149. številka Ljubljana, v četrtek 2. julija 1903 XXXVI. leto. Izhaja vsak dao zvečer, izlmSi ; nedelje m prazniki .ter velja po poitl prejemali aa avatro-ograka dežele za vsefcleto 216 K, aa pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec S K 30 h. Za Ljubljano a pošiljanjem ia dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K Kdor hodi sam ponj, velja aa celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tujo dožola toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo bre« istodobne vpoanjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačajo oe od peterootopne petit-vrste po 12 ta, Če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Če se dvakrat, in po 8 h, če trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In uprovnlitvo jo na Kongresnem trga fit. 12. — Upravnistva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v arednifitvo jo fm Vegove alico ftt. 2, vhod v apravnifitvo pa a Kongresnega trga fit. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85. Husova slavnost. V češkem časopisju so utihnili glasovi o aferi Rectus Kohn. Razna domača, notranje politična in kulturna vprašanja so potisnila v ozadje razne članke z naslovi: »Kaj 3e godi v nadškofiji olomuški?« — »Inkvizicija nadškofa Kohnaa itd. itd. Da, bili so to drastični slučaji cerkvenega absolutizma, ki so živo spominjali na srednjeveški rimski ti-ranizem in avtoriteto, — in ni čuda, da je ostro napadalo vse napredno č*s?pisje, a v strahu kritizovato celo klerikalno časopisje te izbruhe samozavestne vsemogočnosti. Za širšo javnost je stvar malo ne končana, za nadškofa baje tudi, in 5:cjr ugodno, kar je dosti značilno. Rim pošlje nadškofa in zapove svo-im vernim, brezpogojno se pokoriti vkdiki; ruski absolutizem je malenkost proti temu. Kje je ljudska volja ? Za omenjeni slučaj duševnega in laičnega nasilja dobi češka javnost • ilnega zadoščenja v velikanski siavnosti 5. in 6. julija, ko se položi temeljni kamen spomeniku mojstru anu Husu, češkemu reformatorju, ki e prvi razbil poniževalne okove av-oritete, ki je moral umreti za svoje prepričanje, za svoje delo, za svobodo m za napredek. Cehi imajo za seboj slavno zgo dovino. Češka zemlja je bila za vladanja Pfemvslidov in Luxeni>uržanov Bred išče srednjeevropske kulture. V 15 a letju začenja reformacija, kateri Bitdi za Čthe pretragična bitka na B Gori leta 1620, kjer se skoplje i^ruD češke svobode in slave Čebom večia in najsvetejša zgodovinska p joda čas reformacije, saj je ž njo t zko spojena oseba velikega Jana . Dan njegove mučeniške smrti e je praznoval kalendarno ne le na .ero, ampak v ceii srednji Evropi, Kajti povsod so videli v Husu svetega moža. Njegovo čisto življenje in mu-teniška smrt za sveto stvar, to so biie Čednosti, ki so ostale prvim po-»mcem tako živo v spominu, da so ga slavili in častili kot svojega narodnega svetnika. Ali kmalu je prišla protireforma-cija in doba jezuitov — in čisto naravno je, da so ti zatrli in uničili vse, kar je spominjalo na delo silne individualitete. Trda roka nezmotljivega absolutizma je neizprosno potlačila vsakega, ki bi si bil upal uporabljati 7. božji dar, t. j. razum in bi bil samostojno mislil. Moral je izginiti iz koledarja tudi Hus. Protireformacija je bila na češkem tako temeljita in kruta, da se je na prvo narodno žrtev celo v lastni domovini pozabilo do poslednje dobe. Toda časi se spreminjajo, in danes ni več sile, ki bi ubranila narodu češkemu javno slaviti moža, ki je s svojim življenjem in delovanjem prvi položil temelj duševni narodni sili, češki kulturi, ki je narodu duševni in nravni fond in za vseh okolnosti opora in orožje, ki razbije s svojo notranjo močjo vsako zunanje nasilje. Svobodomiselno češko časopisje poživlja češko slovensko ljudstvo na svoj največji narodni praznik, ko se položi vzoru božjsh boriteljev v zi< dovju slovanske Prage temeljni kamen k večni apologiji Husovi. Narod češki gleda s ponosom in z navdušenjem na Jana Husa, ga časti in slavi in priznava javno pred celim svetom, da 3ledi njegovemu izgledu. Toda Husa ne častijo samo Čehi, ampak njegovo ime je svetu vsem kulturnim narodom, kajti Hus je bil prvi boritelj za ljudsko svobodo. Tisoče božjepotniko v potuje vsako leto v znano mesto Kostnice na Renu, ne iz namena, da bi tamkaj videli prestol cesarja Zigmunda ali aitar in mitro papeža Ivana XXIII., potuje tja, da bi videli z začudenjem in grozo ono temno celico, kjer je v duši Husovi zmagala ljubezen do resnice, četudi jo moral za to prenesti največje muke, pretrpeti sramotno smrt krivo ve rca. _Vsa napredna politična in nepo Htična društva se marljivo pripravljajo k siavnosti v Pragi. Češko So- kolatvo je bilo med prvimi, ki je začelo proslavljati vsako leto obletnico smrti narodnega mučenika, in to s predavanji o delovanju in pomenu J. Husa, ali na drug dostojen in primeren način. Tako je tudi letos odbor Češ. Oboe Sokolske pred nekaj tedni razposlal vsem sokolskim župam pozive, tičoče se letošnje Husove siavnosti, da Sokolatvo skupno poslavi prvega češkega demokrata, ki je hotel imeti svoj narod zdrav — duševno in telesno. Zbrano praško Sokolstvo poslavi odgovarjajoč svojemu geslu: »Hrdinnost, jarost, volnost« prvega boritelja in prvega »Sokola«. Kako gleda na to gibanje klerikalna duhovščina? Dve smeri sta se pojavili. Prva smer je radikalna, seveda v negativnem smislu, in sem bi prišteval oni del češke fanatizirane duhovščine, ki bi najrajše vrgla na grmado V3e Husove čestilce, ime Hus pa preklela in za večne čase izbrisala iz češke zgodovine. Druga smer je tolerantnejša, in sem spadajo oni, ki gledajo z odprtimi očmi v svet, ki spoznavajo, da se mora sedanje okoliščine in razmere upoštevati. Tako na prime" piše škofov list »Obnova«: »V slavnostnem odboru za Husovo slavnost so župan praški, štirje predmestni župani, dalje poslanci, so tam zastopniki prvih političnih in kulturnih čeških društev itd., to nam je treba s polno resnostjo vpoštevati«. Že od nekdaj so ovirali močni in tajni klerikalni vplivi Husove častilce, videti pa je, da se tudi češki duhov ščini že svita, le žal, da jih sili k boljšemu, oziroma vsaj tolerantnej-šemu mnenju strah pred javnostjo in pred slavitelji, ne pa samo spoznanje Husa, nočejo se glebeje poučiti, kaj je storil Hus za Čehe, kak je bil on sam, kaj je hotel. Uvid^vajo, da so osamljeni, če nastopijo proti Hasu, ker samo spomin na J. Husa oživi v vsakem Češkem srcu navdušenje in je postavi v dobo bivše češke moči in samo- stojnosti. Mora se vpoštevati fakt, da reprezentaoija velike večine čeških volilcev in Češke javnosti polaga eno-miselno temeljni kamen svojemu Husu. Kdor bi se postavil na nasprotno stališče, bi pokazal s tem le svojo slabost in kratkovidnost. Požrtvovalnost češkega ljudstva je zbrala ne v kratkem času, ampak skoro v momentu dosti denarja, da se postavi na znanem zgodovinskem praškem »staromeitskćm namesti« krasen spomenik. To bo slavnost v velikem slogu, kakršnih je malo na Češkem. Udeležijo se je domačini in tujci. Na predvečer vrši se slavnostna predstava v »Nar. divadlu« (novo dramatično delo), dopoldne drugi dan je slavnostno polaganje temeljnega kamna in sprevodi društev, popoiudne so ljudske siavnosti resnega značaja. Naj bi se češki narod vedno ravnal po idejah, ki jih je zastopal Jan Hus; v tem je njegova bodočnost. P. Pestotnik. V znamenju krize. Očitna je kriza v avstrijskem parlamentu, prikrita kriza pa se bliža tudi novemu ogrskemu kabinetu. Dr. Korber je baje že podal demisijo celokupnega ministrstva, le odločba se še ni izrekla. Vzroki sedanje krize so različni in mnogovrstni. Parlament je nesposoben za delovanje; stališče brambovskega ministra in ž njim celega ministrstva je zelo omajano vsied propada rekrutnega zakona in koncesij ogrski neodvisni stranki; minister Rezek se še posebej ne more zdržati, ker je prišel v nasprotje s politiko čeških poslancev. Pred parlament ministrstvo v sedanji sestavi ne more več stopiti. Grof Welsersheimb noče zastopati znova brambne predloge ter se sploh ne mara več pokazati parlamentu, pred katerim bi se blamiral vsied popustljive Khuenove politike. Splošno pa se sodi, da se cesar v očigled dogodkov na Ogrskem ne bo odločil v Bedanjem trenotku sprejeti demisijo, ker bi se z novo politično smerjo zabredlo v nove nevarnosti. Na drugi strani pa je istotako jasno, da bi bilo usodno, odlašati z rešitvijo krize do zopetnega sestanka parlamenta; kajti novemu ministrstvu bi bilo nemogoče, vse potrebno ukreniti za delavnost parlamenta ter si zagotoviti sodelovanje merodajnih činiteljev. Zato bi bilo dobro, da se kriza čim-preje reši, da bodo novi ministri imeli šest tednov časa za potrebne predpriprave. Vse pa se suče sedaj okoli češkega vprašanja. Brez izpolnitve Čeških zahtev ne bo zdravega razmerja med češkim narodom in vlado, vsied tega tudi brez teh pogojev ne bo parlament deloval. Češka obstrukcija se tudi pred carinskim tarifom ne bo vstavila. Glavna zahteva Čehov je češko vseučilišče v Brnu ali vsaj v neposredni okolici tega mesta. Tudi glede notranjega uradnega jezika Čehi ne odnehajo. Kako resno računi vlada s češkimi zahtevami, kaže dejstvo, da je dr. Korber ravnokar sklical vse češke voditelje k skupni konferenci. Položaj pa še poostrujejo dogodki na Ogrskem. Fr. Kossuth jo izstopil s petimi najuglednejšimi poslanci iz neodvisne stranke. Vsied tega je dobila stranka proste roke ter ni več vezana na dogovore s Khuenom-He-dervtryjem. Prav lahko se tedaj zgodi, da bo obstrukcija z vso silo znova izbruhnila. Khuenovo ministrstvo je vsied tega v večji nevarnosti kot je bilo Szeilovo. In to vkljub temu, da se je Knuen skrajno pcn»ž».l pred opozicijo. V avstrijskih političnih krogih so tedaj mnenja, da je najbolje počakati z rešitvijo ministrske krize, dokler se ne reši ogrska kriza. O Macedoniji. Neki češki tehnik, ki se je udeležil zadnjih bojev macedonskih vsta« šev kot četovedja, pripoveduje obširno o sedanjem položaju v Mace- Laž. Ruski spisal Leonid Andrejev. (Konec) IV. Umoril sem jo! Umoril sem jo, in It kakor uvela, ploščata snov ležala pri onem oknu, za katerim se je tiščalo mrtvo, bledo polje, stopil tom na njeno mrtvo telo in se smejal- Ni bil smeh blaznega, ne! Smejal tom se, ker so moja prsa mirno in khko dihala. V moji notranjosti je po-Blalo veselo, mirno in prosto, in od 8fca je odpadel črv, ki je na njem frizel. Ko sem se pripognil, pogledal tom v njene mrtve oči ; ostale so ^prte in izgledale so, kakor one *ake voščene punčike, ravno tako krogle in motne, kot da bi bile skrite z Marijinim steklom. Zamogel P> jih prijeti s prsti, zapreti in od-•-V: in nisem se nič bal; kajti v kni, neprodirni zenici ni živel več ^i demon laži in dvoma, kateri je ^ko dolgo s tako pohlepnostjo pil *ojo kri. Ko so me prijeli, sem se smejal, ^ divji in grozen se je zdel ljudem, ki so me držah, moj smeh. Nekateri so se cbrnili 8 studom od mene in stopili v sLran; drugi so korakali naravnost proti meni, preteč in z očitanjem na ustnicah; toda ko je moj svetli, veseli pogled zadel njihove oči, postali so njih obrazi bledi, in obstali so na mestu. »Blaznik!« kričali so, in zdelo se mi je, kot da jih ta beseda tolaži; kajti pomagala je razrešiti uganko: kako? Jaz, ljubeči, sem zamogel od mene ljubljeno umoriti — in se smejati? Samo neki debeli, rudeČelični in veseli mož imenoval me je z drugo besedo, in bilo mi je kot da sem dobil zaušnico in luč v mojih očeh se je skalila. »Ubogi človek!« rekel je sočutno in brez jeze; kajti bil je debel in vesel — »Ubožec!« »Ne!« zakričal Bem — »ni ti treba me tako imenovati!« Ne vem, čemu sem planil na njega. Samo ob sebi se razume, da ga nisem hotel ne umoriti, ne dotakniti se ga; toda vsi preplašeni ljudje, ki so videli v meni blaznenoa, morilca, prestrašili so se še bolj in kričali tako glasno, da sem se hotel zopet smejati. Ko so me vlekli iz sobe, v kateri je ležalo mrtvo telo, kričal s^m glasno, medlem ko sem gledal onega debelega človeka: »Jaz sem srečen! Srečen!« In to je bila resnica. V. V svojih otroških letih videl sem enkrat v neki menažeriji pantra, s katerim se je pečala moja fantazija I in kateri je dolgo časa vezal moje misli. Ni bil kakor druge živali, katere brezmiselno dremljejo ali jezno motre obiskovalce. Iz enega kota v druzega je korakal z matematično natančnostjo na eni in isti črti, obrnil se vedno na enem in istem prostoru, in s svojo zlatobliščečo stranjo je oplazil vedno eden in isti kovinski drog omrežja. Njegova ropaželjna, koničasta glava je bila povešena in gledal je pred se, ne da bi tudi enkrat, samo enkrat obrnil oči v stran. Pred njegovo kletko prerivali so se ves dan ljudje, govorili in hrumeli; in on je hodil vedno in vedno gori in doli in niti enkrat se niso njegove oči obrnile nasproti gledalcem. Samo malo obrazov iz množice se je smejalo; večina je gledala resno, celo temno na to ute- lešeno podobo, težkega in neutolaž Ijivega premišljevanja, in zdihuje so odhajali. In ko so se med potjo ozrli še enkrat k njemu, raziskujoč in s pomislekom, so zdihnili — kot da bi bilo nekaj skupnega v usodi teh prostih ljudi in te nesrečne, vjete živali. In ko so pozneje pričeli z menoj, odraslim, ljudje in knjige govoriti o večnosti, spomnil sem se onega pantra in zdelo se mi je, da že poznam večnost in njene muke. V takega pantra spremenil sem se jaz v svoji kletki. Hodil sem okoli in premišljeval. Na eni črti sem hodil preko svoje kletke, iz enega kota v druzega, in na eni kratki črti spremljale so me moje misli, tako težke misli, da se mi je zdelo, da ne nosim glave, nego celi svet na svojih ramenih. In samo iz ene besede obstaja ta svet, toda kako ve lika, kako mukepolna, nesrečo ozna-njujoča beseda! »Laž« — tako se je izgovarjala ta beseda. Zopet se je priplazila sikajoč iz vseh kotov in se je ovijala okoli moje duše. Toda ni bila več majhen gad, rastla je v veliko, bleščečo, razljučeno kačo. In bodla in davila me je s svojimi železnimi obroči; in ko sem pričel vpiti od bolesti, prišel je iz mojih odprtih ust vedno i9ti zoperni, sikajoči kačji glas, kakor da mrgoli v mojih prsih samih grdih gadov. »Laž!« In hodil sem gori in doli in premišljeval in pred mojimi očmi spremenil se je sivi enolični asfalt tal v siv, prozoren prepad. Noge niso čutile več dotikljaja s kamnom, in zdelo se mi je, kakor da bi plaval v brezmejni višini nad hlapom in meglo. In ko se je zd hljaj piskajoč izvil iz mojih prsi, zadonel je — od tam — od zdolej gori — grozni odmev, tako dolg in zamolkel, kot da bi prihajal skozi stoletja in izgubljal v vsaki minuti, v vsaki kaplji megle eden del svojih moči. Razumel sem, da on tam — doli — žvižga in tuli kakor veter, ki podira drevesa, toda v moje uho je donel kakor pogubonosen kratek šepet: »Laž!« To nesramno šepetanje me je razjarilo. Cepetal sem z nogami in kričal: »Laži ni! Umoril sem jo!« Toda obrnil sem se. Kajti vedel doniji, o vzrokih nevolje in o nadaljevanju vstaje. Po njegovem mnenju se mora macedonako vprašanje opazovati 8 trojnega stališča: evropskega, balkanskega in lokalnega. Posebno krajevne razmere v Macedo-niji so še dandanes vsemu svetu, ki toliko piše z daljave o Macedoniji, popolnoma neznane. Pred vsem je napačno misliti, da so res Bolgari tako zelo navdušeni za Maoedonoe. Nasprotno je res zadnji čas. Ker se priseljuje iz Macedonije čimdalje več ljudij, ki se ne upajo vrniti domov, temuč opravljajo razna dela za najnižje plače, čuti se domače bolgarsko prebivalstvo prikrajšano ter naravnost mrzi te priseljene brate. Pa tudi bolgarsko razumništvo se nič več tako ne ogreva za macedonsko stvar, odkar so Macedonci izjavili, da ne težijo po priklopljenju h kateri drugi državi, temuč radi ostanejo pod turško vrhovno vlado, le pravična mora biti ta vlada in več avtonomije se mora Macedoncem priznati. Zato pa ima dandanes vstaja v Macedoniji strogo krajevni značaj. Gre le za tem, da dobe macedonski kristjani usodo, ki bo vsaj človeška. Dandanes vladajo naravnost strašne socialne razmere. Macedonec mora plačati do 60% od vseh dohodkov turški državi kot davek, in sicer 20% od žetve, 20% zemljišČnega davka, 13% davka od vsake osebe, nadalje plača še od vsake domače živine, da, celo od perutnine poseben davek. O trgovini ali prometu ne more biti govora, ker ni cest niti poštenih potov. Dasi je dežela nenavadno bogata, tako da sta mogoči dve žetvi na leto, ne more Macedonec svojih pridelkov prodati. Vse to in pa še posebno nesposobnosti turške uprave ter grozodejstva turškega vojaštva je tiralo Macedonce k vstaji. 20.000 oboroženih vstašev je vsak čas pripravljenih za vojsko, 100.000 mož pa imajo v rezervi. Dejansko pod orožjem je dandanes 80 čet, vsaka po 256 mož močna. Orožja in streliva imajo dovolj, dinamita in bomb pa za deset let vstaje. Vsak polnoletni moški zapriseže slovesno na evangelij, handžar in revolver ter plačuje na teden svojemu poveljniku po 25 kr. vojnega prispevka. Iz tega se kupuje orožje, živila in druge potrebščine za vojno. Organizacija je po celi deželi naravnost izborna. Nazaj Macedonci ne morejo in tudi nočejo, zato je sedanje pomirjenje le navidezno. Politične vesti. — Novo ministrstvo? Češki list »Pozor« že ve za novo ministrstvo, ki bo tako le sestavljeno: Barnreither predsedstvo, Der-s c h a 11 a pravosodstvo, P a 11 a i brez portfelja, Fiedler poljedelstvo, Kaftan železnice, Z a č e k češki minister, Globinski finance, Star sem, da »ona« odgovori. In odgovo rila je počasi iz dna brezdanjega prepada: »Laž!« Kajti jaz sem se ogoljufal. Ubil sem ženo — toda laž sem napravil nesmrtno. Ne morite žene, dokler ji niste s prošnjami in mukami in s plameni iztrgali resnice in njene duše! To so bile moje misli. In hodil sem preko svoje kletke, iz enega kota v druzega. VI. Temno in grozno je tam, kamor je »ona« odnesla resnico in laž — toda jaz pojdem tja! Celo na satanovem oltarju jo poiščem, padem pred njo na kolena in bom jokal in rekel: »Odkrij mi resnico!« Toda moj Bog! To bi bila vendar laž. Kajti tam je tema, tam je praznota stoletij in brezkončnosti in tam je ni — ona ni nikjer. Toda laž je ostala. Ona je nesmrtna, čutim jo v vsakem zračnem atomu, in ako diham, priteče sikajoč v moja prsa in je trga, trga na kosce! O kaka blaznost, biti človek in iskati resnico! Kaka bolest! Rešite me! Rešite! z y n s k i in \V o d z i o k i brez port-feljev. Veleposestvo bo zastopal posl. dr. Mettal. Ministrsko predsedstvo se loči od notranjega ministrstva. List pripomnja, da se češki poslanci ne bodo dali preslepiti s samimi portfelji, temuč zahtevajo izpolnitev svojih postulatov. — Mladočeški poslanci so izdali jako ostro izjavo, v kateri imenujejo pretočeno zasedanje ban-kerot dr. Korberja. Med Cehi se ne bo našla nobena stranka, ki bi se umaknila nemškemu terorizmu, ki ne dovoli tako pravične in kultu-relne zahteve, kakor je drugo češko vseučilišče in tako umevne in po stavne pravice, kakor je češki notranji uradni jezik. Ako se celo najde uradno ministrstvo, ki pravi, da se ne more ničesar zgoditi »brez vzajemnega sporazumljenja«, je za Čehe konec potrpežljivosti. — Kriza na Ogrskem. Izstop KossUtha iz neodvisne stranke je stranko hudo vznemiril. Izvolila se je deputacija treh članov, da Kossutha pregovori k zopetnemu vstopu. Kossuth se najbrže ne uda, ker je pri odhodu iz kluba izjavil, da ne prestopi več klubovega praga. Na predlog posl. Krasznavja se je sklenilo, da stranka ne odneha od svoje zahteve glede samostojne ogrske armade. Ogrski polki morajo biti izključno pod poveljstvom ogrskih častnikov, uvesti se mora ma-djarski poveljni jezik in obnoviti se morajo zgodovinski ogrski emblemi. — Druga izjava Khuena-Hedervarva. V včerajšnji seji ogrskega državnega zbora je podal ministrski predsednik drugo izjavo. Rekel je, da je pripravljen, pustiti že v poletnem zasedanju obravnavati nagodbene predloge s carinsko pogodbo vred. Na ta način bodete te dve zadevi rešeni do tedaj, ko se doženejo razprave glede trgovinskih pogodeb. Posl. B*rabas je odgovarjal, ako hoče Khuen-Hedervary imeti trajen mir, ga more doseči le z narodnimi koncesijami. Ako pa se to ne zgodi, bo opozicija nadaljevala neizprosno obstrukcijo. — Imenovanja v Srbiji. Dr. Nenatović je imenovan kabinetnim tajnikom novega kralja. General Ra-domir Putnik je/postal načelnik generalnega štaba. — Iz Macedonije. Bolgarski ministrski predsednik je izjavil, da je položaj v Macedoniji obupen. Vojaške in civilne oblasti preganjajo mirne prebivalce z izgovorom, da iščejo zaveznike vstašev. Ljudstvo beži trumoma na Bolgarsko. Vrhu-trga zbaa-a Turška ob bolgarski meji mnogo topništva in konjeništva. V Bolgariji se pripravljajo na eventualnosti. Ni izključeno, da vendar-le pride do vojne med Turško in Bol garsko, a Bolgarska bo v tem slu čaju osamljena. — Boji v Somaliji. Polkovnik Rochefort ie imel bitko z Mulaho vimi četami ter jih pognal v beg Mulaho v stric in do 1000 vojakov mrtvih. Dop: »1S1. Iz Št. Petra na Pivki. Na sv. Petra dan priredila je družba slovenskih igralcev iz Ljubljane v prostorih g. Geržine gledališko predstavo »Ženski Otelo«. Igra se je obnesla izborno. Kako pa se tudi ne bi, ko so sodelovali sami vrli člani naše ljubljanske drame, katerih že sama imena nam morajo biti že v naprej porok, da nam bodo nudili izreden užitek! Povsod, koder so nastopali letos, izrazili so se kriti-karji o njih jako laskavo. Tudi od nas naj sprejmejo odkritosrčno priznanje! — S prijetnim iznenađenjem opozovali smo povsem umetniški, izrazoviti nastop režiserja gospoda Dobrovolnega in njegove gospe so proge, ki sta — mimogrede omenjeno — govorila tako gladko, čisto slovenščino, da si skoro nismo mogli misliti, da sta rojena Čeha. Gospa Dobrovolna je posebno v drugem dejanju igrala s takim učinkom in tako ginljivo, da se je moralo marsikateremu poslušalcu milo storiti. Splošno pohvalo je žela seveda gospa Danilova, katere umetniSko proizvajanje je itak znano odličnejšemu občinstvu. Rešila je svojo ulogo tako imenitno, da si nismo mogli želeti boljše gospe Strukljeve. Igrala je živo in z vevro, ki »bivši kuhariei« pr isto j a kaj vrlo. Dozdevalo se nam je, da smo gledali pravo nekdanjo kuharico. Dober partner jej je bil g. Danilo, ki je dosti častno rešil svojo ulogo. — Lepa bodočnost v glediški karijeri — mislimo, da se ne motimo — čaka mlado igralko gdč. Kočevarjevo. S svojim ljubkim kretanjem in neustrašenim nastopom in pa z ljubeznjivo svojo igro se nam je kot Vida zelo prikupila. Talentirani g. Nučič je bil popolnoma kos svoji nalogi, in kolikor ga poznamo iz ljubljanskega gledišča, priznati moramo, da kaj pridno napreduje v svojem glediškem poklicu. Njemu in gdč. KoČevarjevi, ki sta se ravno odpeljala v Prago v dramatično šolo, želimo prav obilo vspeha, da bodeta kedaj delala čast naši slovenski drami! Z obžalovanjem pa moramo konstatirati, da je pokazalo Št. Pe-tersko občinstvo za to predstavo precej mlačnosti; da niso prihiteli zavedni okoličani v zadostnem številu na igrišče, bilo bi zastran Št. Peterčanov skoro prazno. Očitati je to mlačnost zlasti tukajšnji naši in teligenci, ki je bila jako pičlo zastopana, in sicer posebno mlajši gene raciji. Kako naj potem zahtevamo, da bi se priprosti kmet navduševal za narodno stvar, ko mu omikan ec daje tako lep vzgled! A. Katoliški uzori. (Dalje.) Čimbolj se je kristijansko prebivalstvo po narodnosti diferenciralo, toliko bolj je bilo nemogoče, združevati te različne narode na skupne akcije pod vodstvom cerkve, kakor se je to posrečilo za časa križarskih vojn. Z razvojem narodnega individualizma, narodne zavednosti, se si cer narodi še niso odcepili od pape-škega imperija, ali s tem, da je bilo pri kraji z edinstvom narodov v okviru »božjega kraljestva«, je pa peštvo silno mnogo izgubilo svoje moči. Prej so biii pri vseh teh narodih cerkveni interesi odločilni, zdaj pa so postali odločilni narodni inte resi in so cerkveni interesi stopili v ozadje. Od tod silno sovraštvo cerkve proti narodnostnemu načelu. Cerkve-niki prvaki so prekleli domovinsko ljubezen in narodnost proglasili za posledico smrtnega greha in za poganstvo, a — pomagalo ni to čisto nič. Že v bojih francoskih kraljev z rimskimi papeži je igralo narodno čustvo jako veliko vlogo. Ko je si noda v Poitiersu leta 1100 franco skega kralja Filipa izobčila, je narod, dasi sicer jako veren, to smatral kot žaljenje in je škofe nagnal s kamni. V boju med kraljem Filipom IV. in papežem Bonifacijem VIII. je bila prav narodna zavednost odločilna. Na prvem francoskem državnem zboru 1. 1302. so se plemenitaši, prelatje in zastopniki mest zgolj iz narodnih nagibov izrekli za kralja in proti papežu in v naslednjem letu je državni zbor v Parizu sklenil, da Bonifacija več ne priznava za papeža. Ker je kralj imel v narodni zavednosti Francozov tako krepko zaslombo, da so Francozi svoja verska čutila podredili narodnemu ponosu, je v boju s papežem sijajno zmagal. Naslanjajo se na narodno zaved nost prebivalstva, so se mogli vladarji odslej krepkeje in vspešneje zoperstavljati cerkvenim pretenzijam v posvetnih zadevah kakor poprej. Prvo je bilo, da so se vladarji postavili na stališče, da so od cerkve po polnoma neodvisni. Francoska zgodovina kaže najbolje, kako so dobili vladarji po križarskih vojnah vedno večjo oblast. Francoski plemenitaši so vs'ed križarskih vojn obubožali, dočim so mesta vsled trgovine in obrtnosti zabogatela. Revščina ple menitašev in bogatstvo meščanov — oboje je kroni pomagalo, da se je osvobodila cerkvene oblasti. Pleme nitaši so stali na strani papeža, ker so hoteli, da kralj ne dobi posebne veljave, mesta pa so bila plemenita Šem in cerkvi sovražna in so zaradi tega stala na strani kralja. S pomočjo mest so kralji podvrgli velike vazale, katerih vsak je bil zase nekak kralj in s tem izpodneali papeštvu stebre njegove veljave. Filip II in Ludo vi k IX. ata vladala po tem programu, in ko je Ludovik umiral, je na smrtni postelji priporočal svojemu sinu Filipu, naj se ravna po istih načelih, naj podpira in varuje mesta ter ščiti njih pravice, ker le, če bo imel mesta na svoji strani, se plemenitaši in pre latje ne bodo upali nastopiti proti njemu. Veliko moč, ki so jo dobili francoski kralji, ker so imeli mesta na svoji strani, je občutila tudi cerkev. Celo silno pobožni kralj Ludovik ni hotel na noben način pripoznati cerkvi kako vrhovno oblast. Cerkev je zahtevala, da mora kralj biti papežu podložen, kralj pa je dejal da je odvisen samo od Boga in od svojega meča, ne pa od rimskega papeža. Ludovik je tudi dosegel, da je papež Aleksander IV. v mnogih ozirih od nehal. Tako se je moral papež udati kralju, da ima ekskomunikacija samo tedaj državljanskih posledic, če so prej posvetna sodišča dognala, je li cerkveno sodišče pravično sodilo ali ne. Leta 1268. pa je izdal takozvano pragmatično sankcijo, ki je v mnogih važnih zadevah utesnila pravice, ki jih je doslej uživala cerkev na Francoskem. Določil je celo, da papež sploh ne sme pobirati milodarov in da se smejo pobirati milodari samo za dobrodelne in pobožne namene in samo, če je to kralj dovolil. Tako je eden najpobožnejših kra!}ev vseh časov utesnil veljavo cerkve na Francoskem. (Dalje prih.) Razstava ženskih ročnih dei v „Mestnem domu'4. (Konec.) Gospodična Poka pl. P o k a -falva ima zelo lepo fino belo vezenje (žepni robecj, gospodična Antonija K adi ve c ima jako spretno in ek-saktno roko za razna ženska dela (čipkanje, a-jouri, vozi janje in pramanje, vezenine s starimi kranjskimi motivi itd.) gospodična pl. Plautzova je razstavila fino mapo z zlatim vezenjem v moderni risbi in mnogo pohvaljeno barokno blazino, gospodična pl. R e-d a n g e lepo namizno pločo v arabski tehniki, gospodična Mara Plani n-čeva okusno moderno blazino, gospodična J. F u r 1 a n o v a iz Tržiča stensko dekoracijo, namizni prt itd. z okusnimi robovi itd. Gospodična F i 1 o m e 1 a SenekoviČeva se odlikuje s krasno štoio v pravem zlatu, brez dvoma najboljše delo te tehnike v celi razstavi. Z lepimi predmeti sta vdeleženi gospa J ebačino va, pl. Seemannova (namizni prt s križastimi vbodi, nekak posnemek ornamentov, ki jih vidimo na Delfterskem porcelanu). Gospodični P o vš eto vi sta poslali namizni prt in nekaj oljnatih slik, gotovo prvence v tej tehniki. Gospodična pl. K u b a n y i se odlikuje s fino izdelanimi belimi vezeninami, gospodična Amalija Zev-nikarjeva z velikim buketom v Filigranski maneri; istotako gospodična A dela Planinčeva z modernim miljejem, gospodična Svetkova z mapo, gospodična Vesel ova in gospa M o s o v a z raznimi deli v filet-tehniki, gospodična Kremžarjeva z robcem v finem belem vezenju. Splošno se občudujejo tudi trije zastori v modernih risbah in tehnikah. Gospa dr. Tavčarjeva je razstavila paravent v aplikacijski tehniki z dvema marabujema, jako efektno delo. Gospodična Rozalija Novakova iz Dunaja trodelen zastor, ki predstavlja prihod jeseni. Večinoma aplikacija. Kompozicija izborna, delo brez hibe. Isto velja o zastoru gospodične R u ž e Severjeve iz Dunaja. Njen tridelni paravent predočuje troje Človeških starostnih dob —; korektna risba, priprosta, a zato tembolj učinkujoča kompozicija, izvršba povsem pravilna in dovršena. Bogato in častno je zastopana gospodična Vilma Ganglova iz M e-11 i k e. Mizice v vezenini, blazine, rjuhe, brisalke, pregrinjalo za klavir, razno perilo itd. Mnogo spretnosti, mnogo pridnosti in veselja do umetnega vezenja. Ko bi gospodična imela priliko, da bi ji vešč risar šel tam pa tam na roko, bi kvaliteto svojih del lahko še dokaj povzdignila. Vsekakor pa je veselo znamenje, da se daleč doli na meji dežele najde tako navdušena in izvežbana zastopnica umetnih ženskih ročnih del. Občinstvo gotovo priznava njeno muogoštevilno in častno sodelovanje pri razstavi. Tudi iz bližnjega Kranja so se razne dame odzvale vabilu odbora in so poslale razna lična dela. Gospa M i m i P i r č e v a, v dr. P r e v č e v a, go spodična Mici Savnikova raznovrstne vezenine, fino in okusno pogojene, gospodična Anica Majdičeva nekaj del v žgalni tehniki, z odločno roko vžgana in spretno barvana. Žgalna tehnika je sploh precej zastopana. Gospa dr. Hribarjeva razpostavlja dve stenski dekoraciji že omenjena gospodična Šantlova, razne škatlje m posode z originalnimi, okusnimi risbami, ki se jako srečno naslanjajo na obliko posode. Gospa Marija Skaletova ima krožnike, slikane v emajl tehniki, gospodična pl. R e d a n g e šahovo desko z rezljanim okvirom. Gospodična Klina r j e v a je izdelala razne murčke, ki vise blizo vrat; to je dobro, ker bodo lahko kmalu zunaj, ko razstava preneha. Najlepši objekti vse razstave pa so čipke. Izdelki idrijski (razstavi gosp. Dragotin Lapajne) vživajo sve tovni renome in ga tudi povsem zaslu žijo. Risba se boljša od dne do dh-tehniška stran pa je itak dovršena. Kaj bi se dalo še napraviti, ko bi imeli i Idriji domačega risarja-veščaka, kater bi iz umetniškega stališča dajal vodilu ton in proizvajal nove načrte! Pole; klekljanih čipk vidimo res krasne šivane izdelke. Tu opozarjamo aj premnoge Point-lace-čipke (ran jke gospe Murnikove, gospodične Poči v« Ini. kove, K u m i>; S o va n o v e, dr. Zu-pančeve, Žužkove, gospodieiin Vide Gogalove, gospodičen RaOi. čeve, Pavličeve itd. na krasne 1 vane čipke gospe Erhovničeve b Ribnice (pihljača, ovratnik, robec itd. tej gospej je treba č e s t i t a t i na nje nih izdelkih! Lepi in okusni st| toaleti gospej dr. F e r j a n č i Č e v e, dr, H u d n i k o v e. Končno ne smemo po. zabiti na bogato zbirko čipk gospodične Vilme Ganglove, na čipke, ki jih je s svilo klekljala gospa K u b e 1 k o v a na klekljane čipke gospe Amalij-Jegličeve itd. Staro, malo poznano delo repre zentirajo fino in eksaktno izdelane čipki (2 ovratnika) gospe Jesenko ve. J je laška friv olitetna-čipk a; zani miva je južnoameriška Čipka, ki j< znana pod imenom „sols~" (solnce Braziliji in La - Plata-državah. Z I ljubko, zračno delo, kakor nalašč vst varjeno za ženske pajčolane v onih vročih krajih. Razstavila jih je gospi Krsnikova. In tako dalje, in tako dalje! Mar sikatero ime nam je ušlo, marsikatero delo smo prezrli — a namenoma ne število je preobilo, razstava prerazsežua da bi jo človek mogel proučiti v tek:: malih dnij! Ako končno še omenimo, da ji tudi tvrdka Singer & Co. v posel nem oddelku, ki ni z drugo razstavo v nikaki organski zvezi, razstavila sv stroj in razna dela, ki se z njegov« pomočjo izvršujejo, storimo to le zate gadelj, ker nam daje stroj vnovič po trdilo, da je mašina dobro uporabna za mašinska dela, to je za gotovi navadne, pravilne in ponavljajoče m oblike, da izborno pogodi razno obrol ljenje, razne konture, čipke itd., a tara pa delavca popolnoma zapusti, kjer gre za proizvode, v katerih se srca osebnost umetnikova, čut nje gove roke, tedaj za umetni s proizvode. Ako se pa celo upa na ti \ ralno polje, potem morajo nastati iz delki, kakorsni so nekateri razstavljeni figuralni predmeti. Mašina ima omejeE delokrog in slike (!) ž njo narej nam pač ne ugajajo. Masna plašča v barvah očitno neugodna, tehnika ve zenja pa je mrtvo-mašinska. Čitatelj iz teh površnih podatka vidi, da razstava nudi mnogo več, ne£ si je morebiti iz pričetka obečal. Ra; stava je prava znamenitost z Ljubljano in občinstvo mora dajan hvalo neumornemu, pogumnemu in vz trajnemu damskemu odboru, ki lotil tako težavne naloge, a jo je pomočjo našega ženstva tako vrlo rd Le mnogobrojni obisk — ves d o h dek je namenjeni družbi sv. Cirila B Metoda ter mestnim revežem v Ljub ljani — bode odboru v idealnem smisli poplačal njegov rodoljubni, težavni odgovorni posel! Ivan Š. Dnevne vesti. V Ljubljani. 2 julija — Osebne vesti. Sekuodar v deželni bolnici v Ljubljani, dr. Josip Tičar, je imenovan okrožnim zdrav nikom v Kranjski gori. — Profesol v Prosnioah na Moravskem, MaksJ Mandl, je imenovan profesorju na ljubljanski realki. — V narodni - napredni stranki vlada strašna razburjenost Vsaj včerajšnji »Slovenec« piše tako In če se ne motimo, je dr. Susterši' tisti, ki je prvi opazil to razburi* nost, ter je naznanil »Slovencu« »Tj razburjenost pa je zakrivil članek Šukljejev v »Slovencu« od petk* glede dolenjskih železnic«. In zaka smo tako razvneti in razljučeni m vsi, kar nas je v narodno-napredm stranki? Ne zategadelj, ker je dvorni svetnik s Kamna »fino ironiziral« župana Hribarja, ter raztrgal novo meškega Slanca, nego samo zate£* delj, da bi Šuklje zopet stopil v a* tivno politiko, ter bi morebiti napravil kako zmedo. Z eno besedo za mandat Dolenjskih mest se b° jimo, če bi Šuklje zopet stopil V a» tivno politiko! K ti klerikalni naji** nosti pripomnimo edino le tole: Ca pridejo mandati dolenjski mest v nevarnost, je Suklj* je Ga \\U 19 801 pa e o d- je v lo t ih >a r-*o :u je b v TO e ii-ia re ?e b m se Ji ^ -u ; e u z QI 91 e ra e :o z a iti z je 3 ti. 0- iii b In in zadnji, ki bi jih nam iztrgati mogel. Samo kandidira naj, bodisi kot divjak, bodi si kot klerikalec, pa je zmaga našemu kandidatu zagotovljena! Mogoče pa je, da bode Šuklje, ako zopet stopi v aktivno politiko, komu kaj zmede napravljal. Ali nam ne, visokočastiti gosp. dr. Šusteršič, nam ne! — Celjska „Domovina11 se je stresla groze, ko je slišala, da je Dzimski delavcem v »Z^ezdia rekel, naj prenehajo s pripravami za Prešernovo slavnost, ker bodo Nemci ie vse storili, da se slavnost ne bo vršila. Ne vemo, če je Dzimski sploh to rekel, če je pa res tako govoril, je to samo smešno in neumno. Še veliko smešnejše in neumnejse pa je, kar dostavlja temu izreku celjska »Domovina«. Ta pravi: »Ali ni to največja nesramnost in predrznost privandranega hujskača, da se upa kaj takega reči. Kaj bi se zgodilo S.cvencu v Celju, ako bi se kaj takega predrznil ? Celjska fakinaža bi ga na mestu pobila. V slovenski Ljubljani je seveda Nemcem vse dovoljeno.« Torej če izprecrovori kak Dzimski kako neumnost moralo bi se ga kar pobiti? Namen, ki ga je imela »Domovina« s to notico, je prozoren. S takimi noticami se hoče na prav hudoben način smešiti Ljubljano. Nemci skušajo Ljubljano z in-terpel3C;}arni in potom svojega časopisja cgrditi pred nemškim svetom, zdaj pa so se našli še Slovenci, ki bi jo radi ogrdiii pred slovenskim svetom, češ, da je Nemcem v Ljub liani dovoljeno vse, celo to, za kar bi zaslužili, da se jih na mestu pobije! Tako pisarjenje je sramotno. To je mogoče, da zrase samo na zelniku Dragotina Hribarja, ki bi na Kranjskem rad Ljubljano molzel, na Štajerskem pa Ljubljano grdil. — Deželno sodišče v Ljubljani skuša adjunkta Polenška oorati. Pa ta zamorec se ne bode dal oprati, in napoči gotovo dan, ko sprevidijo merodajni krogi, da Po-lenšek ne služi v čast avstrijski ju-stici. V znani »roparski« aferi priskočilo je deželno sodišče Polensku s tem na pomoč, da zavrača vso krivdo na orožništvo. Rado vedni smo, kaj poreče k temu deželno orožniško poveljništvo? — Na naslov c. kr. davčne administracije v Ljubljani. Piše se nam: Radi pojasnil o osebni dohodnini prejel sem od c. kr. davčne administracije v Ljubljani vprašalno polo v slovenskem jeziku, d o č i m je priložena sprejemnica izpolnjena v nemškem jeziku, in sicer je prva rubrika popolnoma nemška, druga rubrika pa se glasi takole: »W o h 1 g e b o r e n Herrn (Frau) gospod B. Z! — Take ko lobocije seveda ne podpišem in zahtevam, da se mi dostavi slovenska prejemnica. — Učiteljska skupščina. Danes dopoldne je imelo učiteljstvo ljubljanskih slovenskih in nemških šol skupščino, na katere dnevnem redu je bila volitev dveh učiteljskih zastopnikov v c, kr. mestni šolski svet. Oddanih je bilo 43 glasovnic. Od teh je dobil g. Gabršek 27 glasov, g. Jelene 19. Crnagoj in Gangl po 12 glasov. Ostali glasovi so so razcepili. Izvoljen je bil samo g. Gabršek, gg. Crnagoj, Gangl in Jelene so pa prišli v ožjo volitev. Pri tej volitvi je dobil g. Jelene 19, g. Gangl 16 in g. Crnagoj 7 glasov. Izvoljen je bil g Jelene, kateri pa izjavi, da volitve ne more sprejeti. Vršila se je nova ožja volitev med gg. Crnagojem in Ganglom. Pri tej volitvi je bil izvoljen z 38 glasovi g. Gangl, kateri pa tudi izjavi, da ne vsprejme volitve. Vršila se je zdaj čisto nova Molitev, pri kateri je bil izvoljen z 20 glasovi g. Rezek. — Poročil se je včeraj na Volčjem potoku g. F r a n Urbane, sin veletržca in svetnika trgovske *o obrtne zbornice g. Feliksa Ur-hanca, z gdč. Almo Souvanovo, hčerko veletržca g. Ferdinanda Sou-vana. Castitamo! — Pozor! K Prešernovi veselici v „Zvezdi" dne 5. julija pride veliko rodoljubov iz vseh slovenskih Pokrajin. Opozarjamo torej na najugodnejše zveze. Z Gorenjskega se pripo roča potovati z vlakom, ki prihaja v Ljubljano dopoludne ob 11. uri 16 min. ali pa popoludne ob 4 uri 44 min., od Kamnika prihaja vlak v Ljubljano dopoludne ob 11. uri 6 min., zvečer pa ob 6. uri 10 min., z Dolenjskega popoludne ob 2. uri 32 min. Po južni železnici je porabiti od Celja in Zidanega mosta poštni vlak ali brzovlak, ki prihaja v Ljubljano popoludne ob 12. uri 40 min., oziroma zvečer ob 5. uri 39 min., od Trsta poštni vlak, ki pride v Ljubljano ob 2. uri 37 min., z Vrhnike pa oni, ki prihaja v Ljubljano ob 12. uri 29 min. Ravnateljstvo državnih železnic je naznanilo slavnostnemu odboru, da hoče preskrbeti zadostno število vvozov, samo da naj se v krajih, od koder pride večja skupina udeležnikov, pri dotični železniški postaji vsaj eden dan prej naznani približno, koliko oseb in s katerim vlakom bode odpotovalo v Ljubljano in s katerim vlakom se vračalo. — Razstava ženskih ročnih del. S početka se je sklenilo, da se naša lepa razstava v soboto, 4. julija, zapre. Zaradi obilega obiska zadnji čas in ker se z dežele oglašajo mnogi, ki pridejo v nedeljo, 5. julija, na Prešernovo slavnost, in bi si cb enem radi ogledali razstavo, podaljša se ta do 7. julija zvečer. V nedeljo bo razstava glede na to nepretrgano odprta od devetih zjutraj do štirih popoldne. Pohitite rojaki in pokažite svoj napreden razum, svoje iskreno rodoljubje in po moči svojo radodarnost za družbo Ciril-Metodovo in za spomenik našemu velikanu Prešernu. — Razstava ženskih ročnih del. Opozarjamo občinstvo, da je prišel včeraj za razstavo izredno krasen komad kitajskega vezenja — nekaj prav posebneara, kar zasluži posebno zanimanje. Videti je zdaj celo kitajsko poroko. — Druga produkcija gojencev Glasbene Matice11 se je sinoči ob veliki udeležbi občinstva zopet krasno in v marsikaterem oziru še umetniško - popolnejše izvršila. Gojenci so desegli z izvrstnimi nastopi burno priznanje. Tretja in zadnja produkcija bo v soboto zvečer. — Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljubljani preloži svojo društveno veselico na dan 9. avgusta t. 1. radi 25 letnice šišenske Čitalnice, ki se vrši 2 avgusta t. 1. Tudi kegljanje na dobitke se preloži in se prične v nedeljo dne 26 julija ob 6 uri zvečer ter se bode kegijalo vsak dan do večera veselice t. j. do 9. avgusta v restavraciji »Pri novem svetu« na Marije Terezije cesti. Program, vabila in druga naznanila sleda v najkrajšem času. — Jakob Accetto, načelnik. — Občni zbor zadruge krojačev, klobučarjev i. t. d. vršil se je v nedeljo dne 28 junija v navzočnosti magistratnega svetnika gospoda Seska. Zadruga je imela v minulem letu 6 odborovih sej, pri katerih se je rešilo nad 30 uradnih ulog. deloma mestnega magistrata, deloma trgovske in obrtne zbornice. Med drugim je poročal načelnik, da se je predložila prememba pravil meseca januvarija na c. kr. deželno vlado, a da še danes stvar ni rešena. Zadrugi je pristopilo v minulem letu 13 novih članov, vajencev vpisalo se je 20 in pravilno oprostilo 21. Dohodkov je imela zadruga v minulem letu 388 K 39 h, izdatkov pa 232 K 16 h; preostane torej prebitka 156 K 23 b. Skupno premoženje znaša koncem 1902 leta 806 K 20 h. G. gturm je omenil, da sta se vpisali samo dve ženski vajenki, a znano je, da imajo šivilje po dve ali tudi več vajenk, ne da bi bile iste pri za drugi prijavljene. Nasvetoval je, da bi zadruga strogo postopala proti takim članicam. Pri volitvi je bil po nasvetu g. Šturma zopet soglasno izvoljen načelnikom g. Pr. J e I o č -ni k, za odbornika pa g F. Štur m in Jos. R o j i n a , namesto odbornika Leutgeba pa g. Jak. P o r e u t a. Za računska preglednika sta bila iz voljena gg. J. Jordan in Alojzij R e s e 1 j. — Iz Šiške se nam poroča: Včeraj popoldne ob 5. uri 43 m. so pripeljali na državni kolodvor truplo ponesrečenega sprevodnika Jesiha. Mežnar je bil že zjutraj obveščen, naj pride z nosilnici ponj in naj poskrbi dovoljenje, da se mrtveca prenese na njegov dom. Toda mežnar se ni prikazal. 2l 2 ure so čakali nanj, a ni ga bilo. Ko so še enkrat poslali ponj se je odrezal: Če je moja žena (ki je tudi ponesrečila) morala koj v mrtvašnico, naj pa še tega tja neso« — in ni hotel priti z nosilnico. Neki železniški uslužbe nec, ki je tudi občinski odbornik je potem na svojo odgovornost odredil, da so železničarji odnesli mrtveca na njegov dom, a mežnar je bil nejevoljen, da je začel zvoniti dele potem, ko je bil žalostni sprevod že prišel do pokojnikovega doma. — Idrijski socijalni demokrati prišli so s nepremišljenimi gospodarskimi špekulacijami v naravnost obupen položaj. Ziato si mislijo: Ljudstvo je treba pripraviti za eventuvalni polom, pripraviti ga, da v strankarskem fanatizmu ne bo čutilo hudega udarca. Odkrito rečeno, si nikakor ne želimo poloma pri občnem konsumnem društvu, ker bo trpelo delavstvo. Zategadelj je pa hujskanje proti narodni napredni stranki popolnoma neumestno. V zadnjem Času se kar vrstijo javni shodi, v ponedeljek pa so sklicali še shod po § 2. v obrtniških zadevah ter k temu shodu povabili samo mladeniče vseh strank. Nimamo nič proti temu da se sooijalni demokrati v polni meri poslužujejo političnih pravic, da se ne bi hujskalo proti našim narodnim društvom. Trn v peti sta socijalnim demokratom delavsko bralno društvo in »Sokol«, ker so v teh dveh društvih izvršujoči člani skoraj sami rudniški delavci. G. A. Kristan je rekel, da ti društvi imata sicer lepe smotre, a napačno je, da sta na — narodni podlagi. Dalje je porabil že staro podtikanje, da so delavoi v narodnih društvih v »stafažo« napredni inteli genci. To je prvič že staro, drugič pa popolnoma nesmiselno. Narodni delavoi so v svojih društvih popol noma prosti, morda bolj ko socijalni demokratični. Ako jih kaj veže na razumništvo, je to hvaležnost za podporo, katero dobivajo od istega. Tako se delavsko bralno društvo podpira že od svojega početka in delavci so na ta način dobili laglje sredstva za svoja stremljenja. Torej s tem ne pridite več gosp. Kristan! Drugače bomo rekli, da je socijalno demokratično delavstvo v štafažo svoji inteligenci, a s tem razločkom, da narodno razumništvo podpira delavstvo, socijalno demokratična inteligenca pa se redi od delavstva. Na tem shodu je podtikal gosp. Kristan »Sokolu«, da je on priredil pred leti demonstracije proti Nemcem. Rečem p», da je »Sokol« ravno toliko v zvezi s takratnimi demonstracijami, ko rudarska podružnica Sokoli vedo dobro, da se s takimi sredstvi ne rešuje naroda. Vemo pa, da bi Sokolom v pomirjenje prevroče krvi ljubljanskih nemčurčkov ne bilo treba rabiti niti repe, še manj pa kamenja. Torej v prihodnje se bolje poučite, sicer smo primorani dvomiti v vase poštenje g. Kristan! Povemo pa Vam tudi, da delavcev, ki so sedaj v narodnih društv h, ne dobite niti enega. Nič nimamo proti temu, da dobite več plačujočih članov, pač pa bomo vedno branili čast svojih narodnih delavskih društev. Praznega kričanja ae ne vstrašimo! Tudi Zadnik je veliko in strastno govoril! — Hrvatski in slovenski dijaki upodabljajočih umetnosti na Dunaju, smo si vstano vili letos svoje društvo z imenom »Vesna« Kakor je razvidno iz društvenih pravil, je društvo popolnoma nepolit čno; edini namen je, negovati hrvatsko in slovensko umetnost, in to v najvišjem pomenu besede. — Navduševati se nočemo za domačo umetnost s predavanji na društvenih shodih, razpisavati hočemo dru štvene konkurenčne nagrade za to ali ono umetniško delo, in po zmož nosti si nabaviti društveni arhiv. V ta arhiv pridejo v prvi vrsti vse skice in študije o hrvatskem in slovenskem narodnem slogu. S pomočjo tega arhiva nam bode mogoče izdati s časom tudi kako delo v hrvatskem in slovenskem narodnem slogu. Nabaviti si hočemo dalje tudi društveno knjižnico, ki bo obsegala seveda v prvi vrsti umetniške knjige. Da bo demo pokazali narodu svojemu vspeh tega delovanja, bomo prirejali po mogočnosti umetniške razstave v domovini. Te bodo obsegale vse stroke upodabljajoče umetnosti: slikarstvo, kiparstvo, ornamentiko, moderno arhitekturo, umetno vezenje i. t. d. Slednjič smo si stavili kot dolžnost, tudi moralno in gmotno podpiranje hrvatskih in slovenskih dijakov upo dabljajočih umetnosti. — Začetek je storjen. Brez vsake ovire so se nam potrdila vposlana pravila. Predno nam je pa mogoče pričeti z dejan sko izvršitvijo svojih namenov, moramo im»4i v prvi vrsti denarnih sredstev v to svrho. — Zato se obrača doli podpisani odbor do hrva škega in slovenskega naroda s prošnjo, naj podpira v kar največjem številu z denarnimi pripomočki mlado »Vesno«. — Postajenačelnik ponesrečil. V Dobu je danes ponoči ponesrečil postajenačelnik v Rajhen-burgu gosp. Podkrajšek. Padel je z voza in si zlomil več reber in eno nogo. Nesreča se je prigodila vsled tega, ker so bo konji splašili in voz prevrnili. Iz Ljubljane so poslali rešilni voz v Dob in bodejo ponesre čenča pripeljali v deželno bolnioo. — Krava kriva nezgoda. Ivan Cuzak, mesar in posestnik na Poljanski cesti Št. 48, je peljal včeraj zvečer na vozu Živo kravo po Gruberjevi cesti Naenkrat je krava stopila na stran voza in vsled teže se je voz prevrnil in Cuzak je padel z voza na cesto in se na glavi tako hudo pobil, da se je moral odpeljati v deželno bolnioo. — Razposajenost. Nocoj so neznani veseljaki trgali po mestu razne napise ter jih pometali v Ljubljanico; med drugim je bilo strgano gostilniško kazalo gostilne »pri Lipi« in tabla tobačne prodajalne Blasnika na Starem trgu. — S sekiro v žepu je padel med potjo domov J*kob Sedej, 40 let star, delavec v Škofji Loki št. 47 in se pri padcu na prsih tako hudo ob-rezal, da so ga morali prepeljati v deželno bolnioo. — Alkohol. Posestniku Matevžu Burgerju v Zgornji Šiški št. 40 se je včeraj vsled preobile pijače zmešalo in so ga prepeljali v bolnico na opazovalni oddelek — Roko zlomil. Mizarskemu vajencu Antonu Arharju v Zg Šiški št. 54 se je splašil konj. Med dirja njem se je voz prevrnil na Arharja in mu zlomil levo roko in desno nekoliko poškodoval. — Zidarsko orodje ukradel je zidar I. E iz Bizovika zidar skemu pomočniku Ferdinandu Turku na Karolinški zemlji št 12. — Strop se je udri. Hišo, v kateri se je primerila včeraj popi sana nezgoda, je sezidal Valentin Accetto. — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 16 oseb. Neki fant, ki je podvržen vnjaški dolžnosti, io je hotel z izseljenci popihati v Ameriko, pa ga je policijski stražnik prijel in aretiral. — Izgubljene reči. V Šol skem drevoredu je izgubila danes dopoludne nadučiteljeva vdova K. R. bankovec za 20 K. — Pekovski mojster J Z. je izgubil danes dopoludne na Starem trgu bankovec za 10 K. * Najnovejše novice. N e- sreča pri birmi. V Aueru pri Bol-canu je nastala pri birmi v cerkvi gneča, vsled česar so bili trije otroci zmečkani. — Strop se je udri v neki gostilni v Bubencu pri Pragi ter podkopal vse goste. Pet oseb je nevarno ranjenih. — Roparski morilec. V Vaknero pri Budimpešti je prenočeval v gostilni neki potujoči rokodelec. Ponoči je hotel hišo izropati. Ker so ga pa pri tem zalotili, je zaklal z nožem gospodarja in gospodinjo ter šestletnega sina. Drugi dan so ga vjeli. — 100.000 K je poneveril trgovec s premogom S.Londau na Dunaju ter zbežal z neko omoženo ženo v Ameriko. — Čudno darilo. Bivši ogrski brambovski minister Fejervary je dobil po poŠti zaboj, v katerem je bila mrtva mačka z rudečim trakom okoli vratu. Policija išče odpošiljatelja. — Nesreča v rudniku. Pri eksploziji v ameriškem rudniku Hanna je podsutib 250 delavcev. Dosedaj so jih izvlekli le 48, med njimi dva mrtva. — Smrt z a 1 j u b 1 j e n c e v. Blizu mesta Asch so našli na železniški progi grozno razmesarjen par. Sodi se, da sta dva zaljubljenca iz Dunaja. — Promocija Hrvatice. Gdč. Avgusta Buček iz Oseka je bila te dni v Curibu promovirana doktorjem vsega zdravilstva. — Ustrelil je v K e-r e š t i n c u pri Samoboru vrtnar Pir-nar kuharico graščaka Turka zaradi ljubosumnosti. — Spomenik papežu Levu XIII. postavijo v Lateranu v Rimu delavci raznih držav. — 17 4. spomenik Bismarcku so ravnokar postavili v Nemčiji. * Molitev madjanonskega poslanca. Resni s., sedanji časi za Hrvatsko, a da vender Še ni izginil ves humor, priča „molitev madjaronskega poslanca," ki je krožila po Zagrebu še ko je bil Karol grof Khuen-Heder-vary hrvatski ban. Ta molitev se glasi: „Oče naš Karlek, ki si na Markovem trgu! Posvečeno bodi tvoje ime, pridi večno banstvo tvoje, zgodi se tvoja volja, kakor v Pešti tako v Zagrebu. Dnevnice naše vsakdanje daj nam danes in odpusti nam naše prejšnje grehe, smo tudi mi nanje pozabili: ne pelji nas v opozicijo ampak reši^ nas zedi-njenih strank: Mebet! — Češčena si nagodba, koristi polna, Hedervary je s teboj, blažena si med sistemi in pozlačen je sad tvojega telesa-peštanski štipendij. Češčena si nagodba, mati mamelukov, moli za nas vernike svoje zdaj in v naši smrtni uri Mehet! — Verujem v nagodbo vsegamogočno, stvoriteljico mandatov in štipendijev in v Hedervarvja sina njenega, edinega gospoda našega, ki je spočet od dualizma, rojen iz madjarske državne misli, mučen od steklišev, vstal nad opozicijo, šel v madjarski oiimp, kjer sedi na desnici Szella in od koder razglaša nagle sodbe. Verujem v podrejenost Hrvatske, moč madjarizacije, občestvo koristolovcev, vstajenje štipendijev in rodoljubje Narodnih Novin. Mehet lu Književnost. — „Ljubljanski Zvon4' ima v julijevem zvezku sledečo vsebino: 1. A. Aškerc: Prišel je vlak . . . Balada. 2. Ivan Cankar: Živeti! Novela. 3. A. Gradnik: Ne bom ti stopal pred oči . . . Pesem. 4. Bogomil Vosnjak: Karel vitez Scherzer. 5. B. Baebler: Ni moj greh . . . 6. Josip Dolinar: Trenotki iz učiteljskega življenja. 7. Kazimir pl. Radič: Morje. Balada. 8. Kristina: Za tvojo ljubezen . . . Pesem. 9. Dr. H. Dolenec: O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh. 10. A. Aškerc: -j- Grof Karel Snoilsky. 11. J. Gostič:Mlada ljubezen. Črtica. 12. Tih o zor: Zavela je burja. Pesem. 13. P o d 1 i m b a r s k i: Potresna povest. 14. Adolf R i b n i -kar: Za ljudsko prosveto. 15. Književne novosti: Dr. Ivan Merhar: Ivan Cankar: Na klancu. — Ljudska knjžnica. — „Mali vitez." — Navod za knjigovodstvo in poslovanje slovenskih raifteizenskih posojilnic. — —ar: Die Pfarrkirche St. Ruprecht in Unter-Krain und ihre Restaurirung. — Dr. Jos. Tominšek: Matica Hrvatska: Djevojački sviet. — Dr. Fran Ilešič: Rad jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. — Ljetopis društva hrvatskih književnika u Zagrebu. — R. Perušek: Letopis Matice Srbske. — Chrvsanthem VIII. — —i—: Narodopisna mapa uherskych Slovaka. — —š—: Z nad Dra\vy, Sa\vyJi*Soczi. 16. Glasba. L. Pahor: „Planinke". — —a—: Slovenske narodne pesmi. 17. Med revijami. „TajinstveniSviet". — „Vienac". — „Tamburica". — 18. Splošni pregled. Za Prešernov spomenik. — —k: Razstava ženskih ročnih del v »Mestnem domu*. —• Tolstoj pri Italijanih. — Tiskanje knjig v Rusiji. — —k: Gorkega drama „Na dnu". — —b—: Nove poljske drame. — —b—: Mlada Poljska zoper Sien-kiewicza. — Edmond Rostaud. — —a—: Ph. Traheme. — Prešernove sohe. — —n—: Dvestopetdesetletnica New Yorka. — Jeiačićeve razglednice. — Tiskovne hibe. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 2. julija. Ministrski predsednik Korber je bil danes ob 1. uri popoludne sprejet od cesarja v posebni avdijenci. Ta avdijenca je v zvezi z ministrsko krizo in sicer je z czirorn na cesarjevo potovanje v Ischl brezdvomno, da prinese odločitev. Kot zagotovljeno se smatra, da ostane sedanje ministrstvo provizo-rično in sicer do jeseni na krmilu, potem pa odstopi, kot zagotovljeno pa se tudi smatra, da odstopi minister Rezek ali koj danes ali vsaj prav v k r a t k e m. Rezek je imel tudi danes dolge pogovore sPacakom, Kramafem in Stranskim. Dunaj 2. julija. Za profesorje so imenovani suplentje Luka B r o-lih v Mariboru in Vladimir Nazor v Zadru za gimnazijo v Pazinu in Martin Majcen v Ljubljani za gimnazijo v Novem mestu. Dunaj 2. julija. „\Viener Zei-tung" prijavlja cosarjevo lastnoročno pismo, s katerim se sedanja kvota zopet določa za eno leto. Dunaj 2 julija. Različni levičarski listi trosijo vest, da o istopi minister Rezek zaradi diferenc, ki so nastale med njim in češkim klubom. To je popolnoma izmišljeno, kar je že spoznati iz prijateljskega občevanja med Rezkom in voditelji češkega kluba Pravi vzrok Rezkovemu odstopu je konflikt med Rezkom in Kor-berjem Budimpešta 2. julija. Začetek današnje seje se je silno zakasnil, ker je Kossuth napovedal nujni predlog, naj zbornica o skupnem carinskem tarifa razpravlja le kot o samostojnem ogrskem tarifu. Ministrski predsednik Khuen in predsednik poslanske zbornice A p po ny i sta Kossutha nagovarjala, naj ta predlog opusti, a Kossuth se ni udal in bo svoj predlog v ponedeljek utemeljeval. Budimpešta 2. julija. Kossuth se s svojo stranko še ni poravnal nego je le privolil, da se čez nekaj dni, ko bo pojasnjen parlamentarni položaj, odloči, če ostane v stranki ali če odstopi. Splošna sodba je, da Kossuth ostane. Sofija 2. juliju Javno mnenje sodi, đa je vojna med Bolgarsko in medTurčijo skoro neizogibna. Bolgarska vlada je poslala velesilam jako energično pisano noto, v kateri pravi, da hoče Turčija zaplesti Bolgarsko v vojno Rim 2 julija Avstrijski poslanik Pasetti je poklican na Dunaj k cesarju. Temu pozivu se pripisuje velik polit1 cen pomen. Gospodarstvo. — Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani« Meseca junija t. 1. seje vložiio pri »Ljubljanski kre ditni banki« na vložne knjižice in na tekoči račun 948.872 K 29 h, vzdignilo pa 1,092.554 K 04 h. Skupno stanje vlog je bilo koncem meseca junija t. 1. 4,544 275 K 11 h. — Splošno kreditno društvo V Ljubljani. Denarni promet meseca junija 1903: Sprejemki 319.140 K 14 b, izdatki 312.232 K 67 h, skupaj 631 372 K 81 h. Skupni denarni promet v 1. polletju 1903 3070.881 K 81 h. Stanje hranilnih vlog in tekočega računa s 30 juni jem 1903 1 117 798 K 38 h. Stanje posojil s 30 junijem 1903 1064 681 K 43 h.______ gagr Častite naročnike „Slo-venskega Naroda", katerim poteče koncem tega meseca bodisi mesečna ali četrtletna naročnina, prosimo vljudno, da nadaljno naročitev kar najpreje ponove, da jim pošiljanje lista ne prestane. Surovo bast-sviio od gld. 990 do gld. 4325 za blago za popolno obleko. Pošilja se poštnine prosto in Že oearlnjeno na dom. Bogata izbera vzorcev obratom poste. Xov*™» z» i«vilo Henneberjc, Ziirleh. 5 (40-3) Borzna poročila. Ljubljanska fiKreditns banka" v Ljubljani. Grad ni kurzi dnnaj. borze A »lo i beni i nplri. MP/t majeva renta . . . 4-2° o srebrna renta . 4%' RV8tr. kronska renta . 4% n z^ata 4*/o ogrska kronska „ 4°/o „ zlata m 47o posojilo dežeie Kranjske $*/•* . posojilo mesta Spljeta 4- S/ „ „ Zadra A<. V bos.-herc. žel. pos.11902 4° o češka dež. banka k. o a€o 4* 41 OI h » y , . .z* r* zast. pjs. ga*, d. hip. b. pest. kom. k. O. Z 10° o P*. • zast. pis. Innerst. hr. deželne hranilnice . zast. Lis. ogr. tip. b. obi. ogr. lokalne železnice d. dr. . gi o. Seske hid. banke 4* o prior. Trst-Poreč lok. če-. £o dnleniskib 2ele?niic 3c l " ]oS. Žel. kup. Vi Vi Srečke. Srsčke od ieta 1854 . . . „ 1860! , . . : :; , ■ tizsKe...... zem lj. kred. I. emisije „ H H- H ogrske hip. banke . srbske a trs 100*— tnrSke . . - -sreCke Basilika Kreditne » inomoske B • • • Krakovske „ . • I^jubljaneke , . . , ^vstr.rud. križa a . *. Ogr. „ ■ , . . . Liudolfove „ < . SalcbnrSke Dunajske kom. „ Delnice« i ižne železnice • • • Državne železnice .... Avstro-ograke bančne del. &v8ti\ kreditne banke , , jgrske * a S mostenske „ . • Premogokop v Mostu ^Brux j »vpinske montan . . . . Praske želez. ind. dr. Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Cv&ke sladkorne družbe Valute C. kr. cekin..... 80 franki....... Šd marke....... Sovereigns...... Marke........ T 6ki bankovci, . . . • Rublji....... Žitne cene v Budimpešti dne 2. julija 1903. X*rmla. 2. julija 1903. 1 Denar 10020 100 40 1(XJ 15 100 35 100!6O 100-80 120 90 12110 9935 , 99.55 1*0-90 12110 99 75 —•— 100 — —•— 100- —• — 101- ioi-«o 99-0 9995 99 60 9995 1C1 — 101 25 10735 101 — 102 — 100 50 101-10 100-- 100*70 100-— 101 — 100'— 101- S8 50 99.^0 99 75 307 75 309 75 ia-5o 101 50 165- 175 — lSibO 18451 246- 250 — 155 75 157 75 275- 279 -- 270 - 273 — 257 — 261 — 85 — 8850 122 50 123 50 18 70 19 70 82 — 85 — 78o0 8250 70 — 75 — 26 50 27 50 68 - 7150 80- 84 — 83 50 84-5U 6B9 50 670*50 162"- 1630 — 663- 66 V- 73150 732 50 251 — 252*- 652- 6-> 372— 373 — , 1630 — 1635 - 464 50 465 50 | 375 - 379 — 349 — 353 — 147- 15 J — il-32 11-36 ! 1905 1908 23-43 2352 23 90 23 98 117 25 11745 95 25 96*40 ; 252 75 263 50 š jnica za oktober . Rž g^roza ' vin M 1» oktober. julij avgust . maj 1904. oktober. Effel&tftv. 5 vinarjev ceneje. za 50 kg BO . 50 50 50 60 K 713 605 612 619 5 18 526 Meteorologično poročilo. V.«-.ii* mmd borjam 8M'l. 8r.dujl KMbčni iUk Tllt tam - j Čaa § opazo-*~> j vanja Stanje barometra v mm. t* Vetrovi Nebo 1. 9. BV. 2 |7.aj. w |8.pop. 7410 7421 740 4 17 2 14 8 23 8 sr s vzhod al. svzhod sr. j vzhod jasne megla del. oblač. Srednja včerajšnja temperatura 19 2°, oorm&le: 19 1°. Mokrina v 2i urah: 2 7 mm. Pretužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, sin in gospod Jakob Jesih sprevodnik c. kr. državne železnice izdihnil svojo blago dušojv torek ob 12. uri ponoči v 34. letu svoje starosti. (1731) Pogreb predragega ranjkega poj-de v četrtek, dne 2. t. m., ob 6 uri popoldne iz hi5e žalosti. Spodnja Š 5ka St. 6, na domače pokopališče k sv. Krištofu Sv ma8e zadušnice brale se bodo V četertek, dne 9 t. m. v cerkvi sv, Jerneja v Sp. Šiški. Predragega ranjkega priporočamo v pobožno molitev in blag spomin Spodnja Šiška dne 1 julija 1903 Žalujoči ostali. Zahvala. Povodom bokzni in smrti naše preljuba hčerke, gospodične Pepi Zaplotr.ik čutimo hvaležno dolžnost, tem potom izrekati vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nas tolažili, najiskrenejšo zahvalo. Dalje se zahvaljujemo vsem mnogoštevilnim udeležnikom pogreba ter vsem darovalcem za prelepe vence. Srčna hvala vsem! SpodnjaSiška,2. junija 1903. (1727) Jerica Za p Šotni k. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom nagle smrti našega preljubijenega soproga oziroma očeta, ssina, brata, sirioa in svaka, gospoda . Aifonza Obisk trgovca in posestnika izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo za vsa izražena sožajja, premnogobrojne vence in obilo ude ležbo pri spremstvu k njega zadnjemu počitku Posebno se še zahvaljujemo mil. gosp. prost u in ostali preč. duhovščini, preblag, g vladnemu svetniku Friedrich-u, Jpre-blagor. g. dvornemu svetniku Šuk-Jjeju, preblag g. županu pi. Slado viču, gg uradnikom, gimn. proftisoi jem trgovcem, slav. „D^l. pevskemu drštvu" in gg dijakom za ganljivo petje, 8l. „Dol Sokolu", slavni .Požarni brambi**, si. mostni in meščanske garde godbi, slav. odboru okrajne bolnišne blagajne ter vsem ostalim p. n. gospode m in gospem iz mesta in okolice. (17^0; Rudolfovo 30. junija 19 3. Žalujoči ostali. Predujemi na srečke in vrednostne papirje. Posestniki srečk zamorejo srečke po najvišji vrednosti poveriti in predujem s poljubnimi malimi plačili v obrokih in po zelo kulantnt obrestni meri z Izključno pravico do igranja, povračevati. Agenti se iščejo za vsa kraje protj dobri nagradi. ^1679—3) Zahtevajte prospekte od IiOsOSftecten-Depot Bank Mkm Baloff i:m«{mj»»s» iv. Fr■ HKiNh«ner|ilBtK IVr. 2. Učenec sprejme m v trgovino mešanega blaga. (i728-i) A. Casagrande v Ajdovščini. Pletenje s strojem jako Učna ta trpežna izdelava (delavnica obstoji ža 14 lot) (1706-2) so priporoča. Cene nizke. Delo solidno. Prevzemajo se tudi nogavice v podpletenje. Marija Franzl delavnica za pletenje v Ljubljani Privoz st. IO (Prule). Zahtevajte ilustrovane cenike žarnic (Gliihlichtlampen). Najbolja in najoeneja razsvetljava. I ^735 - 6) Johannes jCeuer Dunaj, IV. Miihlgasse 3. oprava za dve sobi ■e zaradi od.potovanja pod roko Broda po nizki cent. Več se izve v upravništvu »Slov. Naroda«. (1729—1) t) D C v C N E t? O tj ^ g ^ ti S* -c; tj H? •*> rej Ces. kr. avstrijske As državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. veljaven od dne 1. maja 1903. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Prega čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlat v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, Cez Selzthal v Aussea, Solnograd, Cez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amsletten. — Ob 5* uri zj osebni vlak v Trbiž od 1. juliji do 15. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensieste Ljubno, Dunaj, Cez Selzthal v Solnograd, Inomost, Cez Klein-Reifling v Šteyr, Line, Budjevice, Pizen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, L^psko, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce-,Bled, samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gaatein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bre-genc4 Curib, Genevo, Pariz, cez Klein-Reirling v Steyr, Line, BudejeviCts. Pizen, Marijine vare, Heb, Francove vare. Karlove vare. Prago (.direktni voz I in II. razr.V. Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste inumcst, Monakovo. .Direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Eočevje. Osobni viaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomeeto, Straža, Toplico, Kočevje, ob 1. ari 5 m popoludne istotako, ob 7. uri S m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Frcga is Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Me nakovo, Inomost [direktni vozovi 1. in II. razreda), Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr. Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. ur! lb m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago ^direktni vozovi I in ii. razr), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Pizen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthaia, Beljaka, Celovca, Monakovega. Inomosta, Frauzenslesta, Pontabia. — Ob S. uri 51 m zvečer osoi.ni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla črez Seizthai iz Inomosta, čez Kleia Reirling iz Steyr, Linca, Budjevic, Pizna, Mars. iin varov, Heba, Francuvih varov, Prage. Lipskega — Ob 8. un 38 m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 10. uri 43 m ponoči osebji vlak iz Trbiža od 1 julija do 15. septembra, Ob nedeljah in praznikih. — Proga -s Novega ece- .a Sccovja- Osobni vlaki : Ob 8. uri 44 m zj. iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m * poldne iz Straže, Toplic, Novega mesta. Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotakc. — Odhod iz Izubijane* drž. kol. v Kamnik Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 m zjutraj, ob 2. ari 5 rn popoludne, ob 7 uri 10 m id ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah m pu^niam, — Priiaoa v I^ueijaiio drž. kol. i. Samaika- MeSani vlaki : Ob t*, uri 49 m zjutra,,. ..b 11. uri 6 m dopclucine, ob 6. uri IO m in ob 9- un 56 m zvečer aamo ob nedeljah in l raznikih (1719 5(5-60. Senzacionalno!!! Ixs«so. Samo K 560 stane prava švicarska niklasta anker-remontoir-ura f,System Rosskopf-Patent1'. Ta prava švicarska niklasta auker-remontoir-ura ^Svetem Ro8skopf Patent* s patent, emailiranim kazalnikom je taka kakor jo slika kaže, gre 36 ur in ima garantirano dobro idoče kolesje Za vsako uro se 5 let pismeno garantira in je posebno pripravna vsled svoje zunanje opreme, (zelo močni pokrovci iz pravega nikla' za one, ki so v težkem delu, vsled česar se vsa d'-* M Z«*f C>tl<«ll» lilltitlK i krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprt t ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin. (i;^72-l^ Ple«*oliJ«»* o zelrznulo vino se uporablja pri malokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljši vspehom. Poiliterska steklenica 2 K. I*ire«»llj*** i ^i■•«■(»! \m. iiiaSiii ali funtu rinile dajo z vodo pomešam izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pasteurizuvana K 1 30 Znnanfa uaro^lla po poštnem powaEet|n. P. n. odjemalci si lahko ogleda nas znameniti laboratorij. 99 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" Akcijski kapital K 1,000.000- HupoJ« In prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava In ekskomptuje Daje predujma na vrednostna papirje, izžrebane vrednostne papirje in 2Set-va.r-u.je srećbice proti vnovčoje zapale kupone. kurznl lzyu.Toi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Knkompt In likMRO meni«. Tt4| 0kjT Bonna naročila. TtJj Podružnica v SPLJETU. C22r5= lleiiarne tlu««* H|irrJroia =5=^3 v tekočem raCunu ali na viožne knjižice proti ugodnim obrestim. Vlo2e..» denar obrestuje od dne vloge do Ji,e vzdiga. A<;:> ^ Promet s čeki in nakaznicami. Isdajatei) in odgovorni arednik: Dr. han Tavlar. Laatnina in tisk „Narodne tiskarne 8A