DOLENJSKI UST-št. 9 (1196)-1. marca 1973 ^ STRAN 19
SKUPSCINSKI	za občine ČRNOMEU,
	KOcEVJE^ KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Letnik X
Novo mesto 1. marca 1973
St. 5
VSEBINA
OBCINA ČRNOMELJ:
71. Odlok o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu
OBČINA KRŠKO:
72. Javni natečaj za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v Dovškem, Brestanici, Leskovcu in na Raki
73. Popravek odloka o začasnem financiranju občinskih potreb v I. trimesečju 1973
OBČINA NOVO MESTO:
74. Razpis javnega natečaja podjetja DOMINVEST za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v Šentjerneju
75. Odlok o splošni in začasni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč in prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišča na posameznih območ-
jih, za katera se predvideva izdelava urbanističnega in zazidalnega načrta ali uvedba razlastitve zemljišč za potrebe stanovanjske in komunalne ureditve.
76. Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
OBČINA TREBNJE:
77. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta individualne stanovanjsko-obrtniške gradnje za del naselja Mokronog
78. Odlok o dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
OBČINA KOČEVJ.E:
79. Odlok o spremembi odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje občine Kočevje
OBČINA ČRNOMEU
71.
Na podlagi 1, 2., 13., 15. in 19. člena Zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS št. 5-12/72) na podlagi 125. člena statuta občine, je skupščina občine Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora delovne skupnosti dne 6. 2. 1973 sprejela
ODLOK O DELNI NADOMESTITVI STANARINE IN DRUGI DRUŽBENI POMOČI V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ureja družbbna pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki ob.sega delno nadomestitev stanarine, kreditiranje graditve na-jemrtih stanovanj v družbeni lastnini, premiranje namenskega varčevanja in pogoje za pridobitev pravice do družbene pomoči. S.tem odlokom se določajo tudi pogoji za pridobitev stanovanjske pravice v najemnem stanovanju, grajenem z delno pomočjo občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada.
2. člen
Družbeno pomoč odobrava ob-
činski solidarnostni stanovanjski skiad v skladu z določili zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu po določilih tega odloka iz sredstev občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada.
3. člen
Družbena pomoč se dodeljuje:
- investitorjem, ki gradijo najemna stanovanja v družbeni lastnini;
— nosilccm stanovanjske pravice za delno nadomestitev stanarine;
občanom, ki gradijo ali kupujejo etažno stanovanje ali družinsko stanovanjsko hišo, za premiranje varčevalnih vlog v poslovni banki za stanovanja.
4. člen
Družbena pomoč je namenjena tistim občanom, katerill dohodki na člana gospodinjstva ne presegajo višine po določbah tega odloka in izpolnjujejo druge pogoje, določene s tem odlokom.
II. POMOČ OBČANOM ZA DELNO NADOMESTITEV STANARINE 5. člen
Delna nadomestitev stanarine je različna in je odvisna od premoženj-■skega stanja nosilca stanovanjske pravice in članov njegovega gospodinjstva, od velikosti stanovanja, števila članov gospodinjstva in od opremljenosti stanovanja.
Pravico do delne nadomestitve imajo nosilci stanovanjske pravice ne glede, ali uporabljajo stanovanje
v družbeni lastnini, ali v lasti občanov, če izpolnjujejo pogoje po določbah tega odloka.
Pravica do delne nadomestitve stanarine pripada nosilcu stanovanjske pravice.
Delna nadomestitev stanarine znaša ' lahko največ do 60 % stanarine.
6. člen
Do delne nadomestitve stanarine so upravičeni tisti nosilci stanovanjske pravice, katerih gospodinjstva uporabljajo stanovanja, ki po površini ne presega naslednjega normativa;
Število članov gospodinjstva 1 2
3
4 in več
Površinski normativ v m2 do 28 do 42 do 57 do 66
in vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva do 10 m2.
Za nefunkcionalna stanovanja, ki so starejša od 50 let, se lahko normativ površine poveča za 30 %.
7. člen
Nosilec stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če uporablja standardno stanovanje, ki je po veljavnem točkovalnem sistemu ocenjeno do 125 točk.
Nosilec stanovanjske pravice, upravičen do delne nadomestitve stanarine, lahko koristi stanovanje
iznad standarda. Delna nadomestitev stanarine pa sc prizna le od vrednosti standardnega stanovanja.
člen
Nosilec stanovanjske pravice je upravičen na delno nadomestitev stanarine, če je višina letnega dohodka gospodinjstva glede na število članov gospodinjstva manjša od mejnih vrednosti v naslednji tabeli znosnih izdatkov za stanarine: ’
TABELA JE NA NASLEDNJI STRANI LEVO ZGORAJ
9. člen
Znosna letna stanarina, ki jo je nosilec stanovanjske pravice dolžan plačati, se izračuna tako, da se letni dohodek gospodinjstva pomnoži z odstotkom iz ustreznega stolpca v Zgornji tabeli in deli s 100.
10. člen
Ne glede na določbe 7., 8., 9. člena tega odloka delna nadomestitev stanarine ne pripada nosilcem stanovanjske pravice na naslednjih primerih:
— če nosilec stanovanjske pravice oddaja stanovanje v podnajem;
- če nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva uporablja del stanovanja v poslovne namene;
- če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik vseljivega stanovanja;
— če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik počitniške hiše.
Dohodek gospodinjstva letno v din
2.000
2.001 - 4.000
4.001 - 6.000
6.001 - 8.000 8.001 - 10.000
10.001 - 12.000
12.001 - 14.000
14.001 - 16.000
16.001 - 18.000 18.001 - 20.000 20.001 - 22.000
22.001 - 24.000
24.001 - 26.000
26.001 - 28.000.
28.001 - 30.000
30.001 - 32.000
32.001 - 34.000
34.001 - 36.000
36.001 - 38.000
38.001 - 40.000
40.001 -42.000
42.001 - 44.000
44.001 -46.000
46.001 -48.000
48.001 - 50.000
50.001 -52.000
52.001 - 54.000
54.001 — in več
Stevdlo članov gospodinjstva 1	2	3	4	5	6	7
Stopnja obremenitve gospodinjstva s stanarino (znosna obveznost), izražena v odstotkih 1,0
8.0
11.5 13,7
15.5
16.5
2.5 6,0
8.5
10.4
11.4
12.5 13,4 14,2
3.0
5.5
7.1
8.5
9.5 10,3 11,0 11,8 12,5 13,1
2,2
4.1
5.3
6.3
7.3
8.1 9,0 9,5
10,2
10,8
11,3
11,8
0,6
2,1
3.4
4.5
5.4
6.4 7,1
7.7
8.4 8,9
9.4
9.8 10,3 10,8 11,2
0,5
2,1
5.3 4,2
5.0 5,7
6.4
7.0
7.6
8.1
8.6 9,0
9.5 10,0 10,3 10,6 10,9
1,0
2,2
3.1
4.0
6.4
5.3 5,9
6.5
7.0
7.5
8.0
8.4 8,8
9.2
9.5 9,8
10,1
10,5
10,8
11,0
1,0
1,0
2,0
2,8
3.5
4.1
4.8
5.4
5.9
6.4 6,8
7.3
7.7
8.1
8.4
8.7 9,0
9.4
9.6
9.9 10,2 10,5 10,7
11. člen
Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavlja nosilec stanovanjske pravice z zahtevo, ki jo vloži pri občinskem solidarnostnem stanovanjskem skladu tiste občine, na katerem območju ima stalno bivališče. Zahtevo mora vložiti vsako leto do 31. 1. za tekoče leto,"Oziroma v 30 dneh po preselitvi v drugo stanovanje.
Zahtevku je treba priložiti;
- potrdilo o letnem dohodku gospodinjstva za preteklo koledarsko leto;
- potrdilo o številu članov gospodinjstva;
veljavno stanovanjsko pogodbo;
- zapisnik o ocenitvi stanovanja.
Za dokazovanje višine letnih dohodkov nosilca stanovanjske pravice in članov njegovega gospodinjstva se neposredno uporablja 15. člen Zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS št-5/72).
12. člen
Občinski solidarnostni stanovanjski sklad mora o zahtevi o delni nadomestitvi stanarine oclločiti v roku 30 dni po prejemu zahtevka.
Pritožbo zoper odločbo občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada vložijo nosilci stanovanjske pravice v roku 15 dni po prejemu odločbe občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada.
Občinski solidarnostni stanovanjski sklad pošlje pritožbo pristojnemu svetu skupščine občine.
O pritožbi zoper odločbo o delni nadomestitvi stanarine odloči svet občinske skupščine, ki je pristojen za stanovanjsko gospodarstvo v roku 30 dni od dneva prejema pritožbe.
Delna nadomestitev za stanarino se odobrava za dobo enega leta, šteto od prvega dneva v naslednjem mesecu, ko je bila vložena zahteva.
13. člen
Upravičencem do delne nadomestitve stanarine bo sklad neposredno izplatieval subvencionirani del stana-
rine v 3-mesečnih obrokih za nazaj.
Najmanjši znesek, do katerega se delna nadomestitev stanarine še izplačuje, je 5,00 dinarjev.
Listo upravičencev do subvencije solidarnostni stanovanjski sklad javno objavi.
III. KREDITIRANJE GRADITVE NAJEMNIH STANOVANJ IN POGOJI ZA ODDAJANJE V UPORABO STANOVANJ, ZGRaJENIH S POMOCJO sredstev OBČINSKEGA SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA
14. člen
Z namenom, da se pospeši gradnja najemnih stanovanj in zagotovi reševanje stanovanjskih vprašanj ža potrebe družin in občanov z nižjimi dohodki, mladih družin in starih ljudi, sodeluje občinski solidarnostni stanovanjski sklad z denarnimi sredstvi pri graditvi najemnih stanovanj.
Stanovanja, zgrajena s pomočjo sredstev občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada, ne smejo presegati poprečne gradbene cene in poprečne opremljenosti oziroma poprečnega standarda stanovanj, ki so predpisani z odlokom občinske skupščine.
Pogoje za pridobitev in odplačilo posojila za gradnjo najemnih stanovanj določa občinski solidarnostni stanovanjski sklad s splošnim aktom.
15. člen
Za stanovanja, ki so zgrajena s pomočjo sredstev občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada, izdaja dodelitvene določbe upravni organ občine, pristojen za stanovanjske zadeve, na podlagi prioritetne liste, družinam z nižjimi dohodki, mladim družinam in starim ljudem, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
- da prosilec za stanovanje nima stanovanja;
- da osebni dohodki prosilca in njegovih članov gospodinjstva ne presegajo 700,00 dinarjev na člana gospodinjstva mesečno;
- da prosilec doslej še ni imel
ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja.
Prednostno pravico za pridobitev stanovanja imajo prosilci, ki živijo dalj časa na območju občine.
16. člen	' Ne glede na določilo iz 2. ahnee
15. člena tega odloka se stanovanja, zgrajena s pomočjo sredstev občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada, oddajajo lahko tudi:
- mladim družinam za dobo največ 15 let;
- upokojencem za nedoločen čas, če del sredstev prispeva Republiška skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
17. člen
Prosilci, ki se štejejo za mlade družine, morajo poleg pogojev iz 15. in 16. člena tega odloka za pridobitev najemnega stanovanja izpolnjevati še naslednje pogoje:
- da se izkažejo s pogodbo o namenskem varčevanju za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše;
- zagotovilo delovne ali druge organizacije, da bo skupno z delavcem rešila njegov stanovanjski problem v roku 15 dni.
18. člen
Glede na število'članov gospodinjstva, pripada mladim družinam in drugim prosilcem stanovanje po naslednjem kriteriju:
- za mlado družino in upokojence garsonjera do 28 m2 ali enosobno stanovanje do 38 m2.
- za ostale družine pa po naslednjem kriteriju:
- za eno osebo do 28 m2
- za dve osebi do 42 m2
- za tri osebe do 57 m2
- za štiri osebe do 66 m2
- za vsakega nadaljnjega še do 10 m2.
IV. PREMIRANJE NAMENSKEGA VARČEVANJA
19. člen
Z namenom, da se spodbudi stanovanjsko varčevanje za nakup stanovanja ali družinsks? stanovanjske hiše, lahko občinski solidarnostni stanovanjski sklad prizna iz svojih sredstev občanom, ki namensko var-• čujejo pri poslovni banki, premijo na privarčevana sredstva.
20. člen
Natančnejše pogoje in merila za pridobitev premije predpiše občinski solidarnostni stanovanjski sklad s svojim splošnim aktom v skladu z 19. in 20. členom zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu.
V. KAZENSKE DOLOCBE
21. člen
Pravna oseba, ki v potrdilu o osebnem dohodku nosilca stanovanjske pravice oziroma članov njegovega gospodinjstva navedene neresnične podatke ali občan, ki da neresnične podatke ali neresnične izjave v zvezi z vloženo zahtevo za delno nadomestitev stanarine ali pa premiranje namenskega varčevanja, se kaznujeta po 24. in 25. členu Zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu.
Kazni po citiranih določilih izreka pristojni občinski sodnik za prekrške.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
. 22. člen
Delna nadomestitev stanarine po določbah tega odloka se uvede potem, ko stopi v veljavo republiški zakon o stanarinah in odlok občinske skupščine o ponovni ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj.
23. člen
Sredstva sohdarnostnega stanovanjskega sklada, zbrana"^po določilih 26. člena zakona, bodo uporabljena v skladu z določili omenjenega člena.
24. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 36-6/73
Datum: 6. 2. 197.3
Predsednik občinske skupščine Črnomelj: inž. MARTIN JANŽEKOVIČ, 1. r.
OBČINA KRŠKO 72.
Oddelek za gospodarstvo in finance skupščine občine Krško razpisuje na podlagi 10., 12., 11. in 13. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66 in 20/71) in določb odloka o urejanju in. oddajanju stavbnega zemljišča v občini Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/68)
JAVNINATECAJ za oddajo delno urejenih stavbnih zemljišč za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, in sicer;
1. v stanovanjskem naselju Dov-ško pri Senovem, k. o. Dovško: pare. št. 468/6 v izmeri 682 m2, pare. št. 479/5 v izmeri 652 m2 in pare. št. 480/9 v izmeri 841 m2.
2. V stanovanjskem naselju Dore v Brestanici, k. o. Rajhenburg: pare. št. 394/7 v izmeri 669 m2, pare. št. 399/2 v izmeri 647 m2 in pare. št. 399/3 v izmeri 645 m2.
3. V stanovanjskem naselju „le-skovška gmajna" v Leskovcu pri Krškem, k. o. Leskovec:
pare.	št.	258/70	v	izmeri	598	m2,
pare.	št.	258/71	v	izmeri	510	m2.
pare.	št.	258/72	v	izmeri	505	m2.
4.	V	stanovanjskem naselju	pri
osnovni šoli na Raki, k. o. Raka: pare. št. 996/6 v izmeri 736 m2, pare. št. 996/9 v izmeri 725 m2, pare. št. 996/12 v izmeri 750 m2.
Izklicna cena za stavbna zemljišča v k. o. Dovško je 17. din za 1 m2 zemljišča, v k. o. Leskovec 10. din za 1 m2 zemljišča, v k. o. Rajhenburg 14. — din za 1 m2 zemljišča in v k. o. Raka 8. - din za 1 m2 zemljišča.
Poleg odškodnine za uporabo stavbnega zemljišča je treba plačati tudi stroške za pripravo zemljišča.
STRAN 20	DOLENJSKI LIST-Št. 9(1196) - 1. marca 1973
s T R A N 20 DOLENJSKI LIST - Št. 9 (1196) - 1. marca 1973
Ti stroški so razvidni iz natečajne dokumentacije, ki je na vpogled pri oddelku za gospodarstvo in finance SO Krško, soba št. 33.
Javni natečaj bo v četrtek, 15. marca 1973 ob 8. uri v Dovškem, ob
9.	uri v Brestanici, ob 10. uri v Leskovcu in ob 11. uri na ^aki.
Ponudbe je treba dostaviti do 12.
3.	1973 na naslov: Skupščina občina Krško, oddelek za gospodarstvo in finance, z označbo ,,za javni natečaj".
Vse podrobnejše informacije lahko dobijo interesenti na oddelku za gospodarstvo in finance SO Krško, soba št. 33. Podroben razpis natečaja bo objavljen tudi na oglasnih deskah vseh krajevnih uradov v občini Krško.
SKUPŠČINA OBCINE krško ODDELEK ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE
73.
Pri primerjavi z izvirnikom se je ugotovilo, da je v besedilu odloka o začasnem financiranju občinskih potreb v I. trimesečju 1973 (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/73) spodaj navedena napaka, zato dajemo
POPRAVEK odloka o začasnem financiranju občinskih potreb v I. trimesečju 1973
v	1. čl. mora namesto ,,v I. trimesečju 1972‘ pravilno stati
„v I. trimesečju 1973“.
Številka: M02-67/72
Datum: 15. 2. 1973
Iz skupščinske pisarne občinske skupščine Krško
OBČINA NOVO MESTO
74.
Na podlagi 11. in 12. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Ur. 1. SRS, št. 42/66 in št. 20/7) ter 14. in 15. člena odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Novo mesto (Skupščinski Dol. list' št. 10/68)
RAZPISUJE
Podjetje Dominvest Novo mesto po sklepu komisije za oddajo stavbnega zemljišča pri svetu za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve SOb Novo mesto z dne 13. 2. 1973
JAVNI NATEČAJ
A. Za oddajo delno urejenega stavbnega zemljišča za gradnjo individualne stanovanjske hiše v Šentjerneju (Turopolje) na pare. št. 712/2, njiva v izmeri 1000 m2, vi. št. 65 k.
o.	Šentjernej, ki je označena z lokacijo št. 3.
B. Za oddajo delno urejenega stavbnega zemljišča za gradnjo ene individualne stanovanjske hiše na bivšem sejmišču v Šentjerneju na pare. št. 525/8, travnik v izmeri 550 m2, vi. št. 1087 k. o. Šentjernej, ki je označena z lokacijo št. 16.
Pogoji natečaja:
1. odškodnina za stavbno zemljišče znaša 15,75 din za 1 m2;
2. izklicna cena stroškov komunalne ureditve znaša za lokacijo pod točko A) 5.992,90 din, stroški pri prave stavbnega zemljišča pod točko B) pa 6.064,70 din;
3. odškodnino za zemljišče in stroške prispevka za ureditev zemljišča plača najugodnejši ponudnik takoj ob podpisu pogodbe o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča;
4. najugodnejši ponudnik mora stanovanjsko hišo dograditi vsaj do tretje gradbene faze v roku 5 let po podpisu pogodbe o oddaji in uredit-
vi	stavbnega zemljišča;
5. varščina, ki jo mora položiti ponudnik hkrati s ponudbo, znaša
2.000.	- din in jo mora ponudnik nakazati na račun št. 2100-781-71005 (sredstva za pripravo in komunalno ureditev gradbenih zemljišč pri Podjetju Dominvest Novo mesto). Izkazilo o vplačilu varščine mora biti ponudbi priloženo;
6. v odškodnini za zemljišče ni vračunan prometni davek, katerega mora plačati najugodnejši ponudnik;
7. predmet natečaja so stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča.
8. Rok za dostavo ponudb je vključno 15. dan po uradni objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
9. Odpiranje ponudb bo 19. dan ob 7. uri po objavi, v prostorih Podjetja Dominvest Novo mesto, kjer lahko prisostvujejo tudi vlagatelji ponudb.
10. Ponudbe morajo biti v zapečatenih ovojnicah ter označene z oznako „Javni natečaj". Ponudbe pošljite na naslov: Podjetje Dominvest, Novo mesto.
11. Vsa dokumentacija in ostali pogoji natečaja so interesentom na razpolago pri Podjetju Dominvest Novo mesto.
Podjetje Dominvest Novo mesto
75.
Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS št. 16/67) in 1. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS št. 27/72) ter 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64, 12/65 in 21/65 ter Skupščinski Dolenjski list št. 14/67 in 3/68) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. februarja 1973 sprejela
ODLOK o splošni in začasni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč in prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišča na posameznih območjih, za katera se predvideva izdelava urbanističnega in zazidalnega načrta ali uv^ba razlastitve zemljišč za potrebe stanovanjske in komunalne ureditve
1. člen
Na območju občine Novo mesto se razglaša splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč in prepoved graditve in spremembe kulture zemljišč na posameznih območjih (v nadaljnjem besedilu: prepoved), za katera se predvideva izdelava urbanističnega in zazidalnega načrta ali uvedba razlastitve zemljišč za potrebe stanovanjske in komunalne ureditve, dokler ne bodo za posamezna območja sprejeti zazidalni načrti.
2. člen
Prepoved obsega naslednja območja:
1.	mestno naselje Novo mesto, ki je določeno z naslednjim opisom:
Kot izhodiščna točka se šteje točka, kjer meja med k.o. Zagorica in k.o. Daljni vrh seka cesto I. reda Ljubljana-Zagreb. Od tu dalje poteka meja proti vzhodu ob desni strani ceste I. reda Ljubljana-Zagreb preko priključka v Mačkovcu do tromeje med cesto I. reda in parcelami št. 2385/1 in 2385/2 k.o. Ždinja vas. Od tu gre po mejah parcel št. 2385/1, 2370, 2373 in 2351/4 vse ležeče v k.o. Ždinja vas, do reke Krke. Tu preide na desni breg do tromeje reke Krke in parcel št. 501 in 667, k.o. Smolenja vas. Tu seka poljsko pot pare. št. 2191/1 k.o. Smolenja vas, zavije ob poti proti zahodu do točke, kjer se stikata navedena pot in pare. št. 623, nakar ponovno dvakrat seka poljsko pot ter gre po meji pare. št. 797/1, 798, 809/1 in 819, vse k.o. Smolenja vas. Dalje gre ob že navedeni poljski poti št. 2190 do meje parcele št.787, to je do točke, kjer navedena meja seka cesto IV. reda Novo mesto - vas Krka. Po tej cesti poteka meja do potoka Šajser, ki je istočasno meja med k.o. Smolenja vas in k.o. Rago-vo. Od tu gre meja proti jugu ob potoku preko tromeje parcel št. 230 in 1364 (potok Šajser), ležečih v k.o. Ragovo in pare. št. 1948 k.o. Smolenja vas do mostu, ki leži na cesti Novo mesto-Šentjernej. Tu se odcepi od potoka in gre proti jugu po meji parcel št. 2050 in 2053, k.o. Smolenja vas, nato zavije proti zahodu po poljski poti od sejmišča na Cika vi do meje pare. št. 2165/3 ter dalje ponovno zavije proti jugu po gozdni poti pare. št. 2165/25 vse do tromeje k.o. Smolenja vas, k.o. Stopiče in k.o. Gotna vas.
Od tega mesta poteka po meji k.o. Gotna vas in k.o. Stopiče vse do mostu na cesti I. reda Novo mesto-Metlika v Pogancah. Pri mostu zavije proti jugu ob potoku Peteline do meje potoka Peteline in pare. št. 582/3 k.o. Gotna vas. Tu se meja ponovno obme proti zahodu za cca 40 m do tromeje parcel št. 579/4, 597/13 in 580 ter ob poti proti severu vse do meje med parcelama št. 589/3 in 589/16 in omenjene poti na vrhu hriba. Pogance. Od tu gre proti zahodu ob poti čez gozd do železniškega podvoza na progi Novo mesto-Karlovac na tro meji pare. št. 1233/4 (železnica), 845/15 in 841, vse k.o.-Gotna vas. Meja nato >^vije proti severu ob železnici do ceste III. reda Šmihel-Birčna vas, ki jo seka, ponovno zavije ob čuvajnici proti jugovzgodu
po navedeni cesti do tromeje k.o. Gotna vas, k.o. Šmihel pri Novem mestu in k.o. Vel. Podljuben. Od te tromeje gre meja cca 1500 m proti zahodu in 500 m proti severu po meji med k.o. Šmihel pri Novem mestu in k.o. Vel. Podljuben, vse dp reke Krke in sicer do mesta, kjer se stikajo meje k.o. Vel. Podljuben, k.o. Gor, Straža, k.o. Šmihel pri Novem mestu in k.o. Bršlin.
Reko Krko prekorači meja jugozahodno od naselja Groblje ter proti severu po meji med k.o. Bršlin in Gor. Straža do tromeje omenjenih k.o. in k.o. Prečna. Od tu naprej gre proti severu po meji med k.o. Bršlin in k.o. Prečna, prekorači cesto Novo mesto-Prečna cca 400 m vzhodno od vasi Prečna. Gre dalje proti severu in severovzhodu po meji navedenih k.o. vse do ceste II. reda Novo mesto-Mirna peč. Meja poteka dalje cca 500 m po cesti, ki je istočasno meja med k.o. Prečna in k.o. Daljni vrh, vse do mesta, kjer se stikata cesta in mejna črta med parcelama št. 1945 in 287 k.o. Daljni vrh. Od tu gre proti vzhodu po meji parcel št. 1948 in 299 do parcele št. 1975, dalje gre po južni meji parcele št. 1975 do poljske poti pare. št. 2649, zavije cca 50 m proti jugu do mesta, kjer se stikajo poljske poti. Nato gre cca 40 m proti jugu ob poti št. 2663 do meje med parcelama št. 2042 in 317, dalje po njuni meji do železniške proge Ljubljana-K^lo-vac, jo seka ter gre naprej ob jiižni meji parcel št. 2045 in 2046 do potoka Bezgovec, ob njem približno 100 m proti vzhodu, ga seka in poteka ob južni strani parcele št. 2481 do poti pare. št. 1143. Ob njem poteka meja cca 200 m proti severu in nato ostro proti vzhodu po meji med parcelama št. 2496 in 271 do poti št. 1138, ob poti cca 60 m proti zahodu ter nato severovzhodno po meji med parcelama št. 268 in 2552 do stičišča poti št. 2669,1137 inll36. Od tu gre dalje Zagorica. Tu ponovno zavije proti vzhodu po katastrski meji ter v točki, 2660, 2581, južni meji parcel 2579 in 2580 do meje med k.o. Daljni vrh in k.o. Zagorica. Tu ponovno zavije proti vzgodu po katastrski meji ter v točki, ki je oddaljena cca 250 m seka karteljevski priključek na cesto I. reda Ljubljana-Zagreb ter gre do izhodiščne točke.
2. naselja Cešča vas, Češnjice, Jelše, Hudo, Lešnica, Mala Cikava, Mali Slatnik, Prečna, Sevno pod Trško goro, Srebrniče, Smolenja vas, Žiho-vo selo,
3. Gor. Straža z naselji Hruševec, Vavta vas in Podgora,
4. Žužemberk z naselji Cvibelj, Zafara, Praproče in Stranska vas,
5. Etolenjske Toplice in Gor. (Jra-dišče,
6. Šentjernej in Šmalčja vas,
7. Otočec, Luterško selo in Struga z okolico,
8. Stari grad z okolico,
9. Šmarješke Toplice, ki obsega območje Zdravilišča Šmarješke Toplice, Obrha pri Šmarjeških Toplicah, Brezovice in del Dol. Kronove-ga ter del Družinske vasi ob cesti I. reda Ljubljana-Zagreb in ob cesti II. reda Zbure-Dol. Kronovo,
10. Dol. Težka voda z delom naselja Crmošnjice ob cesti I. reda No-
vo mesto — Metlika,
11. Ratež,
12. Območja, ki so po odloku o razglasitvi posameznih območij zavarovana območja (Skupščinski Dolenjski list št. 21 /69) in drugi prede-
li,	ki so z urbanistično dokumentacijo predvideni za vikend naselja,
13*. 200 m pas ob cesti I. reda Ljubljana - Zagreb in sicer na vsaki strani ceste po 100 m.
3. člen
Sestavni deli tega odloka so grafični prikazani.
4. člen
Gradbeni objekti in naprave na zemljiščih oziroma območjih, za katera velja prepoved, se smejo prezi-davati ali obnavljati z dovoljenjem za urbanizem pristojnega občinskega upravnega organa.
5. člen
Prepoved ne velja za gradnjo objektov splošnega ^užbenega pomena in za gradnjo stanovanjskih objektov, v kolikor gre za zapolnitev obstoječe zazidave, če je za njih izdelana lokacijska dokumentacija.
6. člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o začasni prepovedi parcelacije zamljišč na območju mesta Novo mesto in nekaterih primestnih naselij (Skupščinski Dolenjski list št. 23/70).
7. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka; 351-06/67
Datum: 20. 2. 1973
Predsednik občinske skupščine Novo mesto: AVGUST AVBAR, 1. r.
76.
Na podlagi 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64,12^65 in 21/65 ter Skupščinski Dolenjski list št. 14/67 in 3/68) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. februarja 1973 sprejela
ODLOK o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1. člen
V 9. členu odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Skupščinski Dolenjski list št. 1/73) se vejica nadomesti s piko in črtajo besede „uporablja pa se od 1. januarja 1973 “
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
ŠtevUka: 421-09/63
Datum: 20. 2.1973
Predsednik občinske skupščine Novo mesto; AVniTST AVRAR 1 r {
OBČINA TREBNJE
77.
Na podlagi 12. člena in v zvezi s
13.	členom Zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 72. člena Statuta občine Trebnje je Skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 25. 1. 1973 sprejela
ODLOK o sprejetju zazidalnega načrta individualne stanovanjsko — obrtniške gradnje za del naselja Mokronog
1. člen
Sprejme se zazidalni načrt za individualno stanovanjsko in obrtniško zazidavo za del naselja Mokronog, katerega je izdelalo pooblaščeno podjetje „Dominvesf* Novo mesto v novembru 1972 pod št. Z-15/72.
2. člen
Zazidalni načrt vsebuje;
- arhitektonsko zazidalni načrt s pravilnikom o izvajanju načrta,
- idejni načrt kanalizacije,
- idejni načrt vodovoda,
- glavni načrt cestnega omrega,
- idejni načrt elektro napeljave,
- idejni načrt telefonske napeljave.
Vsa našteta dokumentacija je sestavni del tega odloka.
3. člen
Vsi objekti in naprave se morajo na območju, za katerega se sprejme zazidalni načrt, graditi v ckladu z zazidalnim načrtom in s pravilnikom o izvajanju zazidahiega načrta.
4. člen
Zazidalni načrt dela Mokronoga obsega naslednje zemljiške parcele št.: 30/8, 30/7, stp 266, 30/6, stp 255, 30/12, stp 319, 30/14, 30/15, 30/1, 30/11, 30/13, 30/10, 30/9, stp 312, 42/2, 42/1, stp S3/3, stp 86, stp 308, 48/2, 48/3, 1068/5, 387/1, 38, 50, 49, 37, 30/4, 30/3, 30/5, 26, 30/2, 397, 387/3, 396, 388, 395, del 24/2, del 24/1, del 24/3, del 28, 1068/1, 1068/3 in 1068/4 vse k. o. Mokronog.
5. člen
Zazidalni načrt hrani upravni or ■ gan, pristojen za urbanizem, izvajati pa se lahko začne šele, ko bodo nanj pridobljena vsa potrebna soglasja. Pri izvajanju zazidalnega načrta je treba upoštevati morebitne pogoje iz pridobljenih soglasij. Spremembe in dopolnitve zazidanega načrta lahko občinska skupščina sprejme z odlokom in po postopku, ki je predpisan z zakonom o urbanističnem planiranju.
6. člen
Izvajanje zazidalnega načrta nadzoruje pristojna urbanistična inšpekcija.
7. člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem Ustu.
StevUka: 350-01/72-3
Datum: 25. 1.1973
Predsednik občinske skupščine Trebnje:
noTT ppvpr' 1 -
78.
Na podlagi 1., 16., 37. in 40. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72) in 72. člena Statuta občine Trebnje je Skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. 1. 1973 sprejela
ODLOK o dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen '
Za 4. členom se doda nov 4. a člen, ki se glasi:
Zaradi obračuna prometnega davka od proizvedenih količin vina in žganja se zasebnim proizvajalcem vina in žganja, ki vino in žganje prodajajo, prizna za potrebe članov gospodinjstva po 300 litrov vina in 10 litrov žganja letno na vsakega člana gospodinjstva, starega nad 16 let za vino in 18 let za žganje.
Od vina se prizna kalo in razsip 6%.
ŠtevUka: 421-03/73-1
Datum; 25. 1. 1973
Predsednik občinske f	skupščine	Trebnje;
CIRIL PEVEC, 1. r.
OBČINA KOČEVJE 79.
Na podlagi 130. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina
Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 14.2. 1973 sprejela
ODLOK o spremembi odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje občine Kočevje
1. člen
Spremenita se četrta in peta ali-nea 4. člena odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje občine Kočevje (Skupščinski Dolenjski list, št. 14/70) in se glasita:
„ - od osebnega dohodka iz delovnega razmerja in od pokojnine, če mesečno ne presegajo
1.000,00 din; delavci in upokojenci, ki so edini prodobitni člani družine in preživljajo dva ali več nepreskrbljenih družinskih članov, so oproščeni samoprispevka, če njihov mesečni osebni dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnine ne presega 1.500,00 din;
—	od katastrskega dohodka, ki ne presega 850,00 din letno na gospodarstvo oziroma 2.500,00 din letno, če zavezanec samoprispevka nima rednih mesečnih dohodkov izven kmetijske dejavnosti in je edini pridobitni član družine ter preživlja dva ali več za delo nesposobnih družinskih članov.” y
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 420-3/70-3/1 Datum: 14. 2. 1973 Predsednik občinske skupščine Kočevje:
MIRO HEGLER, 1. r.
dolenjski list
sd
DOLENJSKI LIST-št. 9 (1196)-1. marca 1973 ^ STRAN 19