j,» prainikuT. „od odprsviti. To so rekli sodaH-ti desetletja pred njimi! Pa pridejo oni, katerim se naj-Ij vrti v glavi In poklmajo, da tsko. (Socialistom nočejo pe-^imati—bi bilo greh!) Nato se >rnejo na peti in zajavkajo: s, dobro, kaj pa bo z onimi, so zapravljivi? Zapravili bo-ves zaslužek in stiskači bodo pograbili in vse ostane pri irem!" til IZJEMNEGA STANJA CDET AKTIVNI Iti hA IIVIVI Rooeevelta bi radi pridobili za 'ustanovitev napol diktatorskega režima. Marsh svari novoizvoljenega predsednika pred temi spostoU Washington, D. C.—e gre v glavo. Kakor tistemu irvatu, ki je rekel: '<5e ne bo esarja, komu bom pa davke plaval?" f»-. , . Tudi tehnokratje so še na polovici poti. (Najvažnejše vprar «nje pri strojih je laetnütvo trojev. To nas bolj zanima kot produktivnost. Tehnokratje še liso prišli do tega vprašanja. • • • Medtem, ko se tehnokratje in denarokratje prepirajo, če je de-iar žare* tako salamensko po-reben sli ne, Je farmareko mestece Le Roy v Kanadi demon-triralo v praksi, da se 1 »vi brez denarja. | Prebivalci tega mesteca In okolice ti ve od slrarske tovarne, i kupuje mleko od farmarje^ ln produciré sir. Nedavno tega je «lina banka v tistem kraju odrekla kredit tovarni. Tovarna Je bila v «tiski za gotovino, da Iz-Pltfa farmarje za mleko. Kaj naredili? Lastniki tovarne so natisnili kupone ln jih dali farmarjem namesto denarja. Far-nurji so vseli kupone in trgovci v mentu so vzeli kupone od farmarjev za blago. Kuponi so bili takoj "denar." ki je urno krožil. Banka m j« lahko šla solit. je denar? Kaj je vrednot? Vso-kar ljudje potreba jejo in sprejmejo v zaupanju, da J1"« vrednoet. Ce se večina da-»»v<*v v Ameriki zedini, da os «uponi na njihovo delo vrednost, u katero se lahko dobi blago vseka vrste, so kuponi vrednost, *» Je ne more nihče pobltL _ 2M v«J«l»to1n srebro, ki le-¥ shrsm- n* ^ leži tam — z* nas ni * ^ ^ v#¿ín* hoče, ni Z***- rMes kolikor je vrad- ¿ tS"* ? Uklno Porabo; če J včina hoče in verjame, da ' vsaka unča zUU vredna ovega tipa. Sugestije teh ljudi, pravi Marsh, niso nič drugega kot posladkane zahteve po diktaturi. "Zadnjič je vaša atranka prišla na krmilo radi obljube, da nas bo obvarovala pred vojno, čeprav so Wilson ln pravi lastniki demokratske strsnke deželo že prej tsjno zspletli v vojno," pravi Marsh. "Wilson je pristal na zahtevo, naj reši kapitalizem, obenem pa je inavguriral dobo ttktaturl, S obotavljali zateči se k strahovladi, v kateri pa ne more biti rešitve za deželo. Za sedanji položaj v New Yorku niso odgovorni le tamma-nitl, v Philadelphiji republikanci in v Chieagu obe stari mašl-nl, marveč tudi zemljišč ni špe-kulantje Morgenthauvega kalibra, ki nočejo plačevati davkov. In ti špekulanti z bankirji vred Imajo v resnici v rokah tudi mestne vlade. Mesto New York je po Izjavi kontrolorja plačalo #248,267,148 za zemljišča, ki jih je nabavilo v javne svrhe.. To je 200 milijonov več kot bi znašala plačila, če bi bila vrednost zemljišč pravilno obdavčena. In Morgenthau se je proti takim davkom vedno boril." Glede protekcije vlagateljev in malih investorjev Marsh suge: «tira, naj vlada prisili bankirje ln zemljiške špekulante, da jim povrnejo izgubljene ali riskirane vsote, ker eo ti el$m«ntje deloma odgovorni za Izgubo prihrankov, ker so se ljudje ravnali po navodilih teh špekulantov in bankirjev. Zemlja zavarovana s "vročim pasom" 40 milj vtaoko Pasadena, Cal.—«Profesor Be-no Gutenberg Je dejal zadnje dni pred tukajšnjim astronomskim ln fizikalnim klubom, da Je zemlja zavarovana pred meteoritl z vročim pasom nahajajočim se 40 milj visoko v ozračju." Meteoritl neprenehoma bombardirajo od zunaj zemeljsko atmosfero, toda v omenjenem pasu se raztope in le malo jih pride skozi na zemljo. « $20.67 aH povprečno šest dni dela—tedaj je tako. Za bankirje je zlata vsluU nenadomestljive vrednosti. Lahko jo kontrolirajo in se z njo Igrajo kakor hočejo. Za delavca, vsakega reveža, Je pa zlata valuta prekletstvo, ki ga davi In pripravi da umre gladu poleg kupa živil ali zmrzne poleg gorke hiše. In socialni sistem, ki še trpi to naj I večjo barbarsko abtuidnost. se ponaša, da je najpopolnejši In od nekega Boga poelan! A Norost! Devetkrataa norost! Podpiranje bednih v Illinoisu Tajnik državne pomožne komisije ne verjame v izboljšanje situacije Chicago.—(FP)—Wilfred 8. Reynolds, tajnik državne pomožne komisije, estimlra, da bo njegova organisacija potrebovala najmanj 92 milijonov dolarjev, ali $1,760,000 na teden, za aekr-bo žrtev depresije v tekočem letu. Is Reynoldsovega~ poročila je razvidno, da komisija dvomi, da je prosperiteta za ogloif. "Zavedamo se, da je naš proračun za tekoče leto le približen," pravi Reynolds v svojajh poročilu, "toda ne vidimo nika-kih znakov, da bi se zahteve po podpori v prihodnjih mesecih znižale." Stroški oskrbe brezposelnih v Illihoisu so lansko leto znašali $48,660,000. Država je doalej prejela od vladne korporaclje za rekonetrukcljo financ nad 26 milijonov, ostalo vsoto pa ia drugih virov. Največ denarja ZS( nasičevanje brezposelnih ae po- države; troši v člkaškem okraju, kjer je " na listi dobrodelnih organizacij nad 160,000 družin. FOANCOZI IMAJO VELIKO ORANJE GLEDE DOLGOV Namigujejo, da Imajo od Roose-J volts tsjno zagotovitev za revizijo Mmoliai Ihmi "xímivM®" * m ' ■■ iiá—rito rsd pa bfcvidel centralnokon-trolo pod "mojateraklm a* loara*- Ü63? ■ir*- lomflko Rim, 11. Jan.—Diktator Mus-aolinl je včeraj govoril s rsbin-cem A. H. Sil ver jem iz Oleve-landa, O«, in mu je povedal* kaj misli o tehnokraciji ln ameriški situaciji sploh. Rekel je, da ideja tehnologi ske vlade se mu nič ne d< misli pa, da Združene drža1 trebujejo "centralno ekonome! kontrolo pod centralnim moj-sterskim umom." Mussolini je dejsl, da je nekaj slišal o tehnokraciji Iti priznava, da je tehnologija potrebna za človeka, ampak to ša ne zadoetuje; človek ni samo tehnološko, temveč- tudi kulturno, politično in moralno bitje. Tehnologije je le msjhen del soclsl-nega življenja. Dežela kot je A-mertka bi morala imeti centralno kontrolo svojega ekonomske-ga življenja na tak načia kot danes kontrolira zvezno armado in mornarico. Infliaenca kosi v Evropi London, 11. jsn. — Influenca v dveh formah, v prsih in dro-bu, pometa Anglijo ln zapadne dele evropskega kontinenta. Samo v Blrmlnghamu je že 600 *• seb umrlo in na tisoče je bolnih. Pariš, 11. jan. — Francoska javnost je polna govoric o nekih "tajnih dogovorih" med predstavniki Francije in visokimi političnimi osebnoetml v A-meriki glede vojnih dolgov. Govori se, da je revizija dolgov zagotovljena Čim novi ameriški predsednik Roosevelt nastopi službo. Baje se Rooeevdt strinja, da je Francija zadržala svoje plačilo obroka s dne 16. decembra. 1 Te govorice so prodrle tudi v francosko zbornico. Senator Da-mecaur je te dni izjavil, da obljuba Amerika glede revizije dolgov datira od leta 1091, ko je premijer Laval obiskal Združene . . takrat je predsednik Hoover obljubil Lavalu, dal Združene drŽave pristanejo na' revisijo dolgov, če Francija pristane na znižanje nemških reparacij. Predsednik Roosevelt nšora gotovo vedeti o tem. ; Uradnih potrdil za te govorice seveda ni. Med tem pa se razvija nova politična kriza v Franciji, tfnančni minister Cheron je predložil načrt novih davkov za balanciranje budgeta in je zagrozil, da noVa vlada poda ostavko^ če ne bo načrt sprejet V zbornici je velika opoaicija proti zvišanju davkov. •t-n K ptau Rutleganiko Chicago. — Kakor Caponajev butlegarski slndi-znižal ceno nepostavnemu na $46 sod na debelo—prej $56—In na 20c vrček (štajn) na drobno. Prej je bil 26c vrček ln za obdržanje te cene so butlegarski gangefti med seboj pobili najmanj 200 konkurentov, ki so znišali cene. Toda terorizem ni nič pomagal; vedno več in več butlegarjev znižuje cene ln v mnogih pivnicah prodajajo pivo po 16c vrček. Kriza in businesa je slab. Aleksander amputira Hrvate? Pribito*! piše v svoji knjig«, da je kralj sagroeU Hrvatski Dunaj, U. jan. — Tu se je raznesla vest, da je jugoslovanski kralj Aleksander že tako sit upornih Hrvatov, da je pripravljen storiti, kar hrvaški separatisti zahtevajo — odrezati Hrvatsko od Jugoalavije. Na U način bo srbohrvaški spor najhitreje rešen. Te dni je v Parizu izšla knjiga z naslovom "Diktatura kralja Aleksandra," katero je spisal in izdal Svetozar Pribičcvlč, mani srbski disident, ki je bil nekoč prijatelj Alekaandra. V tej knjigi piše Pribičcvlč o razgovoru s kraljem leta 1989. Aleksander je rekel, da "rajši odreže Hrvate od Jugoslavija, kakor da bi Jim dal avtonomijo v federaciji." TmñimuA V okraja Christisn ae emejo zborovati aa valiti. Apelirajo Na Columbia, S. C. — Govcrner South Garollne je 10. t. m. spremenil smrtno jjbsodbo Bcstrice Ferguson Snipea v dosmrtni zapor. Mrs. Snipea, 20-letna morilka, ki je priznala, da je ubila policaja z njegovim orožjem, je nosna In Ima poroditi v nekaj tednih. Ta okeiščina ji je prinesla pomlloščenje od smrtne kasni. stvo državljsaaklh pravic SpringfloM, IE—^Progresivna rudarska unija ja v torek poslala apel na novega goveraerja Homerja, naj zaščiti uetavne pravice državljanom v okraju Chrlstlan, kjer »o zadnje dal nemiri v teku. Apel ca glasi, da so lokalni oblastniki, predvsem šerif, usurplrall vse pravice ln nastopajo s terorizmom proti članom progresivne rudarske uniji* Clanl na smejo zborovati, prepovedane so Jim volitve in ne smejo plketiratl. Govcrner ja obljubil, da bo zadevo pretakal. Povabil Je k sebi vodilne častnike, ki poye!Jujtjo milici v nemirnim okraju, da se informira o položaju. Progresivna rudarska unija ae je tudi obrnila pa sodišče ia In-junkcljo proti šerifu Weinekeju, naj mu sodišče prepove ovirati rudarje v Izvrševanu njihovih državljanskih pravic. (PološaJ v omenjenem okraju, v okolišu Taylorvills, Je zelo napet. Tam so zadnje postojanke Lewisovih unij v Illinoisu ia kot vsa kaže, lokalni oblastniki pomagajo Lewisu in PeabodjrJovi premogovni družbi z namenom, da se uniči vse gibanje progresivne rudarske organizacije. Obsedno stanje na ftpanakem Madrid, U. jan. — V mestih, kjer so zadnjih par dni divjali krvavi izgredi med komunieti in monarhJstt, je vlada razglasila obsedno stanje. Včeraj al bilo večjih nemirov. Okrog 40 oseb Je bilo ubitih v uličnih bojih.l EKONoaraiPO- ROČAJO OBDAVČENJE KAPITALA Rsakckmarji v tabor« starih strank ee Izogiba Jo diskusijam o tem vprašaaju Washlngtoa. D. C — ila obremenjena a dolgovi, Je prišla v roka bankirjev ln zavarovalnih kompanlj, vzdrževanje a laatnine pa jo zvezano z velikimi stroški. Tovarne, apart-mentna poslopja, hoteli, trgovine in farme niso vač viri in pro-duoenti dohodkov. Postalo je jasno, da so potrabai drastični koraki sa ršitavriranje kupne sile mlHjonov ameriških družin. Potrebna je rodtatribueija bogastva, drugače se največje ameriške institucije in zavarovalne družbe ne bodo mogle Izogniti polomom In bankrotom. Senatni pododeek za denarne n bančne zadeve, kateremu na-čcluje senator Norbeck In čigar preiskovalci proučujejo vzroke K »loma Kruoger k Toll in Lee, Igginson 4 Co„ bo v kratkem otvoril Javno zaslišanje. Nor-bock se sicer obotavlja pri preiskavi finanttlh špekulacij, dali va, da i odlašanjem razkritja kiparlj, pri luiterlh so ameriški ivdtorji izgubili milijoni T" / / 1 • > V / i / • r * i - / / / • ; r '% ^^^^^ \ M A • • " r1 t * v 1 ■ o • • ' i h » »> T 1 V k • * črta In aa 142, kaše, kako podaje mesde In naraščajo taptanfc «bresti v Zdrežcalb državah. I mesde. preorana črta pa sbrcstL Leto 1926 a števMem 100 je pedtags aa U padaaje je. Is legs je rssrldss. ds ee taplsčils ebrsstl aaraela v prvih desetih mesecih tat* 1912 aa 41 _ _____J arjev, ha bor doaegzf ničesat Gotovi krogi Izvajajo aa Nor-beeka silen pritisk, da na bi objavil tajnoatl finančnih manipu-acij, katere so ae vršile z vednostjo avaznega drtavnega da-partmenta. Prav ta pododsek se >o moral bavlti tudi a načrti Inflacije, katere so predložili nekateri člani kongresa. Ekonomi pripovedujejo članom kongress, kateri Jih hočejo poslušati, da je edin Izhod iz zagate obdavčenje kapitala. S tem vlada dobila denar, ki bi u-stvaril podlago za nove aktivnosti na domačem trgu. Postopno obdavčenje bogastva, ki Je v rokah maloštevilnih posameznikov In korporacij, bi bila rešitev. To bi bil prvi korak k ekonomskemu planiranju, ki bi ustvarilo priliko sa upoelltev armadi brezposelnih. Reakclonarji med republikaa-ct ln dsmbkrstl se taogtbsjo dis-kuzljsm glede ohdsvšenjs kapitala, čeprav Je Jasno, da nI drugega Izhoda Iz situacije. Ako ne pride do tega, ja polom obstoje-če finančne strukture neizogiben v prihodnjih par mesecih. Novfaemiri v Nemčiji Berlin, 11. Jan. — Več oseb je bilo ranjenih, dve težko, v včerajšnjih ponovnih spopadih med [fašisti In komunisti v raznih krajih Nemčije. Dunaj. 11. jan. — Policija je našla «60 tešklh bomb v kleti Kurta Barisanija, voditelja av* atrijskih fsšistov na Dunaju. Bombe so bile zaplenjene. Japoaci prodirajo v Jebsl Pelping, U. Jsn. — Jsponsks Invazija kitajske proviaes Jehol se nsdaljuje. Okrog 8000 Jspon-skih vojakov Je vpadlo skozi prelaz Clvmenkov In tamkaj se razvija IJvta bitka. KiUJskI brembovcl se ardito branijo ia zadržujejo prodiranje Japoncev. Traekljeva bšl as aemrtlta Berila, 11, Jan.—Sena Ida Volkov, «-letna hči l^ona Trockl-Ja, Izgnanega boijševiškegs voditelja, je včeraj izvršfla samo-mor s plinom, ko so jo obvestili, da bo Izgnana ta Nemčije. Za-puščs šestletnega sinčka In bdo-ža, ki živi V Rusiji. Trockijcva hči se ai nikdar bavlla i politiko. Četrtek, 12. januabjJ PROSVETA Slan«, preda, političnega kluba, sklical sejo in poročala vam bovs vse podrobnosti. Marsikdo me je že vprašal, če je mogoče, da se uresničijo te-Ije davkoplačevalcev za mestno elektrarno. Tu naj bo povoda-no, da je vse mogoče, samo malo dela je treba in veliko trdne volje. Ker vas je veliko %rez de-la, prosim, udeležujte se mestnih sej. Vriijo se v City Hall vsak drugi in četrti pondeljek v mesecu. S tem pospešite delo cele-gs odbora. ' Matt Kirn, Alderman 1st Ward. Glasovi iz naselbin ŠUncertno gostovanje Lorato, O.—Četudi nas Zemljane obdajajo le megleni, turobni in nejasni dnevi, vendar se sem in tja včasih razpode megle in se prikrade topli sončni pramen do naših src in jih tako bla-žilno in blagodejno ogreva, da se kot vosek tope v veselju. i i Koncert 1. januarja v S. N. domu v Lorainu. Dan sonca. Gostje iz Collinwooda in Cleve-landa imajo vsak čas priti. So U tn. Štirje avtobusi stoje pred Narodnim domom, kot ladje v pristanišču ponosno, kot da bi se zavedali, da vozijo dobre bratske pevske duše. Gostje izstopajo, radostni so njih obrazi. Dobrodošli! Tako se glasi v naših srcih. Krepko mi stiskajo desnico kot rodni bratje in sestre. "Naš Dom" j« odpel. Že žvr-goH sdaj mehko, zdaj mogočno naša sestra "Ilirija" pod spretnim vodstvom g. Rakarja. Že tako z občutkom toži gdčna. Pozt "Mati umrje, zlata mama." Že .pojo srebrno strune, ki jih tako lepo ubira na piani gdčna J. Tr-ček. Že žvrgole kot ptičke v majskem jutru same pevke, ki jih vodi pri piani vrli Rakar. "Good Night" nam pevci žele ubrano, mogočno in milo. Konec. Kako prehitro. Ploskanje. Bel le stoji pred nami. Uvod podaja gdčna. Milavec na piano kot na harfo. "Ponočni pozdrav." Kot blaiilni balzam lije melodija na naša erca. Se bi radi! Dobra pevska duša, navrgel nam je eno. Plut čaka, da bo ga. Plut udar rila zadnji akord v uvodu. Melanholičen je njegov obraz, oči iščejo in sprašujejo nekaj. Zdaj vemo kaj. Že vre iz duše. "Kje prijazne ste višave!" Ploskanje. Ne—še ni dovolj. Usmilil se nas je in nam podaril še eno. Aplavz. Plut je še na odru. Pristopil je Belle. O kako zdaj milo tožita, zdaj razpoeajeno skačeta in zopet jokata: "Ko so me zibali, mamica moja." Se in še bi radi—kako brezsrčni amo. Vsa "Zarja," naša sestrs, je pred nami. Na čelu jim vrli g. Ivanush. V ospredju na desni ga. Simcic, gdčna. Milavec, na desni Belle ln Plut. , Piano mogočno doni. Milavče-va imitira cel orkester. Že izvajajo odlomek iz "Marte.". Zbor gigantsko doni, vmes solisti. Ga. Simcic kot slsvček žvrgoli. Mila včeva kot čelo polno kroži, Chicago — Jos. Gregor, star 47 let, je Izvršil samomor v svojem stanovanju, 1016 W. 20th Place. Odprt je plin in se zadušil. Našli so ga v pondeljek, toda dognali so, da je ležal mrtev ed zadnjega petka. Vzrok je bil spor a ženo. Raz-družila sta ss ln ona-je stanovala v ospredju hiš* Id je bila skupna last obeh, on pa v oaadju hiše. Žena je tudi vložila tošbo ta ločitev zakona. Ona Ima enega otrtoka Is prejšnjega zakona. PROSVETA An j« zdravniška pomoč ne pomagala. Orožniki zasledujejo zdaj morilca, ki sta pobegnila in skrivata. NiM> ThoraraldeeBovi! — Poročal^8"™' da je neki češki novinar odkril v laškem Pravili- ¡Ju OZ. kopališču na stenah dvo-Se več kiparskih del (reliefov) slovitega dansk^a kipar-ia Thonvaldsena. Kiparska ae-Ia 80 bila pod belo plastjo ometa popolnoma ohranjena in nekatero od njih nosijo celo pod-pise Thorwaldsen fec." To je v češ kem novinarju razumljivo zbudilo misel, da so viwkakor o-riginsli in da predstavljajo milijonsko vrednost. Slučajno pa se je takrat mudil na Stajerakem naš strokovnjak, konservator ljubljanskega muzeja dr. Fran ¡Štele, ki si je takoj M ogledat te reliefe. Ugotovil je takoj, da je bilo veselje prenagljeno. Gre ;e za kipe in reliefe, ki so nekateri signirani, nekateri pa ne. Niso pa originali, marveč samo copije Thorwaldsenovih origina-ov. Takih kopij pa je na «vetu mnogo. Tudi je nemogoče, da bi jih bil izdelal mojster že zaradi tega, ker je bilo laško kopališče osnovano deset let po Thorwald-aenovi smrti Navdušenje je bilo torej zaman. Konzumno društvo dobilo moratorij. — Konzumno društvo za liovenijo, največja delavska zadruga v državi, s sedežem v ¡jubljani in z mnogimi podružnicami širom Slovenije, je nedavno zaprosilo ministrski svet, mu prizna zsščito po fi 6 zakona o zaščiti kmeta. Ministrski svet je Konzumnemu društvu dovolil, da se sme poslužiti ;ega paragrafa. Ker pa Konzumno društvo le delno vrši funkcije denarnega zavoda — sprejema namreč hranilne vloge ovojih članov-konaumentoiv — je ministrski svet na predlog trgovinskega ministrs Izdal poeeb-no uredbo, po kateri bo poslej poslovalo Konzumno društvo kar se tiče članskih denar, vlog pri njem. Stare denarne vloge bo društvo poslej izplačevalo le iz razpoložljivih likvidnih sredstev, ki jih bo druttvo dobilo z vnovčenjem svojih starih terjatev, nove vloge pa mora izplačevati brez omejitve. Uredba določa tudi, da eme društvo prodajati 'živila in druge življenjske potrebščine proti gotovini. Za izplačilo starih obveznosti mora Konzum. društvo porabiti najmanj 50% od znesks, dobljenega od prodaje blaga v prvih šesMh mesecih po u vel javi jenju uredr be, po preteku te dobe pa najmanj 76%. Za ostanek lahko društvo kupuje novo blago le, če je to neobhodno potrebno, kar mora dovoliti komisar trgovinskega ministra, ki je imenovan za nadziranje poeiovanja te velike zadruge. Uredba predpiauje tudi, da mora uprav, odbor Kon-zumnega društva pričeti v sporazumu s komisarjem s sestavo načrta ¿s likvidacijo blagovnega oddelka društvenega poslovanja v cilju ojačanja lastnih sredstev, povišanja likvidnosti in čim večjega znižanja zavo-dovih režij. Za čaa trajanja te zaščite ni mogoče iztožiti etarih terjatev nasproti društvu niti ni mogoče voditi proti društvu ekr wkutivno postopanje. Konzumno društvo ima okrog 16,000 9* družnih člznv in je največja kon-zumna zadruga v državi. V zti-ske je zašla zaradi gospodarske in denarne krize, ki je poleg kmetov zadela najbolj delavce. SUr rudar vrnil — V hrast-niški ubožnici ob 8avi je Umrl Pred nekaj dnevi 86-letni upokojeni rudar Ivan Močnik, ki je valjal zs najstarejšega radarja v Hraetniku. V rudniku je delal 33 let, v pokoju je preživel Prav tako 88 let. Pokojnine pa J* Prejemal kot kronski upokojenec samo 9 Din na mesec Sta-[»Jrfa J« preživel pri sorodnl-"in. a ko je te stiska rszgnala n* *rsiH, je moral v uho*, nio. Dne 16. dec. je umrl. 7* javna del. ta "JnomsAne sleje Poročali smo že, da je finančna minister zahteval poleg proračuna š« dovoljenje izrednega »redita v znesku nad 170 ntill-i2?r dinarjev, ki se bodo raz-d;;1'1' ne vsa ministrstva. Od ta-** odpade 50 mllijoaov sa sod-^ministrstvo, ki j,- «daj na h 5 mašnega prebivalstva v pasivnih krajih, 10 milijonov za podporo brezposelnim, 86 milijonov pa za izvedbo javnih del, pri katerih se zaposlijo brezposelni. Za Slovenijo je določenih: za prehrano siromašniih slojev 400,000 Din, sa podporo brezposelnim 1,800,000 Din in za javna dela 4 milijone. . Za podeljevanje teb podpor je bil izdan poseben pravilnik. Kakor rečeno, bo v te svrhe porabljen dsnsr, ki ga bo dobila država s povišanjem davkov in taks za eno leto. Mnoge takse so povišane za 50 do 100' <. davki za 1 do .5%. Povišanje davkov in taks zadene seveda v prvi vrsti kmete in delavce ter uradnike. Ti naj plačajo s povišanimi davki 170 milijonov, od tega pa bo porabljenih 60 milijonov Din za podpiranje siromašnih krajev, brezposelnih in javnih del. Tako bo spet delavec, kmet in uradnik dal podporo brezposelnemu delavcu, ' obubožanemu kmetu in siromašnemu uradniku. Umrli so: v Novem mestu odvetnik dr. Anton Furlan, star 63 let, v Mariboru,Franc Golob, tajnik posojilnice, v Rušah, v ljubljanski bolnici mlada Zorka Fakin iz Kranja, v Sostrem pri Ljubljani 72-letni France Prus-nik (Selanov oče), v Mariboru mizar Rupert Eisel, star 80 let. Skrivnostna smrt. -—.Dne 21. novembra so našli v Salovcih v Prekmurja obešeno 8-1-letno starko Ano Lebševo. 2ivela je v zelo težkih razmerah in zato so ljudje zatrdno mislili, da je Žla se zdaj raznesle govorice, da starka hi umrla naravne smrti, v prostovoljno smrt. Ker pa so marveč se je zgodil nad njo zločin in so jo zločinci potem obesili le zaradi tega, da bi prikrili dejanje — je zdaj sodišče odredilo ekshumacijo trupla. Truplo so pregledali in dognali, da je starka res umrla nasilne smrti. Tudi so orožniki že aretirali tri osumljence in jih odvedli v mariborske zapore. gpe^Sga hlapca sta umorifl» Zgodilo se je v Most ju pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah. Dne 20. dec. so se zbrali v žga-njarni pocestnice Toplakove trije hlapci: 2B-letni Lovrenc Bru-men, uslužben pri posestniku Toplaku, okrog 18 let stari Jakob Mergeduš in isto toliko'stari Anton "Slana. Kuhali so žganje ter si ga seveda tudi precej privoščili. Nazadnje so se po stari navadi sprli, baje zaradi neke ženske, s katero je imel ljubezensko razmerje hlapec Brumen. Stepi i so se, pri čemer ps je Brumen pobegnil v hlev ter legel spat Ostala dva pajdaša sta ga Iskala in čez nekaj časa našla spečega v helvu. Planila sta nanj ter ga začela obdelovati z nožema. Suvala sta vanj ter mu prizadejala 16 vbodov, od katerih je bilo nekaj absolutno smrtnih. Brumen je izkrvavel. Ko sta hlapca opazila kaj sta storila, sta pobegnila v noč. Ko so kasneje našli Brunuta mrtvega v hlevu, so obvestili oblasti, sodišče je odredilo obdukcijo trupla, ki jo dognala, da je dobil Brumen 16 vbodov, od katerih sta bila dva absolutno smrtna. Prerezano je imel žilo odvodnioo na dveh mestih in bi tudi takoj- se Nova cesta na Dolenjskem.— Banska uprava je izdala odlok za gradnjo ceate Za gorica (Bič) —Sela pri Sumberku. Cesta bo dulga blizu dveh kilometrov. S tem bo občina Sela pri Sumberku zvezana z državno cesto v Radohovi vasi. Vaščani ob tej bodoči cesti so zahtevali to cesto baje že okrog 50 let in šele zdaj se jim obeta izpolnitev te želje. S tem bodo ti kraji dostopni tujskemu in trgovskemu prometu. Stroške bodo krili banovlnski zaklad in okraja Litija ter Novo mesto do polovice, drugo polovico stro&kov pa občine ob tej cesti. ' > T I l. I V NOVICE IZ IDRIJE Smrtna nesreča v rudniku se je pripetila 10. dec. Ponesrečeni Kari Berlei (slovenska oblika je Beričič) je bil zaposlen pri črpalki v Francovem šahtu. Eden vzvodov, s katerim se »spravi črpalka v pogon, je udaril Bericija tako nesrečno, da je bil na mestu mrtev. Bil je med rudarji znan kot zveet hlapec fašistov in so se ga domači rudarji zaradi tega res bali. Celo govoriti se niso upali v njegovi prisotnosti. — Umrl je pri rudniku zaposleni Franc Maksi Štirideset let je delal pri rudniku kot zidar, imel je hud revmati-zem, ki mu je zdaj podlegel. — V idrijskem rudniku se razmere zmerom slabšajo. S 15. decembrom so iačeli delati le po 5 dni na teden, mezde pa mislijo precej znižati. — Strelske jarke gradijo v Idrijski okolici, s zdsj na zimo so dela prekinili. Delavci, ki kopljejo jarke, so po rodu vsi iz srednje Italije ta jim je prepovedan vsak stik z doma-čini-Idrijčani. Vojaške priprave. — Italija na vso moč utrjuje svojo moč v Primorju. Povsod gradi trdnjave, ceste, predore, kopi^ strelske jarke, zida kasarne, zine in barake. V Podgradu stri so dogradili vodovod njen vojaštvu. Sezidali so že občinsko bolnico, ki jo bodo v potrebi uporabili za vojni lazaret, In začeli so zidati veliko kasarno. Nedaleč od tam, pri Račicah so postavili 16 vojaških barak. Povso<^£ pripravljajo. Dve smrti. — V Gorici je u-mrla 10. decembra Marija Bra-tuž rojena Simšič, vdova po pokojnem Francu Bratužu. Težko jo prenašala preganjanje svojih sinov, ki so morali pogosto v ječo in ie je sin Alojzij šele pred tednom vrnil iz pregnanstva po-miloščen. — Pri Kobaridu pa se je smrtno ponesrečile Amalija Cerne, poročena Stres. Nalagala je drva na vzpenjačo, pri tem pa jo je syeženj drv tako močno udaril po glavi, da se je onesvestila in umrla. Ustreljen. — Finančne straže v Primorju silno vestno stikajo za tajnimi žganjekuhJ In postopajo pri tem zelo strogo. V Vipavski dolini je gorečnost flnsn-carjev zahtevala smrtno žrtev. Nekemu fantu Bandlju iz Svine-ga pri Rihembergu so ns lepem ponoči zaklicali Stoj, fant je preplašen začel bežati, financar-jl pa so strsijall za njim In ga smrtno nevarno ranili. Seveda je bil fant brez kakšnega graha. Prebijali so ga v goriško bolnico, kjer je najbrž že umri, ker je bilo njegovo stanjs zelo slabo. Manj naturalizacij v L 1932 Visoke pristojbine za naturalizacijo ob sedanjih razmerah so bržkone poglavitni vzrok, da je bilo 1. 1038 manj prošenj za naturalizacijo. Po poročilu natura-lizacijskega komisarja je bilo v fiskalnem letu od 1. julija M81 do 80. junija 1962 vloženih le 101,846 prošenj sa "prvi papir." Povprečno število teh prošenj je bilo v prejšnjih 10 letih 2»2,000. Tudi število prošenj za "drugI papir" je bilo izjemno niako in število izdanih državljanakih papirjev je bilo najmanjše od leta 1017. , Skupno število naturalizlranih inozemcev je v minulem fisksl-nem letu znašalo 136,600 Od teh približno 20,900 se je rodilo v Italiji, 18.000 na Nemškem 14,000 na irskem, 14,200 na Poljskem, 10,000 v Kanadi, 4000 na Švedskem in približno ravno toliko v Cehoslovakiji, 2974 v Jugoslaviji, nekoliko manj na Norveškem, 220 na Madjarskem itd. Sedanje naturalisacij*o poeto- Spremembe v naturalizacij, skem postopanju so vsaj deloma odgovorne za manjše delovanje na naturalizacijskem polju, dssi so bile nekatere spremembe vpeljane v avrho, da se vzpodbuja k naturalizaciji. Najbolj radikalna sprememba v zadnjih letih se tiče načina pri dobivanju "prvega papirja." Poprej ta stopnja v naturalizacijskem postopanju je bila povsem nekaj neformalnega. Vsak inozemee je mogel priti na sodišče, izpolniti tiskovino, plačati pristojbino in dobiti takoj svoj "prvi papir." Po zakonu od 9. marca 1009 pa je kongres določil, da nihče ne more dobiti izjave o nameri ali "prvi papir," ako ne dokaže, da je bil zakonito pripuščen v Združene ddžave. Neka olajševalna sprememba k tej določbi je bila uvedena šele letoe maja meseca, ko je kon-napravil izjemo za one ino-. ki so bili prlpuščsni v Združene države pred dnem 20. Junija 1906 (t. j. dnem, ko je bil uveljavljen sedanji natura lizaclski zakon.) Ljudje, ki so prišli pred tem dstumom, niso prisiljeni dokazati, kako so pri šli v Združene džrsve. V prošlem fiskalnem letu je 181,062 inozemcev zsprosilo sa nstursllzscljo. Iznted teh je bi lo 10 veteranov, ki so Izkoristili ns novo uvedeno olsjšanO postopanje zs bivšs ameriške vojake tekom ^vetovne vojne. Od prosi Icevta prvi ali drugi papir je bilo 808, glede katerih je natu ralizacljaka oblast nsšla, da so bili protizakonito v tej deželi, In bili so prijsvljenl priseljeniški oblasti v svrho preiskave in morebitne deportaclje. Od skupnega števila izvršenih naturallza-cljsklh prošenj (141,669) je bilo le 5478 odklonjenih od sodnikov in v polovici teh slučajev nI prišlo do povoljne rešitve, ker prosilec sam ss ni dsljs pobrigal. 796 prošenj je bilo odklonjenih redi nezadostnegs morslnegs značaja In 804 radi nesadostne-ga znanja. Le v 14 slučsjih ja bi la prošnja odklonjena, ker dotič-nik ni služil v smeriški vojski tekom svetovne vojne. Kakor se zdi, oprostitev od vojske tekom vojne nima več nikekegs vplive, rasen v onih natursUaocMskih o-krsjih, ki iipajo središče v me- stih Salt Lake City, Seattle in San Franciaco. Prevare v aatasaMaaeijskem pe- Department of Labor stjs pri-sadevai istrebiti vsako korupcijo in prevaranje v sveži z naturalizacijo. Razne organizirane skupine, ki so dobivale mastne dobičke a potvarjanjem zapiskov priseljeniške oblasti, in pravcate "tovarne" za na£uraliziranje 1-nozemoev v New Yorku, Ghlca-gu, Bostonu itd. so bile razkrinkane. Bilo je mnogo aretacij Hn 97 oseb je bilo obsojenih v zapor. Mnogo papirjev in spriče-vsi, dobljenih potom goljuftje, je bRo proglašenih neveljavnim. Krog 600 slučajev je še vedno nerešenih, v katerih oblast zahteva, da se državljansko spričevalo razveljavi.—-FLIS. odklonila posrtdo- Commonwealth es ne bo pogajala s študentl-etavkarji Raski delavci pri grada jI po — (FP) — Jane A-* dame ni Imela sreče v vlagi po» sredovaike med Commonwealth dela veko šolo v »Meni, Ark., in 84 študenti, ki se pred par ledni zastavkali. Direktor šole'Luclen Koch ji je odgovoril, da so vrata šole odprta vaem stavkarjem resen treh, ne bo se pa pogajale z njimi kot s skupino. « Mod prijatelji te radikalne nesektaške šole je incldeot po* vzročll večje zanimanje in tudi razburjenje, poeebno ker je šola policijsko izgnala dva študenta ln voditelja stavke; &ola pravi, da sta to akcijo iszvala ln želela postati mučenika. Nadalje pravi diraktof», da je bil namen teh dveh «tudentov in komunlatov dobiti kontrolo nad šolo po navodilu stranke In da so ostali študsntje radi svoje neizkušenosti in naivnosti postili le njih orodje. Spor med fakulteto in študenti je pričel, ker se komunisti sahtevall odatranltev nekega inštruktorja, ker ni učil marksizma po komunističnih nazorih. Fakulteta ja to odklonila, študenti zo nato zahtevali med drugim tudi polovico zastopstva v upravi šolo. Ker se vodstvo nI hotelo podati na vsej črti in je bilo prlpravljano dati študen tom le nekatere konoesijs, ss je nepokoj ša povečal in paral Izi-rsl pouki ntkar ja sledila izklju. čltev dveh vodilnih komunistov, nato stavka in demonstrativni odhod stavkarjev Iz šoie.; Tehnokratje atas komunisti t Chicsgo. — Policaj John Shan-non js pred dnevi aretiral dva mola, ki sta delila lstake s vatlom na shod v New Englakd cerkvi, kjer bo psstor Theodore Hume razložil, kaj je tehnokra-cija. Policaj ni vedel, kaj Je teb-nokracija, ali takoj se ma ja posvetilo v glavi, da mora biti ta zver v zvszl s komunizmom. Na komuniste ima hudo piko, zato ja dvojico prignal na postajo in javil, da ja ujai dva rdočkarja. Sartén t Max Sehmld je pogledal letak in zašel je predavati Shannonu o tehnokracijt. — VL dtt, Shan non, tehnokraclja pomeni, da Je avtomobil zamenjal devet konj in jim odjedal eksistenco. Delavec, ki ša deis, drži devet drugih od dela. Ti aha», non imaš službe zato, da je dt-vet drugih mož brez službe. Ampak v tvojem slučaju Ja zams-njan kvečjemu par slamskib dvojčkov, kajti policaj, ki še ge va, da tehnokratje niso komuni* sti — kje Imajo komanfcH shod v cerkvi T — j* fllafr poHeaj In najbolje M bilo, da je brit služ-kol" — Tako Je bilo vprašanje takaekracije rsisns In tehnokrata sta bila Bovaratrjtfv uirt m ai olnoatl Boljše plačani državni uradtfki sklad Ha* Praaetaea, Cnk — (FP) Governerjev načrt, da ee podpre splošni sklad za pobijanje bede med brezposelnimi s "prostovoljnimi" prispevki državnih uslužbencev, se je izjalovil. Tisti, ki Imajo niske plače, so sicer prispevali del evojega zaslužka, ne pa uradniki s visokimi plačami, med temi mnogo sod- \ nlkov. Ker pia«e sa državna^ sluibenoe določa legielatura, fth guverner ne more reducirati, a-ko legielatura ne revidira «ako- • na o plačah. Governer Bolph ee Je nedavno obrnil na okrajne avtoritete t apelom, naj onnačljo vsote, ki i i I» bodo posamezni okrnji petre-bovall sa podpiranje brezposelnih v prihodnjih meeeeih. Od vssh je dobil odgovore, da so zahteve po pomoči velike In da o-kraji sami ne morejo zmagovati bremena. Governer je potem naznanil, da bo vpraAal vladno korporaoljo aa rekonstrukcijo financ za posojilo. Nekateri člani trgoveke zbornice v San Francisou so protestirali proti dajanju podpore lju-dem, ki las tu je j o hiše. Banke ne dajejo posojil hrevpoaelnlm, ako lastujsjo domove, čeprav se nahajajo v veliki potrebi. 8an Francieco Ima na podporni listi nad dvajsst tisoč družin. Držav« bo isdala novo bond-no Izdajo, da dobi potrafen! denar za pobijanje bede med brez. « poeolnlmi, kar so zadevni skladi domslega Izčrpani. Nedavno je bila ustsnovljsna unija u pro-tekcljo brezposelnih, ki zahteva Izvajanje programa javnih del, da se tako da delavcem prilika do zssluftka. Unija daljs sshts-va, naj mesto nakazuje podporo v gotovini, ne pa v Jestviaah, ksr Je slednji način nepraktičen in drag. Konferenre profreN* Gillespie, lil.—Me«na konfr ranča, katere se bodo udeležili reprezentanti progresivnih dele vskih grup In zastopniki krajevnih upIJ Ameriške delavske federacije, ss bo otvorfla v tem mostu r.K Januarja. Konferon-oo je sklical Gillespie Trades A Labor Čemeli. ^ _ Ma konferenci ss bo rszprsv IJslo o načrtih ssvsrovenjg proti brezposelnosti, o neodvisni poli-t./ni skd j I, skrajšenju dolov roka in o kooperaciji med delavci In farma*jL Konflikta! ■■■■ n Sti V Kaliforniji Washlngtoo, D. C.~t>a se človek ne more ssnssti na poročila delavskega departmenta, kadar te nasnanja povsčanjs zaposlenosti, je še snana reč. John R. Alpine, direktor Em-plojrment Service r zveznem de-partmentu sa delo, je nedavno poročal, da se je sepostenoet povečala v tovarnah v državi Kaliforniji v mesecu oktobru sa dva odstotk|. Skoro v Istem času js WU1 J. French, direktor državnega departmenta aa Industrijske odnašajo, predložil poročila guvernerjevi komisiji, v katerim travi, da je «aposlenost na podlagi podatkov, kstere je department projel od 1404 industrijskih , firm, padla sa 641% v oktobru v primeri • prejšnjim meseeem, skupna vesta Ispiačans mesds ps za sedem odstotkov. Direktor Fhench je bil prej urednik glasila Svsts stavbln-skih unij v Sas Franeiscu in uživa veliko zaupanje kot statistik. TwM cerkve libtsvsji **aew New Yerk.--Biiie protesta n-toveke sekti, ki ss organisirsne v Fsderated Council of Churshes, so te dni podite iajavo, v kateri s naglašajo svojo stališče glede socialnih in skoaomsklh problemov. Podvrženje profitnoga mo- • tiva kooperativnemu smislu je glsvno načelo te nove izjavi. Specifično zahtevajo socialno planiranji v dobrobit sploinostl, pravico vssh do dels, pravtlftsj-šo distribucijo bogastva, Uvljen-sko plačo, socialno ssvaraviAjs, skrajšanje delovnlks, pravico do orga«isacl>e, odprave iteišf gs dels, izboljšanje šolstva na ^ žoll, odprsvs vojno In svobodo govora. _» deviška življenja Ima ji Conwsy, Ark —THji umor-ski Jitnikl, ki so biti postsnl v okrajno Jetnlšnlco, so bfh ks* noja oddani v najin» birismu kongrssnku W. B. Orahssnu, ki jih bo u posili na svoj« ^Mžaši, toda zamorci ne bodo pi'iJümaU nlkaki plača. Graham ji skteail avtoritetami, da bo plačal je sodišče založilo leg zaporno kazal. / - . ««' a 12. JANUARJA. PROSVETA Nova služkinja — Kako to, Marička bili. v sadnjih treh siuž vsod samo po 14 dni? — Odpovedni rok ja \ loetiva; pred 14 dnevi r če sapuetiti službe. ŽELEZNA PETA Ü Kako stoji tvrdka AdaJ 3a^ ne stoji več - „J — Mnogo denarja potrebujem «daj, ker moram plačati visoko najdenino. — Zakaj pa? Ker je moja hči končno našla moža. vrrlCK ^ nalMifUM 9994 19 1(11 CENE 80 ZMERNE S čim trguješ? Z lesom. Na drobno ali na debelo? Na drobno. Vžigalice pro- dajam* NAZNANILO IN ZAHVALA ansnceai in pri)«, »šeg« preljubi je«* V četrtek 22. dec. 1912 Je Moral podle» krati bolezni jetiki v «ti. k Slovenske«« Sa»ootojnen.u Mpone.. Drukr«. V dottnoot si iteje«o d« m najlepše gahvaHno Merilnim prijatelje« •a darovan cvotike laJtt •© sledeči: Kot. Sam. Podp. DrrftU, dr«, šine: Mr. in aH. Joha Grn«, ter. In «rs. Thoma« Krafee. «r. in an. Fraak Oraaj. «r. 4. ««s. Tony Grwn, ar. in «rs. Anted CM, «r. in «rs. fltsnlejr Joaapaltia. «r. In «rs. Ada« Janku«, «r. is .m Jee Klanšar «r in «rs. Lorroac Mošek. «r. John Slovnik. «r. k «rsjgnsc Gerid, «r. in «rs. John Skubel in «n. Katarin« M* Upa hvala v«em eni«, Id ao darovali t gotovini in slew: Mr. i« «ra. Frank Meriok, «r. in «rs. Martin Svete družina, mrn. Mary Jmt* Btmek ****** »■ i« Praak Gov«to. Nadage)bodl lop. hvaU vse« oni«, ki «o dali svoj« svtomofaife raspolaso in vao«, M ao pokejaesa obiakavali v «J» M «»ni. kakor tudi «a sprejem k ^nje- mu počitka. Prtortna hvala 8lor. Sa«. Podp. dr. in •levenakonn pogrHwik. Joeeph Nananichu sa lepo oskrbo pogreba, g« «krat najprej* kvala vso«, U ete aa« na ea ali drufi način pomagali in na« UAM v tej aH šalesti. Žslnječl ostali: Praak la Fraaoss Kralac, «tarli; Edvard ia Bebbj, brsta; Majate. Joaie ia «rs. Francos Gm«. sestri. T V Waakegan, m. 5. Jan. 1122.