TURNIR TRBOVLJE '99
4.december 1999 v dvorani Dolanki ob 19.uri, 9.krog l.B.SRL; DOL TKI HRASTNIK - KRIM

n
DOLSKE MAČKE, NAVIJAČI IN ŠE KAJ O DOLANKI
Jani Kraner, ki je bedel nad gradnjo športne dvorane in si bo še nekaj časa prizadeval, da se vse uredi, je zadovoljen, da se v njej že veselo odvija športno življenje, kot je dejal na novinarski konferenci. Šolska športna vzgoja v dopoldanskem času ima idealne pogoje, da uresničuje potrebe mladih po gibanju. Za interesne dejavnosti pa imajo na voljo še tri termine od
13.30	do 14.30 ure.
Popoldanski čas je 95 odstotkov namenjen rokometašem, je dejal Peter Kauzer, strokovni delavec na področju športa. KRC ima dvorano namreč pod svojim okriljem. Tudi preostali termini so skoraj povsem zasedeni. Imajo jih dolski rekreativci in člani RK ter odbojkarice. Trenutno sta prosta še dva termina - sreda in četrtek od 20.30 do 21.30. Ura stane 4000 SIT, zato je priporočljivo, dajo zavzame čimveč porabnikov. Sobote in nedelje so rezervirane za tekmovanja RK Dol TKI Hrastnik. Izredno je naraslo število pionirjev, ki želijo svoj prosti
čas preživeti zžogo in v gibanju. Štiri skupine trenirajo na Dolu, dve vozijo iz Hrastnika, ena skupina vadi v Sedražu. Vseh skupaj je preko sto. Vodijojih dolski trenerji. Prav lepo jih je videti, ko razvijajo svojo borbenost, solidarnost, kondicijo... Na tekmovanih letnik 85,87 in tudi 88 v glavnem zmagujejo. Kadetov
in članov pa je okrog štirideset. Trenutno so mojstri za tesne rezultate z nasprotniki in le redko se zgodi, da se nagnejo Dolanom v prid. Pridobljene točke so bolj redko posejane. Kljub temu so članske tekme odlično obiskane, v zadnjem derbiju s Trboveljčani jihjebilo preko 600, kar je precej več kot ima dvorana sedežev. Vzdušje je imenitno. "Saj to je boljše, kot bi gledal prvo ligo," je pripomnil ob odhodu obiskovalec iz Celja. Vsi pa so mnenja, daje dvorana prepela. Za vzdušje poskrbijo tudi navijači pod vodstvom Timoteja Funkla, Tomaža Drgana in Matjaža Pepelnjaka. Izkazali so se kot udarna skupina, ki z bobni, ragljo, ročno sireno, ki so jo podarili gasilci z Mamega in še s čim, ustvarijo pravo ozračje. "Naše geslo je spodbuda, nikogar nočemo žaliti," pravi vodja skupine Timotej-Fuci. Saj ne moreš verjeti, da lahko vse napete situacije prenesejo brez psovk in kletvic. Če pa potujejo z igralci v druge kraje, preglasijo domačine, pravijo očividci.
Uprava kluba, ki jo vse gostujoče ekipe glede organizacije nadvse pohvalijo, bdi tudi nad učnim uspehom svojih varovancev. Tako lahko v tretjem Rokometnem listu preberemo imena vseh tistih, ki so dobili priznanja na šolskem tekmovanju iz logike. To so naslednji rokometaši: Gregor Zajc, Tadej
Funkel, Mario Jurišič, Rod Kedenik, Gregor Klepej, Denis Zupan, Gašper Štrovs ter članica Dolskih mačk Špela Planinc.
Pa smo pri Dolskih mačkah, kijih sestavljata dve skupini - navijaška s pomponi in plesna. Na vseh domačih tekmah nastopajo na začetku in v odmoru, navijaška skupina pa "udari" v minutah za odmor. To so dekleta 5., 6. in 7. razreda, vadijo pa jih tri dolske odličanjakinje, ki imajo tudi v 2.letniku celjske gimnazije lepe ocene. Že v 1 .letniku so si pridobile status športnika, ker so plesale v šolski navijaški skupini. Imajo tudi potrdilo o seminarju, ki ga je organizirala ŠKL za Bežigjddom. Predavateljica je bila iz. ZDA in poleg demonstracij so se naučile tudi nekaj psiholoških prijemov pri učenju. Pravzaprav se, morajo pri svojih šestnajstih letih že krepko spopadati s pedagoškimi težavami... "Včasih so čisto neresne," potožijo Vesna, Brigita in Andreja, "mislijo, da že vse znajo, gibe pa izvajajo površno in neusklajeno..." Seveda, najbolj dolgočasnoje ponavljanje - a najbolj potrebno, če hočejo, da bodo dobre. Sicer pa tudi nekateri odrasli mislijo, nadaljujejo mlade koreografinje, daje to lahko delo in ni potrebno drugega kot malo pomigati z ritko. Kljub vsemu so že na svojem prvem nastopu požele navdušemn aplavz, saj so pokazale,
da imajo v sebi smisel za ritem in veselje do plesa. Kar se tiče obiska vaj pa so pokazale nenavadno redoljubnost. Ob ponedeljkih in petkih, ko imajo od 17. do 19.ure vaje, uzanje vse drugo odpade. Tudi šolske prireditve, ki so organizirane v tem času... Zato so že slišale kakšno pikro na svoj račun. Kaj pa na vasi, kaj zafrkavajo? "Kar precej," se smeji Helena, "Mjav, mjav, rečejo, ko nas vidijo..." No, zaradi tega se plesu ne bodo odrek-le... Omeniti pa moramo še rokometno maskoto - mačota, ki se posrečeho vključuje v plesno navijaško skupiho. Tudi plesati zna, čeprav useka včasih po syoje -ravno toliko, daje opazen; Kostum je gotovo dobil tž Holywooda.
Sicer pa lahko rečemo, , da je vsaka minuta, ki jp organizirajo v Dolanki za gibanje odraščajoče mladine, vredna vse pohvale. Kdor tega ne prizna, je, milofrečpno,
|i	' ’	' Ny
vreden usmiljenja.
Povejmo Še: to, da je precej zasedena tudi stara šolska telovadnica. Dodatni termin so dobile odbojkarice, skupina Dolank ma aerobiko, tu vadi polovica navijačic... Ljudje pač ugotavljajo, da je pametno izkoristiti razpoložljive prostore in nekaj storiti za svoje zdravje.
FončI Moljk Foto: Urh Maček
•r.
ir
ŠPORTNE NOVICE KEGLJAŠKI KOTIČEK
V nadaljevanju kegljaškega prvenstva v slovenskih ligah, so zasavske ekipe prikazale pričakovane igre. Rudarje v derbiju 7.kola l.A lige za moške, proti favorizirani ekipi Iskraemeco v Kranju odigral odlično. Kljub dobri igri in trem doseženim zmagam, so bili domači uspešnejši za 31 kegljev in zmagali s 5:3. Zmago za Rudar so v tem kolu dosegli Hribar (995), Blaha (986) in že več kot tri leta neporaženi Stoklas (988). Dobro sta metala tudi »poražena« Izgoršek (942) in Gantar (932). Nekoliko slabše je metal le Jerič (897), ki ga je Benedik ugnal za več kot 100 kegljev. Tudi v 8.krogu so Trboveljčani gostovali, tokrat pri ekipi Inter Comerce. Osvojili so točko, po znova odlični predstavi Stoklasa, kije podrl 981 in dobri igri Hribarja, ki je kljub bolečinam v želodcu podrl 919 kegljev. Po besedah trenerja Kosa, sta le Stoklas in Hribar zadovoljila, medtem ko so preostali: Blaha 893, Jerič 881, ki je izgubil le za dva
keglja, Izgoršek 856 in Gantar 834 metali slabo in prav vsi svoje dvoboje izgubili. Čeprav so od šestih dvobojev, Trboveljčani v svojo korist rešili le dva, so vseeno dobili dodatni dve točki zaradi več podrtih kegljev. Končni rezultat se je glasil 4:4 (5327:5364). Rudarje po osmih kolih peti z devetimi točkami. V naslednjem kolu čaka Rudar težak nasprotnik in sicer Konstruktor. Tekma bo v soboto ob 16 uri.
V	7.kolu v 1 .A ligi za ženske, je zmagala tudi ekipa S.Burje (Prosol-Stiking), ki se po slabem začetku prvenstva prebija na vrh prvenstvene lestvice. Prosolovke so zmagale tudi v 8.kolu v Kočevju. Zmagalaje tudi S. Burja, kije podrla 424 kegljev.
V	7.kolu l.B lige za moške, je Sinet Hrastnik doma premagal Kovinotehno s 6:2 in bil v 8.kolu poražen s 3:5 od ekipe Gradisa. Litija je doma v 7.krogu po dramatičnem dvoboju izgubila z vodečo ekipo iz Konjic. Rezultat je bil 2:6 (5478:5518).
V	7.kolu l.B lige za ženske, so kegljavke Rudarja na gostovanju proti zadnjeuvrščeni ekipi Gim
Miklavž dosegle pomembno zmago za obstanek v ligi. Rezultat srečanja je bil 5:3 za Rudar. Žal so v naslednjem kolu izgubile s Slovanom z izidom 2:6.
V	2.ligi za moške-vzhod, je Rudnik Hrastnik v 7.kolu doživel še četrti poraz. Tokrat je ekipo Rudnika ugnalaNafta s 5:3. Izraženo v kegljih le za 15 kegljev. Že v naslednjem 8.kolu so doma premagali ekipo iz Šoštanja z rezultatom 6:2. Uspešnejši so bili kegljači 2.ekipe Rudarja, saj so proti Fužinarju dosegli že peto zmago. Novak je podrl kar 978 kegljev, mladinec Vincek pa 928. Zmagali so tudi v 8.kolu in sicer doma proti ekipi Žalec-Rogaškas7:l.
V	3.1igizamoške-vzhodje2.ekipa Litije premagala 2.ekipo Konjic s 7:1 in tako ob treh neodločenih izidih in dvema porazoma dosegla drugo zmago.
Igor Goste
BORILNE VEŠČINE
IZLAČANI USPEŠNI V AVSTRIJI
V	avstrijskem Gradkornu je v soboto, 20.novembra, potekal
5.mednarodni turnir v kickboksu za
dečke, deklice, mladinke in mladince. Sodelovalo je 115 tekmovalcev iz Avstrije, Madžarske, Nemčije in Slovenije. Slovenijo sta zastopala dva letos najuspešnejša kluba v državnem prvenstvu: KBV Ptuj z 12 tekmovalci in KK Pon-Do-Kwan Izlake z 11 tekmovalci. Izlačani so osvojili prav toliko prvih mest (štiri)kot Ptujčani ter več drugih in tretj ih mest. Pred odhodom na svetovno prvenstvo v Italijo, sije tekmovanje ogledal tudi selektor državne reprezentance Vladimir Sitar.
Uvrstitve Izlačanov:
Dečki -40kg S.mesto Nejc Hribar
-45kg 1 .mesto Blaž Plevnik, 3.mesto Andrej Ocepek
-52kg 1 .mesto Sašo Plemenitaš
-68kg 1.mesto Marko Razpotnik Deklice -40kg 2.mesto Barbara Mrva
+50kg S.mesto Maja Vetršek
Mladinci -70kg 1.mesto Jure Vetršek, 2.mesto Matej

Rekreativna liga v košarki Zagorje 2000
BIKCI VODIJO
Zaostale tekme: Okrepčevalnica Ašič - Sokolsko društvo 1 (prestavljeno zaradi prostorskih težav za nedoločen čas), Botrans - Rorčki 0:20 (zmagovalec določen zaradi odsotnosti ekipe Botrans).
Redno kolo: Okrepčevalnica Ašič - Botrans 20:0 (zmagovalec določen zaradi odsotnosti ekipe Botrans), Sokolsko društvo 1 - Rorčki 50:51 (Tomšič
3,	Praznik 17, Draksler 2, Lavrač 16, Jamšek 10, Lokar2; B.Bizjak 10, Čop
4,	D.Bizjak 20, Lindič 1, Škrinjar 2, Vidas 14), Sokolsko društvo 2 - Botrans 20:0 (zmagovalec določen zaradi odsotnsti ekipe Botrans), Banka Zasavje - Bikci 43:55 (Fele 2, Fritz 3, Dornik 2, Nastnak 9, Detič 13, Jukič 8, Knez 6; Golob4, Piškur 12, Kancilja 5, Tauš 13, Štimec 17, M.Kovačič 4).
Trenutno tretjeuvrščena ekipa Rorčkov (foto Aljaž Maček)
Trenutni vrstni red:	Odigranih tekem Koš razlika Točke
1.	BIKCI	3
2.	OKREPČEVALNICA AŠIČ	2
3.	RORČKI	2
4.	ŠKARFA	2
5.	SOKOLSKO DRUŠTVO 2	3
6.	SOKOLSKO DRUŠTVO 1	2
7.	BANKA ZASAVJE	3
8.	BOTRANS	3
+7	5
+23	4
+21	4
+16	4
+12	4
+2	3
-21	3
-60	3
Trenutni vrstni red strelcev: 1 .Alen Štimec (Bikci) 50 točk, 2.Marko Praznik
(Sokol 1) 46,3.Matjaž Murn (Sokol 2) 34,...
Vodilni v prvi ligi - Gregor Cerjak (foto Urh Maček)
Zasavska trim liga v badmintonu
NOVINEC V PRVI LIGI NA PRVEM MESTU
l.liga - trenutni vrstni red:
I .Gregor Cerjak (TRB) 2 točke, 2.1ztokOstrožnik(ZAG) l,3.Max Lasič (ZAG) 1,...
2.1iga - trenutni vrstni red: 1 .Stani Lasič (ZAG) 2, 2.Blaž Žnidaršič (TRB) 1, 3.Metod Marin (TRB) 0,...
1.ženska liga - trenutni vrstni red: 1.Bojana Klavs (ZAG) 1,
2.Tamara Fresl (ZAG) 1, Branka Lebar (LIT) 0,...

Vetršek, 2.mesto Matej Kimovec
Mladinke-50kg 2.mesto Liljana Goste
+55kg 3.mesto Brigita Plemenitaš
Igor Goste
TRI MEDALJE ZA SLOVENSKE KICKBOKSARJE NA SP V ITALIJI
Slovenska reprezentanca v kickboksu, seje minuli teden mudila na SP v Italiji v organizaciji WAKO. Tudi tokrat, tako kot s Španije (IAKSA), so se domov vrnili z medaljami. Le da to pot medalje niso osvojili zasavski predstavniki v naši reprezentanci. Samo Bašelj je povedal, daje na SP tekmovalo kar 55 držav in več kot 800 tekmovalcev. Najboljšo uvrstitev med Zasavčani, vsi so nastopili v šemi kontaktu, je dosegla članica izlaškega kluba Brigita Plemenitaš. V kategoriji do 60 kgje osvojila odlično peto mesto. Igor Kalšek (-84kg) in Klemen Buzina (-57kg) (oba sta člana zagorskega kluba) sta izpadla v prvem kolu. Igorje prikazal sicer odlično borbo, žal pa mu štirikratnega svetovnega prvaka ni uspelo premagati in se uvrstiti v nadaljnje tekmovanje. Slovenijaje tokrat prvič na SP nastopila tudi v glasbeni kati. Zagorjan Jernej Goričar, kije nastopal v tej disciplini, je osvojil spodbudno 8 mesto. In kdo so osvojili medaljo za Slovenijo? Srebrno Nadja Šibila (+65kg), bronasto pa Davorin Gabrovec (-63kg) in Toni Turk (-94) v light kontaktu. Povejmo še, daje bil udeleženec SP tudi Zagorjan Alojz Miklavčič, kot pomočnik selektorja reprezentance.
Igor Goste
KOŠARKAŠKI KLUB GD HRASTNIK VSE BOLJŠI
Hrastniški košarkarji, ki nastopajo v 1 .B ligi, po nekoliko slabšem startu dosegajo vse boljše rezultate. V 9.kolu so v Ljubljani ugnali mlado ekipo Union Olimpije z rezultatom 75:53. Pri Hrastničanih sta največ točk dosegla Žitnik (23) in G.Čop (14). S petimi zmagami so na prvenstveni lestvici na petem mestu.
Igor Goste
za naj športnika/športnico meseca novembra
GLASUJEM ZA_ OBRAZLOŽITEV
fotokopij ne upoštevamo, vaš naslov napišite na dopisnico
_______________
BADMINTON
SPIN
Zagorje GSM 041-779-383
NOČNO VIJUGANJE
V soboto se je v kisovški obrtni coni pred trgovino Makro odvijal že tretji tradicionalni nočni avtoslalom, ki so ga organizirali člani društva Max šport. Prostor za tekmovanje, ki je štelo tudi v ligi
avtoslalomov za sezono 1999, je organizatorjem prijazno odstopilo podjetje EVJ Elektroprom.
To je edini avtoslalom, na katerem tekmovalci vozijo ponoči, kar predstavlja še poseben čar. Zaradi zime, ki se je letos pojavila nekoliko bolj zgodaj, je imelo 34 voznikov še težjo nalogo, saj je bila proga precej poledenela. Tako je do izraza prišel predvsem občutek za drsenje, precej voznikov pa se je med vožnjo tudi zavrtelo ali zdrsnilo s proge. Zaradi nižjih hitrosti in dobrega zavarovanja proge so se vsi izleti s proge končali brez posledic za vozila in voznike.
Po vožnji za trening in spoznavanje proge sta sledili dve vožnji v konkurenci. V snegu, ledu, temi in megli seje med stožci najbolj znašel Brane Žunko z renaultom 5. Drugo in tretje mesto sta zasedla Franjo Merkač (zastava yugo) in Marjan Marošek (daihatsu charade). Prvim trem Korošcem se je najbolj približal domačin Primož Kostajnšek (zastava yugo).
Do konca prvenstva je sedaj le še ena preizkušnja, božični avtoslalom, ki se bo odvijal 26.decembra pred blagovnico Lena v Levcu. Ker je položaj voznikov na lestvici precej izenačen, lahko na zaključni prireditvi pričakujemo zanimive boje.
EK., Foto: PRAV
SREČA NI POZABILA NA TRBOVLJE
V Avtoservisu Špajzer v Trbovljah so prejšnj i petek, 26.novembra predali ključe za tri mesece novemu srečnemu lastniku citroena saxo 1.4 VTS Sebastjanu Klopčiču izTrbovelj. Sebastjan je bil nagrajenec nagradne igre, ki jo je v okviru predstavitve saxoja organiziral Citroen Slovenija. Sebastjan sije predstavitev saxoja ogledal v Avtoservisu Špajzer, izpolnil nagradni kupon, katerih so obiskovalci izpolnili preko 200 samo v Trbovljah, najavnem žrebanju na POP TV pa je Sebastjan postal eden osmih srečnežev, ki se bodo odslej vozili z novim saxojem. Čestitke tudi z naše strani!
EM., foto PRAV
Jf.rG j j . j .G j7.G
t
Zasavski frker
OBEM PLAČILNI NALOG
Hrastnik, 19.11. ob 10.35 uri je na PO Hrastnik prišel V.A. iz Ljubljane in povedal, da je pri LB Hrastnik s tovornim avtomobilom znamke zastava trčil v parkiran osebni avtomobil fiat uno, last R.M. iz Hrastnika. Policisti so odšli na kraj, kjer so zaradi nepravilnega premika vozila V.A. izdali plačilni nalog, plačilni nalog pa so izdali tudi R.M., saj je imel vozilo nepravilno parkirano.
NI UPOŠTEVAL ZNAKA
Hrastnik, 22.11. ob 9.25 uri je M. A. iz Hrastnika vozil osebni avtomobil znamke zastava yugo po glavni cesti Il.reda iz smeri Hrastnika proti Zidanem mostu. Ko je z vozilom pripeljal v Suhadol, ni upošteval prometnega znaka o prepovedi vožnje, temveč je z vožnjo nadaljeval in s prednjim delom avtomobila trčil v osebni avtomobil seat Cordoba, s katerim je iz nasprotne smeri pravilno pripeljala S.R. iz Radeč. Na vozilih je nastalo za najmanj 150.000 SIT škode. Policisti so M.A. izdali plačilni nalog.
POVZROČIL NESREČO IN ODKLONIL STROKOVNI PREGLED
Hrastnik, 22.11. ob 13.50 uri je B.D. iz Dola pri Hrastniku vozil osebni avtomobil zastava 126 po mestni ulici oziroma Ulici prvoborcev v Hrastniku, kjer je zaradi neprilagojene hitrosti vožnje na zasneženem vozišču in brez zimske opreme trčil v nasproti vozečega voznika osebnega avtomobila BMW 316 K.A. iz Bobna. Na vozilih je nastala materialna škoda, zato so policisti zoper B.D. podali predlog sodniku za prekrške zaradi hitrosti in vožnje brez vozniškega dovoljenja, ker pa ta ni imel zimske opreme, so mu izdali plačilni nalog.
Toda B.D. sama povzročitev ni bila dovolj. Tako so ga policisti še istega dne ob 20.05 ustavili na glavni cesti Il.reda v Hrastniku, kjer so mu zaradi suma, da vozi pod vplivom mamil, odredili strokovni pregled, vendar ga je B.D. odklonil. Policisti so opravili še preventivni pregled vozila in v njem našli neznane delce posušene rastline. Ker so posumili, da gre za mamilo Canabis sativa, so delce zasegli in jih poslali v analizo. Ko bodo rezultati znani, bodo zoper njega poslali predlog SP, ker pa je strokovni pregled na mamila odklonil in vozil brez vozniškega dovoljenja, so predlog SP-ju policisti že napisali.
TRČIL V DRUGO VOZILO
Zagorje, 16.11. ob 11.33 seje zgodila prometna nesreča pri ETI-ju na Izlakah. R.F.
je vozil iz Kisovca proti Izlakam, v levem ovinku v bližini Petrola pa ga je zaradi neprilagojene hitrosti zaneslo v levo, kjer je trčil v nasproti vozeče vozilo, ki ga je vozil V.D. Nastala je samo materialna škoda.
TRČIL V AVTOBUS
Zagorje, 23.11. je voznik osebnega avtomobila F.A. vozil proti Zagorju in zaradi vožnje po levi trčil v avtobus. Nastala je samo materialna škoda, cesta pa je bila zaprta približno 1 uro.
PREMAJHNA VARNOSTNA RAZDALJA I
Konjšica, 15.11. je zaradi vožnje na prekratki varnostni razdalji prišlo do prometne nesreče z manjšo materialno škodo. Izdali so plačilni nalog.
PREMAJHNA VARNOSTNA RAZDALJA II
Litija, 15.11. je pri avtoodpadu prišlo zaradi neprilagojene hitrosti in premajhne varnostne razdalje do nesreče. Povzročiteljico so predlagali sodniku za prekrške.
VOZILO SE JE VŽGALO
Vernek, 15.11. je voznik osebnega vozila prehiteval v škarje in čelno trčil v nasproti vozeče vozilo, ki se je skušalo umakniti. Eno od vozil se je pri nesreči vnelo, a so ga mimovozeči vozniki pogasili. Pri nesreči je bila ena od oseb huje telesno poškodovana. Nesrečo je obravnavala PPP Ljubljana.
TRČIL V TRI VOZILA
Renke, 23.11. je prišlo do verižnega trčenja, ko je voznica zavijala levo proti Šumniku. Za njo sta se dve vozili pravilno ustavili, tretji pa je zaradi neprimerne hitrosti trčil v stoječo kolono in povzročil materialno škodo na vseh treh vozilih. Predlagali ga bodo sodniku za prekrške.
TRI OSEBE TEŽJE POŠKODOVANE
Zgornji Hotič, 29.11. je pri odcepu za Jesenje voznik os.avtomobila vozil z neprimerno hitrostjo in ga je odneslo s ceste. Voznik in potniki v vozilu so ostali vkleščeni, zato so morali posredovati gasilci. Tri osebe
Aufbiks
^'16.11. ob 21.30 uri so policisti PO Hrastnik intervenirali v gostinskem lokalu Barbara, kjer so ugotovili, da je v lokal prišel pijan B.S. iz Hrastnika, tu pa je pričel brez vzroka razgrajati. S planinskim cepivom, ki ga je imel s seboj, je večkrat udaril po točilnem pultu. Policisti so ga odstranili iz lokala, zoper njega pa podali predlog SP-ju. Ja, planinec pa tak...
^18.11. ob 22.40 so bili policisti iz lokala Valvasor Izlake obveščeni, da K.G. krši javni red in mir, a je pred odhodom policistov že odšel.
19.11. je R.I. v lokalu Amadeus v Trbovljah razbijal kozarce. Policisti so ga umirili, pri odhajanju le-teh pa jim je za popotnico v vhodna vrata zalučal stol. Policisti so mu razložili, da imajo stolov več kot dovolj in so ga zadržali.
Jj 20.11. so bili policisti zaprošeni za intervencijo v lokalu Mesečina. Tam so ugotovili, daje Ž.S. slači na plesišču in razbija kozarce. Ker je bil sum, da se bo postopek nadaljeval, so ga pridržali do iztreznitve, od lastnika pa nismo izvedeli, če je bil "striptease" naročen.
Ji'21.11. so policisti intervenirali v Zdravstvenem domu Zagorje, kjer je javni red in mir kršil O.I. Nadlegoval je paciente in ni hotel dati podatkov. Napoten je bil domov.
Jj21.1 L ob 20.30 uri so policisti PO Hrastnik pohiteli v gostinski lokal Čebelica bar, kjer so ugotovili, da sta v lokalu pijana razgrajala Š.A. in M.S., prav tako pa sta razbila več kosov kozarcev in pepelnik. Po pogovoru so ju policisti napotili domov, napisali pa so tudi predlog SP-ju.
Istega dne je P.N. v Ferrari baru izzival in pretepel L.A.-ja. Pred prihodom policistov je pogumnež P.N. pobegnil, L.A. pa je bil lažje poškodovan po glavi.
Jj26.11. ob 22.40 uri so policisti intervenirali v Restavraciji Marela v Kisovcu. Š.A.
je razbijal kozarce ter poškodoval pipo. Ker je bilo utemeljeno pričakovati, da bo s kršitvijo nadaljeval, je bilo zoper njega odrejeno pridržanje. V prostorih PP Trbovlje je Š.A. skušal udariti policista, vendar mu je ta udarec preprečil s strokovnim udarcem. Zaradi lažje poškodbe je bil Š.A. odpeljan v ZD Trbovlje, kjer je pred vhodom udaril policista z glavo v glavo. Po zdravstveni oskrbi je bil pridržan. Zoper njega sledi predlog zaradi kršitev javnega reda in miru, kazenska ovadba zaradi poškodovanja tujih stvari ter kazenska ovadba zaradi poskusa preprečitve uradnega dejanja uradni osebi.
.1V T* D TL i n TL O
so bile težje poškodovane, cesta pa je bila približno uro in pol zaprta za ves promet. Nesrečo je obravnavala PPP Ljubljana.
Kradejo kot srake
Dne 17.11. ob 5.55 so bili zagorski policisti obveščeni o vlomu v Pizzerijo Tingl tangi v Kisovcu. Z ogledom kraja je bilo ugotovljeno, da je neznani storilec preko noči vlomil v objekt skozi zadnje okno ter odtujil blagajno, 20 zgoščenk ter cigarete.
Istega dne je na PO Zagorje poklical P.A. ter prijavil, da mu je preko noči neznani storilec iz vozila odtujil avtoradio Clarion.
Dne 21.11. ob 16.00 je Š.W. prijavila, daje neznani storilec od 14.11. pa do 21.11. vlomil v hišo v Orehovici. Odtujil sicer ni nič, ampak je pojedel nekaj mesa in piškotov, kljub temu, da je bilo v hiši nekaj vrednejših predmetov.
S KEPAMI RAZBILI STEKLO NA AVTOBUSU
Hrastnik, 24.11. ob 20.30 uri se je na PO Hrastnik zglasil B.R. in povedal, da je vozil avtobus iz smeri železniške postaje proti savskem mostu, kjer so neznanci, ki so stali na škarpi, v vetrobransko steklo vrgli več snežnih kep, ki so vetrobransko steklo tudi
razbile. Objestneži so se nato razbežali, policisti pa storilce tega kaznivega dejanja še iščejo.
POŽAR V BLOKU
Zagorje, 26.11. ob 9.15 uri so bili na PO Zagorje obveščeni o požaru v bloku na Polju 1. Na kraj je takoj odšlo 6 policistov, ki so nemudoma začeli z reševanjem stanovalcev, ki so bili ogroženi. Ob 9.32 je bilo rešenih vseh 13 stanovalcev, na kraju pa so bili tudi gasilci GD Zagorje mesto, GD Loke in GD Trbovlje. Požar je bil v celoti pogašen ob 10.uri. Zaradi požara sta zdravniško pomoč iskala V.A. ter eden od policistov, vendar do hujših poškodb ni prišlo. Na kraju požara so ogled opravili kriminalisti iz Ljubljane ter požarni inšpektor, vzrok požara pa še ugotavljajo.
TUJEC PREMINUL NA VLAKU
Litija, 19.11. so policiste obvestili, daje na vlaku umrl človek. Preiskovalci so ugotovili, da je tuji državljan umrl zaradi srčne kapi.
OTROK IZGINIL
Šmartno, 22.11. so starši prijavili izginotje otroka. Ko so policisti začeli zbirati podatke se je pokazalo, da je deklica odšla malo na potep v Ljubljano. Zgodba s srečnim koncem.
faštero fančUra	fanšt&ra	ftanštere	{jmštere
V LITIJI USTANOVLJEN BALONARSKI KLUB
POLICIJA OPOZARJA
Policisti opozarjajo, da je v času praznikov dovoljena uporaba pirotehničnih sredstev I. in II.razreda (sredstva, ki pokajo) med 26.decembrom in ž.januarjem. V vsakem primeru pa je prepovedana uporaba v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah, zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic in domov za ostarele, vrtcev, šol, cerkva, kinodvoran, na stadionih, prevoznih sredstvih namenjenih javnemu prevozu, na površinah, kjer se dogajajo športne in druge prireditve ter na mestih, kjer je zbrano naključno večje število ljudi. Prodaja pirotehničnih sredstev je dovoljena le tistim, ki imajo dovoljenje s strani Ministrstva za notranje zadeve. Policisti bodo izvrševali poostren nadzor in proti kršiteljem ustrezno ukrepali.
V drugi polovici novembra so policisti zabeležili večje število vlomov v osebna vozila, pri čemer so bili odnešeni predmeti večjih vrednosti. Občani naj v vozilu ne puščajo vrednejših predmetov na vidnih mestih.

ATRAKCIJA PRED OBČINSKO STAVBO
SSlSi:«
•h:
Vojko Zupan, pilot toplozračnega balona je s prijatelji ustanovil balonarski klub. Ob tej priložnosti je direktorja Zasavca Petra Ravnikarja popeljal na krajši polet. Vzleteli so na travniku na Ježi, pristali pa so v Zagorici. Treba je še dodati, da je bil polet krajši od pričakovanega, predvsem zaradi slabega vetra.
Brez komentarja..
AMBICIOZNI V ŠOLSKEM SKLADU
Na Osnovni šoli Ivana Skvarče v Zagorju so z letošnjim šolskim letom na pobudo Sveta šole in Sveta starsev ustanovili Šolski sklad, ki združuje tri predstavnike iz Sveta šole in štiri predstavnike Sveta staršev. Predsednica Šolskega sklada Maja Repovž je povedala, da so iz začrtanega programa dela že začeli z realizacijo enega od načrtov in sicer zbrati 2,8 milijona tolarjev za: sofinanciranje dodatnih programov, ki so v letnem delovnem načrtu šole, sofinanciranje socialno šibkih učencev in posodobitev šolske opreme, kjer gre tudi za pridobitev štirih televizorjev z videoplayerji. Odločili so se, da k sodelovanju
povabijo tudi starše učencev te šole, ki bi radi pomagali, a ne vedo kako. Starši učencev OŠ Ivana Skvarče so že dobili položnice, prek katerih lahko nakažejo denar. Najmanj enkrat letno bo Šolski sklad obveščal starše o svojem delovanju, zaenkrat jim je v znesku enega milijona tolarjev pripomogla že Občina Zagorje ob Savi, k sodelovanju pa se je odzvalo tudi zagorsko podjetje ORIA. Zadano količino denarja bi radi zbrali do konca šolskega leta 1999/2000. Sredstva zbirajo po sklepu iz prispevkov fizičnih in pravnih oseb, donacij in drugih virov in upajo, da bodo s takšnim načinom pridobili sredstva v dobro šole in učencev.
ER.
2. GRUDNA 1999
G GTrGGujJ.G
Športno društvo Suzana Cesta 9.avgusta 106, Zagorje
PRIREJA
turnir v pikadu, ki bo 18.decembra ob 19.uri. Prijavnina znaša 1000 SIT. Nagrade: 1 .mesto - pokal + 50% prijavnin, 2.mesto - pokal + 30% prijavnin, 3.mesto - pokal + 20% prijavnin, 4. do 6.mesto - praktična nagrada.
Ljubitelji pikada vljudno vabljeni!
Klub jadralnih padalcev Kavka Kisovec VABI
na šolanje pilotov jadralnih padalcev. Šolanje bo potekalo pod vodstvom izkušenih pilotov air-sistemov. Interesenti se lahko prijavite v bistro "Slavi", Rudarska cesta 12, Kisovec. Telefon: 0601/71-803. Vljudno vabljeni!
Sokolsko društvo Zagorje VABI
da se udeležite aktivnosti, kijih organizira. Izbirate lahko med: Telovadbo za najmlajše (2-101et)ob petkih od 18.00 do 19.00, Vadba za ženske (NOVO) ob torkih od 20.30 do 21.30 ter ob petkih od 19.00 do 20.00, rekreacijsko igranje košarke-sreda od 18.00 do 19.00 in petek od 17.00 do 18.00, Rekreativna vadba za starejše (NOVO) ob torkih od 19.30 do 20.30. Vse aktivnosti se dogajajo v telovadnici Sokolskega doma. Vljudno vabljeni!
Hortikulturno društvo Zagorje
VABI
vse zainteresirane na silvestrovanje v Kulturnem centru Delavski dom Zagorje, in sicer v stekleni dvorani in v avli delavskega doma. Igrata ansambla Obvezna smer ter Igor in zlati zvoki.
Rezervacije sprejema Kulturni center Delavski dom Zagorje na telefonsko številko 64-171 ali osebno pri njih, ter tajnica Hortikulturnega društva Nevenka Kobilšek na telefonsko številko 041 /809-057. Vljudno vabljeni!
Zavod za kulturo DD Trbovlje
PRIREJA
decembrski ples, ki bo v petek, 3.decembra ob 20.uri v obeh avlah tega doma. Za razvedrilo bo poskrbel ansambel Šok.
Vabljeni!
'	Lions klub Litija
PRIREJA
v petek, 3 .decembra 1999 ob 19.uri v dvorani Kulturnega centra na Stavbah dobrodelni koncert. V programu bomo prisluhnili Ježkovi poeziji v izvedbi dijakov Gimnazije Litija z gostjo Alenko Pinterič. Vstopnice po
3.000	SIT dobite v litijski knjižnici, zbrani denar pa bo namenjen učencem s posebnimi potrebami v občini Litija. Vljudno vabljeni!
Klub zasavskih študentov ŠKLAB
VABI
na prireditve v decembru. 3.decembra bo v Klubu Mesečina rock večer. S seboj prinesite potrdila o šolanju, mi pa vam bomo potrdili izkaznice za tekoče šolsko leto, če pa niste član ŠKLABA in želite postati vas na novo včlanimo na licu meste, če imeta potrdilo o šolanju.
11 .decembra bo ŠKLABOV rock koncert s pričetkom ob 20.uri v Domu Svobode v Trbovljah. Poleg ŠKLABA bodo akterji Leteči odred, Hladno pivo, Afera in X-ray. Člani ŠKLABA bodo imeli pri priložitvi potrjene izkaznice 50% popusta pri vstopu. Presenečenje - kdor prej pride, melje...!
< —-------------------------------------------------------------
HRASTNIK NA PRELOMU TISOČLETJA
DECEMBER 1999 Četrtek, 2. december
18.00	Predstavitev pesniške zbirke Slutnja Vide Bošnjak Logar v knjižnici
Antona Sovreta Petek, 3. december
20.00	Koncert Davor Radolfi in Ritmo Loco v Športni dvorani Hrastnik
Četrtek, 9. december
19.00	Potopisno predavanje članov ŠKLABA o Mehiki v knjižnici Antona Sovreta Nedelja, 12. december
9.00	Mednarodno prvenstvo Hrastnika v malem rokometu v dvorani
Dolanka
Torek, 14. december
18.30	Koncert kitarista UROŠA USENIKA v Glasbeni šoli Hrastnik Petek, 17 december
20.00	Koncert ansambla PARNI VALJAK v Športni dvorani Hrastnik
Torek, 21. december
19.00	Novoletni koncert Glasbene šole Hrastnik v delavskem domu
Hrastnik
Sreda, 22. december
19.00	Otvoritev razstave Hrastnik v tem stoletju skozi fotografijo in predstavitev Letopisa Hrastnika 1999 v galeriji delavskega doma Hrastnik
Četrtek, 23. december
17.30	Ustvarjalna delavnica v knjižnici Antona Sovreta Petek, 24. december
17.00	Božični košarkarski turnir v trojkah v dvorani Dolanka Sobota, 25. december
10.00	Božični turnir v malem nogometu v dvorani Dolanka Ponedeljek, 27. december
15.00	Novoletno srečanje starejših občanov v organizaciji RK Hrastnik v
Športni dvorani Hrastnik Ponedeljek, 27. december
9.00	Novoletni turnir v kegljanju na kegljišču na Logu Torek, 28. december
Mriln I
19.00	Novoletni koncert Rudarske godbe v delavskem domu Hrastnik Petek, 31. december
20.00	Silvestrovanje z ansamblom FARAONI v Športni dvorani Hrastnik
OTROCI SE BODO ZABAVALI
Sreda, 22. december
16.00	Zabavajmo se z Romano KRANJČAN in DEDKOM MRAZOM (obdaritev za predšolske otroke) v športni dvorani Hrastnik
18.00	Zabavni program popularne pevke SENDI v Športni dvorani Hrastnik (ob 17.30 prevoz z Dola)
19.30	Žur z ansamblom NUDE v dvorani Dolanka (ob 20.00 prevoz iz Hrastnika, po koncu žura nazaj v Hrastnik) Četrtek, 23. december
16.00	Zabavajmo se z MOJCO, KALHOPKOM IN DEDKOM MRAZOM
(obdaritev za predšolske otroke) v dvorani Dolanka
18.00	Nastop plesno vokalne skupine POWER DANCERS v dvorani Dolanka (ob 17.30 prevoz iz Hrastnika, po končanem nastopu nazaj v Hrastnik)
j JJlIlJl	I
r — — — — — — — — — — — — — — — — — — n
i	Muli oglasi v Zasavcu bodo še noprej zastonj. Iipolniti morate le priloženo naročilnico j
*	in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta ZO.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. * | objavili bomo le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. | I Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno g
*	skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
lahko tudi dostavim. Informacije
m •
__________	TEL.FM(:06QI/2B242
i Ai	0601/35140
Ulica 1. junija7
MESREMICHIKE 1420 TRBOVLJE <
ičt:i)iiya;ti4i " 11 .............. '
041/426-430
Em
prostorov: vikendov in parcel
Trbovlje, dvosobno, manjši stan. blok, CK, takoj vseljivo, cena: 4.300.000,00 SIT
Trbovlje-center, lepo urejena hiša CK, pripadajoče zemljišče, cena: 139.000.000,00 SIT __________
Stanovanja, parcele
PRODAM 600 m2 parcele v Zagorju za gradnjo hiše, cena ugodna, tel.: 61-895
PRODAM starejšo hišo, 380 m2, parcela 430 m2, center, potrebna delne adaptacije, tel.: 061/140-25-32 ali 61-238
Razno
PRODAM color TV Grundig, ekran 37 cm, star 3 mesece, cena 35.000 SIT, tel.: 041/552-906
PRODAM bundo tankerico, cena 4000 SIT, tel.: 27-002 ali 041/335-412 PRODAM bukova drva, kijih
PRODAM dve zimski gumi goodyear ultra grip 175/70 R 14 s platišči dunlop 14x5J H2x45 (primerne za rover 400, hondo civic, opel vectro), rabljeni 1 sezono. Zraven podarim še dve rabljeni zimski gumi, cena 20.000 SIT, tel.: 66-099 (zvečer)
Inštrukcije
INŠTRUKCIJE	NUDI
ablsolventka angleščine, tudi prevajam, cena po dogovoru, tel.: 71-483
Delo
OPRAVLJAM prevoze in selitve s tovornim vozilom s cerado, nosilnostjo 3200 kg, prostornine 30 m2, z ADR, po Zasavju in celi Sloveniji, tel.: 041/ 525-581
NUDIMO kuvertiranje na domu (zajema zasavsko regijo), interesenti naj pokličejo 041/370-884
ZAPOSLIMO redno ali
pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125,3302 Griže, tel.: 063/715/735
Ponedeljek, 27. december
10.00	Lutkovna predstava (Vrtec Hrastnik) v delavskem domu Hrastnik Torek, 28. december
10.00	Ura pravljic v Knjižnici Antona Sovreta
10.00	Filmska predstava BABE - Pujsek v mestu v Delavskem domu Hrastnik
10.00	Risanka Življenje žuželk v kinu Dol pri Hrastniku Sreda, 29. december
10.00	Zabavna predstava s STENOM VILARJEM Skrinjica želja v Knjižnici Antona Sovreta Četrtek, 30. december
10.00	Risanka Življenje žuželk v delavskem domu Hrastnik
10.00	Filmska predstava BABE - Pujsek v mestu v kinu Dol pri Hrastniku
Petek, 31. december
9.00	Risanka Življenje žuželk v delavskem domu Hrastnik
10.30	Filmska predstava BABE - Pujsek v mestu v Delavskem domu
Hrastnik
Kino Zagorje
2.12.-3.12 NI KINO PREDSTAV; 4.12.
5 M ©
-7.12. GENERALOVA
HČI (triler), sob. in ned., ob 17.00 in 19.00, pon. in tor. ob 19.00; 8.12. - 9.12. NI KINO PREDSTAV; 10.12. - 14.12. ASTERIX IN OBELlX PROTI CEZARJU (francoska pustolovska komedija), pet. in ned. ob 17.00 in 19.00, pon. in tor. ob 19.00; 11.12. PREDNOVOLETNI KONCERT MPO VIVA ZAGORJE ob 19.00; 14.12. - 15.12. INŠPEKTOR GADGET (komedija), tor. in sre. ob
19.00;
Kino Izlake
5.12.	GENERACIJA X (drama), ob 19.15; 12.12. DIVJI, DIVJI ZAHOD (pustolovski) ob 19.15;
Kino Trbovlje
Iz Zavoda za kulturo DD Trbovlje nismo prejeli filmskega sporeda za mesec december do zaključka redakcije!
Kino Hrastnik
2.12.	- 5.12. AFERA THOMASA CROWNA (romantična kriminalka), čet. in ned. ob 19.00, pet. ob 17.00; 3.12. - 5.12. AFERA MARSOVEC (komedija), pet. ob 19.00, ned. ob i 7.00, sob. ob 17.00 in 19.00; 6.12. - 7.12. NI KINO PREDSTAVE; 8.12. - 12.12. DIVJI DIVJI ZAHOD (western), sre., čet. ob 19.00, pet. in ned. ob 17.00; 10.12. - 12.12. ZBORNICA (ZF triler), sob. ob 17.00 in 19.00, ned. ob 19.00; 13.12. - 14.12. NI KINO PREDSTAVE; 15.12. GENERALOVA HČI (akcijski triler), ob 19.00;
FJJA0a(L»i$aiLFJnCE^


-VABIL o -
5 katerim Vas
Zdravko	Jože	Severina Trošt	Emil	Jože
Dolinšek	Ovnik	-Šprogar	Škrbec	Potokar
v petek, 3. decembra 1999 ob 19111 prijazno vabimo na
QALA LIKOVNI VEČF.JJ
v galerijo knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah.
Gosta večera:
Cene dr. Avguštin, likovni kritik in umetnostni zgodovinar, ter Vinko Hrovatič, pesnik in slikar.
V kulturnem programu bo sodelovala VIS Društva upokojencev Trbovlje, pod vodstvom Anke Grahek in
Mladinsko gledališče „Svoboda„ Trbovlje pod vodstvom Nande Guček, moderator programa:
Staš Butkovec
Razstava je postavljena v čast Trbovljam, njenim prebivalcem in vsem tistim, ki so to nekoč bili ...
VABILO
za dobrodelni koncert v telovadnici na Izlakah, dne, 7. december 1999 od 19. uri
"NAJ posije sonce tudi NAM!"
NASTOPAJOČI: ADI SMOLAR, ANDREJ ŠIFRER, FARAONI, MALIBU
IZKUPIČEK JE NAMENJEN MLADINSKEMU DOMU MALČI BELIČEVE IZ LJUBLJANE
ORGANIZATOR: KS IZLAKE, Sergej in Primo' Štendler CENA VSTOPNICE: 1.300,00 SIT
f
NAROČILNICA	7MI
ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, 61410 Zagorje o/S
tel.:0601/64 250, 64 166, 64 494	1
fax. 0601/64 494	|
Naročam časopis ZASAVC	^
Ime in priimek..........................
kraj ............... poštna 3. ........
ulica............... telefon............
datum.............. podpis.............
L
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
trimesečno, polletno (ustrezno obkrož)
PREGLED KATEGORIJ, KOLEDAR TEKEM, PRIJAVNICA POKALA "SKI OPEN ZASAVJA 2000"
množično rekreativnega tekmovanja v alpskem smučanju
Pravico nastopanja na tekmovanjih imajo smučarke/ji, kateri niso aktivni tekmovalci, kar pomeni, da niso v tej sezoni vpisani v seznam točk po pregledu SZS.
Starostne kategorije:
A: deklice do 10 let (letnik 1991 in mlajše)
B: Deklice 10- 141et(letnik 1990-1986)
C: Starejše deklice 15-18 let (letnik 1985 - 1982)
D: Ženske 19-30 let (letnik 1981 - 1970)
E: Ženske 31-40 let (letnik 1969 - 1960)
F: Ženske 41-50 let (letnik 1959 - 1950)
G: Ženske 51 let (letnik 1949 in starejše)
H: Dečki do 10 let (letnik 1991 in mlajši)
I: Dečki 10 - 14 let (letnik 1990 - 1986)
J: Starejši dečki 15 -18 let (letnik 1985 - 1982)
K: Moški 19-30 let (letnik 1981 - 1970)
L: Moški 31-40 let (letnik 1969 -1960)
M: Moški41 -50 let (letnik 1959- 1950)
N: Moški 51-60 let (letnik 1949-1940)
O: Moški 61-70 let (letnik 1939- 1930)
P: Moški 71 let (letnik 1929 in starejši)
Koledar tekmovanj:
1.	tekma: 11.12.1999 MARELA
2.	tekma: 15.01.2000 MEDVEDNICA S.tekma: 29.01.2000 TROTOVNIK 4.tekina: 12.02.2000 MARELA - finale
Če ste kandidat za sodelovanje na pokalu "SKI OPEN ZASAVJA 2000", morate kot prijavo izpolniti spodnjo prijavnico:
Poslati na naslov: SK ZAGORJE-ALPSKO REKREACIJSKA SEKCIJA, Marnova 11, 1410 ZAGORJE ali Rudarska cesta 2, 1412 Kisovec.
Prijave, prispele po pošti do petka, 10.12.1999, se bodo upoštevale pri žrebanju štartne liste.
Vsak prijavljenec bo dobil po pošti tudi kompletne propozicije tekmovanj.
SK ZAGORJE
ALPSKO REKREACIJSKA SEKCIJA
o tekmo savjk 2000"
2 (ustrezno obkro i)
Leto rojstv
Smučišče Marela, sobota dne 11.12. 1999 s startom ob 13.’" uri.
Tvnzlnr,.TiD3 »
2. GRUDNA 1999
r
1080®
21.4.-21.5.
Ujeli boste sebi lasten ritem r a z m i -š Ij anj a. Glava ne b o prenapolnjena, misel bo sledila misli. To izkušnjo prenesite na reševanje zapletenih nalog. A ne pozabite na ljubezen, ki že močno trka na vaša vrata. Št.: 25.
Poskušajte svoje doživljanje bolj uskladiti z zunajimi okoliščinami in ne sanjajte preveč. Na delovnem mestu boste brez dlake na jeziku spregovorili o nečem, kar vas že dlječasamoti. Št.: 7.
Vaše razpoloženje se zelo naglo spre-minja. Včasih še sami prav dobor ne veste, kaj vam manjka. Umirite se in skušajte o stvareh, ki vas motijo, premisliti, preden začnete ukrepati. Partner vam bo v oporo. Št.: 3.
Na
delovnem mestu se boste izkazali s svojo zagrizenostjo, ki “pa ravno vsem ne bo pogodu. Morda vam res primanjkuje posluha za timsko delo. Ne zahtevajte od partnerja, da stalno pleše tako, kot vi žvižgate, saj vam lahko še odpleše drugam. Št.: 2.

22.5.-21.6.
24.7.-23.8.
Čeprav natančno veste kaj želite in kako boste to dosegli, pa ste zadnje čase
24.8.-23.9. P0g°st0 "gotovi. Nekaj toplih
besed vaših najbližjh bo dovolj, da se vam baterije spet napolnijo. Št.: 5.
Otrocitfizdaf o, misijo ir irt^o ra stroj raiir.
V, s snegom pobeljenih, novembrskih dneh, od 15. do 28., seje zgodilo štirinajst živahnih kepic - devet deklic in pet dečkov.
15.11.1999
Suzana Jesenšek, Trg.F Fakina 27, Trbovlje - hči Nina
16.11.1999
Nataša Razpotnik, Krače 8, Izlake - sin Žan
17.11.1999
Tadeja Novak, Potoška vas 52, Zagorje - hči Lara Novak
19.11.1999
Mateja Podlogar, Log 1, Hrastnik - hči Anja Pavčnik Nataša Pirc Mrak, Gimnazijska cesta 22, Trbovlje - sin Žiga Mrak
20.11.1999
Irena Kaj bič. Jesenovo 41, Čemšenik - hči Monika Janja Cestnik, Novi dom 33b, Trbovlje - sin Gašper
21.11.1999
Jasna Bajrič, Kolonija 1 .maja 20, Trbovlje - hči Vanessa
22.11.1999
Milena Knez, Brunška gora 15, Radeče - sin Mitja
23.11.1999
Irena Jurečič, Trg F.Fakina 24, Trbovlje - sin Žan
25.11.1999
Metoda Judež, Škofja riža 12, Dobovec - hči Tjaša
26.11.1999
Branka Rugelj, Šuštarjeva 13b, Trbovlje - hči Ajda Grabnar Maja Vilčnik, Vrh nad Boštanjem 5, Boštanj - hči Ajda Pirc
28.11.1999
Andreja Murn, C.9.avgusta 61, Zagorje - hči Petra OPRAVIČILO
Komaj smo se v zadnji številki rešili enega računalniškega škrata, že seje pojavil drugi. V prejšnji številki smo namreč pri Tatjani Lagonder zapisali, daje rodila sinaNejca Šuštarja, kar je napačno, saj Nejc nosi priimek Šutar. Za neljubo napako se vsem opravičujemo.
trgovina
Saša Pegan s.p.
Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303
Cvetje, darila...
odpiralni čas: od pon. do petka 16 -18 sobota 9 -12 nedelja 10 -12
Tekali
C	P"J	boste sem in tja v
želji, da bi naredili vse, kar si fpT vfs^ želite. Čeprav \ vam k° to krasno uspe-valo, pa se 24.9.-23.10. vas b0 lotevalo nezadovoljstvo. Potrebujete spremembo, ki bo pomirila vašo dušo. Št.: 23.
Na
delovnem mestu bo vaš trud končno obrodil sadove. Zadovoljni boste, ker bodo vaše dosežke znali ceniti tudi drugi. Preveč nasprotujoča čustva vam v ljubezni onemogočajo, da bi delovali bolj odločno. Št.: 21.
24.10.-22.11.
23.11.-22.12.
Kar razganjalo vas bo od energije. Na poslovnem področju boste s svojim neposrednim pristopom sklenjali odlične posle. Samski Strelci boste navduševali nasprotni spol in če ne boste preveč izbirčni, se vam obeta nova zveza. Št.: 15.
Vsaka dodatna obr-menitev vam bo v teh dneh odveč. Potru-. -ditese le, da ne boste delali preveč spodrs-23.12.-20.1. Uajev. V ljubezni pa se ne držite tako togo. Zagrabite svojega partnerja in ga malce požgečkajte. Št.: 10.
21.1.-19,2.
Zvezde vas vodijo v divje in razburkano nočno življenje. Vendar pa to ne more načeti harmonije, ki vaju s partneijem vodi skozi labirint življenja. Poskrbite le, da bo partnerju enako lepo, kot je vam. Št.: 17.
Kar so bile včasih samo sanje, bo zdaj postalo resničnost. Čaka vas uspešno poslovno življenje, polno dinamike, izzivov in možnosti za napredovanje. Pazite le, da se ne bo zamajala vaša partnerska zveza. Št.:
20.2.-21.3.
NAGRADNA KRIŽANKA + NAGRADNA KRIŽANKA
NAJ VEČJI NARAVNI PARK V VZHODNI AFRIKI, V KENIJI
ITALIJANSKA FILM. REŽISERJA tOLOIN TORIO)
SMUCISCE
NAD
ILIRSKO
BISTRICO
VELJAVA,
UGLED
STROJ ZA MLETJE ČISTILNI KREMEN. PESEK
SLOVENSKI
JEZIKO-
SLOVEC,
FRANČIŠ-
KAN,
NASPROT-
NIK
ILIRIZMA
STANISLAV
NORMA,
VODILO
SINTETIČNI IZOLANT V ELEKT. KONDENZATORJU
NIKOLA
TESLA
DALJŠA
TANKA
UPOG-
LJIVA
VEJA
ČLENAST/
ŽIVAL
LAKOTNIK,
POZRES-
NEZ
JEZIK NA PIRENEJSKEM POLOTOKU
KRSTNI
KAMEN
HUDA
BOLEZEN,
KARCINOM
BULENT
ECEVIT
AMERIŠKA
FILMSKA
IGRALKA
GARDNER
ORGAN
VIDA
AŠKERČEVA
PESEM
SREBRNO BELA, ZELO TRDA
KOVINA (Cr)
OTOK V ALEUTIH
IVAR
AASEN
ANGLEŠKI
KMEČKI
PLES
PISARNA,
URAD
TOMISLAV NFRAI IC
AMERIŠKI
PISATELJ
MILLER
KRIVULJE
AKCIJSKIH
TOKOV
SRCA
PRISTANIŠČE OB PANAMSKEM PREKOPU
POMLADNI
MESEC
DUŠA V BRAHMA-NIZMU
VNETJE
NOSNE
SLUZNICE
SINJA
BARVA
Reka med BiH IN HRVAŠKO
PRIPRAVA ZA ODPENJANJE
VASJA
OCVIRK
JEDILNI
LIST
PRODA-
JALEC
MLEKA
VAS PRI KRANJU
GOSTIL-
NIČAR
PREBI-
VALKA
ORMOŽA
IGOR
DEKLEVA
TANJA
RIBIC
AVTOR:
JANEZ
NADU
REKA V ZAHODNI FRANCIJI
DRUZD"\i
SLOJ
SNEMUIVA STREHA AVTOMOBILA
ANGLEŠKI
PLEMIČ
KRHKA PROZORNA SNOV ZA OKNA
NAS SLIKAR EKSPRESIONIST (IVAN)
SLAST,
APETIT
OSKAR
DANON
MARIJA
NABLOCKA
RADO
NAKRST
IVAN
OMAN
MATJAŽ
TOMLJE
DRAGO
TRŠAR
SVETLA
ZVEZDA
V
ORLU
HRVAŠKI
PESNIK
(ZVONI-
MIR)
NAČIN
OBRAVNA-
VANJA,
TRETMAN
SLOVARČEK’ TAVIANI: italijanska režiserja ČARGO: naš slikar (Ivan) ILL: reka v zahodni Franciji ______________ ' ASKAREL: sintetičen izolant v električnih kondenzatorjih HARDTOP: snemljiva streha kabrioletov
KAJ PA MOŽ?
Mlada žena se oglasi pri ginekologu, ker po letu zakona še ni zanosila. Ko mu razloži svoje težave, jo ginekolog povabi:
"No, gospa, potem pa se kar slecite in lezite na mizo!"
"Joj, prosim ne, vsaj prvega otroka bi rada imela s svojim možem!"
OKOLIŠČINE
"Novak, bodite iskreni in povejte, ste zadovoljni s svojo plačo?"
"Ali sem res lahko iskren, gospod direktor?"
"Seveda, iskrenost je temelj našega življenja!"
"Mislim, da je moja plača v določenih okoliščinah celo previsoka!"
"Lepo, Novak, lepo! Ampak, v katerih okoliščinah pa mislite, da je previsoka?"
"Ce bi jo dobival vsak dan!"
NOČ Z DIREKTORJEM
"Veš, sinoči sem bila z direktorjem!"
"A z našim novim? Povej, kako je bilo?"
"Po pravici povedano, kot v službi!"
"Kako to misliš?"
"Samo govoril je, naredil pa nič!"

...da je 14. julija 1789 v Parizu ljudstvo napadlo in zažgalo trdnjavo Bastiljo ter jo popolnoma izropalo. Prva oseba, ki je prišla čez obrambni jarek, je bil štirinajstletni deček La Reole. Ta čast ga je doletela zato, ker brv, položena preko jarka, ni mogla zdržati teže odraslega človeka.
...da je ■reprezentančna dvorana kraljevega gradu Bal-moral na Škotskem natančna reprodukcija ene izmed scen v Shakespearovi tragediji Macbeth. Princ Albert, mož angleške kraljice Viktorije, je to gle-
dališko delo, ki si ga je ogledal v Manchestru, izredno cenil.
...da so leta 1953 v bolnišnico v Kansas Cityju prepeljali neko Louise Turner, ki jo je napadlo neobvladljivo kihanje. V povprečju je kihnila približno tridesetkrat na minuto. Nadloga je ni mučila samo med spanjem, ko je bila pod vplivom močnih uspaval. Takoj potem, ko seje zbudila, pa je ponovno začela kihati. ...da je v nekem muzeju v Kampenu na Nizozemskem razstavljena ogromna cigara, narejena iz 3.330 tobačnih listov. Dolga je 5 metrov, tehta pa 262 kilogramov.
m
TEMATSKE SLIKOVNE
Uš

Iv V l ~! lvTn~! |
2, GRUDNA 1999
NAGRADNA KRIŽANKA
dnevni bar -nočni klub
Sp. Izlake 9, Izlake,
dnevnega bara in nočnega kluba dvignete na uredništvu časopisa Imperius:	Jakob Kamnikar, Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od
Opekarna 20a, Trbovlje	11.10.1999 do 19.10. 1999 od 7.00
Vsem izžrebancem čestitamo!	ure*
Nagrade	oz.potrdila	lahko
REŠITEV OZIROMA GESLO
nagradne križanke pošljite do 16.12. 1999 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.24/ 99". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo ^ upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca!
Nagrade, ki vas čakajo:
TRBOVLJE
Četrtek, 2.12. in 9.12.1999
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba
10.00	Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Petek, 3.12. in 10.12.1999
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10,05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik
15.20	Muzika-Muzika 16.00 Servis
17.00	Poročila 17.10 Mladinski val
18.30	Servis 18.45 Zadnja poročila
19.00	Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Sobota, 4.12. in 11.12.1999
7.00	Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna
10.00	Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne
18.30	Servis 18.45 Zadnja poročila
19.00	Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00)
Nedelja, 5.12. in 12.12.1999
8.00	Dobro jutro 8.15 Duhovna misel
1.	Bon v vrednosti 10.000 SIT kluba Imperius
2.	Bon v vrednosti 5.000 SIT kluba Imperius
3.	Bon v vrednosti 3.000 SIT kluba Imperius
Izžrebanci nagradne križanke 22/'99
(nagrade prispeva klub Imperius Izlake):
1.	: Bon v vrednosti 10.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: Majda Kofol, Polje 31, Zagorje
2.	: Bon v vrednosti 5.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: Andreja Koder, Cesta zmage 19, Zagorje
3.	: Bon v vrednosti 3.000,00 SIT
8.30	Servis, dežurstva, cicivrtiljak
11.00	Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu
15.20	Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5
19.00	Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ponedeljek, 6.12. in 13.12.1999
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba
10.00	Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje - glasbeniki
13.00	Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik
15.20	Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja
18.30	Servis 18.45 Zadnja poročila
19.00	Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Torek, 7.12. in 14.12.1999
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba
10.00	Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Sreda, 8.12. in 15.12.1999
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba
10.00	Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis
13.00	Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik
15.20	Muzika-Muzika 16.00 Servis
17.00	Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
* Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in
19.00
Ponedeljek
Videostrani, 9:00 Dobro jutro - Dober dan -v živo, 10:00 Zlati zvoki - pon., 11:30 Slovenske zvezde, pon., 13:00 Nedeljski pop express (p), 14:00 Videostrani, 15:00 Dobor jutro - Dober dan; (ponovitev), 16:00 V nedeljo popoldan (P), 18:05 EPP, 18:10 Oddaja ZLTV, 18:40 Dokumentarni film, 19:10 Pesem domača (iz arhiva), 19:10 Videostrani, 20:00 Zasavje danes - dnevno informativna oddaja, 20:20 EPP, 20:25 Glasbeni spot, 20:30 Zadetek v center, športni pregled, 21:00 EPP, 21:05 Adrenalin za vsak dan, 21:20 Brez šminke, 22:00 Zasavje danes (P), 22:20 EPP, 22:25 V krogu - zabavna oddaja, Videostrani
Torek
VIDEOSTRANI, 9:00 Dobro jutro- Dober dan, 10:00 Zlati zvoki - (P), 11:30 Slovenske zvezde (P), 3:00 Kako biti zdrav in zmagovati, 13:30 Adenelanin za vsakdan (P), 14:00 Kramljanja-pon., 15:00 Dobro jutro- Dober dan (P), 16:00 Zadetek v polno, 16:30 Dolina strahov - risani film, 17:50 Oddaja ZLTV, 18:20 Brez šminke- odd. TV Pika, 18:40 EPP, 18:45 Mladinska oddaja, 19:10 IZ STARE SKRINJE : Pesem domača, 19:40 Videostrani, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:20 EPP, 20:25 KUL-T-URA, 21:15 EPP, 21:20 Oder občutkov - odd. TV Pika, 22:20 ZASAVJE DANES (p), 22:45 EPP, 22:50 Nedeljsko popoldne (P), VIDEOSTRANI
Sreda
VIDEOSTRANI, 9:00 Dobro jutro- Dober dan, 10:00 Zlati Zvoki- (P), 11:30 Slovenske zvezde-.(P), 13:00Kramljanja- (P), 13:45 Kako biti zdrav in zmagovati, 14:15 Videostrani, 15:00 Dobro jutro- Dober dan (P), 16:00 Oder občutkov - TV Pika (P),
17:45 EPP, 16:50 KUL-T-URA, 18:00 Fenix & S - oddaja za mlade v živo, 19:00 IZ STARE SKRINJE : Pesem domača, 19:30 Videostrani, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:20 EPP, 20:25 S STARIM MEHOM NAOKROG, 21:25 EPP, 21:30 Videoboom 40, slovenska lestvica zabavne glasb., 22:30 ZASAVJE DANES (p), 22:45 EPP, 22:25 Video top - lestvica. Videostrani...
Petek
Videostrani, 9:00 Dobro jutro- Dober dan, 10:00 ZALTI ZVOKI - pon., 11:30 SLOVENSKE ZVEZDE - pon, 13:00 Kako biti zdrav in zmagovati, 13:30 Kramljanja, (P), 14:15 Videostrani, 15:00 Dobro j utro-Dober dan, 16:00 Oddaja ZLTV, 16:30 Video top - zabavno glasbena oddaja, 17:15 BINGO BONGO- (p), 17:45 Risani film, 18:05 EPP, 18:10 Priročnik za starše, 18:30 Aj'dijo - odd. o internetu, 19:00 Pesem domača, 19:20 Videostrani, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:20 EPP, 20:25 V krogu / KVIZ na TV centru, 21:25 EPP, 21:30 Oder občutkov - TV Pika, 22:25 ZASAVJE DANES (P), 22:45 Videoboom 40 (P), Videostrani
Sobota
VIDEOSTRANI, 12:00 ČESTITKE, 12:25 EPP, 12:30 PESEM DOMAČA, 13:00 Zadetek v center - športni pregled (P), 13:25 EPP, 13:30 Oder občutkov - 3.del, 14:20 Naj spot- glasbena oddaja, 15:05 EPP, 15:10 KUL - T - URA, 15:40 Video top, 16:10 Fenix & S - oddaja za mlade v živo, 17:10 BINGO BONGO - oddaja za najmaljše (P), 17:40 Celovečerni risani film:, 18:25 EPP, 18:30 Pesem domača, 19:00 Oder občutkov 4. odd., 20:05 Videoboom 40
Nedelja
Videostrani, 12:00 ČESTITKE, 12:40 KUHAJMO SKUPAJ -, 13:00 Nedeljski pop exspress, 14:00 S STARIM MEHOM NAOKROG, 15:00 Oddaja ZLTV-, 15:30 Ajd' dijo - oddaja za mlade, 16:00 V nedeljo popoldan - zabavna oddaja v živo, 18:00 Oddaja ZLTV -, 18:30 Pesem domača - iz arhiva, 19:00 Dokumentarni film, 20:00 EPP, 20:05 V krogu, 21:00 Resnice o vinu - (P), 21:30 Potujte z nami (P), 22:00 FILM :, Videostrani
2. GRUDNA 1999
J. J. Jr. G
i.
http: / / members. xoom. com / trbvolje / perkmandeljc ... število pametnih raste kot noro ... Ajfukne ...Oj!...
Kaj je lahko 1. 1948 storil Sloven’c, ki je preveč vneto navijal za Stalina??...
Nič!! Za sedem let je šel na morje ...
„In kaj je lahko 1. 1991 storil SIoven’c, ki je preveč vneto navijal za Miloševiča??...
„??...„
„Nič!! Danes držijo taki vso državno oblast v svoj ih rokah ...!! „
Tista nagraužna tabla za Savo, na kateri piše - DOBRODOŠLI V TRBOVLJAH - pa še kar stoji... Jaz ne vem, ali nihče od odgovornih na občinskih upravah za okolje in prostor, ne bere ZASAVC-a ... Po novem namreč nudijo obe občini v turističnem paketu mimovozečim danonočno opazovanje nasilno meliorizacijsko spremenjenega terena, kije njegadni gostil potjoreško graščino. Obe občini že kar orgazmično tekmujeta, katera bo na mejo med njima navalila čimveč nagravžne svinjarije. Dobr’dj padu zadne dni snejg ...O njega čiščenju pa prihodnjič ... Quo vadiš, Z’sauj’? ...
Ostanimo še za trenutek doma. Tisti, ki ne vedo, kako je izgledal fantastično zasnovan in obenem, kako in na kakšen način je bil nagrajen prvotni in zmagoviti projekt zagorskega parka „Štirih letnih časov,, se danes čudijo velikemu čudežu, postavljenem na bivši separaciji. Ki deluje podnevi kot poligon za avtošole, ponoči pa kot trboveljski britof v svojih najboljših časih .. .Vsako mesto ima pač takšen park, kot si ga zasluži...
Vedno sem govoril, da komaj čakam, da se zgodi slovenska svoboda. Tudi kulturna ... Ker mi potlej ne bo treba, sem upal, več za vsakim voglom postajati z vsakim fajhtnim kulturbundovskim idiotom. Zdaj pa, ko jo imamo, lahko svobodno rečem: s t®emi idioti se jaz ne strinjam ...
Ne morem si kaj, da ne bi podpru pisma, ki so ga v „Šolskem časopisu,, objavili učenci l.b razreda splošne gimnazije iz Našic /R Hrvaška/, ki so povzdignili svoj glas proti vsakodnevni reklami za Barcaffe, portoroške tovarne "Droga". Ta se zadnje čase dnevno sliši na valovih Hrvatskoga radia. Imenovani zaželi svojim poslušalcem ,,dobro jutro,, prav s to reklamo. Kočljiva je ,,le,, omembnost besedice"droga"!, ki v nobeni povezavi v nadaljevanju ne da slutiti, da je tu mišljena "Droga", kot tovarna iz Portoroža, tako da na koncu te banalnosti izpade, kot da nam avtorji reklame žele dobro jutro uz svakodnevnu porciju droge!
ZASAVC - evo „Ima neka transparentna veza,, ... Kaj pomeni transparentnost dela tajnih služb?? To je neumnost!! Kdor izgovori takšno sintagmo, ta je izrekel neopisljivo neumnost ... kajti, kako je lahko transparentno nekaj, kar je tajna ...
Na način, s katerim se slovenska vlada z Avstrijo in Španci bori za domicil nad Lipico in njenimi Lepotci, se vse bolj potrjuje star slovenski pregovor - Žlahta - raztrgana plahta ...
Slovenija je 3 krat manjša od Hrvaške. Postavlja se vprašanje: odkod kar naenkrat toliko predrznosti s slovenske strani napram republiei Hrvatskoj? ... Oj!
In čisto na koncu, za vse tiste, ki so zaražen z virusom Trifail Tribuna ... Zunaj pada dež. Torek je, zadnji novemberski dan. Ležim na kavču. V tej dremavi popoldanski horizontali me odnese v moj notri ... misli ... trudna, svinčena lenoba mi leze v kostni mozek ... od vse te lenobe me napada slaba vest ... in me napada!! ...kako je človek v življenju včasih prisiljen najprej nečemu reči ne, da bi nečemu drugemu lahko rekel da, kako je včasih res dobro stvari pustiti pri miru in ne riniti z glavo skozi zid, temveč enostavno vstopiti skozi vrata. Po tudi če so ta le stranska ... Saj na koncu vseh koncev, življenje naredi po svoje še najbolj prav. Da pa je včasih (poudarek je na velikokrat) dobro temu življenju
tudi malo pomagati. Hočem reči, v teh časih je čas včasih (poudarek je na velikokrat) tudi in še kako dragocen. Zato!!! Življenje je prekratko, da bi si dovolili, da nam ga drugi režejo po njihovih trenutnih potrebah. Mi pa, da bi samo stali ob strani ?? ...
... to je to za ta četrtek ... Oj! ...
KLEPETAVI SVETNIKI, NEBORBENI IZLAČANI, BORBENA VESNA, ODPADKI IN POLOŽNICE, BEDAKI IN BOLNIKI, TO JE ZDAJ VPRAŠANJE, NOVO ROJSTVO DEMOSA.
Kljub dobremu vodenju občinskega sveta Zagorje, vodi ga strogi Janez Vovk, se nemalokrat zgodi, da nekateri svetniki med sejo tako glasno klepetajo, da se govornika ali govornico, ki mu (ji) da besedo g. Vovk skorajda ne sliši. In to kljub temu, da so govorniki (ce) ozvočeni (e). Torej rumeni karton za klepetave svetnike.
Izlačani (tako občinski kot krajevni svetniki), ki se nemalokrat pritožujejo, da jim je v proračunu namenjeno premalo sredstev (tolarjev), začuda na zadnji seji, ko so obravnavali predlog proračuna za leto 2000, niso glede tega imeli nobenih pripomb. Torej bi lahko sklepali, daje v proračunu za Izlake namenjeno dovolj denarja, ali pa se pač pritožujejo in »bentijo« na nepravih mestih.
Naša nekdanja sodelavka in sedaj občinska svetnica iz liste LDS, Vesna Cvetič, je dokazala, da ji niti strankarska disciplina (ko gre npr. za glasovanje) ne more vzeti svojega lastnega mnenja. Ko so glasovali o zadevi Cocič, je trdno stala za svojim prepričanjem v svoj prav in ne v prav LDS in župana in glasovala v nasprotju s svojimi kolegi iz vrst LDS. Bilaje tako prepričljiva, daje prepričala še nekatere tovariše iz LDS in tudi druge svetnike. Da so njeni »nasprotniki« zmagali, so morali »na hitro« pred glasovanjem poklicati vse razpoložljive moči. In zmagali so. Kljub temu pa Vesni pohvala in »klobuk dol«.
Če meni ne bi odvažali smeti in mi kljub temu pošiljali položnice, bi naročil kamion in vse zbrane odpadke dostavil pred vrata tistih, ki tako veselo pošiljajo račune za neopravljeno delo.
Nekje sem prebral, daje optimizem opij za bedake. Torej sem nepopravljiv bedak. Priznam, da veliko rajši bedak, kot pesimist s čirom na želodcu ali dvanajsterniku.
V	soboto so besede vodje opozicije Janeza Janše, ob jubileju ob 10 obletnici ustanovitve Demosa, »Še vedno smo tukaj, tukaj bomo ostali- in zmagali«, navdušile številne udeležence v kino dvorani Šiške.
Če gre za ponovno rojstvo Demosa, ki nosi naj večje zasluge, da smo dobili svojo državo, potem so tisti, ki imajo do te države in do državljanov mačehovski odnos, če drugega ne, vsaj malo zaskrbljeni. Za svoje pozicije. In prav je tako.
POZIV ZASAVČANOM
V	prejšnjem likofii smo vas pozvali, za kaj bi vi namenili del denatja »prišparanega« na račun manj razkošnega novoletnega okraševanja. Na uredništvo je prispela ena sama dopisnica. Neznana bralka iz Trbovelj je zapisala: »Naj gre denar za štipendije in ne za okrasitev.«
Seveda, ste pa še naprej vabljeni, da predlagate zakaj bi vi porabili privarčevani denar. Pa prosimo, podpišite se. Bomo zagotovo diskretni, če boste vi tako želeli.
Igor Gošte
Štipendijsko zavarovanje
Rentna zavarovanja
^ zavarovalnica triglav,
Darilni ček Banke
Vedno pravo darilo
,	/’	jk Mm
- i

\
J

#

f

mmm

banka zasavje
Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke