QlŽ£lom
71/and
f~{/lC6U€Q...
NO. 142
Ameriška Domovina
m

AM€RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
Beiying Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco MORNING NEWSPAPER Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JULY 26, 1973
LETO. LXXV. — VOL. LXXV
ZDA voljne končali odprt račun z Indijo
ZDA so v preteklih desetletjih poslale Indiji velike količine žita, ki ga je ta plačevala v rupijalh. Ta dolg je postal pravo breme za odnose med ZDA in Indijo.
NEW DELHI, Ind. - Amerika je dobavila Indiji v letih po drugi svetovni vojni velike količine žita, ki se ga je Indija obvezala plačati po nizki ceni v svojem denarju, v rupijah. Te nalaga indijska banka na poseben račun ZDA. V celoti naj bi bil dolg plačan v 40 letih.
Vse bi bilo v redu, če bi mogle ZDA tako nabrane rupije kako porabiti v Indiji, kot je bilo predvideno. Iz Indije ZDA teh rupij ne smejo vzeti. Morejo jih porabiti le za razne programe v sami Indiji in v okviru dogovorjene pomoči. Ko je prišlo v zadnjih letih do trenj med Indijo in ZDA, je sklad rupij v Indijski narodni banki na računu ZDA začel naglo rasti. Trdijo, da bi lahko porastel na do 7 bilijonov dolarjev do konca stoletja, ko bi naj bilo vse dobavljeno žito plačano. To je ogromen denar, saj predstavlja nekako eno petino vsega indijskega denarja v obtoku.
Ta sklad je postal prava ovira težav med obema deželama. Indijski levičarji zahtevajo, da ZDA ta denar enostavno poklonijo Indiji, dolg pa črtajo. Za tako rešitev niso ZDA, posebno he Kongres, ki mora vsako rešitev vprašanja potrditi.
Poslanik ZDA Daniel P. Moy-nihan je sedaj v imenu vlade ZDA predložil načrt za rešitev tega vprašanja. V 15 letih naj bi bilo vprašanje dolga rešeno in ta bi naj bil zmanjšan na znosnih 1.5 bilijona dolarjev — se-veda v rupijah.
Del denarja naj bi bil porabljen za potrebe poslaništva ZDA v Indiji, del pa za razne podporne načrte ZDA v korist Indije. Predlog je bil izročen vladi Indije in ga sedaj proučujejo, Predno bodo nanj odgovorili. Poslanik D. P. Moynihan je dejal •^Irs. Indiri Gandhi, da je ta dolg sedaj ena glavnih ovir dobrim °dnosom med obema deželama. Das za njegovo rešitev je sedaj ngoden in bi bilo škoda, če bi Priložnost zamudili.
Q	.-----°------
°enatni pododbor omejil izdatke za narodno obrambo
Washington, d.c. - senatni pododbor za narodno o-rambo je omejil v proračunu narodno obrambo sredstva oločena za izpopolnitev medce-tnskih raket, za protiraketno 2, rambo in za novo podmornico Ddent. Skupni odbor bo o teh sklepih razpravljal ta teden.
Vojaški vodniki ZDA so lani PDstali na podporo dogovoru s Sovjetsko zvezo le pod P°gojem, da bodo ZDA nadalje-f e delo na razvoju strategič-j11*1 jedrskih orožij, ki naj bi bi-a Potrebna, da ZDA ne bi zaostale za ZSSR v strateških silah.
Vremenski prerok
Večinoma oblačno in soparno. aivlšja temperatura okoli 85.
Novi grobovi
Mary Pellan
V	Euclid General bolnišnici je umrla včeraj 83 let stara Mary Pellan s 1043 E. 176 St., rojena Starc pri Trstu v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA 1. 1911, vdova po 1. 1953 umrlem možu Franku, mati Franka, pok. Emila in pok. Mildred, 3-krat stara mati, 8-krat prastara mati, sestra Tonyja Starca. Pokojna je bila članica SNPJ št. 158. Pogreb bo v soboto iz Grdino-vega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v Morgantown, W. Va., na družinsko pokopališče. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob 7.
Joseph Jerman
Včeraj zjutraj je umrl v Ches-terlandu 82 let stari Joseph Jerman z 12565 Hovey Dr., rojen v češči vasi pri Novem mestu, od koder je prišel v ZDA 1. 1906, mož Mary, roj. Drassler, oče Mrs. Michael Roth, Josepha Jr. in Mrs. Stephen Nicholas, 7-krat stari oče, 3-krat prastari oče. V Sloveniji je zapustil eno sestro in 3 brate. Pokojnik je bil član KSKJ št. 169 in ABZ št. 71. Pogreb bo v soboto ob 10. iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Anselma v Chesterlandu ob 11, nato na pokopališče Vernih duš v Chardonu.
John Martinčič
V	torek je umrl 86 let stari John Martinčič s 1058 E. 74 St., rojen v Leskovi dolini pri Cerkniškem jezeru v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1904, mož Marije, roj. Kastelic, oče Franka (Wyo.), Marie Skedel, Josephine Demeter (obe v Mich.) in Johna, 4-krat stari oče, 9-krat prastari oče, brat Rose Chesnik in pok. Marie Se-gelin. Zaposlen je bil do svoje upokojitve 1. 1955 pri Barmatic Products Co. Pokojnik je bil član ADZ št. 9. Pogreb bo v soboto ob 9.30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na pokopališče. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob 7.
-----o-----
Pomanjkljiva varnost vzrok ugrabljanja letal
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Zveze pilotov letalskih družb John J. O'Donnell je dejal, da je kriva ugrabljanja letal v Evropi premajhna skrb za varnost na potniških letališčih. Posebno malo se menijo za ler tala, ki lete na Japonsko preko Aljaske. Prav tako letalo je bilo pretekli petek ugrabljeno in v torek razstreljeno na letališču v Bengaziju v Libiji potem, ko so letalo zapustili potniki in ugrabitelji.
John J. O'Donnell je pripomni, da je “kljub temu v naši deželi nekaj ljudi, ki bi radi končali sistem nadzora in varnosti na naših letališčih zaradi nekaj neugodnosti”.
-----o-----
Kralj Konstantin poziva Grke, naj glasujejo ‘Ne’ o novi ustavi v nedeljo
RIM, It. —- Grški kralj Konstantin, ki živi v Rimu, odkar je zapustil svojo domovino pred 6 leti, je pozval svoje rojake doma, naj v nedeljo glasujejo proti novi ustavi in uvedbi republike.
Glasovanje proti proglašeni republiki bo pomagalo napraviti konec sedanjemu nasilju, strahu in tiraniji, pravi kralj Konstantin.
Peru prekinil slike s Francijo zaradi jedrskih preskušanj
Vlada Peruja v Južni Ameriki je prekinila diplomatske zveze s F r a n c i jo, ko ta kljub protesom izvaja a-tomske preskuse.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.-Francosko preskušanje atomskih bomb je razburilo dober del sveta, posebno pa nekatere države v Južni Ameriki, Avstralijo, Novo Zelandijo, Kanado in Švedsko. Avstralske delavske u-nije so prekinile vse zveze s Francijo, s svojim štrajkom so ustavile skoraj ves promet med Avstralijo in Francijo po morju, zraku, pa ustavile tudi telefonske in telegrafske zveze. Izjavile so tudi, da bodo pri bojkotu vztrajale, dokler bo Francija s preskusi nadalj evala.
Najbolj ostro je odgovorila republika Peru v Južni Ameriki, ta je prekinila s Francijo diplomatske stike in predsednik njene vlade gen. Edgardo Mercado Jarin je izjavil, da te zveze ne bodo obnovljene, dokler ne bo Francija “enkrat za vselej ustavila vse jedrske preskuse”.
Sklep prekiniti diplomatske stike Peruja s Francijo je bil sprejet na posebni seji vlade v soboto po izvedbi prvega francoskega preskusa v sedanji vrsti na otočju Mururoa v južnem Pacifiku. Peru je svaril Francijo s prekinitvijo diplomatskih1
Požar v stolpnici v Bogoti pokončal 4 osebe
BOGOTA, Kol. — Najvišje poslopje v mestu, 44-nadstropna stolpnica Avianca se je pretekli ponedeljek nenadno vnelo v 13. nadstropju. Požar se je naglo širil in v prvih urah zajel pet nadstropij. Večini ljudi se je posrečilo uiti, 4 pa so le našli smrt. Ljudje iz nadstropij nad požarom so bežali na streho stolpnice, od koder so jih odpeljali s helikopterji.
Skupno je bilo na ta način rešenih okoli 300 ljudi, ki so bili
VOJAŠKI NASTOPI ZDA
V KAMBODŽI IN LAOSU
VZNEMIRJAJO KONGRES
Ko prihaja postopno na dan, da so ZDA vršite letalske napade na Kambodžo od pomladi 1969 in pošiljale tja in v Laos tudi tajne izvidniške enote, sprašujejo v Kongresu, kako je bilo vse to možno.
WASHINGTON, D.C. — O-
V septembru bo priletelo k odprtju novega letališča Dallas-Fortih Worth v Teksasu.
DALLAS, Tex — Ko bodo v septembru letos odprli novo letališče Dallas-Forth Worth, bodo imeli navzoči priložnost o-gledati si potniško nadzvočno letalo Concorde, ki so ga skupno gradili Francozi in Britanci. Napovedujejo, da bo letalo
v	,	• NTL vključeno že v letu 1975 v reden
stikov ze leta 1971, ko ]e slično J
kot letos vršila na Mururoa je- Prome •
drske preskuse.
Med tem je Sovjetska zveza izvedla izredno velik atomski preskus pod zemljo pri Semipa-latinsku v Sibiriji, ne da bi to svet posebno vznemirilo in vzbudilo kake proteste.
Francija in Kitajska sta edini, ki izvajata atomske preskuse v zraku, vse ostale tri atomske sile, ZSSR, ZDA in Vel. Britanija, so se v pogodbi leta 1963 takim preskusom odpovedale.
brambno tajništvo je priznalo, v Južnem Vietnamu zahodni da je bilo izvedenih na Kam-.1 novinarji vedeli, da jih ameri-vsi preplašeni in panični, ko po-|bodžo od marca 1969 do maja ško poveljstvo ni nikdar zanika-žara ni uspelo naglo omejiti. 11970 preko 3500 poletov B-52 lo, pa tudi nikdar potrdilo, od-Gasilsko orodje ni seglo pre-1 k^W^kov, Pa tudi, da so bile klanjalo je le razpravo o njih. ko 18. nadstropja. Da bi požar poslane v Kambodžo in v Laos | Obrambni tajnik J. Schlesin-go odprli velike tanke posebne izvidniške skupine. Pe ger se je za napačna poročila o vode v 20. in 21. nadstropju, ki so kile spuščene na tuja tla pre- letalskih napadih na Kambodžo je nato lila v spodnja nadstrop- težno z letali, pa nato odpelja- opravičil, pa dodal, da so bili ti
ne, kakor in kjer se je prilož-j napadi odobreni “od vrha” in si nost ponudila. Obrambno tajni- vojaki niso prilaščali nobenih štvo je priznalo, da je bilo pri! pravic in delali lastnih odloči-tem mrtvih 81 ameriških voja-jtev. Za tajne obveščevalne na-kov, za katere pa je bilo uradno J stope je obrambni tajnik dejal, sporočeno, da so padli v Južnem da so ti nujni za “dosego voja-Vietnamu.	j ških in diplomatskih cil.iev' Klare
Ta razkritja so začela vzne-|ZDA”. Kongresu je obrambni mirjati Kongres, ki se zaveda' tajnik zatrjeval, da je bilo na-možnosti, da so bili ali so celo : pačno poročilo, ki ga je dobil iz sedaj v teku razni drugi tajni j Pentagona, le “birokratski spo-nastopi, za katere on nič ne ve. j drsljaj”, ki ga je on obsodil. Kongresniki so slabe volje, ker | V Pentagonu so vodili redne so prepričani, da so jih odgovor-’ in pravilne zapiske o vojaških ni namerno in načrtno vodili za'nastopih v Kambodži in v La-
Concorde jel ielaio
bo ne ogiedu v ZDA
Letalo preskušajo že dve leti, pa še ni smelo v ZDA. Tokrat bo priletelo sem prvič, pa bo moralo leteti z omejeno brzino, ker za civilna letala nadzvočna ibrzi-na v ZDA za enkrat ni dovoljena.
Potniško nadzvočno letalo Concorde po sodbi ameriških letalskih strokovnjakov in vodnikov ameriških letalskih družb v sedanjem obsegu ni rentabilno za reden potniški promet. Zato so vse ameriške letalske družbe opustile svojo pravico do prednostnega nakupa letala.
Sovjetski Mars 4 leti
proti daljnemu cilju
MOSKVA, ZSSR. — Sovjet- Francozi in Angleži so naročili ska zveza je preteklo soboto po-j vsak po nekaj letal za redni gnala vesoljsko ladjo Mars 4 potniški promet, pa to je veliko proti daljnemu planetu. Cilj bo ’ premalo za sprejemljivo ceno dosegla v 6 mesecih. Ni izklju- letala. Radi bi pripravili ameri-čeno, da bo Marsu 4 sledil še' ške letalske družbe, da bi svoj e Mars 5 ali celo Mars 6 do 9. av- j stališče spremenile in letalo le gusta, ko sta Zemlja in Mars v. kupile. V tem je tudi smisel za take polete ugodni medseboj- njegovega poleta v ZDA v šepni legi.	tembru.
nos.
Tako je do neke mere razumljivo, da je sen. S. Symington, posle vršeči načelnik Senatnega odbora za oborožene sile, stavil vprašanje, ali so bila denarna sredstva, porabljena za letalske napade na Kambodžo, uradno pravilno odobrena, oziroma uporabljena.
Poročajo, da je bil državni tajnik W. P. Rogers soudeležen pri odločitvi o začetku letalskih napadov na Kambodža v marcu 1969,_pa je kljub temu zunanjepolitični odbor Senata še več kot eno leto kasneje zagotavljal, da ZDA niso storile nič, kar bi kršilo kambožansko nevtralnost. V državnem tajništvu trdijo, da je princ Sihanuk, tedanji uradni vodnik Kambodže, pristal na letalske napade na rdeče položaje v obmejnem predelu Kambodže, v “kolikor tam ni domačinov”.
Poročilo od Sihanuka iz Pekinga trdi, da on ni nikdar dal nobenega dovoljenja za letalske napade, v letu 1969 in 1970. Tudi če bi ga bil res dal, je malo verjetno, da bi to sedaj priznal.
Glede izvidniških sunkov v Kambodžo, pravijo, da so za nje
osu, toda le za tiste, ki “so morali za nje vedeti”. Vsem ostalim so nudili le “prirejena” poročila za javnost.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Iz Bele hiše prihajajoče vesti trdijo, da se bo predsednik Nixon' samo
! Iz Clevelanda in okolice
Pozdravi iz Nemčije—
Joseph in Dorothy Ferra pošiljata pozdrave iz Eisedena na Nemškem, kjer je Joseph služil, predno je odšel v ZDA. Pišeta, da je tam še dosti Slovencev in tudi Josephovih znancev in prijateljev.
Rojstni dan—
Mrs. Anna Pinculic, 18940 Newton Ave., Euclid, praznuje danes svoj 75-letni rojstni dan na praznik sv. Ane. čestitke in še mnogo let!
Poroka—
V petek, 27. julija, ob 5.30 zvečer se bosta poročila Carolyn, hčerka Mr. in Mrs. Frank Zupančič Jr. s 1688 Harwick Dr., Lyndhurst, Ohio, in vnukinja Mr. Franka in Mrs. Mary Zupančič Sr. z Glass Avenue v Clevelandu, in Ribert Timothy Do-navan iz Akrona v cerkvi sv.
na Mayfield Rd. čestitamo in želimo vse dobro mlademu paru!
Dopolnilo—
Pogrebni zavod je naknadno sporočil, da je bil pokojni Anton Mihelčič s 1150 E. 61 St., o katerega smrti smo poročali včeraj, član KSKJ št. 25.
obrnil na zvezno sodišče, naj razveljavi zahtevo senatnega odbora in zahtevo posebnega javnega tožilca “pod kaznijo” za izročitev posnetkov razgo-
iednarodna nadzorna komisija za ¥iginam išoe možno rešitve
SAIGON, J. Viet. — Kanadčani so odločeni koncem meseca Mednarodno nadzorno komisijo zapustiti in ostali bodo v njej Indonezijci, Poljaki in
Madžari. Poskusi dobiti primerno nadomestilo za Kanadčane doslej niso še uspeli. Kot zadnja je ponudbo odklonila Japonska. Kanadčani so povedali jasno vorov v Beli hiši v zvezi z ra-; jn odločno, da je delo komisije ziskavo Watergate afere.! pri sedanjem postopanju rdečih Predsednik je na stališču, da j nemogoče. Da bi se rdeči kaj po-zaradi načela ločitve vrhovne | b0]jšali, v to ne verjame nihče, oblasti v ZDA, kot je dolo- ^ zato se tudi vsakdo brani, da bi čena v ustavi, njemu tej zah-1 nasiedil odhajajoče Kanadčane, tevi ni treba ustreči.	j Južni Vietnam je pri takem
WASHINGTON, D.C. — John|st£nlu Prišel na misel’ nal fci D. Ehrlichman, ki je bil vče-1 Mednarodno komisijo zmanjšali raj znova pred posebnim se- na samo dve skupini, eno iz svo-natnim odborom za Water-j bcdne§a eno Pa iz komunsticne-gate, je odločno branil sebe i Ša bloka držav' Ker 50 Kanad-
ZAMIŠLJEN V IGRO — Predsednik britanske vlade Edward Heath se je posvetil igranju na orgle v božjepotni cerkvi Vierzehnheiligen pri Bambergu na Bavarskem, kjer je bil nedavno na poletnem oddihu.
in predsednika Nixona ter zanikal vsako krivdo.
NEW YORK, N.Y. — Zvezni sodnik Orrin G. Judd je za stalno prepovedal obrambnemu tajništvu in Letalskim silam podpiranje vojaških nastopov v Kambodži, ker to ni bilo “odobreno in je nezakonito”. Zvezni vladi je dal do jutri popoldne ob 4. pravico do priziva. Zvezni pravni zastopnik je priziv že napovedal. Gre za temeljno ustavno vprašanje o pravici predsed-
čani odločeni komisijo zapustiti, naj jo zapusti tudi ena od o-beh komunističnih zastopnic Poljska ali Madžarska.
ZDA za tako rešitev niso razpoložene in še vedno iščejo nadomestilo 'za Kanadčane. Časa nimajo več dosti na razpolago, ker danes teden je 1. avgust, ko bodo vsi Kanadčani komisijo zapustili.
Podpora Nixonu pada
PRINCETON, N.J. — Gallupovo povpraševanje javnega nika ZDA kot vrhovnega po- mnenja o njegovem odnosu do
predsednika Nixona, izvedeno v dneh. 6 do 9. julija, torej v času po pričanju Johna Deana pred Senatnim odborom, pa
veljnika oboroženih sil ZDA. WASHINGTON, D.C. — John Connally je včeraj odstopil
kot posebni predsednikov svetovalec v Beli hiši in se vrnil pred pričanjem Johna Mitchella,
domov
praksi.
k svoji odvetniški
je pokazalo, da Nixona podpira le še 40%, 49%j povprašanih se
RIM, It. — Italijanska vlada je je izrazilo, da ni zadovoljno z
včeraj objavila zamrznitev vseh cen za tri mesece, ko je inflacija dosegla letno povprečje 15%.
Obilica korenja
LOS ANGELES, Kalif. — V ZDA je posajenih povprečno s korenjem okoli 83,000 akrov njiv. Letni pridelek je vreden preko 55 milijonov dolarjev.
Nixonovim vodstvom dežele. 11% pa jih ni izrazilo nobenega stališča.
Od letošnjega januarja, ko je odobravalo Nixonovo vodenje dežele 68%, je to vsekakor velik padec. Predsednik Nixon u-živa še vedno 5% več podpore, kot jo je predsednik L. B. Johnson avgusta 1968, ko je bila ta najmanjša.
m OMEBISIM Pomomim
kVl I: i?l g/l'm—H O (VI F
01 i7 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except, Saturdays, Sundays, Holidays and 1st weex of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
&» Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5 50 za 3 mesec® Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec® Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
•^Igggsj 83
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 142 Thurs., July 26, 1973
Esso ali Exxon ponuja olje v Veliki Britaniji, v ZDA govori o potrebi varčevanja!
Sličen je položaj pri drugih velikih mednarodnih oljnih družbah, ki prodajajo svoje blago v ZDA in Evropi.
Ko je prišlo do pomanjkanja gasolina v ZDA, so nekatere oljne družbe hotele del proizvodov svojih čistilnic v tujini prepeljati v ZDA, da bi ohranile trg in zadovoljile odjemalce. Ko je nastopila nevarnost, da bi to utegnilo povzročiti pomanjkanje v državah, kjer te čistilnice obratujejo, so te zagrozile s prepovedjo izvoza, če ga družbe same ne bodo dovolj omejile.
Pri takem položaju je treba računati, da bo pomanjkanje obstojalo še prihodnje leto in še preko njega v letu 1975, kajti gradnja moderne čistilnice je dolgotrajna in draga. Od izdelanih načrtov do obrata poteče najmanj dve leti in pol!
BESEDA IZ NARODA
boljšega vina, zbrala se je cela vas in se skupno veselila. Ta na- | vada se je menda ohranila celo do sedanjega časa. Ko smo o tem govorili, so mati rekli: “Ja, | takrat so ibili ljudje bolj zado- j voljni in veseli, sedaj pa ni več ( tako.” Sin Tonek jih je hotel potolažiti in je pristavil:	“Mati,*
takrat so ljudje imeli več časa; za veselje.” Mati pa skoraj hu- j di:	“Oh štirih zjutraj smo že j
vstali in šli kopat v vinograd in |	na biserni jubilej žup_ ko sam vidL
težko delali do teme, pa smo nije_ Pozvani smo vgi k sodelo_
vendar imeli čas za veselje in vanjUj mladi in stari) kakor žel “ Ne dolŠ° teSa nazaj m petje! Ljudje so drugačni!” kdo more. Vsako sodelovanje in Pogovarjal z odličnim cesknn Megličeva mati so v svojem. p0m0ig ko pomagala, da bodo trg°vcem, ki vodi na ^apa ^ življenju veliko trpeli, saj so, proslave in prireditve bolj iz- sIrani trgovino z ramo žeiezn^
* FARANI SV. ŠTEFANA se ko prepleteni v našem Babilo-pridno pripravljajo na velike nu. Kdor jih kaj opazuje, to lah-
!: preživeli dve veliki vojski. Svo-; pacQe_ je otroke so vzgojili tako, kakor; Tekom
no in takimi izdelki in drug0
julija 1973, na Slovenski pristavi piknik v prid Slovenske sobotne šole Marije Vnebovzete. Omenjeno je ibilo tudi, da ta šo-
Pomanjkanje gasolina ni bilo potrebno
Oljne družbe so začetkom poletja svarile javnost in o-biasti, da bo v poletnih mesecih, ko ljudje največ potujejo, nastopilo v nekaterih delih dežele večje pomanjkanje ga-solina. Dejansko se je to pojavilo, četudi ne v napovedova-
nem obsegu. Nekaj večjih težav je bilo na področju Kolo-J^ v collinwoodu v Clevelandu rada in nekaterih drugih državah na Zahodu, na splošno obhaja v teh poletnih me. pa večje stiske ni bilo nikjer. Sedaj, pravijo, da se ž,e vra- secih • dvajsetietni jubilej, čarno v kolikor tollko normalno stanje.	| žeiim si, da bi temu Po-
\ J iu je bila motnja kratka, ko je Sohio imel težave membnemu kulturnemu dogod-z. obnovo vehke čistilnice v Limi. Ko je bila ta v polnem o- ku posvetili posebno praznova-bratu, je pomanjkanje prestalo. Pri drugih družbah ga de- nje v bodočem šolskem letu, da jansko ni niti bilo. _	bi imel večji odmev zlasti med
Pomanjkanje gasolina je sprožilo obsežno razpravo in na ii v Clevelandu. Na tem me-raziskavanje vzrokov tega pojava. Pripadniki in zagovor- stu pa bi se ga rad spomnil le niki svobodnega gospooarstva stalno kažejo na Ameriko z bežno mislijo, ki naj nas kot na deželo, kjer vlada svobodno gospodarstvo in da prav vzpodbuja in radostno spremlja ■zato tu ni nobenega pomanjkanja. Svobodno tekmovanje na nedeljski piknik.
naj bi bilo sposobno premagati vse težave in oskrbeti druž- Iz skopih zapiskov, ki so sel venske šole naj bo tudi naša rabo z vsem potrebnim v možnem obsegu.	nam ohranili, je razvidno, da je dost!
Oljne družbe SO kazale na zagovornike čistoče priro- rojstni kraj Slovenske šole Ma-	Rev.	Pavel	Krajnik
de, ki da so zakrivili, da so odkrita ležišča olja na Alja- rije Vnebovzete dan sv. Jane-ski še vedno neizkoriščena, ko olja v ZDA primanjkuje in za Krstnika 24. junija 1953. ga morajo te uvažati. Na te očitke so nekateri odgovarjali, in kdo so nje pobudniki, vod-da so oljne družbe pomanjkanje umetno ustvarile, da bi iz- niki in zagovorniki? Zakaj in silile dobritev oljevoda preko Aljaske. Družbe, ki so pri teh čemu so jo ustanovili? načrtih udeležene, so to odločno odklonile.	i Nov dotok slovenskih prise-
Med tem je posebna zvezna komisija prišla do zaključ- Ijencev v Cleveland je pred 20 ka po daljši preiskavi, da osem največjih oljnih družb v leti prinesel s seboj naraščajočo ZDA med seboj sodeluje pri izkoriščanju oljnih ležišč, pri potrebo po novi slovenski šoli. __
dobavi surovega olja, pa tudi pri oskrbi tega, ko bi v smislu	Povojni priseljenci, ki so zapu-	do	od nas vsako leto	obhaja	svoj
svobodnega gospodarstva morale med seboj tekmovati. U-	stili domovino zaradi svojega	rojstni dan_	A za Megličevo	ma-
stvarile so tiho sodelovanje in si trg nekako razdelile, s tem	prepričanja in nesvobode, ki je
pa tudi nadzirajo cene.	! zavladala v Sloveniji, so čutili
Male neodvisne čistilnice in oljne družbe nimajo mož-	to> kar čuti večma slovenskih
nosti življenja in obstoja, ker so vezane za surovo olje in	hudi, da je materin jezik veli-
delno tudi za oljne produkte na vehke družbe. Tako je mo-;ka in dragocena vrednota. Pre-ralo večje število neodvisnih gasolinskih postaj zapreti in:Prioani so bili o resničnosti ustaviti prodajo, ko jim je oskrba usahnila. Zvezna vlada Slomškovih besed: “Materin je-
Piknik fjh ifMefmci Siovenskg šole iarifa ¥n@bovz@!e
CLEVELAND, O. — Kot je vakom, smatramo za soustano-bilo objavljeno včeraj na tem vitelje, pobudnike in vodnike mestu, bo prihodnjo nedeljo, 29. | slovenske šole v Collinwoodu.
Vsem smo dolžni hvalo in zahvalo.
Zlasti se bomo radi in s hvaležnostjo spomnili pri Marijinih litanijah pokojnega Zdravka Novaka in Petra Golobiča. Prosili bomo za božji blagoslov. Z radostjo bomo ugotovili, da so med nami ljudje, ki so povezani s Slovensko šolo od njenega rojstva pa do danes.
Pridite torej na piknik na Slo vensko pristavo vsi ljubitelji Slovenske šole, starši in otroci. Pridite z mislijo o njenem začetku, z mislijo o njenem živ-1 jenskem jubileju. Radost Slo-
lagfišei nalers m gnil h rajsfm ian
CLEVELAND, O. — V sredo, 18. julija 1973, so Megličeva mati obhajali svoj rojstni dan. To pač ni nič posebnega, saj vsak-
je nato odredila, da morajo vehke družbe oskrbovati neod- ie najdražja dota, ki smo visne gasolinske postaje v enakem razmerju, kot so to de-jdolbili od svojik staršev. Skrbno lale lani.	! smo ga dolžni ohraniti, lepšati
Komisija, ki je preiskovala noslovanje velikih oljnih iin SVQjim mlajšim zapustiti.” družb, je prišla do zaključka, da je te treba razplesti, ozi-! Pobudnik Slovenske šole v roma njihovo poslovanje razdeliti tako, da ne bodo imele v Collinwoodu> zdaj ze Pok°ini svojih rokah tek olja vse od njegovih ležišč pa do gasolin-j Zdravko Novak’ isto misel pre-skih postaj. Ene naj bi morda črpale olje iz tal, druge naiiprosto izraza v svojib zapiskih, bi ga čistile in tretje prodajale. Tako bi bilo tekmovanje !“Gctovo nismo L 1945 bezali od vsaj do neke mere zagotovljeno.	:doma ,zato> da bl nasi otroci P0'
Oljne družbe so v zadnjih letih razširjevale svoje obra-1 zabili sl°vensko- Starf ^ ču-te v tujini, doma pa so to opustile češ, da za to ni potrebe. Itlh dolznost. da otrokom ohra-V zadnjih lOdetih so povečale svoje zmogljivosti v čistilni-;111™0 slovenskl ;]ezik'.1Da,bl.°" cah v ZDA za le 25%, med tem ko so jih v istem razdobju troke+sami uclh’ ™ bllonitl .ca: v tujini za 137%,. Pri razvoju domačih potreb in postopa-; sa mtl sPosobnostL Mo]a misel
nja oljne industrije je nekaterim postalo jasno, da bo prišlo ^lo»lla
ustanovimo slovensko
do težav.
Pred 10 leti je bila zmogljivost oljnih čistilnic v ZDA precej nad dejansko potrebo. Tako so oljne družbe opustile načrte za gradnjo novih čistilnic in za razširitev obstoje-' v., ,.	„ ,	r, , , .* , , .
čih, dokler potrošnja ne bo porastla do take mere, da bi se 4ucltelJa Potra GolQblca ( d ] gradnja novih čistilnic izplačala. Preiskava položaja oljne tudl ze Pok°i)ne£a)’ & ^av industrije in potreb po njenih produktih je pokazala, da je bilo leta 1970 že precej jasno, da smo na poti k premajhni zmogljivosti oljnih čistilnic v ZDA.
In res, g. Zdravko Novak je pohitel. Po njegovem prizadevanju in s sodelovanjem g. nad-
Gvna in g. Rudija Kneza se je ustanovila nova slcvenslta šola v
ter in za vso Megličevo rodbino je bil letos materin, babičin in prababičin rojstni dan nekaj posebnega, ker so naša Megličeva mati dočakali 90 let.
Danes, 26. julija, pa Megličeva mati povrhu praznujejo tudi svoj god. Megličeva mati so s svojo patrono sv. Ano čisto zadovoljni, ker jih že 90 let kličejo Ana in bi se sedaj na drugo ime tudi ne bi mogli več privaditi. Megličeva mati so ponižno pobožno vedno hvaležni Bogu in svoji zavetnici sv. Ani, da so jih v težkih in nevarnih časih življenja varovali, da morejo sedaj — sicer daleč od ljubljenega rojstnega kraja — obhajati med svojimi otroci, vnuki in pravnuki 90. obletnico svojega življenja.
Megličeva mati — Ana Meglič, rojena Čagran, so bili rojeni 18. julija 1883 v Biserjanih, župnija Sv. Jurij ob Ščavnici. Dne 5. februarja 1908 se je poročila s sedaj že pokojnim Antonom Megličem, ki je bil rojen 16. januarja 1881 na Rožičkem vrhu,
__________ ___ v __	Clevelandu. 5. junija so se ime- Sv/jurij ob SčaVnici. V družini
The Oil & Gas Journal”, glasilo oljne industrije, je x1Vani sesJah z g' zuPmk°mM- je bilo 6 otrok: Marija (Bala-pred več kot dvemi leti opozoril na tako nevarnost. V u- Jagicm' In 8’ 3Um;] 36 1	žičb Roza op
žič), Roza (Jaklič), Antonija
rZDA tllavanTbldo'morT'(ovejaH	SSSnfS po-'	^
st v skladu z rastočimi potrebami, ker da bo sicer	fo- Vii° Marija- Roza’ Toaika in
pilo pomanjkanje, prava kriza”. Uvodnik pove jasno, da ]o 3 n3omagaio nai iim „ri dcma_ Anton, očeta Antona Megliča in “gradnja novih Čistilnic ni zadosti obsežna”. Opozoril je, čih naloelh in nai z niimi eovo sinova Ludvika in Franca so ko-da v letu 1973 ni predvidena gradnja niti ene nove čistilb
_	,	venska počitniška šola se je pri-
u .	u	--1SSm ca,su 80 ye:ike ol3!le c}ružbe preprečile gradnjo	čela. 29. julija 1953 je g. Zdrav-
dveii	čistilnic, ki sta bili v načrtu, češ da	nista potrebni,	ko Novak že lahko objavil v tej
Occidental Petroleum Corporation je hotela graditi veliko, I Ameriški Domovini poročilo o mo erno cistunico v Machiasportu, Me., druga naj bi zrast- geli in kako se delo v njej raz-la v Savannah, Ga. Oljne družbe so nasprotovale in trdile, vija.
ca novi čistilnici nista potrebni. Uspele so, da so bili načrti iz onih dni se nam je ohrani-za njuno gradnjo potisnjeni na stran.	j la fotografija. Slika predstavlja
vC { -‘'č 'vUike Or j ne družbe opozarjajo	javnost v ZDA,	36 otrok prvega letnika 1953/54,
jc z oljem, gasolinom in plinom,	ponujajo olje v	v sredi je g. župnik Jager in ob
, edhj - omilil! v velikih oglasih. Tako je londonski “Sun- njem učitelji: Anica Knez (ta-aY Express prinesel 2/. maja 19/3 sledeči oglas: “Name- krat Nemec), Rudi Knez, Peter stite vas centralni ogrev sedaj ... ne plačajte nič do oktob- Golobič, Marija Celestina (tara. Ko je vse rečeno in storjeno, je olje cenejše. Z Esso ste krat Kosem) in Slavko Oven. gotovi oskrbe, kjerkoli že živite.	Vse te, skupaj z Zdravkom No-
munisti ubili leta 1945.
Rojstni kraj Megličeve matere, Biserjane, je vsem starejšim Slovencem dobro znan, ker je to rojstni kraj dr. Antona Korošca. Megličeva mati so živeli čisto blizu dr. Koroščeve domačije in so bili tudi na dr. Koroščevi novi maši ali premierji, kakor so tam novo mašo imenovali. Dobro se še spominjajo, kako je dr. Korošec vsako leto na predpustni ponedeljek prihajal v svoj rojstni kraj. Tam so imeli vaško slavje. Eden od vaščanov je moral darovati “štrnjak” naj-
in končno ustrelili, Megličevo rpater so zaprli najprej v Radgoni, potem v zloglasnem komunističnem (prej nacističnem) taborišču Strnišče pri Ptuju. Dva sinova, Ludvika in Frančeka, ki sta bila vrnjena iz Vetrinja, so junija 1945 ubili komunisti. Leta 1959 so Megličeva mati prišli k svojim otrokom v Ameriko.
Dostikrat srečam še vedno živahno Megličevo mater. Leta se ji sicer poznajo, berejo pa še brez očal. Kolikokrat si pri tem mislim, kakšne, veličine so rojene v teh naših preprostih kmečkih materah. V njih značaju je obsežena vsa slovenska duša, v njih potezah se odraža slovenska trdoživost, tisočletne vihre preko slovenske zemlje niso mogle uničiti tega naroda. Naše matere so tako vzgojile svoje o-iroke, da so v slovenskem narodu za vsako dobo izšli zreli slovenski možje.
Mati, kadar se srečamo, se drug drugemu ne klanjamo,
par zadnjih tednov drobnarijo, ki služi za poprav-je bil narod v Prlekiji in na Go-|Vse od Binkošti sem, je šlo več Ijanje tega in onega v stanova-ričkem v Slovenskih goricah, j r0jakov na počitnice v razne njih in zunaj. Pravil mi je ze.o Ta narod je živel več kot tisoč , bližnje in oddaljene kraje. Več čudne reči. Kar neverjetno let v neposredni soseščini z tudi čez morje v stari kraj obi- rni je zdelo. Če je res tako, ka-Nemci, Avstrijci in tudi z Mad-; skat sorodnike itd. Skoro vsak kor mi je pravil? Štirikrat že so žari, a vendar skoraj nikdo niti %ad vidi tudi rodni kraj, kjer se v nočeh ‘obiskali’ njegovo trgo-ni znal in ne razumel nemško, je rodil... In Slovenci, ki smo vino taki, ki radi v temnih ko Med zadnjo vojno niso klonili se tam rodili v lepih slovenskih čeh “obiskujejo” kake lokale ali Nemcem, komunizem so spozna-j krajih, so nam tesno pri srcu trgovine in po njih pregleduje-li po ljudeh, ki so ga ljudstvu’in jih pozabiti ne moremo. jo in presojajo, kaj bi bilo naj-z revolverji vsiljevali. Sin Lud-J Ra druge naše slovenske za- boljše, da bi šlo z njimi ob takih vik in Tonek sta se med prvimi; deve tu, v starem kraju in dru- “obiskih”. In včasih gre kar na Štajerskem priključila aktiv-^£od> kJer se P0jav^jaj°; gledamo precej z njimi . . Oblasti in 5° nemu četniškemu odporu proti'!seveda starejši po svoje, novejši dišča pa zgleda, da take °b-Nemcem, ki so ga pozneje tudii3n mlajši po svoje. Akcija vsake skovalce” ne znajo, kakor je P° komunisti brezobzirno hoteli u-'zadeve 3ma nekaj nekih politic- trebno, da bi jih in dokler j b ničiti. Kljub preganjanju pod!nih zeiia- Te vodijo m nekako ne bodo “zdravili” prav, bo sl0 Nemci so 7. maja 1945 komuni- navdušujejo delovanja za nje. kakor gre v takih ozirih. Takih sti zaprli 64-letnega očeta Meg- So P^ave in pomenljive za seda- slUlčajev bo vež m več. Čas je,
lič Antona, ga silovito pretepali 113os^ in odomoA to ie da bi oblasti in tisti, ki jim ie
- kaj drugega. To bo povedala poverjena ta dolžnost, odprli bodočnost. Za nas starejše, Ko bolj svo.e 0v. stojimo z eno nogo še na eni
strani sveta 'in sapa življenja * O NEZAPOSLENOSTI se v nas lahko že jutri odnese čez teh toplih julijskih dnevih in prag tega sveta — ni toliko važ- tednih ne pritožujejo preveč, no kakor za sedanje mlajše in Kaj naj bi kdo v takih dnevih bodoče rodove, ki bodo pluli in misiji na deia in razne opravke, orali čez te sitnosti, mogoče še ko je. pa prijetnejše počivati ^ veliko težje, kako smo mi v na-^ senci pod košatimi javorji in t° šib časih.	; pob p0 parkih... Pa tudi tisb*
Mi starejši in naši predniki kateri so na brezposelnih podp°' smo zaupali in verjeli raznim : rab) se jjm ne godi preslabo. Ta-obljubam italijanskim, nemškim ki si misli j n, naj delajo tisti, ki in še drugim, ki so jih nam da-!	da brez deia se ne da
j ali, to predstavnikom vseh po- živeti_ Mi pa vem0 druga00-klicev in stanov, izvajali pa ob- namre5; da se d£b sam0 znati j ° ljub niso nikdar dolgo, niti se treba pa gre Zgleda, da no teh jih držali. To so stare zadeve,1	Sg mnogi ravnajo in z
ki nam prihajajo v spomin m njimi kar dobro žive; vsaj žulja-nas opozarjajo koliko je za ver-j yih rok nim Tako se vrti to jeti raznim obljubam m od njih!	in se b dokier bo
pričakovati dobrega za nas na-1 rod. Verjamem, da novejšim in mlajšim to naše gledanje in sta-,	- „ A
liže e in sedanje zadeve težko ra-1 trgovskega prometa so zadnj6 zumeti, ker vsega tega, kar smo! dneve prerokovali in napovedo mi doživljali pri vsem tem in ta-j vali, da bo boljši. Napoveduj0
„---- — .......—j---, t kih akcijah in zadevah, oni niso jo večji izvoz naših izdelkov 10
vendar, spoštovana Megličeva j bili zraven. In kar kdo sam ne ’ blaga v inozemstvo. Od lanske mati, verujte, da Vas zelo, zelo' doizj.vlja, mu tisto ni vse tako ga leta, od junija pa do konca
spoštujemo, ker v Vas vidimo j zivo znamo'kakor onim, ki so letošnjega junija je izvoz znas^
podobo naše slovenske matere, j akcjje jn zadeve doživljali nekako okrog 10 bilijonov in P0”
Vsi prijatelji se z Vašo družino' in za nje deiaii. To pove kdor dolarjev. Od zdaj do prihodnje-
veselimo, da ste še kar pri do-%oče in more razumeti! da vsak ga junija pa pravijo, da bo V-
brem zdravju dočakali 90 let in	,	• voz narastel za najmanj do o u
y	U.v	razume najbolje, kar v svojem	,	J m	ka-
ste nam mlajšim se vedno trden	lijone od lanskega. Tako cta ^
tako šlo, dokler bo šlo ..
— Glede gospodarskega
in
, .	,	, času doživlja,
vzgled neuklonljive slovenske ^	NA.gFM “VET TKEM
volje, ki nam nenehno sveti kot	^ ^A b VELIKE
jasna luč v lepšo slovensko bo- BAB3LONU” ob južnem koncu dočnost	Michiganskega jezera, kako ss
■c T7 v. .	,.v	vrti vse in okrog njega po Cook
Bog Vas živi, Megličeva mati! ,	. T-	+°ka ve]ika
v i i * • 1 i	-i Oivid | U .	1 IStim, Jvl Tdivd vGillvd
brecno obhajajte danes svoj god (i „	.	, . , ...
.	. '	.. J ^ i vas s tolikimi vratmi, vhodi m
sv. Ane m obenem tudi svoj roi -!. ,	,. .	, . . .	..... ....
...	. ,	v , V .izhodi m s takimi velikimi hisa-
stm dan, kakor smo pac bili do-1 . ,	, .	-	. ,
. . , ..	1 mi do sto m vec nadstropij m z
ma navajeni obhajati svoj god. I , v ,	. .	%
Vec kot 40 potomcev je sedaj •	•	. , , . f
,	. ,	.	,	- ja, v katerih eni sami taki nebo-
narasla tukaj v Ameriki Vaša
tični stavbi stanuje in biva več,
kakor jih je bivalo pred par leti
v vsej beli Ljubljani in njeni o-
kolici, zgleda da ta velikost te
n/r ,.	, v , ,	. velike vasi zelo ugaja. Menda
Mati, ostanite se dolgo med. ,	° v, . ,
irnil	53	zato, ce taki, mirni postenjako-
viči” obiščejo kake urade in v
njih blagajne in iz njih odneso
rodbina in ob Vaši 90-letnici vsi1 s spoštovanjem gledajo na vrh svojega izvora — k Megličevi materi.
nami!
Jože Melaher
ski-
in
žejo razne pogodbe z inozem mi odjemalci naših izdelkov blaga. Če bo tako, kar Bog d‘d' da bi bilo, bo malo več dela zaposlitve.
Tako se vrti, govori in e11-1’' tod okrog nas. Naj bo dovolj ° vsem za enkrat, pa še drug1-kaj.
R.
MODRI REKI
Benetke se branijo golobov
Nevernik je, kdor gre v Pr° cesiji prosit za dež, pa ne vzaU10 seboj dežnika (Anton Čehov)-❖
Tisti, ki ga služba oblači, Pra
■kaj takega, kar se rado njihovih j ^ ^ ^ in vedri v slu
Žbi
rok “prime”, lahko s to “prtlja-
(Linchtenberg).
r OZ'
Kaj je najpotrebnejše,
namo šele,
1 potrebno (Gustav Knuth).
❖
Mišljenje je ena zadnjih P11^ stolovščin, ki nam še ostane tej zemlji. (Thornton Wild01^'
go” smuknejo skozi ena ali dru-Ob preselitvi prvih 10,000 iz- ga vrata, skozi eno ali drugo o-med 300,000 golobov, kolikor jih kno in po železnih lestvah doli' "v",	,	,	-	"	' „ ne-
je v Benetkah, je prišlo do spo- na tla in potem v tuji svet. ČejKam° Sele’ K° odvrzemo ra med oblastmi in ljubitelji jih pa kdo pri takem poslu za-teh ptičev, ki onečejajo zgodo- loti, pa imajo vse vrste izkazni-vinske spomenike.	| Ce, da so čistilci oken in lin ta-
Zagovorniki golobov izjavlja- kih nebotičniikov in za dokaz jo, da so spomeniki izpostavijo-1 imajo še celo neka spričevala, ni ptičjim iztrebkom že 800 let,! da so res poklicni delavci za ta-vendar so bili bistveno poškodo« j ka opravila. In ko komu vse to vani šele v zadnjih dveh deset-^ pokažejo in pod nos pomole, jih
ietjih, in sicer predvsem zaradi' pozdravi: Vse prav, le tako na-1 kaJ imaToTamesto'31^^ Prsih odpadnih snovi iz industrije. prej!	j (Jean Rostand)
Tovarniški dim je po njihovih! Morda bo kdo rekel: Možiček,1 izjavah bolj škodljiv kakor go- ti se po preobčutljivo šališ. Za lobji iztrebki na spomenikih in nekatere morda res. Ampak vse
nosij0 dob1'0
biti nezaupljiv, kajti ne ve se’
Nasproti ljudem, ki svoje srce na jeziku, je
pročeljih starih stavb.
zgleda, da so mnogi dogodki ta- Porter).
Kritika učinkuje najbolje, je zavita v pravičnost (Jer001
neki večji postaji, izstopim, grem
Lojz,
e Gosar:
MOJI DOŽIVLJAJI
PM S - VOJNE
Ko
dol in
smo lezli po skalah navz-
^ C6sto in
Jrw
na nas. Prišedši smo prečkali železnico se približali Italija-komaj 10 metrov. Oni
Ko so častniki rekli, da bomo do-
,	- prožili kamenje, ni nobe- bili vojno sodišče čez nekaj dni,
7 speljal
Hn0,
v je
'dajo
•ta
^ga
llas bili lahko pobili z mitra-01h, ki so ga imeli postavlje-
na
na nesti. Tisti Lj ubij an-Andlovšek ukaže, naj pri-^avimo bombe
Vetje: ena, dve, tri, vržemo na
in naj jih na
soVr - I “na’ dve’
j azirika, jaz pa rečem: “Kdor
^ ° vrgel prvi, jo bo dobil od
1:6 Nobeden ie ni vrgel in
j - > j.Muueuen je ni vrgel Italijani niso nič streljali l nas, ko smo se začeli umi-“l' Lezli smo po tistih skalah ai in ko smo prišli nekako do kat°V^Ce I)0tL sm0 P°eivali. Ne-S° Predli vse tri porcije, p Pa samo eno. Nato vpraša ^Poročnik, kaj naj javi ko-V6jnc*i. ker nismo izvršili po-Jaz sem mu rekel: “Saj 1^S Papir, pa nariši skico pri-iih^0 ^0IiK° nad cesto bo. Naj Izstreljujejo s topovi, potem Pa mi šli.”
Vijo° Pridemo nazaj, nas posta-^vZa neki rob in nam strogo Zei°> da gremo še enkrat v
Sad
bilo izdano povelje, naj nam vse nazaj.
Ves srečen se opašem, si oprtam torbo in nahrbtnik, nasadim nož na puško in jo mahnem za kolodvor in v mesto. Tam sem ga precej potegnil, si kupil tri zelenke vina in dve buteljki konjaka. Dobil sem tudi pečeno gos in hlebec kruha ter precej tobaka.
Ko pridem nazaj na kolodvor, ni bilo tam več nobenega naših. Vojaška žandarmerija me ustavi in vpraša, kaj delam tu. “Nem tudum” (ne razumem), odgovorim. Nato me ženeta k postaje načelniku. Ta me vpraša po nemško, če sem Slovenec. Pravi, da se je drugi bataljon 27. domobranskega polka pred pol ure odpeljal naprej in mi da karto za brzi vlak, ki je pribrenčal že čez deset minut. Stopim noter in že oddrči dalje. Ko ustavi na
na peron in si privoščim čašo piva. Pivo na konjak mi je precej stopilo v glavo. Okajen se šetam po peronu, ko pridrvi vlak in obstane. Prvi je izstopil major, stopil k meni in me vprašal, kdo sem. Povem mu, da sem iz osme čete drugega bataljona. Takrat se pa zadere: -‘Herr Oberleuitnant!”. Nadporočnik me pogleda in zarenči: “Marš v vagon!”. Potuhnjeno se majam, fantje se mi pa smejejo. Ko se začne vlak premikati, skoči nadporočnik v ragon in me vpraša, če mi ni nič za življenje. Odgovoril sem mu, da mi je, zato sem ostal zadaj. Nato reče, da sem pijan, jaz pa, če bi bil tudi on rad, naj pije in mu ponudim steklenico. “Hvala”, reče, pil pa ni.
Nismo se vozili več dolgo, ko vlak ustavi, mi pa naprej peš. Ker niso nič vedeli, kje je fronta, nam ukažejo na lepem travniku postaviti šotore. Jaz in še en tovariš si zaželiva mleka in jajc, pa greva malo vstran k neki bajti in vprašava žensko j za jajca, pa nama da precej neolikan odgovor; enako tudi, ko jo vprašava za mleko.
(Dalje prihodnjič)

g°Vo ^i smo pa enoglasno od-
lukg
Če smo za pobiti, nas dajte, da bodo imele
!!
Kt„
ta’
ftiir, ko nas bodo kav-
bi ^ 'So naredili pregled, da evvi^li do zavezniškega zem-1 a- Najprej za bombe. “Te
In sredi skalovja odložili”
CHRISTMAS IH JULY SALE
After 37 years we are closing our doors for good and everything must be sold to the bare walls from 32 to 50% off Big selection of Christmas toys and decorations up to 50% off.
SMS DISCOUNT STORE
6812 St. Clair Ave.
(145)

Brooklynski most star 90 let
Brooklyn Bridge, prvi veliki viseči most, ki so ga imenovali osmo čudo sveta, praznuje svojo devetdesetletnico. Načrte zanj je naredil iz Nemčije priseljeni inženir Johann Augustus Roeb-ling, z gradnjo so pa začeli 1. 1869. Pri gradnji mostu je padel inženirju hlod na nogo in mu jo zmečkal. Morali so mu jo odrezati, vendar je pozneje umrl zaradi zastrupljenja. Delo je
končal njegov sin Washington Augustus pred 90 leti.
Roebling je prišel na misel o visečem mostu, ko je videl majhen viseči mostiček pri Bambergu v Nemčiji, a je namesto težkih verig, ki so nudile malo nosilnosti, uporabil lažje jeklene vrvi. Te je preizkusil najprej pri nekem vodovodu, ki je bil speljan preko reke Ohio. Najprej je naredil načrt za viseči

FOR SALE
%
• Hardware Store and Merchandise Must sell at a big sacrifice. Complete stock. — Established 37 years. Make a reasonable offer.
SMS DISCOUNT STORE
6812 St. Clair Ave.
361-1635
(145)

most čez Niagaro, ki so ga pa razvpili za sanjarijo. Kljub temu je Roebling nadaljeval z delom in 1. 1855 izročil most čez1 Niagaro prometu. To ga je opogumilo, da se je resno lotil načrta svojih sanj: zvezati Man-hatan in Brooklyn z visečim mostom.
Inženir Roebling je bil eden izmed mnogih Nemcev, ki so se 1. 1833 po ponesrečenem poskusu ustanoviti republiko (Ham-bacher Pest), zaradi Meternicho-vega preganjanja preselili preko morja z namenom, da bi v praznih prerijah srednjega za-pada ustanovili neodvisne nemške države z rahlo povezavo z Washingtonom, ki naj bi bile odskočna deska za revolucijo v, lotu. Nemčiji. Ti načrti se seveda J niso uresničili in Nemci so se porazgubili po vsej Ameriki.
MALI OGLASI

Js
r
aabc
se '0°]e?
‘Tudi” Zakaj? “Da njimi ponesrečili”.
StHo -U re2erve porcije? “Snedli Žepi^”- Nazadnje pregled po Ko so dobili pri meni t)ec I®vid, je bilo preiskave ko-oj)a fobrali so nam puške in Že}; ace> drugo pa pustili, k,- Slil°
nimimimimiimmimmmmmmiimmmmmiiiuiiimimiumimmiiimmimiC:
JOS. ŽELE IN SINOVI
Beza nekim robom in ča-Rekli
so, pj^daljnjih naredb.
pridemo pred vojno
% i)ridemo
^ stl , ‘Ion prej smo zvedeli,
hn0 a dva častnika ušla k Itali-r ' To sta bila major Pivk
k bi^e^an' Stane Vidmar, oba
Wubh-
S •

Na RUSKO FRONTO
tisti
Oikati
večer so začeli naš
žel
sPet
nazaj; so rekli, da
ves
^očno napada in da bo
t>o.
To
Polk nazaj na rusko fron-
wtj, , je res zgodilo. Hitro u eHjo, kar je bilo potrebno,
bijj Pomniki pa nismo nič do-Hh, 20r°ženi
^ vagonu. Hi pešti
smo se vozili v Namesto v smo se ustavili na
So i?°S^aih ki je imela podo-
iiv,
Sjor 6 kot Temešvar. Tam je
6502
POGREBNI ST. CLAIR AVENUE
ZAVOD
Tel.: 361-0583
URAD
=	COLLINWOODSKI
E 452 E. 152nd STREET	Tel.: 481-3118
5 Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago S	Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
'niiiMiiimiiiiiiiimmmmiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiimimimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimif

o n ukazal naložiti, %P°trebno ^ taJ11 ie Pa sklical
H*. .Hover
kar je za ves bataljon, častnike nas osumljenice ali
H. pa v zbor kakih 10 me-
‘ov
i^j pPr°^’ tako da smo slišali, 4 6as ^°re- Major je rekel, da abko oddal vojnemu so-j.Pa tega noče; če pa čast-2ahtevajo, bo to storil.
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
431-0628
6117 St. Clair Avenue
L
h^^VOLJSTVO — Melissa Proctor se v plavalnem bazenu šole v Altanti, Ga., prav do-P°čutit kot kaže njen zadovoljni obraz.
EUCLID POULTRY
V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite!
HOWARD BAKER
549 East 185 Street, Euclid	531-8187
Hiša naprodaj
Enodružinska, 6 sob, dvojni lot, na novo dekorirana, $13,000. Kličite 681-1721
-(143)
EUCLID — ZIDAN DUPLEX
6-6 - tri spalnice, IVz kopalnice in klet.
WESTPORT AVE. — EUCLID
blizu E. 200 St. z aluminijam o-bit ranč., tri spalnice, soba za televizijo, velika kuhinja, polna klet, dvojna garaža. Cenjena za hitro prodajo. $24,900.
MENTOR
split level z aluminijam obita, tri spalnice, dve kopalnice, priklonjena garaža, na velikem
CTr m
GSociety'J
ONE FAIRLANE DRIVE
JOLIET, !L 60434
Since 1914 ...
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1. Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood.
Scholarships for young women aspiring to become nuns. Additional scholarships for needy boys and girls.
Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
Bowling, basketball and little league baseball.
Social activities.
Participating in the Catholic Communications Foundation.
5.
6.
7.
Družba
sv. Družine
Officer*
President .................... Joseph J. Konrad
First Vice-President ......... Ronald Zefran
Second Vice-President ........ Anna Jerisha
Secretary .................... Robert Kochevar
Treasurer .................... Anton J. Smrekar
Recording Secretary .......... Joseph L. Drašler
First Trustee................. Joseph Šinkovec
Second Trustee ............... Matthew Kochevar
Third Trustee ................ Anthony Tomazin
First Judicial ............... Mary Riola
Second Judicial ............. John Kovas
Third Judicial................ Frank Toplak
Social Director ............. Nancy Owen
Spiritual Director .......... Rev. Aloysius Madic, O.F.M.
Medical Advisor............... Joseph A. Zalar, M.D.
CE SE SELITE
.izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA 6117 St. Clair Ave-
DOMOVINA
Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
ZA SMEH
V ŠOLI
Profesor: “No, Cmok, kaj znate povedati o Hmerju?” Cmok: “Hvala Bogu, nič bega, gospod profesor.”
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
fL Jeric Furnace Go.
INŠTALIRA NAPRAVE ZA OGREV IN HLAJENJE STANOVANJ in TRGOVSKIH PROSTOROV, VODNE GRELCE, STREŠNE ŽLEBOVE IN STREHE, OGREV SKOZI STENE. Licensed, bonded & insured
Kličite 656-3608
NOVI DOMOVI
Odprto od 6. do 9. ure zvečer. Russell ave. blizu 800 E. 250 St. različni modeli, ranči, split levels, Colonials. All improvements in and paid.
UPSON REALTY 499 E. 260 St.	RE 1-1070
Odprto od 9. do 9. ure zvečer
(142)
22070 Miller ave.
blizu E. 222 St. v S v. Kristini fari, osem letni zidan bungalow, velik, karpetirano, zavese, humidifier, air conditioner, 2% garaže, zagrajeno, sodded lawn, sadje, drevesa. Kličite 261-5298 ali ! 531-7882.
(145)
V najem
Oddamo 4 sobe in kopalnico, plinsko ogrevanje, zgoraj na 6013 Bonna Ave. Vprašajte za-j daj, zgoraj, na 6011 Bonna Ave., ! ali kličite 881-7122.
I	(148)
MALI OGLASI
Zaradi selitve
se pri Kozjekovih na Slovenski Pristavi razproda gospodinjske stvari. Tudi dva lota naprodaj. Kdor se zanima naj kliče 466-2979.
(143)
KADAR KUPUJETE
ali prodajate hišo ali trgovino ali posestvo, lot ali farmo, za dobro postrežbo kličite staro, zanesljivo tvrdko, če imate stanovanje za oddati, imamo ljudi ki so interesirani. Če živite ven iz mesta ali države in lastujete posestvo v Clevelandu. Vam tudi oskrbujemo Vašo posestvo. Osebna postrežba. Kličite KNIFIC REALTY 820 E. 185 St.	481-9980
(26 jul,3 avg)
Help Wanted — Female
Help wanted
Cleaning woman for pleasant home, one day weekly, references required. 531-6578.
-042)
Žena dobi delo
V restavraciji, da bi stregla gostom in prejemala telefonska naročila. Znanje slov. in angleščine. Kličite podnevi 481-6033. Po 4. uri BR 1-6350.
-(146)
CLEANING WOMAN
To work 4 hrs. a day, three days a week, cleaning factory office etc. Off E. 70 & St. Clair.
Call 361-6264
(144)
Help Wanted Male or Female
Hiše naprodaj
2-družinska, 5-5, v fari Marije Vnebovzete. $19,900.
Pri E. 185 St., Colonial hiša, 3 spalnice.
Kličite
BOB ANDERSON REALTY Vprašajte za Ančko — 261-3200
(143)
Barvam
Zunaj in znotraj Ugodna cena Kličite vsak čas 361-9608
-(143)
V najem
3 na novo dekorirane, neopremljene sobe za 1 ali 2 odrasli osebi. Vprašajte na 1176 E. 61 St., spodaj, spredaj.
Kličite 475-2644
(143)
Help Wanted First shift
Light assembly operation Call 696-2220
AMERICAN INDUSTRIAL SAFETY EQUIPMENT 3500 Lakeside Ave. Cleveland 44114
(x)
Male Help Wanted
Gradbeni delavci
Izkušeni v gradnji kanalov in drugega dela pod zemljo, najmanj 3 leta izkušnje. Dobra plača in obrobne koristi. Javite se prosim na: Box 123, American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103.
(x)
Lastnik prodaja
Hišo, v E. 185 St., okolici, zidana, za eno družino, blizu šol, bus in trgovin. Kličite od 3. do 7:30 zvečer 486-6540.
(149)
Delo na strojih “Drill Pi-ess”
Tovarniška izkušnja priporočljiva
RISHER IN KOMPANIJA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351
(145)
HELP WANTED.
General Office Work
Typing, knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628
(x)


IŠČEMO URADNIŠKO MOČ
Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio 44103
431-0628
RAZPOROKA
ROMAN
Spisal PAVEL BOURGET — Prevedel A. KALAN


Spominjamo se še, da se je Mme Dar-ras opravičevala pri očetu Eu-vrardu, da je povod za razpo-roko dal o.n in da se je tudi on prvi zopet oženil. Njegova druga žena je; umrla, in odkar je bil vdovec, se je vedno bolj izgubljal in aaradi teh nerodnosti si je mislil a Gabrielle, da ima pravico prepovedati Lucienu hoditi k nje'rnu. Otrok je večkrat naletel, na očeta omamljenega od pij ače in v slabi druščini. Chanobault se ni dalje menil za to ; od tedaj niso Dar-rasovi nič vedeli o njem, razven kar so zvecieli po drugih; včasih kako besedo od svojega strica, starega generala de Jardes, ki je bil na strani Gabrielle in je tudi ž njo občeval, ko se je zopet poročila; .ali pa kedaj iz kakega lista, kadiEir so se ustavili v Niz-zi, v Anc-des-Bains. Chambault je podedmval po nekem stricu novo dediščino, ko je prvo že do cela pognal in je bil vkljub temu, da je' bil že blizo 60 let, vendar v Parizu znan kot veseljak. Lucien g'a je obiskaval ob novem letu; včasih ga je dobil doma, včasiii ne. Vselej pa, ali je videl to žalostno podobo ali ne, je prinesel podrobnejših poročil o njegovem stanovanju, ali je v Parizu ali ga ni, o njegovih neumnostdh, ki so bile tem bol] zoperne, ‘kolikor bolj se je staral. Vsaka taka podrobnost je zadela Alberta v srce, kjer nosimo živo podobo svojih pravih sovražnikov; to niso oni sovražniki, proti katerim se nam treba boriti, ki nam skušajo škodovati in jim mi vračamo nemilo za ne-drago; no to so oni sovražniki, ki nami provzročajo neznosno trpljenje že s tem, da. žive, s katerim pa nismo v nobeni osebni zvezk Kolikrat je na priliko, odkar je C hambanlt stanoval na trgu Fran.cois-L ukazal Darras vozniku, kndar bi slučajno moral po tej .poti, da naj zavije po drugi cesti, ’ dasi je bilo naravno voziti po t(ij poti. Drugič pa si je očital, da, se v svoji slabosti umika pre d/ to hišo, zato pa je nalašč obrnil v to ulico na mali trg, da si g gleda to hišo s tremi nadstropji in z majhnim ograjenim vrton i. Vhod v hišo je bil iz rue Jeian-Goujon. Darrasu je bilo znano, da Chambault stanuje v p rit ličju. Begala in mučila ga j) e misel na tega človeka, čegar j;e: bila njegova žena, ko je bila. še dekle; o njem si je toliko podob ohranil v svojem spominu in on si je vkljub vsemu do Luciena ohranil svoje pravieo kot oče. On je poznal Chambiaulta samo po fotografiji, in žabo si je sedaj vstvarjal o njem pravo podobo. Ako se je kedo bližal tej hiši, že se je prestrašil. Potem pa zmaje z ramami:, kakor bi se sramoval te nezdrave strahopetnosti. Toda v srcu je rana krvavela naprej, pregloboka je bila, da bi jo bil mogel čas zaceliti, čutil je, da se mu na novo odpira, ko je stopil z voza pred okni, za katerimi, akq je notar prav vedel, baje umira rabelj mladosti njegove Gabrielle. Toda vsaj tudi smrt ne zabrani, da je bil on njen prvi mož. Ta neozdravljiva ljubosumnost, zaradi katere je Darras mnogo pretrpel, ga muči tudi sedaj vkljub nujnim poslom, vendar ga ne zadrži na njegovem potu k hišniku. Z močnim glasom vpraša, če je M. de Chambault doma, kakor da bi prav nič ne vedel o nevarni bolezni, dasi bi bil to lahko spoznal že iz tega, da je bilo pred hišo nastlane polno slame, dž niso vozovi preveč ropotali mimo hiše.
u “Gospod grof je doma,” odgo-
vori hišnik, “toda gotovo ne bo vsprejel gospoda, ker je že dalje časa bolehen in se mu je to noč silno shujšala bolezen.”
slugo,” reče Darras. Dejstvo, da tudi hišniku niso dali nobenega navodila, kaže, kako je bilo vse zbegano, kar se rado zgodi, ako se bolniku bolezen nenadoma shujša. Dasi je Darras povzel že iz besedi M. Mounier-a, da je bolniku res hudo, vendar je bil sedaj uverjen, da mu je veliko huje, kakor je on mislil. Ali je še sploh čas, da obišče Cham-baulta in ali je bolnik še toliko pri močeh, da bo mogel slediti razgovoru, ki potrebuje jasnega razuma in odločne volje? Temu vprašanju si Darras ni mogel ubraniti, ko zagleda pred seboj
pret. Tembolj mora pritiskati,1 in nravnosti onega, od čegar je ako sploh mogoče, da se prekliče | morda odvisna prihodnost nje-pisano dovoljenje za poroko.! gove družine, ki pa je že v pre-Ako je Lucien tudi že dal nabiti | teklosti toliko trpela zaradi nje-pri županskem uradu svoj prvi1 ga. In vendar je bili to le na-oklic, kar pa je Darras pozabil | vadna predsoba bogatega sam-poizvedeti, se poroka vendar, ca, katera je kazala razkošnost more vršiti šele čez enajst ali | človeka, ki je vžival življenje, dvanajst dni. V tem času pa se; Toda ti sledovi človeka-lahko-očetu bolezen lahko shujša. Dar- j živca so bili skrajno zoperni ras pomiri služabnika z opombo,; Darrasu, v katerem je bilo veda ga je poslal notar M. Mou-1 dno nekaj puritanca. Ob vratih nier zaradi neke zelo važne za-. sta po obeh straneh viseli po-deve, zato sluga vzame njegovo dobi z nagimi slikami, ki sta se vizitko in jo nese v stanovanje, razmnoževali v nasproti obeše-Pet minut je moral čakati na nih ogledalih. Po stenah je bilo odgovor in ti trenotki so bili polno programov za razne sport-
“Vendar moram vse eno v nje- 'vsega zbeganega slugo, ki mu je j zanj zelo dolgi. Povsod po sobi ne in druge slovesnosti in sicer govo stanovanje, da govorim s prišel na njegovo zvonenje od- so se kazala znamenja o značaju v tako krasnih okvirjih, kakor
da bi ta vabila za razne veselice bogata po slikah predstavljala sploh nekaj spomina vrednega. Angleške slike predstavljajoče razno športno tekmovanje šo se vrstile z velikimi fotografijami čudno napravljenih dam, ena je bila celo s podpisom, o katerih značaju pač ne more biti nobenega dvoma. Zbirka lepih pušk je spominjala na lovca, zbirka krasnih palic pa na pustolovca. Na mizi je bilo nagromadenih veliko vizitnic; Darras vzame v roke kar slučajno dve, tri, ena je bila od neke dame s ceste in bilo je zapisano: “Zvečer na večerjo!” Darrasu je bilo znano, kako je Chambault živel, zakaj
ga je torej to naPolnll° f nostjo, ko je gledal	tlJ
te ne ravno posebne d	\
vendar tudi ne ^ove^a*°zato zuzdane navade? Ven ar .h ni bilo več časa, ker je P
slu§a:
Gospod grof M vsp^lo
lol
določil, da je pri njem-
LrUbpUU gl CLL	—
gospoda, pa mu je se al ot slabo in oseba, ki jo. la ^ je
temu odločno uprla.” .j s “Morda bi pa lahko g°va; je. sinom M. de ChambauL a- ^ j če Darras, hoteč zve^e..11’ rol;'| nima Lucien pri tem sv0P
(Dalje prihodnjič) Oglašajte v “Amer. Do*11
i/
FIVE WAYS
TO MAKE YOUR MONEY MAKE MORE MONEY.
M VI Hi POTREBUJETE $1,000 U ZAČETEK
$500 je dovolj. To je vse, kar je potrebno za odprtje štirih od petih hranilnih računov v Society. Petega lahko začnete z enim samim dolarjem I Od svojih hranilnih vlog dobite lahko obresti cd 5% do 0.5%. Nobena banka ne sme plačati višjih. Če držite $500 na kateremkoli hranilnem računu v Society, imate brezplačen čekovni račun. Izberite
hranilni račun, ki Vam najbolj odgovarja, potem pa obiščite enega od naših 26 udobnih uradov. Če ne morete storiti tega med tednom, si zapomnite, da so naši sosedski uradi odprti v sobotah od 9.30 dopoldne do 12.30 popoldne. Vloge so zavarovane do $20,000; vloge moža in žene je možno zavarovati do $100,000.
Interest
Rate
Minimum
Deposit
Interest is Payable On Deposits Of:
$5000	Less Than
Or More	$5000
Withdrawals Can Be Made:
Hitei	2Vz to 4 Year Savings Certificates	6/2%	$5©§	Monthly*	Quarterly* Semi-Annual Annual	At Maturity j
Twos	1 to 21/2 Year Savings Certificates (Up to, but not including 2’/2 years.)	6%		Monthly*	Quarterly* Semi-Annual Annual	At Maturity
Threes	3, 6 and 9 Month Savings Certificates		*5©©'	Monthly*	Quarterly*	At Maturity
Fours /	Bonus Passbooks	B'AX	*50©	Monthly	Quarterly	During first 19 days of March, June,,Sept. and Dec. if funds have been on deposit for at least 90 days.
Fives	Regular Savings Accounts (Ratroactivt to July 1, 1973.)	S%	Interest Paid On $1.00 Or More	Quarterly	Quarterly	Anytime
life ne stari veš za varčevanje denarja,
* Interest checks can be mailed to you or deposited in a Regular Savings Account, Bonus Passbook Account or Society Checking Account.
Discover EiiJCtSčitt
^NATIONAL**
BANK0F CLEVELAND
►j&ridy
CORPORATION BANK
Society Corporation assets exceed 1.5 billion dollars
MEMBER F.D.I.C.