OradDS@w w©stook Leto XXVI Ljubljana, december 1984 štev. 319 ^gstitka vodstva delovne organizacije kolektivu Gradisa Na dosežke smo ponosni! Vsem hvala za trud! Srečno 1985! Gradis vstopa v jubilejno 40. leto ■KWtia dela smo tu|di širšega družbenega razv gp^risotn^st Gflrajpovi: opazna n i^seh pod roč j vam jebilGrai : vsa zaupana to leto .......mmmJSkŠ ■ - in Običaj je, da ob vstopu v novo leto vsaj pogledamo, kaj smo naredili in kako smo elovali v preteklem letu. Kaj je bilo in kaj ni 1,0 opravljeno v preteklih 366 dneh? Ler je naš vstop v novo poslovno leto ^ Uničen in ker so spomini prijetnejši, če se P°minjamo le bolj veselih dni, kaj zlahka gotovimo, da je bilo minulo leto navsezad-(lj® Prav uspešno. Da bi bilo le prihodnje leto Delavci Gradisa smo si za leto, ki mineva, .stavili dosti zahtevne cilje. In vendar smo stV~~ VsaJ ve9P kljub težavam, ki pa do-v ,rat niso zrasle le na našem hišnem vrtu — glavnem dosegli. sn^S* Vemo> da so se še zaostrili pogoji go-(.^arjenja, dj^^^sticije upadajo, nkurenca jgi tržišču iz dneva v dan . dobno. rll>4i8^flWiaštetim, drugi gaziran i' SesPlošno soli Lahko ci feteklin ^ŽGr; P°slovan' Seliures1 duktivnost in ekonomičnost poslovanja in tudi težav z likvidnostjo ni bilo. To leto nam je uspelo ustaviti tudi večletno občutno padanje naših osebnih dohodkov; v teh težkih pogojih gospodarjenja nam jih je uspelo celo povečati in smo tako celo presegli povprečje OD v gradbeništvu. Toda poprečja kot velja v gospodarstvu, kar je bila sicer naša želja, še vedno nismo dosegli in zato bo to eden izmed naših ciljev v prihodnjem letu. Kot uspeh lahkp štejemo tudi dejst smo v Graj^sgjafiova dali mes^o fna-nju, stro* Z rezultati anjt pokazatelji otrjujejo, da smo i smo si jih lani zasta-poslovno politiko. Povečali smo pro- erjavi s fovečali lelavcev je bila [užBenega udej-Sovečala angažira-šamoupravnem področju, je naša vsesplošna odgovornost stališč ob sprejemanju sa-5upravnih odločitev in uresničevanju skupnih interesov naše DO. Mislimo, da ni treba posebej poudarjati, da ti uspehi niso prišli sami od sebe, temveč so sad trdega dela in velike angažiranosti slehernega delavca naše sredine. Prihodnje leto, leto petinosemdeseto, se posebej nam gradbenikom ne kaže v najlepši luči. Zagotovo bo terjalo še večje napore od nas, ki vstopamo v jubilejno 40-obletnico Gradisa. Če smo v letu 1984. zastavili temelje srednjeročnega in dolgoročnega razvoja Gradisa, s katerimi želimo unoramo doseči znatno večjo prisotnost naše DO tla tržišču, hkrati pa tudi povečati nielo ekdnomsko trdnost, moramo zato v prihejflnjepi letu zastaviti vse sile, da začnemo te cilje tudi uresničevati, ajti le s tem bormrohranifi in utrdili ugled radisa v našem gospodarskem prostoru, benem pa lahko zagotovili večji kos kruha am vsem. Prepričani smo, da je v nas vseh dovolj moči, da bomo sposobni doseči zastavljene cilje in tako znova dokazati sposobnosti in moč Gradisa, ter se potrditi kot ena vodilnih delovnih organizacij. Le tako bomo nadaljevali tradicijo Gradisa, ki so jo utemeljili s svojim delom in znanjem tisti, ki so pred štirimi desetletji postavili temelje sodobnega slovenskega gradbeništva. Naj bo prihodnje leto tako ali drugačno: Vsem hvala za dosedanji vložen trud in napore! Srečno 1985! POSLOVODNI ODBOR DO GIP GRADIS ■< -i Oktobra le 58 delavcev pod zajamčenim OD Obeta se nam višje vrednotenje delokrogov — nižjim več, višjim manj Na 7. redni seji Komisije za izvedbo in spremljanje uresničevanja SaS o skupnih osnovah za delitev sredstev za osebne dohodke, ki je bila 14. novembra so bili delegati seznanjeni s programom dela te komisije. Predlagano je bilo, naj bi se iz vrst delavcev tozdov in delovnih skupnosti oblikoval strokovni team, ki bi permanentno delal na izvajanju nalog s področja nagrajevanja. Ponovno je bilo poudarjeno, da so nizki osebni dohodki pri nižje ovrednotenih delokrogih, zlasti pri proizvodnih delih, pereč problem v Gradisu. V tem vidijo delegati tudi glavni vzrok za nepravilno razporejanje delavcev na neustrezne, višje ovrednotene delokroge. O problematiki s področja osebnih dohodkov so razpravljali tudi na 12. konferenci direktorjev 30. 10. .1984 in sprejeli naslednja stališča, s katerimi je bila komisija seznanjena. Strokovne službe (APS, KSS) pripravita predlog sledečih aktivnosti: a) izdelavo analize bonifikacij pri pokrivanju stroškov za prehrano in bivanje, terenskega dodatka ter ostalih izplačil, ki vplivajo na prejemke delavcev v tozdih in delovnih skupnostih. Tudi na komisiji je bilo ugotovljeno, da se pri teh izplačilih ne upoštevajo enotno sprejeti kriteriji na ravni DO, b) izdelati analizo minimalnih OD in zajamčenih OD v povezavi z gornjo analizo ter izdelati predloge za ukrepanje, c) ugotoviti neskladja pri prerazporeditvi delavcev na posamezne delokroge. V zvezi s tem naj se ponovno urgira na tozde oz. delovne skupnosti, da bi dali podatke o nepravilnih razporeditvah delavcev, d) pripraviti predlog selektivnega vrednotenja delokrogov proizvodnih delavcev ločeno po dejavnostih. Na tej konferenci direktorjev je bil podprt predlog sprememb in dopolnitev delokrogov za tozd Inženiring, glede relativnih razmerij pri najzahtevnejših delih oziroma nalogah. Po seznanitvi komisije s stališči konference direktorjev so delegati sprejeli spremembe obstoječih in nove delokroge za Inženiring. Tov. Uhan je delegate komisije seznanil s programom komisije za revizijo sistema nagrajevanja. Predstavil je naloge komisije ter jih tudi rokovno opredelil. V začetku 1985. leta naj bi bili pripravljeni predlogi povečanja osnov za osebne dohodke. Po tem predlogu bi se vrednost razreda relativno bolj povišala delokrogom, ki so po PMS metodi nižje ovrednoteni. Osnovni OD bi se tako za najnižje razrede, povečal za 22 odstotkov, po drugi varianti pa za 28 odstotkov, za najvišje razrede pa za 10 odstotkov. M. J. Gradisovi nagrajenci Gradisove nagrajence in dobitnike diplom smo vam predstavili posamjt ^ bila 27. novembra, po zaključku 4. rednega zasedanja delavskega sveta de lovne organizacije GIP Gradis. Nagovor je imel predsednik komisije za podelitev Gradisovih nagrad n finančnih pogojev izbrala de| ^radis za izvajanje gradbenih i(Uln Poslovno skupnost Rudis za jiti0 domače opreme in izvajanje Hie(i l*n>h del. Osnovna pogodba w železarno Jesenice in Gradi-let” Je bila podpisana 30. julija Poje.lilcosti objekta govorijo tudi jihk^' 0 obsegu gradbenih del, ki njCe°v večini opravil tozd GE Jese-in °b pomoči ostalih naših tozdov Tak CLaterih drugih soizvajalcev. s,0hL'0 opravljenih 300.000 pro-Pr0s^lh. metrov izkopov, 250.000 nih bo 42.000 prostorskih metrov betona, 300.000 kvadratnih metrov opažev in 4.000 ton armatur. Zanimivo so tudi podatki o domači opremi. Potrebno bo izdelati in montirati 7.000ton domače opreme in žerjavov, montirati 800 ton uvožene opreme in izdelati ter montirati 9.200 ton jeklenih konstrukcij. Jeklarno 2 sestavlja več objektov med katerimi so najpomembnejši: glavna proizvodna zgradba, hala legur, pomožni prostori, skladišče, razkladana postaja, črpališče in strojnice, transformatorske postaje, ostali pomožni prostori itd. Zgraditi bo treba tudi cestno in železniško omrežje. Nova jeklarna na Jesenicah naj bi bila po pogodbi dograjena do konca februarja 1987. leta, redna proizvodnja pa naj bi začela leto dni po dograditvi. Časa ni veliko in zato želimo, da v 27. mesecih, ki šaše pred nami zgradimo jeklarno 2, tako kot to pričakuje od nas investitor in širša družbena skupnost. Celotna investicija jeklarne 2 je vredna 18 milijard dinarjev, Gradisov delež pa znaša 1,87 milijarde dinarjev. C. Pavlin torskih metrov nasipov, vgraje- Najprej je bilo potrebno začeti z obsežnimi zemeljskimi deli ' Franc Hočevar — novi direktor DSSS Delegati delavskega sveta delovne organizacije so na 4. redni seji, ki je bila 27. novembra soglasno imenovali za direktorja Delovne skupnosti skupnih služb Franca Hočevarja, dipl. gr. inž. Predstavljamo ga našim bralcem, kljub temu, -da ga številni Gradi-sovci dobro poznajo, saj je bil pred omenjenim imenovanjem vodja notranjo-tehnične kontrole naše delovne organizacije. Franc Hočevar se je rodit 9. aprila 1928. leta v Mali vasi, občina Kočevje. Maturira! je 1948. leta na klasični gimnaziji v Ljubljani, 1955. leta pa diplomiral na gradbeni fakulteti Tehnične visoke šole v Ljubljani. Po odsluženju vojaškega roka se je leta 1956 zaposlil in delal na številnih gradbiščih. 1961. leta pa je prevzel mesto tehničnega direktorja SGP Zidar iz Kočevja. V tem času je njegovo delo bilo vezarto na vodenje večjih gradbišč, ki jih je SGP Zidar imel v Sloveniji in Hrvaški. Leta 1970 je Franc Hočevar sklenil delovno razmerje v Gl P Gradisu in prevzel dela in naloge vodje grobišča termoelektrarne Šoštanj. Kot odgovorni vodja je vodil izgradnjo lil. in IV. faze elektrarne Šoštanj. Kot vodja službe za zagotovitev kvalitete je bil leta 1980 razporejen na gradbišče nuklearne elektrarne Krško in nato leta 1980 na mesto odgovornega vodje de! na gradbišču IM V v Novem mestu. Po ustavitvi investicijske gradnje v IM V je njegovo nadaljnje delo bilo še naprej povezano z gradbeno operativo, bodisi kot pomočnika tehničnega direktorja za operativo, bodisi kot vodje notranje tehnične kontrole. V času imenovanja za direktorja delovne skupnosti skupnih služb je bil Franc Hočevar predsednik delavskega sveta DSSS, katerega je vodil že tretje leto. Svoje praktične izkušnje pa je teoretično poglobil tudi na šoli za poslovodne kadre na Brdu pri Kranju. Pri njegovem delu mu tudi v bodoče želimo veliko uspeha. C. P. Novo skladišče za Kovinotehno v Celju V tozdu GE Celje računalnik tekoče obdeluje podatke o poslovanju Dnevna zamuda plačila za opravljeno delo znaša sedaj že 0,14 odstotkov stroškov Leto 1985 pričakuje tozd GE Celje, z dokajšnjim optimizmom. Uspeli smo zagotoviti zaposlitev za velik del naših kapacitet. Med največja gradbišča štejemo gradnjo nadomestnih objektov Rudnika lignita Titovo Velenje, dela v Železarni Štore in stanovanjsko gradnjo v Celju. Vključili se bomo v priprave za gradnjo TE Trbovlje in prevzemali ostala dela na področju regije- Dela pridobivamo s konkurenčnimi cenami, zpto bo potrebno mnogo truda, da bomo dosegli zadovoljive finančne rezultate. V prihodnjem letu bomo zaključili I. etapo gradnje lastnih obratov v Celju — tesarsko delavnico in pričeli z gradnjo obrata v Podgori. Naša velika želja je posodobitev in industrializacija proizvodnje, ki bi zagotavljala visoko produktivnost in ekonomičnost gradnje. Istočasno bomo organizirali pripravo dela, ki bo skladno z našim razvojem skrbela za pripravo delovne dokumentacije in operativno spremljanje proizvodnje. Še nadalje bomo težili k integrira-nosti našega poslovanja z uporabo računalniških obdelav. Tekoče in podrobno želimo analizirati vse stroške in optimirati porabo materiala in opreme. Naša obveza v GN 85 bo, da znižamo stroške za nja-manj 2 odstotka. Visoki stroški kapitala, to je visoka obrestna mera narekuje posebno skrb za racionalno uporabo obratnih sredstev. Vsak naš ukrep ali odločitev bomo morali predhodno pretehtati iz vseh vidikov posebno finančnih. Že sedaj predstavlja dnevna zamuda plačila za opravljeno delo 0,14 odstotka stroškov, z napovedanim povečanjem obrestnih mer v letu 1985 pa bodo stroški iz tega naslova še večji. Posebna skrb bo posvečena kvaliteti del. Analiza reklamacij na zgrajenih objektih izkazuje napake predvsem na kooperantskih delih, kar pa je v veliki meri odvisno tudi od naših zahtev in kontrole teh del. Poostrili bomo nadzor in prevzem, kar bomo dosegli z vključitvijo oddelka za kooperacije v končni obračun in prevzem del od kooperantov. Leto 1985 je naše jubilejno leto, saj bomo proslavili 40-letnico Gradisa. Naša razmišljanja naj ne bi bila usmerjena samo v to, kaj smo dosegli, temveč kako bi postali s svojim znanjem in izkušenostjo bolj učinkoviti v prihodnosti. Albert Praprotnik Usmeritev tozda Inženiring v prihodnje Velika angažiranost pri pridobivanju del na največjih investicijah Ob koncu poslovnega leta ugotavljamo dosežene rezultate tekočega l(*L in načrtujemo planske naloge in obveznosti za prihodnje leto. Še več, v let®**^ njem letu so stekle tudi aktivnosti za pripravo srednjeročnih načrta’ ^ 1986-1990 in projekcijo razvoja Gradisa do leta 2000. Ocenjujemo, da bomo letošnje leto zaključili uspešno, točne številke pa B ^ pokazala bilanca marca 1985. leta. <- V letošnjem letu so bile naše zmogljivosti v pretežni meri usmerjene v industrijsko in stanovanjsko gradnjo, pomemben delež pa je pomenila tudi gradnja energetskih in prometnih objektov. * Za leto 1985 že zdaj ugotavljamo razmeroma zadovoljivo oskrbljenost z deli, seveda glede na razmere in z izjemo dveh-treh tozdov, ki jim bo še treba najti ustrezno delo. Zaenkrat naj bi se s svojimi zmogljivostmi vključevali na skupna večja Gradisova gradbišča, torej zunaj območij, kjer so pretežno opravljali delo doslej. To pomeni, da bo potrebno zagotoviti večjo premaklji-vost Gradisove operative, kar pa po drugi strani prinaša tudi nekatere ugodne učinke — s tem se podirajo plotovi tbzdovske zaprtosti. Nekoliko slabše so angažirani tozdi industrijske dejavnosti (obrati) in oba projektivna biroja. Zagotoviti bo treba večjo prodajo na našem in še bolj na tujih trgih. Kapacitete industrijskih tozdov je težje angažirati zaradi stalnega upadanja investicijske gradnje in s tem povezanega zmanjšanega povpraševanja po izdelkih iz asfaltnega programa Kovinskih obratov Maribor in betonskega programa Kovinskih obratov Ljubljana. Za reševanje problematike obeh birojev za projektiranje bo verjetno treba naše projektante usmerjati v: — klasično projektiranje, — komercialno-tehnično projektiranje, — projektiranje' tehnologij6 — razvojno-raziskovalne na °K Tozd Inženiring bo tudi v Pr'"^0. njem letu v največji možni meri : deloval z vsemi Gradisovimi !fzvJdo Glede pridobivanja del, vemo k/1** L je — iz dneva v dan je to vse bolj ‘ sa| htevna in težka naloga: tržišče de J | vse bolj omejeno, pogoji za pt|C’° > I vanje teh del pa vse trši. *s| Malodane vsi investitorji od Pril ^ benikov zahtevajo: ' — kreditiranje v največji tV meri. Tu gre za dinarsko in tud'. devizno kreditiranje, združeva . sovlaganje in podobno ,ni6V — fiksne cene za ves čas grao J ^ — prevzem del »na ključ« — zaradi velike konkurence j nižje cene. bo-vc, Kljub težkim pogojem tudi v d oče ne smemo izrabiti zaupa0I zanemariti solidne kvalitete ah ^ ^ tovanja pogodbeno doloc ^ W- rokov. Za izpeljavo finančnih kons,r^ cij bomo v Inženiringu morali ,a dobiti dodatne sposobne kadre- ^ bodo s svojim znanjem in str°. J®1* nostjo sposobni držati ravnotezj lja prej omenjenih zahtev investitor z uporabo vseh možnih vir0V siranja. Zaposliti želimo Pr? ,^3[f Gradisov kader, ki naj bi se sča-v večjem številu in lažje prerazp L jal oziroma prehajal iz tozdov v L ženiring. N Tudi v letu 1985 se bomo {r^g-da bi ne le ostali na naših tra ^ nalnih deloviščih v tujini (ZR •jo-Ai čija, Irak in Kuvajt), temveč P^jMa biti še katero novo, vendar v * (i)gr. nem obsegu, da bomo lahko ’■ tržišča tudi obvladovali. V osta ^ žele, ki niso zajete v tem Pr0?r‘j jz-R bomo skušali izvoziti kar najve fcc del kov naših obratov. Poglavitna pa bo naša prisotn1 vi slovenskem prostoru. Prizadevali si bomo delež Gradisa še k v celotnem slovit skem gradbeništvu. Da b'^ ^ ■ l it' > ohranili ali še povečali, se bb^jji potruditi v industrijski, energent-stanovanjski gradnji ter pri P‘° nih objektih. Več pozornosti bomo P° tudi nekaterim naše republike. investicijam Precejšnja bo angažiranost tudi v tujini Franc Zupal X mtm i _..........JUH......H ,V|0hr!C|Zasl“8 za nov dom samskih stanovanj v Fužinah, ki bo vseljen do e,a» ima tozd GE Ljubljana-okolica ^združitvijo treh tozdov v enega Nova stanovanjska soseska Fužine 30. jubilej tozda Ljubljana-okolica f 'oih" r n'C0 lc <*0^a*(al tozd GE Ljubljana-okolica tik pred združitvijo s toz-Ljubljana in Železokrivnico. Zato je toliko bolj pomembno v krat-'■ 'ali ,aP'sal' dosedanjo zgodovino tozda, saj bomo že od prihodnjega leta pi-f z8°dovino združenega tozda Gradbena operativa Ljubljana. de|0y1 tridesetimi leti je bil Gradis iiK:jn .,la organizacija z organizacij-in]e 1 ur|otami po vsej Sloveniji,' >iiilr3t'0Va|e pa so se gradbišča. Ta-zaLj a gradbišča, kot na primer Vu-je,Ce|; U’. Kidričevo, Ravne, Velenje, itd s Z0 Šoštanj, Koper, Jesenice i6lrOVrVh 3 osnova za ustanovitev po-Ittrrtel'' enot’ k'80 se potem razvile v ,i Jt>e organizacije združenega , y čas ^čiih“SU P° vojni je bilo eno izmed IV gradbišč tudi gradbišče Lito-. kJer je delalo več kot 1.000 tifeJ^cev. Kasneje je bil del Nloo'SCa Litostroj premeščen v ,k-liroVMaradi gradnje industrijskih ,ri£aloo-r !*n'ce 'n Mesne industrije ki^ko • 0JC bilo v jeseni 1954. leta. > je nastalo gradbišče Zalog, ki ),Sti0t P^tem spremenilo v poslovno 'a 73 Pa V l°Zd °E Ljub' « v°dja in vnet zagovornik sa- inV^e p . graumsca z.atog je on re-'0t s r?8ačnik z zvestimi sodelavci, iJdop ‘H Ivan Ribič, Nada Sulič, kateri , or, Janez Plemelj in še ne-'eia g. ^rugi- Po njegovi smrti 1964. ili'Hto?Je nasledil Jože Zajc, ki je di-0' t>rvj tozda še danes. ^'IhfcVzpi ieLti, kj jih je samostojno o' ^)bra 0 gradbišče Zalog, so bili [Ha|;nj. Referenca za pridobitev na-■ t*6*- Tako je bila npr. v le' idbjj n* sezoni 1962. leta zgrajeno tovorno vozlišče, ki je r>žirnaV'jal° Prve zametke bodoče ptiti r ? P1?813!6 v Zalogu. V kratil ^'lorv.-i6 bilo zgrajeno upravno Haj Je 'n tovorna skladišča ter 3|i b' objeWjVk-lik °hbT8 dd’S ŠteVi': n' krJ Kll> kl 50 oih vsi zgrajeni v ei^tttei)31^6111 roLu> 80 bili velikega M C|lote y Za nadaljnji razvoj in rast iti Saa^tttog' Gradnja timih prog se anžjra Jevala še vrsto let, tako da je V,l*8eH P°staja postopoma dobi-,j|i.. 6nnt anj° velikost in pomen. * veti Zal°g J6 v prvih letih gra-viib|: ln°ma objekte na obrobju iji Vane, Tudi sedež in uprava a bila v Zalogu. Od tod izvira tudi kasnejše ime tozda Ljubljana-okolica, ali kot je hudomušno dejal eden izmed nekdanjih Gradisovih direktorjev — Vorstadt (predmestje). To potrjujejo tudi 'gradbišča in objekti, ki so bili zgrajeni v šestdesetih letih. Naštejmo jih nekaj: opekarna Smodinec v Podutiku, Papirnica Vevče (preko vzdrževalnih del je enota Zalog prišla tudi do investicijske gradnje in zgradila halo za tapete, halo za premazni stroj, halo za 5. papirni s(roj, kotlovnico), odprti olimpijski bazen Vevče, tovarno celuloze Medvode v Goričanah (kislinski stolpi, belilnica peritna peč, skladišče perila, kanalizacija odporna proti kislinam), Julon itd. Kakovost opravljenih del in spoštovanje rokov pri gradnji omenjenih objektov sta bili lastnosti, ki sta dajali enoti Zalog sloves solidnih izvajalcev in vse več investitorjev se je odločilo oddati delo prav Zalogu. Tako so delavci Zaloga začeli graditi objekte za Avtoobnovo, Emono, IM V, Iskro... Zgrajen je bil celoten kompleks Avtoobnove ob Titovi cesti, kjer je . bila postavljena hala s takrat največjim jeklenim razponom v Ljubljani; kasneje je ta primat prevzela Hala Tivoli. Prvo skladišče za Emono ob Šmartinski cesti je bilo zgrajeno v rekordnem času dveh mesecev. Prav to dejstvo je pri investitorjih odločilno vplivalo v prid Zalogu, da je takrat uspel na natečaju in suvereno izločil ostala gradbena podjetja. Zalog je postal »hišni izvajalec« večine Emoninih kasnejših velikih investicij. Zalogu je bila direktno oddana gradnja hladilniškega kompleksa ob Šmartinski in tudi kasneje je Gradis gradil za Emono po vsej Sloveniji E-markete, hotele, poslovne stavbe in ostale objekte. Takšnih uspehov enota v Zalogu prav gotovo ne bi dosegla če nebi k temu odlčilno pripomogla vrsta dobrih delavcev, ki so bili med seboj prijatelji in sotovariši, in ki so bili pripravljeni žrtvovati in dajati Vse od sebe za uspešno končanje prevzetih obveznosti. Takrat se je delalo dneve in noči. Velike napore in delo v težkih pogojih ter skromno gradbeno mehanizacijo so zmogli s pomočjo velike enotnosti in požrtvovalnosti. Tako se je kalila pripadnost enoti Zalog in Gradisu. Da so bili pogoji dela včasih znatno težji, nam pove tudi podatek, da se je na gradbiščih do leta 1948. delalo normalno po 10 ur na dan, največkrat še več, ob sobotah pa 7 ur. Šele po letu 1948. je bil vpeljan 8-urni delovnik. Večina del je bila opravljenih ročno, saj je bilo mehanizacije zelo malo. Kljub težkemu delu se starejši Gradisovci, med njimi so mnogi že upokojeni, radi spominjajo tistih časov. To je bilo obdobje velikega poleta, elana in želje po čimhitrejši obnovi porušene domovine, obdobje velikega pomanjkanja in težkega življenja, istočasno pa tudi obdobje prvih sindikalnih izletov, športnih iger, kulturnih manifestacij, uvajanja samoupravljanja itd. Sredi šestdesetih let, v obdobju stagnacije, se je vodstvo enote odločilo izhod poiskati z- vključitvijo v stanovanjsko gradnjo. Ob podpori takratne centrale (današnje DSSS) so pričeli graditi stanovanjsko sosesko Nove Jarše. Uspehi niso izostali. Delavci enote Zalog ter potem tozda GE Ljubljana-okolica so v Novih Jaršah zgradili čez 2.000 stanovanj. Zelo pomembna gradbišča je imel tozd GE Ljubljana-okolica tudi na Dolenjskem, kjer je pred desetimi leti začel graditi za novomeški IMV; tod gradi še danes. Bila je to gradnja največjih in najpomembnejših objektov za novo tovarno avtomobilov IMV. V Šentjerneju je bila zgrajena tovarna potenciometrov za Iskro. Delo je bilo tako dobro opravljeno, da je Iskra potem tozdu GE Ljubljana-okolica zaupala gradnjo svojega kompleksa v Šiški (elektroopti-ka, mikroelektronika, avtomatika in feriti).. Tudi nagrajevanje je bilo pred dvajsetimi leti precej drugačno. Osnova nagrajevanja je bila norma ali akord. Normativi so bili dobro postavljeni in so pridnim delavcem omogočali boljši zaslužek, z normami in akordi pa se je tudi lažje ločevalo pridne delavce od lenuhov. Z leti je tozd GE Ljubljana-okolica začel graditi vse več objektov tudi v Ljubljani in ne samo v okolici mesta. Tako je bil zgrajen prvi objekt za novo Lekovo tovarno v Šiški, SAP na Streliški ulici, Autocom-merce, Mercatorjev oskrbovalni center na Slovenčevi ulici za Bežigradom, Intertrade in Veletekstil na Letališki, Tobačna tovarna na Viču ter moščanski zazidalni otok MP 278, kjer je bila zgrajena tudi Gradisova poslovna stavba za DSSS, Inte-revropa, poslovna stavba sozda Emona in tehnični center Ljubljanske banke. V okolici Ljubljane pa se je gradilo za Belinko, Tosamo Domžale in druge. Od 1965. leta dalje so gradili Julon. Delavci tozda GE Ljubljana-okolica so zgradili tudi Železniški izobraževalni center v Šiški. V 30. letih so v tozdu vzgojili vrsto dobrih strokovnjakov poklica ter inženirjev in tehnikov. Mladi strokovnjaki so se veliko naučili in pridobili izkušnje za poznejše delo. V tem tozdu je delalo veliko ljudi, ki so danes na najvišjih položajih v Gradisu in v nekaterih drugih delovnih organizacijah. Tisti najzvestejši, pa so še danes v tozdu. V tozdu so od nekdaj imeli posluh za skupne Gradisove projekte. Pomagali so pri gradnji hotelov v Portorožu, sodelovali na gradbiščih v tujini, gradijo tudi v stanovanjski soseski v Fužinah itd. Tudi v skrbi za standard-zaposlenih so prednjačili. Tozd GE Ljubljana-okolica je bil iniciator gradnje samskih domov v Novih Jaršah med Gradisovimi tozdi pa so med prvimi za svoje delavce organizirali po dva brezplačna obroka dnevno. Zdaj je tik pred vselitvijo nov Gradisov dom samskih stanovanj v Fužinah, ki so ga zgradili in v pretežni meri financirali prav delavci, tozda GE Ljubljana-okolica. Cveto Pavlin ■H Predaje objektov so vselej priložnost za oceno dosedanjega dela in pogovore o morebitnih novih delih. Tako je bilo tudi v Rušah ob zaključevanju te gradbene sezone. Na posnetku so (od leve proti desni) glavni direktor Tovarne dušika mag. Alojz Vrečko, inž. Jože Krepil, direktor tozda Pomožne dejavnosti v tovarni in inž. Miro Primorac, vodja operative mariborskega Gradisa Gradnja v Rušah Tovarniški objekti in stanovanja Z dosedanjim našim delom so zadovoljni »Leto hitro mineva in ponovno smo skupaj na že tradicionalnem »likofu« z vami, dragi Gradisove!.« To so bile uvodne pozdravne besede, ki jih je izrekel na svečanosti v Rušah predstavnik Tovarne dušika v Rušah inž. Jože ‘ Krepfl direktor tozda Pomožne dejavnosti. »Ko smo se pred leti odločili, da bomo konec leta proslavili skupne uspehe pri izgradnji tovarne in stanovanjske gradnje v Rušah, to ni bilo naključje — Gradis je tesno povezan z razvojem tovarne in našega kraja, saj nam pomagate uresničevati naše poslovne odločitve. Od lanskega srečanja pa do danes smo uresničili veliko naših zamisli in skupaj smo lahko ponosni na dosežene rezultate. V tem času končujete oziroma ste končali nekaj pomembnih objektov v Rušah, izmed katerih naj omenim le najvažnejše: novo zorilnico, nadomestno zorilnico, skladišče super-fosfata, večnamensko halo predle-gur, obrat dissouja, temelje za silose glinice ter prizidek k mehanični delavnici. Vsakdo, ki sc pripelje z mariborske strani, že od daleč vidi nove stolpiče, ki jih tudi gradi Gradis. Mi si tudi v bodoče želimo dobro sodelovati z vami, saj nam je to v obojestransko korist. V tovarni bomo gradbenike še potrebovali, zdaj pa mi dovolite, da se v imenu delavcev Tovarne dušika Ruše ter krajanov Ruš zahvalim za vaše delo in uspehe pri uresničevanju skupno zastavljenih načrtov.« Gradisovci smo v Rušah zasadili prvo lopato že takoj po vojni, od leta 1970 pa je to kraj, v katerem je našla delo večina delavcev našega mariborskega tozda GE. Franjo Štromajer . J .• • • - Eden izmed že vseljenih stanovanjskih stolpičev v Rušah. V tem mesecu bo predan v uporabo tretji izmed petih stolpičev, prihodnje leto pa še preostala dva. Foto: F.Š. TOZD GE Maribor za TAM k- To varna Koiesmi U 6.0 ir k v Ptuju Naložba veljala 500 milijonov dinarjev____^ Tovarni avtomobilov v Mariboru ne bo več potrebno uvažati kolesnih zavor, še več, nekaj j ib bodo celo izvažali. Delavci mariborske gradbene enote Gradisa so v Ptuju zgradili novo tovarno kolesnih zavor z zmogljivostjo 100 tisoč zavor letno. Naložba je veljala 500 milijonov dinarjev, denar za gradnjo pa sta prispevala delovna organizacija TAM, ter bodoči tozd. V novi tovarni bo zaposlenih 110 delavcev. To je ena največjih naložb mariborskega gospodarstva v ptuj- ski občini. Na svečani otvoritvi tovarne • snih zavor je govoril podpredsee izvršnega sveta skupščine SRSJjj jkak: Bohorič in med drugim poudari ■ je novi proizvodni objekt P membna pridobitev za zmanjša M#|e: uvoza ter hkrati povečanje izv° ,j. D V tem obratu bodo našli zapete,, v tudi mladi kovinarji, ki ses0 • l9j( tev v ptujskem srednješolskem cenjf1^ Slavili smo tudi delavci G ra ^ T saj smo v Ptuju postavili še en,jsllra' jekt, ki je v ponos mestu in Grao F. % Pre< Mh TOZD Železokrivnica 15 let h .K n Pi jh St, fc$( Čeprav sodi tozd Železokrivnica med najmlajše Gradisove tozde, je' *aj darle preteklo že 15 let od njene ustanovitve. ngj,k Danes je Železokrivnica eden izmed najsodobnejših obratov ter lvnl|ia||ilfari *u modernejšo tehnologijo za proizvodnjo armature, poleg tega pa ra gcZiil'|j ško vodeno pripravo proizvodnje in tudi obračun izdelane armature. tat moderne tehnologije je tudi visoka fizična produktivnost, ki jo zas u at jemo že od leta 1972. Za 10 mesecev letošnjega leta znaša 9,33 uržbeg1'^ 8« za 1 tono armature. V letu 1973 je znašala produktivnost 16,4 ure na iv krivnice, ki ima sedaj kapa^lJJ 'je Če na hitro preletimo podatke ugotovimo, da je nastala Centralna železokrivnica Ljubljana v letu 1969 z združitvijo železokrivcev GE Ljubljana in GE Ljubljana okolice. Obrat je takrat deloval v okviru centrale Gradisa. Z ustanovitvijo centralne železokrivnice se je dokončno prenesla izdelava armatur z gradbišč V specializiran obrat. Povečala se je kvaliteta krivljenja, produktivnost dela in na drugi strani so se zmanjšali proizvodni stroški. Železokrivci so dobili urejene delovne prostore, v katerih imajo boljše delovne pogoje. Takratna kapaciteta obrata okrog 6.000 ton letno pa je bila že v začetku premajhna. V Centralni že-lezokrivnici so naročali armaturo skoraj vsi gradbeni tozdi Gradisa, razen GE Maribor. 12.000 ton letno v eni delovni i-- |j.~ Po letu 1980 je kapaciteta zasedena samo 50 odstotno znanega zmanjšanja obsega m ^ cijske izgradnje m dejstva, oa > ji skoraj vsi gradbeni tozdi svoje / L zokrivske obrate. Tozd Železokrivnica išče nad? nje možnosti delovanja in ra^^.fti okviru združenega tozda operativa Ljubljana. Pričakujoči da bo združeni tozd s svojimi v Jv, oa no zoruzem roza s svu|iy ^.71 kimi delovnimi in finančnimi po A ciali lažje pridobival dela tu Tekom let je bila v Železokrivnici izdelana armatura za vrsto objektov po Sloveniji in Jugoslaviji: CRE1NA v Kranju, Šoštanj 111. faza, hoteli v Portorožu, HE Srednja Drava, Šoštanj IV. faza, objekti Ivanje selo, Unec, Ravbarkomanda na AC Postojna — Ljubljana, Kovinotehna Celje obala za sipke tovore in kontejnerski terminal v Luki Koper, naselje Bernardnin pri Portorožu. največjih objektih tako v dom°vlP vg kakor tudi v inozemstvu. Tekoči rezultati poslovanja zokrivnice v 10 mesecih s°. j0sdf ugodni. Dohodek je že sk°ra-- ijt gel letno planirani dohodek (* m 98), vrednost proizvodnje je odstotkov večja od planirane Tudi akumulacija je za 29 odsn^® presegala letno planiranje- -. ji de k na pogojno uro — _ D-PJ 196,45 napram planiranem iflP. m produktivnost je 2.642 napra11 nirani 1.866. „6ci*l| Poudarili bi še to, da v 9 m6 ^ pi| nismo imeli nobenega delavca, imel manjši OD od zajame V letu 1978 je bila izvršena tudi razširitev in modernizacija železo- Janez Koh^l C * glasili so se nam delavci iz Qurne Dela se zaključujejo — srečno 1985 Več deset delavcev se vrne v domovino še ta mesec l (»radisovem vestniku že kar lep čas ni bilo vesti o DE Qurna — če izv-F l*1em° prejšnjo številko, v kateri obveščata tudi druge, da nas po teleksu ijJf,*ti seznanjate z aktualnimi dogodki ki se zgodijo v Gradisu in v domovini, ff^dar to ne pomeni, da se tu nič zanimivega ne dogaja, da delo ne napre-| j®*n tako naprej... Je že tako, da se človek k pisanju težje spravi kot pa h jg^epB drugemu delu, čas pa hitro teče. Obljubili smo, da novoletna šte-'sl nc ostala brez prispevka o delovni enoti Qurna, zato v nadaljevanju j£ "ekoliko daljše besedilo, ki ga lahko uporabite kot članek. Pripišite tudi delavci iz Qunne pošiljamo vsem bralcem novoletne želje za zdravo, -lj LETO! »v iz yui;ne pošiljamo vsem urmvcm miimuu »vlij in kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja SREČNO NOVO » T. .. bL ?l bodo dela končana v roku, vha z malenkostnim popravkom, •'ikal * 'ra*k' izvajalec dokončal ver-i|brud n° signalizacijo do sredine fe-ilL rJai in bo otvoritev namesto 20. 'I^ice rJa *985 nekoliko kasneje. b°do vsa obrobna dela, ne-4a„, i‘h imenujejo tudi »kozmeti-0 ,skončana v aprilu. L i™Se zdaj vrnil v Ourno kdo lifcL^ l'stih delavcev, ki so bili tu a'i prvo leto, bi imel kaj »'jon H°Pravljenih ie bilože nad mi" iRL de*°vnih ur (!) za 9 mostov s i4et,° Površino 16.000 kvadratnih 4^- °d kterih meri najdaljši (čez ipd. Evfrat) 440 metrov, najkrajši |aleia etrov, za vsa obsežna zemeljska l|evijZa 9 kilometrov avtoceste, za ,Je. , e Priključke itd. Tu bi omenili ( \) katcre podatke. ,;Aih®rad'*i smo 26 tisoč prostornin-Ae 1'e1trov betona, porabili za na->etrm,lii°n in 700 tisoč kubičnih Ii,kv®Zar • Zemije' razrezali, skrivili, JteVjl 1 in nato z betonom zalili lepo ničila i. ton železa, skupna predvi-'gra ..|°iičina asfalta, ki naj bi ga-Ftoh,;1 *’ Pa znaša okrog 75 tisoč pro-, ,nskih metrov. Še bi lahko naštevali, a so podatki te vrste lahko zgolj številke, ki pa nič ne povedo o uporabnosti, kakovosti spravljenih del, izglcdu in podobno. Treba jc vse to videti. Kar težko bi se bilo odločiti, ali je lepši videz podnevi, ko se odbijajo sončni žarki od asfalta in od kovinske ograje (zaščite mostov in priključkov), ko j c tudi najbolje videti, kako lepo se moderni objekti vključujejo v peščeno okolje, ki ga krase palme. Spet drugim bi bila morda bolj všeč nočna razglednica, ko sc prižgejo' žarometi že postavljene razsvetljave in so linije mostov in priključkov izpostavljene. Ko vse to ogleduješ, kar pozabiš na številne težave, ki so spremljale naše delo: na dve evakuaciji, na probleme pri nabavi materialov in tako naprej. Eden od devetih objektov Gramoza za betone, tampon in asfalt, je bilo porabljenega okrog 260 tisoč kubičnih metrov, vso to koli- šč toliko energije, da se večer za večerom na razsvetljenih igriščih vrstijo tekme v nogometu, odbojki, tisoč KUDlCnm llicuuv, v »v miju icmiic v Iiugimiviu, vruvvjiv. cino pa je bilo potrebno pripeljati iz namiznem tenisu itd. Še posebej ra oso Lilzvm^trnv ipne.ga kraia. 7hnr1iivn \e ko organiziramo tur viiivz p« jv one/ --- i--r j 250 kilometrov oddaljenega kraja. Doma si kaj takšnega kar težko predstavljamo, tu pač ne gre drugače. Vse težave so pozabljene, če le dobimo pravočasno časopise iz do- • movine, pisma od domačih ali prijateljev, kako steklenico piva v naši kantini Jurček in zvečer, ko se delo neha, kar ne moreš verjeti, da je fantom po celodnevnih naporih ostalo Tudi v Qurni so mostovi zgrajeni po Gradisovi tehnologiji ® "'Nov smo zgradili tudi cestne priključke zburljivo je, ko organiziramo turnirje ali pa proslave v počastitev praznikov, kot smo jih za 1. maj, 4. julij in seveda tudi nedavno za 29. 'november. Navijači nimajo nikoli problemov, za koga navijati — ekipe se formirajo drugače, ne po tozdih, iz katerih so posamezniki prišli semkaj, kot je to navada v domovini. Naj kot zanimivost omenim vrstni red ekip na nogometnem turnirju ob dnevu republike. Prvo je bilo moštvo Užičko kolo, sledijo pa Medži-murec, Asfalterji, Odpisani, 29. november in Lordi. Najboljši strelec je bil Hafiz Sačirovič, imamo pa tudi najboljšega vratarja in celo najzvestejšemu navijaču smo dali priznanje. Povejmo še to, da smo po sve-čdni razglasitvi rezultatov dolgo peli pesem Jugoslavija in obenem plesali kolo. Za nekatere je bilo to morda že nekakšno slovo, saj se 18. decembra vrača v domovino več kot 60 delavcev. Vendar gre pri njih le za začasno slovo, saj se bomo pravgotovo še srečali na kakšnem gradbišču, naj si bo to v domovini ali pa spet v Iraku. Nekateri se sploh ne bi spoznali med seboj, če bi ne prišli sem, pa čeprav smo takorekoč vsi Gradisovci, le nekaj jih je- iz Cestnega podjetja Maribor. Tu so se stkala nova prijateljstva, ki ne bodo nikoli pozabljena in tudi izkušnje, ki smo si jih pridobili ne bodo nikoli pozabljene — s pridom jih bomo uporabili pri delu doma. In Iko bomo spet prišli skupaj, bo kdo začel pesem »Jaz pa en’ga pr’jat’la [imam«, pritegnili pa mu bodo tudi drugi: Stanko, Zvone, Rok, Tone, Edi, Leon, Gorazd, pa še en Stanko, Miran, Alija, Hajro, Jože in še kdo. Jože Grobler, Zvone Zemljič DE Qurna Gradis je bil med prvimi v Sloveniji s svojo banko Deset let uspešnega dela Interne banke Minilo je deset let odkar so se delavci Gradisa odločili za Interno banko kot obliko organiziranja finančne funkcije. Sami začetki priprav segajo že v leto 1973, vendar smatramo za dejanski začetek poslovanja Interne banke šele leto 1974 ko so bili za to podani pogoji. Z ustanovitvijo Interne banke leta 1974 kot ene prvih Internih bank v Sloveniji in v gradbeništvu nasploh in s sprejetjem pravil njenega delovanja smo v Gradisu pričeli z uresničevanjem z ustavo začrtane samoupravne organiziranosti denarnih in finančnih tokov ter odnosov, katere jedro predstavlja načelo, da mora biti za vsaki tozd zagotovljeno ločeno spremljanje denarnih sredstev. Sistem interno — bančnega poslovanja nam je omogočil, da smo to dosegli, čeprav so denarni tokovi navzven potekali preko skupnega žiro računa delovne organizacije tako, da je Interna banka začela voditi interne račune preko katerih smo izvajali in spremljali denarne tokove in združevanje sredstev. Zavedajoč se potrebe, da povezovanje in Vsklajevanje finančnega poslovanja na samoupravnih temeljih predstavlja tisti faktor, ki omogoča ohranitev finančne moči združenih tozdov ter, da je prava pot za dosego tega cilja v ustreznem združevanju sredstev na skupnih usklajenih odločitvah, so tudi ustanovili Interno banko kot institucijo in inštrument tozdov za izvajanje finančne funkcije združenega dela. Na organiziranje finančnega poslovanja po bančnih načelih nas je takrat vodil še en pomemben razlog. Uspešno smo izpeljali preobrazbo na temeljne organizacije združenega dela po ustrezni razdelitvi sredstev, pravic in obveznosti v skladu z ustavnimi amandmaji. Pravzaprav za Gradis to ni bilo nič novega, saj so že pred amandmaji takratne poslovne enote samostojno odločale o razdelitvi dohodka, ki so ga ustvarile. Zato je bilo toliko bolj pomembno, da ob decentralizaciji sredstev, upravljanja in odgovornosti, vzpo-rednb gradimo temelje sistema združenosti zaradi uresničevanja skupnih interesov in ciljev Gradisa kot celote v njegovih bodočih gospodarskih in še posebej razvojnih ciljih. Zato nam je prav sistem inter-no-bančnega poslovanja bistveno pomagal, saj je omogočil hitro in učinkovito zadovoljevanje finančnih interesov pri katerih so učinki združevanja vidni in izmerljivi. 18. julij bo dan Interne banke Danes se težko odločimo kateri je . tisti datum, ki bi ga uradno imenovali za začetek našega interno-banč-nega poslovanja. Če se ozremo nazaj vidimo, da je potekalo nekako takole: — 29. maja 1973 se je sestala v Analitsko-planski službi posebna skupina strokovnih delavcev, ki je določila vsebino in vrsti red nalog v zvezi z ustanavljanjem Interne banke v Gradisu, — 5. septembra 1973 se je sestala strokovna skupina in obravnavala gradivo o uvajanju Intefne banke v GIP Gradis, ki ga je pripravila Razvojno-organizacijska služba, — 14. decembra 1973 je na sestanku gospodarsko-finančnih po- močnikov bila podana informacija sporazuma o združitvi tozdov v GIP Gradis. Z več določbami je bilo sprejeto načelo, da se bodo za dosego skupnih ciljev in optimalnih rezultatov poslovanja združenih tozdov, denarna sredstva koncentrirale na ravni delovne organizacije in da bo ustanovljena takoimenovana Interna banka, ki naj izvaja finančno poslovanje vseh tozdov v okviru Gradisa, — razdelitev sredstev in virov sredstev je bila izvršena po stanju na dan I. 1. 1973. Pozneje so sledili preseki po stanju 30. 9. 1973. Dokončna razdelitev pa se je opravila po zaključnem računu za leto 1973, ki je zajela tudi sredstva na žiro računu, — 14. januarja 1974 je takratna gospodarsko-finančna služba izdala Začasna navodila za poslovanje Interne banke, katerih namen je bil, da se v razdobju od 1. januarja 1974 do sprejetja poslovnika Interne banke omogoči spremljanje denarnih sredstev po internih računih tozdov, — s 1. januarjem 1974 je Interna banka začela dejansko izvajati plačilni promet, tako eksterni kot interni, preko internih računov tozdov in izstavljati interne dnevne izpiske. — na zborih delavnih ljudi tozdov, ki so se vršili v času od 19. junija do 17. julija 1974 so bili imenovani delegati tozdov za odbor Interne banke, kot organ upravljanja interne banke. cijsko del skupnih služb so z Interno banko upravljali in odločali o njenem delu delavci vseh tozdov preko svojih delegatov. Šele par let pozneje leta 1977 z izidom Zakona o -temeljih kreditnega in bančnega sistema je bilo izvajanje finančne funkcije v Interni banki zakonsko opredeljeno kot način samoupravnega obvladovanja finančnih tokov. Več kot 5 milijard dinarjev bilančne vsote Restriktivni ukrepi denarno-k^ ditne politike in težka gospodah situacija nasploh, zlasti pa še vgra*l || beništvu, se v končni fazi odraža ■ na likvidnosti naših temeljnih ^ J iletf Sl« nizacij in povzroča probleme likv^: n ih sredstev, še bolj pa pt°b Tako je bila 12. maja 1978 v smislu Zakona Interna banka Gradis registrirana kot pravna oseba. Njeno delovanje je bilo od tega dne dalje določeno s samoupravnimi akti. Kot najvišji organ upravljanja Interne banke je bil zbor interne banke, izvršilna organa pa poslovni in kreditni odbor. Delavci, ki opravljajo v Interni banki strokovna in administrativna dela oblikujejo delovno skupnost interne banke. Razmerja med delovno skupnostjo Interne banke in članicami so urejena s Samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Prihodke Interne banke predstavljajo plačila za bančne storitve, obresti od kreditov in drugi prihodki, ki jih Interna banka ustvari s svojim poslovanjem v skladu s svojimi akti in veljavnimi predpisi. Z doseženimi prihodki pokriva stroške poslovanja in prispevek delovni skupnosti interne banke. Preostali del predstavlja skupni dohodek, ki se razdeli med članice Interne banke. trajnih obratnih sredstev. Zato ajvažnejs' lVljanie ena od osnovnih in na nalog interne banke zagota'. -, Jikvidnosti njenih članic in uspos ^ Ijanje kreditne sposobnosti član Zagotovitev izplačil osebnih doh° kov in plačila obveznosti so pa 13 ^ vsakodnevna skrb delavcev lna' se konec leta in to je čas, ko že pričnemo z ugotavljanjem uspešnosti Čn» Jjs,°vanja v tekočem letu in s pripravami ter načrti za prihodnje leto. Na . rezultatov poslovanja v prvih devetih mesecih, ter predvidevanjih za a v, "ie tri mesece smo ugotovili, da so doseženi in pričakovani letošnji rezul-m *°zda GE Ljubljana z oziroma na težak gospodarski položaj v gradbeniš-98 vz,a^°voljivi. novi avtocesti Naklo—Ljubljana. Vsa glavna dela smo izvršili do pogodbenega roka. V teku so samo še dela pri urejanju okolice in igrišč ter zaključna dela izven trase ceste. Drugo naše največje gradbišče je v Fužinah, kjer skupno s tozdom GE Ljubljana-okolica ter SGP Pionir in SGP Grosuplje gradimo stanovanjsko sosesko. Trenutno imamo v gradnji tri stanovanjske bloke v katerih je preko 400 stanovanj. >1*1 {a). *efošnjem letu smo precej povelj sl 1 z'čni obseg proizvodnje, saj so )2< D”rai vsi primerjalni indeksi na->0f |(j J^11 letu 1983 nadpovprečno viso-,01 j’ a^ nam je uspelo z maksimalnim jS pranjem ajvečje in najzahtevnejše ) gradbišče v tekočem letu Sm . ■ Šentvidu pri Ljubljani, kjer 1"°,ri$e.]............ M (rr3Še . , največje in najzahtevnejše j}) jei,?Vn°) gradbišče v tekočem letu !?0 Stn ".° )3l »J, "1 še gradimo »pokriti vkop oz. ki je največji objekt na hi' v vr! Za(j0enc*ar Pa bi bilo napačno če bi se ta^0v°Uili s tem kar smo dosegli. Ob da sri'0tTlenlbnem jubileju je prav, -d' upravi° Se ozr*‘ nazai 'n pregledali ^nih Cn° ^e*°’ Prav tako po-,v> ki na nve- če ne še bolj, pa so naloge izvaj. ?akajo v prihodnosti. Poleg Zanj anJa tekoče finančne politike ne v naših planskih dokumen-■£' P°sebeJ povdarim le najpo-'n. fti0ra| nejše naloge, katerim bomo Prjhn 1 Posvečati vso pozornost v ^ tjaje in sicer: Ocjjij^acentraciji finančne moči Predvajanju strukture virov, vitve .Se71 Politiki postopne zagoto-^ Rajnih virov obratnih sredstev; Sovt^j aievanju t*cnarn’b 'n bla" %r razv*janju in izpopolnjevanju daji naših strojev širom po Ju8oslaviji. dako smo v letošnjem letu proda- 12 finišerjev 10 strojev za reciklažo ‘IH raznih mešalnikov 2 asfaltni bazi Zacj4 stroje za horizontalno signali- 1 ri obrtniški dejavnosti pa smo v tih r?em del3!' rta nekaterih objek-, Gradisa v Mariboru, Celju, Sol-l)?.nu’v Žirovskem vrhu itd. Kot je I I? že povedano bi teh storitev •jko bilo več, saj bomo v celotnem st h®dku za letošnje leto le 20 od-' T°'kov storitev opravili za Gradis, ako nizek odstotek storitev za radis nismo imeli še nikoli do Nj'- Naše zmogljivosti v letošnjem letu I °v bile v popolnosti zasedene. računi kažejo, da bi le z manjšimi d P°ri bili sposobni ustvariti za 10 j 15 odstotkov večji celotni priho-tar’ s tem bi pa bili tudi naši rezul-"h bistveno boljši. n : letu 1984 smo začeli intenzivne obdelovati zunanji trg. Tako 0 v mesecu marcu podpisali koo-racijsko pogodbo z zapadnonem-d a ^rmo MBU od katere si v bo-s >Cn°sti mnogo obetamo. Tako smo Pomočjo tega partnerja v letoš-lem letu izdelali novi proizvod — s.r°J za reciklažo asfalta in 14 teh le|°iev tudi izvozili v ZR Nemčijo, v -r u 1985 pa bo to število preseženo. —_____________...j:_______ — vlaganje v družbeni standard — osvojitev proizvodnje malega finišerja Poleg naštetih nalog nas v letu 1985 čaka še mnogo dela pri od-, pravljanju sedanjih slabosti, katere nam zmanjšujejo naša prizadevanja za boljšim poslovanjem. Naša pričakovanja in obveznosti za leto 1985 leto so torej velika in številna, uspeli pa bomo le tedaj, če bomo znali mobilizirati vse znanje in moč Gradisa. Ravno tako pa moramo tudi v tozdu usmeriti vso energijo v reševanje problemov, kateri so nas spremljali v letu 1984. Menimo, da bo leto 1985 težko, vendar* enotni lahko dosežemo solidne rezultate. Rajko Pumat Nelojalna konkurenca znižuje cene ________pod vsako realno mejo Reference, pridobljene pri izgradnji Luke Koper so naša velika vrednota Leto, ki se je tako rekoč izteklo je bilo v omogočeni leto izjemnih naporov gradbenikov, da se prilagodijo stabilizacijskim pogojem gospodarjenja. Kljub temu je tozd GE Koper uspešno premagoval družbene in lastne težave in investitorjem predal v uporabo veliko objektov. Največji med njimi je bil terminalza premog v Luki Koper, katerega smo zgradili v rekordno kratkem času. V tem letu smo gradili tudi Centralno čistilno ndpravo za meso Koper, industrijske hale in več drugih objektov. Izven območja Kopra smo gradili nautični center Pula in Umag ter stanovanjsko naselje v Maredi. ^ Pogodba nam omogoča tudi uvoz ioi- enih strojev, katere bi prodaja jugoslovanskem trgu, s tem z b* razširili ponudbo in naš proi-°dni program. Q, ^ Pomočjo' tozda Inženiring smo .delali trg v Čehoslovaški in pre-tist n' S,P°’ da bp prav leto 1985 , v katerem bomo začeli izvažati in 1V to državo. Zavedamo se, da so n-Se bodo napori za osvajanje zuna-^ a trgov veliki, vemo pa tudi, da ob ^trikcijah na jugoslovanskem trgu re aioremo doseči dobrih poslovnih b-Matov. Naši napori bodo tudi v i?v °^e morali biti usmerjeni v Vsi objekti niso pokazali najboljših rezultatov, posebno pa ne tisti, kateri so bili pridobljeni pri takih investitorjih, ki so se obnašali neposlovno in oddali dela, ki niso bila v skladu z veljavnimi predpisi. Velika nelojalna konkurenca izvajalcev je omogočila investitorjem, da so zniževali ceno pod vsako realno mejo. To vsesplošno neposlovno obnašanje investitorjev se vse bolj izraža posebno v tem času gospodarske stabilizacije, ko so se investicije zelo skrčile. Plan za leto 1985 se že pripravlja pa čeprav še niso znana vsa izhodišča za gospodarjenje v letu 1985. Ker smo na neugodna presenečenja že navajeni nas pretirano ne vznemirjajo, zato se prihodnjega leta tudi ne bojimo. Največjo realizacijo v prihodnjem letu pričakujemo v Luki Koper, saj smo nanjo, nekako vezani. Luka Koper je v relativno hitrem tempu razvoja nudila možnosti razvoja tudi našega tozda. Reference, ki smo jih dobili pri izgradnji Luke Koper so naša velika vrednota. Oprema, posebno pa izurjenost kadrov in izučenih delavcev nam daje nove moči, da v Luki Koper napravimo še kak novi objekt in tako pomagamo pri razvoju pomorske usmerjenosti našega nacionalnega gospodarstva. Odgovor na vprašanje, ali bo leto 1985 srečno novo leto vsekakor ni odvisno samo od nas samih. Navadno se okrog tega datuma sprejemajo ukrepi, ki naj bi vsaj delno prelomili dosedanjo prakso, običajno v dobri veri, da bi odstranili pomanjkljivosti pa naj se to pozneje pokaže kot dobro ali slabo. Po dolgih letih recesije sedaj najbrž vzhajajo novi gospodarski upi toda obenem obstajajo spomini na številne napačne prognoze in ugotovitve, da so vprašanja zdaj bolj zapletena in tveganja večja kot so bila v ne tako oddaljeni preteklosti. Marijan Štefan Marina Umag JANUAR J pet je leto naokoli, avtor ta — kronist — je novi. Vešč ni kot njegov predhodnik, ki je zdajšnjemu bil vzornik. M\aport se z januarjem '84 začenja — takrat smo bili vsi enakega mnenja: Gradis se mora kadrovsko okrepiti, če hočemo vrsto problemov urediti. 'Eno je žezlo Zupančič prevzel — in v Inženiringu je nov veter zavel. Za Frankfurt potrjen Lapajne je bil, Gradis pa se je v ZRN še bolj utrdil. V.seprav pred časom so bile težave, smo govorili tudi o prilivih iz Amare; kar nam ni uspelo z delegacijo se vsaj nekoliko popravlja z inflacijo. 1'l alog kup smo se lotili, če bomo več kot polovico naredili, naš uspeh naj bi ne izostal. Pa se je marsikdo svežnja ukrepov bal... V-P bletnica Inženiringa bila je druga, vendar se od obletnic ne živi. Konkurenca agresivna je in huda — kaj vse ne nudi; sedaj smo na potezi mi! FEBRUAR ★ ★★★★ KRONIKA 1984 MAREC ★ ★★★★ -1-Uepo so marca naši vrli»strokovnjaki« se menili, da bodo v Ljubljani problem prehrane uredili. Ko so vsa že dolgo znana dejstva odkrili, so rešitev problema spet odložili. M-J mo na in Gradis naj bi sredstva združila in skupaj zmogljivejši računalnik kupila. Delavski svet je sprejel sklep brez dileme — bodoči razvoj res ni možen brez računalniške opreme. TFerenski dodatki in nadomestila se še priznavajo ne glede na pravila. Od tozda do tozda se vsota tako razlikuje, da potem delavska kontrola posreduje. vJ snutek panožnega sporazuma imamo v razpravi, ki pa se pri nas kar hitro opravi. V bodoče naj bi imeli dela in naloge, to pa pomeni, da bo treba opustiti delokroge. APRIL ★ ★★★★ 1^1 ovi kandidati so nam zagotavljali, da bodo funkcije v redu opravljali. Ker pa volitve niso kar tako, so vse postopke vodile DPO. vJ Josipdolu smo pošteno rekli: Ne želimo, da bi se bili oboji opekli! Želje so eno — drugo pa tisto, kar je za združitev bistvo. Mežici, na tamkajšnjih belih strminah, smo med seboj se pomerili v smučarskih veščinah. In čeprav so Tončka v KPO dali, so smučarji iz Raven vseeno zmagovali. Vf dkar poznamo z Bytostavci izmenjavo, se zanimamo tudi za tamkajšnjo zimsko naravo. Izlet je bil — smučanja pa bolj malo, zato pa je več časa za oglede in zabavo ostalo. ŽLje april potrka! je na vrata, ko so sledili si obiski iz Nigerije, Češke in Iraka. Čeprav se mednarodne delegacije kar vrstijo, bi si želeli od njih znatno več kot »Adijo!«. Mljj,ga! V informativnem oddelku smo novega novinarja dobili, da bi informativne naloge lažje izpolnili. V DS Gradisa smo za predsednika Božiča izvolili, za njegovega namestnika pa Kepica potrdili. Kujubljana bo nov samski dom dobila. Gradi se v soseski Fužine, kjer pri gradnji ni opaziti brzine. Le zakaj za skupno streho najtežje odpiramo skrin 'e? IM V je nova sredstva pričakoval, tozd Lj.-okolica pa pospešeno z deli nadaljeval. Tudi to, kar smo manj razvitim obljubili, smo v Bijelem Polju in drugje izpolnili. MAJ ★ ★★★★ Lv Kladi že leta praznujejo mesec mladosti, v Gradisu pa je Kirbus prevzel predsedniške dolžnosti. Mladina na BVGP sodeluje, Tam pa se bratstvo in enotnost kuje. Srti iWE ^ 'v' s ■ ■ m i rv z t*. JUNIJ ★ ★★★★ ▼ začetku junija smo se, kot smo brali, DPO-ji na posvetu v Ankaranu zbrali. CK ZKS in republiški sindikat, sta dala srečanju še poseben pečat. kupne službe so direktorja zgubile, s tem pa so se mnoge akcije razvodenile. Brezova metla ni dolgo vzdržala; prehuda bremena so jo dajala. E GS na Bledu je razpravljal, Gradis pa je ob tej priložnosti svoj video razstavljal. Terminal za razsute tovore v Luki so naši zgradili, s stališča EPP pa drugi v svoj prid obrnili. Lor Kladina naša je odšla v brigado, Sava '84 pa nikomur izmed brigadirjev v pozabo. Športniki so letni ŠIG osvojili in nam po devetih letih velik kristalni pokal priborili. JULIJ IN AVGUST D va meseca — to sta julij in avgust, smo običajno vsi hiteli na dopust. Letos je bilo drugače, odvisno od obsega del in plače. -E nega uspeha še ne gre prezreti: nared so bili turistični objekti! Mareda, marini Umag in Rovinj; oh, kako močan je turistični skomin! L otili smo se nagrajevanja, metodi REF A pa namenili še nekaj spanja. Ustoličili smo razrede obenem pa dopustili pri PMS metodi nerede. SEPTEMBER OKTOBER ★ ★★★★ Mltden izmed sklepov v mesecu oktobru je izzval precej debat: Na Pohorje naj bi za 1.500 din na dan šli letovat. Cena je visoka ker so skladi omejeni, to pa ne pomeni, da gostje niso zaželjeni. Maček je na obisk prišel, izmenjal mnenja z vodstvom in spet šel. Pokazali smo mu tudi Mavčiče in Fužine, s Kržanom pa sta obujala spomine. VT raditi smo začeli servis Volvo in Jeklarno, prodali kupcu še eno betonarno, v Črnem kalu (v kamnolomu) so 25-letnico slavili in še vrsto stvari bi lahko omenili. -R-ezu/tafe devetmesečnega dela smo na svetlo dali in o delitvi res veliko razpravljali. Investitorji še kar naprej zahtevajo kredite, neoziraje se na Gradis, ki ima svoje limite. A li bi bilo mogoče, da bi v bodoče prekinili s prakso, da vsak tozd dela kar hoče? Naj bo na konferenci direktorjev še tako vroče, obveljati mora kar GRADIS hoče! NOVEMBER ★★★★★ ★★★★★ z\-mpak po dopustih nas je spet čakalo dosti dela. Organizacija TEGRE je veliko časa vzela, tam je Gradisova prva violina pela, finančna sredstva pa so nam iz žepov polzela. "V Brnu je imel Gradis uspešno predstavo, eksponati pa, kot kaže, slabšo prodajo. Doma, primerno naši moči, smo imeli dvojno otvoritev: RUZV in HE Solkan na Soči. C_> eloten naš Gradis, v svetu dobro stoji. Revija N ER (New Engeneering Record) ga med 200 uvrsti. V domači logih pa medtem cveti kultura; o ustvarjanu gradbenih delavcev vsako leto izide brošura! DECEMBER kJ amo to bi še dodali, da bodo trije tozdi ta mesec o ohceti glasovali. SREČNO GRADIS! Pa brez zamere, Želeli smo samo prikazati razmere. ^^■krostih tega pisanja naj vas spomni na praznovanja. Gradis naj bo v prihodnjem letu kot 40-letnik v polnem razcvetu! KJ vig zajamčenih OD kar terja, da čimprej uskladimo relativna razmerja. Tudi Gradisove nagrade letos že smo podelili, za kar so se nagrajenci s ponosom zahvalili. informacije, ki smo jih dolgo pričakovali, smo mislili, da nam bodo na konferenci o P 202-D podali. Različna so bila naša stališča, čeprav smo imeli skupna izhodišča. ★ ★★★★ H E Mavčiče Mitra cesta skozi Maribor Načrtovana proizvodnja bo v Nizkih gradnjah znatno presežena JL V prihodnje bo osnovna dejavnost ostala nespremenjena — zato večji poudarek razvoju in novim tehničnim rešitvam Temeljna organizacija GE Nizke gradnje Maribor, je bila letos v svoji osnovni dejavnosti, gradnji energetskih in prometnih objektov, nadpovprečno angažirana in pričakujemo do konca leta 1984 znatno realno preseganje načrtovane proizvodnje. Najpomembnejši objekt, ki je bil končan in predan v obratovanje po petih letih gradnje, je hidroelektrarna Solkan. Glavna gradbena dela smo zaključili že pred letom dni. Čeprav ta objekt ni takšnega velikostnega reda kot smo jih doslej gradili na Dravi, pa je terjal zaradi svojih posebnosti kot so: lokacijska utesnjenost v ozki dolini Soče med dvema prometnicama, kraški teren in izrazito hudourniški značaj reke Soče, obilo tehničnega znanja in operativne sposobnosti za uspešno gradnjo. Z gradnjo hidroelektrarne Mavčiče je dosežena kontinuiteta tovrstnih del obenem pa je to tudi naše največje gradbišče, kjer so dela v polnem razmahu. V prvi polovici leta so zaradi objektivnih težav pri izkopu gradbene jame nastale nepričakovane zamude, ki pa smo jih uspeli z velikimi napori in prizadevanji vseh sodelujočih zmanjšati. Hidroelektrarna Mavčiče bo tudi v letu 1985 naše osrednje gradbišče. V naslednjem srednjeročnem obdobju pa pričakujemo, da bomo kot specializirani izvajalci hidroenergetskih objektov uspešno uporabili dosedanje izkušnje pri gradnji verige elektrarn na Savi in Muri. Večje delo v drugi polovici leta 1984 vsekakor predstavlja izgradnja druge etape hitre ceste skozi Maribor, ki jo izvajamo skupaj z izvajalci cestnih in komunalnih del. V prvi polovici leta 1985 je predviden zaključek del na drugi etapi, proti koncu leta pa začetek izgradnje tretje etape hitre ceste skozi Maribor. Razen tega smo v letošnjem letu gradili ali sodelovali pri gradnji več premostitvenih objektov in to: skupaj z GE Jesenice smo zgradili most čez Kokro na Gorenjski avtocesti, sodelovali z GE Ljubljana pri gradnji pokritega vkopa v Šentvidu pri Ljubljani, skupaj z GE Celje zgradili nov most čez Savinjo v Laškem. Precejšen del naše dejavnosti so predstavljale tudi sanacije premostitvenih in energetskih objektov. V tujini so bila v letu 1984 vsa naša delovna prizadevanja usmerjena v realizacijo in dokončanje projekta Ourna v Iraku, katerega nosi- lec del je naša temeljna organizacija. Izgradnja tega projekta, ki obsega 9 km avtoceste in sledeče objekte: glavni dvojni most preko Eufrata, štiri nove nadvoze s priključki ter štiri manjše mostove, se je pričela v letu 1982. Delež opravljenih del pa je samo v letu 1984 znašal okrog 50 odstotkov celotnega projekta, povprečno število delavcev naše temeljne organizacije na gradbišču je bilo preko 50 odstotkov vseh zaposlenih. Kljub težavam, ki nastopajo posebej na tem področju, končujemo ta obsežni projekt kvalitetno v splošno zadovoljstvo investitor) nadzornih organov. ja i11 ob' V prihodnjem srednjeročnem dobju bo ostala osnovna dejavn naše temeljne organizacije nesp menjena, večji poudarek pa bo r‘ razvijanju novih tehničnih rcS’^ ter sanacijskih in rekonstrukcij5*^ postopkov za prometne in energ ske objekte. . >na Prav tako bodo ostala usmerje naša prizadevanja v okviru delo organizacije za pridobitev novih doma in v tujini na istovrstnih <■ jeklih kot doslej. . III. razširjena konferenca o projektu P 202-D v Iraku Projekt se zaključuje — analize dela. še niso SCT, Gradis, Primorje, Konstruktor, IMP in drugi opra Do sklica III. razširjene konference o projektu P 202-1) je prišlo nekako mesec dni pred dokončanjem vseh del, ki jih je nasproti iraškemu investitorju prevzel SDPR, izvedbeno pa prevzelo slovensko gradbeništvo. Kot je bilo slišati na konferenci, je bil to največji projekt v zgodovini slovenskega gradbeništva v tujini. Na gradbiščih so delavci SCT, ki je tudi nosilec posla, GIP Gradis, Primorja iz Ajdovščine, mariborskega Konstruktorja ter IMP pri instalacijskih delih, opravili kar okrog 15 milijonov delovnih ur! Poleg že omenjenih, je z blagovnim izvozom, storitvami, obrtniškimi deli ali. drugače sodelovalo okrog 100 jugoslovanskih organižacij združenega dela. Najtežje je ta hip govoriti o vrednosti del, ki so bila opravljena ter o skupnem izkupičku. Vrednost projekta P 202-D vsekakor krepko presega pol milijarde ameriških dolatjev, saj samo člani omenjene grupacije skupaj beležimo nad 400 milijpnov dolarjev realizacije. Gornji podatki so le nekateri izmed mnogih, ki so bili iznešeni v dvorani hotela Kompas 23. novembra. Tako kot za dosedanji dve, je bilo tudi za tretjo konferenco veliko zanimanja, udeležili pa so se je predvsem sekretarji osnovnih organizacij ZK, predsedniki osnovnih organizacij sindikata, predsedniki konferenc OOZS, akcijskih konferenc OOZK in koordinacijskih odborov ZSMS direktorji tozdov ter . rti' OZD sodelujočih delovnih °r®‘|0v, zacij, predsedniki delavskih sve a! izmed vabljenih gostov pa le r predstavniki republike, me5t _ ^ občin in novinarji, čeprav bi gle^ zahtevnost projekta in pomen, ®|j ima za našo družbo, pričaj-1’ j. številnejšo udeležbo prav med 5 Namen tega srečanja je bil, d® določene stvari objektivno P°v je Sklicatelji — SCT — so potem, ^ bil sprejet ustrezen sklep na k°° ■)! naciji DPO, za konferenco PrjPL6d' obsežna poročila. Podali so jih P' p sednik poslovnega odbora P -Ivan Zidar — glavni direktor ^ SCT, direktor projekta v ^ Janez Brodnik, ki je z namen0 prisotne seznani z najnovejšin1 Bjro za projektiranje Maribor je najmanjši tozd v Gradisu Letos kljub vsem težavam zadovoljni Tozd Biro za projektiranje Maribor je najmanjši tozd v delovni organiza-tiji GIP Gradis. Zaposluje 56 delavcev v enotah v Mariboru in Ljubljani. Naša dejavnost — projektiranje, je tesno povezana z dejavnostjo Gradisa. V )s®in času od ustanovitve smo usmerjeni v projektiranje premostitvenih objektov, industrijskih objektov, energetskih objektov in tudi v razvojno dejavnost Gradisa. Od skupnega števila zaposlenih je ^ kot polovica delavcev diplomanta visokih in višjih šol, kar daje , °bro strokovno osnovo za izvaja-nJe najzahtevnejših del na področju °zie specijalizacije — konstruktive. V letošnjem letu smo bili angaži-tan' 80 odstotkov za objekte, ki jih Je Sradil Gradis, ostalih 20 odstot-°v nalog pa smo opravili za druge Ročnike. Dokumentacija je bila delana za objekte, kjer je bilo delo {^'dobljeno za Gradis, precej do-UlT|entacije pa smo izdelali po po-^ndbah z investitorjem, tako, da je ■1 0 tudi izvajanje del kasneje ponu-Jen° Gradisu. To je bilo izvedeno _ °> da je bila v projektu upošteva tehnologija Gradisa. V letoš-Jem letu smo sodelovali z vsemi zdi v Gradisu, z nekaterimi res le ^nčasno in s simboličnim deležem ase realizacije. Glavni partnerji pa ° ,e tozdi OGP, GE Ljubljana in r: .Nizke gradnje Maribor, s kate-, mi je povezano okrog 50 odstot-°v naše realizacije v letu 1984. Letošnji gospodarski načrt bomo t ^ničili tako kot smo predvideli in li-1 ljub težavam, ki so nas sprem-l‘lle skozi celo leto. Naš osnovni Rtoblem, podobno kot v gradbeniš-U’ je, kako si pridobiti dovolj dela. V naši dejavnosti je zaradi predi-menzioniziranih kapacitet, ki je posledica zastoja pri investicijskih vlaganjih, konkurenca izredno huda. Neodvisne projektantske organizacije poslujejo z nižjimi stroški kot mi, ki smo vključeni v DO Gradis, tako da zelo težko pridobivamo delo na tržišču. V tej situaciji se še bolj kot doslej usmerjamo v delo za Gradis. V tej usmeritvi smo videli velike možnosti v tozdu Inženiring, ki naj bi pri pridobivanju del za gradbene tozde in obrate vključevali tudi projektante in s tem tudi oskrbel delo za projektantske kapacitete. Sedaj lahko ugotovimo, da so dosedanji rezultati več kot skromni in upamo, da se bo v prihodnje položaj izboljšal. V iztekajočem, letu smo projektirali in spremljali delo na nekaj objektih, ki so bili referenčnega pomena za GIP Gradis. Na prvem mestu bi omenil »pokrit vkop« oz. »galerijo« na AC Naklo — Ljubljana, kjer smo z dobrimi projektnimi rešitvami in sodelovanjem pri izvedbi dosegli lep uspeh. Ta je seveda v veliki meri tudi zasluga izvajalca GE Ljubljana in vodstva gradbišča. S tozdom OGP, s katerim imamo pogodbeni odnos, ki temelji na dohodkovnem razmerju, smo letos tudi izredno sodelovali, saj se je prvič po letih upadanja količina izdelanih industrijskih hal dvigala. Za tozd GE Nizke gradnje Maribor smo izdelali nekaj projektov sanacij mostov, projekt mostu čez Kokro na AC Naklo — Ljubljana, montažno dvorano za HE Mavčiče, itd. V letošnjem letu smo zaključili v ZR Nemčiji delo pri firmi Ph. Hol-zmann, kjer smo v preteklih letih sodelovali pri projektiranju dveh večjih objektov za Irak in Saudovo Arabijo. Skupina, ki je do maja delala v ZR Nemčiji, je po prihodu domov izdelala izvedbene projekte za dve bolnici na Kreti. Nadaljnje sodelovanje s Ph. Holzmannom je odvisno od razmer v ZR Nemčiji, ki. pa so podobne kot pri nas doma. Ko ob zaključku leta delamo obračun, smo z našim delom kljub vsem težavam lahko zadovoljni, saj smo načrte ki smo si jih zastavili realizirali. Zaskrbljeni pa smo za prihodnost, saj je angažiranost po doslej sklenjenih pogodbah za leto 1985 dokaj nizka in nam zagotavlja delo le za prva dva meseca. Upamo, da si bomo s pomočjo vseh dejavnikov v Gradisu tudi v prihodnje uspeli zagotoviti dovolj dela. Seveda ne čakamo, da nam bo delo prišlo samo, ampak se zavedamo, da moramo za to poskrbeti v prvi vrsti mi sami in to s kvalitetnim delom, spoštovanjem rokov in ustrezno ceno. Usmeritev našega biroja in načrti bodo tudi v prihodnje naravnani na sodelovanje z vsemi tozdi v Gradisu. To pa zahteva tudi delno prestrukturiranje našrh kapacitet od čiste projektantske dejavnosti k reševanju tehnoloških problemov izvajanja. Projektant naj ne bi bil samo »projektant«, ampak tudi svetovalec vodstvu gradbišča, kar je možno doseči le tako, da bo tudi več fizično prisoten pri realizaciji. Smatram, da tak pristop lahko bistveno prispeva k kvalitetni in finančno uspešni realizaciji projekta. S tem se bo znanje prelivalo, saj bo projektant pri projektiranju upošteval izkušnje, ki si jih bo pridobil neposredno na gradbišču, obenem pa se bo znanje projektanta prenašalo v prakso. Ker so velik problem našega tozda delovni prostori, saj smo edini tozd brez lastnih prostorov, bomo v prihodnje dveh do treh letih skupno s tozdom GE Nizke gradnje rešili tudi ta problem. Načrtujemo postopno izgradnjo oz. dozidavo obstoječih objektov v Mariboru. Ob zaključku letošnjega leta želimo, da bi tudi v prihodnje enako uspešno sodelovali tako tudi s tistimi, s katerimi smo imeli le občasne odnose, ki pa naj bi postali trajni. Zavedati bi se morali, da težki časi za nas gradbenike še niso minili, kljub ugodnim rezultatom, ki jih letos dosega naša delovna organizacija. Vlado Breščak Življenja, organiziranosti in finančnega rezultata °koli 15 milijonov delovnih ur— Projekt bo končan v roku atki prip0tovai jz tujine, direktor ^°Jekta v domovini Franc Rainer pednji je podal tudi poročilo o re.,1: ‘J .1^ IUV.II 1-uivn.v.u v/ tih Zacii‘ sklepov in stališč, spreje-, Ma dosedanjih dveh problemskih tud'terencah, Por°čili sta podala ..J Predsednika gospodarske ko-m ®ranc Gajič in komisije za chanizacijo Miro Gruber, o delu s azbenoP0litičnih organizacij in p ^'upravnih organov na projektu Van' *D Pa Je za čas njegovega bi-QJ.a 'n urejanja zadev spregovoril p/11)0 Jelisavac. Če izvzamemo pr^. ednika koordinacije DPO za tj, jekt P 202-D Jožeta Kranjca iz 'zrck °rS*(e®a K°nstruktorja, ki je p0„ kel otvoritvene besede, so bili vsi SCTeVa*c' 'z c*e*ovne organizacije Nekateri podatki oziroma poročila so bila dostopna tudi v pisni obliki, udeleženci konference pa opozorjeni v primerih, ko je šlo za podatke zaupne narave. Pravgotovo je zaradi njih ves projekt ostal »v senci« dosežkov ostalega izvozno naravnanega gospodarstva. Ob poslušanju poročil, v katerih ni manjkalo številk o zgrajenih objektih, vgrajenih količinah, naporih za zagotavljanje likvidnosti ob odložitvi plačil s strani iraškega investitorja in podobno bi vsi, ki sicer niste prisostvovali konferenci, bili pa ste na delu v Iraku, podoživljali mnoge trenutke in težave, s katerimi se je moralo spoprijeti vodstvo projekta in vseh sodelujočih delovnih organizacij ob podpori družbenopolitičnih organizacij, da je projekt praktično končan in kot tak nov dokaz naših lastnih sposobnosti — kar nam priznava tudi iraški investitor. Težave so bile tako objektivne kot subjektivne: vojno stanje na področju Iraka, oddaljenost, drugačna klima, geološke in hidrološke razmere, obsežnost projekta in velikost objektov, kratek rok dovršitve del, stroge zahteve nadzora in pogodbenih določil glede kakovosti, težave s transporti, dopolnjevanje projektov in še kaj. Morda najbolj občutene, so bile za posameznike spremembe načina izplačevanja OD in v zadnjem času celo 6-mesečni zamik, kar je pravzaprav omogočilo nadaljevanje del in kot so ocenili — ob koncu za okrog pet milijonov dolarjev ostanka, izraženih v vrednosti še ne iztrošene -mehanizacije in rezervnih delov zanjo. Seveda je še prezgodaj govoriti o ostanku, ker so bila za dokončanje projekta založena znatna devizna sredstva, odprtih pa je še več neznank: na primer kakšne bodo obresti, na odlog plačil, za koliko se bodo odprodala osnovna sredstva oziroma morebiti koristno uporabila pri drugih, novih delih, efekti izvoza blaga itd. Verjetno bo treba še nekoliko počakati, postopno stvari razčistiti in šele nato razporejati po kriterijih, sprejetih in določenih v sa-moupravnejn sporazumu o dohodkovnih odnosih na projektu P 202-D. (nadaljevanje na 17. str.) Brez interdisciplinarnega pristopa ni sistema nagrajevanja Nagrajevanje po rezultatih dela — ni čudežnih formul Nagrajevanje po delu — ustavno določilo, o katerem govorimo na vsakem sestanku, ga vnašamo kot nalogo, v plane razvoja in gospodarske načrte, imenujemo posebne komisije za njegovo uresničitev, skratka vsepovsod se trudimo, da bi ga uspeli zadovoljivo uresničiti. Le kaj je narobe, da nam to ne uspe tako, kot bi želeli? Mnogo rešitev smo že izdelali, vendar z nobeno nismo zadovoljni. Želimo, da bi nagradili prizadevne delavce bolj kot lenuhe, ko pa hočemo to uresničimo, nihče noče pokazati- na lenuhe, zato zaradi ljubega miru raje opustimo ta prizadevanja. V kolikor le vztrajamo pri tem načelu, pa so običajno pravJenuhi tisti, ki se trudijo porušiti vsak sistem nagrajevanja. To jim običajno tudi uspe, saj ni popolnih sistemov in vsak je v nečem sporn. Bodimo' odkriti: vedno najdemo opravičilo, če nečesa ne opravimo in zdi se nam zelo krivično, če zato nismo bili vseeno nagrajeni. Če pa kdo od nas uspešno izvaja svoje naloge in dosega nadpovprečne uspehe, mu to nikakor nočemo priznati in trdimo, da je to pač splet srečnih okoliščin in manj osebna zasluga. Koliko pa smo sploh pripravljeni priznati, da je nekdo boljši od nas? Vsekakor manj, kot pa dokazujemo mi, da smo boljši in uspešnejši od drugih! Že to kratko razmišljanje nam pokaže, kako zapleteno in odgovorno je postavljati merila za nagrajevan je po delu. Toliko za uvod! Namen članka je pravzaprav prikazati, kaj vse je potrebno upoštevati pri postavljanju sistemov nagrajevanja-v poslovnem 1 sistemu. V organizacijo združenega dela se združijo delavci, ki želijo z družbenimi sredstvi (objekti, stroji, denar) ! ustvarjati novo vrednost v obliki izdelkov ali storitev. Nastopi vprašanje, koliko pripada vsakemu pri delitvi sredstev za osebne dohodke, ko svoje izdelke ali storitve prodajajo na trgu in jim po odbitku vseh stroškov, dajatev, prispevkov in skladov ostanejo v ta namen potrebna sredstva. Že pri združitvi v organizacijo združenega dela se bodo sporazumeli, koliko je delo vsakega posameznika pomembno pri ustvarjanju dohodka. V naši delovni organizaciji smo to opravili s tako imenovano metodo PMS, ki upošteva za posamezni zbir nalog in opravil, to je delokrog, različne kriterije kot so: izobrazba, programiranost del, vpliv na poslovanje, vodenje, fizični napor, nevarnost nesreč itd. Na podlagi točkovanj po vsakem kriteriju smo določili skupno vrednost za posamezni delokrog, ki je izražena v koefjcientu na enoto enostavnega dela. Tako ima na primer delokrog opravljanja posebno zahtevnih zidarskih del koeficient 2,08, delokrog zahtevnih delovod-skih del v obratu koeficient 2,92, prav tako so bili po enotnih kriterijih vrednoteni vsi delokrogi. Enako vrednotene delokroge smo imenovali razred, tako so delokrogi s koeficientom 2,08 v 16. razredu in delo-grogi s koeficientom 2,92 v 23. razredu. Koeficiente posameznega razreda smo pomnožili s številko 100 in tako dobili številko točk za posamezni razred. Na tak način smo dobili za 16. razred 2,08 x 100 — 208 točk. Pri sedanji akontacijski vrednosti točke 0,60 din pomeni, da ima delavec, ki opravlja naloge delo-k roga/v 16. razredu 208 točk x 0,60 din/točko = 124,80 din za 1 uro dela. V vsakdanjem življenju govorimo o »plači na uro« ali celo »tarifni postavki«. Vrednotenje prispevka posameznega delokroga k ustvarjanju dohodka v organizaciji združenega dela je osnovni kriterij delitve sredstev za osebne dohodke, ki pa bi veljal kot merilo delitve samo v primeru, če bi vsi opravili enako število ur in 100 odstotno izvršili svoje naloge po obsegu in kvaliteti. S tem smo omenili še dva pomembna elementa delitve: — čas, prebit pri opravljanju nalog in — učinek pri opravljanju naloge, izražen z obsegom in kvaliteto opravljene naloge. Medtem, ko je element čas razmeroma enostavno evidentirati, je element učinek najbolj problematičen del celotnega nagrajevanja. Marsikatera delitev ostaja samo pri prvih dveh elementih to je vrednost delokroga in čas, medtem ko se tretji element — učinek izraža samo v subjektivnih ocenah in to predvsem •pri režijskih delavcih. Posledica piko nedodelanega sistema je »razredna borba«, ko skuša vsak pridobiti čim višji razred, saj si s tem ne glede na svoj učinek,, zagotavlja večjo udeležbo pri delitvi. Običajno vpeljano samo merjenje učinka proizvodnega dela, ki je v gradbeništvu izrazen v prostorskih ali kvadratnih metrih, komadih, redko pa vpeljemo merila za učinke vodenja, organiziranja in administrativnega dela. Pri teh delih pa oblike, ki jih hočemo posnemati po proizvodnem delu, nimajo nobenega smisla, saj število telefonskih pogovorov ali izpolnjenih fdrmu-larjev ne more biti merilo za učinkovitost opravljenega dela. Ta delovna opravila lahko vrednotimo samo celovito kot delovno nalogo, ki jo mora posameznik ali skupina opraviti v skladu z organizacijskimi predpisi, da poslovni sistem lahko nemoteno deluje. Stimulacije za racionalno izrabo delovnih sredstev, prihranke pri porabi materiala, inovacije, povečan vpliv pri organizaciji poslovanja in ostale, so samo dodatne oblike nagrajevanja. V ta namen izločimo iz sredstev za osebne dohodke posebne zneske, ki jih po predhodno dogovorjenih osnovah izplačujemo tistim delavcem, ki so po teh kriterijih najuspešnejši. S tem želimo povečati poslovne rezultate na področjih, ki so najpomembnejši v organizaciji združenega dela. Seveda posredno s tem povečujemo dohodek in sredstva za osebne dohodke, ki se v obliki poračuna vrednosti akontacijske točke obračunavajo v dogovorjenih obračunskih obdobjih. Celovito nagrajevanje po delu mora biti osnovno gibalo vsakega poslovnega sistema za doseganje optimalnih rezultatov in sestavni del vsakega organizacijskega predpisa in poslovnika. • Kaj je torej osnova za vspostavitev sistema nagrajevanja? 1. standardni normativi za proizvodno delo, 2. jasno opredeljene naloge in opravila vsakega delokroga, oddelka, službe, skupine itd., 3. kvalitetni proizvodni plan, ovrednoten s količinskimi pokazatelji po posameznih stroškovnih mestih in nosilcih ter planiranim obsegom dela za izpolnitev naloge, 4. ažurno in kvalitetno merjenje rezultatov in primerjava s planira- nimi na vseh ravneh in po vseh ele-mentih, 5. pravilna analitična merila za izračun posameznika ali skupine pp ustvarjanju poslovnega rezultata m izvrševanju planiranih nalog, 6. nesprestana skrb za vzdrževanje in dopolnjevanje sistema nagrajevanja in motiviranja na področji^ ki so najpomembnejša za učinkovitost poslovnega sistema. Iz tega sledi, da so najpogostejši vzroki za nerealizirane sisteme nagrajevanja v: 1. neizvršeni standartizaciji teh" noloških postopkov in normativom 2. neopredeljenih organizacijskih oblikah in nedefiniranih odgovornostih posameznih enot za realizacijo planske naloge, 3. v formalno pripravljenih P*a' nih brez kvalitetnih osnov in kazalnikov, 4. v neažurnem in nepopolnen1 merjenju rezultatov in primerjav s planiranimi nalogami, 5. uporabi meril, ki temeljijo na osebnih ocenah in omejujejo bistvene razlike v nagrajevanju, 6. nepopolnem sistemu nagrajc vanja, v katerem niso prisotni vs osnovni elementi nagrajevanja. Vzpostavitev sistema nagrajeva nja ne more opraviti »ad hoc« Ijena komisija, temveč je to interdis' ciplinarno delo vseh poslovnih fun* cij v organizaciji združenega de*3- Za realizacijo sistema nagrajevanja ni »čudežnih formul«, temveč J pogoj samo urejen poslovni sistenj’ v katerem je mogoče meriti rezu tale dela in odvisnost pri uspešnos poslovanja tako od delavcev vod^ stvenih struktur do delavcev v nep° sredni proizvodnji. .. Albert Praprotni* Brez besed jjsno s slikami nekaterih objektov, ki jih je Gradis v zadnjih nekaj letih zgra-d|< za Železarno Ravne Kalilna jama za Železarno Ravne Gradnja je bila končana tri mesece pred rokom Nova kalilna jama je za Železarno ^avne velika pridobitev, za Gradi-°ve delavce iz tozda Ravne pa nov elovni uspeh — zahtevno gradnjo končali kar tri mesece pred r°kom! I Kalilna jama je pomenila tehno-Osko zelo zahtevno gradnjo in to ^Posredno ob obstoječi hali in na "renu, kjer se ob izkopih kaj kmalu V°Javi talnica. Že pred izkopom °fadbene jame je bilo potrebno do-{jj ot*tati dodatni zunanji del v glo-n° H metrov, na vrhu pa pilote Vezati z močno armiranobetonsko Preklado. r' izvajanju navpičnega izkopa 0 na talnico naleteli že po šestih ljjtitr'h- Ovira se je zdela nepremag-v a>. a smo z iznajdljivostjo in v Jajnostj° uspeli skoncentrirati ane dotoke v en sam jašek, iz ka-r®8a smo do zaključka del ne-?n° črpali vodo s črpalkami, kav *° 1? bilo opravljeno hitro in k , °yostno, prišlo pa je tudi do ne-erih. tehničnih sprememb, ki so pravzaprav pripomogle k temu, da je bila gradnja nekoliko poenostavljena in hitrejša. Odkrito je treba povedati, da so 'za to uspešno gradnjo zaslužili pohvalo v našem časopisu vsi delavci in organizatorji proizvodnje na tem objektu. Nihče ni gledal na delovni čas — delalo se je od jutra do večera, včasih tudi ponoči. Razumevanje in pripadnost Gradisu se je pokazala tudi pri pripravi del, kontroli vodotesnosti in kontroli kakovosti vgrajenega betona. Nad našim skupnim uspehom je bil seveda najbolj zadovoljen investitor, saj je lahko takoj, ko smo končali z delom, poskrbel za montažna dela. Za dosežen uspeh je pripravil tudi primeren likof, kar je bila doslej tradicija, ki pa se v stabilizacijskih časih vse bolj izgublja. Tudi s tem je potrdil zadovoljstvo z nami kot izvajalci del. Besedilo in slike: Ludvik Rudolf IVt«iUlo,u je o gradnji in uspešnem zaključku del spregovoril sektorski vodja '»•jan Orlič HUMOR ^ . . v . TOMI St t 3AN£Z,T,q M£&£0 S£M ZAS.LUZiLTOlU(0,M lANZO TUŽiViti ZMOfO IjiflicUlNtKO TA^iLljo 3 3>wj VNflšEM TOČipiiŠkTM 30MU M POHORfU'- (nadaljevanje s 15. str.) Ko smo slišali vsa poročila, so bili na vrsti razpravljale!. Vsega skupaj so bili le štirje, poleg Slavka Šariča iz Gradisa še Stefan Cmrečnjak iz Konstruktorja, Mitja Škerl iz Primorja in Štefan Praznik, sekretar republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Pravzaprav je treba omeniti tudi našega predsednika konference OO ZS Alojza Vodopivca, ki je potem, ko so bila prebrana ponujena stališča, predstavil udeležencem III. konference o P 202*0 tudi naša stališča. V zadnjem času smo o njih v Gradisu veliko govorili, zato jih na tem mestu ne bomo znova ponavljali. Povejmo le to, da so bila v celoti osvojena ter oddana v pisni obliki, usklajevanje pa bo potekalo na koordinaciji DPO projekta. Skupna značilnost vsebine razprav omenjenih razpravljalcev je bila, da je bilo sicer res opravljeno ogromno delo, ki se zaključuje, in da je tudi medsebojni samoupravni sporazum kot vzorec z izjemo nekaterih določil dober. Razpravljale! se nikakor niso strinjali z oceno o zadostni informiranosti, kar se tiče vpogleda v podatke. Nosilcu posla so direktno povedali, da niso zadovoljni z vsebino in obliko poročil, ki med seboj časovno niti niso bila primerljiva, na morebitna vprašanja pa ni bilo zadovoljivih pojasnil. Kot vemo, je Gradis prav zaradi istih razlogov na zasedanju delavskega sveta delovne organizacije zavrnil periodični polletni obračun projekta (in ni bil edini) ter tudi že večkrat zahteval, da bi do sklica konference prišlo že pred meseci. Napovedano je bilo tudi to, da bo ob zaključku projekta oziroma ob sestavi nekoliko jasnejših analiz in ocen sklicana nova konferenca o projektu P 202-D v Iraku. G. B Viktor Mihalič Vid Predojevič Avgust Gomboc Osem nagrajencev v tozdu SPO Nagrade so v rokah najboljših in najsposobnejših delavcev Anton Lesjak Anton LESJAK združuje delo v GIP Gradisu od leta I947, torej polnih 37 let. Do leta 1965 je upravljal razne stroje težke gradbene mehanizacije, leta 1965 mu je bilo' kot dobremu, marljivemu in vestnemu delaveu zaupano prvo avtod-vigalo, ki smo ga dobili v Gradisu. Delovni uspehi Antona Lesjaka na področju upravljanja z delovnimi sredstvi in vzdrževanju delovnih sredstev so nadpovprečni. Delo opravlja z velikim čutom odgovornosti in nikoli ne zanemarja predpisov s področja varstva pri delu. Svoje znanje nesebično prenaša na mlajše delovne tovariše. Tov. Lesjak sc aktivno vključuje v delo samoupravnih organov temeljne organizacije, ter uveljavlja tovariške odnose med delavci. Viktor MIHALIČ je zaposlen v GIP Gradisu od leta 1947 dalje kot strojnik težke gradbene mehanizacije. V vsem tem času, ga je delovna pot vodila po vseh pomembnih gradbiščih Gradisa, saj delavec s takim čutom odgovornosti, vestnosti in sposobnostmi kot jih ima tov. Viktor Mihalič, je nepogrešljiv na najzahtevnejših gradbiščih. V 37. letih dela v Gradisu so mu bili, zaradi strokovnega dela, odličnega vzdrževanja, discipliniranega in varnega dela zaupani stroji težke gradbene mehanizacije z veliko osnovno .vrednostjo (FIAT ALL1S, CATERPILAR, VOLVO). Tov. Mihalič je strokovnjak v delu s stroji težke gradbene mehanizacije. Svoje izkušnje in pridobljeno znanje nesebično prenaša na mlajše delovne tovariše. Vid PREDOJEVIČ se je zaposlil v Gradisu leta 1952. Po odsluženju voja- škega oka leta 1956 sc je zaposlil pri Tchnogradnjah Maribor in nato po priključitvi le-teh k Gradisu leta 1971 v naši temeljni organizaciji. n 23. novembra 1984 so bila ob slavnostni podelitvi priznanj za 10, 20 in 30 let delovne dobe podeljene tudi nagrade in priznanja temeljne organizacije Strojno prometni obrat Ljubljana. Plakete z denarno nagrado so prejeli: Anton Lesjak, Viktor : Mihelič in Vid Predojevič. Priznanja temeljne organiza- ; cije Strojno prometni obrat pa so prejeli: Avgust Gomboc, Nikola Gospič, Janez Gnidovec, Rudi Kajba in Valentin Tkalec. Pri svojem delu dosega nadpovprečne uspehe, svoje znanje in izkušnje s pridom uporablja pri vzdrževanju težke gradbene mehanizacije. Njegova samoinicia-tiva preprečuje daljše zastoje strojev in preprečuje večje škode. Z vestnim delom in strogo kontrolo uspešno vodi delavnico in sodelavce v svoji skupini. Svoje znanje prenaša na mlajše delovne tovariše. V svoji sredini nenehno skrbi za izvajanje predpisov iz varstva pri delu, tako da so poškodbe oz. nezgode v skupini zelo redke. prevozil več kot 500.000 km brez večjih poškodb. Vozilo imadnevno vzdrževano in vedno pripravljeno za vožnjo, Pta tako kot je pripravljen sam, pa naj bo t popoldan, ponoči, sobota ali nedelja- Tov. Predojevič je strojnik težke gradbene mehanizacije, od leta 1971 zaposlen na rovokopaču in dela predvsem na celjskem področju. S svojim delom dosega nadpovprečne delovne uspehe. Prav tako zelo dobro vzdržuje stroj in sam odpravlja tudi večje napake. Svoje izkušnje zelo uspešno prenaša na mlajše strojnike saj je delovno prakso pri njem uspešno opravilo že več učencev. Aktivno sodeluje pri delu samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacijah. Avgust GOMBOC je v naši delovni organizaciji zaposlen od leta 1948 in Strojno prometnem obratu od leta 1964 dalje kot mojster delavnice za popravila strojev težke gradbene mehanizacije. Nikola GOSPIČ je v Gradisu zaposlen že polnih 24 let, od tega 2 leti v PE Koper, ter 22 let v temeljni organizaciji Strojno prometni obrat, kot strojnik težke gradbene mehanizacije. Delal je na raznih strojih težke gradbene mehanizacije, po gradbiščih, tam kjer je bil potreben dober, zanesljiv in vesten delavec. Zadnja leta upravlja predvsem bagre, saj so mu zaradi vestnega, discipliniranega dela, odličnega vzdrževanja zaupana osnovna sredstva z veliko osnovno vrednostjo. Janez GNIDOVEC je v naši delovni organizaciji zaposlen od leta 1960, v Strojno prometnem obratu od leta 1963 dalje, kot voznik tovornega vozila. Delal je na gradbiščih v Kranju, Jesenicah, Kopru, Skopju, Mariboru, Krškem, z vozili TAM in KAMAZ. Leta 1975 je prevzel vozilo Mercedes 2626K, ki ga še vedno upravlja in to prav tako od leta 1975 pretežno na gradbiščih gradbene enote Celje. Letos je prevzel še vlečno prikolico za premike strojev. S svojim delom dosega nadpovprečne delovne uspehe. Z vozilom Mercedes je Rudi KAJBA se je v Strojno prometnem obratu zaposlil leta 1961 kot sLrol nik težke gradbene mehanizacije. neje je bil zaradi kvalitetnega dela. 1 najdljivosti in sposobnosti premeščen^ delovno mesto serviserja težke gradbe mehanizacije in voznika servisnega vo To delo opravlja še danes. S svojih* znanjem in izkušnjami preprečuje z 'stoje in večje poškodbe strojev tez gradbene mehanizacije. Tov. Kajba aktivno dela v družben političnih organizacijah in sodeluje v s moupravnih organih tozda. Valentin TKALEC se je v Gradisu zaposlil leta 1953 in nato leta 1954 p Tehnogradnjah Maribor. Ponovno J prišel v Gradis ob priključitvi Tehnogfa denj. V SPO je zaposlen kot žerjavi ■ delal je na raznih žerjavih,,tako kab skih do največjih in najzahtevnejših- Njegovi delovni uspehi na podro 1^ upravljanja in vzdrževanja žerjavov, nadpovprečni. Delo opravlja z velik čutom odgovornosti, disciplinirano m koli ne zanemarja predpisov s podro varstva pri delu. Skrbi za izpopolnjevanje znanja s P dročja lastnega dela in nesebično P ^ naša pridobljeno znanje in izkušnje mlajše delovne tovariše. Vsestransko prizadeva za čimboljše — racionalno šenje materiala in delovnih sre^t(2;vab Nikola Gospič Janez Gnidovec mm Rudi Kajba Valentin Tkalec 3, novembra le los, ko so bile podeljene tozdov e nagrade najzaslužnejšim delavcem. 0 S« bilo tudi zadnjič, da so bile podeljene nagrade tozda GE Ljubljana-okolica, saj 'em.°’ da bo prihodnje leto tozd združen s tozdoma GE Ljubljana in Zelezokrivnica v Slavnostno in prešerno je bilo na seji delavskega sveta tozda GE Ljubljana-okolica 'emo, da bo prihodnje leto tozd združen s tozdoma GE Ljubljana in ozd Gradbena operativa Ljubljana. Komisija se je izmed 14 poslanih predlogov odlo- Čila nnt«.:____•_ _•____1-2.1- »»-l___171____1„ n__X„ MII,,. D...nSlz« Un.iin l/ožnna in 1 za peterico in sicer: Jožeta Zajca, Vlada Pavšo, Nika Burnika, Marijo Kešnar in Jo*eta Klanska. ■lože Zajc sere rodil 29.4. 1928 v Zad-'('ui. V Gradisu se je zaposlil lela 1946 Jegova prva delovna naloga je bila delo gradbenega tehnika na gradbišču Lito-_ r°Ja' Zaradi vsestranske prizadevnosti delu na izrednih organizacijskih spolnosti je bil razporejen na dela vodje Jokta na istem gradbišču. Nato je kot ^jorski vodja vodil dela na naslednjih gradbiščih: Hladilnica Zalog, Lokoto-orni kolodvor Moste, Servisna hala Sap, ^ '•oobnova. Vsi objekti so bili zaradi Jegovega dobrega vodenja uspešno ‘'Sključeni Leta 1964 je postal šef poslov ne enote Z-Ul0; .. g> po ustanovitvi tozda GE Ljiib-Jana okolica pa direktor. Kot direktor 'ozd uspešno vodi še danes. Tako je po uslug, tov Zajca iz majhne enote zrasel ,. |fn najmočnejših tozdov v Gradisu, ‘lk° po ekonomsko-komercialni plati ' Poslovnem uspehu, renomeju pri in-es,itorjih, kot po družbenem standardu /;iposlenih sl ^kvaliteto m v roku zgrajenimi objekti ,1? ,0x Zajc prislužil zaupanje investi-/jCx in družbenopolitične skupnosti liihr6 Ljubljana Moste-Polje izven Ihanske regije pa pri investitorju ,V,V Novo mesto, kjer tozd dela že več l . let. Po njegovi zaslugi smo prido-s, 1 '-'elu pri izgradnji stanovanjske sosedove Jarše, kasneje pa na Fužinah Iox ■ Zajc je ogromno prispeval tudi k V nljšanju delovnih pogojev zaposlenih, j ,n° je bil pobudnik za izboljšanje juzbenega standarda delavcev Tako je J°jimi iniciativami spodbudil organe |. j II IIVKIII > (lil I I .S|1VZUI>UUII Wl tllliv Prav I jan ja ter delavce v tozdu k odločili • ‘'" izgradnjo samskih domov, za hu pUnejšo in človeka primerno bivanje. pa ni ostala le v tozdu GE Ljub- okolica, temveč je po njegovi za- slugi prešla tudi v ostale tozde ljubljanskega področja. Izredno dragocen je bil njegov predlog za uvedbo kosil na vseh gradbiščih, kar se odraža v zadovoljstvu delavcev. Tako je bil tozd GE Ljubljana-okolica prvi v Gradisu v Ljubljani, ki nudi delavcem dva brezplačna topla ohrbka. Tov. Zajc je dobro znan kot dober gospodar, saj nenehno opozarja na disciplinirano in skrbno trošenje gradbenih in drugih materialov. Znan pa je tudi po izredni samodisciplini in je vzor discipliniranosti pri prihodu in odhodu z dela, kai je prenesel tudi na sv oje sodelavce na upravi tozda. Kot individualni poslovodni organ usmerja poslovno politiko tozda, skrbno m požrtvovalno išče nova dela, kar v tej težki gospodarski situaciji zahteva od njega še več napora in iznajdljivosti Vedno in pri vseh odločitvah sodeluje s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami v tozdu ter v DO. Kol dolgoleten direktor tozda je med delavci spoštovan in uživa ves ugled, ki ga zaradi svojih osebnih lastnosti in delovnih rezultatov tudi zasluži. Vlado Pavša se je rodil 12.9. 1961 v Koprivnici. V tozdu GE Ljubljana-okolica je zaposlen od leta 1979 V Gradis je prišel kot lesarski učenec leta 1976, kasneje pa je s pridnim usposabljanjem in izobraževanjem postal VK tesar. Pii opravljanju del oz. nalog je izredno vesten, marljiv in discipliniran Kot skupi-novodja, kljub svoji mladosti uspešno organizira in izvaja delovne naloge, ki so mu dodeljene ter skrbi za varno delo Že v domu učencev je bil vključen v delovanje tamkajšnje mladinske organizacije. Svojo aktivnost je prenesel tudi v OOZSMS katere predsednik je v seda- V tozdu GE Ljubljana so ^ podelili 16 priznanj s( Ljubljana je tudi med ti- ,'nii tozdi, ki vsako leto podeljuje S| - e 'n priznanja svojim najza-i ZneJšim delavcem. Komisija je m ra*a na osnovi predlogov posa-p|Czn’h gradbišč šestih dobitnikov Le t ''n ^eset dobitnikov priznanj. - . a je potrdil delavski svet tozd in no*nanjaso bila podeljena pred 29. vernbrom na manjši proslavi. 4. Hilda Podbregar 5. Branko Čulibrk 6. Adem Djerzič šini pakete in denarno nagrado v vi- ?$eb, povprečnega enomesečnega bega dohodka v tozdu v letu 93 so prejeli: *• Janez Bukovec ?' Franjo Šipuš • Jože Flajsaker njem mandatu. Istočasno pa so mu bile zaupane naslednje samoupravne in družbenopolitične funkcije: član sekretariata OOZK, član komisije za delovna razmerja in član lO OOZS. V v se h organih se aktivno vključuje s svojimi predlogi in objektivnim mnenjem. Tako sodelavci kot tudi ostali delavci tozda ga cenijo in spoštujejo. Niko Burnik se je rodil 12. 12. 1938 v Ljubljani. V tozdu je zaposlen od leta 1964. Prvo delo je opravljal pri gradnji tovarne Yulon. Nato je delal pri rekonstrukciji gorenjske proge in pri samem začetku stanovanjske gradnje v Novih Jaršah Spremljal in uvajal je uporabo novih tehnologij v stanovanjski gradnji, kjer je bil vodja gradbišča. V tem času je kot mentoi v delo uvajal mlajše sodelavce, ki so kasneje sami prevzeli odgovorno delo vodenja sektorja. Stanovanjsko gradnjo je vodil dolga leta, zgrajenih pa je bilo 2006 stanovanj. Iz stanovanjske gradnje je bil nato razporejen v Inženiring za stanovanjsko gradnjo k nalogam izračunavanja predlogov izhodiščnih in končnih prodajnih cen. Zaradi poznavanja izračuna prodajne cene je bil kot gradisov predstavnik izvoljen v komisijo za cene pri Samoupravni stanovanjski skupnosti mesta Ljubljane. Od leta 1982 dalje opravlja naloge vodje enotnega gradbišča na stanovanjski soseski MS 4,5 na Fužinah. Skrbi za koordinacijo med vsemi štirimi gradbenimi izvajalci in za skupni nastop izvajalcev pri ostalih udeležencih gradnje. Ves čas zaposlitve je opravljal mnoge pomembne funkcije: član DS DO, predsednik lO OOZS tozda, predsednik DS tozda, član raznih komisij DS tozda in DS DO, delegat zbora združenega dela občine Ljubljana Moste-Polje, član štaba za civilno zaščito v DO Tudi izven Gradisa so mu bile, in so še vedno, zaupane naslednje samoupravne m družbenopolitične funkcije: član predsedstva, KS Nove Jarše, predsednik komisije za komunalno gospodarstvo občine, član IO SSS (Samoupravne stanovanjske skupnosti) občine Lj. Moste-Polje in kasneje član predsedstva SSS (kar je še sedaj), predsednik zbora izvajalcev pri SSS, član IO LB — Stanovanjsko komunalne banke Se vedno opravlja (poleg nekaterih že navedenih zadolžitev) še naslednje zadolžitve: predsednik komisije za proizvodnjo in delitev dohodka v tozdu, predsednik komisije za gradisove nagrade in diplome itd. Kljub mnogim zadolžitvam pa je vedno in še sedaj najde čas za strokovno m človeško pomoč svojim sodelavcem, zaradi česar ga spoštujejo in cenijo. Marija Kešnar je bila rojena 8. 9. 1936 v Glinjah pri Kranju. V tozdu je zaposlena od leta 1974 kot likvidator finančne dokumentacije. Kot delavka se odlikuje po ažurnosti in natančnem izvrševanju delovnih nalog. S svojim odnosom do izvrševanja delovnih obveznosti in ustvarjanja delovnega vzdušja prispeva k uspehu in ugledu finančne službe. Zaostreni finančni in drugi predpisi terjajo dodatno finančno disciplino. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da se te naloge in opravila v tozdu uspešno izvajajo, predvsem po zaslugi v estno in marljivo izpolnjenih nalog naših delavk, med katerimi je tudi Marija Kešnar jev a. Pri svojem delu je samoiniciativna, to-v ai iška in korektna do sodelavcev ter dosega nadpovprečne delovne rezultate. N jena odlika se izraža tudi pri nesebičnem prenašanju pridobljenih izkušenj in znanja na sodelavke in pri izostreni disciplini. Na ta način mnogo prispeva k uiesničevanju skupnih ciljev. Jože Klanšek se je rodil 7. 2. 1925 v Zg. Gameljnah V Gradisu je zaposlen od leta 1963. Kot gradbeni delovodja je opravljal delo na raznih objektih: Papirnica Vevče, Lokotovorna postaja Moste, Železniška šola v AljažeVi, stanovanjska gradnja Nove Jarše, Avtoobnova in dr. Svoje delo na betonarni je vsa leta opravljal vestno in v zadovoljstvo vseh gradbišč, ki so potrebovala beton. V okviru svojih delovnih obveznosti se je tudi maksimalno trudil pri vzdrževalnih delih na betonarni ter dajal predloge za racionalizacijo dela betonarne. Organiziral je betonaže s črpalkami in koordiniral delo avtoprevoznikov po gradbiščih. Delovišče betonarne je po njegovi zaslugi vzorno urejeno oz. je vzor betonarn gradisov ih tozdov v ljubljanskem bazenu. S svojimi sodelavci zna vzpostaviti korekten stik, kar ugodno vpliva na vzdušje Pn delu- Besedilo in slika: C. Pavlin Priznanja in polovico povprečnega mesečnega osebnega dohodka tozda v letu 1983 so prejeli: 1. llija Gvozden 2. Jovan Jazič 3. Anton Pergar 4. Ranko Banjac 5. Hasan Bašič 6. Marko Burazor 7. Ahmer Bilalič 8. Ešef Bašič 9. Slavko Točko 10. Avgust Makovec C. P. Spominski posnetek nagrajencev tozda GE Ljubljana-okolica. Z leve proti desni: Jože Klanšek, Marija Kešnar, Jože Zajc, Niko Burnik in Vlado Pavša Priznanje tudi komercialni službi Na svečani seji delavskega sveta tozda GE Maribor, ki je bila 23. novembra, so imeli na dnevnem redu poleg drugih točk tudi podelitev letošnjih tozdovih priznanj in podelitev priznanj tistim delavcem, ki so v Gradisu že polnih 30 let. Na svečanost so bili povabljeni tudi listi jubilanti, ki so v letošnjem letu v tozdu dopolnili 10 in 20 let dela v delovni organizaciji, priznanja pa so jim bila podeljena ob proslavi Dneva reppblike 29. novembra. Kratek kulturni program so izvedli učenci osnovne šole Janko Padežnik, v imenu komisije za toz-dova priznanja ter osnovne organizacije sindikata pa je pozdravil nagrajence in jubilante Sičo Jovičevič. V tozdu GE Maribor so se pred leti med prvimi v Gradisu odločili za tak način podeljevanja nagrad in spodbud za delavce. Tudi letošnji dobitniki so sprejeli priznanja in čestitke s ponosom. Letos so bili to Franja BRATOVŠČAK, Drago HORVATIČ, Srečko KLANČNIK, Blaž MLINARIČ, Milan PETEK, Maks DRAGANIČ, Marija KOLAR, Franc KRANJC, Jožef NOVAK, Josip NOVAK, Maks PERUS, Franc SENJUR, Koloman SPILAK, Ivan VNUK, Franjo VUGRINEC, Anton BANF1Č, Marija FLAC, Mirko GOLUBIČ, Ivan HORVAT, Stjepan IVANČIČ, Anton KRALJ, Srečko MOHA-RIČ, Frančišek MUHIČ, Miroslava ORTN1K in Marija TOT. Letos je poleg posameznikov prejela priznanje tudi Komercialna služba tozda za izredne napore in prizadevanja pri pridobivanju novih del. Franjo Štromajer Letošnji dobitniki priznanj tozda GE Maribor M 30 let dela v Gradisu V tozdu GE Maribor so letos praznovali 30 let dela v Gradisu Ivan Ceh' ner, Ivan Horvat, Srečko Klančnik, Anton Markon, Helena Mihalič, Šteta' Mihin, Karel Murko, Alojz Štebih, Stanko Vesenjak in Borut Zupančič-Foto: F. S. Srečanje upokojencev nizkih gradenj V lepem, a malo hladnejšem dnevu so se srečali upokojenci tozda GE Nizke gradnje Maribor. Takšna srečanja so že vrsto let tradicionalna. To je pravzaprav srečanje vseh mladih ljudi. Onih, ki so v tej skupnosti pustili vso svojo mladost in moči in onih. ki danes nadaljujejo zastavljeno pot skupnosti, ki se sedaj imenuje tozd. Tako smo se tudi letos spomnili naših upokojeri-ccv, v želji, da se sestanemo, se pomenimo in seznanimo z delom, s težavami in z uspehi, ki smo jih v tem času dosegli. Na upravi tozda je upokojence sprejel predsednik sindikata naše temeljne organizacije Tone Lorbek. Lepo smo jih tudi postregli. Po obilici pomenkov v matični hiši, so se upokojenci odpeljali na ogled mariborskih gradbišč, nato pa na Pohorje, kjer jih je čakalo kosilo v Gradisovem domu. Na Pohorju pa so jih pričakali še v.d. direktorja tozda Andrej Jež in starejši delavci tozda. V svojem govoru na Pohorju je tovariš Jež orisal današnji čas in dela v zadnjih desetletjih. Izpostavil je velik pomen upokojencev na dosedanji razvoj Gradisa. Takrat se je veliko delalo z rokami. A bilo je veliko zanosa, ve' liko svetlega upanja v boljši čas. ' težki časi še bodo. In ni jih bilo maj0 med upokojenci, ki so rekli: »u® vam bo šlo hudo, pokličite nas. Pr:jv radi vam pridemo za kakšen mesec ali dva pomagat.« .. Rekli so še marsikaj. Ni ga bjj° ■ svojih mu napolnij0 bodo oh letu zopet srečali. In ne samo t0' Tudi sicer, se naj češče oglašajo, bomo ohranili boljše vezi med seboj- med njimi, ko ne bi omenil svoj j težav in veselosti, ki dan. Zmenili so se, da se Začula se je pesem in noge so P° U lil Ztv JV JJV-SVIII III IIV/£,W stale kar bolj gibčne ob zvokih lep' slovenskih melodij. Zaplesali so P° gladkem parketu. Razpoloženje J bilo zares veselo. Na Pohorske gozdove je čisto p0^ tihoma legla noč, ko k> se poslavlja li. Med obilico smeha in dobre volje-se je tudi kakšna solza utrnila vmes-V spomin na vse težke in v spom' na veliko lepega. V slehernem z' , Ijenju je obojega obilo in vsak iz me njih ima čisto svoje spomme-Skupna pa je bila želja, da bi zdravi in vedri še velikokrat sreča • Čvrsti stiski rok in vdani, zvcS pogledi, so to potrjevali. . Ivanka Golo0 Delamo (ne)varno? Ker si je snel čelado in jo obesil na armaturo je res nekoliko lepši, Pa *a<". toliko manj varnejši. V gradbeništvu beležimo vse preveč poškodb glav, 0« si lahko privoščili tako obnašanje. Prav v času, ko je zdravstvo naloži breme zdravljenja na pleča delovnim organizacijam, bi morali strmot'Yin1 vsi, da bi zmanjševali število izgubljenih delovnih ur zaradi bolnike, s'taK početjem pa naravnost izzivamo nesrečo. Če se že posameznik ne zaveda s jega početja, je dolžnost sodelavca predvsem pa predpostavljenega delov dje, da opozori na nevarnost. Ko zatuli sirena reševalnega avtomobila je -prepozno. *** Gradbena enota Maribor Jubilanti dela in nagrajenci Vsakoletno srečanje V organizaciji sindikata in družbo političnih organizacij tozda Kovinski obrati Ljubljana je bilo !?lnuli mesec srečanje upokojencev. .a srečanja so že tradicionalna, kar ie tudi prav, da pionirji Gradisa ne Sredo v pozabo, saj so prenekateri Postavili temelje današnjemu Gra- . Ob vsakem srečanju se radostno ln Ponosno s prebliskom vrnejo v Preteklost, obudijo spomine — prijetne in neprijetne. Mnogo truda in Znanja je bilo treba vložiti za pripravo takratne skromne in iztrošene ^ehanizacije in orodja za gradbeni-Zc’s katerim so gradili zahtevne in-Ustrijske objekte. Vsak izmed teh aPokojencev ima vgrajen svoj del-ek v mozaik današnjega Gradisa. Vsako leto smo priče novim presenečenjem. Kovinski obrati so Prešli iz skoraj obrtne dejavnosti v p derno industrijsko dejavnost, revzemajo sodobno tehnologijo e!a in industrijsko proizvodnjo. nk°raj vsako leto se pojavi novi Proizvod — novi stroj. Le na tak je bila samo fantazija o izvozu gotovih proizvodov na tuje, danes je že to stvarnost. Določeni proizvodi, kot so elektronsko krmiljenje betonarne, so že celo na afriških tleh, poleg tega je nekaj drugih strojev in opreme odposlane še v nekatere druge države. Upokojenci s ponosom gledajo na svojo matično enoto in celoten Gradis. Občutki na takem srečanju se ne dajo opisati, to čutijo ti .ljudje sami najbolje, preveva jih ponos in radost. Posebno so vzhičeni in zadovoljni ob podanih rezultatih dela, ki jih vedno poda direktor. Kljub težavni gospodarski situaciji uspešno gospodarijo njihovi nasledniki. Po zaključnem nagovoru direktor Repšeta, so upokojenci izkoristili še kratek obisk svojih sodelavcev po oddelkih. To srečanje je bilo popestreno še z izletom v Prlekijo, kjer so si ogledali gotove zanimivosti tistih krajev. Po krajšem postanku in kosilu so se vsaj upamo, zadovoljni, kljub oblačnemu jesenskemu dnevu vrnili na svoje domove. Jože Karun acin je edino možno prebijati se na 0mačem in tujem tržišču. Pred leti Srečanja upokojencev so vselej prisrčna 8r-\Sa*ništvu Pozna: večina pa se ne ar'e dobro drži in kar verjeti H|°reš, da so nekateri že lep čas oni še delali. Kar prehitro je minil čas, ki smo ga preživeli skupaj in spet bo minilo leto dni do ponovnega srečanja v-večjem številu. Povabil se vsako leto vsi zelo razveselijo. Franjo Štromajer Ivan Janževec V pokoj po 37 letih dela v Gradisu Po 37 letih dela v Gradisu se je v 60. letu starosti zasluženo upokojil Ivan Janževec, nosilec državnega 'odlikovanja »medalje dela«. Tov. Ivan Janževec se je rodil 26. II. 1924 v Dobravi pri Novem mestu, ^zgodnji mladosti se je kot aktivist na terenu vključil v osvobodilno gibanje in sodeloval v NOB. Med sovražnikovo ofenzivo je bil zajet in zaprt v Trstu in Ljubljani. V Gradisu se je zaposlil 5. 5. 1948 na gradbišču H E Moste, kjer je opravljal dela betonerja. . Tov. Janževec je vse svoje moči in življenje posveti! pripadnosti in delu v delovni organizaciji GIP Gradis. Z vestnim in marljivim delom si je pridobil kvalifikacijo Železokrivca. V 37 letih dela je opravljal razna zahtevna železo-krivska dela na mnogih objektih kot so: HE Slap Savica, Papirnica Vevče, Tovarna celuloze Goričane, Klavnica.Emona, Perutninska farma v Zalogu, Tovarna Yulon in na še mnogih drugih objektih. Od leta 1969, to je od ustanovitve, je bil zaposlen v centralni železokrivnici. S svojim vestnim in marljivim delom pa tudi dobrimi odnosi do sodelavcev je bil zgled mladim rodovom železokrivcev: Poleg’ svojih delovnih obveznosti je bil ves čas deta aktiven tudi v samoupravnih organih in sindikatu. Za svoje dolgoletno delo v OO ZS je v letu 1982 prejel srebrni znak Gradisa. Prav tako je za praktično neizmerljiv delovni prispevek po 35 letih dela pred dvemi leti prejel Gradisovo nagrado, ki se podeljuje najzaslužnejšim članom naše delovne organizacije. Tov. Janževcu se za ves trud in prizadevnost, ki jo je izk. ,al pri svojem dolgoletnem delu v delovni organizaciji Gradis ob upokojitvi zahvaljujemo in istočasno izrekamo ob življenjskem jubileju, ki ga praznuje v teh dneh, iskrene čestitke. Kolektiv tozdu Železokrivnica Srečanje jeseniških upokojencev V spomin------— Ahmetu Ikanovicu ^sotnj. je tisto, kar jih ohranja tako danS' t30 vrst' pravijo da delo. Še 2n,es radi pomagajo sosedu ali g0sncu postaviti kak zid, ostrešje ali bj|j^odarsko poslopje. Navajeni so tej. a*Cega dela pa bi brez njega kar *° Shajali. iJ^^ .uajstarejšimi upokojenci na Str u11^ Je bil tudi Jože Medlobi iz rt'in'i°Iplec pri Čakovcu. Čeprav je kol i ° ze Precej let odkar sb je upo-čJ* ’ ise še vedno rad spominja na tU(j. ’ ki jih je preživel v Gradisu. Vsi ve ' Prejemajo in bero Gradisov Hia kšer jih še vedno zelo zani-’ kaj je novega od takrat, ko so Leto je naokrog in spet smo se zbritli na srečanju upokojenci tozda Jesenice. To ni bilo le srečanje z upokojenci, temveč tudi z bivšimi sodelavci. Bilo je prisrčno in nadvse prijetno. Zbrali smo se v jedilnici tozda, kjer smo bili pogoščeni in kjer so nas sprejeli in prisrčno pozdravili direktor tozda Jesenice tov. Božidar Lukač, pomočnik- direktorja tov. Jože Bertoncelj ter vodja splošne in kadrovske službe tov. Egidija Košir-Mravlje. Tovariš direktor nas je seznanil z deli, ki jih tozd sedaj izvaja, o uspehih ter o težavah, s katerimi se kolektiv srečuje. Med drugim se je tov. direktor zahvalil upokojencem za požrtvovalno udarniško delo na objektu LIP Bled v Portorožu. Dvodnevna udarniška akcija je bila organizirana v mesecu maju letos. Apeliral je, da se v prihodnje upokojenci takih akcij še udeležijo, kar so potrdili z aplavzom. Zatem smo se odpeljali z avtobusom na Primorsko, kjer smo si ogledali nove HE Solkan ter v njeni neposredni bližini črpališče vode Mrzlek. Po končanem ogledu smo se ' ustavili v priznani gostilni Dermota na kosilu. Ob dobrem kosilu tudi ni zmanjkalo pristne primorske kapljice, zato se je dobro razpoloženje stopnjevalo, tako da je čas kar prehitro mineval in že smo se morali posloviti in odpeljati nazaj na Gorenjsko. Ob tej priliki se v imenu vseh na srečanju navzočih upokojencev, iskreno zahvaljujem tozdu Jesenice, ki nam je organiziral to prijetno srečanje. Istočasno pa želimo kolektivu veliko uspehov, članom kolektiva pa veliko sreče, zdravja in zadovoljstva v letu 1985. Ljuba Tarman V trenutku, ko smo pricano-vali in ko bi moral prejeti priznanje za desetletni delovni jubilej, nas je po hudi bolezni zapustil naš sodelavec Ahmet Ikanovic. Njegova življenjska pot delavca se je pričela in končala v Gradisu, tukaj je tudi pridobil kvalifikacijo železokrivca. Tov. Ahmet je bil vesten in marljiv delavec. Z njegovo prerano smrtjo smo izgubili dobrega sodelavca in tovariša. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Družini pokojnika izrekamo iskreno sožalje. Sodelavci tozda Zimske igre bodo 23. februarja na Rogli RAZPIS Za XXIV. ZŠI Gradisa Komisija za šport in rekreacijo pri Konferenci ()() /.S Gradisa in tozd GE Celje razpisujeta 24. zimske športne igre Gradisa, ki bodo 22. februarja 1085. leta na smučarskih terenih Rogle. Pokrovitelj iger je direktor tozda GE Celje Albert Praprotnik, predsednik častnega razsodišča Ferdo Cvikl — tozd GE Celje, člana' pa Janez. Pogačnik OGP in Janez Vodopivec -predsednik konference ()() /S GIP Gradis. /a 24. zimske športne igre so starostne kategorije nekoliko spremenjene, glede na dosedanja leta in s tem prilagojene propozieijum športnih iger gradbenih delavcev Slovenije. Tekmovalci in tekmovalke bodo v veleslalomu izvedli le en tek, v smučarsk ih tekih pa bodo ženske in moški starejši od 2S let tekli na 2 kilometra, mlajši moški pa na 4 kilometre. Starostne kategorije pa so: ženske: I. do 2() let II. od 20 do 2S let III. od 2S do 40 let / V. nad 40 let Moški: V. do 20 let VI. od 20 do 2 S let VII. od 38 do 40 let VIII. od 40 do 54 let IX. nad 54 let V vsaki posamezni kategoriji je možno prijaviti več tekmovalcev -tekmovalk, vendar jih največ 5 tvori ekipo. Za ekipno uvrstitev se štejejo rezultati 2 najbolje uvrščenih tekmovalk, in 2 najbolje uvrščeni tekmovalki. 7 ekmujejo lahko vsi člani OOZS tozdov in delovnih skupnosti Gradisa ter učenci, ki so pravilno prijavljeni. Štipendisti ne morejo nastopiti v konkurenci. Za točnost podatkov odgovarja vtulja ekipe. V primeru neresničnih podatkov se celotna ekipa diskvalificira. Prenočišča so preskrbljena iz 22. na 22. februar v hotelu Zreče in v okolici Celja. Prijave je treba poslati najkasneje do 25. decembra na naslov: GIP Gradis Tozd GE Celje Ulica XI V. divizije 10 (Za ZŠI Gradisa 1085) ,, . „ , . 62000 Celje A,°>z Majmr V Državno prvenstvo v kegljanju Ekipi KK Gradis — bron Med posamezniki Bizjak uvrščen na 5. mesto Zaradi sodelovanja reprezentantov na svetovnem kegljaškem prvenstvu je bilo finale 33. državnega kegljaškega prvenstva 16. in 17. junija.' Na osemsteznem kegljišču športnega centra so si pravico do nastopa priborili v polfinalnih turnirjih. Na državnem prvenstvu so kot je znano, sodelovali tudi kegljači KK Gradis. Po pričakovanju, je ekipno zmagal največji favorit zagrebški Mcd-veščak, ki je nastopil okrepljen z Mihajlovičem — tretjim igralcem na minulem svetovnem prvenstvu v Ljubljani. Gradis ni ubranil lanskega naslova in je letos osvojil tretje mesto. Rezultati 33. državnega kegljaškega prvenstva moški ekipno: 1. Medveščak 10.364 kegljev; 2. Bro- dosplit, 10.001: 3. Gradis, 9,969 (Hočevar 842 in 876. Janša 779 in 824 in 798, Juvančič 844 in 891, Zdešar 786 in 791 ter Bizjak 858 in 45); 4. Triglav Kranj, 9.916: 5. Kvarnpr Reka, 9.888; 6. Crvena zvezda Beograd, 9.756; 7. Spartak Debcljača,' 9.696 in 8. Sloga Bosanski novi 9.596. Teden dni po moštvenem prvenstvu je bilo tudi državno prvenstvo v kegljanju za posameznike. 23. in 24. junija je bil na kegljiščih v Senju in Crikvenici najboljši nekdanji reprezentant Laslo Jager iz Novega Beče-ja. Med slovenskimi kegljači se je najbolje uvrstil Urbanc iz kranjskega Triglava, ki je bil 4. Državni reprezentant Darko Bizjak iz KK Gradis, pa je dosegel 5. mesto. Prijavite se — še je čas RAZPIS Smučarski tečaji Gradjsa v letu 1985 Za letu 1985 je Komisija za šport in rekreacijo, ki deluje pri konferenci OOZS GIP Gradisa, vključila v plan in program dela tudi organizacijo smučarskih tečajev za naše delavce in njihove družinske člane. Organizirali bomo začetne in nadaljevalne tečaje smučanja, poleg teh p> v popoldanskem času tečaje in izpopolnjevalne smučarske teke, kajti tereni v okolici Gozd Martuljka in Kranjske gore so idealni za začetnike kot za izkušene smučarje tekače. Letošnjo zimo bomo organizirali: 1. Tečaj bo organiziran v času zimskiih šolskih počitnic za zaposlene in njihove otroke od 27. 1. 1985 do 2. 2. 1985 v Gozd Martuljku (Kranjska gora) hotel ŠPIK za 50 oseb. Pri otrocih smo omejili starostno strukturo za otroke od 6. leta starosti dalje. 2. Tečaj bo organiziran na smučiščih mariborskega Pohorja v času zimskih šolskih počitnic za tozde mariborskega bazena in sicer od 4. 2. 1985 do 10. 2. 1985 za 50 oseb. Tečajniki se bodo vsako jutro peljali na smučišče, kjer bodo imeli organizirano šolo smučanja (po dogovoru) in se potem vračali domov. Starostna struktura za otroke je od 5. leta starosti dalje. 3. Tečaj bo organiziran za delavce in njihove družinske člane — brez otrok od 9. 2. 1985 do 15. 2. 1985 v Gozd Martuljku (Kranjska gora) hotel ŠPIK za 40 oseb. Za vse tečaje se lahko prijavijo popolni začetniki do izkušenih smučarje''’ kajti tudi takim bomo nudili ustrezno izpopolnjevanje tehnike alpskega smučanja. Finančno bo organiziran tečaj, to je stroške učiteljev in vaditeljev (er potrebnih ustreznih rekvizitov krila Konferenca OOZS GIP Gradis. Za kritje stroškov žičnice delavcem in njihovim otrokom pa naj bi 50 odstotkov sredstev participiralc njihove OOZS na predlog Konference OOZS GIP Gradis. Tako bi udeleženci plačali penzion v hotelu in 50 odstotkov stroškov žičnice. Penzionski stroški v hotelu ŠPIK za leto 1985 so naslednji: a) 6 polnih pensionov za odrasle — 6.300 din b) 6 polnih pensionov za otroke do 10 let — 4.500 din. 4. Poleg tečajev smučanja bomo v marcu organizirali rekreativno smučanje za naše delavce na Jahorini in sicer od 15. 3. 1985 do 23. 3.1985. Odhod je iz Ljubljane z vlakom spalnikom do Sarajeva. Iz Sarajeva na Jahorino je organiziran avtobusni prevoz in nastanitev v hotelu Mladost. V aranžmaju je tudi tedenska vozovnica za žičnico in povratek nazaj v Ljubljano z istim prevoznimi sredstvi. Cena celotnega aranžmaja je za odrasle do 27. leta je 13.850 din za odrasle nad 27 let pa 14.650 din. Ker ne poznamo zanimanja naših delavcev za tako obliko rekreacije smo za letošnje leto rezervirali pension le za 15 oseb. Vse zainteresirane delavce obveščamo, da se lahko prijavijo za tečaje smučanja v Kranjski gori in na Pohorju ter za smučanje na Jahorini Alojzu Polajnarju, GIP GRADIS Ljubljana, Šmartinska 134 a, ali na telefon: 441-422 (iut-226). Ob prijavnini bo treba vplačati 50 odstotkov penziona na osebo. Prijave bomo zbirali do popolnitve mest v razpisanih tečajih. Športni pozdrav! Alojz Polajnar Zahvala Bili smo v skupini 52. Gradi-sovcev, ki smo se v mesecu oktobru udeležili aktivnega preventivno-rekreativnega oddiha v Čatežkih toplicah. O tem, kako je rekreacija potekala, so v Gradisovem vestniku že pisali drugi, mi pa bi se v imenu udeležencev radi zahvalili vsem tistim, ki so nam omogočili tovrstno obliko zdravljenja oziroma oddiha. Želimo si, da bi v naši (ielovni organizaciji tudi v bodoče organizirali podobne oblike zdravljenja in da bi ga bilo deležno kar največ naših delavcev. Matilda Škrabi, Stanko Kostanjevec, Ferdo Habjanič, Franc Bezjak Popravljen končni vrstni red na ZŠI Gradisa v Ravnah 1: GE Ravne na Koroškem 2. LIO Škofja Loka 3. DSSS Ljubljana 4. GE gradnje Ptuj 5. GE Jesenice 6. GE Maribor 7. |GE Celje 8. GE Ljubljana 9. KO Maribor 10. Inžiniring Ljubljana 11. SPO Ljubljana 12. BIRO Maribor 13. GE Ljubljana — okolica 14. KO Ljubljana 15. GE nizke gradnje Maribor 16. OGP Ljubljana 17- BIRO Ljubljana 18- Interna banka Ljubljana 2-063’o6 1.828- 1.608,8” 1.296, 1.277, 1.189,96 1.121-” 1.07 V 871-7, 871>8‘ 847, 755-747. S87- 544,”” 363, 144,43 Ostanek iz predhodne številke / ,l"°ji atraktivno je bilo tekmovanje v vlečenju vrvi. Ves trud Gradisovcev a s*'ki) je bil zaman, saj so morali priznati premoč Emone in BTC ^Portna tekmovanja ob 29. novembru Na 8. peteroboju je _ bil Gradis tretji r„Je^en dni pred praznikom Dneva Publike so bila odigrana športna šm»!lv^a delavcev, ki delajo ob kaninski cesti v Novih Jaršah. V Panogah je nastopilo čez 150 Vroavcev Vi Gradisa, Emone, Intere-tr Pc> Carinarnice in Blagovno j„ nsP°rtnega centra (nekdanja C skladišča). Peteroboj je ob na ctnic* obstoja organizirala Cari-takolc3 <^rad'sovi športniki so igrali v>feni tenis: Gradis — Intcre-Gr a- Emona — Gradis 2:1, ^ p's T Carinarnica 3:0, in BTC Em rac*'s *-2. Vrstni red je bil: 1. |nt °na’ 2. Gradis, 3. Carinarnica, 4. s7CV.r°Pa 'n 5. BTC. |jr rc*janje: l. Carinarnica 675 4 ,gov> 2. BTC 598, 3. Emona 564, , '‘nterevropa-467 in 5. Gradis 358 °gov. C>nj* vrvi: Gradis — BTC 0:2, < 'narnica — Gradis 0:2, Emona vr radis 2:0 in Gradis — Intere-°pa 2:0. Vrstni Emona, 2. BTC, 3. Gradis, 4. Carinarnica in 5. Interevropa. Šah: Gradis — Interevropa 4:0, BTC — Gradis 0:4, Emona — Gradis 3,5:0,5 in Gradis — Carinarnica 3:1. Vrstni red: 1. Emona, 2. Gradis, 3. Carinarnica, 4. BTC in 5. Interevropa. Kegljanje: 1. Emona 2284 kegljev, 2. Gradis 2213, 3. Carinarnica 2174, 4. BTC 2 102 in 5, Interevropa 1565 kegljev. Skupni vrstni red peteroboja je bil naslednji: 1. Emona 45 točk 2. Carinarnica 28 točk 3. Gradis 27 točk 4. BTC 21 točk 5. Interevropa 7 točk Čet leto dni se bomo športniki prej omenjenih delovnih organizacij ponovno sestali. To bo na 9. tradicionalnem peteroboju, ki ga bo organiziral Gradis. Besedilo in slike: C. Pavlin Konec športne aktivnosti v Gradisu? Sl' Gradisa so bili na peteroboju drugi Zadnje dni oktobra se je Komisija za šport pri Konferenci OOZS sestala z namenom, da posreduje zahtevo Konferenci, kako je z udeležbo Gradisovih športnikov na prireditvah v prihodnjem letu. Znano je, da se plan sredstev Konference že nekaj let povečuje le za osnovno stopnjo rasti, medtem ko se ostali stroški dvigujejo z nekajkratnim faktorjem. Posledica tega je to, da je že v letošnjem letu Komisija morala s prekinitvijo, aktivnosti, saj je aktivnost povezana tudi s finančnimi sredstvi. Tudi zaostalo vračilo stroškov za tirganizacijo letnih športnih iger tozdu GE Jesenice bo moralo počakati do prihodnjega leta, saj je za letošnje leto »Žakelj« že prazen. Če ob tem poudarimo tudi to, da si večina, ki z veseljem in športno zavestjo, na raznih rekreativnih tekmovanjih, kupuje vse rekvizite z lastnim denarjem in zastopajo ekipo Gradisa, potem lahko rečemo, da je situacija porazna. Res je, da smo v stabilizacijskih časih in da si smučarskih kompletov za »reprezentanco« Gradisa ne bomo nabavljali. Škoda pa je, da nimamo več toliko posluha za športno rekreacijo naših delavcev, da bi jim nudili vsaj osnovne pogoje. Žoge so npr. že tako drage, da si je delavci ne morejo več kupiti, saj stanejo že tudi preko 10.000 din. Tudi športne majice, dresi kot jim športniki rečemo, so obledele, saj smo zadnje kupili že davnega leta 1975. Predolg bi bil seznam rekvizitov, ki bi jih bilo potrebno obnoviti. Ni namen tega zapisa samo to, temveč predvsem opozoriti, da se v prihodnjem letu glede na sistem tekmovanja in povečane prijavnine za posamezna tekmovanja lahko dogodi, da bo »Žakelj« za športno rekreativno deja-vnost Gradisa prazen že mnogo prej kot letos, kar bo pomenilo, da se letošnji zmagovalci — ekipe Gradisa, nebi pojavile na finalnem delu tekmovanj. In kaj bi bilo to za vse tiste športnike v Gradisu, ki se preko celega leta športno udejstvujejo, ohranjajo svoje telo pri zdravju, da so nato sposobni za vse delovne napore, si lahko sami mislite. Številne analize še vedno potrjujejo, da je bolezenskih izostankov med športniki izredno malo. j*ADlSOV VESTNIK je glasilo delavcev delovne organizacije GIP Gradis Ljubljana. Izdaja ga Odbor za .‘"nacije DO v sestavi: predsednica Karolina Vodopivec, člani Štefan Rac, Sonja Gračanič, Rudolf lir dviK’ Miranda Cattonaro in tajnik Gojmir Bernot. Glavni in odgovorni urednik je Cveto Pavlin. Člani 1^‘dniškega odbora so: Milenko Nikič, Vesna Gregorič, Alojz Remec, Rudolf Ludvik, Vlado Forbici, Vinko Jani Klančar, Aleksander Bojanič in Tatjana Sa vinšek. Tehnični urednik je Matija Krnc. Glasilo tiska sit rna Ljudska pravica Ljubljana, naslov uredništva: GIP Gradis Ljubljana, Gradisov vestnik, Šmartin-a !34a Ljubljana, telefon 441-422 int. 232 ali 220. In če k temu še enkrat dodamo tudi to, da za svoj prosti čas, za svoja finančna sredstva za nakup rekvizitov in nemalokrat tudi potne stroške za tekmovanja, z uspehom zastopajo tudi ime Gradis, potem bi bilo nujno za le-te storiti nekaj več. Matija Krnc Zahvala Ob zelo boleči in nenadomestljivi izgubi mojega očeta se najtopleje zahvaljujem sodelavcem tozda Kovinski obrati Maribor za poklonjen venec ter pomoč pri pogrebu in izrečene sožalne besede. Iskrena hvala. Jdsip Humek z družino Nagradna križanka v tej številki Za pravilno rešeno in pravočasno prejeto križanko bomo med reševalci izžrebali pet nagrad: 1. nagrada 500 din 2. nagrada 400 din 3. nagrada 300 din 4. nagrada 200 din 5. nagrada 100 din Rešitve pošljite na naslov: GIP GRADIS Ljubljana, Šmar-tinska 134a, Uredništvo Gradisovega vestnika — Za nagradno križanko. Pri žrebanju bomo upoštevali rešitve, prispele do 10. januarja. Komu nagrada za pravilno rešitev Upoštevali smo vse rešitve, ki so prispele v uredništvo do 10. decembra. Pravilna rešitev se glasi: plata, Gradisovi nagrajenci, poema, eks, Po, Si, zmes, tartan, kasa, strata, ŠR, Cronin, čir, Mamiti, Ane, Ivana, ko, ja, lat, vzbrst, etika, leto, ČK, Raka, Bask, Satrap, Irska, abonma, prasket, Korint, lantan, Bole, kor, Antarktika, oralo, Ston, Air, Babilon, Tana, Črt, anis, MA. Med nekaj manj kot sto rešitvami sta žreb in sreča bila naklonjena naslednjim reševalcem: 1. nagrada — Rafael Bajec (upokojenec OGP), Ptujska 18, 61000 Ljubljana 2. nagrada — Stane Kovačec, DSSS Ljubljana 3. nagrada — Meho Krantič, Interna banka Ljubljana 4. nagrada — Vinko Marn, Kovinski obrati Ljubljana 5. nagrada — Jože Borovinšek, GE Maribor (Pobrežje). Dobitnikom čestitamo! NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA MESTO V hrvaškem rrnoMU iCST/M/f. Seže fifT/f/AV t>etUe, k/ p*ss 2/I///I/0 ezspttj ZA / KO &SJA//J AKJHlU (okmj- SAVo) OS6&/J ! i LOVITA RUSKA 3ALERIHK TBLtm FOŠKO -DBA Hf.m ZA JAOFŽ ŽIVAL POP zmljo tzU jzzztm ?r<č KtA/pm VOl// CfO/UC/ C7R. 31/-VAK PUB TROJO Bok, ariji jLaj/va 0//IOVJE me PlipevtAH-ZA on-R./A/A OJ P/P ( «r-*'"4 VfSAv) ZIMSKA POŠKODBA V A DR S V JI/ lAHlvA K A A/A bAA/iren/i fUm/AL LPUOSJ špavski njcM B /ZAf* 7-01/AD.vK z04.aWL o usti /O* a/vA/M4 VIŠJA SLov/T' FAMJCOSl/t sLhcai SOtObeu /PAusut slucM LAV /A V a/aj mt Jf/p ' jJHSKStp, MMm LApvSK/ vez///k v*s y\u/7tz vsJU/irAnjt iLrW AAieren p/SKS PISAV/PAZ ZA r H L skeUfi asi 7‘~t tsvčio- TOČA p !TAt A ovc// \ne SAtACi e TA/A/ < L/sr4Al ZVŽčLkA K/p/C/ lili ■ t ZZVSKO iA/e ctw LOVZG o&LAK P*1