IV. OGE PIJ X. ZASPAL V GOSPODU.
^glavar Rimsko - katoliške Cerkve podlegel vnetici sapnika v 80. letu starosti.
VOJSKA POSPEŠILA SMRT.
Kardinali sklicani v Rim, da izvolijo novega papeža.
Rim, 20. avg. — Papež Pij X. je u-davi zarana. Natančni čas še ni naznanjen.
Smrt najvišjega poglavarja Rimsko katoliške Cerkve ni prišla nepričako-Van°- Izza opoldne je bil nezavesten je neprestano slabel proti večeru. Uradna dnevna naznanila so pripravila vernike na najhujše.
Slovo od sester. Spoznal je svoje stanje včeraj v ra-jutro, ko se je poslovil od svojih Sester in svojega brata ter je dal svoja ^nja naročila kardinalu Merry del a'. Papeškemu državnemu tajniku. Smrt je povzročila njegova stara s°vražnica, vnetica sapnika, ki je podala akutna ali nagla v nedeljo.
Potrt vsled vojne, ^olezen, ki jo je prestal pred letom I1, se je povrnila, ko ga je silno po-žalost nad veliko evropsko vojno. Zivljenska moč, s katero je prestal Prejšnje napade bolezni, je bila izčrpala v njegovih molitvah in premišljenih za mir. Pomoči, ki jo je dajal ■Jekdaj svojim zdravnikom, je zdaj ne-°stajalo, ker je pozabljal nase in mi-
s ll samo na katastrofo, ki je zadela svet.
Kardinali sklicani.
Koj potem, ko je bilo ob 4. uri 10. Sv0"1 raz8'ašeno, da je življenje Očeta v nevarnosti, so zdravniki vestili italijansko vlado, da je papež resn° zbolel. Vsi kardinali, ki so iz-pen mesta, so bili poklicani v Rim. papežev brat, Angelo Sarto, je bil tu-a' Poklican.
imenovan za škofa v Mantovi in 1. 1893. za kardinala in patriarha beneškega. Za papeža je bil izvoljen dne 4. avgusta 1903, kot naslednik Leona XIII., kateri je umrl dne 20. julija istega leta.
Pokojni Pij X. se je predvsem odlikoval po svoji preprostosti, pobožnosti in dobrotnosti.
Konvencija K. S. K. J. je obsodila napade "N. V." in "Glas Naroda".
Ker sta "Narodni Vestnik" in "Glas Naroda" nizkotno in brezobzirno žalila verski čut katoliških delegatov, zbranih na XII. glavnem zborovanju K. S. K. J. in se neopravičeno spodti-kala nad slovensko duhovščino, zato se je z ogromno\ečino sprejela sledeča resolucija:
V dvorani, kjer zborujejo delegati K. S. K. J., se ne sprejemajo nikaki zavitki časopisov, ki žalijo verski čut zbranih delegatov, ali napadajo koga izmed glavnih odbornikov ali delegatov.
NEMCI BAJE ZAVZELI BRUSELJ.
Eelgijske in francoske čete se krepko upirajo, a Nemci pritiskajo na vso moč.
SRBI PRODiRAJO V BOSNO.
Francozi potopili več avstrijskih vojnih ladij.
Rim, 17. avg. — Poročilo o pomorski bitki v Jadranskem morju je danes potrjeno v brzojavki iz Cetinja listu I "Corriere d' Italia", ki pravi, da je francosko brodovje pogreznilo avstrijsko bojno ladjo "Zriny*" in tri druge ladje, katerih imena se niso mogla doznati.
Veliko število francoskih in angleških vojnih ladij baje patrolira ob bre-žini.
"Zrinyi" je bila ladja z odtiskalnost-jo 14,268 tonov. Nosila je štiri 12 palcev debele topove v dveh stolpičih, o-sem 9.4 palca debelih topov v stolpičih in dvajset 2.9 palca bebelih topov v svoji bateriji, poleg številnih manjših topov. Ladja je bila močna oklopnica in je bila opremljena s tremi torped-nimi cevmi. Njeno moštvo je štelo 857 glav.
, Pariz, 17. avg. — Pomorsko ministr--tvo naznanja danes, da je francosko | brodovje pod admiralom de la Peyrere pogreznilo neko avstrijsko križarko, ki je blokirala črnogorsko luko Bar.
London, 17. avg. — Britanski urad za novice pravi danes:
"Francosko brodovje v Sredozemskem morju je plulo po Jadranskem morju do Kotora, Dalmacija. Neko majhno avstrijsko križarko so tam francoske ladje pogreznile."
Brzojavka iz Rima pravi, da se iz Ancone poroča, da so britanske bojne ladje lovile avstrijski križarki "Aurora" in "Szigetvar", ki sta blokirali Bar. Avstrijski ladji sta se zatekli v po-
Slučaji kuge.
New Orleans, La., 13. avg. — Dva slučaja bubonske kuge, tako da jih je sedemnajst izza prvega slučaja, odkritega dne 27. jun., je spoznal danes tukaj dr. W. C. Rucker, pom. gen. zdravnik.
Današnji žrtvi sta bila Herman Schulz, 17 let star, čegar sestra je zbolela za kugo včeraj, in Anton Gu-rovich, star 52, zaposlen na francoskem tfgu.
"Zveza slovenskih
katoličanov v Ameriki."
Ustanovljena v Chicagi, 111., dne 11. avgusta 1914 in namenjena, da združi vse dobromisleče rojake križem Združenih Držav v obrano sv. katoliške vere.
POROČILO 0 USTANOVNEM SHODU.
j|	Kratek življenjepis.
PiJ X- je bil rojen Giiircope Sa".o
ne 8. junija 1835 v kraju Riese, v eneski pokrajini, kot sin ubogih staršev. V duhovnika posvečen je bil v prosti 23 let. Potem je bil devet let oadjutor v Tombolu, v padovanski ^krajini. L. 1867. je'postal župnik v pzanu. L. 1875. je bi limenovan za ^>ncelarja pri škofiji v Trevisu, potem * duhovnega vodjo v tamošnjem se-šč'.'iarju' za sodnika cerkvenega sodi-I i's k°n^no za generalnega vikarja. ' 1884-- ko je bil star 49 let, je bil
Mehiški rudniki prizadeti.
El Paso, Texas, 14. avg. — Rudarstvo na jugozapadu in v Mehiki je ogroženo po evropski vojni. Bakrena industrija je baje popolnoma zaustavljena, ker ni povpraševanja po sirovi kovini iz Evrope. ,
Zdaj je ogrožena tudi industrija v zlatih rudnikih, ker primanjkuje kalijevega oksida, ki je potreben za pridobivanje zlata. Skoro vsa zaloga te tva-rine prihaja iz Nemčije.
Bodi nam pozdravljen, o lepi dan, p jasni dan, ki nam napoveduješ novo dobo, jasnejšo dobo edinosti in bratske sloge, katero so nam nesrečni odpadli naši bratje ukradli ter zanesli mej nas prepir in razdor. Dolgo smo želeli"po tebi! Dolgo smo na te čakali. In prišel si vendar! Zato prisrčno pozdravljen enajsti avgust, ki si nam prinesel tolikanj zaželjeno in tolikanj potrebno Zvezo slovenskih katoličanov v Ameriki.
Zveza slovenskih duhovnikov v A' meriki je povabila za 11. avgust, ko je imela svoj II. letni občni zbor, tudi vse zavedne katol. lajike v dvorano oo. Pavlistov, naj bi tudi oni prišli skupaj na posvetovanje, naj bi razmotrivah
Črnec umoril šest oseb.
Clik.i£o, II!., 1<5. iT«. Gospa Mamah Borthwick Cheney iz Oak Parka, ki je pred nekaj leti pobegnila z arhitektom Frank Lloyd Wrightom, tudi iz Oak Parka, je bila včeraj popolu-dne v Spring Greenu, Wis., umorjena po črncu Julianu Carleton, kuharju v Wrightovem letovišču. Umoril je tudi dva njena otroka in tri uslužbence, Ijaje iz maščevanja, ker je bil odpuščen. Najprej je zažgal krasno letovišče in potem žrtve na begu usmrtil S sekiro.
morsko postpjo Pulj.
Pariz, 17. avg. — Brzojavka iz Trsta) pravi, da so vsled b ,'iazni pred. britanskim obštreljeVuiijem it luke !MgS>-prepeljali javne zapisnike, listine in zlato na Dunaj.
Poroča se, da so Rusi prodrli v Galicijo.
London, 17. avg. — Brzojavka iz Rima pravi, da so črnogorske čete prekoračile bosensko mejo in po bitki zavzele mesto Čajnico.
Brzojavka pristavlja, da so Črnogorci zavzeli osem avstrijskih čarda kov (blockhouses) v Hercegovini, med Bilekom in Trebinjem. Zavzeli so se-

Kratke vojne novice.
London, 19. avg. — Uradna brzojavka ir.-Pariz." . jtrjuje prejšnja poročila o srbski zmagi pri Šabacu nad 80,000 Avstrijci. Brzojavka pravi, da so Avstrijci izgubili 3,000 usmrčenih in 5,000 ranjenih.
Berlin, 19. avg. — Cesar Viljem je odpotoval včeraj v Moguncijo (Mainz), kjer bo z nemškim generalštabom vodil vojskovanje.
London, 19. avg. — Ruski poslanik tukaj je bil od svoje vlade obveščen, da je ruska mobilizacija sedaj dovršena.
London, 19. avg. — Nemška armada v Belgiji neprestano pritiska naprej in odganja, čete zaveznikov. Francozi in Belgijci se trdovratno upirajo. Tukaj in v Parizu se razširjajo govorice, da so Nemci zavzeli Bruselj. Poroča se, da so Nemci pričeli naskok na Louvain, glavni stan belgijske armade, 15 milj vzhodno od Bruselja. Tudi pri Namuru se je pričela bitka. Belgijska vlada se je uineknila v Antwerp.
naše obstoječe žalostne verske in gmotne razmere in potem sklepali, kako bi se temu zlu odpomoglo, kako bi se ustavilo pogubonosno delovanje nasprotnikov, kako bi se poživila mej nami' slovenska versko-narodna zavest, kako bi se razdvojene naše vrste zopet zbrale in združile v eno celoto, v skupno vojsko za skupne cilje.
Malo mož se je sicer odzvalo temu povabilu, zlasti Chicago sam bi bil lahko bolje zastopan. Vendar bilo nas je malo, zato pa možje in junaki. Prišli so na shod vsi, ki žive in mislijo s časom, ki so možje v pravem pomenu besede, ki vedo, kaj je danes dolžnost moža — in pa vsi, ki so mogli vsled razmer ali časa. Velike žrtve je bilo treba od vsakega, ki je prišel. Zato smo pa imeli na shodu samo cvet na-šega ,sloy. naroda, videli smo tam može, katerih imena ostanejo že itak neizbrisno v zgodovini ameriških Slovencev, ker so že dosedaj vedno bili možje na svojem mestu, ko se je šlo za korist in blagor slov. naroda. Čast jim! Da,'ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!
Celi dan 11. avgusta od 10. ure dopoldne do zvečer do pol sedme zborovala je Zveza slovenskih duhovnikov in se posvetovala, kako zanesti mčj našo dično slov. duhovščino čut skupnosti in potrebe skupnega delovanja za skupne cilje. Še predno se je pa skončalo to delo, začeli so prihajati možje na zborovanje, tako da je pred-
PREPOROD POLJSKE?
Car obeta Poljakom svobodo vere in jezika 'ter samoupravo.
fei .	POKOJNI PAPEŽ PIJ X.,
"mrl dne 20. avgusta 1914 za vnetico sapnika v 80. letu svoje starosti.
Peterburg, 15. avg. — Ruska vlada je obljubila Poljski svobodo glede vere in jezika ter samoupravo, če so Poljaki zvesti v sedanji borbi z Nemčijo in Avstro-Ogrsko.
London, 15. avg. — "Reuter's Telegram Company" je prejela brzojavko iz Peterburga, ki pravi, da je veliki knez Nikolaj Nikolajevič, vrhovni poveljnik ruske armade,' naslovil proglas na Poljsko, prizivajoč zvestobo Poljakov in obetajoč jim samoupravo v povračilo..
Proglas se glasi:
"Ura je bila, ko se sveti sen vaših očetov lahko uresniči. Pred 150 leti je bilo živo telo Poljske razkosano, a njena duša je preživela in živela v na-di, da pride za poljski narod ura pre-/ poroda in sprave z Rusijo.
Pogoji za osvoboditev Poljske.
"Ruska armada vam prinaša slovesno novico o tej spravi, ki izbriše meje, katere ločijo poljski narod, ki se ima združiti pod žesloni ruskega carja.
"Pod tem žeslom se Poljska preporodi, tako da bo svobodna v svoji veri in svojem jeziku ter samoupravna.
"Rusija pričakuje od vas samo zvestobe, do katere vas je navezala zgodovina.
"Z odprtini srcem in bratsko roko iztegujoč, prihaja Velika Rusija do vas. Ona verjame, da meč, ki je udaril njene sovražnike pri Grunewaldu, še ni zarjavel.
"Rusija koraka v orožju od brežin Pacifiškega oceana do Severnega morja-
"Zarja novega življenja se pričenja za vas.
"V tej slavni zarji je videti znatne-]
sednik Rev. Kompare pred časom zaključil zborovanje in pustil, da se nekatere stvari urede še posebej pismenim potom.
Točno ob 8. uri pa je nastopil Rev. J. Kompare, predsednik Zveze slovenskih duhovnikov, in v prisrčnih, izbranih, samo njemu lastnih besedah pozdravil navzoče. "Srce mora boleti vsakega zavednega slovenskega am. rodoljuba," je nekako dejal, "ko s paz-nim očesom motri prežalostne razmere med našim slovenskim delavstvom. Sovražnik dela besno. Nasprotni listi bruhajo sovraštva in strupa do vere. Verni, pošteni naši slovenski možje so nezdruženi, razdvojeni. Vsi mirno gledajo, kaj se godi! Sovražnik nasprotno se združuje v klube, snuje časnike, snuje klube, snuje jednote ter v ostud^ ni gonji blati vero, blati cerkev, sramoti verske resnice, tepta v blato vse, kar je katoliškemu Slovencu milega in dragega. Zato je v resnici že skrajni čas, da se slovenski možje sami zjedi-nijo, da se zavejo svoje dolžnosti, se združijo in združeni zakličejo sovražniku: do tu in ne več dalje! Zato prisrčno pozdravljam Vas, možje, v imenu duhovske Zveze in se Vam iskreno zahvaljujem za to, da ste prišli. Tisoči vernih src se danes ozirajo v vas, čakajoč varstva, brambe in pomoči! Možje, kličem Vam torej: na delo, ker resni so dnovi!
"Da je pa sklicateljica današnjega shoda Zveza slov. duhovnikov, mislim, da je vsakemu katol. jasno. Duhovnik je čuvaj Siona! Mi vidimo združeno sovražnikovo vojsko, vidimo njih besen boj; vidimo nevarnost, katera preti vsem našim možem, zato smo se čutili dolžne Vas na ta shod povabiti.
--"Rekli so, da hočemo Vas združiti zato, da dobimo komando nad Vami! Ne možje! Nočemo komande! Nam duhovnikom kličejo vedno, naj se skrijemo v zakristijo. Da, možje, stvar je resna. Nam duhovnikom spodkoplju-jejo vpljiv. Par slabih duhovnikov podtikajo celemu stanu. Zato je sedaj res čas prišel, da pridete na plan sami Vi možje lajiki, da Vi primete v roke (Nadaljevanje na 4. strani.)
nje križa — podoba trpljenja in vstajenja kakega naroda*
Veselje med Poljaki v Parizu.
London, 17. avg. — Pariški dopiso-vavec listu "Daily Chronicle" brzojav-lja z dne 15. t. m.:
"Neizrečeno veselje vlada nocoj v poljski naselbini v Parizu zaradi carjevega proglasa, s katerim obeta Poljski popolno samoupravo, s svobodo vere, jezika in davkov, kot nagrado za zvestobo Poljske Rusiji v sedanji borbi.
"Družinske skupine se zbirajo, da slavijo dobro novico, in mnoge pobožne ženske so šle v svojo misijonsko cerkev, da opravijo zahvalno molitev.
"Mgr. Leon Postawak, sivolasi pre-lat, ki je župnik poljskega misijona, je bil skrajno ganjen, ko je izvedel veselo vest.
Radost prelatova.
"Vzkliknil je nasproti dopisovavcu, ki mu je pokazal tiskano naznanilo proglasa:
"'Divno! Veličastno! Premaguje me veselje. Toliko let smo upali in molili za to novico, in sedaj, ko je dospela, me omamlja. Nisem več mlad mož, ampak pridigal sem danes do-poludne našim mladim ljudem, priporočajoč jim, naj gredo v francosko bojno vrsto proti nemškim barbarom. Potrebovali so malo priporočila, in šli so vsi radovoljno z isto premišljeno mirnostjo, ki je navdajala mene, ko sein pred 44 leti prav tega dne šel kot radovoljnik za Francijo proti istemu sovražniku'."
Navdani s hvaležnostjo.
"Dr. Jos. Landan, prijatelj prelatov in tudi Poljak, ki je služil v francoski armadi, je rekel:
" 'lz mladega smo sanjali in upali na obnovitev Poljske. Naša srca so danes napolnjena z veseljem in hvalež-hostjo do Boga in carja.
" 'Po svojem vznesenem jeziku in očividni iskrenosti je proglas carja Nikolaja povečal našo srečo. Mnogi izmed nas, dasi možje, smo jokali, a naše solze so bile solze veselja in naša srca so tako prenapolnjena vesele ga-
njenosti ob temeljitih izpremembah, ki jih je donesel krožni tok časa, da zszdaj ne moremo skladno izraziti svojih čuvstev,'
"Leta in leta so Poljaki v Parizu potrpežljivo prepevali: 'Jeszcze Pol-ska nie zginiela, poki my žyjemy\ t. j. še Poljski konca ni, dokler živimo mi. Danes ponavljajo to narodno pesem Poljaki po vsem svetu in si hvaležno predočujejo, da je angleško človekoljubno sodelovanje s Francijo in Rusijo, ki je usposobilo carja, da je prvi sprožil to velikodušno namero.
"Od mnogotisočerih Poljakov na Angleškem in 3,000,000 v Ameriki je pričakovati, da se povrnejo in pripomorejo izvršiti osvoboditev Poljske,"
Ruski Poljaki zvesti.
Peterburg, 17. avg. — Navdušeni shodi Poljakov v mnogih mestih na Ruskem pošiljajo vdanostne izjave in zahvale za obljube poljskemu narodu v proglasu vrhovnega poveljnika. Odličen Poljak v Kijevu je rekel:
"Kot Slovani' smo bili popolnoma na strani Rusije v tej vojni, a zanaprej bomo z Rusijo tudi kot Poljaki."
Pšenica za Britanijo.
Galveston, Texas, 13. avg. — Britanski parnik "Ramsay", z nakladom 218,-000 Jjušljev pšenice, je odplul danes v Liverpool.
Carranza in Carvajal.	•
Washington, D. C., 14. avg. — Tajnik Bryan je snoči naznanil, da se je dosegel zadovoljiv dogovor med generalom Carranzo in guvernerjem Itur-bidt od federalnega distrikta v mestu Mexico za mirno zasedbo glavnega mesta po vstaških četah.
Mesto Mexico, 14. avg. — Začasni predsednik Carvajal je davi odpotoval na posebnem vlaku v Vera Cruz. Poprej je izdal razglas, v katerem pravi, da je storil vse, kar je mogel kot začasni predsednik, da reši domovino nadaljnjega krvolitja, a da so konstitu-cionalisti zahtevali brezpogojno predajo, vsled česar odstopa kot začasni predsednik.	_
Amerikanski Slovenec
FEYILKA 76.
JOLIET, ILLINOIS, 21. AVGUSTA 1914
LETNIK XX11I
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
dem vasi blizu Trebinja in ujeli dva- ^ najst avstrijskih častnikov.
15,000 Avstrijcev usmrčenih?
London, 18. avg. — Srbsko poslanstvo je prejelo sledečo brzojavko od srbskega prvega ministra N. P. Pašiča:
"Avstrijci so bili poraženi v gorovju blizu Sabaca in 15,000 je bilo uničenih. Štirinajst topov je bilo zaple- i njenih.
"Avstrijci beže v velikem neredu, da nazaj prebrodijo reki Savo in Drino, a za petami so jim naše čete."
Prestolonaslednik ranjen?
Pariz, 18. avg. — Uradno se naznanja, da se v Haagu vzdržuje govorica, da je bil nemški prestolonaslednik resno ranjen in leži v Aix-La-Chapellu, kamor se je požuril nemški cesar.
Britanski vojaki na Francoskem. (
London, 18. avg.—Vladni vojni ob- , vestilni urad naznanja, da so se britan- ^ ske ekspedicijske čete, broječe baje j 150,000 mož, izkrcale na francoski bre- . žini.
Maršal sir John French je dospel v Pariz kmalu po polnoči v soboto, da pozdravi v imenu britanskega naroda Francijo. Vrhovni poveljnik britanske ekspedicijske armade je bil navdušeno sprejet in hrupno pozdravljan vsepovsod, kjer se je prikazal naslednjega dne.
O bojih v Galiciji.
Peterburg, 18. avg. — Med avstrijskimi ujetniki, pripeljanimi v Kijev, sta dva Galičana, ki sta v trenotku, ko sta zagledala ruske konjike oglednike, odvrgla svoji puški in mahaje z žepnima rutama, se predala kot ujetnika. Poročata, da se njuni tovariši strogo opazujejo in ustrelijo ob najmanjši Isumnji po avstrijskih častnikih. Več tisoč Čehov, prebivajočih v Kijevu, je bilo sprejetih v rusko podaništvo in 1 večina izmed njih se je radovoljno 1 zglasila za službo v ruski armadi.
Če Rusija postavi na bojno polje vse : moške v carstvu bodisi kot vojake, ; reserve, ali zadnje reserve in radovolj-- nike, ni pretirana cenitev, da lahko • zbere 20,000,000 mož, sposobnih nositi " orožje.

IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 19. avg. — Novo .župnišče slovenske fare sv. Jožefa bo stalo na mestu podrte stare cerkve, ob N. Chicago cesti. Z gradnjo se je pričelo pred dobrimi tremi tedni. Podzidje je že dograjeno in kaže, da bo stavba jako lična; podzidje je iz kamena in gornja stavba bo iz opeke. Kontrak-tor je naš rojak g. Lozar, ki mojstrsko vodi vse delo, tako da bo dovršeno o določenem času.
Kakor znano, je staro župnišče ob Scott cesti določeno za stanovališče čč. šolskim sestram. Njihovo število je pomnoženo, odkar imamo novo veliko šolo z dvanajstimi učnimi sobami in za večje število učiteljic je treba večjega stanovališča, nego je bila hišica, v kateri so poprej stanovale in ki se je morala umekniti novi šoli, tako da so ostale čč. šolske sestre brez strehe in so morale stanovati v sestrskem samostanu sv. Frančiška, precej daleč od naše-šole. Zato se je na zadnjem cerkvenem občnem zboru sklenilo, da se staro župnišče prepusti kot stanovališče čč. šolskim sestram, ko se poprej zgradi novo župnišče. G. župnik, Rev. John Kranjec, je imel in še ima vsled vsega tega mnogo skrbi, kajti vse to mnogo stane; toda s pomočjo dobrih faranov upa vse dovršiti in urediti tako, da bo naša župnija na svoje župnijske stavbe lahko ponosna!
—	I-z stare domovine nismo dobili nobene pošte že par tednov. Z dne 27. julija je bil datiran zadnji ljubljanski "Slovenec", ki smo ga prejeli, potem pa nič več. Vsestranske neprili-ke napravlja strašna evropska vojna.
—	Velika Gospojnica je bila zadnjo soboto slovesno obhajana v vseh katoliških cerkvah jolietskih, zlasti v Četverih slovanskih. Naša slovenska cerkev je bila pri vseh mašah napolnjena vernega občinstva; zlasti naše dobro ženstvo je prisostvovalo službam božjim v tako velikem številu, kakor menda še nobeno prejšnje leto ne na ta praznik. Gotovo se je mnogo molilo tudi za drage svojce v stari domovini, ki nosijo vse križe in težave grozne vojske.
—	Tiskarna A. S. je najboljša slovenska tiskarna v Ameriki. Za župnijo sv. Vida v Clevelandu, O., je bilo tiskano pri nas dvoletno poročilo, obsegajoče 12 strani. In prišla je danes pohvala, ki pravi med drugim: "Fine work! Best we've ever had." Slovensko pohvalo, v kateri so bile tudi te laskave angleške besede, je poslal Rev. J. J. Oman.
—	Katera bo "kraljica" v paradi Delavskega dne? Gdčna. Josie Maren-tič iz Rockdala je dobila do včeraj (torek) največ glasov, in sicer 2850, do-čim so zbrale četvere drugorodne kon-testantinje 2066, ozir. 1780, 1704 in 1340 glasov. Naši dični rojakinji želimo zmage!
—	Trije slučaji vročinske bolezni v eni družini so se pripetili zadnje dni pod h. št. 1137 N. Broadway, in sicer so zboleli Ana, Willi&m in John Ko-movič, ki se nahajajo zdaj v bolnišnici »v. Jožefa.
—	Orpheum bo spet otvorjen v nedeljo, dne 23. avgusta.
—	Pasji dnevi se končajo to soboto, dne 22. avgusta. Morda se potem vreme kaj bolj ohladi. Zadnje dni smo imeli spet precejšnjo vročino; toplomer je kazal od 90—96 in še več v senci.
Joliet, 111., 17. avg. 1914. — G. urednik, prosimo malo prostora v Vašem cenj. listu A. S. Obljubili smo Vam, da bomo pisali 'iz našega popotovanja * Evropo, toda popotovanje je bilo krajše radi evropejske vojne, kakor smo prvo nameravali.
Kakor znano, smo se 24. jul. ob 10. uri dopoldne vkrcali na parnik "Philadelphia" ameriške črte v New Yorku in smo. se odpeljali v glavno francosko pristanišče Cherbourg, odkoder smo se odpeljali v glavno francosko mesto Pariz. En dan popred, to je 30. jul. smo dobili iz Londona na parnik brzojavko, da se Avstrija s Srbijo vojskuje. Ta vest nas je nekoliko razburila, vendar pa kaj' tacega nismo pričakovali, kar smo v Parizu" našli. Mi nismo kupili voznih listkov dalje kakor do Pariza. Drugi, ki so imeli plačane vozne listke do Basela, ali do Ljubljane, so zapustili Pariz 1. avg. popoldan ob 1. uri. Mi smo se pa odločili, da odpotujemo zvečer ob 10. tiri, toda varali smo se. Ko pridemo proti večeru na kolodvor, je bil vhod od vojakov zastražen, in nihče ni smel fiotri, razen vojakov in njih spremljevalcev. Nam ni preostalo druzega, kakor da se vrnemo nazaj, v Cherbourg.
V Parizu je vse vrvelo tje in sem, kajti vlada je zapovedala, da morajo vsi drugorodci v 24. urah Pariz zapustiti, torej si lahko vsakdo misli, kaka gonja je bila po mestu tje in sem, predno odide na stotisoče ljudi iz mesta. Mnogo izmed njih jih je imelo cvetoče trgovine; drugi so si služili lepo število frankov na dan in so imeli družine, kakor tudi dragoceno pohištvo, vse to so morali v kratkih urah zapustiti in iz mesta in dežele oditi. Francoske dame so bile v žalno obleko oblečene in so se s solzami v očeh poslavljale od svojih dragih bojevni-
kov. Zares žalosten prizor se nam je nudil, ko smo vse to opazovali, tako da skoro ni za popisati.
Ko se pripeljemo 2. jul. v Cherbourg, smo bili kmalu vprašani, kdo smo, ali smo Avstrijanci, ali Rusi. Ko možu postave odgovorimo, da smo državljani Z. D., so nas pustili, da ostanemo tam, dokler se parnik "Philadelphia" zopet vrne. Toda takoj drugi dan smo pa zvedeli, da se parnik ne vrne radi vojne v Cherbourg, in morali smo zopet zasesti prevozni parnik in se prepeljati v angleško pristanišče Southampton, za katero pot smo potrebovali dobrih 12 ur.
Cherbourg in Southampton sta lepi obrežni mesti, in nismo se malo čudili, ko so nas otroci na cesti prosili za penny; in ko na prvo besedo niso dobili penny, so se pa začeli po rokah in nogah prekucovati pred nami kakor kolo .tako dolgo, da so kaj dobili.
Takoj po prihodu v Southampton smo se požurili, da si kupimo vozne listke za nazaj v New York. In ko dospemo v pisarno, so nam naznanili, da je parnik že poln in da hočejo še pregledati, ako imajo kaj prostora, in so nam rekli, da naj pridemo ob 4. uri vprašat. In ko omenjeno uro zopet pridemo, so nam pa naznanili, da naj pridemo ob 6. uri. In potem so nam rekli, da nam kot ameriškim državljanom hočejo preskrbeti prostor na parniku, tako da smo šele ob 6. uri bili zagotovljeni, da se odpeljemo zopet nazaj.
Vožnja na parniku tje je bila precej lepa, posebno pa ko smo imeli razne igre in zabave na njem; ali nazaj je bila pa slabša, ker smo imeli viharno morje in poleg tega sta nas pa še 2 vojni ladji 2krat ustavili in se informirali, kdo smo in kam se peljemo. Potem ko smo prišli na visoko morje, smo imeli šele mir pred vojnimi ladjami.
Dne 12. avg. zvečer smo se zopet srečno pripeljali v mesto New York. Tu smo obiskali tvrdko Frank Sakser-ja, toda njega še ni bilo iz Evrope domu, ampak so nam povedali, da se v Baselu nahaja in da ne more nazaj v Ameriko radi vojske. Osobje Frank Sakser-ja nas je prav prijazno sprejelo in nam šlo na roko v vsakem oziru, tako da zaslužijo javno zahvalo za njih gostoljubnost. Posebno pa se zahvaljujemo g. A. Burgarju in g. Zupanu, in otnenjeno tvrdko vsem cenj. rojakom priporočamo.
Dne 13. avg. smo se zopet odpeljali in smo med potjo obiskali tudi nekaj elevelandskih rojakov. Kamor smo prišli, so nas povsod prijateljsko sprejeli in nam postregli, radi tega se vsem prav iskreno zahvaljujemo. V Clevelandu smo tudi zvedeli, da je g. Rev. Ponikvar v Evropi in da ne more nazaj, kakor tudi njegov spremljevalec Špehar, ki je moral vojaško suknjo obleči, katere popred še ni nosil, ker je bil mnogo let v Ameriki, in ima precejšno premoženje v Clevelandu.
Torej dragi rojaki, kateri še nimate državljanskih pravic, požurite se, ne zamudite prve prilike, ki se vam nudi, da postanete državljani Z. D., kajti kdor je ali bo to skusil, kakor mi, on bo znal ceniti, koliko vrednost ima državljanski papir; in ne samo v takih slučajih, kakoršne smo mi izkusili, ampak tudi doma v Z. D. ima neprecenljivo vrednost. Torej na noge, da vam ne bo enkrat žal!
Tudi zlatega denarja naj na enakem popotovanju nobeden nikar ne pozabi, kajti povsod so nas vprašali za zlat denar, a papirja pa niso hoteli poznati in ne menjati.
Naj še omenim, da ko smo prišli v Cherbourg, se je le malo vojakov videlo, ali v teku 2 dni je bilo pa vse v rudečih uniformah. Ženske so cesti" čistile in ročni voz vozile. Kaka razlika proti Z. D.! Videli smo tudi, kako je ženska z oslom vozila, kar bi bila tu pri nas čudna prikazen. Vojaki so navdušeno sem in tje korakali in vozili vojne priprave, nekateri s konjem, nekateri ročno; in zopet drugi so na hrbtu nosili, zopet drugi so na prostem kuhali. Kolodvori so bili po vojakih zastraženi, kakor tudi železnice in mostovi.
S tem smo približno opisali naše kratko popotovanje v Pariz in nazaj, katerega ne bomo nikdar pozabili.
Konečno pozdravljamo vse cenjene rojake in rojakinje široni Amerike. Tebi pa, polutednik A. S., želimo mnogo naročnikov-predplačnikov.
Rodbina S. Šetina.
3 sestre benediktinke in Jera omože-na Rienhart. Zadnja se poda tale teden na svoj dom v Lac y,Washington. —Marija Kociančič, članica dekliškega društva, je tudi bolna.
Obiskal je sorodnike dr. J. Seliškar, zdravnik iz Clevelanda.
Pozdravljeni, čitatelji Am. SI., listu pa obilen uspeh.	J. Poglajen.
Calumet, Mich., 15. avg. — Že dolgo sem nameraval napisati dopisek v naš "Slovenček", pa radi pomanjkanja časa sem zaostal. Če hočem omeniti delavske razmere, morem reči, da se bližajo slabi časi. Nekatere nove rudnike so zaprli in bati se je, da istinito napove C. & H. družba "štrajk" do nedoločenega časa. Odmevi, kateri brzojavno prihajajo na voditelje bakrenih rudnikov, ne obetajo nič dobrega. Primeroma se bližajo razmere lanskim enake. Samo ne vem, če bodejo hoteli socijalisti po severu nabirati za brezposelne, ali ne? Mogoče bode pa res njih unija prinesla tisti milijon, vsaj rudečim generalom.
J. G.
SPIJOK
(Ena noč ob gališko-ruski meji.) (Marijana Teodorovič.)
Brockway, Minn., 16. avg. — Slavno uredništvo Am. SI.: — Sprejmi par vrstic v svoje cenjene predale.
Včeraj, na praznik Marijinega Vnebovzetja, smo imeli slovesno sv. mašo ob osmi uri, katero je daroval preč. škof Jakob Trobec; asistirali so mu trije nečaki, Dr. Rev. J. Seliškar, g. župnik Rev. Ivan Trobec iti g. Jožef Trobec, — Drugo sv. mašo je daroval č. g. Seliškar. Imel je slovensko pridigo pri prvi sv. maši, drugo v nemškem jeziku.
Vreme imamo lepo. Poželi smo in večino pospravili. Zaradi vročine in ob enem času suše je posebno pšenica prehitro dozorela. Ttiršica še kaže precej lepo. Sena je letos veliko.
Martin Legat je še vedno bolan, in ni skoro več upanja, da bi še okreval. Med boleznijo so ga obiskale 4 hčere
To vam je bilo zopet razburjenje v Galiciji, posebno v severnejših in vz-hodnejših krajih. Krakovska policija je v par tednih polovila celo vrsto ruskih špijonov in skoro vsak dan so časniki poročali o najnovejših senzacionalnih dogodkih. Na političnem nebu so se tedaj zgostili temni oblaki ter preteče oznanjali vojno nevarnost. Povsod so ljudje govorili le o špionaži, v kavarnah, v salonih, na cesti.
Moj soprog je bil tedaj poveljnik in graditelj neke utrdbe, ki so jo stavili tik ob ruski meji. Na svojo pisarno je pazil še ostrejše kot prej, kajti v njej je hranil veliko tajnih načrtov, aktov in popisov, ki so bili za Rusijo posebno važni. Pisarna je bila v našem stanovanju. Z ograjenega dvorišča se je prišlo v ozko vežo s tremi vrati. Leva so vodila v pisarno, ostale dve pa v naše sobe. Nasproti oknu pisarne je stala nizka in podolgovata stražnica, kjer so se straže redno menjavale. Tudi ordonance so bivale tam. Naša sobna okna so gledala na vrt. Preko tega se je videlo na varšavsko cesto in na širne planjave. Na vzhodni strani, nekako deset minut od naše hiše na gričku, je bila utrdba, ki je gospodovala nad celo okolico. Da bi bila varnejša, so jo od vseh strani obdali z jarki in nasipi, ki so jo krili pred sovražnikom.
Krog utrdbe so stale vojaške straže, ki so imele najstftižje ukE?,e ter so morale poveljniku o vsaki stvari točno poročati. Nekoč javi eden stražarjev mojemu soprogu, da vidi že dalj časa vsako noč duha, ki straši okoli trdnjavice. Moj mož se ni smejal tej vojakovi naivnosti, marveč ga vprašal, kak šen da je bil ta duh.
"Javljam pokorno, duh je b ilbel in je letal preko jarkov semtertje!"
"Ali nisi mislil, da utegne biti to kak človek, ki se je nalašč odel v belo rjuho, da bi vas strašil, ali pa vašo pozornost od nekaj druzega obrnil, ali pa celo, da bi vas prepodil?"
"Javljam pokorno," je jecljal vojak v zadregi, "jaz mislim, jaz mislim, da človek ne more letati, samo..."
"Jaz mislim, jaz mislim, da si tele— si razumel?"
"Da, gospod poveljnik!"
"Sedaj poslušaj: če boš zopet zapazil duha, mi moraš takoj poročati — razumel?"
''Da, gospod poveljnik!"...
Kmalu po tein dogodku me je izvabilo jesensko popoldansko solnce' v prostrano ravan. Ker sem bila strastna jahalka, zasedeni svojega iskrega arabca ter liajd na sprehod. Na pragu sta sedela moj dveletni sinček in poldrugo leto starejša hčerka. V lahkem diru je šlo po Varšavski cesti, potem sem krenila počez v ravan, da bi videla prvo vas, ki je še nisem poznala. Kmalu zagledam pred seboj bele hiše. Toda komaj sem dospela do vasi, se srdito lajajoč zakadita v mojega konja dva velika psa. Vsa prizadevanja, da bi se jih ubranila, so bila zaman. Arabec se je razburil in ko sta ga razljučeni živali ugriznili v nogo, se je splašil ter z menoj zdirjal naprej. Od vseh koncev so leteli psi skupaj in se spustili za nama. Ta divja gonja je šele koncem vasi ponehala. Moj arabec pa je dirjal kakor pred tisoč vragi čez jarke in okraje, ne meneč se za smrtno nevarnost, ki mi j« pretila. Ne vem, kakor dolgo je trajal ta divji lov. S strahom sem zapazila, da se je zmračilo. Volja ,do življenja mi je poslala rešilno misel: z vso silo potegnem za desno uzdo — konj se visoko vzpne in obstoji, tresoč se po vsem telesu. Udal se je.
Oba sva bila izmučena in morala sva se odpočiti.
Pot domov je bila težavna. Ovire, ki jih je konj v neukrotljivem razburjenju z lahkoto premagal, so bile sedaj za utrujeno žival naravnost hude. Toda lakota ga je gnala naprej in niu kazala pot, kajti sama nisem vedela kod in kam. Vihar se je dvignil i" zatulil preko poljan. Bližala se je nevihta in ko sem srečno dospela do varšavske ceste, je treskalo brez prenehanja. Moj arabec je dirjal proti mu, ne meneč se za peklensko grome-nje in bliskanje.
Nakrat začutim, da se je nekdo pr>v narahlo dotaknil moje desne rame, i'1
predno sem se nazaj ozrla, je zaklical "Olga". Začudeno sem se ozrla in zagledala pred seboj dva bradata obraza, na katerih je bilo brat izačudenje in nevolja. Zajecljala sta: "Pardon" in zopet obrnila svoja konja. Z veliko napetostjo sem zrla za naprej drvečima skrivnostnima tujcema, ki sta se mu zdela vsaj nekoliko znana. Bog ve, kje sem ju že videla, posebno onega s črno brado in ostrim pogledom. Zamislila sem se. Nekaj mi je padlo v glavo. Tik na ruski meji je stala mala gostilna ravno na Varšavski cesti. Gostilničar je točil izvrstnega Tokajca, ki je posebno dišal ruskim častnikom, ki so prihajali čez mejo v civilni obleki pit vino in kadit dobre cigare. Tu sem ju morala večkrat srečati. Bog ve, za koga me smatrata. .Najbrže za kako Rusinjo, ki jo pričakujeta? Ali ni ta Olga kak špion, s katerim sta v zvezi.	'
Moj konj je začel rezgetati, veselo znamenje, da smo blizu doma. Pred mano na cesti se je zabliščalo kakih dvanajst luči v daljavi. Ko pridem bližje, opazim, da so vojaki, ki so me z lučjo v roki šli iskat, ker so se zbali, da se mi je pripetila kaka nesreča. Kmalu zaslišim tudi glas svojega moža: "Marija, ali si ti tukaj?" Doma mi je napravil ostro pridigo in ko sem spravila otroka spat, sem mu povedala čudno zgodbo o srečanju skrivnostnih tujcev na Varšavski cesti. Postal je resen in zamišljen.
Kmalu po večerji je potrkal na vrata mlad kadet, ki je redno prihajal iz trdnjave k nam na obisk. Vstopil je v sobo, kapo pod pazduho, prisedel k nam za mizo in začel z nama kramljati. Vsi trije smo bili trdno prepričani, da sta tuja jezdeca \n Olga — ruski špioni. V naši misli nas je še posebno potrdil stražnik, ki je zdajci vstopil in naznanil, da je zopet tukaj duh, ki se plazi po nasipih in skače po jarkih o-koli trdnjave.
Moj mož je utaknil za pas nabasan revolver, pustil doma za varstvo mladega kadeta, sam pa hitel v temno noč za špioni. Viharna nevihta je ponehala, le zdaj pa zdaj so padale težke kaplje skrivnostno na okno našega stanovanja. Na mizi je žalostno brlela petrolejka in meni je postajalo čim dalje tesneje pri srcu. Pred oči so mi stopali strašni prizori, ki jih je moja razgreta domišljija še strašnejše naslikala. Preganjani špion drvi kot zasledovana zver proti naši hiši in išče zavetja v naši sobi. Zdaj, zdaj bo tukaj in bo butnil ves krvav in penast v sobo...
Kar poči strel v bližini trdnjave. Kadet je postal bled in v mojih žilah je zastala kri. V sobi je vladala strašna tihota. Kar poči drugi strel in pred hišo je nastal vznemirjajoč šum. Kaj je to? Slišalo se je, kakor bi nekdo hoj^il pod našim oknom in pritiskal na vrata. Od vojaške pisarne naju je ločila samo predsoba. Kaj, ali ni morda tu špion, ki je izrabil odsotnost mojega moža in hoče vojaške načrte iz pisarne ukrasti? Kadet je potegnil svojo sabljo in se pripravil na boj. V moj riajvečji strah je zaklical na glas, da ga je bilo daleč ven čuti: "Gospa, prinesite ijii revolver, da pokažem vlomilcem..." Zadnja beseda mu je zamrla na ustnicah, kajti na hišna vrata je zadonelo zamolklo trkanje. Pri vratih so morali biti izkušeni vlomilci. V hipu sem mu prinesla revolver iz bližnje sobe. Kadet ga vzame v roko, njegova lica so zažarela in njegovo oko ,se je zasvetilo. Stekel je k oknu, ga odprl in se nagnil globoko venkaj v noč. Pred vratmi sva uzrla kljub temni noči belo postavo. Gotovo je v belega duha preoblečen špion. "Kdo je?" je zavpil kadet. Nobenega odgovora. "Kdo je?" je ponovil in potem ustrelil. Truplo ubitega špiona je padlo na tla in se valilo proti vratom. Na obrazu kadeta je bila brati velika samozavest, a mene se je polastila groza. Ko sva hitela venkaj, je nama prišel nasproti moj mož z vojaki. Prihiteli so na naš strel.
Ko smo odprli hišna vrata in je žarek luči padel na ustreljeno postavo, smo onemeli. Moj mož je prvi pretrgal molk in rekel kadetu: "Prenaglili i ^te se: psa, ki so ga imeli vojaki za duha, sem že prej opazil, kako je stikal po jarkih okoli trdnjave in iskal ostankov, ki so jih vojaki proč metali." Brcnil je ustreljenega gladnega, okrvavljenega belega psa, ki ga je njegov strel pri trdnjavi pred našo hišo prignal s kostjo v gobcu na stran in dostavil: "Nevarnost zahteva od vojaka ne samo poguma, ampak tudi previdnosti in pamet."
Kako je vraga izganjal.
Pred leti so izganjali v Klavžetu na Laškem iz obsedencev hudobnega duha. Izganjalci pa so morali biti ne-oniadeževani poštenjaki da jim hudobni duh ni mogel kaj očitali. Pripovedujejo, da je k takemu bolniku bil poklican pobožen kapucin. Ko ga obsedenec zagleda, vpraša: "Kaj pa hoče ta sveti mož pri meni?" Kapucin odgovori: "Svet, svet še nisem, ali z božjo pomočjo in z lastno prizadevnostjo še lahko poslanem," In hudobni duh mu ni vedel kaj odgovoriti. — Nekdo, ki se je hotel tudi naučiti, kako se hudič izganja, je vse pazljivo opazoval in poslušal, kako je kapucin govoril, Prigodi se, da se drugo leto pojavi zopet tak nesrečni bolnik. Sedaj se ponudi, da bo bolnika zdravil z bistroumnostjo ravno tisti, ki je prejšnje leto kapu-cina poslušal. Ko ga bolnik zagleda, vpraša: "Kaj hoče pa ta osel pri meni?" Vprašani hitro odgovori: "Osel, osel še nisem, ali z božjo pomočjo in lastno prizadevnostjo še lahko postanem." In škratljec se je zakrohotal!
Zdrav t-tiož
je močan in pln življenja. Bolni mož se počuti utrujenega, vedno skrbi, je slaboten, onemogel in ne v redu. — Ako občutite kake te znake, ne obotavljajte takoj pričeti zdravljenje s
mSMBSEMB
(Severovim Življenskim balsamom) ter se spravite na pot k zdravju. Drugi, ki so to storili, pravijo, da je tonika velike zdravilske vrednosti.
Popravi neprebavo in odpravi zapeko. Je splošna toulka za moške in ženske. Slabo krvnim ljudem pomnoži kri. Dispeptlčnem ljudem vredi prebavne aerednostl. Naredi jedila bolj okusna in prebavljiva. Cena 75c.
Severa's Gothard Oil
(Severovo Gothardsko Olje). Zoper bolečine in okorelosti. Mazilo samo za vnajno rabo.
Cena 25 ui 50 centov.
Severa's Tab-Lax.
(Severove Tab-Lax). Sladkorno odvajalo. Za otroke in odrasle.
Cena 10 in 25 centov.
Zahtevajte samo Severove Pripravke. Ako vas lekarnar ne more založiti, naročijte jih od nas.
W. F. SEVERA CO*f Cedar Rapids, Iowa

College of Saint Thomad
SAINT PAUL, MINNESOTA
Pod kontrolo in upravo nadškofa lrelanda.
KATOLIŠKI VOJAŠKI ZAVOD
Collegiate Commercial Academic Preparat«'
Vzgoja uma, morale in religije.
Šeststo-osemdeset dijakov iz osemnajstih držav vpisanih lansl lete. Za krastn katalog pišitt na	®
P $
t
P E
ii
Very Rev. H. M0YNIHAN, D. D., President
Iz malega raste veliko!
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj z» starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to aH osebno ali P* pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
The
National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni »klad $400,000.00.
ROBT. T. KELLY, pr-i*. . ^ CHAS. G. FEARCE, k**
|j
Edini in dolgoletni slovenski i« P".,, pogrebni zavod in konjušnic«. in ambulanci pripravljeni pono^ podnevi. Najboljša postrežba y »te, ženitve in pogrebe. NajleP^ji čije. Cene zmerne. — Ženske »ll1 i oskrbuje soproga, ki je izkui*1'. . tej »troki. — Tel. So. Chicago ™ 'SV ,
w. WALKOWIAK
Pogrebni Zavod in Konjušnica.
>749 COMMERCIAL AVE.
rtl>
SOUTH CHICAGO, ,
Ni kruha istega okus»' j, ni mogoče dobiti. KAJL MG POSEBNA SBti'( STVA in pazimo, F Npelcino ravno prav.
Butter VsrJjJ^
KRUH—5c hle* Pok unite ga - ni boO"
Chicago Phone 788 N. W. Phone 257
James L. McCulloch
MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR.
M. D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač.
317 Jelferton Street, naeproti Court Houm, Joliet, IU.
TROST & KRE^
izdelovalci — p(|
HAVANA IN DOMAČIH S»
Posebnost »o n»*e ^ p "The U. S." 10c in	J,'j
Ni drobno se prodaji® ^
na debelo p« »• j|t
108 Jefferson Street '
a
—	Osuševanje Barja ustavljeno. Ve-I 'ika dela za osuševanje ljubljanskega
jj Barja so ustavljena, ker so inženirji večinoma poklicani v vojaško službo »i ker so tudi konje večinoma vzeli za armado.
—	Reguliranje Ljubljanice. Iz Ljubljane z dne 27. jul. poročajo: Regu-lačna dela v strugi Ljubljanice kljub Malemu številu zaposlenih delavcev le Napredujejo. Poglobljenje struge od 'zliva Gruberjevega kanala v Ljubljanico do deželne brvi čez Ljubljanico med prisilno delavnico in bolnišnico je ze malone končano. Peščena tla se še vedno razstreljujejo. Tu prično kmalu °bzidavati levi breg Ljubljanice. O-brežni zidovi iz betona v mestu bodo 'etos dograjeni. Pri šentpeterskem mostu se že stavi zasilni mostiček za Pešce, ki bo stal, dokler ne bodo postavili novega šentpeterskega mostu. Most gradi mesto pri vojaškem pre-skrbovališču. Novi most čez Ljubljanico pri karmelitarcah na Selu se
J Prične graditi bodoči teden. Dela no-Vega šentjakobskega mostu hitro napredujejo. Govori se, da je nova škar-Pa v Gruberjevem kanalu že tako pod-Plavljena, da jo bodo morali podreti in zgraditi novo.
Vodna preskrba vipavske doline. atO' One 21. jul. se je vršila v Vipavi skupka seja občinskih zastopov: Vipava, n8) St- Vid, Podraga, Lože, Slap in Vrhnje. Predsedoval je deželni odbor-n'k dr. E. Lampe. Deželni stavbni "adkomisar inž. Zaje je poročal o u-sPehih dosedanjih študij za vodno preskrbo imenovanih občin. Zastopniki °bčin so nato izjavili svoje želje. Na Podlagi tega razgovora bo sedaj de-Ze'ni stavbni urad izdelal projekt za Potrebne vodovode. — Ondan se je vršila v vipavski dolini tudi komisija za Zgradbo vipavskih hudournikov.
"— Slavnostna otvoritev "Prve go-rcnjske obrtne razstave v Radovljici" pokroviteljstvom d^ž. predsedni-. a barona Schwarza pl. Karsten se je "zvršila v nedeljo 26. julija ob 1L uri ■ ^Poldne v šolskem poslopju v Radov-Razstava ostane otvorjena do -W. avgusta, in sicer vsaki dan.
r 7" ^'mski grobovi ob Karlovški ce-Ptl v Ljubljani. Dne 13. jul. dopoldne : ®o dvignili še drugi kameniti sarkofag ga neodprtega prepeljali v deželni 'nuzej. Številno ljudstvo, ki se je zbra-° na licu mesta, je napravilo temu j K'mljanu pravcati pogrebni sprevod, vsakdo je pač hotel videti, kaj se bo "aslo. V tem grobu je počival, soditi 1)0 kosteh, otrok; umrl je gotovo v 28odnji miadosti, kajti ob nogah so se našle dve lesene sohice, gotovo Jegove drage igračice, katere so mu bi)1 na zaclnj° Pot- Mrliček je odet z dragoceno z zlatom prešito cJo, v ilovci so se namreč našli še
1
IS
drobni sledovi tankih zlatih nitk. Tudi in T°fa* 'me' plpčevinasto dno n po*rov. Razentega se je našla čr-2|" r°zena otroška zapestnica ter ena a vratna verižica. Drugih drago-dan°.st! ta Krob ni hranil. Čudno je le, sta't' SC tretje8a groba, mati in otrok , u, moževega grobu, vsaj na tem aJu ni bilo.
Potr Sam maturant- Kako nujno
le .e so razne nemške srednje šo-
m'at aZC t0' kočevski gimnaziji je
r8nt rira,° 'etos, piši in reci: 6 matu
"cmH	rek°rd pa je potolkla
liijj I realka v Prosnici, kjer je ma-
» siCc cn sam> «n »e ta je bil Čeh, in
V rodo ,.Zal|reden Ceh iz zavedne češke
stri' V"6, res tlačeni ti ubogi av-'jski Nemci!
<U>
*t
0-
P
Se je 2°tr-CS"a DoIcnjskem' Potres, ki P6ldi "" °b uri 53 minut do-kai;Cj poiav>l v Novem mestu in o-vii j ' s<: ponekod zelo močno poja-^ovi.i S'Cer v ol<raj» med Gorjanci in stia s.n I,,estom močneje kakor v me-žini	1'ri veliki opekarni v bli-
soki d'' vasi se Je nagnil 20 m vi-v ra2('n" 'in sicer °d zgoraj navzdol ker je kak'h 5 m> Na8"jeni del, Povzr, - a "evarnost, da se zruši in Wsilsfc'1 ,n<:src«>. so morali z veliko "citate?, u ro 1>Usliti odstraniti. Po ka*ale	je padel on,et P°"
jc s,° se tudi razpoklinc. Potres 1iajledll°iJrivl1 ravno v isti smeri, kakor l°člt0n,JeH8a.dne nevihta, samo z raz-t4 Pa ' • ]e Pr'šel od vzhoda, nevih-e Je razšla proti vzhodu.
l® je od fCln0 bolniinico v Ljubljani snr 27> juliJa "aprej do pre-1 Jemajo le nujni slučaji.
5»kor .J?*°jncm č. g. pr. Skcrjancu. S 19 na bralko ze naznanili, je v " 'J\ "mrl č. g. Franjo Sker-l sV()ji >C,n[ žl,Pn'k v Ljubljani, ^cn li- 0"1! J« blagoslovil kot za-^ila in w"Ski duh°vnik Družbo »v. je 'v Ljubljani s tem, svni '' Za »niverzalno dedi-
'i lii dnega n, 'i . 1 vaz,,cga faktorja llruStvu	» tem, daje vo-
M00 K" Scko, U." v Ljubljani svo-® prvi	Župnik Skcrjar.cc
»'Cn°val I)ri y,VC"ski d«bovnik, ki jc tcV-°jo »niv-r Cirlla i" Metoda daj Vreden " dcdi"jo. pottal jc Cn vrs«"ik Pollaku, Kotnik«,

težke ječe, bratu Janezu pa 2 meseca ječe.
ŠTAJARSKO
Babiču in Vilharjevi. Zapustil je družbi tudi svojo hišo, tako da je Družba sv. Cirila in Metoda zdaj dvakratna hišna posestnica v Ljubljani. Premoženje utegne biti vredno okroglo 20,-000 K. Pokojni Franjo Škerjanec se je porodil dne 26. februarja 1843. leta v Ljubljani, kjer je študiral normalko in gimnazijo. Usoda ga je zanesla med istrske brate Slovence, med katerimi je dolgo let služil kot svečenik, slednjič kot župnik v Pačvi. Pokojnik je bil vseskoz blaga duša.
—	Iz Kranja se piše: Pokojni Martin Vari, posestnik na Klancu pri Kranju, ki je v temni viharni noči ponesrečil v kokerski soteski, je bil globo-koveren mož. Opravljal je večkrat v letu sv. spoved; v njegovi hiši se je molil vsak večer rožni venec. Bil je takorekoč vsem sosedom zgled dobrega, varčnega gospodarja in dobrega očeta, obenem pa tudi svetovalec vsem sosedom, ki so ga večkrat vprašali za ta ali oni svet. Pokojnika je poznal skoro vsak v kranjskem okraju, kjer je služboval nad 20 in prežil nad 40 let. Radi so ga imeli njegovi predstojniki, dokler je bil v aktivni službi, čislali so ga zelo njegovi sovrstniki, prijatelji in znanci.
—	Izpred sodišča. (Trije mladi ro-kovnjači.) Jernej Ambrožič, 18 let star, iz Gorij, brez stalnega bivališča, Metod Rotar, 19 let star, iz Pristave in 18 letni Albert Novak, iz Retenj, so bili po poklicu delavci. A za resno delo jim ni bilo mar, zlasti prva dva sta se že od 3. svečana t. 1. brez opravka in dela po Kranjskem okoli potepala, in živela le od tatvin. Glava te družbe je bil že večkrat radi tatvine kaznovani Ambrožič, ki je s svojimi tovariši, zlasti z Rotarem izvršil na raznih krajih drzne tatvine. Nič manj, kakor 29 strank je bilo po teh uzmovičih jako občutno prizadetih, zlasti če se pomisli, da sta prva dva pokradla čez 800 K gotovega denarja, ne vštetih vzetih raznih žepnih ur, verižic, prstanov itd. V noči na 19. marca t. 1. sta Jakobu Sodjan na Rečici vzela za 36 K cigaret in za 27 K smodk. Da so pa ti tički skrbeli tudi izdatno za svoje želodce, je razvidno iz raznoterosti ukradenega blaga, kajti izmaknili so večje množine prekajenih klobas, svinjine, kruha, jajc itd. Kako drzno sta Ambrožič in Rotar pri tatvinah postopala kaže slučaj, ki,se je vršil dne 5. svečana t..1. pri Janezu in Mariji Poklukar v Grab-čah. Da sta lopova zamogla nemoteno krasti, sta vrata sobe, kjer sta se nahajala zakonska Poklukar, prevezala z verigo in vrvjo, in predno sta v veži zaklenjeno skrinjo s silo odprla, grozila Janezu Poklukarju, da je prišla njegova zadnja ura in da bode glavo izgubil, če ne da ključa od skrinje. Tu sta pobrala 20 K gotovine in 2 hranilni knjižici z vlogo 464 K 83 v. Obdolženci le deloma tatvine priznavajo, deloma jih taje. Najmanj udeležen je bil Albert Novak, ki se je udeležil le pri nekaterih manjših tatvinah s svojitna tovarišema. .Sodišče je vporabilo polno strogost kaz. zakona pri Jerneju Ambrožiču in mu prisodilo 4 leta težke ječe, po prestani kazni se bode pa oddal v prisilno delavnico. Matevž Rotar, ki še dosedaj ni bil kaznovan, bo sedel 10 mesecev v težki ječi, Albert Novak pa je bil obsojen le na 1 teden zapora, h kateri kazni mu je bil zaračunjen preiskovalni zapor, na kar je bil izpuščen.
—	Nepoboljšljiv nasilnež. Že večkrat kaznovani Andrej Stare, delavec v Kamniku je zaradi nasilstva komaj prestal svojo 5-mesečno kazen, a že ga je zadela zaradi enakega hudodelstva ostrejša kazen. Stare je na kolodvoru v Kamniku razgrajal in nadlegoval občinstvo. Za svarjenje straž-nikovo se ni zmenil, končno ga jc moral ta aretovati. V tem hipu je pa stražnika prijel za prsa in ga sunil s •pestjo. Ko mu je hotel dati verižico okolu rok, jc obdolžencc zamahnil proti njegovim tistam, in ker se je ta u-darcu izogrxil, zadel ga jc na lice, da jc še drugi dan bil otečen in čutil bolečine. Med potjo na občinski urad ga jc večkrat skušal spodnesti in ga na tla spraviti. Obdolžcnec skuša vse utajiti. Obsojen jc bil na 1 leto težko ječe, katero kazen jc takoj nastopil.
—	Neopravičeno domnevanje. Brata Jožef in Franc Hafner, prvi delavcc, drugi hlapec v Vodicah, sta prišla dne 7. majnika t. 1. pozno zvečer mimo Bergantovcga posestva v Polju v namenu pretepsti Ivana Berganta, na katerega je bil Jože Hafner jezen, misleč, da ga jc ta pri neki rabuki oklo-futal. V to svrho je bil Jožef oborožen z bičevnikom. Ko stopita na dvorišče, je domači pes zalajal. Iz radovednosti stopi Janez Bcrg»nt iz hleva pogledat kaj da je, in ko ničesar nc zapazi, se vrne nazaj na svoje ležišče. A takoj jc čutil, da stopa nekdo za njim, in nič dobrega sluteč, tiščal jc vrata, da zabrani vhod. Ker sta pa brata Hafner od zunaj odrivala duri, jhu ni bilo moč vhoda v lilev zabraniti. Med tem, ko je ostal mlajši brat Fran-cc od zunaj, je skočil Jože v hlev, ter začel t bičevnikom odrihati po Janezu Bergantu, kateremu se je posrečilo skočiti iz hleva ter pobegniti. Brata lc deloma dejanje priznata. Sodišče je odmerilo Jožefu Hafnerju 6 mcsccev
—	Na komando pastorja Mahnerta. "Marburgerca" se zadira v nemške občinske odbornike trga Konjice, češ, da nameravajo imenovati škofa dr. Na-potnika za častnega občana tržke občine, kar bi bilo po njenem mnenju "eine nationale Geschlechtslosigkeit" ter velika nevarnost za obstoj nem-štva v Konjicah. Iz golega sovraštva do katoliškega škofa opsuje to protestantsko glasilo pod krinko narodnosti ob vsaki priliki mil. vladiko in napada one Nemce, ki se nočejo izneveriti katoliški veri.
—	Premog. Štajersko-kranjski premogovniki so 1. 1913 dali 1,304,696 (več 74,362) ton premoga. Odjem je znašal 1,281,955 (več 15,373) ton. Trboveljska tovarna cementa je proizvedla 1715 vagonov portland-cementa. Prodalo se ga je 1692 vagonov (manj 100). Čisti dobiček družbe je znašal K 1,446,775 K. Delničarji so dobili 6 odst. divi-dende, rezervni zaklad 50,000 K in na novi račun se je preneslo 176,492 K.
—	Z nemškim delavskim društvom "Germania" imajo ptujski nemškutar-ji veliko smolo. Društvo so ustanovili pred dvema mesecema in kakor izvemo, do zdaj še nimajo niti enega člana. Ondan so sklicali neko zborovanje, na katerem so se posvetovali, kako bi nalovili za društvo vsaj nekaj članov. Nemško delavstvo, katerega je v Ptuju prav malo, je postalo pametno ter se ne pusti izkoriščati v nem-škutarske namene.
—	Petrovče. Cizljevo hišo in restavracijo na tukajšnjem kolodvoru je kupila dosedanja gostilničarka hotela Trabesinger v Celovcu, gospodična Lojzika Leon.
—	Smrtna kosa. V Ptuju je umrla gdčna. Marija Petek v 17. letu starosti. —V Karčovini je umrla vzgledna mladenka Marija Repina v 26. letu svoje starosti. — V Selnici ob Muri je umrl dolgoletni župan g. Simon Schmid, miren in pošten Nemec.
—	Slovenji gradeč. Dne 19. jul. je peljal posestnik Franc Rogina iz Št. Janža po okrajni cesti poln voz sena domov. V voz sta bila vprežena dva konja. Rogina je držal enega konja za uzdo in vozil v diru. Pri vsem tem pa seveda posestnik ni opazil, da je hotela sedemletna posestnikova hči Marija Repnik splezati na voz. Pri plezanju pa je tako nesrečno padla, da sta ji šla dva kolesa čez prsa. Rane so bile tako mučne in težke, da je takoj drugi dan umrla.
—	Nesreča. Na Ružičkovi žagi v Rogoznici pri Ptuju je žaga odtrgala delavcu Mihaelu Kekecu dva prsta na levi roki.
—	Orožniki v boju s čebelami. Dne 16. jul. je bil neki trgovec s prašiči v nekem hlevu v Veliki nedelji, kjer je pozno zvečer prišedši s semnja v Va-raždinu prenočil z neznanim moškim, okraden za 1800 K. Tatu so orožniki izsledili v prekupčevalcu perutnine 30 letnem Kurniku. Ko sta se orožnika Majhenšek iz Ljutomera in Črnčič od Sv. Antona približala Kurnikovi hiši, je le-ta brž vrgel listnico z ukradenim denarjem v čebelnjak pred zadnjimi vrati, spravil čebele iz panjev, nato se pa skril v hiši v nadi, da bo kasneje skozi ta vrata ušel. Orožnika sta se dolgo borila s čebelami in iskala Kur-nika, ki sta ga končno tudi zasačila in zvezala. Čebele so ju pa tako opikale, da se je Črnčič nezavesten zgrudil. Kasneje so v čebelnjaku dobili 1600 K ukradenega denarja. Kurnika so izročili okrajnemu sodišču pri Sv. Lenartu.
se je sprožila neka smreka in podrla posestnico na tla. Smreka je tako nesrečno zadela posestnico, da je bila ta na mestu mrtva.
—	Hrvatje stražijo narodni značaj svojega Primorja. Ondan je s parni-kom dospelo v Cirkvenico kakih 20 mažarskih dijakov s mažarskimi ko-kardami. Kakor hitro so stopili na o-bal, so jih obdali Hrvatje in vljudno zahtevali, da snamejo izzivajoče ma-žarske znake. Ker so mažarski dijaki videli, da tu ni šale, so znake spravili v žepe, nakar so se Hrvatje vljudno oddaljili.
—	Grozen čin blaznega. Neki 201et-ni, hrvatsko govoreči delavec je dne 22. jul. popoldne v trenutku hipne blaznosti ustrelil s kavalerijskim revolverjem Josipa Vechieta, gostilničarja v Rocolu. Oddal je nanj tri strele. Delavec se je jako čudno obnašal. Od 2. naprej je prihajal vsak hip v gostilno, izpil eno pivo ter odšel, nakar se zopet vrnil. To se je ponavljajo do pol petih. Po storjenem dejanju je pobegnil.
—	Poizkušen samoumor. V Preserju pri Komnu si je pognal bivši orožnik Ivan Pipan dve kroglji v glavo, a ste mu obe obtičali v desnem sencu. Vzrok samoumorilnemu poizkusu je menda neozdravljiva bolezen. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico.
—	Vojak skočil z drugega nadstropja. Dne 22. jul. dopoldne je skočil iz drugega nadstropja vojašnice na Travniku pri Gorici korporal 47. pešpolka Čeh. Obležal je težko pobit.
—	Toča v Istri. V občini Roč so imeli hudo točo, ki je uničila velik del vinogradov in drugih poljskih pridelkov.
NAŠIM SLOVENCEM!
Dobili smo iz starega kraja veliko zalogo importiranih zdravil, zdravilnih rož, olja, tinkture, mazila itd, za vsakovrstne bolezni. Ta zdravila se našim rojakom toplo priporočajo. Pišite po cenik!
DOM. LEKARNA
West Allis Sta.
MILWAUKEE, WIS.
—	Iz Zagreba je policija izgnala časnikarja Milana Marjanoviča, ki je bil pod Čuvajem izgnan za deset let iz mesta. Izdajal je nacionalistični list "Narodno Edinstvo". S tem bo list najbrže pokopan.
—	V hrvaškem tipografskem društvu je padel na skupščini dosedanji socijalnodemokraški odbor s predsednikom vred, ki je bil Srb. Zmagali so hrvaški tiskarji.
—	Ženo je ustrelil in pobegnil. 60-letni Franc Bučar iz Koprivnice se je vedno prepiral s svojo ženo Jožefo. Bili so vsakovrstni nastopi med tema zakoncema. Junija meseca pa se je mož razsrdil in je s samokresom večkrat ustrelil na svojo ženo. Ta je vsled zadobljenih smrtnih ran umrla. Bučar je takoj zbežal v hribe. Nekaj dni se je klatil okoli, zadnje čase je pa izginil vsak sled za njim. Povedal je, da si bo vzel življenje. Zato so dne 20. jul. zavpili, ko je priplavalo moško truplo, da je to Bučarjevo. Dokazalo pa se je, da je bilo to truplo mlajšega človeka in da Bučar najbrž še živi.
—	Iz Beljaka poroča "Slovenec": Vsenemci so tudi v Beljaku priredili zborovanje proti "Verslavislerungs-bestrebungen —moramo zapisati to lepo nemško besedo — na Koroškem. Glavno besedo je imel vsenemški c. kr. profesor dr. Angerer. Pravil je, da so nemškutarji na Koroškem z Nemci vedno v miru živeli. To tudi mi trdimo in smo to vedno trdili. — Bravo dr. Angerer! Napadal je vlado, ki pripušča. da prirejajo Slovenci na slovenskih tleh — v Št. Jakobu v Rožu — hujskajoča zborovanja. To pa niso hujskanje, če je moral celo deželni glavar Angererja v deželnem zboru k redu poklicati, ker se je jako dvoumno izrazil o Avstriji. Načelnik državne zveze nemških železniških uradnikov je napadal slovenskega železniškega adjunkta Suhadolnika. Poznamo gospoda Suhadolnika in smelo trdimo, da jc eden izmed najbolj vestnih uradnikov južne železnice v Beljaku. Govorili so še tiskar Gitschtalcr, Sepp-Koe-nig iz Jesenic, nova politična korifeja na Korbškem, in župan Artamann. Nato so demonstrirali pred okr. gla-vargtvom ter peli izdajalsko pesem "Die Wacht am Rhcin". Da bi bili govorili o gospodarskih polomih v Bc Ijaku, to jp še v glavo ni prišlo, s hujskanjem in vpitjem krijejo beljaški vsenemci gospodarsko mizerijo, ki so jo večinoma sami zakrivili.
—	Smrtna nesreča. Dne 15. juliji jc bila posestnica Julijana Ducrn bachcr iz Kraste zaposlena v gozdu i lupljenjem posekanih dreves. Pri tem
WALTER R. PADDOCK, lastnik. A. W. FLEXER, lekar.
PADDOCK'S HARMACY
101 WESTERN AVE., JOLIET.ILL,
Chicago tel. 1203.
Največja zaloga vsakovrstnih zdravil, okrepčil in mazil.
SENO, SLAMA, SENO!

vseh vrst in zmes za kokoši ceneje kot kje drugje. Prodajem žagovino.
"W. HL Berst
201 E. Washington St. in 116 S. Joliet, St., JOLIET. ILL.
N. W. tel. 1. — Chic. tel. 2520.
The Will County National Bank
of Joliet. Illinois.
Prejema raznovrstne denarne ulogi ter pošilja denar na vse dele svet«.
Kapital in preostanek $300,006.00
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J, W. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kašir.
Telefon Canal 32t7.
Slovenkam in Hrratlmm se priporoia
Sloyensfca Babica
1610 LOOMIS ST* CHICAGO, ILL.
Kadar se mudite na roga!« Rnby and Broadway ne pozabite vstopiti r
MOJO GOSTILNO
Iyer iottt najbolje poeteeUrt. Fine pvn, nagboljia vina in umik*.
Wm. ffletzger
Buby mnd Br»ad*Hty JOLIMT
FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja toptt ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER i
North Chicagi Street ▼ novi HiSi Joliet National Bank«.
W. C. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., JoHrt,
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oelasite se Qri meni
gBniilllllliJiii»iii^iiiiiM»i«»Hnii»iiinmmMiiiiiiiiimmiiiimiiTiB
A. NEMANICH, predi. M. STEFANICH. tajnik, s. OLHA.blag*
IZ VOJAŠKEGA STANU.
Zbral Fr. Završnik.
Kako stoji.
Korporal: "Silberstajn, grom in strela, kako to stojite?"
Topničar Silberstajn: "Brez vsake konkurence, gospod korporal."
To je zopet Čudno 1
Narednik vojaku: "Gromska strela, ali je svet že kaj takega videl! Evo na nosu ima očale, pa vseeno ne vidi, da mu manjkata dva knofa odzad."
Ni on tako neumen!
Poročnik v šoli je pravkar podučil novince, da se ne spodobi s cigaro ali cigareto vstopiti v pisarno ali kakšen drugi prostor, kjer se nahajajo častniki, in da jc boljše, da se vrže cigara ali cigareta vstran, predno se vstopi. In reče: "Regrut Zajec, tukaj je denar, prinesite mi iz kantine dve sultan-ci-gareti." Ko se je naš regrut povrnil, se je takoj usedel na svoj prostor, ne da bi oddal cigarete. Poročnik: "No, kje so cigarete?" — Regrut smejoč: "No, vrgel sem jih pred vratmi, tako da gospod poročnik ne bi mislil, da sem res tako neumen, da bi jih pridr-žal v roki."
Iz starih časov.	1
Major garde v gostilni: "Grom in strela! Kaj je Vas Pulanič sem prineslo? Kaj niste vendar Vi poveljnik poljske straže, katero sem postavil, da nas sovražnik iznenada ne napade?"
Narednik garde Pulanič: "Ah, odzu-naj je tako strašno mrzlo in temno, da ni tako in tako nič ter je najbolje, da gremo vsi skupaj v gostilno."
] ' vitliM
GLAVNICA $50,000.00.
Uitan. Id inkorp. leta 19XO
Slovenian Liquor Co.
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo Izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziicu, ali pa po našega potovalnega zastopnika.
V<	'V - Potovalni zastopnik: Fr. Završnik.
Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmu!
Ilirija Greučica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino.
I...........................■■■■■■.............................
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1, 1913 je imela 700 MILIJONOV KRON,
VLOGE znašajo nad 43,500,000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA	1,330,0Q§ KRON.
Vložen denar obrestuje po
41 %
brez vsakega odbitka,
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KOm TROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBClNA LJUBLJANSKA e vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj vam« šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobi Vaš denar.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svoj®
Mesnica Tel. 101	Joliet, 111
430»! Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov iirom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New Yoric, N. Y.
STRANI OBSEGA
KOROŠKO.
HRVATSKO.
KRANJSKO.
IZ STARE DOMOVINE.
PRIMORSKO.
Marija Sloga
Anerlkanski Sloyenec
Uitanevljen I. 1191.
Prvi največji in edini tlovenski-katoliiki list v Ameriki ter glasile K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki torek in petek
SiiraSKO-AM. TISKOVNA DRUaBA.
Inkorp. 1. 1899. ▼ lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združ. države na leto........$2.00
Za Združ. države za pol leta... .$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Z« Evropo za pol leta...........$150
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila bres podpis« se se oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Ceaik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
Tfce first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in Ameriea, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Tuesdays and Fridays , by the
SLOVENIC AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1199. Movenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
Predsednik - - Anton Nemanlch Tajnik - - - William Grahek Blagajnik - - - John Grahek Urednik - - Rev. John Kranjec
CERKVENI KOIKDAR.
23.	avg. Nedelja 12. pobink. Srce M.
24.	"	Pondeljek Jernej, apostol.
25.	"	Torek Ludovik, spozn.
26.	"	Sreda Cefirin I., pap.
27.	"	Četrtek Jožef K., spozn.
28.	"	Petek Avguštin, škof.
29.	"	Sobota Oglav. sv. Jan. Kr.
CERKVENI GOVOR ZA DVANAJSTO NEDELJO PO BINKOŠTIH.
Spisal škof Anton Martin Slomšek.
Velika sreča v sv. katoliški cerkvi živeti.
Srečne oči, katere vidijo, kar vi vidite.	Luk. 10, 23.
1.	Največja nesreča po svetu je ta, da ljudje premalo spoznajo, kaj dobrega imajo; le kadar že več nimajo, še le čutijo, kaj so imeli. Tako otroci dobre stariše, družina službo, podložni gosposko še le cenijo, kedar je več ni. Pogosto Bog nehvaležnim ljudem svoje dobrote zato prikrati. da jih uči spoznati in za nje Boga hvaliti.
2.	Ni pa dobrote večje, kakor je naša prava sv. krščanska katoliška vera, v koji smo rojeni in izrejeni. Kar je govoril Jezus svojim apostolom, tudi nam velja: "Srečne oči" itd. Povem vam, da veliko prerokov in kraljev itd. In to neprecenljivo dobroto tako slabo cenimo, se je tako malo držimo, celo malo skrbimo, jo čisto ohraniti in svojim potomcem zapustiti, kakor so jo naši prednamei nam sporočili! Se nikoli nismo morebiti prav pomislili:
I.	Našo največjo srečo, da v pravi sveti katoliški veri živimo.
II.	Največjo dolžnost, da se prave sv. vere zvesto držimo in jo čisto o-hranimo. Srečne oči, katere vidijo, kar vi vidite, pa tudi srečna ušesa, katere bodo zve9to poslušale.
I.
Največja sreča je, da v pravi sveti veri živimo; ona nas uči Boga prav spoznati in mu služiti, naš namen srečno doseči.
1.	Kako temno, žalostno je bilo spoznavanje božje pri malikovalcih starodavnih časov! Ne le solnce in mesec, celo vole, mačke in kače so za bogove imeli. Vsaka hudoba je svojega Boga imela, pijanci Bahuza, tatje Merkurja, nečistniki Venero itd. Kako grdo, pregrešno, grozovitno je bilo malikovanje! V Kartagi so malika bikove glave imeli, kojemu so vsako leto po tri sto otrok zažgali. Maliko-valski judje so Molohu razbeljenemu svoje otroke v naročje polagali itd.
2.	Tudi Izraelci so imeli nepopolno spoznavanje, njih služba božja bila je zelo težavna, le podoba bolje prihodnje po Mesiji dane. Zato so prosili
stari očaki: "Rosite ga nebesa, oblaki" itd. (Iz. 45, 8), peli angeli pri rojstvu odrešenika: "Slava Bogu, mir ljudem" itd. Zato se spodobi pozdrav: "Hvaljen bodi Jezus Kristus!"
3.	Kako slabo spoznajo Boga, katerim je luč prave vere ugasnila! (Mo-homedani ali Turki.) Namestu previdnosti božje se le na slepo usodo zanašajo. Kako žalostna je usoda njih žen, sužnjev! Ni osrečevalne ljubezni med njimi, med kojimi pravega božjega spoznanja ni.
4.	Poslušajmo misijonarje, kako se divjakom, zamorcem godi, kateri še v senci večne smrti sede. Kako neumne so njih predstave o Bogu, o večnosti! Večno sovraštvo in vedne vojske so med njimi. Koliko pa tudi veselje imajo, kadar velikega Duha (Boga) spoznajo, in sv. krst prejmejo!
5.	Premislimo prav dobro, kako se krivovercem godi, kateri so pravo vero popačili, in sv. katol. cerkev popustili. Ni pri njih jednote naukov, ne zakramentov, ne zadosti pripomočkov za izveličanje itd. So kakor razškrop-ljene ovce brez pastirja.
6.	Kako lepo se pa v sv. katoliški veri in cerkvi vsi verski nauki verste, od izvirnega greha do odrešenja po Jezusu, do posvečenja po sv. Duhu! Kako primerni vsem potrebam so vsi sv. zakramenti, da človek od zibeli do pokopališča najde pomoč! Kako podučljivi in veseli so njeni svetki (prazniki). Celo pokojnih ne pozabi, in za nje skrbi. V resnici prava sv. katoliška vera je mesto, ki se je ob stvarjenju zidati jelo, in se dodelalo bo, kedar se vsi verni prebivalci v nebesih snidejo. (Sv. Avgušt.) Sv. katoliška cerkev je barka, v koji se srečno v večnost peljamo. Kako smo lahko veseli, srečni, pravoverni katoličani!
II.
Pravo vero zvesto ohraniti in potomcem čisto zapustiti je naša prva in sveta dolžnost. Verozakonu gre prvo mesto v naše msrcu; kdor mu hoče drugo dati, je že pravo vero prodal.
1.	Sveta dolžnost je, nauke svete vere poslušati in vse svoje žive dni premišljevati (Rim. 10, 113—15). Nimajo žive vere, ki brez vse skrbi od pridig in kršč. naukov izostajajo, po drugih poslih hodijo, in čimdalje več pozabijo. Kako malo jih ve, kaj, in pa zakaj verujejo! Vsi taki so že na pol poti v nevero, ali krivovero.
2.	Sveta dolžnost je, sveto vero v dejanju skazovati in po njenih naukih živeti (Mat. 7, 21—23. Jak. 2, 14—26). Niso pravoverni katoličani, kateri cerkvenih zapovedij ne drže, ne posta, ne sv. praznikov. Kdor se svoje vere sramuje, jo zataji in lahko izgubi.
3.	Sveto vero živo ohraniti, imamo njene svete obrede, šege in opravila radi dopolnjevati. Kdor svetih zakramentov ne prejema, očitno službo božjo zaničuje, molitve opušča in po ne-versko živi, njemu je luč prave vere ugasnila.
4.	Dolžni smo, se za pravo vero ponesti in zavrniti hudobne jezike, kateri jo zasmehujejo, nam jo vzeti ali oskruniti žele. Kaj so storili sv. spo-znavalci, kaj pretrpeli od nevernikov ali krivovercev! Ona je podobna zakladu, najdražjem biseru, za katerega naj človek vse da (Mat. 13, 44—46). Tudi življenje dati za pravo zveličansko vero, imamo biti pripravljeni.
5.	Naša skrb mora biti, pravo sveto vero po vsem svetu širiti; misijo-nom v tujih deželah z molitvami in milodari pomagati. Prava v je živo drevo, ki svoje korenine in veje daleč krog sebe razprostira. Suhe vejice bi bili, ako bi za razširjanje božjega kraljestva ne skrbeli.
6.	Kakor so nam prednamei pravo vero ohranili, tako jo imamo svojemu kraju, zarodu, ohraniti s potrebnim podukom svojih mlajših, z oskrbljeva-njem in utemeljitvo cerkev, šol in drugih potrebnih naredeb, ki sveti veri služijo. Kaj so naši stari za sveto vero storili, koliko ccrkva, samostanov in kipov postavili v znamenje svoje žive vere, nam pa v spomin vse za Boga in sveto vero storiti. '
Konec. "Največje bogastvo, najdražji zaklad, najlepša čast, ki se najde, je sv. katoliška vera. Ona prinese zveličanje grešnikov, razsvetli slepe, opraviči grešnike, podpira pravične, venca mučetiike, ohrani device, udove in zakonske v spodobni sramožljivosti, posvečuje mašnike, nas pripravlja za nebesa, nas z angeli večnega veselja deležne stori. V resnici bogastvo, ko-jega nam svet nima dati!" (Sv. Avg.) Božji dar je naša prava sv. Vera; skrbimo, da jo lepo ohranimo, po njej živimo in srečno umrjemo. Amen.
VEROUK V ŠOLO I
Rev. H. F. Milligan, pastor prve kongregacijonalne cerkve, je v svojem govoru v nemškem kolegiju pokazal živo potrebo verskega nauka v šoli. Med drugim je rekel:
"V katedrali v mestu Amiens je kip predstavljajoč 'jokajočega otroka'. Ta slika predstavlja zanemarjenost otrok v prejšnjih stoletjih. Pa tudi sedaj so na svetu jokajoči in zanemarjeni otroci. Delo otrok za finančne potrebe v današnjih časih je žaloigra, pregreha in izvržek civilizacije, četudi otrok v Amiensu ni več jasna slika otroštva v današnjem času. Nobeno stoletje ni toliko počastilo in povzdignilo o-troka, kakor sedanje. Trije modri so klečali pred zibelko v Betlehemu, modrijani vseh dežel pa še danes kleče pri zibelki; otrok je kralj. Jezus Kristus je povedal, kolike važnosti je o-trok. Ko je postavil v sredo med svoje učence, je hotel cerkev za vedno o-
I
pozoriti na otroke; zapovedal je nežno gorko vreme in da bo kmalu deževalo.
in razumno vzgojo. Otroška duša je prva podlaga, na kateri je mogoče doseči nebeško kraljestvo. 'Ako niste kakor fden teh malih', pravi, 'teh je nebeško kraljestvo'. Naš moderni način vzgoje se je predrugačil, ko so se začeli zavedati, kako važna je vzgoja otrok. Froebel in Pestalozzi sta pi-jonirja v novem svetu. Odkrila sta več, kakor Kolumb. Vse moderno vzgojeslovje in dušeslovje se je obrnilo na otroka. Geslo moderne vzgoje je 'važnost otroka'.
Delo katoliške cerkve.
Sedaj pa zvemo od katoliškega vz-gojevalnega zborovanja v Atlantic
V kotu na dvorišču se praska mačka za ušesom in se drgne po svoji dlaki, kakor bi hotela odstraniti neviden madež. V skednju in kašči prilezejo iz lukenj miši in podgane. Tudi muhe so razburjene. Ne sede in ne lazijo več mirno, temveč letajo brenče okoli ter napadajo vse, kar jim pride pred oči. Čebele ostanejo v uljnjaku ali pa se vračajo v rojih domov. Izgube celo svojo miroljubnost ter pičijo človeka, ako jim je na poti ter slutijo bližnji vihar. Pajki, ki pridno predejo svoje mreže, prenehajo s svojim delom in žde mirno na svojih nitkah.
Pa tudi na zemlji se pojavijo ozna-
njevalci slabega vremena. Črvi se stegujejo; krote prilezejo iz svojih lukenj ter se pojavijo v velikem številu na polju. V bližnji vodi žabe pridno regljajo in kličejo dežja. Tudi vodne živali postanejo živahnejše. Ribe skačejo iznad vodne površine in povzročajo na površju valovite kroge, ki se vedno bolj razširjajo. Nekatere ribe čutijo deževno vreme že 24 ur prej.
A tudi v rastlinstvu se opažajo predznaki slabega vremena. Detelja, ki stoji ob lepem vremenu sključena, zravna pred dežjem svoja stebla. Kadar se zaprejo narcise, bo gotovo dež. Nekatere rastline zapirajo svoje glavice, a so nekatere, ki jih pred dežjem tudi odpirajo.
City, da hodi v katoliške šole 1,700,000 otrok. Kaj nam to pove? Da katoliška cerkev ve, da je otrok ključ do človeštva. Otrok je srce izobrazbe. Če tudi obvladamo, smo zmagalci povsod. Življensko vprašanje je, kedaj se bo protestantovska cerkev začela zavedati te resnice. Kedaj se bomo mi začeli zavedati, kako važnega pomena je otroško življenje za razvoj človeške družbe in družabnega življenja. Ali se cerkev zaveda, kako odgovornost ima za versko vzgojo otrokovo? Ali ni mera cerkvenega napredka otrokova vzgoja? In konečno, ali ni verska vzgoja družabna moč naše civilizacije? Skušajmo odgovoriti, na ta vprašanja po vrsti. Devetdeset odstotkov vsega, kar se stori za otroka, se stori izven cerkve. To ni v ne-čast cerkvi; vzrok temu je iskati v preteklosti. Ti vzroki niso nikaka tekmovalna moč proti njej. Njena naloga je, da stori vse, kar more, za otroško vzgojo. Poleg vseh drugih znanosti je vsaj deset odstotkov verske vzgoje potrebnih; ta vzgoja pa naj ne bo ločena od skupne vzgoje, ampak naj se razširja med vsemi znanostmi kakor luč; daje naj edinost vsemu znanstvu, luč in namen vsemu bivanju. Če pa to odstrani, imaš olikano barbarstvo; ostane ti instrument brez godbe, žica brez moči."
V naravi so številna znamenja, ki napovedujejo vreme prihodnjega dne. Vprašaj le vsak dan svet, ki te obdaja, in zvedel boš ravnoisto, kakor da bi pogledal na barometer! Te velja seveda samo za tistega, ki živi v neprestanem stiku z naravo! Toda ne sa-
mo za naslednji, tudi za daljšo dobo moreš sklepati o vremenu. Ko se bliža jesen, lahko sklepaš iz obnašanja ptičev, kakšna bo zima. Ako nas lastovke in druge ptice selilke kmalu zapuste, potem veš za gotovo, da bo ' zima primeroma dolga in ostra. Opazuj torej naravo v svoj prid in veselje!
PRAVA VERA NE VZGAJA APOSTOLOV SOVRAŠTVA.
(Govor novoposvečenega škofa v St. Augustine, Florida.)
"Ničesar ni v veri, kar je mojega, ničesar v duhovni zvestobi, kar dol-gujem cerkvenemu glavarju, kar bi bilo v nasprotju lojalnosti, zvestobi, pokorščini in službi moji deželi, državi, okraju in mestu.
"Pravi napredek zahteva mir in sporazumnost. Evangelij Jezusa Kristusa in Njegove cerkve je 'mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje'. Cerkev ni nikoli in ne bo nikoli vzgajala apostole sovraštva, vrelce nesporazum-ljenja med ljudmi. Če je tako, moramo iskati njegov izvir drugje. Iskati ga je treba torej drugje, da razumemo, kako se je začel prepir, katerega pa starodavna cerkev ni nikoli gojila na svojem čistem naročju. Začel se je vsled zagrizenosti in sovraštva, kar je bilo pa tuje sveti cerkvi. Teh strasti se cerkev ne boji, ker se je morala vedno bojevati proti njim. Poznala jih je za jasnih dni rimske vlade in pozneje skozi stoletja; pozna jih sedaj, njihov cilj in ravnanje. Cerkev prezira gnilo književnost, smrdeče lističe, divje obtožbe, nesramno obrekovanje vernih žen, katere so se posvetile človeškemu blagru, obrekovanje iz prižnic in liste, kateri razširjajo sovraštvo; ecrkev stoji mirno in odpušča s tako mirno odkritostjo, kakor zvezdice na nebeškem obodu, ki se ne zmenijo za psičkovo neprestano lajanje. Vse to ji ne škoduje. Zaveda se svoje moči. Pozna svoj božji izvor in v njenih ušesih vedno done Zveliearjeve besede: 'Glejte, jaz ostanem z vami vse dni do konca sveta.'
"Na te razmere sem vas hotel nocoj opozoriti, ker nasprotujejo celi podlagi kristjanstva; nasprotujejo načelom konstitucije naše države. Te razmere le kažejo potrebo miru in spo-razumljenja za pravo krščansko življenje, kar se zahteva pri ustanovitvi vsacega društva, malega ali yelikega. Mir torej oznanjam, za mir molim, za trden in trajen mir človeštva, četudi je ločeno po različnih verskih skupinah in političnem mišljenju. To o-znanilo miru, medsebojne krščanske ljubezni, pošiljam daleč naokrog tega starega mesta v vsako mesto, vas in naselbino naše ljube države. Prosim, da sveti mir krasi vsako človeško bitje in naj bo podlaga skupnega dela za Boga in deželo."
VREMENSKA ZNAMENJA.
Ali bo jutri lepo vreme? Ali bo jutri deževalo? Taka vprašanja se nam poleti večkrat ponavljajo,. Kdor pa paz-no opazuje naravo, ta opazi lahko številna vremenska znamenja, kajti mnoge živali in rastline slutijo dež ali bližnji vihar na posebne načine. V spremembah, ki se pojavljajo na domačem dvorišču ali na polju, na vrtu ali v vodi, na mnogih bitjih, ki dihajo ali cveto, se lahko opažajo predznaki vremenskih pojavov.
Ptice v zraku in na zemlji spremene svoje obnašanje. Idilični mir, ki vlada v kurji rodbini, se umakne razburjenemu kokodajsanju; kokoši letajo semtertja in se valjajo v prahu, race niso nič manj živahne ter se pridno potapljajo pod vodo, pavi spuščajo vedno bolj bojazljive zoprne krike v zrak, golobi se vračajo k svojim go-lobnjakom. Lastavice letajo nizko pf' tleh ter zasledujejo žuželke, ki iščejo zavetja pri tleh. Tudi druge živali dobro vedo, da ne bo več dolgo ostalo
Prvi kadilec na Nemškem.
je bil skoraj gotovo tisti zamorec, ki ga je braniborški knez iz vojske ob Renu pripeljal v svojo domačjo. V neki vasi, kjer si je dal knez v kovač-nici popraviti poškodovan voz, je vse drlo skupaj in zijalo v zamorca, ki je v svoji 1 ivreji mirno sedel zadaj. Slednjič mu postane dolgčas. Vzame iz žepa svojo kratko pipo, potolče z njo, nabaše jo, stopi iz svojega sedeža v kovačnico, tam vzame žareče oglje iz ognja in ga položi v pipo, dene stvar med zobe in v splošno grozo okoli stoječih začne puhati iz ust in nosa oblake dima. Nek kmet se pa ojunači, stopi bliže, da bi videl £tvar od blizu. Tu pa vzame dobrosrčni zamorec pipo iz ust in mu jo ponudi, pri tem se pa prijazno nasmeji in pokaže svoje bele zobe ter pravi: "Poskusite, je zelo dobro!" Kmet pa odskoči, kakor pred strupeno kačo in pravi prestrašen: "Ne milostljivi gospod hudič, jai ne žrem ognja!"
"ZVEZA SLOVENSKIH KATOLIČANOV V AMERIKI."
(Nadaljevanje s 1. strani.)
orožje in se v bran postavite za sv. vero in za svoj narod. Vera je Vaša, vera je zadeva Vašega srca, zatorej morate sedaj sami iti zanjo v boj. Zato ne komande hočemo, ampak Vaše pomoči. Kot Vaši bratje, kot Vaši pastirji Vam danes ponujamo roke v zvezo in združenje v skupnem boju za skupne koristi.
"Prepir in razdor hočemo zasejati mej ameriške Slovence, pravijo! Kako krivična je ta trditev! Ali smo edini? Živimo skupaj v miru? Kakor hitro so naši sovražniki nastopili odkrito po svojih listih, po svojih društvih proti sv. veri in napovedali boi našim nam tako dragim svetinjam, takoj takrat so nas razdvojili in zanesli mej nas prepir in razdor. In kolikor dalj so dosedaj nemoteno delovali, tem večji so prepiri mej nami, tem večji razdori. Kako žalostne so naše razmere, katere so zakrivili ti naši nasprotniki, kako smo razdvojeni! Žito pa ne prepir hočemo razširjati, temveč ljubezen in edinost. Zbrati hočemo, kar so naši odpadniki razkropili. Zje-diniti hočemo, kar so oni razdružiM. Nastopiti moramo vsi in se potegniti za svojo vero. Zato je namen današnjega zborovanja ne prepir, temveč podstavo hočemo položiti za novo stavbo edinosti in bratske sloge, združiti hočemo vse naše dobre in verne rojake.
"Zato, sovražnik je zbran v močna kardela, skupaj tudi mi! In v tem imenu Vas vse navzoče iskreno pozdravljam."
Bttrno odobravanje je sledilo tem besedam.
Predsednikom današnjega shoda je bil enoglasno izvoljen naš dični »odo-ljub g. Jos. Dunda, ki je burno pozdravljen zasedel svoje častno mesto; zapisnikarjem shoda pa Rev. A. Sojar.
G. predsednik Dunda se zahvali za skiizano mu zaupanje in enako v svojem imenu prav prisrčno pozdravlja navzoče zborovalce. Potem pa v krasnem govoru slika razmere, katere so bile mej nami, ko smo bili še složni, dokler ni prišlo nekaj nesrečnih pro-palic sem, ki so zanesli prepir in razdor. Slika početke delovanja K. S. K. J. in kako bo treba sedaj možtm dru-štvenikom te slavne jednote stati odločno na straži, da ostane ta naš dragoceni biser naš, da ga nam ne ukradejo nasprotniki, na kar se že pripravljajo. Res skrajni čas je že bil, da urno se sešli k današnjemu sestanku, je ne-
kako dejal. Vse meje dostojnosti in dopuščenega so naši sovragi prekoračili. Kaj bomo mi slov. možje res tolike mevže, da bomo vse to mirno gledali in roke križem držali? Da, čas je, da vstanemo tudi mi lajiki kot en mož in se postavimo v bran za svojo vero. Ne, vera je naša, mi je ne damo ne duhovnikom, še manj pa našim nasprotnikom, da bi jo sramotili in smešili."
Burno odobravanje je sledilo temu govoru.
Nato je bila sprejeta resolucija, s katero so se vsi navzoči izrekli za to organizacijo in s tem k nji pristopili, in to je bil oni slovesni trenotek, ko je bila rojena naša nova organizacija: Zveza slovenskih katoličanov v Ameriki.
Nato so bila predložena pravila, o katerih se je skoro vsaka točka dobro preudarila in potem potrdila. Pravila so nasnovana po pravilih enakih organizacij tujih narodnostij, zlasti po pravilih slovaškega "Sdruženia Sloven-skych Katolikov" in nemškega "Central Verein".
Mej debato glede pravil, v katero so posegli skoro vsi navzoči, smo čuli krasne besede. Ne, ni med nami še vse zgubljeno! Se imamo mož, ki se zavedajo svojih dolžnosti, ki so katoliški ne samo po stariših, temveč tudi po srcu in prepričanju.
Krasne besede smo tako čuli od g. dr. Seliškarja, ki je zlasti bodril navzoče, da pustimo na stran vse polovičarstvo. "Ne sedimo na 'fencu'," je dejal, "temveč pojdimo ali v hišo ali pa ven. Polovičarstvo je največje zlo mej nami! Ali bomo eno ali drugo!"
Dr. M. J. Ivec je kazal zlasti na veliko potrebo kat. tiska. Tu moramo biti vse bolj živahni, požrtvovalni. Vsi moramo na delo.
Navdušene orjaške besede našega prvaka g. Ant. Nemanicha so naredile globok vtis: "Sram bi me moralo biti moje žene, mojih otrok, ako bi jaz kot njih oče, oziroma mož, pozabil na svojo vero. Od svojega očeta sem podedoval sv. vero kot njegov najdražji zaklad in sicer zato, da ga dam svojemu sinu tudi jaz kot svojo najdražjo ded-ščino! Večna sramota mi, ako bi jaz sedaj ta zaklad zapravil in ga ukradel svojim otrokom." V resnici krasne besede. Dal je tudi za celo leto Zvezi prostor v Amer. Slov. brezplačno za oglašanje društvenih zadev.
G. Zalar. glavni tajnik K. S. K. J je povdarjal, da treba zlasti sedaj P1 konvenciji odločno nastopiti in jo n šiti našo edino kat. Jednoto iz krenit, ljev sovraga, ki že dolgo nanjo prei Zeli tudi, da bi slovenska duhovščin' zmiraj nastopala edina in složna ^ združena. (Burno odobravanje.) I
Pri volitvi je bil izvoljen sledeč' odbor:
Predsednik: Dr. Jakob Seliškar, 612' St. Clair Ave., Cleveland, O.
Podpredsednik: G. Josip Dundi bančni uradnik, Joliet, 111.
Tajnik in duhovni vodja: Rev. Kazimir Zakrajšek, 21 Nassau Avti Brooklyn, N. Y.
Blagajnik: Dr. Martin Ivec, 900 N' Chicago St., Joliet, III.
Odborniki: Mr. J. Stefanic, Bradley. 111.; Mr. Fr. Nemanič, Joliet, 111.; Re' Jakob Černe, Sheboygan, Wis. . J
Čas in kraj prihodnje konvencije s' bo določil pozneje in se glavnemu * radu prepušča v odločitev.	. J
Ko se je rešilo še nekaj raznih for malnosti in pobrala udnina, zaključil je predsednik shoda, g. J. Dunda, t" velepomembno zborovanje, ki, kako' upamo, bo obrodilo stoteren sad ffltl nami am. Slovenci.
Tako se je končalo to zborovanj1 "Zveze slovenskih katoličanov v Ani«" riki". Vsi, ki so se tega shoda udelf žili, razšli so se veseli in zadovoljni' prepričanjem, da so storili svojo dol'; nest, ko so prinesli to žrtev in prišl' na shod.
Sedaj je pa na Vas, ameriški Slove«-ci, da pokažete, ali ste možje, ali st1 zavedni katoličani. Dolžnost Vas v« že, da se postavite v bran za Vaše naf dražje svetinje. Dnevi so resni, v*1 se organizira, v času bojev in vojsk' smo. Vsak vojak se mora priznati' svoji zastavi! Ne pozabite, da je ne stvar duhovnikov, da je duhovn' samo služabnik vere, ampak da je ve1 stvar Vaša, stvar Vašega srca.
Zatorej še enkrat pozdravljen M in pomembni dan jedenajsti avg"-'' 1914! Pozdravljena nova naša org* nizacija "Zveza slovenskih katoličan0' v Ameriki"! Bog te naj blagoslovi"1 priprošnjo slovanskih naših apostol"' Sv. Cirila in Metoda, te naj podp,rl ter vodi od vspeha do vspeha za bU-gor našega milega slovenskega nar< v Ameriki.
Zveza slovenskih katoličanov v
meriki, Vivat! Floreat! Crescat! - ^
Ta banka plača
3%
obresti
na vlogah
Joliet Trust & Savings Bank
Barber Building, Joliet, 111.
Glavnica $100,000.00 Jamstva 1M $50,000.00
ARCHIBALD J. McINTYRE, Pred.
ERVIN T. GEIST, kasir.
THOS. F. DONOVAN,/PodpreA
TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM.
ZLOČIN V SARAJEVU
ALI
tragična smrt prestolonaslednika
Fran Ferdinanda
IN NJEUOTK SOPROGE VOJVOD1NJE
Hohenburg
Tako je naslov krasni knjižici, k v živih potez*'* po najzanesljivejiih domačih poročilih sporoča ® groznem atentatu, ki se je zgodil ▼ Sarajevu. Kn)'! žica je bogato ilustrirana z 36. krasnimi slikami, ^ pojasnujejo besedilo knjižice.
V nebeni slovenski hiii bi ne smelo manjkati t' krasne knjižice. Zadnji dogodki v naii stari dom0' vini so obrnili pozornost celega sveta na se. Gre *e za bodočnost Slovenstva v Avstriji. Ta knjižica P0* jasnuje marsikako zagonetko cele situacije.
Rojaki, takoj pilite po knjižico! Cena knji#ci predplačno 50c. Naroča se
Slovenska Knjigarna
1 North 15th Street	Brooklyn, N-
— «■'»
-H-
ZAPISNIK
XII. glavnega zborovanja K. S. K. Jednote v Milwaukee,

Wis., od dne do dne.
Vsled sklepa XI. glavnega zborovanja v So. Chicagi, 111., odrejeno je bilo XII. glavno zborovanje na 17. avgusta 1914 v Milwaukee, Wis.
Predsednik otvori sejo ob pol dveh popoludne s kratkim nagovorom in ■zrazi željo, da bi konvencija složno in marljivo delovala. Duhovni vodja moli običajno molitev.
Tajnik prebere imena gfavnih odbornikov in delegatov in sicer so bili navzoči:
Glavni odborniki:
PAUL SCHNELLER, predsednik, Calumet, Mich.
FRANK BOJC, I. podpredsednik, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo. M. OSTRONIČ, II. podpredsednik, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa. JOSIP ZALAR, glavni tajnik, 100» N. Chicago St., Joliet, 111. JOS. REMS, pomožni tajnik, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City. JOHN GRAHEK, blagajnik, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. REV. JOS. TOMŠIČ, duhovni vodja, Box 6S7, Forest City, Pa. MART. MUHIČ, zaupnik. Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa. DR. JOS. GRAHEK, vrhovni zdravnik, »41 E.Ohio St., Allegheny, Pa.
Habiornikt:
ANTON GOLOBITSH, 209 Jackson St., Joliet, 111 AUG. POGLAJEN, 2300 Robey St., Chicago, 111. . JOHN MRAVINTZ, 1114 Voskamp St., Allegheny, Pa. GEO. THOMAS, 904 E. B St., Pueblo, Colo. JOHN POVSHA, 311 Third Ave., Hibbing, Minn.
Porotni oitbor:
MIH. J. KRAKER, 615 E. Third St., Anaconda, Mont. GEORGE FLAJNIK, 3329 Penn. Ave, Pittsburg, Pa PETER STAUDOHAR, Box 701 Chisholm, Minn.
|trixiuni oitbor:
FRANK BANICH, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111. JOHN ZULICH, 1165 Norwood Road, Cleveland, Ohio. TRANK PETKOVŠEK, 720 Market St., Waukegan, 111.
Delegati:
I
Sv. Štefana, Chicago, 111.: Anton Gregorich, Rev. Ant. Sojar, Jos. Perko. Sv. Jožefa, Joliet, 111.: George Stonich, Anton Fritz, Rev. John Kranjec, Gregor Cesar, Dr. M. J. Ivec. 3' Vit. sv. Jurija, Joliet, 111.: Anton Nemanich, Josip Klepec.
Sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn.: George Nemanich. S- Sv. Družine, La Salle, 111.: Rev. Alojzij J. Kastigar, John Pražen.
Sv. Jožefa, Pueblo, Colo.: Josip Čulig, Josip Russ, Math. Jerman, John Germ.
Sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111.: Stefan Stukel, Matevž Bučar. " • Sv. Roka, Clinton, Iowa: John Tancik.
•	Sv. Jožefa, Forest City, Pa.: John Telban, Clias. Zalar, John Dečman. , Sv. Janeza Krst., Biwabik, Minn.: Josip Iglač.
JI Sv. Janeza Krst., Butte, Mont.: John Malerich. j5- Sv. Roka, Allegheny, Pa.: Matija Klarich.
Sv. Jožefa, Virginia, Minn.:.Math. Kostanšek, John Sumrada. (3" Sv, Janeza Krst., Ironwood, Mich.: Paul Mukavec. *■ Sv. Barbare, Bridgeport, Ohio: Anton Hochevar.
Sv. Vida, Cleveland, Ohio: Jernej Knaus, Anton Gerdina, Dr. J. M. Seliškar, Josip Russ, Anton Sterniša, John Widerwohl.
•	Sv. Frančiška Sal., Joliet, 111.: Josip Sitar, Josip Dunda, John Lekan, ^ Peter Rožich.
Sc. Petra, Calumet, Mich.: Mihael Majerle, Ant. Majerle, Math. F. Kobe. A Marije Device, Pittsburg, Pa.: Josip Pavlakovič, John Filipčič. i:1 Sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans.: Rev. Anton Leskovec. Sv. Barbare, Hibbing, Minn.: Math. Kočevar. Sv. Jožefa, Pittsburg, Pa.: Josip Lokar. Sv. Jožefa, Anaconda, Mont.: Frank Peterlin. ^ Sv. Florijana, So. Chicago, 111.: Rudolf Kompare, Matija Pirnar. ^ Sv. Alojzija, Chicago, HI.: Martin Nemanich.
Jezus Dobri Pastir, Pittsburg, Pa.: George Weselich.
^»rije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa.: Josip Miroslavič, Frank Trem-
51	Push, Nikolaj Prokšelj.
52	p - Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich.: Frank Staniša.
53	c A1°jzija, Indianapolis, Ind.: Jakob Stergar.
Sv- Jožefa, Waukegan, 111.: Frank Brence, Frank Svete, Martin Svete. 57' Srca Jezusovega, Chisholm, Minn.: Frank First, ml. 5g Jožefa, Brooklyn, N. Y.: Ivan Zupan, Josip Cvetkovič.
Sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn.: Martin Shukle, Rafael Zupanec. (g sv. Mihaela, Youngstown, Ohio: John Jerman, John Malešič. $3' Sv. petra in pavi3( Bradley, 111.: Matija Stefanič. 65 q ^0vrenca, Cleveland, Ohio: Frank Jernejčič.
Janeza Evang., Milwaukee, Wis.: Frank Frančič, Matevž Ferko. jj Sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo.: Anton Bukovec.
Sv. Antona Pad., Crabtree, Pa.: Anton Tome. >4 Sv. Antona Pad., Ely, Minn.: Frank Viranth. >5 vV' Barbare- Springfield, III.: Stefan I.ah.
sv. Martina, La Salle, 111.: John Novak, Frank Mišjak.
Navzoči brat M. Pogorelec skazal se je sicer s poverilnico društva sv. Jožefa št. 56 Leadville, Colo., ne pa s poverilnico dr. sv. Jurija št. 100 Sun-nyside, Utah. Obljubil je, ker je taisto založil, da jo jutri prinese.
Brat Cvetkovič predlaga, da' si konvencija izvoli pomožnega zapisnikarja ter predlaga brata John Zupana.
Brat Grdina predlaga brata Josip Russ.
Brat Stonič predlaga brata Rafko Zupanca.
Izvoljen bil je brat Rafko Zupanec.
Brat M. Kobe predlaga, da se vrše seje od 8—12. ure dopoldne in od 2—6 popoludne s 15 minutnim prestankom. Podpirano in sprejeto.
Brat Cvetkovič predlaga, da naj bode vstop na galerijo dvorane dovoljen vsem, kateri to želijo in se zamorejo skazati, da so člani Jednote. Sprejeto.
Sprejet je bil tudi predlog brata Klepca, da se pošlje predsedniku Združenih Držav in governerju države Wisconsin brzojavni pozdrav. Isto-tako dodatni predlog brata Zalarja, da se pozdravi ustanovitelja Jednote Rt. Rev. Jos. Buha v Ely, Minn., brzojavnim potom. V odbor, kateri naj bi to preskrbel, odredil je predsednik brate Dunda, Plemel in Svete.
Brat Sojar predlaga, da se nič več ne sprejemajo v dvorano zavitki časopisov, ki žalijo naše katoliško prepričanje ali napadajo katerega glavnega odbornika ali delegata. Sprejeto.
Brat Zalar opomni, da obhaja Jed-nota danes svojo dvajsetletnico in da sta nameravala s predsednikom zgodovino taiste spisati, a da to za sedaj ni bilo mogoče, ker ni najti vseh zapisnikov, pač pa da bi bilo umestno, da se to naredi. Po mnogih nasvetih sklenilo se je, da se zadeva izroči gospodarskemu odboru. Istotako se je sklenilo, da se dajo zapisniki vsacega dne tiskati tiskarni Amer. Slovenca v Jolietu, 111.
Tajnik prebral je na to brzojavne in pismene pozdrave in sicer od brata John Kumse, Lorain, O., sestre Ivanke Svete, Lorain, O., brata John Gornika, Cleveland, O., društva Fr. Baraga, Chisholm, Minn., društva sv. Veronike, Kansas City, Kans., slovenskega kluba "Adrije", Milwaukee, Wis. Od-pošiljateljem zaklicalo se je "Slava!".
Pismo Slovenic Publ. Co. v New Yorku, glasom katerega je brat J. Zupan pooblaščen kot poročevalec za "Glas Naroda" pri konvenciji, se je vzelo na znanje in ob šestih zvečer zaključila seja.
PAUL SCHNELLER, predsednik.
J. REMS, pomožni tajnik.	v
Seja dne 18. avgusta 1914.
Predsednik otvori sejo ob 8. uri zjutraj. Duhovni vodja moli.
Zapisnikar prebere zapisnik včerajšnje seje, kateri se je na predlog brata Cvetkoviča enoglasno sprejel.
Brat Pogorelec izroči predsedniku poverilnico kot delegat društva št. 100.
Brat Golobič prebere poročilo finančnega odbora in sicer je bilo
Prejemkov: Preostanek v blagajni dne 1.
jan. 1912 ................$230,196.00
Za smrtnino....$285,131.90 Za pristopnino.. 1,685.50
Na predlog brata Klepca vzelo se ji to poročilo na znanje.
Predsednik pravnega odbora bra". Banič poroča, da je ta odbor svojo nalogo zmiraj točno in vestno spolnoval Brata Cvetkovič in Zupan zahtevata natančnejega poročila o nekaterih izdatkih in vprašata, zakaj se je sprejela ponudba za tisk 15,000 pravil za $688, med tem ko je bil Glas Naroda pripravljen tiskati taiste za $425 (razlika $263).
Brat Zalar kot tajnik izjavlja, da ni imel on odločilne besede v tej zadevi, temuč da je stari odbor tako odločil.
Brat Kočevar predlaga, da se izreče pravnemu odboru zaupnico in da se poročilo sprejme. Brat Seliškar podpira ta predlog in ob enem stavi še druzega, da se staremu 1. 1912 odstop-lemu pravnemu odboru izreče nezaupnica. Oboje sprejeto.
Brat predsednik poroča, da se je v svojem delovanji strogo držal pravil, da je Jednota vkljub nekaterim homa-tijam procvitala in da se je imetek Jednote za $70,000 pomnožil. Glavni urad — to je kupljena hiša — se ne izplača, temveč prinesel je v zadnjih treh letih $1740 zgube. Šest držav zahtevalo je, da Jednota v njih svoje delovanje ustavi, ker ne posluje postavno, ker so asesmenti prenizki. O-meni tudi homatije v Waukeganu, 111., katere si je z vso močjo prizadeval o-mejiti, a da se mu to ni posrečilo, priporoča pa, da se v tej zadevi kaj u-krene.	I
Brat Seliškar predlaga, da se to poročilo sprejme. Podpirano in sprejeto. Istotako sprejeti sta bili poročili prvega in druzega podpredsednika. Brat prvi tajnik prične s svojim obširnim poročilom.
Po molitvi zaključil je predsednik sejo ob 12. uri.
PAUL SCHNELLER, preds.
J. REMS, pomožni tajnik.
Tretja seja konvencije K. S. K. J. dne 18. avgusta 1914 od 2.—6. ure pop.
" Vr
'«1 £Jar'ie Pomagaj, Waukegan, 111.: John Zalar, Math. Jereb. 83	Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa.: George Fortun.
8? ^ Alojzija, Fleming, Kans.: Jakob Cukjati.
Antona Pad., Joliet, III.: Math. Judnich, Math. Vidmar. \ g P,?tra in Pavla, Etna, Pa.: Matija Belavič.
sv Cirila in Metoda, St). Omaha, Nebr.: Martin Derganc. 93 «v. petra in pav]a> Rankin, I»a.: Josip Rudman. 9?	Baraga, Chisholm, Minn.: Jakob Petrich, John Kotchevar.
'dO. Barbare, Mount Olive, 111.: John Plesnik. \ r Jurija, Sunnyside, Utah: Matija Pogorele. % sv> Cirila in Metoda, Lorain, Ohio: Josip Svete, jty SV" Jožefa, Milwaukee, Wis.: Peter Fortun, Frank Ancelj. 13, sv' Genovefe, Joliet, III.: Frank Završnik, John Petritz. 1 • S* '*°ka, Denver, Colo.: Zastopa podpredsednik Frank Boje. JO. Veronike, Kansas City, Kans.: Peter Majerle. 1 ■ Sv Forest City, Pa.: Zastopa »1. tajnik. h3 Sv J°žefa' Kocksprings, Wyo.: Frank Plemel. fi Sv Urid*fcPort. Ohio: Zastopa Anton Hočevar, h Sv otina- Mineral, Kans.: Martin Oberžan. h* Sv p ncBa Venca, Aurora, Minn.: Frank Keržič.
Sv a''8' ^rontenac, Kans.: Martin Katztnan. Ii Sv £ne' 'n(lianapolis, Ind.: Zastopa Jakob Stergar. < • Sv n"8 in Metoda, Gilbert, Minn.: Anton Erchul. Sv' , užine- Willard, Wil: Ignac Cesnik. Sv r neza Kr»*-. J°'«et. ™ ! Jo«»P F. Skrinar.	v
L Cirila in Metoda. Sheboygan, Wis.: Pavel Valeatintif, Re». Jakob
Sv
^ v Jožefa, Cleveland. Ohio: Jo»ip Lekan.
(S^jti®-'»voljeni poverilni odbor j^flin	Josip Svete, Frank
h<rilne i- PetriC »e naprosi, da
'ilh? preKle'SitC prcKll',la «" poroča, v °(lbor i 1.>overi|nic poroča povelju u a ie našel vse povcrilnice
c^Cr? u,cUežih:
bilr« M. John Ple»nika dr. »v. (?>. ic.r	III., it. 97. ni ve-
it>i "u »lavn"* <lrui,vo ni pokorilo u-*<wel° v J'W odigra, v»lecl katerega sl>r,i h"*«)endiranih članov biti
4? ,v Po
84 člana a Pleinika in n»" *	Trgovčiča in po
razjasnenju cele zadeve od strani glavnega tajnika sprejet je bil predlog brata Kočevarja, da se delegat John Pletnik kot tak ne sprejme. Ob enem sprejet je bil tudi predlog brata Bani-ča, da se prisotnemu članu Trgovčiču naroči, da bodo prišli vsi nadaljnji ukrepi glede te zadeve od glavnega odbora.
Poverilnico delegata Frank Plemela, dr. sv. Jožefa št. 122, ni iinela društvenega pečata. Ker je delegat Plemel ta pomanjkljaj povoljno razjasnil, se je na predlog brata Cvetkoviča njegova poverilnica sprejela.
Za rezervni sklad 6,739.00 Za vrh. zdravnika 876.50 Za certifikat in
charter ...... 966.50
Za znake ....... 639.65
Za upravne stroške .......... 11,371.00
Za poškodnino.. 16,883.20 Za bolniško podporo ......... 659.75
Obresti od posojil na zemljiščih ......... 10,573.03
Obresti od obveznic ....... 5,850.28
Obresti od vlog
na bankah .. . 10,389.30 Najemnina glavnega urada in
dvorane ...... 1,306.50 $359,072.11
Skupaj..............$589,268.17
Petstodevetinosemdesettisoč dvesto oseminšestdeset dolarjev in sedemnajst centov.
Prejemki ...............$589,268.17
Izdatkov:
Plačana usmrt-nina ......... .$240,186.51
Plačana poškod-
nina ..................22,425.00
Plačana bolniška
podpora ............490.(^0
Razni drugi stroški ......................25,781.83 $288,883.34
Preostanek v blagajni 30.
junija 1914 ..............$300,384.83
Tristotisoč tristoštiriinosemdeset dolarjev 83c.
Na predlog brata Stoniča, podpiran od brata Fritza, se je to poročilo sprejelo.
V imenu porotnega odbora poroča brat Kraker. Porotni odbor posloval je v 28 slučajih in sicer je bilo pritožb
zu suspendacijo .....>....-......'T....9
za neplačano bolnino...............4
za neplačane operacijske odškodnine od Jednote .................3
zaradi nepravičnih glob.............4
radi obrekovanja med člani..........2
radi nepravilnega poslovanja društvenih tajnikov .................2
radi nepokorščine pri društvu.......1
različni nasveti ....................3
Skupaj .....................28
Porotni odbor je v vseh slučajih po najboljii vesti in vedi ukrenil, kar je bilo umestno.
Seja se otvori z običajno molitvijo, nakar se prečitajo imena delegatov. Navzoči so vsi.
Br. Zalar nadaljuje s čitanjem fin. poročila.
Br. Zupanec predlaga, naj se vzame poročilo gl. tajnika na znanje ter se mu izreče zaupnica za vestno delovanje. — Sprejeto.
Sledi poročilo II. tajnika. Na predlog Rev. Kranjca se vzame poročilo br. Remsa na znanje ter se odobri.
Gl. blagajnik J. Grahek poda svoje poročilo.
Br. Ch. Zalar predlaga sprejem poročila gl. blagajnika. — Sprejeto.
Zaupnik br. Muhič poda svoje poročilo.
Br. J. Jerman vpraša, kaj je z zade vo Fr. Karas-a?
Gl. tajnik Jos. Zalar mu da pojasnilo, da še ni dobil potrebnih informacij iz Evrope, s čimur se br. Jerman zadovolji.
Na predlog Rev. Kranjca se zaupni-kovo poročilo sprejme in odobri.
Sledi poročilo vrhovnega zdravnika dr. Grahek.
Br. G. Stonich poroča o K. Kompa-jetu, čjftnu dr. št. 2, da je izgubil dva notranja prsta ter želi, da bi poškodovancu konvencija priznala in podelila podporo.
Br. A. Fritz predlaga, da se vse zadeve operacijskih podpor rešijo pri konvenciji.
Predsednik P. Schneller pojasni, da se te zadeve rešijo kasneje, kadar pridejo na vrsto.
Br. Oberjan predlaga, naj se poročilo vrh. zdravnika vzame na znanje.— Sprejeto.
Za tem pride na vrsto poročilo duh vodje Rev. J. Tomšič. Na predlog br Lekana se isto poročilo sprejme.
Br. Brence apelira v imenu slov. naselbine v Waukegan, III., naj bi duhovni sobratje pomagali urediti cerkvene razmere v Waukegan.
Rev. Sojar odgovori, naj se farani slov. župnije v Waukegan pokorijo svojemu nadškofu, naj se vrnejo nazaj v cerkev in naj spoštujejo svojega dobrega duhovnika.
Rev. Jos. Tomšič izjavi, da je pripravljen4 podpisati resolucijo, ki naj bi se poslala nadškofu Most Rev. Quig-ley-u v Chicago, III., na^ se ta spor čimpreje poravna.
Sledi odmor 15 minut.
Po odmoru predloga br. Jos. Sitar, naj se Rev. J. Kranjec pooblasti za rešitev farnih zadev v Waukegan.
Rev. J. Kranjec obljubi, da bo Wau-keganska afera ugodno rešena, ako bo delovanje konvencije na sedanjem glavnem zborovanju ostalo dosledno v katoliškem smislu.
Predlog, naj se vzame izjava Rev. Kranjca na znanje, je sprejet.
Br. Boje svetuje, naj se najprej rešijo zahteve društev.
Br. Stergar dostavi, naj se objavijo ta poročila v glasilu.
Rev. Kranjec omeni, da se pravila niso mogla pravilno spisati, ker se je zahtevalo prehitro izvršitev.
Br. Cvetkovič pove, da zadene krivda nepopolnosti zadnjo konvencijo, ker so dohajale razne izpopolnitve po sprejemu pravil.
Br., Nemanich zahteva, naj prinese br. Cvetkovič rokopis v svrho primerjanja rokopisa in pravil.
Br. Banič predlaga, naj se izvoli gospodarski odbor, kakor tudi odsek 3—5 oseb, ki naj bi po konvenciji pravila natanko sestavil.
Gl. tajnik br. Zalar priporoča kratka in jedernata pravila. Ista naj bi se
očka za točko čitala ter sprejemala )ri konvenciji. Br. Dunda predlaga, naj se
1)	vse pritožbe glede odškodnine i. t. d. izroče porotnemu odboru;
2)	priziyni odbor naj sprejme prošnje za spremembo pravil ter naj o tem poroča konvenciji. V ta odbor naj bi bila izvoljena tudi odvetnik br. Kompare in gl. tajnik br. Jos. Zalar;
3)	naj se izvoli gospodarski odbor. K točki 2. predlogov br. Dunde priporoča gl. tajnik J. Zalar premembo v smislu, da se vsi nasveti društev izročijo pravnemu odboru v rešitev.
Br. Rus priporoča, naj bi se vsi društveni predlogi prečitali pri konvenciji.
Br. Kobe pripomni, naj se mnenja društev rešujejo po zaporedni razvrstitvi društev.
Br. dr. Seliškar protestira proti čita-nju vseh mnenj in zahtev z ozirom na zamudo časa.
Br. Thomas predlaga konec debate. Br. Nemanich predlaga, da se s sestavljanjem pravil prične zadnji dan.
Na glasovanje pride nasvet gl. tajnika Jos. Zalar, naj se sprejemajo pravila točka za točko pri konvenciji, kakor tudi predlog br. Dunde s pristav-kom br. Jos. Zalarja, naj pravni odbor reši želje in nasvete društev ter o tem poroča konvenciji,—jSprejeto.
Br. Nemanich predlaga imenovanje odškodninskega odbora kot prvo rešitev. V ta odbor naj bi se izvolilo dva zdravnika in tri druge člane. — Sprejeto.
V odškodninski odbor so izvoljeni: Br. dr. Ivec, br. dr. Seliškar, br. Svete, br. Maierle in br. Završnik.
Br. Dunda predlaga izvolitev gosp. odbora.
Radi pozne ure se volitev preloži. Sledi čitanje pisem in brzojavk, in sicer:
1) Slov. dram. klub "Adria" — prošnja za prepustitev dvorane za večer dne 21. avgusta 1914.
Preds. P. Schneller omeni, da samovoljno ni mogel na tozadevno prošnjo prepustiti dvorane. Predlog br. Nemanich, naj se za isti večer prepusti dvorano dr. Adria, je sprejet.
2 Čestitka hrv. dobr. dr. Sv. Nikole br. 6 N. H. Z. iz Braddock, Pa.
3)	Čestitka dr. Jezus Dobri Pastir št. 49 K. S. K. J. v Pittsburgh, Pa.
4)	Čestitka dr. sv. Jurija št. 64 K. S. K. J. v Etna, Pa.
5)	Priporočilo dr. Jezus Dobri Pastir št. 49 K. S. K. J. v Pittsburgh, Pa.
6)	Čestitka dr. Marije Device št. 33 K. S. K. J. v Pittsburgh, Pa.
7)	Čestitka br. Ant. Trgovčiča od dr. 97 iz Mount Olive, 111.
8)	Priporočilo dr. sv. Jožefa št. 58 K. S. K. J. v Haser, Pa.
9)	Čestitka dr. Mar. Sedem Žalosti št. 50 K. S. K. J. v Allegheny, Pa.
10)	Priporočilo Johna Prostor od dr. 58 K. S. K. J. v Export, Pa.
11)	Čestitka Ant. Bušca iz Cleveland, O.
12)	Čestitka Nik. Skube iz S. S. Pittsburgh, Pa.
13)	Čestitka in vabilo dr. sv. Alojzija št. 52 iz Iindianapolis, Ind.
14)	Čestitka Mrs. Fr. Svete iz Waukegan, 111.
15)	Čestitka John Žefran iz Chicago, 111.
16)	Čestitka Mrs. R. Banich iz Chicago, 111.
17)	Čestitka Mih. in Fr. Hochevar iz Wheeling, W. Va.
18)	Čestitka in priporočilo J. H. I. Jenkins iz Pueblo, Colo.
Seja se zaključi z molitvijo ob 6. uri.
PAUL SCHNELLER, preds. R. ZUPANEC, zapisnikar\
^ MALI OGLASI. ^
NA PRODAJ: OVERLAND-AVTO-mobil, popotno vozilo za 5 oseb v popolnem stanju. Vprašati: Leo L. Schoenstedt, Loughran Bldg., Joliet, 111. Chicago Phone 168. ti
NA PRODAJ: LEPA LOTA ZA stanovališče na jugovzhodnem voglu Raynor ave. & Plainfield Road, s 94 čevljev širokim pročeljem ob Raynor ave. Lepa priložnost! Vprašati: The Schoenstedt Agency,-Loughran Bldg. Chicago Phone 168.
V Bergamu v Italiji
je znorel 501etni Simon Beanetti; u-strelil je zdravnika, ki je zdravil njegovo mater, potem župnika, občinskega tajnika, njegovo hčer, nekega uradnika, čevljarja in nazadnje svojega lastnega brata, ki je delal na polju. — Beanetti je potem pobegnil v gore.
Dr. Martin J. Ivec
rSLOVENSKI-1
ZDRAVNIK I
Physician and Surgeon
900 N. Chicago St., Cor. Clay JOLIET, ILL.
Urad zraven sloven ike cerkva.
Telefon N. W. 1012, ali Chicago telefona-Urad 1354 J. Dom 21« L.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje itenskegS papirja po nizkih cenah.
Alexander Harass?
r\chi. Phone 376. U N. W $27.
ZAPLESALA JE EVROPA.
Zaplesala je Evropa, udarili so se elementi; močan sovražnik skupaj stopa, začelo strašno je grmeti.
Se ogromna vojska razprostira, nad njo dima so oblaki; bojno pesem godba svira, za njo težki stopajo koraki.
Zadivjal je grozepoln vihar, vnel splošen se je boj, kot ni ga bilo še nikdar, kar svet ima obstoj.
Zazvenelo morilno je orožje, bogato žetev ima smrt; vsled te strašne šibe božje je celi svet potrt.
Polno groze, bolečin in stoka krvavo bojno je polje; gori, bliska se in poka, pot dela brezmejno si gorje.
Hudi so dandanes časi, ko boj in zmeda je povsod; le žalostni čujejo se glasi, ah, kako nesrečen je človeški rod!
O, da bil bi kmalu boj končan, da njega minila bi grozota; da bi srečnejši bil Slovan, da vladal mir bi in tihota.
O, daj Bog Evropi zopet mir, naj njen preneha boj grozan. O, kralj miru, vse sreče vir, naj se usmili Ti zemljan!
— Rajmir.
120 Jefferaon St JOLIET, ILL.
N. W. telefon 556
Chicago Phoru uu
JOS. KUHAR
MESNICA in GROCERIJA
81 PR IF 0 11 OČ IM.
120 Moen Are.
Rockdale, Illinois.
»»»»GERM AN****
i Lean & Savings Batik]
MARTIN WEITPHAL tli N. Bluff 8tmt	'JOLIET, ILL.^
wtstrowmms
IMICHAEL CONWAY*
106 Leugkraa Bldg.
Cati and Chicago Sli. JOLIET
Pisojuje ieiar na zemljišča.
Insurance vseh vrat
Surety Bond«. Steam Šhip Agent. Both Phone* 500.
Kakor ti meni, tako jaz tebi.
Zobozdravnik, ki si da vselej naprej plačati, svoji ženi: "Tacega pa še ne kakor je ta človek, ki sem mu ravnokar zob izdrl! Na mizo je položil ponarejeno krono in je mislil, da jaz ni sem zapazil."
Žena: "In kaj si ti storil?"
On: "Napačni zob sem mu izdrl!"
Joliet Stun Dri House
tofeaejpnal Cleaners sad Dyers
•TRAKA * CO. OHiea and Works, 642-644 Cm« Oba telefona 4tt.
Chicago tel. 3592.
L. H. EIB
JUSTICE OP THE PEACE (Mirovni sodnik) 32S Jefferaon st., nasproti soditta, Joliet, Illinois.
IZTIRJA DOLGOVE, SPREJEMA IN SODI T02BE» ZAVARUJE HlftE, PRODAJE POSESTVA. ODDAJE V NAJEM IN TIRJA'NAJEMNINO.
Kadar Imata opraviti a toibaml al dragimi sitnostmi aa oglasita trn.
JEDNOTA
K. S* K.
ESPIRITU SANTO.
:povest
Angleški spisala Henrietta D. Skinner.
Z dovoljenjem Harper & Bros. prestavil za A. S. Rev. P. F. Remškar.
Translation of ESPIRITU SANTO. By Henrietta Dana Skinner. Copyright, 1899, by Harper & Brothers.
(Dalje.)
''Največje junaštvo je to, če kdo napram strahu, katerega občuti, napram nevarnosti, v katero se podaja, izvrši junašk čin. Njegov oče, nadporočnik Mansfeld, je bil moj predstojnik. Jezdil sem blizu njega z generalom Cha-rette, ko sem zapazil njegovega sina, ki je bil takrat velik, suh deček, star kakih enajst let. Svojemu očetu je pomagal s tem, da je jako pazil na vsako kretnjo, katero je naredil sovražnik. Na naši strani ni bilo dosti upanja za zmago. Samo eno nas bi moglo rešiti. General je ravno mislil poslati povelje francoski kompaniji, da naj napade sovražnika od strani, ko je priletela patrona ravno pod Mansfeld-ovega konja in ga je skoro na kose raztrgala. Nadporočnik je padel pod konja. Ko je deček videl, kaj se je zgodilo, se je razjokal in pokleknil ob očetovo stran. Naredili smo vse, da izvlečemo Mansfelda izpod konja, ni nam bilo mogoče obvezati vseh ran, v nekaj minutah bi skrvavel do smrti. Ordonanca je bil mrtev, nobenega ni bilo blizu, ki bi ponesel povelje. Tu vstane dečko in reče: "Jaz ponesem povelje." Pot je bila jako nevarna, krogle so letale na gosto ko dež. Ubogi oče, ki je spoznal nevarnost, je le zamrmral: 'Adriano, moj sin. Pomisli na svojo mater, na svoja brata.' Potem je karal samega sebe radi svoje slabosti, vzdignil glas in rekel: 'Pojdi in Bog naj te spremlja.' Kmalo smo zgubili dečka izpred očij v gostem dimu. Sledile so mučne minute. Čez nekaj časa smo videli, da je krenila francoska kompanija v stran in napadla sovražnika od strani. Deček je našel pot skozi bojno polje, stopal čez mrtve vojake, lazil po tleh, da ga ne bi krogle zadele, iskal zavetja za drevesi in za porušenimi stenami. Ni le izročil povelja poveljniku čete, marveč ga tudi seznanil z gibanjem sovražnika, tako da je njegova informacija dosti pomagala naši zmagi."
"Ah, papa, povej nam," so prosili otroci s solznimi očmi, "povej nam, ali je dečko prišel nazaj, in ali je dobil očeta še živega?"
"Ljubi otoci, oče jc umrl v mojih rokah, ko je bil njegov sin komaj deset minut na potu."
Otrokom so se ustnice tresle. Knezu je bilo skoro žal, da je s svojo pripovedko o boju razžalostil vesele mlade obraze. Takrat so se pa ravno pripeljali do hotela San Roque. Veliki vratar je prišel in odprl vrata pri kočiji. Culi so veseli glas matere, ki jih je spodbujala, da se požurijo, da ne pridejo prepozno za praznovanje. O-troci so hiteli po stopnicah k materi. Resni vojak je gledal s pravim očetovim ponosom za njimi, kakor je bil resen vojak, tako je bil tudi dober, ljubezniv oče.
Ko se je San Roque kočija odpeljala je Daretti stal še nekaj časa na tlaku.
Adrijanu se je ob takih urah vrnilo domotožje. Videl je vesele srečne o-braze otrok v družbi starišev in tu je bil on, ki naj nadomestuje očeta in mater svojemu mlajšemu bratu. Bolelo ga je pri srcu, če je videl medsebojno ljubezen otrok in starišev, in bil je vesel kadar je ura minula.
Kavno je šel mimo njih Don Gaspar Montufer, na vsaki' strani je imel enega svojih sinov, ki sta očitno kazala svojo ljubezen do očeta s tem, da sta se mu ovijala okrog vratu. Bila sta že velika, ali ni jima prišlo na um, da ni možko kazati ljubezni javno. Teodor je boječe stopil pred njiju in ju vprašal, če bodeta zopet šla z njim n* sprehod.
"Ne (hules," sta odgovorila čez rame in hitro in veselo šla naprej. "Danes greva na godovanje gospicc Dis-clier."
Teodorjev obraz so je spremenil. Skupaj je moral spraviti ves svoj pogum, da ju je nagovoril, in sedaj sta mu odrekla. Žalost se ga je polastila, ker se je vedno veselil izprehodov.
"Nič se ne žalosti, Tedi," jc rekel Adriano, "Ti bodeš tudi prisoten pri oni družinski veselici. Vilina botra je poslala po te."
"Ali bode princesinja tudi tam?" jc vprašal Teodor nedolžno.
"To se razume. In veš kaj, gotovo ti- poprosi /.a ples." "Kako ti veš to?" "Kako to vem? Kako prideš do tega vprašanja? Kje drugje naj bi izvedel, če ne od njene botre."
Teodor je bil jako razburjen. Domu ni mogel iti po predpisani šegi, marveč je skakal ko mlado žrebe, tako da ga je Adrijan večkrat moral opomniti, da se nahaja na javni cesti. V svojem življenju še ni bil pri družinskem sestanku. Dosti mu je bilo znanega o dolgočasju, o revščini, o žalosti, o vojski in smrti; o plesih in veselicah, o lepih otrocih in lepih oblekah je bil jako neveden. Bil je včasih pri operah za kulisami, pa ni videl druzega ko šminke, je videl obraze, predno so se smejali, je videl stroje in premikanje scen. Ni prišfrl do dna, za njega ni bilo na odru prevare. Ubogi dečko, ki je užil jako malo otročjega veselja,
se je oklepal otročjih idej, otročjega veselja. Z veseljem je bral knjige pisane za otroke, igral otročje igre, za svoje tovariše si je izbral najmanjše otroke v šoli.
"Adrija, katero obleko bodem no sil?"
To je bilo važno vprašanje. Stopila sta v svojo sobo. Teodor si je umil obraz in roke, in si počesal lase.
"Teodor, meni se niti sanjalo ni, da bodeš tako kmalo obiskal družbo, zato se bojim, da nisem skrbel, da imaš pravo obleko. Kako so sedaj razmere, se mi zdi, da bode najbolje, da no siš nedeljsko uniformo. Druge obleke tako nimaš, ko ono za popotovanje, in te ne moreš nositi, ker drugače bi mislili, da se ti mudi proč, in to bi ne bilo olikano."
Poiskala sta najboljšo uniformo, Oreste jima je pomagal. Oreste je bil Darettijev sluga, odkar jima je mati umrla. Služba je bila za njega lahka, ker sta brata bila precej neodvisna in sta sama mnogo naredila. Oreste je bil vedno pri rokah, ker je ljubil svoja mlada gospodarja. Skrtačil je najboljšo uniformo in počrnil najlepše čevlje.
"Oreste, ti raztreseni dečko ti! Poglej, tu si pripravil tri nogavice."
"Ni ti treba obuti treh," je rekel Adrijan. "Tedi, stoj mirno. Kako moreš pričakovati, da ti zavežem ovratnico, ko plešeš s stoli? Ni čuda, da je Oreste mislil, da imaš izvenredno število nog."
Modra uniforma je bila zapeta, najvišji ovratnik se je svetil in bela za-vratnica je bila zavezana. Eton-suk-nja ni bila na mestu. Bila je kratka in noge so se zdele še daljše.
"Če bi ljudje gledali le njegov o-braz, bi ne mislili o njegovi postavi," je govoril Adrijan sam pri sebi. "Nekega dne bodeš dosti mislil o svoji visokosti."
"Mislim že sedaj preveč, isto tudi drugi ljudje," mu je pritrdil Teodor. "Ne bi mislil toliko, če bi ne bila taka visokost."
"Dobro je, da nas sv. Pismo zagotovi, da ne moreš na ta način nič pri-dejati svoji postavi. Misliti ti je treba na nekaj druzega. Pripraviti se moraš na lep govor za vilino botro, in sicer v najboljši francoščini, katero pre-moreš. Nosi glavo pokoncu in pokaži, da si imel dobro vzgojo." Pri teh besedah je še enkrat jako pazljivo pogledal brata, da se zagotovi, če je vse v redu, ga objel in poljubil, pri tem mu je lase, ki so bili preveč gladko počesani, razmršil. Potem sta se podala po stopnicah v nižje nadstropje.
V salonu Madame Valorge se je nudil očem lep prizor. Disdierjeve štiri hčere in nekaj intimnih prijateljic in prijateljev je bilo zbranih. Prišle so hčere San Roque, Julija in Trinidad Montufer, in druge dekleta španske kolonije v Parizu, od enajstega do petnajstega leta. Bilo je tudi nekaj dečkov, večinoma bratov prisotnih deklet. Bilo jih je nekako toliko, kolikor deklet, bili so iste starosti.
Teodor je bil ves iz sebe, ko je prišel v lepo okrašeni salon. Zavedel se je, da ga je Adrijan peljal k že bolj stari gospej, predstavil jo je kot botro vile. Bilo je čas, da napravi svoj govor, v istem trenotku se ni mogel ničesar spomniti.
"To je torej 'le Petit', mali vitki dečko, katerega sem že tolikokrat prezrla." je rekla botra in se zadovoljno smejala in oba predstavila visoki gospodični, ki je stala ob njeni strani. Gospodični je bilo ime Katalina in Adrijan je kmalo lepo govoril nji in tako popravil, kar je njegov brat zamudil.
Teodor ni bil srečen. Zagledal je nekaj svojih sošolcev, ki so bili prisotni, Roque in Jaimc de San Roque, Diego in Tgnacio Montufer, Blaise Oeglaire, Zapazil jc takoj, da niti eden ni nosil šolske uniforme. Vsi so bili v črnih oblekah, Blaise Oeglaire jc celo nosil salonsko suknjo. Ubogi Teodor se ni čutil domačega, hotel je zbežati odtod.
"Hej, 'Petit', kako si ti prišel sem?" je zaklical nekako surovo Blaise Oeglaire. Teodorju je rudečica zalila lice. Najraje bi potolkel sramotilca na tla, ali spomnil se jej da to ni niti primeren prostor, niti primeren čas.
"Ali je dečko s svetlimi gumbi žen-darm ali lakaj?" je vprašala majhna Španka v svojem jeziku.
"Ali si gotova, da je deček? Ima deklišk obraz!" je rekla druga.
"In postavo žirafe!" jc pridejala tretja.
Vsi so se smejali. Govorili so brezskrbno španski, ker so mislili, da jih tujec ne bode razumel. Kakor jc nesreča hotela, je Teodor razumel vsako besedo. Rojen je bil y Mehiki, ko je njegov oče spremljal cesarja Maksa. Španski je bil prvi jezik, katerega se jc naučil, in le predobro je razumel neprevidne deklice. Komaj se je vzdrževal solza, gledal je, kje je Adrijan. Adrijan se je zmuznil iz Bobe v spremstvu velike gospodične Kataline in jc Teodorja prepustil lastni usodi. Za-čula se je godba. Drugi dečki so se
poklonili deklicam in jih prosili za ples. Teodor je ostal sam, umaknil se je v najbolj oddaljeni kot. Zdelo se mu je, da ga ni nihče pogrešil, upal je, da pozabijo na njegovo prisotnost. Ni pričakoval druzega ko veselja in sedaj je bil tako prevaran. Če so vse veselice take, si je mislil, raje ostane proč.
Vsi so plesali kvadrilo. Blaise Oeglaire je vodil ples z lepo Lolito Dis-dier.. Videti mu je bilo, da se zaveda svojega vspeha, smejal se je jako samozavestno, Teodor ga je črtil.
"On je moj sovražnik, vse je naščuval zoper fnene, da me oponašajo. On je moj sovražnik in jaz ga črtim."
Veseli valčki so ga še bolj užalostili in razsrdili. Stisnil se je še bolj v svoj kot. Postal je domotožen in žalosten in gledal srdito plesalce.
"Za svoje sovražnike moramo moliti," si je mislil. "Ah, jaz hočem domu! Hočem iti k Adrijanu, k Orestu. S temi hudobnimi ljudmi mi je ne-možno izhajati. Prosim, Bog," je pri-dejal obupno, "prosim, Bog, vzemi Glaise Oeglaire v nebesa, ko umrje — jaz ga neizmerno sovražim."
"Kaj, če bi bil tako otročji in nemo-žat, da bi pri svoji petnajstih letih in pri svoji velikosti — meril je skoro šest čevljev — še jokal? Solze so mu silile v oči, komaj se je še premagoval. Mogoče bi mu bilo možno priti ven, vsi so bili zamišljeni v ples in godbo Že se je premaknil, da na skrivnem uide, ko se je nežna roka dotaknila njegove. Slišal je nežno vprašanje: "Ali bodeš plesal z menoj?"
Oči je obrnil na stran, da vidi, kdo je. Otroke je imel vedno rad, in to je bil otrok z lepimi rujavimi očmi.
"Ali si ti princezinja?" je vprašal priprosto.
Veselo ga je pogledala. Rada je slišala pripovedke o princezinjah in mu je navdušeno odgovorila.
"Da, jaz sem princezinja. Ravno si me našel po mnogih trudih in težavah. To je moj začarani grad in moje ime je' Espiritu Santo!"
IV. POGLAVJE.
"Kje je tvoj brat? Nikjer ga ne morem dobiti," je vprašala čez pol ure madame Valorge. "Rada bi videla, da se udeleži naših iger."
Adrijan se je dobro zabaval. Prikupil se je mamam prisotnih otrok in je plesal z veliko Katalino, ki je imela sanjajoče oči in je oboževalno gledala na slovitega opernega pevca ob svoji strani. Z madame Delepoule, ko je ljubimec je bil, je govoril o veselih prizorih ljubezni. Elegantno se je vedel proti kneginji Palafox, ji pravil, ko je srečal njenega soproga, ki je napravil dober vtis na njega, ker se je še vse tako živo spominjal o njegovih stariših.
"Se je Teodor zgubil?" je vprašal v strahu Adrijan. "Bojim se, da je vsled svoje boječnosti ubežal."
"Magara," je poklicala deklico, ki je šla ravno mimo. "Ali ti je znano, kje se nahaja mladi grof Daretti, veliki mladenič v modri uniformi?"
"Zdi se mi, da se dobro zabava," je odgovorila mlada gospodična veselo. "Espiritu je tudi nekam izginila. Menim, da je najbolje, da jih poiščemo," in pri tem je odprla na lahko vrata Bližnje sobe. "Poglejte," je zaklicala in jima obrnila lep obraz, katerega jc Adrijan videl popoludne v kočiji.
Pogledali so v sobo, Disdierjevo delavnico, in tam so našli pogrešenca. Teodor je sedel na nizkem otomanu, glavo je podpiral z rokami, obraz je imel obrnjen proti lepi deklici, ki je sedela na mizi in gledala na njega, in veselo in navdušeno nekaj pripovedovala o vitezih, o lepih princezinjah in nevarnostih, v katere so se podale. Bližala se je skoro vrhuncu pripovedke, kajti lica so ji žarela, oči so se je svetile.
"Orlando je vzdignil svoj meč, ga podrl z mečem na tla, kjer se jc vi! v bolečinah in jezi, kri mu jc tekla iz prizadete rane. Kri se je spreminjala r kače, katere so se vile okrog Orlan-clove glave. Bal se ni ničesar, ker jc bil Bog ž njim, pomoril jc kače, z enim udarcem svojega začaranega meča jim je posekal glave."
"Kdo bi si mislil, da bi moglo biti tako lepo bitje tako krvoločno!" jc vzkliknil Adrijan.	'
"Pustimo ju, da končata v miru svojo pripovedko. Bere se jima na licih, da sta popolnoma srečna, ne smemo ju motiti."
Ko je Adrijan zapiral vrata, jc pogledal ljubeznivo na Teodorja. "Skoro, tla verjamem, da je našel svojo prin-cezinjo," je mislil Adrijan. "Ubogi dečko, kako me veseli, da jc vesel. Biti mora za res lepo, čc ima kdo prin-cezinjo. Mogoče, da bi jaz tudi našel katero, da bi le znal iskati."
Pogledal je po sobi, kjer je Katalina stala, ali tudi ona je odšla.
"Ali koga iščete? Vam li morem pomagati?" ga je vprašal vesel glas ob njegovi strani. Nekoliko se je prestrašil. Pozabil je navzočnost vesele deklice, ki jc našla Teodorja, Nekako v zadregi je pogledal na njo. Nc bilo bi mu lahko povedati, koga je iskal.
"Gotovo bi mi vi mogli pomagati, Dona Margarita, ker ste tako previdni, tako diskretni. Iskal sem plesalke, katera bi bila tako prijazna, da bi plesala z menoj!"
"Torej niste iskali mene," je rekla gospica in oči so se poredno nnsnieja le. "Prepustiti moram iskanje torej vam." Pri zadnjih ebsedah se mu jc poklonila in hitela proč.
"Zdi se mi, da vas Margarita San Roque prekaša," je rekla madame Delepoule in te smejala, ker je bil pora-(Nadatjevanje na 7. strani.)
E. H. STEPANOVICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnik,
9251 E. 92 St., S. Chicago. 111. Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme.
George Lopartz & Son
400 Ohio Street -^
JOLIET
STARA GOSTILNA
NAJBOLJŠA fi POSTREŽBA.
za
Zavarovanje
proti požaru, mala in velika posojila pojdite k
A SCHOENSTEDT & GO.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111.
Geo. Laich
SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke.
ROJAKI DOBRODOŠLII 3501 E. 95th St. So. Chicago, 111.
B&RKHRRH
iKliifiliififflififaSiliS
s
Oscar J. Stephen
Sobe 801 In 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
javni notah
sfji Kupuje in jjrodaja zemljišča K |5 v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva pro- (g ti ognju, nevihti ali drugi po- ffi ffi škodbi.	S
11 Zavaruje tudi življenje proti §§ Bj nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notar-^ sko stroko spadajoča pisanja.
Ijj Govori nemško in angleško.
THE
Efll I. Gooflspfl Al« |
soba 312 Woodruff Bldg. JOLIET, :: ILL.
-o-
ZAVARUJE PROTI: POŽARU, TOČI, VIHARJU,
TUDI OKNA IN DELAVCJ
Hitro in ugodno uredi poškodb«"
Emil Bachman
1719 So. Racine Avenue. CHICAGO, ILL. Smo v istej hiši že 12 let, le ime ste se je premenilo.
NOVA GOSTILNA
Matt. Stefanicb
Corner State & Clay Street!
across the track, one block south of Ohio St., Joliet, 111.
Se priporočam rojakom in jih vabim da me posetijo v obilnem številu v mojem lastnem domu in salunu.
Še zahvalim vsem za dosedanjo naklonjenost. — DOBRO-DOŠLI!
Frank Bambich
urar in zlatar,
5321 Butler Street PITTSBURGH, PENNSYLVANIA.
Phone Canal 498.
August Poglajen,
2300 S. Robey Street
CHICAGO,
ILLINOIS
Gostilna
SE PRIPOROČA ROJAKOM.
Najstarija slavensko-krščanska trf®j ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, r GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAP® VALtd.
Prodajemo zlatne znakove za '"I slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani CI nik, tiskan u svih slavjanskih jezit® koji šaljemo na zahtjev svakome ^ dava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenj
Imamo na stotine zahvalnih doH sov od Vam poznatih slovanskih & štev.
Metropolitan Drug Sto«
N. Chicago & Jackson St».
Slovanska lekarni
+ JOHNSONOVI 4 "BELLADONNA" OBLlfll
AUCKdmvoi&MtategioEapffntm.	1
REVMATIZMU	SLABOSTIH » ČLENKU	i
HROMOSTI	PLJUČNIH IN PRSNIH BOLE®*
BOLESTI » KOLKU	MRAZENJU » ŽIVOTU	I
BOLESTIH » ČLENKIH	VNETJU OPRSNB MRfiNB,	f|
NEVRALGIJL FROTINU	PREHLAJENJl)
OTRPLOSTI M&C	BOLESTIH » LEDJIH	j
SLABOTNEM KRIŽU	BOLESTIH i KRl2l>
HUDEM KASUU	■
imwrnvM:
ImŠMm
WM

STARI C AS I.
triners
BITTER-WINE
thine novo
H0RKE VINO
- ^^
"•"•fcVtd b/JOSEPH TRINER &A»M»nd Ave. CHlCACO. ILL
M! ^ifi^ifisw^a^ffissfi^ifi^sfi^sfi^K^ii; isls
IESISI ^KiiK^KKŽK^ffiSffiKKSjSSiiffi^Hi^ffi
Gostoma čujemo o življenju naših starih in o njihovem trdnem zdravju. Nemogoče je njim primerjati ljudi, ki stanujejo v mestih, ker mestno življenje je spremenljivo; istotako, pomanjkanje svežega zraka in solnčnih žarkov, ima slabe posledice v naših razmerah, ter nas takorekoč sili, da se poslužujemo takih lekov, ki ohranijo naše prebavne organe v pravem redu. Tak lek pa je slavnoznano
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
Prvi namen tega leka je, da odstrani iz dfobja vse one stvari, ki tam ne spadajo, zlasti neprebavljeni ostanki hrane, ki se tam nakopičijo. Taki o-stanki zastrupijo celo telo. Drugi nanicn pa je, da okrepča drobje ter pre preči zopetne bolezni. Priporočamo nadaljevalno rabo tega leka v slučaju
Žslodčnih. bolezni, Bolezni v jetrih, Neredov v prebavilih.
Trinerjev Liniment je prav močno zdravilo, ki se naj ogladi s Olive oljem. Trganje po rokah, nogah, členkih in mišicah gostoma preide p° prvem rabljenju. Imejte ga doma, da ga lahko rabite takoj, če potreba.
-BH5M5-
Ta lek navadno donesc popolno zadovoljnost, ker prinese pomoč. Istotako povoljno deluje zoper različne nerede, kakor: zabasanost, oslabenje živcev, izbruhe, bolečine in krče, bledo in rumeno obličje, tlabočo, sapo v želodcu, zgubo okusa in spanja.
'illiSffiS^ifillilfiffiffiiffiHffiSffiifi^ ' Ki K M ffi K S ffi Sfi Ki ifi 'Ji tfi K » Ki w Ki K Ki S KS K ffi Si
JOSEPH TRINER,
1 ZDELO VATEL J.—-^
1333-1339 South Ashland Ave.	CHICAGO, ILL

w&
■ W VVažno uprašanje!*
Mm Tlfl mi opravi 7
I wL MM %M najbolje in najceneje £
^TBfflMltfl > HMMh *
i Konzularne
I
I V°JaŠke^^07 Hanover * ^ _ « A
N. W. Phone 420.
ESPIRITU SANTO.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
MARTIN ŽAGAR
Gostilna
Moen Ave. :: Rockdale, I1L Vljudno vabi vse rojake, Slovence ca Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala. VSI DOBRO DOŠLII
JOSIP ZALAR
JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St.. Joliet, I1L
izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroka spadajoče zadeve za Združene Državit in staro domovino. Chicago tel. 1048. N. W. 770.
Farme v Wisconsinu
Prodajem dobro in rodovitno zemljo v državi Wisconsin (Forest okraj) blizu mesta in dobrih trgov, cerkve in šole. Fina zemlja in jamčeni pridelki vsako leto. Samo $15 aker. Vsake« mu naseljencu dobim delo po $1.75 na dan in več; tudi naredim hišo. če hoče.
MARTIN LAURICH je naš edini slovenski zastopnik.
804-806-808 N. HICKORY STREET JOLIET, ILL.
M. PIKLOR
prodajalec farm,
1526 W. 21st St. Chicago, Illinois.
Vsem Slovencem in Hrvatom pripo? ročam mojo gostilno
"HOTEL FLAJNIK"
Naše podružnice s«: Bethania in Ressuree-tion Cemetery blizu Summit, Cook Co. in Naperville, IU.
3329 PENN AVENUE v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNO-
VRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občinstvu * najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli 1 NA SVIDENJE! P. & A. Phone 351-W.
Chicago Phone 94f N. W. Phone 949
10S1 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
Geo. Flajnik, lastnik
3329 Penna Ave. Pittsburg, Pa.
AUSTRO-AMERICANA PARO BRODNA DRUŽBA
John Grahek
Direktna Črta med New Yorkom la Avstro-Ogrsko.
Gostilničar
EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Zastave, regalije, snake,4 kape, pečate in tb» potrebščine i druŠVva in jednote.
>EU> PRVE VKSTE.	CENE NIZEE.
f. kerže co, 2711 S. Millard Are. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
Prodajam tudi trdi ip mehki premogi
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway JOLIET, ILIi
domaČa naravna ohiska vina
kakor Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja
Pozor, rojaki!
Dobil sem lx WasMn-g^ ^flMfc tona za bvo)o ■■'•""" JF Jj ^H^B »erlalno itevltko k ten	MM
jaiuft. da so zdravila	Hh^H
prava in koristna.	'iyC
Po dolgem Sašu se ml je posrečilo Iznajti * VjJ^^K
f>rayo A)peli tinkture u Pomado proti iiua-
dttnju in za	^^^^^^^^
kakorine iedoseda] na
»Vetu ni bilo, od katera	i
moiklin in Ženskim go-	1
in dolgi lasje resni-čno popolnoma zraste-Jo in ne bodo ter
Ravno tako zrastejo moikim v 6. tednih 1 krasni brki popoluoina. ^H Revmatlzem v in in	v 8
dneb popolnoma ozdra-
vim, kurja	bra-	i
davice, potne	in
ozebline se popolnoma Jfl
odstranijo Da Je toB
rasniua jamčim s $600.
Pliite po cenik katere- WBHI^Bm ga poSljem zastonj.
JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio.
1780-82 E. 88th St., LORAIN, OHIO.
rwlsit vin«, /»A. Catawba rumeno vino, QA^
«»«•■•............OUC galona............OUC
Pri naročilu na SO GALONOV SOD ZASTONJ.
naroČilu 25 galonov je priložiti $1.50 za sodček.
fa od 25 galonov naprej. Naročila je pridejati denar ali Moaejr Order. Vina »o popolnoma naravna, kar jamčim.
""" |l l| =
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
Ce bol kupoval od nas, ti komo vso lej postregli * najnižjimi tržnimi c» nami. Mi imamo v aalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavko hii in poslopij mehki ia trdi les, lath, cederne stebrs, desk ia iinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines aU* blizu nevega kanala.
Predne kupiš LUMBER, oglasi m pri nas in oglej si nsšo salogol Mi ta bomo zadovoljili in ti prihranili denag
Dobro zdravje
je veliko odvisno od pravilnega delovanja prebavnih organov. Vidno je torej, da bi se morali ti organi vzdrževati v dobrem redu. Uživajte Severov Želodčni grenčec (Severa's Stomach Bitters) včasih ter s tem pomagajte si vzdrževati splošno zdravje s tem, da vzdržujete prebavo v dobrem redu. Severov želodčni grenčec je dobro znan radi svojega toničnega u-pliva. Priporoča se za stare in onemogle ljudi, za okrevance in za ljudi, ki so nežnega ustroja. Njegovo vrednost bote hitro opazili pri zdravljenju zapeke, neprebave, slabe prebave, o-trplih jeter, ponavljajoče mrzlice, napihovanja in kislega želodca. Poskusite ga. Cena 50 centov in $1.00 steklenica v vseh lekarnah ali od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. F. mo. of aug.
sla vnoznanl
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim več ga pijeft tembolj «e ti priljubi.
tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
R. F. K0MPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT
V So. Chicago, Ills,: Soba 218 — 9206 Commercial Ava. Telefon: South Chicago 579.
J. W. LYONS
Na« office in Lumber Yard na vogla
DES PLAINES IN CLINTON ST1
Hrvatsko-Slovenski Doni.
GEO. M1KAN
J. P. KING &
Oba^telefon	Lesni
r*w»*trg»vec.
Clinton, in Dttplaine* Sts. Joliet
Ledeniki v Atlantskem morju.
Philadelphia, Pa., 14. avg. — Preko-morski parniki, plujoči pod zastavami vojskujočih se narodov, utegnejo zadeti ob ledene gore, če hitijo skozi meglo ali temo, da se izognejo sovražnim vojnim ladjam, kakor poročajo razni parniki. Britanska parnika "Harewood" iz Narvika in "Carthagi-j nian" iz Glasgowa sta doplula semkaj in poročata, da »ta srečala številne le-Idenike in mnogo ledu.
Belo piyo
T« SO naši domači Cisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
Scott St.	Joliet, 111
-	CM. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. »44
SALUN
201 Ruby St., Joliet, IU.
Chicago Phone 2952. N. W. 1252.
Garnaey, Wood & Leiinon
ADVOKATI. Joliet National lank Bldg. Oka tel. 891.	JOLIET. ILL.
NAJBOLJŠA POSTREŽBA. Dvorana za zabave in veselice. Kegljišče (Bowling Alleys)
Free lunch vsak dan. :: Dobrodošli!
Glasba po nizki ceni — Maaec k Oigo Co.
LJUDSKA BANKA
Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu
H Vfi ti i 1 ti i C FL Poštne^HranSlnice
*	in Države Illinois.
Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietn ima tn vložen denar. Pod vladno kontrolo.
3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Batik
PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
žen. "Sedaj morate pa slišati petje moje učenke, Kataline. Ona je rojena umetnica. Ravno sem uspešno pregovorila njeno staro mater, da ji dovoli pripraviti se za oder."
Katalina Disdier je stala pri glaso-virju. Bila je videti velika, oči je imela sanjave, obraz je bil lep. Začela je peti, glas je bil močan in prijeten mez-zosoprano. Muzikalična narava in dramatični instinkt gospodične so se kazali v .pravilnem naglaševanju, v pravilnem petju. Navzela se nekoliko duha gospe Delepoule. Tak glas je imel lepe prilike in lepo bodočnost, če se bocle razvijal pod učiteljico, kakor je bila gospa Delepoule. Mlado občinstvo je bilopolno navdušenja.
Po solo-spevu je nastopil štirinajstletni Ignacio Montufer. Deklamiral je okrog sebe zbranim dečkom, katerim se je priklonil, v španskem jeziku iz Calderona de la Barca. Živo ploskanje je sledilo njegovi deklamaciji. Za njim sta predavala dialog iz "Athalie" Roque in Pepila San Roque. Predavanje je razveselilo navzoče. Nato je recitiral Blaise Oeglaire nekaj komičnega. Skoro bi se vršila ta predavanja ia petje neskončno, ker so bili vsi inteligentni. Takrat so oznanili, da je prišel čas, da okrepčajo svoja telesa. Ostali so pri jedi in pijači, dokler ni prišel čas ločitve. Predno so se poslovili, so hoteli še plesati zadnji ples.
"Kje ste Pepilla San Roque in Espi-ritu Santo? Morata za nas plesati! Margara, igraj "jota", otroci morajo plesati."
E, Wunderlich Granite Go.
Velika zaloga spomenikov.
Kakor hitro se je začelo petje, se je Teodor umaknil s svojo majhno to-varišico v sobo. Bil je muzikalično nadarjen in vedno ga je vleklo h gla- 1 sovirju. Espiritu ga ni zapustila od 1 trenotka, ko mu je dala roko v kotu. Pogledala mu je v obraz.
"Hočejo, da plešem z Josefo de San 1 Roque jota. Ali bodeš počakal na me, ; da pridem nazaj?"
Teodor je radovoljno obljubil. Na I celem obrazu se mu je bralo, kako srečen je bil. "Prelep za dečka," je mislila madaine Valorge, "prelep in preveč občutljiv. Ne vidi se mu, kakor Ida je vstvarjen, da živi dolgo na tem svetu." Nekako bojazljivo je gledala na modre oči in na lepe obrvi. Oči so bile svetle in zdrave, smijale so se hvaležno. Dala mu je znamenje, da se I usede poleg nje na zofo. I "Mojo malo deklico so danes jako razveselil; veseli jo, imeti tako velike-I ga tovariša, ki zna pripovedovati lepe I pripovedke in ki jih sam tako pazljivo posluša."
Teodor je postal rudeč ko rak. Modre oči so se ji še bolj hvaležno in še bolj prijazno smejale. "Imava si toli-I ko povedati," je rekel navdušeno. "Ve-Idela bi še vedno več povedati drug drugemu, če bi imela priliko vsaki dan občevati." Z veseljem je gledal v bodočnost, če bi mu bila prilika dana imeti tako tovarišico.
"Prideta lahko skupapj, kolikor hočeta," je rekla prijazno madame Va-Uorge. "Počutiti se moraš domačega, prištevaj se k družini. Deklice niso imele nikdar brata, torej vidiš, da imaš napolniti praznoto."
Teodor jo je prijel za roko, sklonil glavo in jo poljubil s spoštovanjem. | Dasiravno je bil deček nekako neroden, je bil pri takih prilikah vedno galanten in vitežki.
eVsela Margara je sedela pri gla-sovirju in igrala žive narodne plese. Soba je bila pospravljena. Dve lepi deklici sta začeli ples. Vedli sta se graciozno. Ples je postal bolj živahen j in hitreje sta premikali nežne nožice. Gospodična je igrala izvrstno glasovir. I Videlo se ji je, da so ji španski narodni plesi znani in da jih je igrala s so-I čutjem.
"To je gotovo izvrstna igralka," si , tje mislil Adrijan in se pomaknil bliže L glasovirja, kjer bi jo lažje pazil. Igrala je tako vesele poskočnice, da se je h Adrijan smejal. Pogledala ga je in se I mu veselo nasmejala. Naenkrat se je melodija spremenila, mesto poskočni- ( ce, je igrala .žalostinko.
"Čarovnica," je siknil Adrijan, "kaj bode še storila?" Smeje se je pomaknil še nekoliko bliže.
"Vzbudi se, 'orkestra'," je zaklical . njen brat Jaime in sestra je počasi prešla v veselo melodijo. Majhne plesalke so se začele gibati urneje, navzoči so ploskali, nekaj živahnih akordov in glasovir je utihnil. Otroka sta se priklonila drug drugemu, Dona Mar gariia je vstala in jima sledila.
"Lahko noč, princezinja," je rekel Adrijan in se elegantno priklonil.
"Zakaj mi pravite princezinja?" je vprašala in nagnila glavo proti njemu. I [da dobi odgovor.
"Ti si čudna. Ali ni to privilegij I tvojega spola? Kot mož lahko hranim'skrivnost." Pri zadnjih besedah se je nagajivo posmejal.
"Ali mi prisodiš čast, da uganem," I je pristavil nežno, "ali naj se na me lin na mojo skrivnost popolnoma poza-1 I bi, dokler se zopet ne snideva?" I "Kaj naj porečem?" je rekla s po-1 mislekom. "To je uganka, katero morate sami rpšiti, kajti jaz imam tudi I včasih skrivnosti."
j Tisto noč je krilo četrto nadstropje i v hiši na Boulevard Maleslierbes vese-llcga in srečnega dečka. Teodor se ni I dosti učil isti večer. Prinesel je, ka-Ikor po navadi, svoje knjige v salon, I jih odprl, pripravil papir, učenja se ni linogcl lotiti. Njegove misli so mu u-I hajale v deželo vil, lice mu je žarelo I smehu. Pogledal je proti glasovirju, I kjer sta Adrijan in Kaziiqir študirala
nove opero. Zapazil je, da ga Adrijan zadovoljno opazuje. Kri mu je šla v glavo, sklonil se je nad latinsko slovnico in z njo zakril svoj rudeči obraz. Zopet je pogledal nad slovnico na svojega brata, in zopet se je zadovoljno skril. Adrijan je prišel od glasovirja do dečka, ga stresel, ga potegnil za ušesa in za lase in rekel, da je len, zanikam deček, kakoršnega ne marajo princezinjine botre. Teodor se ni dosti ustrašil, ker konečno ga je Adrijan objel in ga imenoval najboljšega dečka na svetu. Poskusil je, da se pripravi za šolo. Pospravil je knjige in zapustil salon, kjer je Adrijanov glas zvenel veličastno, in šel v kuhinjo, kjer je gospodaril Oreste, mladenič, ki je skrbel za celo hišo.
"Oreste, prišel sem, da se s teboj u-čim zgodovino za jutri." Mladi sluga je hitro skočil po koncu in ga dostojno pozdravil, in mu pristavil stol. "Oreste, že tri dni se nisi učil nič zgodovine, hočem te izprašati, kaj si si še zapomnil o različnih vojnah."
Oreste je dal povoljne odgovore, zapomnil si je vse, razun nekaterih letnic in nekaterih nemških imen. Od nobenega kristjana bi se ne moglo pričakovati, da bi pridržal taka strašna imena. Poslušal je pazljivo in napeto na razlaganje svojega mladega gospodarja že tri četrt ure, ko sta začula Adrijanov glas.
NAZNANILO.
Kakor je že znano rojakom, da prodam zemljo v Sawyer County, Wis- 1 consin, katera je last EDWARD HINES LUMBER CO. Zaradi prenapornega dela sem se preselil v Draper, Wis., da zamorem vsakemu rojaku ustreči, kateri pride pogledat naš svet. Sedaj se nudi izvrstna prilika, da si izberete zemljišče na kateri morete pridelati vse kakor v starem kraju. Companija katera proda to zemljo je ena največja lesna trgovina sveta. Ker je večji les' posekan, prodamo 10,000 akrov po zelo nizki ceni in lahkimi pogoji. Pišite po knjižico, katera Vam če dati vse potrebne informacije kako lahko kupite zemljo. Vsaki, kateri od nas kupi zemljo dobi tudi delo, in kedor kupi 40 akrov, povrnemo vse vožne stroške.
Za natančna pojasnila se obrnite na našega oskrbnika
JOHN GESCHEL, P. O. Draper, Wis.
A. R. CODE, Land Sales Manager, 1324 Otis Building, Chicago, Illinois.
POZOR1 POZOR!
Obleke za spomlad in leto.
Čedne in moderne obleke za odrasle in mladino se dobe pri nas, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo obleke po meri.
Velika zaloga najmodernejih klobukov in kap vseh velikosti.
Posebno velika zaloga trpežnih čevljev visokih in nizkih za moške, ženske in mladino.
Mi imamo najlepše srajce, kravate, kolare itd. Vse naše blago jamčimo ter povrnemo denar, ako ni v popolno zadovoljnost.
Z vsakim nakupom dajemo 4 odsto vredne znamke ali pa register tikete izvzemši na oblekah delanih po meri.
Vaši naklonjenosti se priporoča "Prva Slovanska Trgovina" na severni strani mesta.
Frank Juričič
"Teodor, tvoje branje moraš končati v moji sobi, Oreste mi mora pomagati. Ura je že devet in treba se mi je pripraviti za muzikalični večer pri grofinji de B. na drugi strani reke, kjer moram peti ob četrt čez deset.
"Bi bil izgubljen trud, brati, ko te Oreste napravlja, ker vedno šepetata. Oreste bi ne mogel poslušati."
"Bojim se za njegovo glavo; zdi se mi, da se preveč raztezava vsled svojega pouka. Kupil sem mu nov klobuk zadnji teden, druzega mu ne bo-dem v stanu kupiti tako hitro, če ta postane premajhen. Je nekaj groznega, skrbeti za množečo se družino. Ta skrb za Orestovo glavo in za tvoje noge me zna še na posteljo spraviti. Čas je, Tedi, da greš spat, da prespiš malo svoje modrosti. Oreste bi lahko čul celo noč brez nevarnosti, da postane premoder."
"Ali se bodeš poslovil od mene, predno greš?"
"Ali sem to že kedaj zamudil, dečko?"
Teodor je zadovoljno odšel. Ko je čez četrt ure prišel Adrijan v njegovo sobo, je že ležal v železni postelji. Veselo je brcnil odejo in sedel na posteljo. "Privij luč, da vidim kakšen si. Ah, kako te imam rad v črni salonski obleki! Zdi se mi, da ti ta bolj pri-
stoja ko gledališka obleka. Podoben si bolj drugim gospodom. In če si ti lepši od drugih, se vidi, da to ne od-visi od obleke. Ali bodeš nosil dija-mantni prstan?'*
"Tako sem sklenil, večina mladeni-čev ima prstane, in tega mi je dal bavarski kralj. Ali ti ne ugaja?"
"Ker je tako velik, se mi zdi, da bi se preveč kazal; če ga pa hočeš nositi radi kralja, nimam nič zoper to."
"Nosil ne bodem nobene reči, katera ne bi tebi popolnoma ugajala. Ali je treba še kaj druzega kritizirati predno grem?"
"Nič, bratec." Teodor mu je pomolil roke v objem.
Adrijan se je usedel k njemu na postelj. "Si li opravil večerno molitev?"
"Da, bratec."
"Obesil obleko na primeren prostor, da se prezrači, postavil čevlje ven, da se očrnijo?"
"Da, da, vse sem storil."
"Potem lahko noč, spavaj sladko. Ne stiskaj me tako k sebi, ekr drugače mi zmečkaš srajco in zavra,tnico, I s katero se je Oreste toliko trudil. Sedaj lezi in bodi priden dečko, čakaj, da te dobro odenem."
Teodorjeva glava ni počivala mirno na blazini. Nekaj mu je težilo srce. Adrijan se j esklonil nad njim.
"Adrijan, ali misliš, ali misliš--"
I je šepetal.
"Komaj," je odgovoril brat svečano.
"Ah, nikar me ne draži. Pritrdi mi, da je Espiritu Santo lepo ime!"
(Dalje prih.)
Nizke cena Dobra postrežba, električna s?itljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na parobrodih Kaiser Frana Josef I. in Martha Washingtoai
Na ladijah se govore vsi avstrijski jesild.
Družbni parobrodi na dva vijaka: Za vsa nadaljna pojasnila se obrni na glavne sastopnike:
»HELPS BROS. * CO.
a Washington St. New York, N. T. ali na ajik pooblaščene zastopnika w Z jed. driavah in Kanadi
Kozaška straža.
Strašen vihar brije ostri sneg po ne preglednih planjavah in tuli v mrzli, neskončno dolgi noči.
Pred dolgim nizkim preskrbovali ščem koraka straža počasno gorindol. Z obraza moža se vidijo samo oči. "Na njihovih vejicah izpreminja mraz vstajajoče solze v ledene kaplje. Straža pospeši tuintam svoj enakomerni korak, zavije tesneje od mraza tresoče se telo v kozaški plašč ter pritisne o rožje, ki se blišči v luninem svitu, kr čevito k telesu.
Kako težavna služba — v turobni samoti, skoro na robu pekla samega! Daleč leži kozaško mesto — in stražnica, iztesana iz surovih debel, je od daljena najmanj tisoč korakov. Kruta dolžnost v taki noči! Ura je podobna morju — brez konca, brez usmiljenja.
In Nikolaj stoji v tej noči na straži prvikrat — in ravno danes! Iznova mu zalijejo solze oči. Danes — na božični večer! Velika sveta noč je tam v daljavi, v tihi hišici domače vasi. Stari oče in slabotna mamica klečita najbrž ob tej uri pred staro sveto podobo in klanjata svoji osiveli, z redkimi lasmi posejani glavi ponižno k tlom. — Oj!
Nikolaju se zdi, kot bi slišal v tož-nih glasovih razsajajočega piša potrto, iz srčnih globin kipečo molitev: Gospod, Vsemogočni, varuj tam v tuji deželi najinega sinčka Nikclaja. — In tam pri mizi stoji Sonja, prižiga veliki, posvečeni trinožnik in moli, njena duša pa pohiteva semkaj k njemu--
Žalostno, jako žalostno je življenje' tukaj, a lepo je tam doma.. .
Čemu je pravzaprav moral sem, zakaj so ga poklicali semkaj? Kaj pa imajo od njega, ko pa blodi njegova duša v daljavi, zakaj so ga s silo odtrgali od tal, na katera je prirastlo
Nikolaj Gorolenko, in Nikolaj se
zopet: Nikolaj, stoj, stoj!!
"Sonja, Sonjica!" zvrne na tla.
Dva kosmata gruzinska konja se u-stavita pri Nikolaju, dva kozaka skočita dol ter se sklonita k tlom.
"Sonja, Sonjica--"
Surovo se zasmejeta kozaka, vzdigneta telo, ga vržeta na sedlo in nazaj — po sledi.. .
* * *
Dezerter Nikolaj ne bo nikdar več videl svoje hišice, nikdar več svoje So-njice; z železnimi okovi ga bodo pripeli v rudokopih mrzle Sibirije, da se bo vsikdar spominjal pozabljenih dolžnosti. Izgubljen, žameten je — za vedno...!
Piezgodnja starost.
Nekateri ljudje se postarajo prezgodaj. Nič ne pazijo na svoje zdravje, zlasti na redno izpraznjevanje svojega črevesja. Pripuščajo, da jedni ostanki ostajajo v črevesju in se tam kisajo, zastrupljajoč kri in razdeljujoč ta strup po celem telesu. To pomeni prezgodnje propadanje, razdražljivost, oslabelost. V tem stanju priporočamo Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To prežene iz telesa vse nečistosti in strupeno pusto tvarino ter okrepi telo, da spet sprejema hrano in jo popolnoma prebavlja. V boleznih želodca in drobja je prav izdatno in koristno. Če si ohranite prebavo popolno, ostanete mladi dolgo časa karnah. Jos. Triner, izdelovatelj, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. Za revmatične in nevralgične bolečine poizkusite Trinerjev liniment.—Adv.
nasprotni parnik točno in takoj. Vendar so se čuli klici vedno bližje. V kratkem pa se je prepričal kapitan, kaj je na celi čudni zadevi. Namesto da bi zagledal pred sabo, kakor je pričakoval parnik, se je pokazala pred parnikom velika ledena gora. Njegov parnik je k sreči že stal. Odredil je takoj, da se je umaknil nazaj in s tem se je rešil!
Za
kratek Čas
1
i

Resnica.
A.:	"Danes sem nekaj učakal, kar še nisem in ne bom nikoli več, dokler bom živ."
B.:	"Kaj tacega?" A.: "Petdeset let."
rimo mornarji. — 'Torej: eno, dve, tri!' — Poskočili smo vsi — 47 nas je bilo — torej dobrih 1000 centov peze. Barka je bila v trenutku za toliko lažja in se je oprostila skalin. Skočili smo pa seveda tako visoko, da smo bili kake pol minute v zraku."
Nič posebnega.
A.:	"Poglej no bankirja Arona, ki ima polno redov — kaj je neki storil, da jih je dobil?"
B.:	"Potrebne korake — druzega nič."
► _
V šoli.
Učitelj učencu, ki se pri izpraševanju skriva za hrbet svojega soseda: "Štravs, ti ravnaš prav tako, kakor ptič tvojega imena; on tudi glavo v V* le- ' Pesek vtika, da ga njegov učitelj ne vidi!"
Rasputin.
njegovo srce? Zakaj stoji tukaj z o-rožjem v roki, ko ni nobenega sovražnika? Očka car je zapovedal — in moral je ubogati. Zapustiti je moral oba starčka in svojo Sonjo, z vso silo se je moral odtrgati od zemlje, ki bo brez njegove delavne roke čez ne--kaj let polagoma umrla — in v tihi hišici bo zdaj na njegovem mestu pri mali mizi revščina iztegala svojo grabežljivo roko!
Počasneje in počasneje stopa Nikolaj, zatopljen v čudovite misli, gor in dol. Le včasih dvigne glavo in pogleduje tj? k stražnici otožno pričakujoč, če se bo kmalu menjala straža. Toda ur ni ne konca ne kraja, in usmiljenja ne poznajo nobenega. Tam gori so pozabili, da stoji v hudem mrazu, lačen, pred preskrbovališčem na straži! Na varnem sede pri "vodki", igrajo karte, smejajo se, pojejo in se niti ne zmenijo za svojega tovariša Nikolaja.
Nikolajevo globoko razmišljanje pre ide v topo resignacijo in zopet vrejo težki vzdihi in kratki pretrgani glasovi divje bolesti iz njegovega grla ter kale njegove oči — vse zaman! Nikdo ga ne sliši, nikdo se ne meni za njegove tožbe. Zapuščen stoji tukaj. O-samljen je, izgubljen, žameten v prostrani, nemi pustinji; le veter edini stoka in tuguje z njim.
Ura za uro mine, a nikogar še ni, pozabili so nanj; a on ne sme zapustiti mesta, magari če se ves izplaka, če zmrzne tukaj!
Naenkrat mu mrzličuo zaž^ire oči; pazljivo se ogleda okrc$; sebe — nič, fcakor pusta, prostrana stepa, pričarana v zimski sen, mogoče brez konca. In daleč, daleč zadaj za njo — domovina!
S silo iztegne odreven^le ude, se zavije tesneje v plašč — potem se skrbno ozre tja, odkoder prihaja medel svetloben svit iz oken stražnice, vrže kara-bin od sebe in gre. V začetku počasi, v enakomernem koraku straže, potem hitreje in vedno hitreje in končno se spusti v divji beg.. .. V glavi mu postaja jasno in njegove noge hite, kot bi imel sokolova krila — leti Nikolaj, leti po pustinji kakor začaran dalje, vedno dalje. Utrujenost ponehava, da, celo njegova duša se čuti oproščeno težkih spon. Pozabljene so muke obupa, straža, car — korobač. Ne vidi nič drugega kot svojo ljubko hišico, svoje stariše in svojo Sonjo, Sonjico! Pozabil je tudi na glad, ki kot divja zver godrnja v njem — le naprej, naprej...!!
Šele ko se na vzhodu prikaže velika krvavo-rdeča obla, začne Nikolaj stopati počasneje; po njegovem poprej odrevenelem telesu se preliva prijetna toplota — na lakoto je popolnoma pozabil. In glej tam! Na obzorju se že prikazujejo tenmi obrisi prostranih gozdov, in kjer so gozdovi — tam so tudi ljudje.
In zopet gre dalje; zopet hodi cel dan, kakor poprej celo noč, a gozdovi t>e zrcalijo samo na obnebju. Okoli njega naokrog se razprostira bela* ra-v;in, tiha, brezkončna.
Proti noči se začne Nikolaja lotevati utrujenost, noge se mu zde obtežene s svinčenimi verigami, po žilah te mu ne pretaka več kri", ampak tekoče železo; tudi glad ga zopet muči.
Nikolaj zbere zadnje moči; krčevito pritisne svoje pesti na zasople prsi, s silo dvigne utrujeni tilnik, odpira na široko oči, da premaga bližajočo se onemoglost, ki se plazi okoli trudnih vejic. Ali noge se komaj še gibljejo, občutke obkroža nekaka svetla megla, v glavi se mu vrti, čelo gori v mrzlični vročini in opotekaje se omahne.
Ha, kaj je bilo? Bogorodica, usmili
Prerok in čarovnik Rasputin. Njegovo pravo ime je^Novič. Grigorij Rasputin mu pravi ljudstvo v znak, da je on nenavaden človek, čarovnik, prerok, človek, ki vse ve in vse zna. Zate kale so se k njemu ženske in moški po svet — nekaj navadnega po ruskih se lih, kjer ne manjka ljudskih svetovalcev, ali Rasputin je človek posebne vrste, on se je znal ,s svojim prorokova-njem, s svojimi nasveti dvigniti nad navadne "ljudske svetovalce", na ruski dvor je segel njegov vpliv. Oblečen je kot duhovnik. Grof White je imel o njem silno dobro mnenje, označil je Rasputin za nadčloveka, čegar delovanje se ne more meriti z navadnim merilom, to je z ljudskim razumom. Največ sovražnikov je imel Rasputin med duhovniki, ki so trdili, da s pomočjo hipnotičnih sredstev vara ljudi, poslužujoč se pri tem nekih ceremonij. Tega Rasputina je pred dnevi neka ženska zabodla. Rekla je, da ga je hotela ubiti, ko so jo aretirali. Rasputin je bi! odpotoval iz Peterburga v sredo prošlega tedna v svoj domači kraj Pokroskoje, kamor je dospel preteklo soboto. Ko je šel iz cerkve, se mu je približala neka ženska in začela ž njim živahen razgovor. Končno jej reče: "Pojdi, pojdi, bo bolje zate!" in odšel je na svoj dom. Popoldne so prišli k njemu kmetje in ga prosili, naj bi razsodil v neki sporni zadevi med dvema bratoma. Rasputin je šel iz hiše, ali komaj je napravil par korakov, kar ga sune ona žena, ki je dopoldne ž njim govorila, z velikim kuhinjskim nožem trikrat v trebuh. Onesvestil se je in kmetje so ga prenesli domov. Ženo so aretirali. Rekla je, da je Rasputin slepar, varalica, neumen jc, kdor mu kaj verjame. Rasputinovi prijatelji pravijo, da je kriv napada nanj menih Eliodor, katerega je poprej ščitil Rasputin, potem pa mu je odtegnil svojo pomoč, vsled česar je upadla slava Eliodora, ki je tudi eden izmed "ljudskih svetovalcev". Ta bi bil najel ono ženo, ki je izvršila napad na Rasputina.
Lepa iznajdba.
"Čudno je, kaj so zadnji čas že vse iznašli: brzojavljenje brez žice, vožnjo brez konj, smodnik brez dima... sedaj še nekaj manjka: dota brez neveste."
Stara mati vnuku:
"Žane, to je vendar prehudo, da te mora človek celi dan kregati!"
Žan: "Stara mamica, to nič ne de, — nisem tako občutljiv!"
Primera.
"Zakaj pa graščinski oskrbnik danes s kmeti v oštariji popiva?"
Suehorobar: "Vajste možje, kaj bom vam povajdal?"'— Uon dejla glih taku, keker mi suehorobarji z vitrami: zvečer jih nafajhtama, de so drugi dan bul gibčne."
Majhno in veliko.
A.:	"Meni se je primerila majhna sitnost. Žena mi je ušla."
B.:	"To imenuješ majhno sitnost? Kaj pa bi bila velika?'"
A.: "Če bi se ona vrnila."
Kjer se dva prepirata, je tretji vesel.
Sodnik: "Vi ste bili priča, ko sta se Mrak in ona kregala; ste se kiij iz-podtikali nad njima?"
Priča: "O ne, še vesel sem bil, da nisem oženjen!"
Tesna obleka.
Šivilja: "Gospa, kako želite imeti narejeno obleko — ali za hoditi, za stati ali za sedeti?"
Basen.
"Koliko časa boš še po gnoju ril"— vpraša metulj drekobrbca. — "Toliko časa" — odgovori ta — "da se bo tudi tebi med pristudil."
Pasji krst — najnovejši šport.
Iz Pariza poročajo o naravnost neverjetnih stvareh svobodomiselnega francoskega sveta. Ker je popolna nenravnost in brezmejno uživanje o-mejilo na Francoskem število rojstev otrok, so začeli sedaj ljudje krščevati pse, ker otrok nimajo. Naravnost neverjetno je, kako nizko morajo pasti ljudje, ki nočejo ničesar vedeti o veri svojih očetov. Nedavno so namreč dobile osebe iz najboljše pariške družbe sledeča tiskana vabila: "Gospod in gospa X. Y. vas uljudno prosila, da se udeležite glasb, in plesnega večera, ki se vrši v soboto, 6. junija 1. 1914., povodom krsta njujinega škotskega psa 'Thanusa'. Začetek ob S. uri." Tega pasjega krsta se je udeležilo okoli 50 oseb. Bogve, ali se je zavedala ta gospoda, na kakšno nizko živalsko stopnjo se je ponižala z zasramova-njem prvega krščanskega zakramenta. Žalibog se bržkone ni.
Odmev rešil parnik.
se! Glej, v bližini, tako blizu že — njegova hišica! Natančno jo vidi, natančno, vso posejano z rdečkastimi žarki solnca in nasproti mu dirja njegova zvesta trojka! In slušaj, glasovi! Gotovo, Sonjica ga kliče — slušaj —
Zanimiv slučaj, ki jc edini v zgodovini paroplovbe, pripoveduje kapitan angleškega parnika "Isle of Mull", ki jc plul iz Lisbone. Kapitan je pov» dal, da se ima zahvaliti samo le odmevu, da ni trčil njegov parnik v veliko ledeno goro, kar bi imelo za posledico gotovo pogin, podoben slučaju "Titanica". Dne 16. junija o polnoči se je približal s svojim parnikom fund-landskim klecam Dal je običajen signal z rogom. Signal se je oglasil in kapitan je mislil, da mu odgovarja parnik, ki vozi v smeri proti njemu. Ponovil je signal in zopet je čul takoj odgovor. Ustavil je parnik. Nato je dal znamenja z navadnimi rogovi. Tudi na te klice je odgovarjal dozdevni
Sumljiv.
Tujec: "Gospod redar, na tega človeka, ki se tam za voglom plazi, morate paziti. Meni se zdi, da je žepni tat. — Redar: "Po čem sodite?" — Tujec: "Vprašal sem ga, koliko da je ura, pa je kar sedem ur potegnil iz žepa!"
Razloček.
"Kaj je špekulacija in kaj je kupčija?" — "Če imaš zgubo, je špekulacija; čc imaš pa dobiček, je kupčija."
Iz otročjih ust.
Jožek: "Kajne, oče, žena pri Arabcih se imenuje arabeska?"
Tudi nekaj.
A.:	"Kaj si dobil, ko si bogatinovo hčer otel iz vode?"
B.:	"Nahod."
Podobnost v družini.
A.:	"Prebito imaš lepe prašiče. Kako so debeli!"
B.:	"Ja, to je pri nas že v rodovini-Smo vsi debeli!"
Zadovoljen.
Tat, ki je uro ukradel in dobil 14 dni zapora: "No, toliko je pa tudi vredna!"
Drzni zagovor.
Sodnik zatožencu: "Ko ste oštirja goljufali za kosilo — zakaj ste mu tudi namizno orodje ukradli?"
Zatoženec: "Prodati sem ga hotel, da bi bil s skupičkom kosilo plačal."
V šoli.
Učitelj svojemu sinčku: "Vidiš, Tone, človek se nikoli ne izuči. Tvoj oče je vendar žc star osel, pa se mora še vedno učiti!"
Oseka in plima.
Star mornar pripoveduje: "Vihar nas je bil zagnal na skaline, kjer smo obtičali. Čakali smo, da nastopi plima (pritok morja). Voda narašča, ladja se dviguje, pa naval je preslab, da bi se barka oprostila. Izmečemo v morje, kar smo mogli pogrešati, pa še ni zadosti. Tu pride kapitanu pametna misel 'Otroci' — pravi — 'ali znate skakati?' — 'Pa še kako I' — odgovo-
W. H. KEEGAN
POGREBNIK.
Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvr,dko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi.
V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči.
Vse delo jamčeno.
POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS.
W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, 111.
Chi. tel. 3399.
N. W. tel. 1257
Louis Wise
M0 Jackson St
JOLIBT, ILL
gostilničar
TINO, ŽGANJE IN SK0DKE.
Sob« v Kaiem in L«aeh Room.
POZOR, ROJAKINJE I
Ali veste, kje je dobiti najboljie meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejie mete Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše mes«.
Nizke cene in dobra postrežba naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati na« v našej mesnic; in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street*.
Chic. Phone 27«. N. W. Phone 1113
Chi. Phene: Office 65$. Res. 3704
Uradne ure: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Ob nedeljah od 10. do 12.
Dr. S.Gasparovich
Dentist
Zobozdravnik
Jeliet National Bank Building 4th Floor, Room 495.
JOLIET, :-: ILLINOIS.

Joliet Citizens Brewing
North Collins St., Joliet, 111.
Co-
Filte "Elk Brand" pivo
| Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. MNO*<M040«040«0404040«(H<HOfO*0*Of*04<)0*0«04e«»0^
Union Coal & Transfer Co.
515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving-.
Chicago tel. 4313.	Northwestern tel. 41*
M
\
Joliet, ill.
PIVO 7 STEKLENICAH.
Cor. Scott aad Clay Sta. Both Telephones 26. JOLIBT, ILLI1M
Jadranska Banka
Popolnoma vplačena glavnica 8,000,000 kron. Prihranki 780,000 kron.
Glavni urad: TRST.
Podružnice na Dunaju, Dubrovniku, Kotoru, Ljubljani, MetkoviČU, Opatiji, Šibeniku, Spljetu in Zadru.
Priporoča se za
vse bančne posle.
Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje in prodaje vredfcol"* nostne papirje in daje informacije vseh vrst.
Prevzemlje menjice, dokumente in tirjatve za Avstro-Ogrsko, Bosn° , in Hercegovino, Albanijo, Črno goro, Grško, Rumunijo, Srbij0' Turčijo i. t. d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se Imenuje
ter je najboljša pijača
E Porter Brewing
06f tdefma 405
S. Bluff St.. Joliet, Id-