Štev. Z35.
o Ljubljani, g petek, dne 11. oktobra 1907.
Leto XXXV.
Velja po poŠti:
za cclo leto naprej	K 26'—
za pol leta „	„ 13'—
za četrt leta „	„ 6 50
za en mesec „	„ 2-20
V upravništvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10-— za četrt leta „ „ 51— za en mesec „ „ 1-70
Za poillj. na dom 20 h rsa mesec.
Posamezne Stev. >0 h.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah It. 2 (vhod čez
- dvoriSče n3d tiskarno). — Rokopisi sp
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Upravnišlvo Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—;--Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Uubljansko borle.
Ivan Hribar že od nekdaj ni hodil k Tavčarju v šolo. Vedno mu dela preglavice in zato je tudi prišlo tako daleč, da ima kranjska liberalna stranka Janovo lice to se pravi, dva: enega, ki kaže vpokojenega Tavčarja v svoji gorjanski odkritosrčnosti in robatosti, drugega pa. ki se ti smehlja nasproti v podobi Hribarjevi in je kakor ravno kaže vreme, zdaj kr-ščanskosocialen, zdaj svobodomiseln. Hribar qui rit et Hribar qui pleure: to sta dve poglavji, o katerih se da mnogo pisati. Včeraj je Hribar, ki se mora še posluževati »Naroda«, ker še nima »Časa«, pokazal svoje drugo lice: Hribar qui pleure, Hribar, ki se joče, preklinja, in obupuje. V včerajšnjem uvodnem članku vali namreč krivdo, da je barje poplavljeno, na
—	klerikalce. Mi vemo nekaj še hujšega: vsled vednega deževja sa je nedavno oddrobila strešna opeka in ie padla na glavo mirnemu rentirju Janezu Počivavniku ter ga ubila. Krivi so tega — klerikalci. Toda šalo na stran: »Narodov« uvodni članek bi bil perfiden, ako bi ne kazal tolike nevednosti v zadevi, za katero se gre. da je čisto izključeno, da bi se »klerikalcev« prijele »Narodove« kletve. Stvar je ta: Hribar se ni informiral pri Tavčarju, ki je deželni odbornik in bi mu bil lahko povedal, Kako stoji stvar zaradi barja.
»Slovenski Narod« je včeraj pisal:
Ze več ko sto let je na dnevnem redu problem osušenja Barja, a ne pride naprej . . Toda pač. Problem je že rešen. Po mnogoletnem delu je obveljal konečno načrt za osu-šenje ljubljanskega Barja. Z veseljem so to nozdravili vsi. ki jim je mar blagor dežele in njenega prebivalstva. Najbolj gostobesedni so bili klerikalni poslanci. Kar solze so pretakali same radosti.
Ze letos na spomlad je bilo vse dozorelo v tolrko, da bi se bilo lahko takoj začelo z delom. Treba ie bilo samo. da deželni zbor dovoli denar za deželni prispevek za osušenje. Vlada ja bila tudi takoj pripravljena sklicati deželni zbor. da reši to, ali klerikalci tega niso hoteli.
Vlada, narodno-napredna stranka, Nemci
—	vsi so bili za to. da se skliče deželni zbor v namen, da dovoli denar za osušenje barja, a klerikalci so to preprečili, rekši, da se tudi tako nujno in važno delo, kakor je osušenje Barja, ne sme prej začeti, dokler ni sklenjena taka volivna reforma, kakršno zahtevajo klerikalci.
Seveda ie zmagala trma klerikalcev, ki Mm je bilo več za njih strankarska namene, kakor za občno korist, ki jim za usodo, za srečo, imetje in življenje tisočev Barjanov ni bilo toliko, kakor za kak mandatek.
Osuševanje Barja bi se bilo lahko začelo že letos in dek) bi bilo v teh mesecih brez
dvoma že toliko napredovalo, da bi letošnja povodenj ne bila mogla postati za Barjane taka nesreča, kakor je sedaj.«
Zato, sklepa »Narod«, vzdigajo tisoči pesti in pošiljajo iz obupa in srda izvirajoče kletve proti nebi: in tisoči kolnejo črno bando, ki je pod poveljstvom ljubljanskega škofa onemogočila osušanje barja.«
Vse je tukaj, da sc naredi članek za »Narod«. Črna banda, volivna reforma za deželni zbor in ljubljanski škof. Toda, če bi bil Hribar vprašal Tavčarja, kako je z ljubljanskim Barjem. bi bil sledeče izvedel:
Minoli ponedeljek. 7. t. m. je zborovala komisija za osuševanje Barja, sestavljena iz zaupnikov vlade, deželnega odbora, glavnega močvirskega odbora in ljubljanskega mesta. Presojale so se došle prošnje kompetentov za stavbeno vodstvo in odbor je naprosil delegata poljedelskega ministrstva, dvornega svetnika Markusa, da ukrene vsp potrebno, da prevzame ta prevažni posel tehnik, da se bodo mogla takoj razpisati dela, ki so preračunana na 4,260.000 K. Istotako se je razpravljalo o dopisu na mestni magistrat v zadevi mostov, ki se imajo vsled poglobljenja struge Ljubljanice na novo napraviti. Zanimalo bo gotovo vsakega, kako je ta komisija, ki ima izvršitev osuševanja Barja, sestavljena. Poljedelsko ministrstvo zastopa dvorni svetnik Markus. deželno vlado vladni svetnik La-schan, ki je tudi referent in stavbeni svetnik Paulin. Deželni odbor zastopajo: deželni glavar pl. Detela, deželni odbornik Povše, deželni stavbeni svetnik Klinar. Glavni močvirski odbor njega načelnik, nadinženir .los. Lenarčič, mesto ljubljansko pa svetovalec Šubic. Tej komisiji predseduje deželni predsednik in vsa opravila stekajo se pri deželni vladi, kier bo tudi pisarna osrednjega odbora vsega osuševalnega dela. Ko nastopi stavbeni vodja svojo službo, ukrenilo se bo vse za takojšnji razpis vseh del tako, da se bo z novim letom 1908 že vršilo veliko kulturno delo, ker zadeva glede v to potrebnega denarja je z ministrstvom in prizadetimi faktorji že popolnoma dogovorjena in dognana in se prično z januarjem 1. 190S že vplačila na pet let razdeljenih obrokov-vplačil državnega, deželnega prispevka, kakor tudi onega, ki prispevajo prizadeti, to je Barjani in mesto ljubljansko.
Zdai je pač dovolj jasno, kako je z Barjem. Edino zasluga S. L. S. v kranjskem deželnem zboru je, da se je dobil kredit 4,260.000 K za osuševanje ljubljanskega barja, na drugi strani pa skoro izključno zasluga deželnega odbornika, člana S. L. S.. Povšeta, da se je zadeva sploh spravila v tir v sporazumljenju z vlado in z vsemi ostalimi merodajnimi in prizadetimi faktorji. Lahko rečemo jasno, in se nobenega dementija ne bojimo, da, ako bi ne bilo Povšeta, bi osuševanje Barja ostalo, kakor pravi »Narod«, lahko še sto let — pro-
blem. Hribarju pa se je tudi topot namera, očrniti pred ljudstvom naše poslance, korenito ponesrečila.
Zu katoliško misel v Trstu.
V Trstu je doslej manjkalo oživljajoče, smotreno jasne socialne struje, ki bi znala družiti boj za slovensko narodnost s krščanskim svetovnim naziranjem in s pravim ljudskim mišljenjem. Politika »Edinosti«, ki je bila vedno neodkritosrčna in liberalna, je vse ozračje napolnila z mrzkim in nezdravim vzdu-hom. Ricnianje so tista besada, ki jasno govori. kaka je politika »Edinosti« in onih krogov, ki stoje za njo. Ljudstvo tržaške okolice je dobro, pošteno in krščansko, a ako morejo ljudje v imenu narodnosti požirati vedno tako hrano, kakor jo prodaja ta neznačajni, hinavski list, ni čuda, če izgube popolnoma svoje duševno ravnotežje. Pa ne le v katoliških krogih je postala »Edinost« nemogoča; da je »Edinost« kompromitirala v Trstu sploh slovensko stvar, je najboljši dokaz ta, da državni poslanec Mandič izdaja zdaj — hrvaški »Balkan«. V slovenskem Trstu ni slovensko glasilo dovoli upoštevano, da bi branilo slovan-stvo. in Mandič, ki zastopa čisto slovenski volivni okraj, v hrvaškem jeziku izdaja glasilo, ki tudi poroča samo o hrvaških stvareh.
Ze to nam kaže, da je vsa tržaška fra-zeologija, v kolikor se giblje v akordih »Edinosti«, samo umetna stvar brez notranjega jedra in brez zaslombe v ljudstvu. Kakor ne more navdušenje za kakega Mandiča nikdar priti iz dna ljudske duše, tako je tudi vsa organizacija »Edinosti« umeten kavarniški, k večjemu še gostilniški ali narodno-veselični stvor brez globokega jedra. Škoda je samo, da ta stranka z napačnimi gesli ljudstvo bega, in da je znala pod krinko narodnosti razširiti nekako brezzavestno, slepo sovraštvo proti vsemu, kar ie katoliško.
Zadnji čas ie. da se v tem oziru kaj stori, pa tudi upanje na uspeh je obilo.
Zato nas je pa srčno razveselilo, da se je osnoval odbor, ki je stopil do slovenskih rodoljubov katoliškega mišljenja s sledečim oklicem :
Velečastiti gospod!
Gotovo opažate z nemalo skrbjo, kakšno gibanje se je počelo v zadnjem času med našim ljudstvom v Trstu, tržaški okolici, na Krasu in po Istri. Nekateri takozvani voditelji ljudstva in razni drugi izobraženci delajo — seveda ne odkrito — ampak pod krinko narodnega dela za ljudsko svobodo in prosveto, večkrat res sistematično za razkristjanjenie ljudstva.
Naš vzvišeni poklic in naša bodoča odgovornost pred Bogom nam nalagata sveto
dolžnost, da se proti tem sovražnikom časnega in večnega blagra slovenskega in hrvatskega ljudstva v tržaško-koperski škofiji postavimo v bran. Ne ustrašimo se tega boja, saj ja boj za Boga in Njegovo čast! Vse kaže. da je skrajni čas, da stopimo v bojne vrste.
Najmočnejše orožje v rokah naših nasprotnikov jc brezverski tisk, ki tvori napačno javno mnenje in zastruplja vse ljudske sloje. Proti takemu tisku postavimo zdrav katoliški tisk.
Naše dosedanje časopisje nam nikakor ne more zadostovati, ker je ali nepopolno in vsled tega prezirano, ali pa nepolitično. Nujno potrebujemo v Trstu krepkega, odločno katoliškega političnega glasila. Tega potrebujemo tembolj, ker tira protikrščan-ska strti ja sedanjega časa naše ljudstvo vedno boli pred alternativo, da se odloči tudi v političnem, socialnem in narodno-kulturnem javnem življenju ali za Boga, ali pa proti Njemu. Nikar se ne tolažimo v nadi, češ, da bo vedno možno živeti v neskaljeni slogi. Prisiljena sloga jc povsod škodila pravemu napredku.
V prospeh dobrega katoliškega časopisja v naši škofiji so izprožili nekateri tržaški duhovniki misel ustanoviti »Katoliško tiskovno društvo v Trstu«. Pravila, prirejena po vzorcu pravil sličnega društva v ljubljanski škofiji, so bila predložena c. kr. namestništvu v Trstu, ki jih je z odlokom z dne 13. septembra t. 1., številka Pr. 1291 odobrilo z izjavo, da se nameravno društvo lahko ustanovi na podlagi teh pravil, ki se Vam tu prilagajo.
Pregledavši ta pravila, boste gotovo še bolj prepričani o veliki važnosti nameravanega društva. Omonimo še, da se natrf nudi ugodna prilika priti v doglednem času do svoje lastne tiskarne. Ne preostaja nam torej drugega, kakor da čim praj oživotvorimo »Katoliško tiskovno društvo v Trstu«.
Zato Vas. velečastiti gospod, vljudno vabimo
1.	da se udeležite ustanovnega občnega zbora, ki se s tem sklicuje ua dan 14. oktobra tega leta ob deseti uri predpoldne v začasni »Marijin dom« v Trstu, via S. Eran-cesco d' Assisi št. 15. I..
2.	da pristopite društvu vsaj kot redni član; da pa žrtvujete, če le možno, tudi kak prihranek v obliki ustanovnine ali dobrot-nine.
3.	da se. slučajno zadržan, izjavite v svojem pristopu k društvu pismeno na spodnji naslov vsaj do 12. oktobra in da tem potom stavite tudi svoje morebitne predloge.
Srčen pozdrav v Gospodu!
Tako uredništvo »Družinskega Prijatelja«.
»Sreisrožark".
(Spisal C o n a n D o y I e.)
(Dalje.)
Med tem časom sa je prej tako surovi nadkonjar popolnoma izpremenil. Obraz mu ie bil pobledel in debele potne kaplje so mu blestele na čelu. Tresel se je kot trepetlika. V tem kratkem času je izgubil popolnoma prejšnjo samozavest in prevzetnost in spremljal je prijatelja mojega s pasjo ponižnostjo.
»Ravnal se bodem natančno po vaših ukazih,« je rekel s tresočim glasom.
»Da mi gotovo ne nastane kako nespo-razumljenje, pomnite to,« mu odvrne Holmes z tako grozečim pogledom, da se je oni strahu zganil.
»Nikakor ne. vsaka pomota je popolnoma izključena in pravočasno bo na mestu. Naj-li izpremembo odstranim?«
Holmes je nekoliko časa premišljeval in se potem nasmehnil.
»Ne, pustite to; pisal vam bom še, a ne storite mi kake neumnosti, sicer--«
»Lahko sc zanesete name.«
»Skrbeti morate zanj, kot bi bil vaš.«
»To se razume.«
»Upam, da besedo držite.«
Holmes se ie nato obrnil proti meni in odpravila sva se zopet proti Kings Pylandu.
»Take zmesi nesramnosti, bojazljivosti in hinavstva, kot je v tem človeku, še nisem
opazil nikdar,« izpregovori Holmes medpo-toma.
»Torej ima vendarle ta človek konja?«
»Izkušal je tajiti, a povedal sem mu natančno kaj in kako je ravnal ono jutro in prepričan je. da sem ga opazoval. Menda si tudi ti opazil nenavadno široke stopinje moškega čevlja poleg konjske sledi, in vidiš, ravno čevlji tega človeka so pustili ono slad za seboj. In konečno, kako naj bi si eden njegovih podložnih odločil za kaj takega, namreč da bi vjel tujega konja, ki ga je lahko vendar takoj izpoznal kot »Srebrožarka« ter ga izkušal skriti. Slučaj pa je temu človeku dovedel v reke ravno onega konja, ki je bil edinole zmožen, da prehiti njegovega dirjalca, na katerega je tudi mnogo stavil. To vse sem mu povedal ter mu tudi omenil, da je hotel že konja dovesti v Kings Pyland nazaj in pri tem ga jc zlobni duh premotil, da je konju z barvo namazal ono liso na čelu, vsled katere je dobil ime »Srebrožark«, in ga skril v svojem hlevu. Ko sem mu vse to natančno razložil, je prenehal tajiti in izkušal, da reši iz te zagate samega sebe.«
»Vsaj so bili vendar njegovi hlevi natančno preiskani.«
»Star konjerejec. kot je Brown, se razume na vse zvijače.«
»Ali se ne bojiš, da bi storil konju kaj žalega, dokler je v njegovi oblasti?«
»Varoval ga bo, kot punčko svojega očesa, ljubi prijatelj. Le ako pripelje konja popolnoma ohranjenega in zdravega ob ukazanem času, sme tipati na milost. Polkovnik Ross pač ui človek, ki bi bil zelo popustljiv. Sicer pa nima popolnoma nič pri celi zadevi zapo-
vedovati polkovnik Ross. Ravnalo se bo vse po mojih naredbah in govoril bodem o stvari kolikor se bo zljubilo meni. To ravno je prednost, ako človek ni nastavljen uradnik. Ne vem. \Vatson, ako si opazil, da se je polkovnik nekako prezirljivo obnašal napram meni. Zato se bodem nekoliko maščeval nad njim in napravil na njegov račun nedolžno burko. Ne omeni v njegovi navzočnosti nič o konju.«
»Gotovo, da ne brez tvojega dovoljenja.«
»To, kar sem dosegel sedaj, je siccr zelo malenkostno v primeri z vprašanjem, kdo je umoril Starkerja.«
»Ali hočeš to stvar zdaj razkriti?«
»Nikakor nc; midva se odpeljeva z nočnim vlakom zopet nazaj v London.«
Te besede Holmesove so me zadele kot strela. Da hoče opustiti preiskavo ravno tedaj, ko sc mu je posrečilo že rešiti prvo polovico v tako kratkem času, mi je bilo popolnoma ncuinljivo.«
A spravil nisem nobene besede več iz njega, dokler nisva prišla v Strakerjevo hišo. Polkovnik in inšpektor sta naju pričakovala v sobi.
»Midva se odpeljeva z nočnim brzovla-koiti v London,« reče Holmes.
»Vaš sveži zrak v tej okolici nama jc zelo osladil izlet v prosto naravo.«
Inspestor naju ie debelo gledal in okrog polkovnikovih ust je zaigral prezirljiv posmeh.
»Vi nimate torej nikakršnega upanja, da izsledimo morilca Strakcrjevcga?«
Holmes jc zmajal z ramami.
»Stvar je zelo težavna, nasprotno pa je gotovo, da bode vaš konj drugi torek tekmo-
val. Imejte torej za vsak slučaj pripravljenega jahalca. Sedaj, predno odideva, vas pa prosim še za Strakerjevo sliko, ako jo je možno dobiti.«
Inšpektor ja vzel iz žepa zavitek ter mu ga dal.
»Ljubi Gregory, vi ste res pripravljeni na vse moje želje. Prosim oprostite, gospodje, vprašal bi rad šc deklo o neki stvari.«
»Priznati moram, da sem se v osebi gospoda Holmesa precej zmotil,« reče polkovnik. kakor hitro je zapustil moj prijatelj sobo.
»Kakor vidim, nismo napredovali popolnoma nič, ko jc prišel on.«
»Prosim, gospod, dal vam je zelo sigurno zagotovilo, da bode vaš konj tekmoval.«
»Da, a to reče lahko vsakdo.«
Hotel sem ravno nekaj odvrniti, ko vstopi Holmes.
»In sedaj, gospodje, sem pripravljen, da se odpeljemo.
Ko smo prišli k vozu. odprl je nam majhen pastir. Holtncs sc jc nenadoma nekaj spomnil, nagnil se je iz voza in vprašal dečka:
»Ali imate kaj ovac v onem hlevu pri hiši, in kdo iih oskrbuje?«
»Jaz, gospod.«
»Se je li pojavilo pri ovcah zadnji čas kaj posebnega?«
»Nič tako hudega; le tri ovce so nekoliko ohromele.«
Holmesu se je zdel ta odgovor zelo po-voljen; nasmehnil sc je in si veselo mel roke.
»Prav dobro sem zadel. Watson,« vzklikne in me vščipne v reko.
»Gregorv. to čudno bolezen med ovcami vam priporočam. Poženite, kočijaž.«
»Edinost« sc ic takoj razvnela, ko je zvedela, kaj se snuje. Zaigrala je pa na tako čudne strune, da se vidi zadrega in slaba vest iz vsake besede. »Tržaško ljudstvo « — pravi hinavska »Edinost« — »je danes še verno in vdano svoji narodni duhovščini.« Potem pa sledi: »To ljudstvo je pa tudi narodno in ne bo nikdar dopuščalo, da bi mu kdo — pa bil tudi svečenik — ubijal njega narodnost. Kdor dela na to, se bridko vara. Kdor ubija tu na obali Adrije slovensko narodnost, za katere procvit se mi borimo že nad 30 let — pride do spoznanja, da s tem ne ubija samo naše narodnosti, ampak tudi le samega sebe in pa ono sveto stvar, pod katere pretvezo divjaški naskakuje našo svetinjo — narodnost.«
Mi pa odgovarjamo, da se ni treba bati, da bi možje katoliškega prepričanja ubijali narodnost. Ravno nasprotno je res: Katoličani so, kar dokazuje stalna izkušnja, boljši narodnjaki kakor liberalci. Kdo jc na Kranjskem premagal nemškutarijo, ko so vsi liberalci nemškutarili, kdo vodi na Štajerskem in na Koroškem boj za slovensko narodnost, če ne ravno tista duhovščina, ki stoji v prvi vrsti katoliške politične organizacije! Naj se ne boji »Edinost« za nas, da se bomo sami ubili — skrbi naj zase! Tržaška in istrska duhovščina ni več voljna tlačaniti »Edinosti«.
Potem gre »Edinost« med severne Slovane po dokaze, pa tu ji je izpodletelo vsled njene nevednosti v zgodovini Slovanov. Kajti tisti Slovani, ki so za časa reformacije odpadli od katoličanstva iu prestopili v luteran-stvo če tudi le prisiljeni — so se gertnani-zirali. oni pa, ki so ostali katoliški, so si ohranili v najkrutejši borbi svojo narodnost in bije.io še danes zanjo junaški boj. Dokaz za to: Poliaki in katoliški lužiški Srbi! Nc, z zgodovino nas ne boste pobili!
Najlepše je pa to. da »Edinost« dokazuje nepotrebnost katoliške organizacije s tem, da kliče katoliškim možem:
»Korektnim, rodoljubnim potoni naj se izkušajo uveljaviti. To jim je pravica, ki jim ie ne odrekamo. Prihajajo naj na naše shode, in na tem kompetentnem mestu, odkrito pred licem naroda naj zastopajo svoje naziranje. da se bodo kresale iskre nazorov in poštenega prepričanja.«
To je pa nečuvena predrznost. Po dogodkih v Ricmanjih se upa »Edinost« pisati tako hinavščino. »Korektnim rodoljubnim potom« — to se pravi pri »Edinosti«, da se nai pustijo naši možje tako podlo zasramovati, kakor se je zgodilo v Ricmanjih! »Korektnim rodoljubnim potom« nam kličejo ljudje, ki so s kamenjem obstili naše mirne može, ki so opljuvali in iavno zasramovali slovenske duhovnike, ki so le tiho izpolnjevali svoje stanovske dolžnosti, ljudje, ki so jih — svoje rojake — hoteli izstradati in pobiti, ki so vrvi rezali pri zvonovih in ki terorizirajo celo stare ženice, da morajo brez duhovnika umirati, ljudje, ki ne puste ne krstiti, nc poročiti ne obhajati — taki briganti in tolovaji nam kličejo: Korektnim rodoljubnim potoni!
Ta hinavščina je še večja, kakor riemanj-ske lopovščine. Vi ste sami dokazali z vašim tolovajstvom. da ne le ne pustite do besede človeka, ki ni vašega mnenja, ampak celo če pride samo miren med vas, da bi poslušal, ga opljujete. s kolom pobijete in zasramujete. Kdo se bo pa dal še dalje terorizirati in sramotiti?
Zato pa bodite lepo sami med seboj mi pa tudi!
Res je težko delati v Trstu, kjer je toliko dela, pa tako malo delavcev! Pa ne plašimo se! Požrtvovalnost in ljubezen do naše svete stvari nam bo pomagala čez vse tež-koče!
Glejmo zgled v Ljubljani in Mariboru! iz
Polkovnikov obraz ie kazal jasno,, kako nizko ccni bistroumnost mojega prijatelja, a inšpektor se .ie precej globoko zamislil po zadnjih besedah Holmesovih.
»Je-li stvar tako važna?« je vprašal.
»Zelo, zelo važna.«
»Bi me Ii hoteli opozoriti na to ali ono stvar?«
»Da, in sicer na psa v oni noči.«
»Pes je bil takrat celo noč popolnoma miren.«
»Ali se vam to ne dozdeva zelo sumljivo?« vpraša Holmes.
Štiri dni pozneje sva se zopet peljala z .vlakom v NVinchešter, kjer se je imela vršiti dirka.
Polkovnik Roos naju jc počakal, kot smo se dogovorili, na kolodvoru in smo se nato skupno odpeljali na dirkališče zunaj mesta.
Bil jc zelo resen in hladen.
»Svojega konja do sedaj še nisem videl,« je rekel precej zaničijivo.
»Mogoče bi ga še spoznali, ako bi ga videli?« vpraša Holmes.
Polkovnika je to razdražilo.
»Nad dvajset let se že pečam s konji, a takega vprašanja mi ni stavil še nikdo. Vsak otrok mora spoznati »Srebrožarka« po beli lisi na čelu.«
»Kako je s stavami?«
»Vse v najživaluiejšem tiru, in »Srebro-žark« je še mnogo bolj v čislih kot preje.«
»Hm,« odvrne Holmes, »nekdo je moral vendarle ljudstvo pomiriti, to je jasno.«
Ko smo sc pripeljali na dirkališče, sem pogledal na desko, na kateri je bi! nabit spored.
Glasil se je:
VVcsseks-darilo 50 Sovereignov za 4- in 5-letne konje. Dodatek 1000 Sovereignov.
Drugo darilo 300 funtov, tretje darilo 200 funtov. Daljava 2615 metrov.
1.	»Zamorec«. Last gosp. Heath New ton. (Cepiča rdeča, suknja rjava.)
2.	»Leah«. Last polkovnika Wardlow. (Cepiča svetlordeča, suknja modročrna.)
tiskovnih društev je nastala vsa organizacija. Tiskovno društvo je s svojim glasilom tista velesila, ki širi ideje, iz idej zrastejo dejanja, in iz dejanj klijejo uspehi!
Dal Bog. da poide to pot tudi Trst — po številu naših tam bivajočih rojakov največje slovensko mesto!
Rdeče ekscelence.
Nazaniinivejše in najbolj pereče je zdai vprašanje, kakšno stališče zavzamejo proti nagodbi stranke v avstrijskem parlamentu. O ogrskem parlamentu je že zdaj gotovo, da bodo nagodbo sprejeli, ker jo je Košut podpisal in kar Košut podpiše, mora kontrasigni-rati tudi neodvisna stranka, ki je nanj z odkritimi iu neodkritimi vezmi priklenjena. Ni dvoma, da bodo veteranci iz leta 1848, Ma-darass in ostali, pošteno ropotali, toda to je vse le radi lepšega. Wekerle ima zdaj v žepu Košuta iu neodvisno stranko. Vrhtega pa so za ogrski parlament postale skoro bolj važna kot nagodba druga vprašanja: hrvaška ob-strukcija, volivna reforma, predvsem pa ustavne garancije. Pravzaprav pride zdaj za volivno reformo v poštev samo avstrijski parlament.
Seveda, če vprašamo »N. Fr. Presse«, je že danes čisto gotovo, da se nagodba sprejme. Toda ta list je že zdavnaj prenehal biti glasilo katerekoli parlamentarne stranke in želje, ki sc v njem odkrivajo, so le od ogrskih sekcij-skih šefov po različnih posredovavcih plačana preslepovanja javnega mnenja. Ogledati se moramo torej drugod. In tu se nam odkrivajo sledeča dejstva:
Ali se nagodba sprejme ali ne, to je v prvi in zadnji vrsti, ako seveda izključimo vse iz-vcnparlanientarne činitelje, odvisno od krščanskih socialcev. Kajti to jc gotovo, da, ako ti glasujejo proti nagodbi, se nemški nacio-nalci in radikalci že z ozirom na svoje volivce ne bodo upali glasovati zanjo. Kaj pa ukrenejo krščanski socialci je dozdaj še čisto negotovo.
Eno pač že danes trdno stoji: Krščanski socialci se od Beckove vlade ne bodo dali za nobeno ceno kupiti. Noben krščanski so-cialec ne bo vstopil v Beckovo ministrstvo in tako zavezal sebi in stranki roke, predno ne leži nagodba jasno pred poslanci in se legitimira, ali je dobra ali pa slaba. Odločitev pride torej šele po 16. oktobru.
Kaj pa poreko Cehi, je do danes tudi še negotovo.
Cehi sploh še ne morejo ničesar določenega ukrepati in ukreniti, ker je vsled hete-rogenske sestave njihove parlamentarne zveze njihovo stališče do vlade vobče čisto nedoločeno in negotovo. 2e zdaj se ču.ie, da se češka parlamentarna zveza namerava preos-novati — morda bo nagodbeno vprašanje zvezo doccla razdružilo, kajti tiste češke stranke, ki želijo biti zastopane že v sedanji vladi, nagodbi najbrž ne bodo nasprotovale, dočim so radikalni elementi zveze gotovo odločno proti njej.
Pač pa vlada že zdaj lahko računa na tri stranke: na Poljake, na nemške svobodo-inislece in na — socialne demokrate. Ravno tedaj, ko se je v Budimpešti šlo za to, ali se nagodba sklene ali ne. torej v odločivnem momentu, je na Dunaju zboroval strankarski shod avstrijske socialne demokracije. Bila je prilika kakor nalašč, da se sprejme kaka ostra resolucija proti kaki eventualni slabi nagodbi. Saj je občeznano, da socialna demokracija nobene dobre prilike ne zamudi. Toda. kdor je kaj takega pričakoval, se je kruto zmotil. Na* mesto ostre resolucije, se jc vzdignil dr. Adler in sodrugom gorko polagal na srce, naj se pri
3.	»Desborough«. Last lorda Back\va-ter. (Cepiča in suknja rmena.)
4.	»Srebrožark«. Last polkovnika Ross. (Cepiča črna, suknja rdeča.)
5.	»Iris«. Last nadvojvode Balmoral-skega. (Cepiča in suknja črnormena.)
6.	»Rasper«. Last lorda Singleford. (Cepiča modrikasta, suknja črna.)
»Svojega drugega konja nisem prijavil za tekmo, ker sem se zanesel popolnoma na vašo besedo,« reče polkovnik.
»Tu jc ravno deska nabita s sporedom: tekmovalo bode šest konj.«
»Šest! — potem je tudi moj tu. A jaz ga vendarle nikjer ne vidim, mojih barv tudi ni opaziti.«
»Do sedaj jih ie prišlo mimo pet. ta tukaj mora biti vaš.«
Ko sem izgovoril te besede, je dirjal ravno mogočen, rjav konj mimo nas in jahalec jc imel na sebi polkovnikove barve.«
»To ui moj konj,« vzklikne Ross. »Ta žival nima niti ene bele dlake na sebi, kaj ste storili, gospod Holmes?«
»Umirite se in poglejmo, kaj žival za-more,« reče mirno moj prijatelj z nepopisno hladnok rvnostjo.
»Nekaj minut jc Holmes z dalnogledom natančno opazoval konja.
»Prav dobro! Izvrsten start!« je vzkliknil.
»Tu prihajajo sedaj ravno za ovinkom.«
Iz voza smo opazovali lahko ves čas celo progo. Vseh šest kotli jc dirjalo popolnoma skupaj, polagoma pa je prihajal rmeni ma-plctonski jahalec v ospredje. Predno pa so prišli konji v našo bližino, ic prehitel že »Srebrožark« »Desborougha«; šinil jc bliskoma mirno nas in skočil za dobrih dvajset metrov pred svojim tekmovalcem mimo cilja.
Konj nadvojvode Balmoralskega jc sledil kot tretji v mali oddaljenosti.
»Dirko sem na vsak način dobil.« izvije polkovnik sopihajoč iz sebe in si obriše potno čelo, »a kako naj si to vendar razlagani. Menim, gospod Holmes, da ste stvar dovolj dolgo prikrivali.«
razmotrivanju o nagodbi ne dajo »voditi od strasti« . . .
Socialne demokrate v Avstriji dobro poznamo. Ze Korber je izkopal tisti podzemski rov, ki vodi do revolucionarnih gospodov, Adlerja in Pernerstorferja. Baron Beck je bii Korberjev sekcijski šef in se je naučil od svojega mojstra, kako se socialnodemokraška srca dajo premagati. Tisti, ki je za časa Kor-berjeve vlade posredoval med vlado in socialnimi demokrati, je tudi danes desna roka Be-ckova. To jc spretni gospod sekcijski šef dr. Sieghart. Kakor ima zdaj Wekerle Košuta na vrvici, tako Sieghart naše »marksiste«, ki so že zdavna prenehali biti to, kar bi po svojem programu morali biti, ampak se od vsake vlade dajo kupiti.
Dnevne novice.
+ Narodnost liberalcev. Liberalni listi so ininoli teden napadali urednika »Slovenskega Gospodarja«, Leskovar.ia, da se je pred porotniki nemški zagovarjal. Ta napad pač najbolj kaže, kako brezvestno in zahrbtno se znajo zvijati liberalni listi. Zastopnik notarja Stupice kot tožitelja, liberalni odvetnik dr. Novak iz Ljubljane, je kakor nalašč odklonil vse slovenske porotnike, tudi liberalnega mišljenja. Vsled tega so prišli med porotnike sami Nemci, med njimi nekateri, ki niso znali besedice slovenski. Liberalni odvetnik dr. Novak je najprej govoril kratko slovenski in je potem rekel, ne da bi kdo od njega to zahteval: »Z ozirom na to, ker nekateri porotniki ne znajo slovenski, bom stvar v nemškem pojasnil«. Kdo pa je povedal temu liberalnemu gospodu, da nekateri porotniki ne znajo slovenski? Je pač on to dobro znal, saj jih je 011 spravil na porotno klop, da sodijo v slovenski obravnavi slovenskega urednika! Da bi zakrili »narodnost« svojega zastopnika dr. Novaka, napadajo sedaj urednika od »Slovensk. Gospodarja. Liberalna značajnost!
+ K notici glede imenovanja vodje državne kmetijske šole na Grmu pojasnujemo, da je deželni odbor vodstvo šole izročil gospodu Rohrmanu. Definitino njegovo imenovanje pa ima izvršiti deželni zbor, ker vsa v deželni službi nahajajoča se vodstvena mesta ie popolniti pridržano deželnemu zboru.
+ Za župnika v Renčah je imenovan častiti gospod Valentin Pipan, doslej župnik v Zgoniku na Krasu.
+ Slovenska šola v Trstu. Sodrug Valentin Pittoni, tržaški socialistični poslanec v drž. zboru, .ie v imenu svojih tržaških tovarišev dal političnemu odboru jugoslovanske soc. demokracije v Trstu sledečo izjavo: »Izjavljam, da nisem o vprašanju slovenske šole v Trstu govoril nikdar z nobenim sekcijskim šefom. Res je samo, da je ital. soc. poslance vprašal minister Beck glede stališča, ki ga zavzemajo o načrtu vlade za prevzetje Ciril-Metodove šole v Trstu v svoie področje in so odgovorili, da vidijo v omenjenem načrtu momentano zadoščenje tržaškim Slovencem, ki ga ne dobe od sedanje občine ter da mu prav nič ne nasprotujejo. Pripravljen sem nastopiti tudi sod-nijskim potom proti oni visoki osebi, ki je izjavila, da mi nasprotujemo omenjenemu načrtu. samo če se mi povč. kdo je.«
+ Okrožnico na ogrska škofa, kardinala-primasa Vaszarv iu nadškofa Samassa jc izdal papež ob priliki 7001etnice sv. Elizabete. Papež izraža svoje veselje, da je prevzel pro-tektorat nad to pomembno slavnostio cesar in apostolski kralj Franc Jožef sam.
+ Socialni kurzi v Cehih napredujejo. Združena katoliška društva so v Sušici priredila tak socialni kurz za svoje agitatorje, ki
»Da, gospod polkovnik. Vedite torej vse. Pojdite z menoj in oglejte si konja. - Ta je; zmijte mu čelo z alkoholom in imeli bodete vašega »Srebrožarka« takega, kot je bil preje.«
»Je-li to mogoče?«
»Našel sem ga v rokah goljufa in si dovolil to prostost, da je konj tekmoval neiz-premenjen.«
»Moj dragi gospod, vi ste delali čudeže; konj je v popolnoma dobrem stanju. Tako ni tekel še nikdar. Dolžan sem vam tisočere hvale in oprostite mi, da sem nekoliko dvomil o vaši bistroumnosti.«
»Storili ste tni z najdbo konja veliko uslugo; še ljubše pa mi bi bilo seveda, ko bi našli tudi morilca Johna Strakeria.«
»To je že tudi preskrbljeno.« odgovori mirno Holmes.
Gledali smo ga vsi debelo.
»Vi ste ga že prijeli? Kie je?«
»Tukaj!«
»Tukaj! Kje vendar?«
»V naši neposredni bližini.«
Polkovnik je postal rdeč od jeze.
»Pripoznavam, da sem vam dolžan hvaležnosti, gospod Holmes, a to, kar ste izgovorili sedai, smatram za neumestno šalo ali pa žalitev.«
Holmes se je nasmehnil.
»Jaz nc mislim, gospod, da ste krivi vi tega zločina; pravi morilec stoji za nami.«
Stopil je mimo njega in položil svojo roko na vrat plemenite živali.
»Srebrožark!« zakličeva s polkovnikom oba naenkrat.
»Da. konj. Krivda njegova je olajšana vsled tega, ker je storil to v silobranu in ker je bil John Straker popolnoma nevreden vašega zaupanja. Razodenem vam stvar pozneje.«
Ko smo sc peljali proti večeru domov, je pričel pripovedovati Holmes. kaj se jc zgodilo ono usodepolno noč in kako mu je bilo mogoče to zagonetko pravilno rešiti.
se ga je udeležilo 120 učencev. Bilo ie osem predavanj: šest o socioloških vprašanjih, eno o naših nasprotnikih in eno o češkem deželnem zboru.
+ Bojkotirano gledišče. Češki narodni svet za severno Moravsko je izdal razglas, da se ima bojkotirati mestno gledališče v Ostravi, ker se je zgradilo v času, ko manjka v Ostravi dostatnih prostorov za prepotrebno češko šolo. Noben zaveden Ceh ne bo po-sečal gledišča.
+ O dalmatinskem deželnem zboru sodi »Prava Crvena Hrvatska« jako pesimistično. Zadnje zasedanje je pokazalo, da manjka v njem mož z jasnimi cilji. Pri debati o jezikovnem vprašanju so dcklamirali naučene govore, a vlada že ve. koliko se ji je bati take retorične bojevitosti, saj ve, kako lahko izigrava osebe drugo proti drugi, izostal je napovedani protest proti madjarskemu nasilju) v Hrvatski, ker je to baje zahteval Havaš in tudi Supilo, ki je potoval po Dalmaciji, da bi delal »štimungo« za Madjare. Tudi preko »zadar-skega vprašanja« so molče prešli na dnevni red, da se ne zamerijo dr. Smodlaki. Dunajska vlada se lahko smeje taki nemožatosti.
+ Veterinami svet na Dunaju. V ponedeljek, dne 14. t. m., se snide stalni osrednji odbor veterinarnega sveta, kojemu načeluje poslanec Povše, v posvet z dnevnim redom: 1. Odredbe, katere morejo zabraniti vtihotaplje-nje goveje živine iz Srbije potom Bosne. 2. Odredbe, katere je izdati in izvršiti v prometu prašičev, ki prihajajo iz Galicije. 3. Odredbe za trgovski promet s konji.
+ Dalmatinska paroplovba. Trgovsko ministrstvo je pozvalo osnovalni odbor »Dalmatinske Plovitbe« v Splitu, da poda tehniško in finančno osnovo svojega podjetja in da pošlje zastopnika na Dunaj na ustni dogovor.
+ »Svobodna šola«. Framasonska loža v Bruslju je v dogovoru z »Grand Orientom« izdala okrožnico, v kateri pravi: I. Občinski predstojniki in svetniki (koder gospodarijo liberalci in socialisti) naj začetkom vsakega šolskega leta opozore stariše, da naj osvobode otroka od veronauka. 2. Vsak protiklerikalni občinski svet nai na svojih šolah nastavlja samo take učitelje in učiteljice, ki so vzgojeni na zavodih, na katerih se verouk ne poučuje. 3. Na šolah se naj pogosto prirejajo posvetne slovesnosti, h katerim sc naj povabijo tudi stariši. 4. V občinske svete se naj volijo samo protiklerikalni možje. 5. Šolska darila se naj dajejo samo takim učencem, ki se nečejo učiti krščanskega nauka. 6. »Veliki Orient« bo delal na to, da se povsod ustanove samo šole brez verouka. — Podobno okrožnico, seveda avstrijskim razmeram prikrojeno, je izdal »rdeči« dvorni svetnik baron Hock, ki se poteguje posebno za to, da se otroci ne bi udeleževali verskih vaj. Za to načelo se je izrekla »Zveza slovenskih učiteljskih društev« in član »Jugoslovanskega kluba« krščanski demokrat Ivan Hribar.
+ Hrvatska Pučka Seljačka Stranka. Radič se v glasilu H. P. S. S. bridko pritožuje, da stranka nima dohodkov. O11 zahteva za svojo kmečko stranko, ki jo organizira pol po češkem agrarnem, pol po socialističnem vzorcu. da bi vsak član plačeval redno svoje doneske, kakor delavci za svoje organizacije. Pa na žalost kmet neče plačevati za politično stranko, in Radič toži. da govorniki njegove stranke ne dobivajo nobene odškodnine za svoj trud, da, včasih so še po cele dneve lačni. Na leto ni niti 200 K dohodka. Zato se pa zdaj na shodih, na katerih govori Radič, vedno tudi pobira od kmetov denar za stranko. Najmanjši donesek je 1 K na leto.
—	Velika nesreča radi narasle vode. 8 ljudi utonilo. O tem se nam še poroča: Dne 19. t. m. se je odpravljalo kakih 15 kočevskih ko-stanjarjev na Dunaj kostanj peč. Pri Lienfeldu okraj Kočevje, je pa voda radi nalivov tako narasla, da je tekla čez most. Ljudje ne vedoč, če bi se vrnili, ali pa se kljub veliki nevarnosti podali čez most, so se naposled odločili za slednje. Kakih šest drugih oseb, ki tudi niso mogli preko vode in pred mostom čakali, se jim je pridružilo na voz. češ, da bo ta potem težji. Ko so prišli že skoraj na drugo stran, je pa deroča voda izpodnesla konje ter potegnila vse skupaj za seboj. Utonila sta dva konja ter — kolikor dozdaj znano — osem oseb. Med temi je tudi voznik, Kajfežov hlapec iz Mravnega. Rešena je tudi neka ženska. Do-sedaj so spravili na suho dva mrtva moška in konje. — Ponesrečenci so drago plačali svojo lahkomišljenost. Žalostno je, da jih je na poti za zaslužkom dohitela smrt.
Dr. Ed. Globočnik se je vrnil od potovanja in ordinira zopet v Kranju.
—	Stavka krojaških pomočnikov se pripravlja v Oseku.
—	Novice iz Postojne. Iz Postojne sc nam piše: V nedeljo zvečer se je tukaj ponesrečil mladenič Janez Zakrajšek. Ko je šel na skedenj živini po krmo. so se mu zabodle železne vile v oči. Eno oko je izgubljeno in so 11111 je v ljubljanski bolnici odvzeli. Mladenič je pred tremi tedni komaj okreval od legarja. — Po dva tedna trajajočem grdem vremenu smo dobili krasno jesensko vreme.
—	Praktičen izum Hrvata v Ameriki. Jurij Kukovac, rodom iz Gornjega Šarampova, občine Kloštar Ivanič, ki živi v Ameriki, je izumil mehanizem (zapor za biciklje, motor-bi-ciklje in avtomobile), s pomočjo katerega se lahko in nialodane v hipu ustavi bicikelj, mo-tor-bicikeli ali avtomobil, kadar vozi z veliko brzino in kadar naleti slučajno na kakšno nevarnost. Ravnotako služi ta stroj za reguliranje brzine kadar se biciklji ali drugi motori vozijo navzdol po kaki veliki strmini. Patentni urad v Washingtonu je odobril Kukovcev izum in 11111 dal patent.
—	Brivski obrtnik — izumitelj zrakoplova. Josip Selak je navadni brivski obrtnik v Be-lovaru in dasi 11111 usoda ni dopustila, da obiskuje višje šole, vendar je 011 pri vsem tem
;e od svoje rane mladosti posvetil ves svoj !as matematiki in tehniki. Osem let se je pečal šelak z reševanjem najbolj važnega problema ianašnje tehnike, namreč, kako bi se dal zra-coplov voditi. Zdaj mu je konečno trud popla-ian; njegov prvi in še primitiven model odgovarja najsmelejšim nadaljnejšim nadam. Zrakoplov ima obliko podolgaste smodke, a :ik ob balonu se nahaja kot popolna novost v ianašnji tehniki, priprava za reguliranje. Ne jpravlja se namreč balon iz same gondole, impak iz male sobice, ki se nahaja tik pod m Ionom, in sicer s pomočjo lancev. Celi ba-on je iz aluminija in se polni z vodikom ali z lavadnim razsvetniin plinom. Dosedanji po-zkusi so uspeli v vsakem oziru in Selak je že ial svoj zrakoplov patentirati s stroški tisoč vron. Strokovnjaki so se izrazili o tem izumu ^elo povoljno, ali ker je spričo silnih izumov ia polju zrakoplovstva zavladal splošni skep-;icizem, se zahteva od izumitelja, da izvrši popolni model svojega izuma, a ta stane do 12.000 kron, ki jih pa Selak nima.
—	Kinematograf pogorel. Iz Gorice poročajo: Sinoči okoli pol 7. je pogorel kinematograf na Verdijevemu tekališču poleg mestne palače. Prišli so gasit ognjegasci, ali niso imeli dosti dela, kajti požar je kar hipoma uničil kinematograf. Škode je okoli 70.000 kron; zavarovan kinematograf ni bil. Požar ie nastal med skušnjo. Ce bi sc bilo zgodilo med predstavo, kaka nesreča bi bila nastala. Lastnik kinematografa je Ludovik Tomšič.
—	Novice iz Amerike. C. o. F. S. Šusteršič se je iz stare domovine že povrnil v Jo-liet, kamor je došel čil in zdrav. — Ubilo je v Conemanghu Slovenca Frana Mehleta. doma iz Višnje Gore. — Utonil je v Jolietu Slovenec Jožef Papež iz Liplja pri Žužemberku. — Žalostna usoda jc zadela ženo rojaka .1. Vičiča, stanujočega pod h. št. 207 na Bridge jesti v Jolietu — zabranjen ji je bil povratek v svojo domovino k svojemu možu in otrokom in poslana je bila nazaj v Avstrijo, predno se ie moglo to preprečiti. Po skoro enoletni ločitvi so se soprog in njegova dva otroka, v starosti treh in štirih let, žc veselili svidenja s soprogo in materjo, ki je bila pričakovana zadnjo soboto. Prošlo sredo je došla novica, da je dospela na Eilis Islancl in da bo poslana nazaj zaradi neke nalezljive očesne bolezni, na kateri trpi. Ko se je potem ukrenilo vse potrebno, da se zavrnitev prepreči, je dospela presunljiva vest. da je prizadeta žena in mati že na svoji poti nazaj v Avstrijo. Pred kakim letom dni je naznanil njen zdravnik gospej Heleni Vičič, da ima nevarno očesno bolezen, takozvano trahomo. Priporočal ji je, naj gre v Avstrijo radi posebnega zdravljenja in to je tudi storila oktobra meseca 1906. Pa tamošnje skoro enoletno zdravljenje ji ni pomagalo in sklenila je vrniti se v Jolict. Zadnjo sredo je gospa Vičič dospela na Fllis Island, Newyork, a priselitveni uradniki je niso pustili naprej, ampak so ji rekli, da se mora nemudoma vrniti v Avstrijo.
Poroka. V soboto se je poročil v Gorici g. Anton Breščak, trgovec s pohištvom in posestnik z gospico -Ido Terpinovo iz Kaso-velj pri Rihcnibergu.
—	Društvo c. kr. poštarjev in ekspedi-jentov. Pri izvanrednem občnem zboru društva poštarjev v Trstu dne 5. avgusta t. I. se je to društvo razpustilo ter sklenilo, ustanoviti deželne skupine osrednjega društva c. kr. poštarjev in poštnih ekspedijentov obojega spola na Dunaju. Določili sta se dve skupini, in sicer ena za Slovence in Hrvate ter druga za Italijane. Skupine na Kranjskem so torej lahko člani tudi poštarji na Goriškem in v Istri. Ustanovni občni zbor skupine Kranj-sko-Primorsko vršil se bode dne 20. t. m., ob treh popoldne v salonu hotela »Ilirija« v Ljubljani. Tovariši, zavedajte in združite se, kajti le v večini je moč. Od delavca do višjih uradnikov se danes vse združuje, smelo se torej nadejamo, da tudi mi ne bodemo zaostali, temveč se vsi pod eno zastavo zbrali. Vsak l>oštar in ekspedijent naj se torej tega zbora udeleži ali svoj pristop pismeno naznani.
—	Velikanska povodenj. Piše se nam z dne 10. t. m.: V Loškem potoku je velikanska povodenj, kakoršne nc pomnijo od leta 1859. Vasi Retje in Travnik so skoro pod vodo. Zelniki in njive s peso, koruzo in drugim so preplavljeni. Voda stoji že šest dni. Danes zopet dežuje. Nastala so cela jezera, ono pri Travniku je dolgo pol ure hoda. Kmet tarna, baš ko bi imel spraviti sad svojega truda, pa mora gledati, kako mu sadeži gnijejo pod vodo. Poslanec Jaklič je prihitel semkaj, da vidi nesrečo in izposluje pomoč prizadetim.
—	Škrlatica v Gorici. Vsled škrlatice so zaprli v Gorici en razred gimnazije in realke.
—	Pokopali so dne 9. oktobra v Medvodah gospo Marijo Kavčič, soprogo bivšega c. kr. poštarja g. Lovreca Kavčiča.
—	Rad, slovenske pesmi umorjen. V Lov-ranu pri Opatiji so Nemci umorili 32 let starega Slovenca Jurija Benedikta raditega, ker ie prepeval slovenske pesmi. Razklali so mu glavo in truplo vrgli v morje. Zločince iščejo orožniki.
—	Za ribniško dekatAjo bo konferenca Sodalitatis v sredo, dne 16. t. m. pri Sv. Gre-goriju. Začetek ob polenajstih.
—	Opozarjamo na inserat »Katoliške Bukvarne« o novi knjigi Antona Medveda: »Za pravdo in srce«. — Ta drama je prirejena za ljudske odre in bo dosegla še velikanske uspehe. Podrobno oceno smo objavili v današnji številki. Prvi čas se oddaja po znižani ceni.
—	Sodišče na Dunaju je zavrnilo priziv grofa Sternbcrga proti konfiskaciji njegove knjige »Apel na cesarja.«
—	Policijski agent ranjen, ko je hotel are-tovati dva begunca. Iz Trsta poročajo: Policijski agent Baškovič, ki službuje v svobodni U:ki, je hotel včeraj popoldne aretovati dva vojaška begunca, ki sta bila ravnokar dospela
v Trst z Lloydovim parnikom »Styria« iz Aleksandrije in se hotela izkrcati. Eden beguncev je pa Baškoviča ranil z nožem v trebuh in mu zadal precejšnjo rano.
—	Povodniji na Notranjskem. Pokrajina okoli Unca na Notranjskem je podobna jezeru: osem kvadratnih kilometrov je pod vodo, iz katere se dvigajo le drevesa. Voda sega do prvih hiš v Planini. Cerkniško jezero je prestopilo svoje bregove in poplavilo Cerknico. Voda je vdrla v hiše in napravila veliko škode. Potok, ki teče skozi Cerknico je postal hudournik ter je odnesel več mostov. 60 let že ni bilo na Notranjskem take povodnji.
—	Umrl je v Leskovi dolini oskrbnik g. Ivan Bydlo.
Štajerske novice.
š Interpelacija poslancev dr. Hrašovca in tovarišev na štajerski deželni odbor se glasi: Z razsodbo od 3. julija 1906 je državno sodišče razsodilo, da je štajerski deželni odlx)r s svojim ukazom od 3. novembra 1905, številka 66.715, in od 25. februarja 1906, številka 48.206, kršil občini kokerski po členu 19. d. z. od 21. decembra 1867, št. 142 d. z. zagotovljeno politično pravico. Dejanski stan je bil ta-lc: Z ukazom štajerskega deželnega odbora od 3. novembra 1905, št. 66.715, naznanilo sc je županstvu v Kokarjih, da ne more deželni odbor posredovati v zadevi vročeval-ne službe v kazenskih zadevah. Dotična vloga je bila pisana v slovenskem jeziku, rešitev pa v nemškem. Z ozirom na to je vrnilo županstvo dotični dopis deželnemu odboru s prošnjo, naj ga isti reši v slovenskem jeziku. Štajerski deželni odbor jc potem v svojem ukazu od 25. februarja 1906, št. 48.206, izrekel, da si naj županstvo samo preskrbi potrebno prestavo. V svojih razlogih navaja državno sodišče, da je slovenščina gotovo deželni jezik v štajerski kronovini in da tudi to, da je deželni odbor nemščino si določil kot poslovni jezik, nikakor ne more kršiti pravice, ki pri-stoji po državljanskem zakonu vsaki občini, da sme od deželnega odbora, ki je najvišja avtonomna oblast v deželi, zahtevati rešitev svojih vlog v tistem jeziku, v katerem so bile pisane, ako je le-ta jezik deželni jezik. Ravno tako se je bilo tudi že v prejšnjih leti li sodilo glede drugih kronovin ter je v tem oziru državno sodišče ostalo le dosledno. Po obstoječem državljanskem zakonu tudi ni bilo mogoče drugače soditi. — Ze prej in po tisti razsodbi so občine iz Spodnje Štajerske deželnemu odboru slovensko dopisovale; deželni odbor pa rešuje te dopise vedno le v nemškem jeziku. V nekaterih slučajih zadnjega časa vračale so občine, kakor Solčava, Šmarje, nemško rešitev s prošnjo, naj se jim pošlje v slovenskem jeziku ali pa se naj doda vsaj prestava. Te prošnje so se odklonile in se je županom pod veliko denarno kaznijo od 50 do 100 K naročilo, da naj takoj rešijo in si potrebno prestavo sami preskrbijo. Slovenski poslanci zahtevajo tudi za svoj narod tako naravno in samoobsebi razumevno pravico, da mora štajerski deželni odbor rešiti dopise v ravno istem jeziku, in si bodo to pravico pridobili z vsemi njim pristoječimi sredstvi. Podpisani poslanci tedaj vprašajo štajerski deželni odbor: Misli deželni odbor v prihodnjič razsodbo državnega sodišča upoštevati, se po nji ( ravnati in glede jezikovne rešitve slovenskih vlog postopati po postavi? — Gradec, dne 3. vinotoka 1907. — Dr. Hrašovec 1. r. — Dr. Ploj 1. r. — Vošnjak I. r. — Dr. Jurtela 1. r. — Dr. Jankovič I. r. — Roškar 1. r. Roš I. r. — Kočevar I. r.
š Nedeljski počitek v lekarnah. Namest-ništvo daje na znanje, da sme v onih krajih, v katerih je po ena sama lekarna, v kateri opravlja službo lekarnar sam brez pomočnika, ta lekarnar ob nedeljah popoldne zapustiti kraj za kratko dobo, to pa ob taki uri, ko ima ponavadi najmanj opraviti in samo na tak način, da se ga lahko vsak hip najde; pa tudi to samo z dovoljenjem politične oblasti. V krajih, kjer je po več lekarn, se te glede nedeljskega počitka lahko pogode med seboj in urede svoj nedeljski počitek tako. da je ena vedno odprta. Na vratih vsake zaprte lekarne mora biti jasno in razločno zapisano, katera lekarna v dotičnem kraju je ta čas odprta in občinstvu na službo.
š Obkraden avtomat. Na slovcnjebistriški postaji je nekdo ukradel čuvaju kovčeg s 60 kron denarja, bonboni, čokolado in vžigalicami za postajni avtomat.
š Strela je ubila v šmarski okolici 4. t. m. Blaža Cuješa. ki ie zbežal pred viharjem pod topolj.
š Zvit tat. V Zgornji Pulskavi .ie ukradel neki 201etni mladenič posestniku Juriju Pliber-šku 46 K. Ko ga jc srečala neka ženska, si je skril obraz s klobukom.
š Otrok se zadušil. V zgornji Polskavi sta pustila Orthaberjeva zakonska svojo dveletno hčerko zaprto doma in se podala na polje. Neka ženska ie pa zapazila, da sc kadi iz hiše. Ognjegasci so vdrli v stanovanje in našli poleg peči gorečo posteljo. Poleg postelje je pa ležalo že mrtvo dete. ki se jc zadušilo. Hišo so rešili.
š Pobegnil je iz \vildonskih zaporov Andrej Lozinšek.
š Med nebom in zemljo. V Spilfeldu ie pleskal 3. t. m. 401ctni pleskar Jernej Plankl železniško skladišče in jc stal med delom na lestvi 6 m visoko. Pripeljal se jc pa voz upre-žen z volom, ki se jc splašil in prekucnil lestvico. Plankl jc opazil nevarnost in se prijel za strešni žleb, ki se ic pa upognil in sc ie nato Plankl spustil, se vjel na noge in sc na srečo Ic nekoliko poškodoval.
š V Mariboru jc umrl g. Jurij Moser v 78. letu.
š Poslanec dr. Korošec, ki je iskal na jugu zdravja, leži bolan v Ptuju v bolnišnici.
š Otrok zadušil. Zakonskima Orthaber na Sp. Polskavi se je zadušila dveletna hčerka, katero sta pustila v sobi samo zaprto. Iz poškodovane peči so vnele iskre postelj in predno so opazili ljudje dim, se je otrok zadušil.
š Božično razstavo prirede graški trgovci in obrtniki. Namestnik je prevzel pokroviteljstvo te razstave.
š Mati prerezala vratove trem svojim otrokom in sebi. Iz Trbovelj poročajo: Tu je danes zjutraj žena paznika Jurija Naglava prerezala z britvijo vratove trem svojim otrokom in sebi. Vsi so mrtvi.
š Socialni demokrat Mlakar zopet pobegnil. Iz Poljčan nam poročajo: Kljub privatnih in javnih opominov se ni zdelo delniški pivovarni primerno rešiti nas njenega zalaga-telja Janeza Mlakarja, bivšega trboveljskega socialnega demokrata. Ta človek se ie pajda-šil z najbolj zagrizenimi pekelskimi nemčurji; v njih družbi je zabavljal čez Slovence in duhovnike. V svojem stanovanju je popival ž njimi cele noči. Zdaj je pa morala delniška pivovarna čutiti resnico pregovora: Kdor ne uboga, tepe ga nadloga. Zakaj začetkoma vinotoka jo je pobrisal Janez Mlakar ne ve sc kam; odnesel je s seboj več tisočakov delniškega denarja. Mi obžalujemo izgubo pivovarne, obenem se pa veselimo, da smo se vendarle enkrat rešili tega varovančka Roše-vega.
š Duhovniki starotrške dekanije so imeli v sredo, dne 9. t. m., v mestnem župnišču v Slovenjeirigradcu izvanreden sestanek, ki so se na njem razpravljala obče duhovnopastir-ska in posebej še katehetična vprašanja. Zborovalci so soglasno sklenili, da se hočejo odslej v isto svrho zbirati vsak mesec. Prihodnji sestanek bo dne 6. novembra v Doliču. Referentom jc izvoljen č. gospod mestni župnik Alojzij Cižck.
š Cerkvena slovesnost. Dne 20. oktobra to je na nedeljo cerkvenega posvečevanja, bode blagoslovil knezoškof lavantinski dr. Mihael Napotnik v novi baziliki Matere Milosti v Mariboru dva nova oltarja sv. Antona Pa-dovanskega in svete device mučenice Filo-mene. Vsi dobrotniki nove bazilike in častivci sv. Antona in sv. Fiomenc so k tej svečanosti prijazno povabljeni. Kakor čujemo iz niero-dajnih krogov, se nova oltarja silno dopadata.
š Imenovanje. Deželni odbor je imenoval gospoda dr. Antona Taingla profesorjem zem-ijepisja in zgodovine na gimnaziji v Ptuju.
š Občinske volitve v Razvini. Pretekli četrtek so se vršile občinske volitve v Razvini pod Mariborom. Slovenci so si po hudem boju prvič priborili dva občinska zastopnika. Nemškutarji so delali »ljudsko voljo« z vso divjo predrznostjo in nasilnostjo, ki je lastna vsem spodnještajerskim nemškutarjem.
š Napačni narednik. Krokala sta te dni v Mariboru krojaški pomočnik Lisenz in neki narednik 47. pešpolka. Bila sta tako dobre volje, da sta zamenjala obleko. V Gosposki ulici ie bil napačni narednik tako drzen, da je ustavil nekega deželnobrambovskega četovodjo, češ. da ga ni pozdravil dovolj »stramm«. Ceto-vodja pa ni razumel šale in je ovadil napačnega narednika policiji. »Špas« sc konča pri mariborskem okrajnem sodišču.
š Samoumor. Dne 8. t. m. se je ustrelil v Mariboru c. kr. strojni prometni vodja Ivan Erhardt. nastavljen v Pulju. ki je bil na trimesečnem dopustu v Mariboru. Erhardt je bil bolan na živcih. Ze pred dnevi je izjavil znancem, da se hoče usmrtiti. Erhardt je bil star 44 let.
š Zvita goljufija. Viničarka Josipina Repič ie prodala na zadnjem mariborskem sejmu mlado tclico za 104 krone. Kupec, približno 55 let star. ji je dal namesto stokronskega bankovca neki ogrski reklamni listek. Šele ko je hotela Repičeva menjati namišljeni bankovec. je izpoznala. da je bila goljufana. Goljuf je velik, vitek, oblečen v sivo obleko z rdečkastimi brkami.
š Izprememba posesti. V Hočah je prodal posestvo z gostilno in trgovino mešanega blaga Andrej Pfeifer Ivanu Stanitzu.
š Slovenska Bistrica. Nemci se jako jeze, ker ui hotel dati gostilničar N. svoje dvorane za veselico podružnicama šulferajna in siicl-marke. — V petek je umrla 56-letna žena uradnega sluge. Ana Fekonja. Zelo živahno sc zida v Slovenski Bistrici. Napreduje zgradba nemške šole. Mestna občina gradi velik most h klavnici. V Kolodvorski ulici gradi novo hišo lekarnar Petzold. Pod streho bo prihodnji teden tudi »Narodni dom«.
š Nova nemčurska trdnjava. V Konjicah se je vršil 6. t. m. ustanovni shod nemčurske-ga političnega društva za konjiški okraj.
š Zupanova in njegovega namestnika volitev v Ptuju je napovedana dne 9. t. m.
š Učitelj za geografijo in zgodovino na ptujski gimnaziji je postal dr. Anton Tangi.
š Hoče pri Mariboru. Veliki Nemec, gostilničar Aiulr. Pfeifer ie prodal svoje posestvo, gostilno in trgovino Ivanu Stanitzu iz Zgor. Radvine.
KoroSRe novice.
k Koroški deželni zbor jc dokončal v svoji seji dne 10. t. m. stavljeni mu dnevni red. Sklenilo se .ie, da se razdeli občina Spodnji Dravograd.
k Na smrt obsojeni vojak pomlloščen. Celovško garnizijsko sodišče je obsodilo na smrt topničarja 9. artiljerijskega polka Mihaela Plo-dena po S 146 vojaškega kazenskega zakona. Povcljništvo graškega armadnega zlxira je pa obsojenca pomilostilo in izpremenito smrtno kazen v dveletno ječo.
k Iz tira je skočil v nedeljo ob četrt na 12. na bcljaškem ramžirskem kolodvoru vlak št. 1217. Ranjen jc nevarno izprevodnik Po-tschaller.
UubUanske novice.
lj Znamenita polstoletnica. Kakor smo že omenili, je dne 10. oktobra minulo polstoletja, kar je izdihnil v Ljubljani eden največjih tehnikov — Jožef Ressel, ki počiva na starem ljubljanskem pokopališču v preprostem grobu, in edino le Resljeva cesta spominja nan.i. On je izumil vijak, ki žene parnike, in je s tem provzročil velikanski napredek v paroplovbi. Ressel je bil rojen leta 1793 v Chrudimu na Češkem in je prišel leta 1812 v gozdarsko službo na Kranjsko. Svoje poizkuse z vijakom je delal v Trstu in v Parizu. Posmehovali so se mu in ga imeli za prenapetneža; nihče ni veroval izpočetka, da more vijak gnati veliko ladjo. Ressel je vsled tega živel v veliki revščini. Leta 1825. je v Trstu prvič sestavil model za parnik z vijakom, leta 1829. šele je mogel izpustiti v Trstu svoj parnik v vodo, a zadela ga je nesreča in po čerturni mirni vožnji se je parnik ustavil. Parni stroj je bil slab in par je uhajal na zrak. Vsled tega neuspeha so Resslu celo prepovedali nadaljnje poizkuse. Razočaran je živel iznajditelj v bedi, a njegov izum ni zamrl. Leta 1840. je prišel prvi parnik na vijak iz Angleške v Trst. Angleži so sc polastili Resslove iznajdbe, ker njegova domovina ni znala ceniti duhovitega izuma, in leta 1846. so proglasili Angleža Friderika Souvage, da je on prvi izumil parnik na vijak. Ressla ie to seveda silno bolelo, da se tujci izkoriščajo z njegovo iznajdbo in si celo prilaščajo čast iznajdbe! Potegoval se ie za svojo iznajditeljsko pravico, in leta 1852. je poveljstvo angleškega brodovja razpisalo nagrado 20.000 funtov šterlingov onemu, ki nepobitno dokaže, da jc pravi iznajditelj par-niškega vijaka. Tedaj je Ressel zbral vse svoje listine in uradne dokumente ter jih je poslal v London. Angleži pa so hoteli iznajdbo proglasiti za svojo in so zavlačevali odločitev več let. Ressel je tedaj živel v revščini, a pričakovane nagrade ni doživel. Umrl je dne 10. oktobra 1857. v Ljubljani v starosti 64 let. Leta 1862. šele pa jc dunajska akademija po natančni preiskavi spoznala Ressla za pravega izumitelja parnika na vijak, in tudi Angleži so ga priznali. Pred dunajsko politehniko stoji danes Ressljev spomenik, ki so mu ga postavili leta 1863. Spomenik kaže bistre, duhovite poteze moža, ki je, boreč, se za svojo veliko iznajdbo celo življenje prenašal bedo in preziranje z neobičajno potrpežljivostjo iu vztrajnostjo. Češki akademiki so opravičeno ponosni na svojega rojaka. Ljubljana pa hrani njegove zemske ostanke. Jutri bo preteklo pol stoletja, odkar so Jožefa Ressla položili k svetemu Krištofu k zadnjemu počitku. Ali se spomni kdo, da gomilo velikega iznajditelja ovenča s kito cvetja? Dolžni so mu to Slovenci in Cehi. zlasti slovanski tehniki, katerim bo ime Jožefa Ressla za vse čase v ponos in slavo!
Ij Nove zvonove na Viču je v nedeljo popoldne ob 3. uri prišedši iz Brezovice, blagoslovil prevzv. knez in škof. Lilo je kakor iz škafa, grmelo in treskalo, ko se je vršil blagoslov. a ljudstvo je kljub temu vztrajalo na mestu, da vidi lepe obrede. Viški pevci so zapeli ginljivo pesem o zvonovih, ki je naredila globok vtis. Nato je bil blagoslov hiše. — V ponedeljek so potegnili zvonove v stolp. To delo se ie vršilo jako sigurno in spretno pod vodstvom Samasovega monterja in tesarskega polirja, ob 5. popoldne so bili zvonovi na varnem. V torek zjutraj so dobili pravo lego in žvenkeljne in okrog 10. smo čuli veliki zvon v Ljubljano prav razločno, popoldne ob 3. pa je zazvonilo z vsemi štirimi. Ginljivo je bilo čuti lepo ubrano melodično zvonjenje prvikrat po viški občini, ljudje so prihiteli iz hiš in za-dovolinost se jim je brala na licih. Dispozicija glasov jc v naših krajih izredna, vendar imam trdno upanje, da najde posnemovavcev in da se morda vendar enkrat iznebimo po celem Kranjskem enoličnih trizvokov in kvartsekst-akordov. Tudi gre prednost pravemu zvonje-nju, ker tu se čujc plavajoči glas, bolj ko v potrkavanju, ki jc zgolj le igrača in kvari zvonove. — Omeniti mi je, da oder za zvonove stoji v stolpu kakor stol v izbi, ki se ne dotakne stene. Načrt zanj jc naredila tvrdka Sa-massa sama. izpeljal ga je tesarski mojster J. Lehner. Tedaj: Zvonovi zvonite, na delo budite!	n.
Ij Prijateljski sestanek pevcev »Ljubljane« bo jutri ob 8. uri zvečer v mali dvorani hotela »Union«. Gg. pevce vabi k obilni udeležbi veselični odsek.
li »Raglja« se pridno razprodaja. Le nekaj izvodov je še dobiti v trafiki g. Šoukala pred Škofijo.
lj Risarska ,n slikarska šola Rih. Jakopiča in M. Sternena v Ljubljani sc otvori v ponedeljek, 14. t. m. Vsi že vpisani učenci, kakor tudi oni, ki žele še le vstopiti, se vljudno vabijo na sestanek ob 10. uri dopoldne t. d. v šolskem prostoru, Breg št. 20, lil. n. Na željo nekaterih interesentov sprejemajo se tudi iz-vanredni učenci, ki žele omejiti pouk le na posamezne ure. Za te znaša šolnina po 50 vin. za uro. Učenci se sprejemajo tudi ob šolskem letu vsikdar. Programi so na razpolago pri Rih. Jakopiču, akad. slikarju. Ljubljana. Emon-ska cesta 2.
lj Mleko. V soboto, dne 12. t. m. prične se zopet s prodajo mleka v takozvani mestni mlekarni na rotovžu. Mleko se bode prodajalo liter po 20 vinarjev (na dom dostavljeno 22 vin.).
lj Nagajivost. Ko se je predvečrajšnjim s kolesom peljal pri železniškem prelazu na Dunajski cesti klepar Ivan Brodar, mu pridrvi nasproti s kolesom nek mizarski pomočnik in zapelje nalašč v Brodarja, ki je padel s kolesa in se telesno poškodoval. Tudi na kolesu ima Brodar 30 K škode. Obravnava bode pred sodiščem.
lj Umrla je stroievodieva soproga gospa Ivana Spreitzer v Novih ulicah št. 5, stara 30 let.
lj Nevarno je grozil včeraj popoldne z revolverjem na Plankarjevem dvorišču na Dolenjski cesti zidar Alojzij P., dvema svojima tovarišema, vsled česar se mu je revolver odvzel, potem bil pa aretovan.
lj Tatvina kolesa . Kolo, ki je bilo pred nekaj časom ukradeno iz kazinske veže na Kongresnem trgu poročniku g. Friedrichu. so dobili v Domžalah, kjer ga je prodal nek top-ničar za 58 K.
lj Vztrajen fijakar. Pred mesecem je obhajal nek itukajšnji fiiakar nekak jubilej. Prestal je namreč petdeseto kazen zaradi nagle vožnje. Ker .ie mladi fijakar tako vstrpen, bo lahko doživel 100-letni jubilej.
Ij Pobegnila sta iz preiskovalnega zapora v Ilirski Bistrici delavec Gregor Faktor ln Mihael Pernat. Bila sta v preiskavi zaradi javnega nasilstva.
lj Stenografski pouk. Opozarjamo, da otvori od deželne vlade potrjeni učni zavod Josipa Christofa za pisanje na stroj in za stenografijo v ponedeljek, dne 14. t. m., ob sedmih zvečer stenografski tečaj na I. mestni deški ljudski šoli v Komenskega ulicah (na Ledini). Udeleženci naj se zberejo navedenega dne v imenovani šoli ob 7. uri zvečer.
ljZa nabornike leta 1908. Vsi v Ljubljani stanujoči, leta 1885, 1886 in 1887 rojeni mladeniči, neglede na njih rojstni in pristojni kraj, se imajo tekom meseca novembra 1907 k za-beležbi zglasiti v pisarni magistratnega vojaškega referenta. Mladeniči, ki nimajo domovin-stva v Ljubljani, imajo s seboj prinesti dokazila o starosti in pristojnosti (rojstni list in do-movnico). Začasno odsotne ali bolne mladeniče lahko zglase stariši, varuhi ali pooblaščenci. Onim, ki si hočejo izprositi kako v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona navedenih ugodnosti, je po predpisu opremljene prošnje vložiti meseca januarja ali februarja 1908 pri tukajšnjem mestnem magistratu, najkasneje pa na dan glavnega nabora pri naborni komisiji. Onim, ki žele, da se jim dovoli nabor izven pristojnega okraja, je o priliki zglasitve vložiti opremljene prošnje; obenem pa lahko oglase in izkažejo pravico do kake v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona omenjene ugodnosti. Ravno tako se je zglasiti tudi sinovom vojaških oseb, služečih v dejanski službi in onim mladeničem, ki so nameščeni pri vojni upravi (vojni mornarici) in so v nabornih letih. Kdor zanemari dolžnost zglasitve, in sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more opravičevati z izgovorom, da ni vedel za poziv ali pa za dolžnosti, katere mu nalaga vojni zakon. Naborniki, ki opuste zgla-sitev, ne da bi iih bila pri tem ovirala kaka nepremagljiva ovira, so krivi prestopka in se kaznujejo z globo od )0 do 200 kron. ali pa s primernim zaporom.
lj Napadla sta 8. t. m. popoldne v Later-manovem drvoredu dva pekovska pomočnika gospoda Matijo Zalarja in ga na glavi in rokah telesno poškodovala. Pomočnika se bo-deta zagovarjala pred sodiščem.
lj 2851 kron denarja so imeli pri sebi predvčerajšnjim na Južnem kolodvoru trije izseljenci, ki so se hoteli odtegniti vojaški suknji in jo popihati v Ameriko. Aretovani, 23!etni Ivan Orlič iz Lipserja pri Ložu, 22-letni Ivan Debevc od ravnotam in 201etni Ivan Znidaršič, tudi iz Lipserja. so svoj čin priznali in so se izročili sodišču.
lj Izgubila je gospa Kristina Morotova zlato zapestnico, v kateri je bil vdelan zlat s črkama V. M., vredna 40 kron. — Crevljar-ski pomočnik Franc Fojav ie izgubil prost bankovec za 20 K.
Gospodarstvo.
Konjereja.
V Pragi je zboroval shod čeških konje-rejcev, ki je sklenil sledeče resolucije:
1.	Vsakemu posestniku bodi svobodno gojiti take konje, kakor sam hoče. t. j. ki so mu gospodarsko najkoristnejši in ki jih more najbolje prodati. Nobena pasma se ne sme ljudstvu vsiljevati in žrebci domačih plemen se ne smejo zapostavljati kaki tuji pasmi.
2.	Naj se odpravijo vse državne žrebčar-ne, ki imajo samo na Češkem čez pol milijona primanjklaja in vsi žrebci naj sa dajo v rejo kmetom. Denar, ki se prihrani, se naj porabi za podporo konjereje.
3.	Pri licenciranju žrebcev ali pri dovoljevanju, ali sme kdo držati žrebce, naj odločujejo zaupniki konjerejcev in živinozdravniki, ne pa častniki, ki ponavadi nimajo pojma o tem, kakšni konji so 'za gospodarja najboljši in se najdražje prodajo.
4.	Vojno ministrstvo naj boljše plača vse konje, ki jih kupuje za vojsko. Ce tovarnarji in milijonarji z velikim dobičkom prodajajo državi svoje puške in topove, naj se ne zahteva od kmeta, da bi on dal konja ceneje, kakor njega samega stane, posebno zato ne, ker tak lahek, plemeniti konj ni kmetu za nič, ako ga erar ne kupi.
tone
Na prešidh se je pojavila čudna bolezen. Žival onemore, pade in pogine. Več prešičev je poginilo v Selu, Batujah in Crničah. Vzroke iščejo tudi v tem, ker je prevroče v svinjakih. Prišel je živinozdravnik, pa le v Crničc, potem pa odšel v Gorico.
Teža po poklicu. Neki angleški štatistik je sestavil Statistiko, koliko so na Angleškem težki ljudje v gotovih poklicih. Mesarji tehtajo povprečno po 85 kg, gostilničarji pa po 82 kg. Duhovniki tehtajo po 81 kg, zidarji in kmečki najemniki po 80l/s kg. sodni uradniki po 80 kg. Trgovski potniki imajo po 79 kg, kovači po 77'/2 kg, bankirji po 76 kg, tesarji po 74'/» kg, učitelji po 73'/s kg, črevljarji po 73 in trgovski pomočniki po 72 kg. Krojači imajo po 71'/s kg.
PROTI ANTIMILITARISTOM.
L i p s k o , 10. oktobra. Danes se vrši pred tukajšnjim sodiščem obravnava proti znanemu sodrugu Liebknechtu zaradi njegove brošure o antimilitarizmu. Državni pravdnik ga toži, da hoče s svojo propagando uničiti čut discipline in tako stavlja državo v ' slučaju vojske v veliko nevarnost. Domneva j se, da bo Liebknecht ostro obsojen.
VSENEMŠKE TEŽNJE.
Na zborovanju »Bohmenvaldbunda« v Krumlovu je govoril Nemec Goltz iz Mona-kova, da se v Monakovu in v Reznu mnogo dela na to, da se odpravijo državne meje, ki ločijo češke Nemce od njihovih rojakov v raj-hu. Ta velenemški govor je postal predmet interpelacije v češkem deželnem zboru.
RUSIJA.
Deset roparjev ie napadlo železniško postajo Vršnc-Dnjeprovsk. Oropali so 60.000 rubljev, ubili par stražnikov in pokončali brzojavno napravo. — Rektor in dekani kiev-skega vseučilišča so demisionirali. — Neznanec je smrtnonevarno ranil ravnatelja realke v Orenburgu.
Dolenjski kosovni premog la,
rar po K 1-20
iia 50 kg in cele vozove v hišo pripeljan (na cele vagone po premogoknpnih cenah), priporoča J. Paulin v Ljubljani, Nove ulice 3 (telefon št. 32), glavna zaloga premoga trboveljskega in dolenjskega kosovnika, orebovnika in grušča ter Paulus-salon-briketov na debelo in drobno.	2294 3—1
1'režalostnega srca naznanja Leopold Spreitzer, strojevodja c. kr. drž. šelezn ce, v lasttiem in v imenu svojih otrok Ivana in Valttrja ter v imenu vseh ostalih sorodnikov vsem prijateljem ic znancem bridko vest o smrti svoje iskreno ljubljene soproge, oziroma matere, sestre, svakinje in tete, gospe
Ivane Spreitzer
ki je po dolgem, jako težkem trpljenju, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob četrt na 10. uro blaženo zaspala v Gospodu.
Pogreb bo v nedeljo, 13. t. m , ob 3, uri popoldne iz hiše žalosti, Novo ulice štev. 5 Da pokopališče pri Sv. Križu.
Sv. msSe zadušnice se bodo služile v več cerkvah.
V Ljubljani, 11. oktobra 190?.
felefonsK® In
CESARJEVA BOLEZEN.	,
Dunaj, 11. oktobra. (Uradno.) »Fremden-blatt« poroča: Cesar je včerajšnji dan prebil v svoji delavni sobi in je kakor ob času najboljšega zdravja sprejel obisk višjega dvor-nika Montenuova, ki je cesarju izročil različne spise. Do ure dineja je sedel cesar ob svoji pisalni mizi ter potem zavžil dine. Zvečer sta cesarja podrobno preiskala profesor Neusser in cesarjev osobni zdravnik Kertzel ter sta soglasno konstatirala, da je katarha-lična afekcija se zboljšala tako, da se danes more govoriti če tudi začasno le o lahkem zboljšanju. Na subjektivno razpoloženje cesarjevo je nekoliko uplivala še obstoječa draž-ljivost h kašlju in ves dan trajajoča zvišana telesna temperatura. Cesar se čuti nekoliko trudnega in zmučenega, tek tudi nima tako dober, kakor sicer. Cesar je ponoči spaval, spanec je le nekoliko motilo kašljanje.
Dunaj, 11. okt. Generalni borzni tajnik je izdal na borzi naslednjo izjavo: Borzni komisar je pooblaščen od finančnega ministra, da iziavi: Cesarju se katar izboljšuje, cesar je bil včeraj zvečer brez mrzlice, noč je bila precej dobra, počuti se cesar danes ravno tako kot včeraj in je v tem oziru položaj nespremenjen.
Dunaj, 11. okt. Cesar se je danes ponoči razmeroma dobro počutil. Cesarjevo spanje ni bilo preveč moteno po kašlju. Inhaliranje in poraba vode za grgljanje je ugodno vplivalo na organe in pospešilo omehčanje katarja. Mrzlica pa še ni izginila.
GORIŠKI MESTNI SVET PROTI SLOVENSKEMU UČITELJIŠČU
Gorica, 11. okt. Včeraj zvečer je goriški mestni svet z vso slovesnostjo, katere je zmožen, protestiral proti nameravanemu preme-ščenju slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico. Protestni »speech« je izpustil gospod Peter Pinausig, alias Pinaučič. Pinausig se je pred vsem zaganjal v socialističnega tržaškega državnega poslanca Pittonija, ki smatra premestitev slovenskega učiteljišča v Gorico za umestno. Pinausig meni, da Pittoni ni vpo-števanja vreden, ker ga je vsa »poštena italijanska javnost« že obsodila, nevaren pa da ie ta gospod Pittoni vendarle, ker bi se utegnila vlada nanj sklicevati. Pittoni po mnenju gospoda Pinausiga ne pozna zgodovine goriške, ki je italijansko mesto, kar posebno dokazuje neki italijanski akt iz leta 1830, kjer vlada imenuje Gorico: »Gorizia nel Friuli.« Dobri gospod Pinausig se spominja kongresa v Stuttgartu, kjer so se socialisti izrekli za svetovni mir; če pa zdaj Pittoni doseže, da pride slovensko učiteljišče v Gorico, bi bil mir v nevarnosti in bi divjala večna vojska. Prišli bi v Gorico »stranieri«, tujci, ki bi sovražili italijansko kulturo — »la nostra gloriosa col-tura.« Pinausig pravi, da je v Gorici že itak dovolj Slovencev, importiranih iz »ljubljanske provincije«. Za te duhovitosti je Pinausig žel obilo zalivale in ploskanja, vlada pa se menda, kakor je upravičeno upati, ne bo ustrašila Pinausigov.
Nemeblovana soba,
kolikor možno sredi mesta, se išče za takoj.
Ponudbe pod »Soba« sprejema upravništvo »Slovenca".	2322 1-1
DnAnflrf	'e osveževa'na pijača, ki
KU3UAIU	učinkuje izredno dietetiško
. j,	- in se v tem oziru izborno
temo eu ure ec raziikuie °d vseh drueih
ibllipijbv vtbibv minerainih voda. 1704 b-2 Od danes nadalje oddajam
Trboveljski
premog
-- cent k 50 kg — po K 1-40 C70 kr.)-
Opozarjam torej cenjene odjemalce, da premoga nobenemu mojemu uslužbencu dražje
ne plačajo.---
Za obila naročila se priporočam velespoSto-vanjem - 2327 3—1
..... M. Lampert. - >
mar ■	■ ■ 2328 3-1
Kleparski pomočniki
dobri samostojni delavci se sprejmo
- takoj	r
proti dobri plači, tovljeno, pri
Delo po zimi žago-
:::: L. M. Ecker=ju, Ljubljana
Zi hvala. i Priporočilo
Ker se podpisanima pri odhodu z Zgornj. Logatca
ni bilo mogoče pri vseh osebno posloviti, zatorej se tem potom vljudno zahvaljujeva velecen. rodbinam, znancem in prijateljem za njih naklonjenost, katero sva kot gostilničarja obilno vživala.
Hvala 1 Iskreni pozdrav!
Ana in Ivan Sušnik,
gostilničarja 2329 1-1	v Ljubljani.

Tem potom podpisana slav. občinstvu vljudno naznanjata, da sta prevzela staroznano
gostilno pri „Jurčku"
na Rimski cesti II

v najem. Točila se bodo izključno domača, štajerska in istrska vina. Sveže pivo in kuhinja je vedno na razpolago, Za voznike se nahaja pri gostilni obširno dvorišče in hlev.
K obilnemu obisku se priporočata z odličnim spoštovanjem
Ana in Ivan Sušnik.
©
Važna novost;
mmsL za pravdo in srce.
Tragedija v petih dejanjih.
Cena knjige v elegantni vezavi K 3 50. Ker se bo novembra meseca igrala drama v ljubljanskem gledišču, oddajamo knjigo na pesnikovo željo onemu, ki jo naroči in plača pred koncem novembra, za skrajno znižano ceno JEiiL JS-ffrO v elegantni vezavi.
Ta drama je izboren donesek za izpopolnitev slovenskega dramatičnega slovstva za ljudske odre, katerim sploh jako manjka primernih igro-kazov. Zelo laskavo in vseskozi nepristransko oceno je prinesel dne 10. oktobra t. 1. »Slovenec". Zlasti ugodno je ocenil dramo »Slov. Narod", »Ljubljanski Zvon" in »Slovenec" pred osmimi leti, ko se je prvič uprizorila v ljubljanskem gledališču.
Obenem priporočamo tudi:	2316 12-1
Anton Medvad i l»o<*»t J<». Cena K 3 80, eleg. vez. K 5.—.
Gotovo je še vsakemu znano, koliko priznanja so našle te poezije in kako pohvalno se je izrekla kritika vseh slovenskih Časopisov.
KatoliSka Bukvama v Ljubljani.
1
Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev
Ustanovljena lat« 1854.	.......""
v Ljubljani, Wolfove ulice itev. 12
priporoča slavnemu občinstvu In ■poStov.Biia gostilničarjem svoj« i z b e p n e

Štev. telefona 210.
8469 160 -SS

mapcno pivo v iodrih In steklenicah.
Pritoka 235.	¥>encas,c II. oktobra 19(17
Znanost In umetnost.
* Za pravdo in srce. Tragedija v petih dejanjih. Ljubljana 1907. Založila »Katoliška bukvama« v Ljubljani. Resnično smo se razveselili te knjige. Dobro še pomnimo, ko se je leta 1898. ta tragedija uprizorila na slovenskem odru v Ljubljani in dosegla jako povo-Ijen uspeh. Slovenski listi in leposlovne revije so prinesle takrat podrobno in zelo ugodno oceno glede igre same in tudi glede n ie uprizoritve. Letos se bo, kakor čujemo, zopet uprizorila. Ko pregledujemo knjigo in primerjamo tragedijo, kakor je izdelana v knjigi, z ono, ki se je uprizorila pred osmimi leti, zapazimo, da je pisatelj dramo zelo izpopolnil v tehniškem oziru, zlasti s tem, da jc varoval skozinskoz krajevno enoto, kar jc posebno ugodno za uprizarjanje. Posebne važnosti je predvsem to, da je tragedija natisnjena v elegantno opremljeni knjigi, kar bo posebno dobro služilo tudi vsem našim krajevnim odrom in društvom, ki bodo to igro brez dvoma mnogokrat uprizarjali. Zakaj nam je knjiga prav posebno dobrodošla? Medvedova tragedija izpolnjuje zelo občutno vrzel v naši dramatiški književnosti, kateri tako primanjkuje zares dobrih — ljudskih iger. Tako zelo priljubljeni »Rokovnjači« so se nekoliko obrabili, ker jili je bilo venomer treba igrati, »Pravda in srce« pa, ki je že osem let nismo videli na ljubljanskem odru, bo našo dramati-ško književnost zopet znatno poživila. V tehniškem oziru je Medvedova žaloigra zlasti v predelani obliki, čisto korektna, kar jo posebno odlikuje, ie krajevno-zgodovinsko ozadje drame in pa markantno risani značaji. Snov tragedije je zajeta iz pretemne dobe 1. '573., ko je Jošt Turen premagal pri Brežicah kmečko vojsko in tako za vselej udušil kmečke punte v večjem obsegu. Osebe v »Pravdi in srce« vodijo, pospešujejo ali zavirajo lokalni kmečki upor na Raki in so spretno zvezane z usodo glavnegakinečkega gibanja, ki ga ic vodil »kmečki kralj« Oubec. V tem okviru se vrši tožnolepa ljubezen grajskega sina Erazma do kmečke deklice Katarine, okoli katere se plete dejanje. In kakor je pristno slovensko historiško ozadje, tako so pristno-sloven-ski vsi značaji. Kdo ne bi občudoval starca-slepca Grajana, trdo in neomajano kmečko postavo, ki je v njej toliko tožnosti in gorja, katerega si sladi s slovensko pesmijo? Temu slovenskemu bardu je pesnik položil v usta besedilo prve znane slovenske pesmi: »Le vkup, le vkup, uboga gmajna!« Kakor mogočen kip iz davnine vstaja pred nami kmet Lokvanec, voditelj raških upornikov, ki je pa pravičen in nepristranski, veren sin vernega ljudstva, ki le malokdaj vzkipi, ki pa globoko čuti prizadete mu krivice in kadar se vzdigne, mogočno zahteva nazaj svojo pravdo. Poleg grajščaka Erazma pa je glavna oseba tragedije Lokvančev sin Andrej. Ravno pri tem značaju se nam odkriva posebna vrlina Medvedova: objektivnost. Dasi kaže do kmečke stvari gorečo ljubezen in globoko umevanje njegovih nadlog, ni tendenčno izkrivil značaja gospode in je nasprotno v kmetu Andreju izklesal karakter, ki odbija s svojo demonsko strastjo do Katarine slednjo od sebe. Dočim je oče Lokvanec premišljen in razsoden, predstavlja njegov sin Andrej destruktivno stran v kmečkem uporu: slepo strast. Grajščakinje Barbare sin, Erazem, je naslikan tako verno, da njegova blaga plemenitost nikjer ni pretirana. Njegova mati Barbara je ohola plem-kinja, prava »modrokrvka«, katero pa olepšu-je njena požrtvovalna ljubezen do sina Erazma. Zelo dobro in vestno je obdelan grajski oskrbnik Dizma. Lokav je, goljufiv, sebičen, odločen, kadar se gre za to, da doseže svoje namene, strahopeten, kadar ga kdo pri njih zaloti, toda nikdar v zadregi, ko se je treba izgovarjati in izmisliti si slepivne načrte in nakane. Zapletljaji v Medvedovi drami niso izumetničeni, prisiljeni in ne hlepijo po golem efektu, ampak vse se naravno razvija iz izvrstne dispozicije v I. dejanju tragedije, v katerem jc kakor v jedru že preformirana vsa tragika. Tragiški moment in katastrofa sta k.giško razvita iz te predispozicijc in segati do dna srca. Kmečka vojska je poražena, toda Katarina, ki ljubi grajščaka. Erazma, pade, ustreljena od njegovega divjeljubečega tekmeca Andreja ... In tako konča drama s pravo pesniško poanto. Valvazor: (V ozadju se čuje divje petje Uskokov, vojakov, najetih od graščakov, ki so premagali kmete) »Erazem! Potolaži se za Boga! Pomisli vendar, da obhajamo imeniten dan. Cu.i veselo petje! (Prime Erazma za roko) Končan jc boj za pravdo. Erazem: (Zamolklo): »In pravda za srcc — končana. (Zavesa pade.) Ni dvoma, da se bo ta žaloigra, zajeta iz življenja našega ljudstva, Slovencem, ki tako čislajo pesnika Medveda, priljubila in mu pridobila novih častilcev. — Ljudski odri, katerim tako zelo manjka lepih, povzdigujočih iger, ki niso zmašene skupaj za ta namen, bodo z veseljem segli po tej žalo-igri, ki 1xj tudi na našem ljubljanskem odru gotovo častno uspela.	S.
Ker se bo uprizorila drama meseca novembra t. I. v gledišču, oddaja založništvo ua željo pesnikovo izvode, ki se naroče in plačajo pred koncem novembra t. I., po skrajno nizki ceni 2 kroni SO vinarjev za eleganto vezan izvod. S prvim decembrom pa stopi prava cena K 3 50 v veljavo.
Anton Medved, čegar poezije so našle toliko priznanja, gotovo tudi s tem delom ne pade v očeh razsodnega občinstva.
Cena za njegove »Poezije« znaša K 3 80 za broširan in K 5'— za elegantno vezan izvod.
»Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
CESARJEVO ZDRAVJE.
Du naj, 10. okt. Po vsej monarhiji vlada največje zanimanje, kaj jc s cesarjevo boleznijo. Kralj Edvard angleški si pusti nevzdr-žema poročati o bolezni cesarjevi. Zadnje poročilo se glasi: Danes se cesar vobče počuti boljše kot včeraj in predvčerajšnjim. Mrzlični pojavi so se zmanjšali. Katar se omehčuje. Vzlic temu je treba na vladarja paziti. Dozdaj mu ni bilo treba iti v postelj, večinoma sedi v naslonjaču ali pa pri pisalni mizi. Profesor Neuner je cesarja natančno preiskal. — Uradni bulletini se ne izdajajo. Srce deluje po-voljno, pač pa manjka cesarju teka. Ker se bulletini nc izdajajo, se za zdravje ljubljenega vladarja ni bati.
nagodba.
Kakšna je nagodba?
Dunaj, 10. oktobra. Glasilo krščanskih socialcev izvaja glede na nagodbo nekako sledeče: Dvoje stvari je, ki vznemirjajo vsakega resničnega domoljuba. V državnopravnem oziru se je Ogrski v nagodbi toliko koncedi-ralo, da se celo minister za zunanje zadeve, baron Aerenthal, ki gotovo ni Mažarom ne-prijatelj, pomjšlja, ali sc dajo združiti s pojmom monarhije vsaj nazunaj. Drugič pa rna-žarski oficiozi tako slavijo nagodbo, da se že zdi, kakor bi sc iz nas norčevali. Vse to nam vsiljuje vprašanje: Ali ui morda nagodba Beck-VVeckerle celo slabša kakor nagodba Szell-Korbcr? To bi bilo že zato neodpustlji-vo, ker je Avstrija topot imela moč v svojih rokah. Ko sta sklepala nagodbo Szcll in Kor-ber je v Avstriji parlamentarno življenje bilo onemoglo, industrija je gledala v negotovo bodočnost, ker trgovinske pogodbe z inozemstvom še niso bile sklenjene, poljedelci so se vsled velike agrarne carine v Nemčiji bali krize, na iugu pa nam je pretila neprijazna Italija. Zdaj vsega tega ni. 1917. veljajo vse trgovinske pogodbe, parlament je postal res liudsko zastopstvo, nazunaj pa je naša monarhija utrjena na vse strani in je celo postala voditeljica v balkanskem vprašanju. Ko je nedavno grof Batthyany na Francoskem iskal posojila za bankerotni ogrski denarni trg, mu je ondi minister za zunanje zadeve, Pichon, namignil, da brez Avstrije Ogri nc dobijo posojila. Torej: Pozor in vsi na straži!
Dunaj, 10. oktobra. Glasilo Derschat-tovo, »Gr. Tagblatt«, je pisalo, da bodo nemški nacionalci v presojanju nagodbe sledili krščanskim socialcetn, ki so zdaj vodilna nemška stranka v parlamentu. Na to pripominja krščanskosocialno glasilo, da je kaj malo ve-"rojetno, da bi glasovali proti nagodbi nemški nacionalci, katerih član Derschatta je nagodbo podpisal.
Dunaj, 10. oktobra. Prihodnji teden se snide krščanskosocialna zveza v parlamentu, da sc posvetuje o nagodbi. Kaj se bo sklenilo, je zdaj šc čisto negotovo, kar tudi še zdaj na-godbena določila niso znana. Pričakuje se, da ministrski predsednik v svojih pogovorili z načelniki strank vsai glavne obrise nagodbe razodene, da bo mogoče še pred otvoritvijo parlamenta zavzeti kolikormogoče trdno stališče.
Dunaj, 10. oktobra. Ako se avstrijsko-ogrska nagodba ne ozira na hrvaški sabor, ki je, kar se tiče izpremembe takih zakonov, ki so sc sklenili v sporazumu s krono, ogrsko, avstrijsko in hrvaško vlado, kompetenten kot tretji kompaciscent, se bodo avstrijski hrvaški državnozborski poslanci v kratkem sešli z ogrskimi hrvaškimi državnozborskimi poslanci in deželnozborskimi poslanci dalmatinskimi, da začnejo skupno akcijo proti nagodbi.
Dunaj, 10. oktobra. »Hlas Naroda« poroča, da so češki poslanci mnenja, da v poslanski zbornici ne bo prave opozicije proti nagodbi. Poljaki bodo seveda z vsemi kriplji zanjo.
PREOSNOVA ZVEZE ČEŠKIH KLUBOV.
Dunaj, 9. oktobra. »Vaterlandu« se poroča iz Prage, da se vršijo med dr. Kramar-ein dr, Ba\o iu Kalino konference glede na preosnovo Zveze čeških državnozborskih poslancev.
BANČNO VPRAŠANJE V NAGODBI.
T r s t, 9. oktobra. »Piccolo« trdi v neki brzojavki z Dunaja, da je rešil bančno vprašanje v nagodbi izdajatelj »N. Fr. Presse« Benedikt. Svojo formulo jc sporočil obema vladama v Budimpešto, na kar sta jo te dve
sprejeli in se je premagala glavna težkoča. Ta formula priznava Ogrski, da ima po 1. 1910. pravico do samostojne banke, da pa mora, predno jo ustanovi, skleniti z Avstrijo pogodbo glede plačevanja in iziednačevanja valute, da Avstriia ne bo oškodovana. Se beleži z rezervo.
OGRSKA.
Budi m p e š t a, 10. okt. Justh otvori zasedanje zbornice. Večina odkloni zahtevo socialnega demokrata Mezoffija, da utemelji svojo interpelacijo glede ua splošno iu enako volivno pravico. Za interpelacijo glasujejo demokrati iu nacionalistični poslanci, Hrvati pa so pred glasovanjem zapustili dvorano. — Med socialnimi demokrati vsled postopanja Justhovega vlada velikansko razburjenje.
Budimpešta, 10. okt. Neki poslanec .ie med današnjo sejo na hodniku obsojal napade na prestolonaslednika, o katerem so listi pisali, da se protivi ustavnim garancijam. Poslanec je ix)vdarjal, da jc zelo neumestno osebo prestolonaslednikovo vlačiti v debate. Nato je minister, grof Andrassy dejal: »Gotovo jc neumestno. Prestolonasledniku se imamo mnogo zahvaliti.« Nato poslanec: »V tem slučaju je škoda, da se prestolonaslednik ni že preje začel zanimati za ogrske zadeve.«
Budimpešta, 10. okt. Hrvaško-ogr-ska koalicija jc sklenila stopiti nasproti vladi v najodločnejšo opozicijo, obstruirala pa najbrž ne bo, ker je klub sklenil, da ne bo dal ogrski koaliciji prilike revidirati poslovnika.
OGRSKI SOCIALNI DEMOKRATI.
Budimpešta, 10. okt. Pri sprejemu socialnodcmokraške deputacije pri predsedniku poslanske zbornice Justini jc prišlo do zelo ostrih prizorov. Zanimiv je bil nagovor so-cialnodcmokraškega tajnika Garteya. Zahteval je seveda v prvi vrsti splošno in enako volivno pravico. V zadnjih dveh letih se je iz Ogrske izselilo 300.000 ljudi, delavcev manjka, stanovanja so draga in slaba, tuberkuloza razsaja, število analfabetov se povečuje. Take so razmere na Ogrskem. Socialni demokrati so patrioti. Oni zahtevajo politično in gospodarsko samostojnost Ogrske ter samostojno carinsko ozemlje.
OGRSKI KRŠČANSKI SOCIALCI.
Budimpešta, 10. okt. Ogrska krščanskosocialna deputacija jc Justini tudi predložila peticijo glede na splošno in enako volivno pravico. Justh je odgovoril: »Zahvaljujem se Vam, gospodje, za vaše zaupanje. Bodite prepričani, da sc niste varali. Ogrski parlament bo brez ozira na narodnosti (!), sloje (!) in vero izpolnil svojo dolžnost in tudi vprašanje o volivni reformi izkušal rešiti s stališča interesov vseh slojev prebivalstva.«
SENZACNA VEST.
London, 10. oktobra. Angleški socialist Vivian je dobil iz Belgrada sredečo depešo: Potem ko ie policija umorila stotnika Novako-viča, jc kralj Peter razdelil med zarotnike 150.000 frankov. Predno se je izvršil umor, jc bil bclgradski policijski prefekt pri kralju v avdijenci.
SRBIJA.
Neugodne finance.
Belgrad. 10. okt. Srbska trgovinska banka jc izgubila vsled špekulacije z izvozom živine večji del svojega delniškega kapitala in rezervnega fonda, vrhtega pa jo jc neki agent r goljufal za 180.000 fr. Tudi druge banke se nahajajo v krizi. Izkazalo sc jc, da jc vlada iz-dala napačno Statistiko o izvozu. Banke zvra-čajo v posebni vlogi na vlado odgovornost za svoj finančni polom na Pašiča. Ako se v kratkem ne začno zopet trgovinska pogajanja z Avstrijo, bodo srbske banke bankerotne in se bodo morala plačila ustaviti. Letošnji deficit iznaša štiri milijone frankov. Proračun za prihodnje leto izkazuje sedem milijonov deficita. Krme za živino primanjkuje, vsled česar ic vlada morala odpraviti zazdaj carino na krmo in smo .
FRANCOSKI PARLAMENT.
Pariš, 9. oktobra. Francoski parlament bo sklican najbrže 22. t. m. Clemenceau bo opravičil svoje stroge naredbe proti antimili-taristom, predložil reformo policije, uradniški Statut, dohodninski davek, delavske pokojnine iu podržavljenje severozahodne železnice. Predlagal bo tudi, da se delavski borzi odtegne vladna podpora, ker jo borza vporablja za protivojaško propagando.
»OSSERVATORE ROMANO« IN NEMŠKI CENTRUM.
R i m, 9. oktobra. Pariški »Temps« in »Agenzia Štefani« sta prinesla tcndenciozno poročilo, da se nemški centrum s papeževo okrožnico »Pascendi dominici grer ne strinja. »Osservatore Romano« to trditev zavrača kot skrajno nesmiselno. >>Tcmps« jc bil o govoru barona Hertlinga ob otvoritvi »Goer-resove družbe« v Padcrbornu čisto napačno informiran. »Osservatore« imenuje Hertlingov govor krasen in le skrajna nevednost je bila vstanu ta govor tolmačiti za nasproten papeževi encikliki. Baron Hertling je nasprotno iz-
javil, da nemški katoličani papeževo okrožnico sprejmo z velikim spoštovanjem in priznanjem, ker je modernizem ostre obsodbe vreden. »Osservatore« pripominja le to, da se da disputirati zgolj o eni točki v Hertlingovem govoru, kjer ta izvaja, da v Nemčiji nihče ni učil tega moderniaina.
Angleška.
Politična kampanja. — Proti lordom. — Pomorske vaje.
London, 10. oktobra. Kakor znano, vlada na Angleškem zelo oster spor med liberalnim ministrstvom Campbell - Bannermano-vim iu konzervativno gosposko zbornico, ker jc slednja odklonila več zakonskih načrtov, na primer šolski zakon, ki uvaja brezkonfesio-nalni pouk. Campbell-Bannermann. ministrski predsednik, ie nedavno v Edinburghu v nekem govoru vnovič opominjal lorde, naj sami reformirajo svojo zbornico, da ne bo vlada sama prisiljena uvesti reformo. Campbell-Bannermann bi namreč rad, da bi lordi sami črtali iz svojega zakonika pravico, da smejo zavračati zakonska načrte, ki jih izdela vlada ali pa poslanska zbornica. Ministrski predsednik je lordom predočeval, kako se krona že celih 200 let ni poslužila več svoje veto-pravice. Vlada bo zdaj zbornici lordov vnovič predložila od nje odklonjene zakone, med njimi tudi resolucijo poslanske zbonice, da se ima odpraviti absolutna veto-pravica lordov. Campbell-Bannermann je naposled grozil, da bo, ako se lordi ne vdajo, apeliral na ljudstvo. Več listov meni, da to ne bo imelo nobenega uspeha. Na Angleškem liberalna vlada pride in gre — danes liberalci, jutri konzervativci. — Zdaj so se začele velike jesenske vaje angleškega bro-dovja pod poveljstvom sira Charles Beres-ford. Brodovje, ki bo vadilo, sestoji iz 26 bojnih ladij. 15 križark, 10 lahkih križark in še več manjših ladij, vsegaskup 110. Takega ladjevja za vaje ne spravi skupaj nobena druga velesila. Admiral poveljuje nad 11 podpovelj-niki ladij. Vajam ne sme prisostvovati noben poročevavec. Naloga brodovju bo: izvrševati ponočne boje in odbijati torpedne napade sovražnega brodovia. — Liberalci po zgledu svojega ministra marljivo govorijo in vnemajo svoje poslušavce proti lordom. V njihovi lastni stranki pa ni vse zlato, kar se sveti. V vladni večini namreč ni edinstva. Liberalci so odbili od sebe Irce, ker niso izpolnili obljub, ki so jih iim dali ob priliki volitev. Potem so odbili od sebe prebivavce velike provincije Wales, ki zahtevajo, da se cerkev pri njih »razdržavi«, to se pravi: osamosvoji. Ker poslanec iz Wa-les Lloyd George tega pri vladi ni dosegel, mu bodo izrekli nezaupnico in so zato sklicali shod na prihodnji četrtek. Liberalci pa so sprti tudi s socialisti, s katerimi so zdaj nasproti konzervativcem tvorili večino. Pri zadnjih dopolnilnih volitvah so socialisti glasovali proti liberalcem.
MAROKO.
Novi izpreobrat v aferi. — Španska. — »Civ*-lizatoričuo« delo Francozov v Casablanci.
Casablanca, 10. oktobra. Med Francosko in Špansko vlada glede na Maroko veliko nasprotje, dasi oficielni krogi to trdovratno tajijo. Ravno danes (10. t. m.) izkušajo uradno iznianjševati vedne kompetenčne prepire med francoskim generalom Drude in španskim poveljnikom Santa Olalla. Krivda je odločno na strani Francoske, ki se za določbe algeziraške pogodbe ne zmeni in hoče Špansko iz Maroka izpodriniti, dasi ima Španska tu pravice od pamtiveka in starejše nego Francoska. Drude hoče zasesti in jc povečini zasedel s svojimi vojaki okolico Casablance, dasi algeziraška pogodba čisto jasno pravi, da jc okolica v Casablanci špansko akcijsko ozemlje. Santa Olalla seveda protestira — ako bi imel s seboj toliko vojaštva kot Francozi, bi se stvar po neprevidnosti iu vsied strasti pač že večkrat krvavo iztekla. Povrli-tega pa francoski listi Španijo hočejo pred vso javnostjo očrniti, da podpira v Maroku vtiho-tapljanje orožja, kar pa odločno ni res. — »Civilizatorično« delo Francozov v Casablanci nam opisuje znani Anglež Hands v »Daily Ma.il«, torej v listu, ki je glede na maroško afero dozdaj vedno simpatiziral s Francosko. Cvetoče mesto, ki jc imelo 35.000 marljivih prebivalcev, ki so sc skoro vsi bavili s trgovino, jc zdaj razvalina. Po cestah se pojajo psi iu temne sestradane roparske postave. Angleški in nemški trgovci držijo roke križem, ker so vsled okupacije, plenjenja in nasiljri vojakov obubožani in ne dobijo nobenega kredita več. Francoski vojaki so zasedli vse prazne hiše, vse iz njih pobrali, celo ščurke in podgane — ko pa pridejo prejšnji lastniki nazaj, da reklamirajo svojo posest, jih vojaki iz-ženejo. Vsega so se polastiti vojaki in jud.ie iz Orana in Tangerja. Kaj so počeli z ženami, o tem ni moč pisati. Pač pa so storili veliko kulturno delo, naročili so iz Francoske cafe chantant!
lLL
iSlECS v o 5" J1 a
Podružnica s v Spljetu«- s
Oolnifiks glavnio« t i i K 9.900.000 « i
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeve ulice
sprejema vlou« m« knjižico in to&oči račun ter je obrestuje oci dna	do JA i
&
Podružnica s v Celovcu« i
• ft<aaE<*r-vH3i fonni t ? i i K 200.000, t : j
' ...............................................................................................................................................................
Bukvama I
v Ljubljani
»J je sprejela s 1. septembrom t. 1. sledeča dela | v komisijsko zalogo:
Valvasor, Johann Weichard Freicherr von: Die
Ehre des Herzogthums Krain. Laibach-Niirnberg = 1689. 4 BSnde. (Strani 54 + 7 + 696, 836, 396+730, 612 + 74). i Rudolfswerth 1877-79.
Na razpolago je samo še 9 popolnih izvodov po K 80—.
Razun tega se dobijo še sledeči popolni zvezki, ki se po znižani ceni tudi posamno oddajo: Zvezek II. Vsebina: Von den alten und altesten Einvvohnern des Lan-des Crain. Von den alten Steinschriften und ausgegrabenen MUntz etc. Von der Crainerisch - Sclavontschen Sprache, wie auch Sitten und Gebrauchen in Crain. Von den Heiligen, Patriarchen, Bischčffen, Orden und Pfarren in Crain. Strani 836. K 12 -.
Zvezek 111. Vsebina: Von der Regierung, Regiments-Wilrden und andern Ehren-Aemtern etc. in Crain. Von den Landesfilrsten und Hertzogen in Crain. Von den Stadten, MSrkkten, SchlOs-sern und Klčstern in Crain. Strani 396 + 730. K 20 —. Zvezek IV. Vsebina: Von denen so wol Turkischen als Christlichen Greutz - Oertern bey Crain. Von den Kriegs -Geschichten der Japydier und Carner vor Christi Geburt. Von den Jahr - Ge-schichten in Crain nach Christi Geburt biss an die Oester-reichische Regierung. Register. Strani 612-f 74. K 8'-, Poleg tega se dobe tudi še posamezne številke za izpopolnitev nepopolnih izvodov.
Wolf«Cigale, Deutsch-slovenisches Worterbuch. Laibach 1860. 2 zvezka. XIII+ 2012 strani. Znižana cena, broš. K 5--, vez v '/» usnje K 10 —. Wolf - Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar. Ljubljana 1894/5. XVI + 883 + 998 + IX strani, 2 zvezka. Znižana cena, broš. K 16 —, v '/, usnjatih vezavah K 22-—. Verhoveo, I. Professor, Die wohllobl. landesfurstl. Haupt-stadt Laibach. Kulturhistorische Bilder aus Laibachs Ver-gangenheit. Laibach 1886. Mit 1 Plane der Stadt Laibach vom J. 1745. — 213 strani. K 2 50. Izborno kulturno-zgodovinsko delo, do sedaj še malo znano, ker je izšlo v samozaložbi pisateljevi.
Verhoveo, I. profesor, Dve predavanji o ljubljanskih pokopališčih. Ljubljana 1901. 23 strani, K —"60. Vrhovec, I. Professor, Die Pest in Laibach. Nach Archivalien des Laibacher Stadtarchives. Laibach 1899. — 33 strani. K - '60.
—	Der schvvabische Chronist Burghardt Zink und eine interessante Schule zu Reifnitz in Unterkrain. Laibach 1900. — 16 strani. K--60.
Sohumi, Fr., Urkunden- und Regestenbuch des Herzogtums Krain. 1. Band. 777-1200. Laibach 1882/3. — 210 strani. Znižana cena. K 250.
—	II. Band. 1200—1269. Laibach 1884 u. 7, cena. K 250.
Schumi, Fr., Archiv fiir Heimatkunde.
Quellen, Urkunden und Regesten. I. Band'. Laibach 1882/3. Vili+338 strani. Znižana cena. K 250.
—	II. Band. Laibach 1884 u. 7. 111 + 393 strani. Znižana cena. K250.
Kos, dr. Fr., Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. I. knjiga (1.501 —800). Ljubljana, 1903. LXXX + 416 strani. K 8 —.
—	U. knjiga (1. 801—1000). Ljubljana, 1906. LXXXIV + 514 strani. K 10 —.
Sveto pismo stare in nove zaveze z razlaganjem poleg nemškega, etc. Ljubljana, 1856/7 6 zvezkov. Znižana cena K 12—, vezano K 22-—.
Mitterrutzner - Malovrh, Slovani v iztočni Pustriški dolini na
Tirolskem. 1880. — K — 60. Radios, Maria Theresia und das Land Krain 1740 — 1780. — 1881. K 140.
II
470 strani. Znižana 1 Geschichtsforschungen, 1
M
m
i
Dalje priporočamo:
Leposlovna knjižnica:
1. zvezek: Bourget, Razporoka, Roman. K 2'—, eleg. vez K 3- -.
II.	zvezek: Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob
Volgi. K 1-20, eleg. vez. K 2 20.
III.	zvezek : Prus (Alex Glovvacki), Straža. Povest. K 2 40, eleg. vez. K 3 40.
IV.	zvezek: Dostojevski-Levstik, Ponižani in razžaljeni. Roman. K 3' ,
eleg. vez. K 4 20.
Medved, Ant., Poezije. Ljubljana, 1906. 262 strani. K 380, eleg. vez. K 5 —.
Silvin Sardenko, Roma. Poezije. Ljubljana, 1906. 116 strani.
K 2-—, eleg. vezan K 3 20. Šašelj, Iv., Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada 1. Ljubljana, 1906. VIII+332 strani. K 2 -.
Ker je knjigarna svoje dosedanje prodajalniške prostore zelo raz širila in krasno uredila, ter zalogo v vsakem oziru izpopolnila, ima posebno knjige slovenskega knjigotržtva, dalje učne knjige za vse šole, kakor tudi drugojezične knjige vseh strok vedno na razpolago; knjige, ki se v knjlgotržtvu nič več ne dobijo, so na prodaj po nizkih cenah v obsežnem antikvarijatu, ki je združen s knjigarno. Antikvarijatski katalog je na razpolago; splošen imenik slovenskih knjig pa je v tisku in se bode na zahtevo razpošiljal s 1. oktobrom t. 1. brezplačno. Naročila, ki nam doj-dejo pred tem dnevom, si zabeležimo.
katoliška Bukvama v Ljubljani.
. =^tiimiitiiiiiiiiiiiitriiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniilitii iiifiiiiiiiiiiiii:i': iiiniitiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiir: j
1 li
1
I
m
igs
nflHHH
U angleškem skladišču oblek
00 v Ljubljani, Glavni trg štev. 5 00
je še v zalogi:
. Iftnn komadov modernih dolgih paletotou iz double M| C nad	jn anglešk blaga, kakor tudi peluohe-jopice do 9"
nad 1500 komadov dežnih plaščev s kapuco do . . $)!■ 3a
O. Bernatovac.
?3l4 3 2
Ženitbena ponudba.
j Mladenič, 24 let star, z majhnim posest-j vom, zmožen slovenskega in hrvaškega jezika, ) dober gospodar ter ijučen fotograf, se jeli \ seznaniti s kakšno gospodično ali vdovo brez < otrok u Starosti od 24 do 30 let ter zmožno j slovenskega in nemškega jezike. Gotovine se \ zahteva najmanj 12.000 kron. Prednost imajo j samo hčera trgovskega in fotografskega stanu i kakor tudi iz gostilne. Ponudbe naj se poši-I Ijajo upravništvu ,,Slovenca" do konca tekočega meseca pod naslovom „Srečen zakon, i št.8978, j}. T."	2312 3-2
HC
2151 6-4
Szod \
>aJa j^en-Uaya po
*>do znižani h cena ft v ti
šticaz^
ej ač
a>na
uCici U. 9.
za krojaško obrt sprejme takoj Ivan Bukovnik , Ljubljana , Mestni
trg 9.	22h3 lo-4
Eatoliika Tiskarni
priporoča runovrataa
tor vi z i t n i o e
r> »lattl mm/L.
Pomočnike
za veliko delo sprejme takoj Anton Čebulj, krojaški mojster 2286 3-2 na Jesenicah, Gorenjsko.
MKREGAR
| pasar in iziIeloMlelj cerkvenega orodja ln posode
ara a»r
Vmmscd
/ /.late svetinje: Berlin, Piriz, Rim ita.
sl7njbolJ. kosm. ZObO-
čis ti i. sred-
stvo	____ __
Izdelovatelj &. &\ydl Ljubljana, Spltal.-Stritar. ul. T
se priporoča velečast. cerkvenim predstojništvom v obilna naročila ter si usoja naznaniti, da se nahaja njegova
delavnico
odslej na
EHzabefnl cesti
blizu samostana oo. Jezuitov in nasproti jožefinuma.
5 5 3
BBBBBBBBBBBaB

fiCer je mo^a zabtja za jesensko in zimsko sezono z najnovejšo in najelegantnejšo konfekcijo za gospode, dame, dečke in deklice popolnoma izbrana, zato si usojam p. n. občinstvo povabiti za nakup, dokler je zaloga še bogata! 22466-5 Se priporočam spoštovanjem O. BERNATOVIČ.