DANES. B. J.; POSREDOVANJE KOT METODA ZAŠČITE PRAVIC DELAVCEV D. D.: NEGOSPODARSKO PRIDOBIVANJE SREDSTEV Dušan Kralj: ZADNJA VRATA TRGOVINE Valter Samide: NEMIRNA SAMOTA - OBISK PRI PISATELJU CIRILU KOSMAČU Sobota, 27. avgusta 1960 Štev. 24, leto XVHL SVrJAKRVJt] Z MIKO SPIL JAKOM, PODPREDSEDNIKOM CENTRALNEGA' ZSJ, O DELITVI OSEBNEGA DOHODKA PO KOMPLEKSNEM UČINKE v v ■ ja:^,°AeAno zatišje gre h koncu. Na dnevni red pwha-nilir.-8 ! st?I?a opravila. Eno najvažnejših, ki se z piel/ ukvarjai° sindikati: primerjava delitve po kom-PočiS?e^.u^*nku' smo doslej storili na tem pod-vPx; ' Cernu bo treba letošnjo jesen posvečati nai-dri/a,skrb? Kje bo težišče dejavnosti sindikatov in U|la družbenih činiteljev v tej zvezi? je sopredsednik Centralnega sveta ZSJ Mika Špiljak vpr{Vre?el prošnji našega uredništva in odgovoril na asanja. bi nam lahko povedali, j ° *li0 Podjetij je doslej uved-® nove oblike delitve in ka- v .celoti napreduje ta proces? ' Ja°nSOK'^r na prvi vprnša-IV,6 VI „ , , naogel posredovati re- ianiifret^s^ave ° hitrosti uveljav-‘odati,-riovi*1 °blik delitve, zakaj vec]1 * ° številu podjetij, ki so io kr>r«ClfAitev osebnega dohodka le _‘npleksnem učinku, pogosto iocHph dovolj. Zgodi se, da aovo V?, .“sporoči", da je uvedlo io v t delitve; to ie zapisa-'elja poročilu 'in potem > usdpk eden izmed »podatkov 'ceniti nv' ,PoPrei bi bilo dobro 5rav ie Podjetje pravza- itve n ?c °> ah so te oblike de-io m'ih° •’ ali dosega podjetje 'ate • nov* zaslugi ustrezne rezul-•jgpoj H. ali jih kolektiv dalje iz- Hitrost in m^e izpopolnjevanja novih oblik lahko mnogo bolje ugotavljamo po rezultatih, ki jih prinaša praktična uporaba teh oblik. V tej zvezi so že mogoče povsem določene ugotovitve. Praksa je že na več načinov ponazorila prednosti bolj spodbudnih obbk delitve in potrdila, da ni prav nobenega razloga, da bi se jih obotavljali sprejemati in praktično uporabljati. Zato bi bilo treba tistim kolektivom, ki v tej zvezi niso storili še ničesar, javno zastaviti vprašanje: »Kaj čakate?" Enostranski in netočen bi bil, kdor bi rekel, da ni zaostajanje na tem področju tu in tam v določenem obsegu tudi posledica objektivnih vzrokov ali, bolje rečeno, vzrokov, ki so s stališča kolektiva objektivni. Niti zunanja delitev (t. j. delitev med podjetjem in skupnostjo) niti trg ne spodbujata podjetij vselej dovolj močno, da bi odločneje izboljševala notranjo organizacijo in aktivirala notranje vire za večjo produktivnost in ekonomičnost ter s tem za večje osebne dohodke. Dokler bo podjetje sorazmerno zlahka (na trgu in pri delitvi s skupnostjo) ustvarjalo znatna sredstva za osebne dohodke in sklade, vse dotlej ne bo temeljiteje pregledalo svojih notranjih virov in rezerv. Vendar te objektivne okoliščine niso edini vzrok zaostajanja. Ponekod ne napredujejo dovolj naglo zaradi notranjega odpora. Slišimo lahko tudi take izjave: »Notranjo organizacijo smo izboljšali do popolnosti, rezerv ni več, zato se ne izplača spuščati v tako zapleteno reorganizacijo." Mislim, da sploh ni treba omenjati, da so take trditve nevzdržne; težko si predstavljamo, da bi kje našli podjetje, ki je izčrpalo že vse notranje rezerve in nima nobene možnosti več za nadaljnji razvoj in napredek po zaslugi bolj smotrne organizacije in spodbudnej-ših oblik delitve. Zanimivo je, da smo naleteli na takšne nesprejemljive trditve zlasti v bolj razvitih podjetjih, ki dosegajo nadpovprečne rezultate (na primer v ladjedelstvu). Prav takšna podjetja pa imajo najugodnejše pogoje, da bi po uvedbi nagrajevanja po kompleksnem učinku napredovala hitreje kot druga. Ali so v tej zvezi značilni primeri? Ko sem govoril, o tem, sem imel v mislih konkreten primer: Kombinat gume in obutve v Bo-rovu. Pravkar sem se vrnil iz Borova in sem še pod vtisom vsega, kar sem tam videl. Borovo je imelo pred vojno sorazmerno dobro organizacijo proizvodnje. Tudi po vojni je Borovo ostalo zgled dobre organizacije dela. Ko smo začeli pred nekaj leti pogosteje govoriti o ekonomskih enotah, so mnogi hodili v Borovo proučevat tamkajšnjo organizacijo. Na borovskem zgledu so se učili naši strokovni kadri, ki so na tem zasnovali svoja stališča in prakso. To je zbudilo v Borovu občutek, kakor da ni pri njih kaj spreminjati in izpopolnjevati, saj je že tisto, kar imajo, boljše kot drugod. Postopno pa je tudi v Borovu dozorelo prepričanje, da bi lahko šli naprej. In ko so se premaknili, so se sami čudili velikemu uspehu. (Nadaljevanje na 3. strani) Način nagrajevanja v tovarni koles »Rog« v Ljubljani — nagrajevanje po enoti izdelka — je nedvomno vplival in vpliva na rast proizvodnje in storilnosti. Podatki povedo, da je storilnost v tem podjetju letos v prvem polletju porasla za 26 odstotkov v primerjavi s povprečno storilnostjo, doseženo v minulem letu. Kot zatrjujejo, sistem nagrajevanja še '" oaolnjujcjo in bodo, ko bodo zbrani potrebni podatki, tudi osnovali ekonomske enote znotraj podjetja, to je spremljali stroške po stroškovnih meritvah in vrstah. V OKVIRU llgn en ■i® bil odprt IV. mednarodni sejem tehnike v Beogradu: Letos azstavl'iavcev — 420 iz Jugoslavije in 709 iz 25 tujih dežel. j0 ■ zavzema na sejmu posebno mesto razstava jedrske energije, ki Pronai or®an*z‘ra,a naša zvezna komisija. To ni samo razstava “biskov i ”0'P°uenega’ temveC tn<1i gospodarskega pomena, kajti aktiv« - ‘ se labko seznanijo z možnostmi, kako uporabiti radio-Bri v industriji, kmetijstvu itd,, ki jih že prozvajamo bik (V drugim je na razstavi tudi elektrostatični pospeševal- ca siik^ de Gra:aff) jedrskega inštituta »Jožef Stefan" v Ljubljani ^Brazidt veliki krosrli se nabile nanetnst na 250 000 vnltnv nh veliki krogli se nabije napetost na 250.000 voltov, ob Pa preskakujejo do četrt metra dolge električne iskre na manjšo kroglo, Pri nas je nekako v navadi, da o, trditvi, o katere resničnosti dvomimo, pravimo »reklama-«. Potemtakem reklamo malodane izenačujemo z lažjo. Resnici na ljubo je treba reči, da imamo dejansko opravka z različnimi vrstami reklame in da le-te običajno pretiravajo. Ti vaj si, da tujega ne bi deval v nič. Na razmišljanje o reklamah nas silijo tudi oglasi, objavljeni v zagrebškem »Večernjem listu-« 13. avgustaTetos pod št. 1840 in v »Večeru-« ter »TT«< dne 17. avgusta. Oglasi imajo naslov: »Obvestilo kupcem industrijskega je pojavila na straneh našega tiska. Najprej piše: »Če na svetovnem trgu (to pa je dejstvo), pri plasmaju šivalnih strojev ena izmed najdo-minantnejših vlog pripada tvrdki »Necchi««, potlej je gotovo, da je najkvalitetnejši šivalni 'stroj »Bagat««. Kvaliteta , Bagat svetovni rang lestvici kvalitete tretjerazredno blago in so' na zadnjih mestih med šivalnimi stroji.-« Po podrobnem obračunu z »nekvalitetno-« konkurenčno robo, ki je po tonu podobno zmerjanju, »Bagat« z mastnimi črkami daje »popolnoma objektivne« OGLAS ŠTEVILKA 1840 hvalospevi na račun proizvodov, za katere delajo reklamo, se zde kakor nekaj, kar naj bi, če že ne prepričalo kupca, pa vsaj vzbudilo njegovo zanimanje za določeno vrsto proizvodov. Mi vsi molče ali z rahlim porogljivim nasmehom gledamo na to početje, ko lovimo ■ prodajalce ali proizvajalce pri njihovih drobnih lažeh. Toda roko na srce: tudi takšna reklama vzbudi zanimanje in nas pogosto pripravi do tega, da kupimo izdelek, ki ga je spremljala spretna reklama. Pa vendarle ima reklama svoje meje. In svoje zakone dostojnosti. Eden izmed njih se glasi: svoje hvali, toda prizade- blaga«. V njem zadarska tovarna šivalnih strojev »Bagat« objavlja besedilo, iz katerega povzemamo nekaj citatov. Tovarna »Bagat« nas obvešča, da so »pogosti primeri, da trgovci ponujajo^ m napadajo kvaliteto domačega blaga in'tako delajo popolnoma negativne usluge, kar se tiče informiranja državlja-nov-potrošnikov«. Ta splošni napad na našo trgovsko omrežje utegne biti s stališča tovarne »Bagat« in morda na podlagi njenih izkušenj deloma točen. Toda kar sledi tej splošni ugotovitvi, jasno priča o razlogih, ki so to tovarno šivalnih strojev navdihnili, da se in »Necchi« šivalnih strojev je popolnoma istovetna, ker je mimo drugega sleherni del »Baga-tovega« šivalnega stroja pod tehnično m kvalitetno kontrolo tvrdke ,Necchi1«. In dalje: »Dobršen del našega trgovskega omrežja ne samo prikazuje v negativni luči našo domačo industrijo, marveč tudi pretirano in neupravičeno hvali uvožene šivalne stroje znamk ,Usha‘ (Indija), ,Lucz-nik‘ (Poljska) in ,CsepeV (Madžarska)«. Da bi opravili z »lažmi«, so ljudje iz »Bagata« sporočili: »Uvoženi stroji ,Usha‘, ^šepet1 in .Lucznik' pomenijo na informacije potrošnikom, in sicer samo zato, da bi »pri odločitvi o nakupu industrijskega blaga in tako tudi šivalnega stroja, ki je dolgoročna investicija v gospbdinjstvu, lahko pravilno razlikovali slabo blago od dobrega«. Drugače rečeno: vse kar ni naše — je slabo, dober pa je samo stroj »Bagat«. Pri nas se prvikrat pojavlja takšna nelojodna reklama, ki brezobzirno ravna s konkurenco. Upajmo, da je to tudi zadnji primer. Kar je preveč, je preveč, pa „ naj izvira tudi iz DOMAČE tovarne šivalnih strojev »Bagat«, ki ji takšna »reklama« ne bo veliko koristila. B. V. 7 dni v sindikatih Tajništvo Okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana je pretekli teden na svoji seji razpravljalo o spremembah pravilnikov o nagrajevanju Tovarne kemičnih izdelkov Moste, podjetja »Metalke«, »Veletekstila« ter LIP Ribnica. S spremembami pravilnika Tovarne kemičnih izdelkov glede dnevnice (v zvezi z novo uredbo o dnevnicah), je tajništvo soglašalo. Ni se pa strinjalo s spremembami pravilnika »Metalke«, ki zadevajo ukinitev premij. Tajništvo je predlagalo, naj le-te ostanejo, pač pa naj se zanje najde pravilna osnova. Odklonilo je tudi uvedbo tako imenovanega funkcijskega dodatka, ki naj bi diferenciral zaslužke, dosežene po učinku, med vodilnimi ljudmi v podjetju. Vemo pa, da funkcijskega dodatka' v gospodarskih organizacijah sploh ni; Te-ta obstoja le v ustanovah. Podjetje »Veietekstii« je prešlo na nagrajevanje po skupinski normi in na obračun dohodka po ekonomskih enotah. Ker pa je v pravilniku še nekaj subjektivnih meril, je tajništvo sklenilo, naj jih odpravijo. Končno je tajništvo razpravljalo še v pravilniku LIP Ribnica. Kljub določenemu napredku so v njem še nekatere pomanjkljivosti, zaradi katerih se s pravilnikom ni soglašalo. Posebna komisija Občinskega sindikalnega sveta Postojna je pregledala in analizirala delovne in življenjske pogoje gradbenih delavcev v občini. Člani komisije so si ogledali gradbišča in naselja podjetij »Primorje« iz Ajdovščine v Postojni. »Gradnje« Postojna in »Kraški zidar« iz Sežane v Postojni. Vsa omenjena podjetja imajo za svoje delavce stanovanja v lesenih barakah, ki so zelo pomanjkljivo opremljene (brez miz, stolov, omar itd.), zelo umazane ter prenatrpane s stanovalci. Tako je naselje »Primorja« iz Ajdovščine prirejeno za 60 ljudi, na dan obiska komisije pa je v njem bilo kar 188 stanovalcev. V naselju »Kraškega zidarja« delavci sploh nimajo rjuh, v ostalih dveh naseljihJ-jih zamenjujejo včasih celo po diueh,.ali treh mesecih. (Za zamenjavo posteljnega perila skrbijo, podjetja).,•_ Glede prehrane-;,.je-najboljše . V. »Primorju«, ki ima lastno menzo in dobro hrano, dočim so V ostalih naseljih razmere nekoliko slabše. Zaradi omenjenih slabih življenjskih pogojev zaposlenih delavcev je tudi precejšnja fluk-tuacija. Komisija je ugotovila popolno nedelavnost sindikalnih podružnic oziroma pododborov. Kako je slaba sindikalna organizacija nam kaže podatek iz podjetja »Gradnje«, kjer je od 124 ... . r , . ... . , . - . zaposlenih le 37 članov sindikata. Podružnice s em postajajo po- Ijivo je, da te razmere niso pomemben činitelj. vsod enake in da bo neki po- Ta mesec so člani komisije za - Toda naj je dejavnost podruž- družnici potrebna večja pomoč strokovno izobraževanje pri Re- nic z vidika Celote še tako vse- od zunaj, drugi pa manjša. To publiškem odboru sindikata ko- binsko bogata in uspešna, je V praktično pomeni, da skrb srn- vinskih delavcev obiskali nekaj - posameznih organizacijah bilan- dihalnega vodstva, v tem prime-podjetij v kranjskem in gori- ca še zmeraj revna. Posameznim ru občinskega sindikalnega sveta, škem okraju ter se zanimali za organizacijam se namreč zmeraj za delo podružnic še nadalje ne posreči, da bi se znašle v vsakdanji praksi, manjka jim potrebne avtoritete in ne izpolnjujejo vseh svojih nalog. V nekem okraju v Vojvodini so ugotovili to dejstvo in skle- PROBLEMI ZAŠČITNE FUNKCIJE SINDIKATOV Posredovanje kot metoda zaščite pravic delavcev šče, \ Ja V praksi je prevladalo stali- vičenost odpovedi, ni spremenil boru alp komisiji, ko vidijo, ^ da morajo sindikalne orga- prvotnega sklepa. Delavec pride so njihove sklepe spremenili ^ nizacije, opravljajoč svojo zaščit- na okrajni ah občinski sindikalni kratkem postopku«, upravičen no funkcijo, navezati stike z go- svet in se pritoži. Včasih pri tem vprašajo, ali so oni tisti, ki spodarskimi in drugimi organi- tudi dolži druge, trdeč, da je od- jansko odločajo, ko pa sindik® zacijami in poskusiti, da bi poved represalija za njegovo ob- ukrepajo mimo njih. sporno zadevo likvidirali brez jektivno kritiko ali da je bil od- Sindikati lin njihove praVI,e dolgotrajne sodne . ali upravno- stranjen zato, da bi poslovodja posvetovalnice morajo vsekak01, pravne procedure, ki neogibno lahko nastavil »svojega človeka« posredovati pri gospodarskih °r Zaostri notranje odnose v kolek- in podobno, včasih pa kratko ganizacijah, in sicer še pre^6*1 tivih in povroči nepotrebne stro- malo samo pove, -da je izgubil uporabijo 'kakršno koli draž0 ške, in, šele nato po potrebi upo- zaposlitev brez svoje krivde in pravno sredstvo, vendar pri rabiti eno izmed pravnih sred- da z veččlansko družino, glede na STOJNIH ORGANIH TEH 0®' štev za zaščito delavčevih pravic, to, da nima nobenega premože- GANIZACIJ, pri tistih telesih, P Ne da bi obravnavali vprašanja, nja, ne more živeti brez zaslužka giede teh vprašanj dejansko ^ ki sodijo v čisto tehniko dela v (česar mu ni težko verjeti, ne legitimno predstavljajo te org®' zvezi z, delovno-pravno zaščito (ki glede^ na motive odpovedi). Pred- nizacije. Odpoved, ki jo je jo je tfreba obravnavati in dogra- stavnik sindikalnega organa, ki je trdil delavski svet ni možno ob' jevali prek medsebojnih stikov delavca sprejel, vzame običajno ravnavati po telefonu. Toda in ' izmenjave delovnih izkušenj v roke telefonsko slušalko in se lahko sindikalna podružnica funkcionarjev in pravnikov, ki v meni z direktorjem ali s kakim sindikalni svet če so razlog' V sindikatih delajo na teh poslih), drugim voditeljem gospodarske resnicj upravičeni zahtevata P0" bomo na tem mestu poudarili ne- organizacije, ki je delavcu odpo- noVno obravnavanje primera v katera načela političnega značaja, vedala. Pri tem pride do medse- delavskem svetu, koder bodo v ki razumljivo omejujejo svobodo bojnega prepričevanja, ki se po- navzočnosti sindikalnega Pre^ pri izbiri tehničnih sredstev in gosto zaključi ugodno za tistega, stavnika obravnavali vsa spot®^ metod. ki se je pritožil. Direktor, veliko vprašanja in dvome o subjehd1;' Bistvo problema ni v tem, ali pogosteje Pa tehnični vodja, obi- nosti tega ali onega pri odločanj je treba posredovati ali ne, ali, cajno popustita, če je predstav- an pritisku na one, ki odločaj0, kot običajno pravimo, »interve- nik Takšne zahteve bodo samo " nirati«. Pri tem je prvenstvenega in - delavec se vrne na deio. . zameve uuuo sd‘‘,aVci nomena vorašanie kako nosredn To je tipičen primer oosredo- 3emn° potrebne, ker se d a ssrs iffssss.srss. ™.t pt; ij&jSTtSTSi* spodarskih ter drugih organiza- ^.lah, za\oljo katerega se zmeraj, ^ireictorja 0 odpovedi. To cijah sindikalni predstavniki in- cePrav so ukinjene arbitraže za nX ^nikah1 Eervenirajo z hanienpm, da bi 0Q!ocanle ° Zadnji dopustniki odhajajo na morje in v planine. Statistika pa pravi o letošnjem turizmu za prvih šest mesecev tole: lani 3,962,981 domačih gostov — in letos 4,674.684. Lani je prenočevalo pri nas 976.289 in letos v prvem polletju 925.397 tujih turistov. Lani smo na račun tujih gostov pridobili 894 milijonov, letos pa milijardo spremenili njihove sklepe, ki zadevajo interese posameznikov. Da bi nam postalo docela jasno, med katerimi metodami je ___ ___. ni, da ima praviloma sindiks1' n n;rA r,ri ’ or^n možnost, v rednem postoP ki je v nasprotju z ^ goče odpovedati delovno razmer- , povcc !’ , , je, četudi to ekonomsko ni prav .konom al' st katerlm lom, za katero __ ______ na to, da naš često pojavlja v praksi. Neki de- najtooljši voljr^in^^^rnni“m'“r! ° delovnih razmerjih dovoljuL lavec je na primer dobil .na pod- koii naPf je bilo za razvedrilo domačih in tujih gostov le malo poskrbljeno. Prizadevajmo si, da se ne bodo te stare napake v našem turizmu ponavljale tudi drugo leto ši s podružnico, pošiljale svrt člane, kjer je to potrebno, pa d' di pravne svetovale«, na redh sa' in* treba izbirati, bomo natančneje J,« liDravičeno 7n ceto”tedaf ne lom’ za k pogledali, kako se posredovanje kadarP takšnega opravičila vzlič kat'" .Gled° 1— nr-i.: j- ° notranjim or- ° c‘0lovmh jm ---------—„---------- ------------------„----------- r- --------- lavec je na primer aomi na pon- oani^aHiskim nremikom v rJanem da sindikalni predstavnik zasteP in 8 milijonov deviznih dinarjev. Toda te »uspehe« ne velja pripi- lagi sklepa komisije za sklepanje podjetju ni možno najti Tako inte.rese delavcev pred vsemi °c sati zboljšanju turističnega prometa, temveč — upravičeno ali ne — 'n odpoved delovnega razmerja »posredujejo« ne samo liudie iz ®arl' ’n f°rumi> k' od^°^a^0pda pa velja zapisati, da je bilo lani za gostinstvo namenjenih 9 mi- vila zaposlenih. Ob njegovi pri- docela upravičeno pravijo »pri-lijard dinarjev investicijskega kredita, izkoriščena pa le polovica, da tožbi upravni odbor potrdi direk- tjsk na podjetje«.' torjevo odločbo o odpovedi, pa ... , , ' , , . tudi delavski svet, na katerega se ,1 dvoma, da te metode ne bi sestanke organov delavskega je obrnil kot na zadnjo instanco, s"161.1 uP°rabllatl Y praksi smdi- m0upravljanja, da bi branili ki ima pravico obravnavati upra- k, »u , . or»anov ln strokovnih terese določenega delavca in d? , „ V-, w V « . W.w..... . služb, ki se v imenu teh organov kazovali nezakonitost ali neuprf' ' " udarjajo z dejovnoprgvno za- vieeno-st sklepa,,s katerim je sčito, celo^ v tistih primerih ne, prizacjet. Pri tem sindikat ne b° rnoznc? nastopal niti .izključno hiti P1"6- kršitev pravič, ker šo škodljive jezno s svojim družbenim uglp' posledice, do katerih pride jZaTadi dom, marveč s preudarnostjo j!1 uveljavljanja te metode nešoraz- dokumentiranostjo svojih stalil” merno večje od navidezne koristi, teko da se USpehi pri'teh intef' ki je v tem da se je posameznik vencijah ne bodo omejili na vr prosto, spričo cesar šo demobih- vrnil na delo. Sleherna interven- njtev delavca na delo marvec zirali te forume pri skrbi za živ- cija pri operativnem voditelju bodo pustni globoko vzgojne s*e' Ijenje posameznih organizacij, gospodarske organizacije, katere dove tudi pri članih organov čk" Tako na primer sindikalno vod- cilj je »po kratkem postopku« iavskega samoupravljanja in v Napačno pojmovana samostojnost Dejavnost podružnic — njihova praks^ to nedvomno kaže — je čedalje bolj bogata. Podružnice prevzemajo čedalje odgovornejše naloge in jih uspešno iz- Izpoln jeva nje sklepov višjih forumov in nalog sindikatov sploh v podružnicah bo v takšnih razmerah odvisno v veliki meri od sposobnosti kadrov, od polnjujejo. V sistemu delavskega organizacijske trdnosti in metode blemu in često enostransko pre- katerem so odločali organi delav- daHiin "not "vpnriaV in in družbenega samoupravljanja dela organizacije same. Razum- *—1------------------------- -----------’J—J- -------1 ‘ P > J uvajanje kadrovsko socialne službe in strokovnega izobraževanja. Ugotovili so, da so. problemi strokovnega izobraževanja v vseh manjših podjetjih bolj ali manj enaki) Prvi problem je pomanjkanje ljudi, ki bi se z izobraže- nili dognati vzroke. Analizirali vanjem posebej ukvarjali. To de- delo podružnic in občinskih lo po večini opravlja kdo izmed svetov ter presodili, da je treba vodilnih ljudi v podjetju, ki pa razloge za slabo delo posameznih se zaradi preobremenjenosti ne organizacij iskati v njihovi na-morejo temu delu tako posvetiti, pačno pojmovani samostojnosti. ostane pomembna. Občinski sindikalni sveti so vzlic samostojnosti podružnic dolžni spremljati njihovo delo, ga analizirati >n pamagati, kadar je treba. Ko analiziramo delo občinskih svetov vidimo, da imajo v tem oziru ponekod napačne nazore. Gre za to, da je pojmovanje samostojnosti podružnic v posameznih primerih preveč pre- Seveda so ugotovili tudi druge razloge, toda vprašanje samostojnosti in osamosvojitve podružnic je bilo še posebno zanimivo. Ugotovitve, do katerih so prišli v tem okrajnem sindikalnem je vod- svetu, nedvomno drže. Z razvo-nekega jem komunalnega sistema in čedalje številnejšim prenosom funkcij upravljanja na neposredne proizvajalce, so tudi sindikati svojo dejavnost in metode dela prilagodili ter jih stalno prila- kot bi se morali* Naslednji problem so sredstva, zlasti v obrtnih podjetjih, ki odvajajo ves sklad za kadre obrtni zbornici. V tapetniškem podjetju »Kon-fort« v Slovenjem Gradcu stvo podjetja določilo delavca, naj se udeleži seminarja, ki je bil organiziran za' člane vodstev sindikalnih podružnic, ker se tega seminarja niso udeležili niti predsednik oziroma tajnik niti kdo drug iz izvršnega gojujejo mehanizmu upravljanja, odbora. Omenjeni delavec se je Namesto prejšnjega, pretežno ad-temu uprl in ni hotel sprejeti od- ministrativnega načina dela, na ločbe za seminar, zaradi česar je primer, osnovne organizacije sa-bil premeščen na drugo delovno mostojno določajo naloge na pod-mesto ter prejel strogi ukor od lagi lastnih potreb in lastnih direktorja, češ da ni upošteval ugotovitev. Pri tem razumljivo, nalog predpostavljenih. Zadevo upoštevajo stališča in sklepe viš-obravnava Občinski sindikalni jih forumov in jih uveljavljajo svet. v vsakdanji dejavnosti. DELAVSKA ENOTNOST Ustanovljena 20. novembra 1942 List izdaja Republiški svet ZSJ za Slovenijo Glavni In odgovoril urednik MITJA ŠVAB UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: DORNIK PETER. GAŠPERŠIČ SONJA MAVER MILAM VOLJČ JANEZ TEHNIČNI UREDNIK: janez Šuster List izhaja v urednlšKi povezavi t -Radom- - Naslov uredništva ln uprave: Ljubljana, Kopitarjeva 2, pošt. pred. S13-VI, tel. uredništva 39-181 do 185 31 555 ln 31-453 - RaCun pd Komunalni banici v Ljubljani št 600-705/1-83 - Posamezna številka stane 20 din -Naročnina je- četrtletna 250 polletna 500 ln letna 1000 din - Lisi tiska CŽP -Ltudska pravira * - Poštnina plačana v gotovini stvo razpravlja o določenem pro- spremeniti ureditev vprašanja, o vsern "kolektivu To je nekolik0 blemu in često enostransko pre- katerem so .odločali organi delav- daljša pot, vendar jo je treb8 sodi: to je treba preizkusiti v ko- skega samoupravljanja, pomeni vsekakor ubrati, ker samo ta' lektivu. V podružnici pa ne zna- neposredno kršitev samoupravnih ko sindikati lahko upravljajo sv’0-jo ali ne morejo uresničita sklepa pravic in napad na ugled orga- j0 zaj{itno funkcijo in hkrati* vodstva. Vodstvo' se spet spričo nov delavskega samoupravljanja, opravljanjem le-te prispevajo b načela samostojnosti »ne vmeša- če je šla odpoved delovnega krepitvi organov in sistema, na va« v delo podružnic in — »stvar« razmerja določenemu delavcu po katerem temelje vse delavsk® stoji. So celo primeri, da so za- normalni poti, od direktorjevega pravice in tudi pravice iz deJov' voljo tega posamezne organiza- predloga do sklepa komisije in nega razmerja ' cije več jjnesecev prepuščene sa- dokončnega sklepa delavskega ‘" p0vsem razumljivo je da sp0" me sebi. sveta, potlej ni moč več pritiskati gtovanje tega načela ne izklF Samostojnost podružnic je eno na direktorja, naj spremeni svoj guje kakršnih koli stikov član°v izmed, načel, na katerih sloni sklep, ki je samo povod celot- sindikalnih forumov pa tudi njihova dejavnost, in to načelo noga postopka, . ne glede na to, hovih pravnih svetovalcev z v? je treba spoštovati. Toda samo- koliko drži domneva tistega, ki dilnimi ljudmi v gospodarski*1 stojnosti ni treba pojmovati eno- intervenira, da so vsi organi pri- organizacijah v zvezi s pritožb8' stransko: dajanje pomoči in skrb šli pod direktorjev vpliv in ne mi delavcev na sindikat. * Jasri ki ni označeno s standardom. S čim jih bomo Plačevali, če nas privije tržna inšpekcija?« »Strahovi« trgovcev so utemeljeni, vendarle jih ni (^kovala toliko želja, da bi ustregli potrošniku Standard je pač namenjen za zaščito potrošnika; če pa .trgovinah ne bi imeli standardiziranega blaga, ga ne j svmeli prodajati!), kot bojazen, da bi morali drago P acati svojo malomarnosi stanL Za^onom ° jugoslovanskih siten in vztrajen. Nobenega dvo-2a n'Trc^1 50 namreč predpisani ma pa menda ni, da našega po-obvezne vsi tisti standardi, trošnika take stvari ne bi zani-So t>ili potrjeni do 20. aprila male. Se to: v vseh teh speci- . ‘f0?- torej do izida zakona. Gre Akacijah podjetja zatrjujejo, da Pripravljena še za kak mesec ah fv«, Sem za standarde za tekstil izdelki ustrezajo zahtevam stan- cel° do konca leta odložiti kon-stevši konfekcijo), obutev ter dardov. Gre torej za »nevidno« trol° Pri proizvajalcih in v trgo-določene izdelke kovinske in označevanje s standardi. v tem času nai bi namreč ^ehranske stroke. Vsaj kar se Nekatera podjetja (Varteks, industrija kot trgovina na-r;® zalog tekstila in obutve, za- »B. Krsmanovič«, Bombažna pre- Plavili tisto, kar sta »spregledali« n§e res niso majhne in so skrbi dilnica in tkalnica Tržič, kranj- Prek Poletja. M. G. Toda za to je vedel ske in mariborske tekstilne to-virii zak°nodajalec, ki je pred- varne, TVORBAM in »Zora« uei rok treh mesecev, ko naj Zagreb, Tekstilna tovarna Duga zakon začel veljati. V tem resa in morda še katera) že ozna-bela -a na:) bi. tr£°vi.na Poskr- čijo vsako balo (kos) blaga z na- v Italiji. Tako bi odpadli vsi izgovori. »Tkanina«, Nazorjeva ulica: »Samo nekaj, pet ali šest je tovarn, ki označijo standard tudi na blagu. Kupcem pokažemo specifikacije, če to želijo!« Kakšnega posebnega komentarja ni treba. Potrošnik za zdaj ni dosti na boljšem kot prej. »Dobra volja« proizvajalcev in trgovine ter ustaljene razmere na tržišču naj bi odločili, kdaj se bo tudi za potrošnike obrnilo na bolje. Tako vsaj kaže sedanja praksa. Vendar bi tako »odločitev« bržkone precej pospešilo odločno ukrepanje organov tržne inšpekcije, ki pa je zdaj, žal, Preteklo sredo so v Tobačni tovarni v Ljubljani proslavili 10. obletnico delavskega upravljanja. Ob tej priložnosti je predsednik sindikalne podružnice tovariš Franc Medič v svojem govoru izčrpno prikazal dosedanje delo in uspehe kolektiva. Tedaj so tudi odkrili spominsko ploščo na tovarniškem poslopju ne trgovske mreže, pa se ti poteg- lističi ali nalepnice skoraj vedno »trii Za obProbaip zalog, indu- lepnico, da izdelek ustreza stan-reHi« 'V kobkor j® dolžna pod- dardu. Spotoma, do maloprodaj-uin svojo proizvodnjo zahte-nii*11 standardov) pa tudi Tak bob dosedanjo prakso, »izgube«. Če ne ostanejo pri gro-haibt* bko ,sk^ePamo' da bi bila sistu, jih navadno spravi v preiti n dolžnost trgovine dal trgovsko podjetje na drobno, da +ei sarno strokovnih združenj, ki namesto tega prišije na blago v,.., k°j opozori proizvajalce, da drobcen listič (Nadaljevanje s 1. strani) Kaj pove ta primer? odnosov v kolektivu. Ali pa — da Takih zahtev ni treba upoštevati, povečal dohodek na zaposlenega še enkrat ponovim — če se sta- za to je dovolj možnosti. Sindi- v obdobju 1958—1959 od 1,067.000 . . rim, znanim tehnikam pridružijo kalni sveti lahko odrečejo pri- na 1,184.000 din ali za 11 “/o. V ,e tehnične, temveč pred- nove družbene rešitve. stanek na spremembo tarifnih »Partizanu« je znašal dohodek na nest„„ uroucen usuc z označeno maio- vsem družbene rešitve so pogla- vin-, nclarc‘iziranega blaga trgo- prodajno ceno. Ob tem se trgo- vitna vzmet napredka. V organi-- na v prihodnje ne bo —- -------- ^---------- — < • ------ 3e«ialaV spre- vina izgovarja, da so etikete ali zaciji proizvodnje se je v Borovu lističi, z označenim JUS, zelo ne- po vojni sorazmerno malo spre- n iionci, z oznaccnnn o uo, zeio ne- po voj m sorazmerno maio spre- gal i_vsega tega pa je prišlo šele prikladno pritrjeni na blago; zato menilo, popolnoma pa so se spre-bilo + l! zakon že velja. Zakaj je da se radi odtrgajo, ko gre blago menili odnosi v kolektivu. Pred k0n ak°’ nam lahko pojasni za- iz rok v roke in podobno. Žani- vojno je lastnik močno spodbu-p011] ponudbe in povpraševanja, mivo pa je, da v vsaki trgovini, jal predvsem delovodje ali pred-narnr* * nekaterih izdelkov kjer smo povpraševali, skrbno delavce, ki so bili njegova »druž-vani»e + “e ne. bosega P°vPraše" hranijo etikete podjetja Varteks. bena opora«. Zdaj odloča o delitvi vaj j?’. to Pa 3® vzrok, da proiz- Ta tovarna namreč za zdaj edi- osebnih dohodkov ves kolektiv IzdeiC- . svo j ega blaga sploh ne na pri nas daje svoje izdelke v ekonomske enote. »Družbena dm. V.630 P° določilih standar- preizkus »Zavodu za ispitivanje opora« je zdaj ves pravilnikov. Zbori proizvajalcev zaposlenega 1958. leta 480.000, le-Primer Borova je nedvomno j maje glede tega še širše možno- ta 1959 pa 638.000 din ali za 33 °/o zelo prepričljiv. Vendar — ali stl. Uredba o odnosih pri razpo- več. Samo primerjava odstotkov so podobni primeri po vašem laganju s čistim dohodkom In s pove, da je »Partizan« napredo- mnenju za podjetja zadostna spodbuda za odločnejše uvajanje novih oblik notranje delitve? dov JU ooiocuin sranaar- preizkus za 'jSPrav je, kot rečeno, le-ta kvaliteta« v Zagrebu, ki v večini delavec posebej. To pa je Pa ^„t(rre izdelk® obvezen), ali primerov da tem izdelkom še po- Seveda ne! Na splošno se boj oblikovanje in delitev osebnih kolektiv, vsak dohodkov bije čedalje manj na sredstvi gospodarskih organizacij val trikrat hitreje, toda če pogle-jim je dala pravico, analizirati damo absolutne zneske, spozna-politiko delitve v podjetju ter na mo, da ustvarja delavec v »Rogu« temelju analize priporočati to ali skoraj dvakrat večji dohodek. Ko-ono. Skoda, da zbori proizvajal- lektiv »Partizana« torej upravi-cev tako redko kdaj uveljavljajo čeno viša osebne dohodke, ker to svojo pravico. je dosegel uspeh, vendar pri tem Če se bodo družbeni činitelji ne sme pozabiti, da je njegova v komunah odločneje upirali zvi- produktivnost še vedno dvakrat pa je never- »političnem področju« In vedno gevanju prejemkov ne glede na manjša kot v najboljših podjetjih <361 ’j?ozabijo« na oznako, da iz- seben kvalitetni znak. - . ®k ustreza standardu. jetno močan činitelj napredka, bolj na ekonomskem. Prvič, po-Aktivnejši položaj in vloga nepo- treba po »prepričevanju« o pred- proizvodnjo in produktivnost, bo- njegove skupine. Vsak kolektiv do tudi gospodarske organizacije bo najbolj realno ocenil svoj VinS. Pa tudi vse proda... g0slSlwh0VstrdaradihnUie0nS ^nLfnritS ^ blstv° in spodbuda‘vsegano- njihovi delovni kolektM spoina- ^o" vri^lo “'s^obnej^ in du s tem pa bo urejal tudi svoje - vanskih standardih je naš trošniku približata blago. Kot vega v Borovu. V kratkem času vajo, da delitev po kompleksnem ^ spodbudne regitve pri notra- odnose v delitvi. ne, da je tovarna Varteks dala vodnim procesom in pri delitvi vzporedno s tem kako podjetja in pr^kthm^t deia,“to"pa jinTbo hom‘sor^ih kolektivov; v škla- tore?^1*^ — v primerov — smo omenili, druge tovarne teh šta izrazito narasli proizvodnja učinku zares prinaša bogate sa- mem,, VIlaPr®i prepuščen sa- potreb — ker lahko vse prodajo in produktivnost dela, hkrati pa dove tako glede produktivnosti kiiko -ebi’ ° kakovosti blaSa se — nimajo... ............ nji delitvi. S°L Prepriča zgolj z laičnimi dobninv) (? otipavanjeTn in so se povečali prihranki. kakor prejemkov. Praksa je naj- Sicer pa — poglejmo še, kaj Tako je imelo Borovo dvakrat boljši »agitator«. Drugič, dozore-Po- o označevanju s standardi po- zelo pozitivno vlogo v procesu iz- va čas, da začno tudi družbeni kajti — kot omenjeno vedo v nekaterih ljubljanskih popolnjevanja notranje organiza- činitelji, predvsem družbeni čini- staririznak= da izdelek ustreza trgovinah: cije. Enkrat je bilo zgled dobre telji v komuni, na podjetja do- »koi aJdU’ ,v maloprodajni mreži »Na-Ma« pri Pošti: »Skoraj za organizacije proizvodnje in smo- ločneje’ vplivati na ekonomskem vJ-T3- m vicletl'. . , ves tekstil, ki ga prodamo, do- trne razdelitve na ekonomske področju. Praktično rečeno: orga- iridi,c.?™rn0T,Z^:- Pnriaer tekstilno bimo proizvodne specifikacije, enote. Zdaj je praktično pokazalo, ni komune bi morali odločno nastavi + °' . Ye®laa Podjetij do- Standarde na izdelkih označuje da je tudi v podjetjih, ki so so- sprotovati slehernemu večanju bico t j?vim ,obejem z “ob,av' vsa industrija perila, sicer pa dobneje organizirana in v katerih prejemkov brez ustrezno večje cjip u . Proizvodne specifika- samo Varteks. Označevanje z je produktivnost dela — za naša proizvodnje in produktivnosti de- Položaj zdaj mnogo ugodnejši. Podr r»h izdelkov- v n3ih 80 lističi ali etiketami ni praktično!« razmere, pa tudi v primerjavi z la. Znano je na primer, da je Zvezni organi so pripravili po- ea- u-v-P°pisane lastnosti bla' Podjetje »Svila«, Trubarjeva najbolj razvitimi deželami - so- zdaj precej zahtev po spremem- datk® o stanju in gospodarjenju način +i/1VOSt’ obst°inost barve’ ulica: Direktor podjetja predla- razmerno visoka, mogoče znatno bah tarifnih postavk. Večinoma večine industrijskih podjetij v dn, " teanja, sestava prediva In ga, naj bi bile vse oznake, ki jih napredovati, če oblike delitve za- gre- za poskuse, da bi se zvišali minulih dveh letih. Kmalu bo ti- • DO teh se ‘k-nnee nrpv-lvnrloirn TTTC _x______________a. ___i Uporaba teh podatkov za pri-Doslej je bilo precej težav merjavo in potem tudi za praktič-pri ugotavljanju, ali je delitev stalna delovna metoda koie^tivov čistega dohodka na osebne do- jn njihovih sindikalnih organiza-hodke in sklade zares pravil- pij. V tem smislu bo Centralni na. Ali zbori proizvajalcev za- svet kmalu poslal sindikalnim radi tega niso širše uveljavljali organizacijam pismo, v katerem jih bo seznanil z mnogimi mož-svojin pravic? nostmi, ki jih zagotavljajo ti po- To v glavnem drži, vendar bo datki. Nazadnje še eno vprašanje: Ali so predvidene kakšne lahko !?°i Podatkov se kupec predvideva JUS, vtkane na rob gotovijo močnejšo spodbudo in če osebni prejemki brez kritja v več- skana publikacija, oorioplje le, če je zares blaga, tako kot delajo na primer podjetja položijo temelje novih ji proizvodnji spremembe delitve? v instrumentih OB ODLOKU O NOVIH NAJEMNINAH ZA POSLOVNE PROSTORE __ v kateri bodo in produktivnosti, zbrani vsi ti podatki. To delo je zajelo nad 2000 podjetij, o vsa- v ,___ kem izmed njih je zbranih nad S vfTf«i.' 60 V začetku sem dejal, da so v delitvi med podjetjem in skup- najpomembnejših podatkov: S skupna aktivna sredstva, osnovna sredstva, obratna sredstva, denar- d^o je lahko v^^ r^č na sredstva skladov, sredstva za trenutno ie skupno potrošnjo, skupni doho- 501:1 Sa’ Kot trenutno je. dek in njegova delitev, delitev Zdaj sodelujemo z zveznimi dohodka in čistega dohodka, šte- organi pri zelo važni stvari. Ver- vilo zaposlenih, dohodek na eno- 3®tno bo v bližnji prihodnosti ob- to skupnih aktivnih sredstev in javljen predlog o opuščanju ta- * Pred časom je vzbudilo precej preplaha obvestilo pravila ga je Okrajna gostinska vadi) pripravljajo podobne od- dobo^ek na zaposlenega, čisti do- "J™5 oddelka za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora zbornica) razberemo prave ano- loke z isto vsebino tudi druge datkj So& dra^mfStako za p^ osebni dohodek mora biti tesno Ljubijana-Center O določitvi pavšalnih obveznosti go- h^o^iačeva^^^rfako^ailmrtimf r^r jetja kakor za organe v komu- Povezan z individualno produk- ^nskim podjetjem za leto 1960. Ne le,_da je obvestilo go.ooo dinarfev me^no?]prej Pa rSa na^tav^ prebStv^ nahp ... . . uJpThom kolekfva t teterem ie Prišlo zelo pozno — ponekod so ga prejeli le dan pred so bile najemnine 5000, 8500 in občini in na vse posledice, ki jih Podjetja lahko svoje dosežke . „ _ ’ 3 ^dnjim prLžbenimProkom (l)JJeč]e -edpisf alo ^ 000 dinm^ - P- drugo ima tak odlok. __ __ ___ SnST d Negospodarsko pridobivanje sredstev S SSilSi itai ^ vsemu t)atrovai0 je mnenje lenjavo ter za mlekarne (100 di- res n.ls? urejene, saj so žejo, da prav gotovo to ni. ^ tu(jl merilo za upravičenost vpliva na notranjo delitev v ko- trv-u skega aparata. Po vrsti pri- narjev za kvadratni meter povr- blle. mžje od novih sta- ,57, gotovo, da ob- njjhovih osebnih dohodkov. lektivih. Mnenja smo, da je treba 2b se je svet znova sestal in šine), za obrti, ki se ukvarjajo z nar5?' 5? a , ^17s1v? odbori vse premalo Enako bodo lahko tudi komune opustiti prakso potrjevanja tarif« Povprečno zmanjšal obveznosti uslužnostnimi opravili, prav tako Toda takšen odlok je mislijo na gospodarsko pridobi- merjje produktivnost, ekonomič- nih pravilnikov oziroma prakso gostinskim podjetjem za 22 od- 100 dinarjev in 20 odstotkov vendarle preveč birokratski. Pre- vanje sredstev. Ce gre za gradnjo nosj. in dohodke v podjet- izrekanja soglasja s pravilniki za otkov v primerjavi s preteklim ustrezne najemnine glede na Pr?sto so predpisane znatno višje trgovskih lokalov — ah ne bi jjjj na SVojem območju. Primer- notranjo delitev v obliki, kakršna tom ujtrep je nedvomno po- cono in za restavracije in gostil- najemnine, pn čemer odlok ne mogli zainteresirati mnoga pod- jale ^ bodo z rezultati v sorod- je bila doslej. Praktično to tudi Polnoma v skladu s smernicami ne, s pribitkom 50 odstotkov upošteva nobenih drugih momen- jetja, tovarne, da bi sama gradila nill gospodarskih organizacijah, doslej ni imelo posebnega vpliva, judske skupščine in omogoča, ustrezne najnižje najemnine. svetom pa je dejan- v Ljubljani poslovne prostore, saj g tem bomo dobili precej zanes- temveč je le spodbujalo »tarifno sko odvzeta vsa pravica, da bi ~~ j- — — ..... - - - - rii §(?s^ns^e organizacije ustva-. letos znatno .pomembnejša mer svrt”a sredstva za investiranje v skih podjetij v prvi coni (naši 0:16 obrat®. Na temelju tega so jemnina 900 dinarjev za kvadrat-,j ,Podjetja začrtala tudi svoj na- ni meter površine), ki jim je po-^teji razvoj. vprečno povečana najemnina za r°da (spet ta toda) skoraj 538 odstotkov, kar pomeni, da bi poredno s tem je občinski ljud- sodelovala najemnina v poslov-i j °dbor Ljubljana-Center spre- nih stroških podjetja kar z 9,7 ie . ok 0 tarifi najnižjih na- odstotka (prej 1,4 odstotka). Po--nin za poslovne prostore dobno vplivajo stroški na najem-jpojavljen v Glasniku OLO Ljub- nine na poslovne stroške podjetij tena na cone in glede na te cone ° tem odloku je občina razde-j na„cone in glede na te cone .določene najnižje tarife: v d/! con' 1^00 dinarjev za kva-v j1 teater poslovnega prostora, dre Si 1100 dinarjev, v tretji snn j in na ostalem območju rf0(J dmarj tife je jev. Izjemno od te ta- Po tem odloku je — na pri- SKO povzeta vsa pravica, aa di je znano, da so za to zainteresi- jjjv instrument za krepitev druž- ilegalo«. Podjetja so z raznimi osem gostin- SSa ,H.d t3E ” P°I1“<’ radi tega ne smejo dvigati cen! ko novih milijonov (povsem pre- ge posebej bi rad poudaril na- vilniki itd., za katere ni treba In kam gre ta denar (hišnim prosto predpisanih), kaj pa je bilo slednje: uvedba novih oblik deli- izrekati soglasje, uveljavljala od-svetom ostane spet le majhen od- doslej storjenega, da bi se v večji tve bo omogočila mnogim kolek- noše, kakšne so hotela. Družbeni s«)- V občmski stanovanjski men angažirala sredstva držav- tjvom> predvsem tistim, ki so organi, in sicer predvsem zbori sklad. Konkretno, kar velja za Ijanov. Skoraj nikjer jih ne upo- jj^gij velike rezerve, da si bodo proizvajalcev, bi morali imeti " “' števajo, pa naj gre za njihov de- znatno zvišali osebne dohodke, pravico do ugovora ali pa celo nar ali za pripravljenost, da sarm Nafeioma ne moremo nasproto- do »veta« v zvezi z globalno de-z delom pomagajo graditi sta- vay temU) da bi osebni dohodki litvijo ter z osnovnimi načeli in novanje. naglo naraščali, če se hkrati na- merili. Urejanje notranjih odno- Nedvomno, kot rečeno, najem- glo večata tudi proizvodnja in sov pri delitvi bi bilo treba v nine za poslovne prostore še zda- produktivnost. Vendar kolektiv celoti prepustiti kolektivom, ki bi 100 odstotkov večji stroški na- vodili, kako naj sklepajo nove leč niso bile ekonomske. Toda če ne more zviševati osebnih dohod- delali v skladu z merili, kakršna najemne pogodbe. Do sklepanja jih je potrebno spremeniti, je kov samo ob upoštevanju lastne- bi si sami določili. Zdaj že ima-pogodb pa nraktično ni prišlo, vendarle potreben premislek, ga uspeha, ne da bi ga primerjal mo primere, ko odloča o višini ker se podjetja pritožujejo in kako velja to storiti in kdaj, upo- tudi z drugimi. Kaj imam v mi- posameznih osebnih dohodkov ker se šušlja, da bo odlok spre- števati razlike, skratka izogniti se slih, bo povedal naslednji primer, kolektiv ekonomske enote. Poka-menjen. ker ni zakonit in po- papirnatemu pridobivanju sred- Ljubljanski »Rog« in subotiški zalo se je, da to ne le ni »nevar-dobno. štev. temveč jih pridobivati z »Partizan« sta glede proizvodnje no«, temveč je nenavadno spod- Značilno pa je. da z odlokom ekonomsko računieo v roki. _ zelo sorodni podjetji, obe proiz- budno in ustvarja v kolektiv« v drugih družbene conah. Celo za obrate prehrane so sedaj za gostinska podjetja, odlok o novih najemninah jim je odvzel tisto, kar so jim prej — z zmanjšanjem dajatev — pustili. Hišni sveti so že pred dobrim mesecem sprejeli okrožnico z na- jemnine v poslovnih stroških glede na prejšnjo najemnino. Pri tem pa je nekaj tipičnih značilnosti. Podjetja so razvrščena v cone ne glede na to, kakšen je lokal, koliko ima pro- ni»- " Predpisana posebna naj- meta itd. Bistveno je le, kje je ..c, ua uu z)a tarifa za prostore družbe- lokal. V podrobnem pregledu (na- občine Center (kot je pač D. D. vajata kolesa. V »Rogu« se je nove odnose. Sprevodnik je odločno prevpil glasno prerekanje potnikov, ki so vsi hkrati silili skozi zadnja vrata v že prenapolnjen avtobus: »Sprejmem samo do Ljubljane!-* Besede so se izgubile v vročem sobotnem popoldnevu. Ljudje so potiskali svoje košare in cekarje skozi zid oznojenih teles. Tisti, ki so bili še zunaj, so kriče dopovedovali, da je v avtobusu še dovolj prostora, kakor hitro pa so se prerinili do druge stopnice, so hiteli zatrjevali, da v avtobusu ni več prostora. V zadušljivem avtobusu so bili zdolgočaseno mirni le srečnejši ob oknih; potniki v sredini so viseli drug na drugem in marsikateri jerbas je kuštral lase temu ali onemu koristniku hitrosti in udobja našega avtobusnega prometa. Med vsemi je še najmirneje vlekel svojo cigareto šofer in pri tem neprizadeto bobnal s prsti po volanu. Končno so se zaprla zadnja vrata. Motor je zarohnel, vzmeti so zaječale in cestna ladja je zaprašila v dolino Idrijce. Iz zvočnika je šepetal nežen tango šoferju na uho. Vsem ostalim v avtobusu je krajšal čas le ropot motorja. Vožnja bi bila lahko na las podobna nešte-vilnim drugim vožnjam po naših cestah v teh zapoznelih pasjih dneh, da ni nenadoma vznemirila zadnje sedeže priletna ženska: »Hej, ustavite vendar, izstopiti moram!* Brezžični brzojav je deloval brezhibno. Ljudje so si podajali besedico »ustavi« vse do prvih Avtobus neizpolnjenih želja | Zadnja | vrata | trgovine | ...Vrata, ki približujejo potrošniku izdelke naše | industrije in naše kmetijske proizvodnje. — Najprimer-| nejši posrednik — samopostrežna trgovina! — Samo i sobotni obisk kupcev v samopostrežbi je po denarnem | prometu enak mesečnemu prometu v trgovini starega | kova. — Te dni bo odprl Maribor svojo prvo samo-| postrežno trgovino, kmalu za njim pa Ljubljana drugo. | — Sodoben način prodaje že tudi uveljavlja sodobnejši | sistem delitve osebnega dohodka v trgovini! sedežev, dokler je ni tik pred šoferjevim ušesom pogoltnil nežni tango v zvočniku. Avtobus se je nasmehnil jadikovanju: »Če bi šla peš, bi bila na boljšem za nekaj kilometrov, zdaj pa me vleče kdo ve kam!« Sprevodnik je zmagoslavno postavil piko na i: »Rekel sem, da sprejemam samo do Ljubljane!« Mamo je oblila rdečica. Že tako je bilo vroče v avtobusu! Mimo oken je hitela dolina Idrijce, kot bi se ji salamensko mudilo. Naposled je avtobzis obstal. Sprevodnik se je znašel pri zadnjih vratih. Vljudno je ponudil materi roko in ji zaželel srečno pot: »Drugič pa ne sedite na ušesih, če rečem, da samo za nekaj kilometrov — ne sprejemam!« V Zatolminu se je zbrala na avtobusni postaji množica ljudi. Človek bi mislil, da je šlo za kakšno svečanost! Vsi v en mah so pritisnili na zadnja vrata. Sprevodnik je prepričeval: »Samo do Ljubljane, ljudje, kaj ste znoreli!« Toda ljudje so bili čisto pametni. Stisnili so se v voz in nihče ni črhnil besede. Razgovor je načel šele sprevodnik: »Oča, do Ljubljane, ne?« Oča je segel v žep po zmečkan stotak: »Nak, sinko, samo do Idrije!« »Plačali pa boste do Ljubljane.« »Kako to, če se peljem samo ... V razgovoru so sodelovali vsi. Sprevodnik je spretno odbijal dokaze, da je avtobus namenjen predvsem lokalnemu prometu in ne samo dolgim relacijam, da sicer ob tem času drugega prevoznega sredstva v tej grapi ni, da je bila tisti dan sobota in zavoljo tega dosti ljudi na poti, da jih je v avtobusu še več, ki gredo samo tffj Idrija in ne mislijo plačati do Ljubljane... Sedel sem stisnjen med dve zajetni košari in postaranega možaka. Prerekanje me je mimogrede zapeljalo v premišljevanje! V poletnih mesecih je sprevodniška služba dokaj nehvaležen posel. Čeprav bi sprevodnik rad vsem ugodil, mu vselej omejenost prostora v avtobusu veže roke. Nemara ima prav, ko opozarja ljudi, da jih lahko sprejme le na daljšo relacijo, nemara je vmesna njegova zahteva, da se mu »neposlušnež« oddolži z denarno odškodnino, nemara sta res vročina in gneča, ki opravičujeta sprevodnika in njegov »absolutizem« v miniaturi.., Vsekakor pa bi le morali vrednotiti listek na krajšo relacijo z voznim listkom na daljšo! Nikakor pa ni prav, da v sezonskem času vozi na tako pomembni poti enako število avtobusov kot pozimi ali jeseni. Prav tako je malce nenavadno, da naša avtobusna podjetja še niso začela upoštevati sobot in praznikov v tolikšni meri, da bi enkrat za vselej, omogočila koristnikom udobno potovanje tudi v dneh, ko največ ljudi potuje. Nekatera naša avtobusna podjetja — med njimi tudi podjetje iz Gorice — govore o »neizkoriščeni prevozni zmogljivosti svojega parka«, s takšnim primerom skokovitega porasta prometa pa se ne znajo sprijazniti in ga obrniti v svojo korist, še bolj pa v zadovoljstvo potnikov. D. K. Naša industrija za široko potrošnjo in naše kmetijstvo vedno veš dajeta domačemu trgu in obenem iz dneva v dan več zahtevata od naše trgovine kot nepogrešljivega posrednika med njima in med potrošnikom. Tudi potrošnik, katerega kupna moč raste, postaja zahtevnejši v vlogi kupca in se ne zadovoljuje več s kakršnim koli blagom in s kakršnokoli postrežbo. Kljub tem dejstvom pa trgovina zaostaja! Pri vseh poizkusih modernizacije, ki je bila doslej le v adaptaciji starih lokalov, ne more slediti naglemu razvoju industrije za široko potrošnjo in donosnejši kmetijski proizvodnji, še manj pa ji uspe zadovoljiti odjemalca! To spoznanje je vzdramilo skupnost in trgovsko mrežo, ki sta se začeli oklepati vsaj pri nekaterih zvrsteh trgovine — najsodobnejšega, samopostrežnega sistema v prodaji. Vendar pa so prvi koraki še zmerom sila počasni, nemara celo ob vsej družbeni pomoči — prepočasni! Na negospodarnost te »počasnosti« nas opozori statistika! Vsaka trgovina ima svoja »zadnja vrata«! Skozi ta vrata potujejo milijoni; v trgovini starega kova naštejemo pet milijonov prometa, v tako imenovani samopostrežbi pa že kar do petindvajset! V prvem primeru dosega promet na enega prodajalca v povprečju 600.000 dinarjev, v drugem pa milijon in 400.000 dinarjev! Ta očitna razlika v prometu v korist samopostrežne trgovine, vsekakor vzbuja radovednost, s kakšnimi izkušnjami se ti začetki samopostrežne prodaje pri nas že lahko pohvalijo in v kolikšni meri te izkušnje vplivajo na hitrejšo rast te sodobne trgovine!? STARI IN NOVI TRGOVINI JE SKUPEN EDINOLE — ODNOS PRODAJALCA DO POTROŠNIKA Pred dobrimi desetimi meseci, ko smo ustanovili v Ljubljani prvo samopostrežno trgovino, smo v trgovini takšnega tipa prepustili vse usluge zgovornemu naslovu. Prodajalec si je krajšal čas z nadzorom kupcev, ki so brskali po »gondolah« in nabirali blago. Kupec je bil povsem prepuščen samemu sebi' in v kolikor ga je pri izbiri vodila srečna roka, v toliko zadovoljnejši se je še vračal v trgovino. Izkušnje pa so prisodile proda- jalcu v samopostrežni trgovini pomembna vlogo. Postal je svetovalec gospodinjam, ki se ne zanašajo vselej samo na bleščečo reklamo, pač pa hočejo pred nakupom vedeti kaj več o blagu, za katerega se zanimajo. V tej vlogi je prodajalec pravzaprav spet našel samega sebe; odjemalci pa so v samopostrežbi našli ob prosti izbiri še zanesljivega vodnika, ki so ga bili vajeni v stari trgovini. Saj poznamo eno: »Kupite, rečem vam, da je to odlično, prvovrstno blago...« Podobno že slišimo tudi v samopostrežbi: »Ta zvrst blaga je sicer cenejša, ni pa zavoljo tega nič slabša. Jaz bi se na vašem mestu odločil...« Odnos prodajalca do kupca je še edino, kar enači samopostrežno trgovino s starimi. Vse ostalo se je spremenilo! Takšen odnos je seveda zaželen. Nemara je nastal iz sistema nagrajevanja, ki veže vsakega prodajalca na promet, ki ga je ustvarila njegova enota, njegov kolektiv. Zmogljivost samopostrežne trgovine v Ljubljani na Titovi cesti je bila prvotno ocenjena na 15 milijonov mesečnega prometa; zadnje mesece pa redno presega številko 25! Ta uspeh, ki ga vsekakor temeljito ovirajo neurejena in pomanjkljiva skladišča, slabi dovozi, površna dostava raznih izdelkov, težave z zavijanjem, tehtanjem in ocenjevanjem blaga, gre torej v dobršni meri na račun prizadevnosti kolektiva, ki mu ni vseeno, kakšen promet beleži dnevno. Za primer! Skupina šestih ljudi, ki so zaposleni s pripravo pečenih piščancev, je v samopostrežni trgovini na Titovi cesti vezana na lasten uspeh v prodaji. Mimogrede — računica kaže, da je samopostrežba z uvedbo električnega ražnja za pečenje piščancev dvignila mesečni promet v trgovini za 2 milijona. Enako so lahko nagrajevane tudi skupine pri zelenjavi, kruhu in mleku, pri konzervah, pri delikatesnem blagu ... Kolektiv o tem že razmišlja! Tako velika trgovina se zlahka razdeli na posamezne enote, ki samostojno gospodarijo ter v interesu posameznika kot celote po svojih sposobnostih doprinašajo k prometu. V takšnem sitemu bo zbledel očiten problem pomanjkanja kadrov in bo lahko izobraževanje na delovnem mestu, ki ga samopostrežba že pozna, dokaj strpnejše. Vse to v korist potrošnika! TOVARNA — ZANESLJIV SOUSTVARJALEC POTROŠNIKOVEGA ZADOVOLJSTVA Prehranska industrija je izhodišče, trgovina je posrednik in vsi mi smo koristniki. Med trgovino s samopostrežno ureditvijo prodaje ter med nami pa se je uvrstila nekakšna nova »tovarna« — to je »tovarna« za sortiranje in za zavijanje blaga. Brez te »tovarne« je samopostrežba le navadna štacuna! Odvisnost samopostrežne trgovine do naše prehranske industrije je bolj ali manj na majavih nogah. Cena blagu »na veliko« ali pa »na drobno« je zelo različna in ker je samopostrežba zainteresirana le za blago »na drobno« (manjši zavitki z oznako teže in cene!) je s tem potrošnik mnogokrat prikrajšan za kakšen dinar. Tako so na primer »Kraševi bonboni« na tehtnici ene, v zavitkih pa druge, višje cene. »Saponia« je zaradi prihranjenih stroškov za dražjo embalažo sicer obdržala ceno v cenen celofan zavitega toaletnega mila, pri tem pa je navila ceno pralnemu milu ... Prodajalci v samopostrežbi morajo čestokrat na dolgo in na široko razlagati prizadetim odjemalcem, zakaj cene nekaterim proizvodom mesne industrije (»Gavrilovič«!) skačejo čez noč. Zgodi se celo, da trgovina prodaja določen izdelek iz stare zaloge po eni, enak izdelek iz nove pošiljke pa po drugi ceni. Potrošnik vsega tega ne razume! Tako se je samopostrežna trgovina odločila, da zgradi iz svoje zasilne »pakirnice« pravo »tovarno« KOV SAMOPOSTREŽNI CENTER, KI GA GRADE PO NAČRTIH ING. ARH. MIHEVCA, JE ZE ZDAVNAJ POD STREHO za tehtanje, zavijanje in za označ®" vanje blaga. Prehranska industrij® bo sicer še dobavljala pakirano bi®' go, vsaj tista, ki drugačne nabav® ne pozna (mesna industrija!), mnog® zvrsti potrošnega blaga pa bodo r°' male skozi »tovarno« za pakiranj® v samopostrežno trgovino. Odjema' lec bo vendar vesel, če ne bodo pr0-izvodni stroški v tej »tovarni« vpb' vali na morebiten porast cen blag® v trgovini. (Pravijo, da je ta skr® odveč!) Nastanku te tovarne — stala b® na Šmartinski cesti in bo oskrboval® z blagom vse naše samopostrežn® trgovine v Ljubljani — bodo desn® roka naša podjetja za izdelavo e1®' balaže, ki bodo čez nekaj dni i'aZ' stavljala svoje vzorce na sejmu eb1' balaže. Na tem sejmu bo posebe® oddelek namenjen razstavi sodobn0 opremljene samopostrežne trgovin®' OD »MARKETA« DO »SUPER-MARKETA« Naslov sicer ni uraden, upora®' Ijajo pa ga vsi, ki vpletajo v ra2' govor razvoj samopostrežne trgn* vine pri nas. Druga takšna trgovina v Lju®' Ijani bo stala za novim Domom si®' dikatov. Promet v njej bo doseg®1 glede na njeno zmogljivost tudi 60 milijonov dinarjev na mesec. enkrat toliko, kot je porast na Tito®1 cesti!) Poslovanje novega samop0" strežnega centra bo vsekakor ‘ra3' bremenilo vrsto manjših trgovin * neposredni bližini. Program predvideva v novi s®' mopostrežni trgovini obsežne P1-0" dajne mize. Novost za potrošnik® bodo steklene stene, ki bodo ločil® prodajne prostore od prostorov z® pripravljanje blaga. Tako si ^ vsak lahko ogledal delo v pripra''' Ijalnici zavitkov z mesom, z z®*6’ njavo, s kruhom ... »Super-market« bo imel v ki®4' nih prostorih hladilnice s kapacit®*0 5 vagonov blaga. Prvi prostor ®? hlajen na —20° C, drugi na —4° tretji, prostor za predhlajenje, pa ®° beležil 4-4° C temperature. Organizator (»Prehrana«) si ” omislil v novi samopostrežni trg®" vini še sodobno urejeno delikates® in ob njej kuhinjo s hladnimi 3®' dili. Korak naprej torej od iznaj®' Ijivosti samopostrežne trgovine Titovi cesti, ki je uvedla prodaj® piščancev z ražnja! Ta informacija je toliko bolj P®'' polna, če ji dodamo še začetna d«l® pri organizaciji samopostrežnih govin v Šiški (2), v Savskem našel j® (2), za Bežigradom (2), na Ro®« cesti in na Prulah. Ob teh pa bo®0 te dni odprli samopostrežno trgovin® v Mariboru, pozneje pa še v Hrast' niku, Zagorju (2), Slovenskem J®' vomiku in v Kamniku. Naš kratek obisk skozi zadni® vrata trgovine je pri kraju. Srečanj® s premaganimi nevšečnostmi ali P® tudi z nenapovedanimi slabostmi v organizaciji in poslovanju samop®" strežne trgovine, nas je lahko P®6' pričalo o gospodarnosti takšnega n®' čina prodaje, ki se mu naša trgn^' ska mreža ne bo mogla ogniti, bo le hotela svoje usluge približ®® potrošniku. DUŠAN KRALJ IZNAJDLJIVOST SAMOPOSTREŽBE NA TITOVI CESTI: PEČENI PISCANCI! VLAČNA CENA. PRIVLAČEN VONJ. KI SE SIRI TJA DO AJDOVŠČINE IN VZNS' MIRJA SICER MIRNE LJUBLJANČANE POL URE Se stroj je potreben počitka, kaj šele človek. Osem ur je preveč, da bi nepretr-S°nia delali, zato smo z določili omogočili vsakemu zaposlenemu, da se med delom 0(lpočije in nahrani. Nekatera naša podjetja in ustanove so glede tega storila mar-sikaj: uvedla so tople obroke, uredila okrepčevalnice, med odmorom predvajajo Sjasbo, naredila so igrišča, kupila mizice za namizni tenis itd. Marsikje pa je za ko-r*sten odmor slabo preskrbljeno. Pa ne samo to! So tovarne, kjer so na ta ali oni ^mig »delavci sami sklenili«, da bodo med odmorom raje delali. V Tržiški predilnici s° recimo ukinili odmor zato, da imajo vsake tri tedne eno noč prosto. Drugje — ^ecimo v tovarni »Inteks« — so bolj »demokratični« in so delavcu prepustili odlo-c^nje, ali ima odmor ali ne. Seveda vsi delajo. Zakaj tudi ne: norma jih »baše« in dinar je več kot pol ure odmora. Strokovnjaki so ugotovili, da v takšnih podjetjih zadnje štiri ure dela raste število nesreč, storilnost dela pa pada, da ne govorimo o Počutju človeka in o njegovi volji do dela. Naš reporter je obiskal nekaj ljudi, nje-8°va kamera jih je ujela ob njihovem odmoru med delom. Ja, ko bi bilo povsod tako lepo urejeno, kakor je v Kartonažni tovarni v Ljubljani (slika zgoraj). Pa ni. Ponekod se morajo delavci stiskati kar med kolesi (slika spodaj), če hočejo poučiti svojo malico in če nočejo ostati med hladnimi umazanimi stroji. Res je. da mnoga podjetja — zlasti tista, ki so šele v izgradnji — nimajo denarja in težko uredijo okrepčevalnice in menze. Toda s prizadevnostjo vseh bi se lahko tudi v takšnih podjetjih bolje uredilo. Naložbe za koristen odmor delavca se hitro izplačajo "‘Radar imamo čas«, so nam na vprašanje, kdaj imajo odmor med delom, odgovorili delavci, ki po-n°Či čistijo ulice (slika levo zgoraj). O kaki topli malici ali mleku si skoraj ne upajo misliti. Kadar . jih želodec le preveč opominja, sedejo med cevi in použijejo svoj skromni kos kruha ^arsikatera gospodinja izkoristi zelo »-koristno« odmor med delom (slika zgoraj desno). Ko je ura desetih, hitro pobašejo »cekarje« in odhite na trg. Popoldne so stojnice prazne in odmor med delom je kakor določen za nakup vsakodnevnih živil za družino Po mnogih naših ustanovah malicajo in kuhajo kavo kadarkoli nanese. Sicer imajo določen odmor, toda tega se ne držijo: nekaj iz navade, zaradi dela ali pa zato. ker večina naših ustanov še vedno nima urejenih okrepčevalnic (Slika spodaj). So pa ustanove — recimo Glavna zadružna zveza v Ljubljani — ki imajo okusno, rekli bi celo bahavo opremljene okrepčevalnice, ki pa so bolj za reprezentanco kakor za koristen odmor uslužbencev, kajti kakor kaže slika zgoraj — so v času odmora prazne Odbojka med delom. Zal je takš-lih posnetkov možno narediti le v nekaj naših podjetij, kajti ljudje še niso doumeli, kako koristno je napraviti med delom tudi nekaj takšnih gibov, ki so drugačni kakor za strojem. Zato tudi koristne telovadbe, vsaj za tiste, ki delajo za tekočim trakom, še ni uvedlo niti eno naše podjetje, čeprav bi nas lahka ohrabrile že bogate izkušnje naših tovarišev v sosednjih republikah Ko je um dve, vsak rad hiti domov. Sestanek po delu je huda obremenitev. Marsikje so napravili tako, da se delavski svet ali sindikalna podružnica ali upravni odbor sestane kar v odmoru med delom (slika levo) IZ PODJETIJ IN OBČIN Jeseniški železarji vzgajajo V jeseniški železarni je vsako leto na počitniški praksi več kakor 150 študentov. Največ je študentov tehnične fakultete ih tehničnih srednjih šol. Letos jih je na praksi več kakor 180. Praktikanti so razdeljeni po obratih ta oddelkih, kjer s praktičnim delom spoznavajo tehnološke procese črne metalurgije. Skrb o praktikantih vodi poleg obratovodij in kadrovskega oddelka tudi Center za izobraževanje jeseniške železarne. Center organizira za vsako skupino razgovore in predavanja, ki so po- Velesijski rudcsrji ob polletju 3 Vs več vezana z ogledom tehničnega muzeja in predvajanjem filma »Gorenjska jekla«. Študentje so se lahko na posebnem predavanju teoretično seznanili z delavskim samoupravljanjem. Pred kratkim pa so prisostvovali tudi seji centralnega delavskega sveta železarne. Spomenik XIV. diviziji Ob 15-letnici osvoboditve so v šo-štanjski občini odkrili več spominskih plošč. Julija so jih odkrili na hiši, kjer je stanovala Tekačeva družina in na Ježovnikovi hiši. kjer je bival španski borec Biba-Rock. Nedavno so ploščo odkrili padlim borcem tudi v Skalah pri Velenju. Ta mesec namerava organizacija Zveze borcev ton lignita. Planirano proizvodnjo pa so presegli za 3% in ga vizija 1944. leta v mrazu in snegu prebila na Graško goro. Precej sredstev nakopali 1,099.000 ton. Z izredno so_ prispevale velenj dobro organizacijo dela in zavestno disciplino rudarjev bodo letni plan tudi presegli. Uprava Rudnika in sindikalna podružnica sta uredili v Fijesi lep počitniški dom za rudarje in ska podjetja in organizacije. Novo sodišče v Slovenskih Konjicah Pred kratkim je celjsko grad- >r-v i -I ^ . . T.-«« J . 1__ » „ 1 . njihove svojce. Doslej je tam le- beno podjetje »Ingrad« končalo tovalo že več sto članov in upokojencev. Dom sedaj lahko sprej poglavitna gradbena dela na bo-vem poslopju sodišča v Sloven- rno.4^. Že jeseni pa ga bodo skih Konjicah. V novih prostorih pričeli siriti in bo potem lahko bo po pričakovanjih sodišče za-spreiel v eni izmeni^ 120 ljudi, čelo poslovati šele v začetku Tako bodo lahko vsi člani kolek- prihodnjega l$ta. Nova zgradba r™11 d°Pust ob Jadran- stoji ob Kulturnem domu, pri Koprsko pristanišče dobro dela Podjetje Pristanišče Koper je še v izgradnji, saj je doslej zgrajeno šele 135 m operativne obale. Kolektiv podjetja pa je kljub težavam dosegel lepe uspehe. Predvsem se ta 250-članski kolektiv prizadeva kar najbolj skrajšati čas nakladanja in razkladanja ladij. Letos je do srede avgusta v koprskem pristanišču pristalo 112 ladij, skozi pristanišče pa je pri tem šlo 89.000 ton blaga. Med ladjami so bile majhne in velike, celo nekaj čezoceanskih je pristalo. Kolektiv ima (čeprav je podjetje šele v izgradnji) tudi delavski svet in upravni odbor, ki sta za zdaj samo direktorjev posvetovalni organ. Ko bo podjetje povsem urejeno, bo imel delavski svet že izkušnje in bo laže opravljal svoje naloge. Ta pot kolektiva koprskega pristani- šča je prav gotovo zelo koristna' Kaže, da bodo letos koprsko pristanišče še povečali z zg14' ditvijo nadaljnjih 135 m opera* tivne obale. b Koprska mladina za jugoslovansko magistralo Z avtomobilske ceste -Bratstvo enotnost« sta se pred nedavnim y nili tudi zadnji koprski mladinski of' lovni brigadi, ki sta delali na odsesj* ceste pri Malošištu in Vranju. Za vest' no delo in častno izpolnjeno naloS” sta obe brigadi dobili več prizna0'' VI. koprska MDB -Rudi Brkine« j® bila proglašena za šestkrat udarno 1° enkrat pohvaljeno, VIII. koprska M®1: »Bazoviške žrtve« pa je bila trikra* udarna in dvakrat pohvaljena. Letos je sodelovalo pri gradnji ay' tomobilske ceste iz koprskega okraja skupno 347 brigadirjev, kar je °®' dvomno lep delež mladine tega močja k skupni akciji jugoslovansK* mladine. Bb Goriška Strojna tovarna v novih prostorih Delavci goriške Strojne to- Goriška strojna tovarna iro8 vame so ta mtjsec preselili stroje sedaj 145 zaposlenih, razvila P8 iz svojih starih obratov v nove se je iz skromne obrtne delav* delovne hale ob Tovarniški cesti niče, ki je opravljala le manjŠ® v solkanskem delu mesta. V sta- usluge. Sedaj izdelujejo dvanajst rih prostorih bo ostala le livarna, vrst raznih strojev (predvsem za V novih prostorih, ki so jih gra- živilsiš« in lesno industrijo). Edi' dili predvsem z lastnimi sredstvi ni v državi izdelujejo stroje z8 več kakor dve leti, bodo začeli krojenje tekstilnega blaga. Vsai{ redno obratovati prihodnji me- dan dajo na trg za približno mi' ski obali. š vhodu v mesto. L. V, Kmalu bo dograjen tudi devet« Hmeljišča v Savinjski dolini so spet vsa živa marljivih obiralcev, stanovanjski blok, ki bo občutno Grenka roža je tudi letos dobro obrodila, pohiteti pa bo treba z ublažil stanovanjsko stisko tega obiranjem, kajti slabo vreme lahko demantira ugodne napovedi, podjetja. Ob dnevu republike pa bodo odprli še novo upravno lijon dinarjev izdelkov. L. K. IZREDNI GOST ne se potem je vse v naj lepšem redu. To je zanj dovolj, da si ničesar ne očita. Če bo sreča mila, se ' pravi, če pojde mama prihodnje leto spet kuhat v počitniški T____............................................. dom bančnikov, bo ravno tako Lepo je preživel dopust. Sti- Ijenja. Dobil jo je od matere, zerve pa kava se resda ne kva- poceni preživel dopust. Na či-rmajst dni na Rabu, ki ga je Njegova mati pa je poštena rijo hitro, toda kaj ga vse to gav račun? Ne tega se pa sonce neutrudno obsipalo z žgo- ženska. Se nikoli ni imela z mi- briga. Če je upravniku doma bo vprašal. Vprašajo naj cimi žarki. In, kar je glavno, ličniki opravka. Za gotovo kave prav in če se ta ne pritožuje, bančni uslužbenci niti dinarja ni zapravil, razen in slanine ni skrivaj vzela. Dal na večernih zabavah, čeprav je ji jo je upravnik doma Dober jedel tako rekoč po želji. Pa to človek. Odličen človek. Če je __ __ , „ . _ __ _ __ še ni vse. Ko se je vrnil domov, do vseh tako dober? Tega pa \\ ZT / rfl P O O J fZ /T / ff je iz kovčka izvlekel čuda stva- on ne more vedeti, bil je pre- JL JLi ■LJiV 1 V«^Zi ■ \\ ri, ki jih ni odnesel na morje, malo časa tam. To pa ve, da se Približno poldrugi kilogram res nikomur ni godilo slabo. Ko so v tem mesecu izpla- ventila šefa računovodstva o slanine, kilogram nepražene Njegova mati nameče zvrhane čevali zaslužek v podjetju Lo- zahtevi tovariša Šef računo-kave, ribje m mesne konzerve, krožnike. Tudi tega ne more ške tovarne hladilnikov (nekda- vodstva ie o tem obvestil šefa da, še celo kakih petnajst zavit- vedeti, če daje drugim takšno nji Motor), je med delavci za- sr)iošneJ kov pravega popra (mojbog, pa popotnico. Sicer pa, kaj bi si vršalo. Slišalo se je o sto tisočih, oddel,ka- sPlosnf mu ja ne bo škodoval!), limo- belil glavo. Drugi so bančni ki so jih posamezni uslužbenci oddedl:a pa delavca od-nin prah v celuloidnih škatli- uslužbenci, ki plačujejo pen- dobili na temelju novega pre- ?lovll>.češ. da Sa nič ne brigajo cah in še razne druge drobna- zion tako, kakor se pač plačuje mijskega pravilnika. Neki član izpilila- nie- v počitniških domovih. Toliko kolektiva, ki tem govoricam ni Res je, da so bili dohodki Za nekaj časa že bo, si je m toliko za hrano in prenoči- verjel, je odšel v mezdni odde- izplačam na temelju premijske-mishl. Navsezadnje le ni tako sče. On pa je bil — izreden lek. Hotel je dobiti podatke o ga pravilnika, ki ga je potrdil slabo, ce te mati pusti samega gost. dejanskem zaslužku prizadetih delavski svet. Toda to, da de- ;n °.chde za5,kuhari^0 ,v. Počit- Razen tega je bil v skladi- oseb ter o kriterijih, na temelju lavci premalo vedo o tem koli-mski dom Štirinajst _ dm brez- šču. Vsega je toliko v zalogi, katerih so prejeli takšne zasluž- ko se lahko po posameznih do-placnega letovanja m povrhu da tele »malenkosti« ne bodo ke. To je storil z namenom, da ločilih izplača, kaže, da delav-se vse tole. Pa naj reče kdo, da pogrešali. Če se bo vreme ob bi dognal resnico in da bi tova- skemu svetu premijski pravil-??, Itobljansta bančniki skopu- morju takole kisalo,'kot se v rišem pojasnil, kako v resnici je. nik le ni bil dovolj obrazložen, ski. No ja, kar se suhe hrane Sloveniji, se jun bo še kaj po- Njegova pot pa je bila za- Odgovor šefa splošnega oddelka tiče, ki jo je prinesel s seboj, kvarilo. Ali ni potem bolje, da man. V blagajni mu niso dalf pa je sam po sebi vreden vsega mu res v banki niso dah dovo- on poje? Ribje in mesne kon- podatkov. Blagajničarka je ob- obsojanja. poslopje. Rozdelilnice toplih obrokov V jeseniški železarni vedno bolj skrbijo za delovnega človeka. Razen higienskih prostorov in garderob za delavce so zdaj uredili po obratih tudi razdelilnice toplega obroka. Sedaj Imajo v železarni že sedem razdelilnic, v katerih lahko prejema skoraj 4000 delavcev topli obrok. Samo v juniju je bilo razdeljenih 86.375 takih obrokov. Gradijo še dve novi razdelil-nlci, tako da bo lahko ves kolektiv železarne Jesenice dobival toplo malico v dobro urejenih razdelilnicah. Kako bo s cesto? Že več let si želijo prebivalci šoštanjske in žalske občine, da bi dokončno asfaltirali cesto, ki povezuje Šoštanj—Velenje in Žalec s Celjem. Šest kilometrov te ceste ki gre skozi Šentjanž, je v izredno slabem stanju. Zato so se v šoštanjski občini odločili’ da bodo asfaltirali tudi ta del republiške ceste. Ker je ta cesta republiška, pričakujejo, da bo polovico sredstev prispevala republiška uprava za ceste, nekaj pa šoštanjska in žalska podjetja, ker šoštanjska občina sama ne bo mogla kriti vseh stroškov. š SCESCe© OTROŠKE DOKOLENKE CREPPE NYL0R 1 TmviLKmfcm Koper bo dobil več vrtcev V okviru stanovanjskih skupnosti Koper delujejo trije servisi: šiviljska delavnica, tapetniška delavnica in elektro-servis. Šiviljska delavnica je nastala iz prejšnjega občinskega komunalnega obrata, stanovanjska skupnost jo je le razširila in kupila nov šivalni stroj. Ta servis gospodinje zelo rade koristijo. Tapetništvo je nastalo iz zapuščenega zasebnega obrtnega obrata. Vrtiljak, nekakšen top za preizkušanje telesne moči, in zračne puške, s katerimi si v najboljšem primeru priboriš papirnato rožo, to je vse, kar Ljubljana na prostem nudi delovnemu človeku v zabavo. NOVA GORICA DOBI NOV TEKSTILNI OBRAT Tovarna pletenin in nogavic »Almira« iz Radovljice bo zaradi razširitve proizvodnje oddvojila obrat za izdelovanje nogavic in ga preselila v Novo Gorico. Prve pletilne stroje bodo začeli že te dni nameščati v prostore neke stare stanovanjske hiše, kasneje — še pred koncem leta — pa jih bodo preselili v sedanjo zgradbo okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. Pričakujejo, da bo novi obrat začel s polno zmogljivostjo obratovati že aprila prihodnjega leta. V novem obratu bodo na 45 pletilnih strojih ustvarili letno okoli 300 milijonov dinarjev bruto produkta, V njem bo zaposleno okoli 150 pletilj in šivilj. S skupnimi močmi Obrati družbene prehrane v Kopru za zdaj še ne krijejo potreb. Razmere pa so se v zadnjem času občutno zboljšale. Dozdajšnjim menzam se je pred kratkim pridružil nov obrat družbene prehrane, ki so si ga s skupnimi močmi uredila kar tri podjetja: »Primorski tisk«, »Fruc-tus« in »Mesopromet«. Zmogljivost menze je zadovoljiva in tudi cena ustreza, saj velja kosilo le 120 dinarjev, večerja pa 100 dinarjev. V prostorih obrata družbene prehrane imajo člani delovnih kolektivov teh treh podjetij tudi klubske prostore, kjer se ob večerih radi zbirajo za šahovskimi mizicami in ob drugem razvedrilu. V. Investicije stanovanjske skupnosti so za ureditev tega servisa znašale le 40.000 dinarjev. Elektro-servis pa je nastal s pomočjo občine, _ stanovanjskih skupnosti in podjetij »Rižanski vodovod« ter »Elektro-Koper«, ki sta brezplačno prispevala svoje instalacije. Stanovanjske skupnosti Koper nameravajo ustanoviti še zi-darsko-pleskarski in vodovodno-instalaterski servis. Ta servis je v Kopru zelo potreben, saj je večina hiš starih, napeljave pa pomanjkljive in dotrajane. Stanovanjske skupnosti v Kopru pa ne bodo ustanavljale samo servisnih delavnic, ampak se nameravajo v prihodnje zavzeti predvsem za boljše varstvo otrok. V Kopru je samo en otroški vrtec, ki lahko sprejme le 140 otrok. Nedavna anketa pa je pokazala, da je v tem mestu nekaj sto predšolskih in šolskih otrok, ki so medtem, ko so njihovi starši zaposleni, prepuščeni samim sebi in ulici. Za ta problem se bodo morala zavzeti tudi podjetja in ga urejati skupaj s stanovanjskimi skupnostmi. V Kopru pa bo treba ustanoviti tudi otroške jasli, ker vrtci sprejemajo samo otroke, ki so stari več kakor tri leta. Stanovanjske skupnosti menijo, da bi imeli v vsaki četrti mesta vsaj en otroški vrtec. b. Enkrat več tipiziranih vrat in oken Med manjšimi podjetji v Šoštanjski občini se je v zadnjem času razširil tudi Lesni industrijski kombinat. Sedaj gradijo nov mizarski obrat. Zgradili ga bodo z lastnimi sredstvi, za kar so namenili 13 milijonov dinarjev. Oprema s stroji pa bo stala že 10 milijonov dinarjev. S tem Pa bodo zmogljivost obrata, ki h° izdeloval predvsem tipizirana vrata in okna, povečali še za enkrat. V prvem polletju so Pld žaganem lesu iglavcev presegli plan za 14 %>, pri drugem žaganem lesu pa za 100 “/o. V stavbnem mizarstvu so ga dosegli 8 83 odstotki. S. Uspehi »Jelovice« Medzadružni lesni kombinat »Jelovica« v Škofji Loki je polletje zaključil z dobrini uspehom. V tem obdobju so ostvarill skupaj 55,46 odstotkov planiranega letnega bruto produkta, kat je za 32,35 odstotka več kako? lani v enakem obdobju. Delovna sila se je povečala le za malenkost — za 2,64 odstotka. Vse t° kaže, da je močno porasla produktivnost dela. Stimulativen sistem nagrajevanja, po katerem so obsežena vsa delovna mesta, je zlasti vplival na znižanje lastne cene proizvodov, čeprav so cene surovin in ostalih materialov stalno rasle-Znižanje lastne cene in pa večja produktivnost dela sta povzročili, da je ob polletju plan dohodka presežen za 10,25 odstotka. IV. mednarodni sejem embalaže od 3. do 8. septembra Ljubljani 1960 »EMBALAŽA 60« Pregled najmodernejše embalaže. Stroji za izdelovanje embalaže, za avtomatsko pakiranje raznega blaga, za etikiranje in polnjenje steklenic itd. domačih in tujih razstavljavcev. Sodobno urejena samopostrežna trgovina. Podelitev priznanja »Jugoslovanski Oskar za embalažo 1960« Strokovna posvetovanja. Najboljša prilika za sklepanje trgovskih poslov. Obiščite Ljubljano in izkoristite 25% popust na železnici! GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE I I ( . CEMENTARNO moderniziralo , Pred kratkim je začel v an-, ati nov mlin, ki zmelje 20 ton W)- ■ ^ cementarni poskusno obra- P°rja na uro (to je še enkrat ®c' kakor sta zmogla prejšnja ^tarela mlina). Novi mlin je iz-. j_al Litostroj v kooperaciji z 3° švicarsko tvrdko. Z ure-fltvijo mlina je končan prvi del konstrukcije cementarne. V prihodnje si bodo prizade-aL Predvsem za obnovo salonitka obrata. V tem bbratu bodo ed drugim uvedli tudi parjenje kčnih izdelkov, kar bo bistve-0 vplivalo na kvaliteto. Popolna bodo odpravili tudi ročno pi^kovanje valovitih salonitnih Obnova cementarne bo konča-a Prihodnje leto. Za rekon-rUkcijo bodo skupaj porabili tnilijardo 300 milijonov dinar-,ev. Delno so za to dobili razne edite, precej pa so namenili za kovo lastnih sredstev. Po re-.0nstrukciji se bo povečala pro-Vodnja cementa in salonitnih jelkov — v primerjavi z letoš-Htti letom — za okoli 50 odstot-kov- L. K. Tudi šolske počitnice znajo marljivi pionirji dobro izkoristiti. Z nabiranjem starega železa lahko zaslužijo vsaj nekaj za šolske potrebščine, ki jih bodo kmalu potrebovali. Ostane jim pa tudi kak dinar za sladoled H. M. Vir — Domžale: Pri od- /'ki družinske pokojnine so Poštevali samo otroka iz dru-“ka zakona, dočim nista upošte-ar>a otroka iz prvega zakona in 8J1iu tudi ne dobivate otroške-®a dodatka. — Odgovor: Določba s~3- člena, zakona o, pokojnin-kem zavarovanju priznava pra-lc° do družinske pokojnine tudi Pastorkom, toda le pod pogoji, ki j.11 našteva citirani člen v 2. toč-• Lo tej določbi ima pastorek levico do družinske pokojnine, ® nima drugega roditelja razen ; Varovančevega zakonca, ali če aj. la drugi roditelj popolnoma p ^ajno nezmožen za delo, da- liai '' ga J'e zavaro',anec Preživ-VJ _ sam ; ali skupa j z zakoncem svdjem gospodinjstvu najmanj V0 leto pred svojo smrtjo in če , lrna lastnih dohodkov ali do-n°dkov iz naslova zakonite ob-Veznosti drugega roditelja, ki bi kdoščali za preživljanje. Strogo ^to, otroka iz prvega /akoba n® izpolnjujeta teh pogojev, ker njun oče verjetno še živi v tu-^ni in je dolžan za nju skrbeti, kprav je zakon razvezan. Ven-tiar pa menimo, da bi bila taka razlaga dejanskega stanja in do-iočbe 123. člena v Vašem prime-rn pretoga. Iz Vašega pisma iz- haja; da že več let ne veste, kje živi oče Vaših prvih dveh otrok in tudi ne veste več, ali je sploh živ. Ker je Vaš drugi pokojni mož — očim prvih dveh otrok — več kot leto dni zanju skrbel in ste živeli vsi v skupnem gospodinjstvu, menimo, da bi lahko z uspehom uveljavili zahtevek za priznanje družinske pokojnine in s tem tudi za otroški dodatek za oba otroka iz prvega zakona. Dokazati morate samo, da je očetovo bivališče povsem neznano že dalj časa in da je nemogoče kakorkoli doseči, da bi neznano kje se nahajajoči oče izpolnjeval svoje zakonite obveznosti na-. sproti svojim otrokom tembolj ker že dalj časa sploh ne veste ali še živi ali pa je mrtev. Če Varri ta dokaz uspe, menimo, da so izpolnjeni pogoji po 2. točki 123. člena zakona o pokojninskem zavarovanju in da bi s takim dokazom uspeli uvelzaviti svoj predlog za priznanje družinske pokojnine in otroškega dodatka za oba otroka iz prvega zakona. . Z. M. — Vojnik: Ste pred upokojitvijo in vprašujete, ali Vam bo zavod za socialno zavarovanje ob vstopu v pokoj priznal Tekstilna tovarna Prebold Tkalnica, oplemenilnica, elek-tro-foto gravura Izdelujemo In nudimo trg. mreži: bombažne tiskane tkanine: cic, delen, keperbarhent, deftin, flanelo, blago za zimske in letne pižame, blago za žensko in otroško perilo, naglavne rute Stanične tiskane tkanine: delen, naglavne rute CENE ZMERNE, BOGATA IZBIRA VZORCEV! Občinski sindikalni svet v Kranju prireja letos, dne 18. sep-tembra TRADICIONALNO TOMBOLO V KRANJU NA TITOVEM, TRGU OB 14. URI. L Tombola se bo igrala v vrednosti 15 milijonov dinarjev. Glavni dobitek bo osebni avtomobil Zastava 1100, kot drugi dobitek pa osebni avtomobil Zastava 600, nato pa še 5 mopedov, 30 koles, pralni stroj, televizijski sprejemnik, 20 radio-aparatov itd. Poleg glavnih dobitkov bo še nad 1000 manjših dragocenih dobitkov. Apeliramo na vse sindikalne organizacije, da pomagajo pri prodaji tombolskih kartic in tako prispevajo k čimprejšnji opremi Delavskega doma v Kranju kvalifikacijo visokokvalificiranega delavca, ker ste sicer samo kvalificiran delavec, delate pa že več kot 10 let na delovnem mestu visokokvalificiranega delavca in Vam tudi osebni dohodek ves ta čas obračunavajo po delovnem mestu, kjer redno delate. — Odgovor: Zavod za socialno z varovanje nikomur ne priznava nobene stopnje strokovnosti. To ti v njegovi pristojnosti. Po 65. členu zakona o pokojninskem zavarovanju pa se pokojninska osnova, po kateri se odmerja znesek pokojnine, določi tako, da se zavarovanec razvrsti v tisti zavarovalni razred po povprečnem mesečnem znesku zavarovančevih plač, ki jih dob K zavarovanec v zadnjih treh letih dela, in po strokovni izobrazbi, ki je potrebna za delo na delovnem mestu, na katerem je zavarovanec delal. Iz tega izhaja, da boste razvrščeni v pokojninski razred po kategoriji delovnega mesta, na katerem, kot pišete, delate že doslej več kot deset let in po povprečnem mesečnem znesku osebnih dohodkov, prejetih v zadnjih treh letih dela na takem delovnem mestu. Služili ste od 7. dec. 1946 do 14. oktobra 1949 svoj kadrovski rok pri KNO^ in nato še šest tednov orožnih vaj. Ali se Vam oboje lahko šteje v delovno dobo oziroma v posebno dobo, ki Vam daje pravico do pokojninskega zavarovanja? Po zakonu o vojaški obveznosti naših državljanov iz leta 1946, Uradni list FLRJ št. 28/46 in 101/46, traja služba v stalnem kadru JLA sicer dve leti, pri KNOJ pa tri leta. Po 36. členu zakona o pokojninskem zavarovanju pa se od službe v JLA kot posebne dobe za pridobitev pravice do pokojninskega zavarovanja odbije toliko časa, kolikor je zavarovanec ostal v tej službi zaradi odslužitve kadrovskega roka. Ker je traja pri KNOJ zakoniti kadrovski rok v dobi, ko ste Vi tam služili, tri leta, se Vam torej po sedanjih predpisih gornja Vaša služba pri KNOJ ne more šteti v čas za pridobitev pravice do pokojnine. Pač pa je v načrtu za spremembo zakona predlog, da naj se šteje za pokojnino tudi služba v kadrovskem roku in je verjetno, da bo ta načrt že v začetku leta 1961 sprejet. Orožne vaje se štejejo v delovno dobo po 24. členu zakona o pokojninskem zavarovanju samo zavarovancu, ki je bil poklican na orožne vaje neposredno iz delovnega razmerja, v katerem je delal pol redni delovni čas. Isto velja po smislu analogije s 37. členom istega zakona tudi v Vašem primeru, če ste nastopili kadrovsko službo neposredno iz takega delovnega razmerja. — Glede sprememb vpisov v Vaši vojaški knjižici pa Vam ne moremo dati pojasnil. Če Vam glede teh vpisov ni kaj jasno, obrnite se na Vaše Vojno okrožje kot pristojno oblast. Zakon z Vašim bivšim možem je sodno razvezan iz krivde Vašega moža, ki Vam mora pla-„• čevati mesečno preživnino 3000 dinarjev. Zaradi plačevanja te vzdrževalnine ste bili mnenja, da ste upravičeni zahtevati od Vaše Železniške postaje, da Vam izda kot članu gospodinjstva Vašega moža L-15, legitimacijo za letno enkratno Znižano vožnjo po železnici. Ali Vam je železnica upravičeno odbila to zahtevo? Po predmetnih odločbah o tarifi v železniškem prometu, Ur. list FLRJ št. 47/51, 56/51, 17/53, in 29/30, in po na njihovi podlagi izdanih internih navodilih železnice uživajo ugodnost take legitimacije le člani ožje družine delavca ali uslužbenca (ki ima najmanj .11 mesecev nepretrgane Tieposrcdllo predhodne službene dobe), med katere se štejejo le zakonec in otroci (do 18. ozir. 24. leta). Zaradi razveze zakona niste več žena Vašega bivšega moža in tudi ne živite z njim v skupnem gospodinjstvu. Zato Vam je železnica upravičeno odbila Vašo zahtevo. J. L. Koper: Vprašujete, ali imajo delavci pravico do nadur, če delajo več kot osem ur in so nagrajeni po učinku? Zakon o delovnih razmerjih v svojih členih 176 do 182 ne dela nikake razlike med delavci, ki so plačani po času, ki ga prebijejo na delu, in med delavci, ki so plačani za delovni učinek, k: ga v tem času dosežejo. Oboje kategorije delavcev imajo torej enake pogoje in enake pravice do plačila nadur. Imajo to pravico, če so nadure po zakonu dovoljene (176a in 177. člen), če jih je vpeljal delavski svet s svojim sklepom in jih je odredila pooblaščena oseba (178, 178a člen) in če so izpolnjeni ostali pogoji (176. 178b, l?9a, 180, 181. člen). Nimajo pa pravice do plačila nadur, če so si podaljšali delovni čas samolastno zgolj iz subjektivnih razlogov, ne iz zgoraj navedenih objektivnih, ki jih priznava zakon. M. P., T.: Ali imate pravico do kakšne podpore za otroka, ki ga sicer niste posvojili zaradi moževega stališča, ki pa ste skrbna rednica, ste ga ohranili pri življenju in-ga vzdržujete že četrto leto ter se mu ne morete več odpovedati? — Odgovor: Nimate sicer nobene pravice, da bi lahko zahtevali podporo in to zahtevo eventualno tudi iztožili. Menimo pa, da bi moral skrbstveni organ upoštevati vse razloge, ki jih navajate v svojem pismu, in omogočiti, da bi prejemali kot skrbna otrokova rednica primerno podporo. Čudimo pa se stališču Vašega moža, ki pa je seveda takšno, da zaradi njega za otroka res ni najprimernejše okolja in je morda to razlpg, da skrbsri^eni organ ne kaže pripravljenosti, pomagati Vam. Rešitev je res samo v razvezi zakona, če ste na otroka tako navezani, kot opisujete v pismu, in je ta navezapost med drugim tudi posledica trpljenja, ki ste ga prestali med okupacijo. B. M., Slov. Bistrica: Glede na podatke, ki ste jih navedli v svojem pismu, ni podlage, da bi mogli dobiti kakršnokoli družinsko pokojnino po možu, ki v FLRJ ni bil zaposlen. ■"N NASE VOŠČILO BOMBAŽNI PREDILNICI IN TKALNICI Bežna srečanja Tile zapiski so slučajno nastali med vsakdanjim pomenkom v tržiškem avtobusu in hotelu Pri pošti tisti dan, ko so tržiški predilci in tkalci proslavljali 75-letnico svoje tovarne. Naj jih njihov kolektiv vzame kot naše skromno voščilo in priznanje za dolgoletni trud in uspehe. V Kranju je prisedla k meni. Zavitek, ki ga je tiščala pod pazduho, je položila v naročje in se ogledala po avtobusu. »O, lej jo no. Ti tudi?« Mestno' oblečeno' dekle, z naočniki brez okvirov, se je med sedeži prerinila do naju. »Si šla kupovat? Kaj, škoda da ni vsak teden petinsedemdesetletnica tovarne. Se prileže prost dan. Kaj si lepega kupila?« Sklonili sta se nad razgrnjeni zavitek in ogledovali in otipavali nov zelenkastosiv plašč iz nylona. Pomenek o obleki je prekinil sprevodnik. Vzeli sta vozovnico za Tržič. »Greš v- tovarno? Menda se je že začelo,« je ona z očali speljala razgovor v drugo smer. »Kosilo moram skuhati. Ptoslave ne bo zlepa konec. Popoldne pridem na veselico. Pa ti?« »Jaz grem naravnost tja. Malo predolgo sem se zamudila v Kranju.« Iz razgovora sem razbrala, da proslavljajo 75-letnico trži-ške tekstilne tovarne. Očitno moja soseda ni rada v tovarni, sem pomislila. Poskušala sem razvozlati uganko. Ko se je avtobus bližal Križam, sem vedela vse o njihovi družini. Dekle je bilo kakor odprta knjiga, ki ne vprašuje, zakaj jo prebiraš. Starejši brat dela prav tako v predilnici, eden je poročnik nekje v Bosni, sestra dela v »Peko«, mlajši štirje hodijo še v šolo. Na mesec/ ji ostane čistih deset tisoč dinarjev, zato se lahko dobro oblači. Malica v tovarni. Ne zmeraj, velikokrat pa. Petdeset dinarjev plača za pol klobase ali hrenovko, pa je še kaj drugega zraven. Tisti, ki jedo v Dekliškem domu (samski dom za tovarniška dekleta), pa pravijo, da topla malica večkrat 'bolj zaleže kot kosilo, čeprav slane 120 dinarjev. »Se sestra tudi tako pohvali?« »Ne, v »Peko« ne kuhajo malice. Sploh sem jaz na boljšem. Veste, izučila se je za prešivalko (ona je rekla Stepa-rico), dve leti je hodila v šolo, tako da je do noči nismo ■ videli, zdaj pa lepi usnje kot navadna delavka. Manj zasluži kakor jaz, čeprav sem samo vdevalka.« »Vdevalke so plačane na uro,« je pojasnilo dekle z očali, »mašinarice« delamo pa po normi. Za strojem se bolje zasluži. Včasih dobim tudi tri, štiri tisoč več.« Avtobus je zavil po klancu proti kotlini, v kateri se stiska Tržič. Pred Tekstilno tovarno na levi so stali nedeljsko oblečeni delavci in delavke, nekateri v gorenjskih narodnih nošah. Vedri in nasmejani. , / Njihovo razpoloženje je zajelo tudi dekleti v avtobusu. Odprli sta okno in jim pomahali, kakor da se že leta niso videli. »Zdaj moraš z menoj.' Videli, so. tej« »Ja, kaj bo pa doma?!« »Ne bodo od lakote umrli, ne. Ne vem, kaj te tako drži doma. Z Jožetom se vzemita, pa pridita na Ravne. Če drugi dobijo stanovanje, ga bosta vidva tudi. Njiva in tovarna, to je preveč.« Ravne so novo delavsko naselje v Tržiču. Tekstilna tovarna je začela naglo presajati ljudi z dežele v mesto. Osemdeset stanovanjskih hiš že imajo. Na stotine delavcev je tu odgnalo korenine. Nov rod proletarcev, ki se nikoli več ne povrne na kmete. Ko sta izstopili, je dekle z očali prijelo svojo sosedo za roko. Poskušala se je slabotno upreti, potem sta stekli čez cestno križišče in utonili v gneči pred tovarno. Takrat sem odprla svojo beležnico. * * • Vse štiri so imele velike rdeče nageljne na prsih in bleščeče značke. Ena od njih je bila v nekakšni na pol gorenjski narodni noši z avbo na glavi in ruto okoli vratu in v ošpetlju. Na krilu in čevljih pa se je poznal novi čas. Dobrih petdeset let so kazale vse štiri. Samozavestno so sedle na gostilniški vrt. Bile so nekam mladostno razigrane. ^ Govorile so glasno in razločno. Nehote sem med čakanjem na kosilo prisluhnila pogovoru. »Ne zamerite, zmeraj nisem takšna,« se je obrnila črnina k moji mizi. »Na petinsedemdesetletnico naše tovarne smo pozabile, da smo stare.« »Vaše tovarneš Se delate?« »Kje pa! Trideset let sem delala v predilnici. Zadosti je zame.« Angeli Arniševi iz Popovega, osati ženski, podolgastega obraza in velikih modrih oči v črnini, je zmanjkalo besed. Druge so povedale, da je bila 32-krat udarnica. Sam Tito ji je poslal devet knjig, ko je odšla v pokoj. Niti uro ni manjkala v tovarni vseh trideset let... »Kaj bi tisto. Moža nisem imela, ne otrok, pa sem bila bolj spočita in zdrava kot druge. Mogoče je bila malo tudi moja gorenjska trma kriva, da se nisem dala ugnati v koš ne boleznim ne delavkam. Eh ja, če bi bila danes še v tovarni, to bi spet delala. Celo vrsto novih strojev imajo. V predilnici so pa res vsako leto na boljšem.« Redkobesedna Šlibar jeva Angela s Sv. Neže^ki je šla že 1948. leta v pokoj, je dodala: »Včasih si jo »fasal« z jermenom ali pa s »štrikom« po glavi, če nisi pazil. Zdaj je igrača, ko je vse na elektriko.« Angela se kar ni mogla odtrgati od novih strojev. Menda ji je žal, da ne iznajdejo še kakšnega za pomlajevanje. »Dve plači bi zaslužila vsak mesec, prav res, zdaj ko po novem plačujejo.« Angelo so prevzeli spomini. »Se spomnite tiste hude zime 1929. leta?« se je obrnila k meni. »Takrat je bilo res hudo. Do pasu sem zagazila v cel sneg. Bomo videli, kdo bo zmagal, sem si rekla. Sneg ali jaz. Cekar mi je bil hudo v napoto. Odvrgla sem steklenico s črno kavo in kruh, en dan se že prestane brez malice, in gazila, gazila. Vsa premočena in premražena sem prišla o pravem času v tovarno. Obleko sem dala sušiti, perilo pa se je na meni sušilo. Saj se ni prvič, ne zadnjič.« »Ja, ja, današnja dekleta ne vedo, kako dobro se jim godi. Lepo z avtobusom v tovarno in nazaj, tople malice, '“zdravnika imajo zmeraj pri roki.« Kersnikova Franca iz Leš se je čisto zares razhudila. »Tak ne godrnjaj no, zmeraj. Boga zahvali, da se mlajšim bolje godi, kot se ja nam. Menda jim nisi nevoščljiva. Mi se staramo, svet gre pa naprej.« Črno oblečena Pavla je Franco razorožila. »Če bi bili zdaj stari ljudje v tovarni, ne bi danes vsem upokojencem dali po devet ali petnajst jurjev. Misliš, da jih sami ne bi mogli zapraviti? Fejst fantje in dekleta so. Pa še tako lep nagelj so mi do.li. Tega si bom spravila. Ne rečem dvakrat, da ni zadnji, ki sem ga dobila v naši tovarni« Nekaj lepega in hkrati trpkega je leglo na vse štiri. Lahen vetrič se je poigraval z njihovimi sivimi lasmi. V J Na začetku tedna so bili v Ljubljani razgovori med predstavniki Laburistične stranke Velike Britanije in predstavniki SZDL J. V razgovorih so s strani SZDL J sodelovali: člani Izvršnega odbora zveznega odbora SZDL Edvard Kardelj, Vladimir Bakarič, Miha Marinka, Milentije Popovič, Mika Špil,jak in Vida Tomšič, s strani Laburistične stranke Velike Britanije pa šef stranke Hugh Gaitskell, Sam Watson, Denis Healy in David Ennals. Razgovori so minili v prijateljskem vzdušju. Izmenjali so mnenja o mednarodnih problemih, posebej pa so obravnavali vprašanja krepitve miru na sve- tu, koeksistence in napredek miroljubnega sodelovanja med narodi. Med razpravo je prišla do izraza podobnost pogledov o nekaterih vprašanjih. Obojestranske so ugotovili, da je potrebno in koristno izmenjavati mnenja med člani SZDLJ in Laburistične stranko -i- V Londonu je bilo objavljeno porodilo Generalnega sveta kongresa Trade Unionov, ki ga bodo obravnavali na bližnjem letnem občnem zboru v začetku septembra. V poročilu je izčrpno razloženo skupno stališče o obrambni politiki, ki so ga julija letos sprejeli sindikati ter laburistična stranka. Stališče se glasi, da mora biti britanski prispevek k obrambi Zahoda tolikšen, kakor je zdaj, se pravi, v klasični oborožitvi, da pa je treba ZDA prepustiti opre-tjo z jedrskim orožjem. V poročilu je rečeno, da v sedanjih okoliščinah ni zaželena oborožitev nemških čet z jedrskim orožjem. Pričakujejo, da bo ta uradna politika naletela na ostro polemiko predstavnikov več vplivnih sindi- katov, ko se bo sestal letni občni zbor. Dnevni red bo zajel tudi resolucijo, ki zahteva, naj se Velika Britanija odreče vodikovi bombi. Gibanje za prepoved te bombe vodi sindikat transportnih in nekvalificiranih delavcev. Toda nekateri drugi sindikati se zavzemajo za to, da bi Britanija vodikovo bombo obdržala. Neka anketa je pokazala, da se bo najmanj kake tri milijone glasov izreklo proti bombi, nekaj nad 2 milijona pa za to, da se je ne bi odrekli. Nekateri sindikati so predložili resolucije, s katerimi obsojajo represalije v Španiji in rasistično politiko v Južnoafriški uniji. Na dnevnem redu občnega zbora je tudi resolucija, v kateri je govora ZAKLJUČENA STAVKA Londonski pristaniški delavci so sklenili v ponedeljek zaključiti tritedensko stavko. Ta sklep je bil sprejet z glasovanjem. Delavci so zahtevali, naj njihov sindikat takoj začne pogajanja o poviSici. S stavko pristaniških delavcev je bilo paraliziranih nad 50 ladij v londonskem pristanišču in več kat 30 la.' dij v drugih pristaniščih, v katerih so delavci prav tako ustavili delo. Toda posadke nad lob britanskih potniških in trgovskih ladij so sklenile nadaljevati pred 14 dnevi začeto stavko vse dotlej, dokler njihovim zahtevam ne bo ugodeno. Mornarji zahtevajo zvišanje plač za štiri funte mesečno in skrajšanje delovnega časa od 56 na 44 ur tedensko. Stavkarji, nezadovoljni s početjem sindikalnega vodstva, ki je z ladijskimi lastniki ,sklenilo kompromisni sporazum, so poprej izraženim pogojem za vrnitev na delo dodali še zahtevo, naj generalni sekretar sindikata pomorščakov nemudoma odstopi. Ves britanski tisk je začel srdito gonjo proti stavki, trdeč, da so zahteve mornarjev docela neupravičene in da njihova akcija povzroča velikansko škodo deželi. Toda tisk je popolnoma zamolčal odgovornost delodajalcev. Generalni svet britanskih Trade Uniohov je v poročilu o ugotovitvah enoletnega iskanja vzrokov neuradnih stavk ostro kritiziral pristransko pisanje tiska. Svet sodi, da je tisk s svojim neobjektivnim pisanjem ustvaril v javnosti popolnoma napačno sliko o razširjenosti in posledicah teh stavk. Po mnenju Sveta so za te stavke najbolj kriVi in odgovorni delodajalci, ki nočejo ustreči upravičenim delavskim zahtevam. o potrebi po nacionalizaciji neka* terih industrijskih panog. V Britaniji predvidevajo, da na bližnjem letnem občnem zboru imela debata o nacionalizaciji ^ vodikovi bombi pomembno mest0, ROBERT UVILLIS 0 VTISIH 12 JUGOSLAVIJE Robert Willis, generalni sekrB* tar londonskega grafičnega dru' štva, najštevilnejše sindikalu® organizacije grafičnih delavcev ^ Veliki Britaniji, je objavil v me' sečniku »-London TipographiC" Journal« članek z naslovom "JU" goslavija — poskus, ki zasluži P°' zornost«, v katerem govori o svo' jih vtisih in ugotovitvah z ne' davnega obiska v naši dežel1; Willis se je mudil v Jugoslavij1 od 23. junija do 7. julija kot vodja delegacije londonskih grafičar' jev in ob tej priložnosti obiska* več naših republik, vrsto grafih nih podjetij, prisostvoval kongr®' su našega sindikata grafičnih de* lavcev in se pogovarjal s števil' nimi sindikalnimi aktivisti ^et člani organov delavskega sam«' upravljanja. Priobčujemo v neznatno skraj' Sani obliki članek Roberta WU' lisa. »■Videli smo socializem v pra' DOGODKI V SVETU . V - ' - - - OD TEDNA DO TEDNA Suvana Fumo, predsednika vlade za asa podpisa ženevskih sporazumov i premirju v Indokini leta 1954 in agovomika politike aktivne nevtral-losti. Ljudska skupščina Laosa je ainulo sredo soglasno izglasovala za-ipnico novi vladi premiera Fume. 'Seji parlamenta je prisostvoval tudi >redsednik revolucionarnega odbora kapetan Kong Li. ki se je odločil, da bo ostal na svojem vojaškem položaju. Tuje agencije poročajo, da je pričakovati, da bodo vsi člani nove TURSKA USTAVA SPREME- vlade potovali iz Vientiana v NJENA Luang Prabang, sedež laoške kra- ljevske hiše, da bi dobili investlturo Turški odbor narodne enotnosti tudi od kralja Savang Vatana' V noje spremenil začasno ustavo dežele, vi vladi je premier Suvana Puma sprejeto 13. julija letos. S temi spre- obdržal resora zunanjih zadev In namembami je narodni odbor dobil rodne obrambe. MOSKVA — Sovjetsko sodišče je po treh dneh razpravljanja obsodilo ameriškega pilota-špijona Povversa na 10 let zapora. Tri leta bo moral obsojenec prebiti v zaporu, ostalo kazen pa bo preživel v delovnem taborišču. Sodba je povzročila seveda po vsem svetovnem tisku zelo različne komentarje. V splošnem pa gre za oceno, da je sovjetska vlada s to sodno obravnavo obtožila in obsodila politiko vlade ZDA. Na fotografiji: pilot-špijon Powers na zatožni klopi. ČUDNO ZAČUDENJE širša pooblastila pri Izvajanju zakonitih predpisov. S sklepom odbora je bil v besedilu zakona o spremembah ustave izbrisan naziv »začasna«, kar kaže. da bo potrebno dalj časa za sprejem novega ustavnega zakona. Razveljavljena je bila odredba, s katero je parlament pooblaščen suspendirati zakone, ki jih sprejme narodni odbor. S tem je odbor dobil zakonodajno oblast pri izvajanju družbenih reform. INDONEZIJA PREKINILA ODNOSE Z NIZOZEMSKO Na velikih slovesnostih ob obletnici neodvisnosti dežele je predsednik Indonezije Sukamo izjavil, da bo njegova dežela prekinila diplomatske odnose z Nizozemsko. Te Sukamo ve besede je množica zbranih ljudi navdušeno pozdravila. Do hude napetosti med obema državama je prišlo še zlasti pred šestimi tedni, ko so nizozemske oblast! poslale letalonosilko, dva rušilca in en tanker na križarjenje po vodah Zahodnega Iriana. V Djakarti so te vojaške manevre ocenili kot agre slvno dejanje. Ko je objavil sklep o prekinitvi diplomatskih odnosov, je predsednik Sukamo poudaril, da je zdaj »mi-ni !p obdobje prijateljskega prepričevanja in prošenj«. NOVA VLADA V LAOSU Po državnem udaru, do katerega je prišlo minuli teden, je laoška narodna skupščina izglasovala nezaupnico strmoglavljeni vladi princa Somsanita. Z izglasovanjem nezaup-nice Somsanltovi vladi je bil zaključen prvi del ostrega političnega boja, začetega z državnim udarom, ko je prišel na krmilo revolucionarni odbor s kapetanom Kong Lijem na čelu. Kot je bilo moč predvideti, je revolucionarni odbor predlagal moškemu kralju, naj ca novega ministrskega predsednika imenuje princa Privolitev laoškega kralja bi lahko, kot poudarjajo opazovalci, zagotovila bližnji povratek miru v to deželo, ki je že dolgo časa ogrožena od notranjih spopadov in spremenjena v torišče boja za uresničenje blokovskih interesov. Neka delavska družina v Zahodni Nemčiji, ki ni imela stanovanja, bi rada streho nad glavo. In zato je bila prisiljena sprejeti delovne pogoje, ki spominjajo na davno minule čase preteklega stoletja. Sicer pa poglejmo, kaj piše v pismeni pogodbi, ki sta jo zakonca Birnat sklenila s kmetijsko posestnico Feno Scholten iz vasi Bimolten v pokrajini Em-sland: — delovni čas se začne ob petih zjutraj (v zimskih mesecih ob 5.30) in traja do sedmih zvečer (z marpjšimi prekinitvami za zajtrk in kosilo, torej malone 14 ur); — stanovanje (ki je, mimogrede rečeno, zelo skromno) bosta uporabljala samo, dokler sta zaposlena pri delodajalcu; — ob nedeljah in praznikih zjutraj bosta delala kot vsak delavnik, vsako drugo nedeljo pa tudi zvečer; — del zaslužka se izplačuje v denarju, drugi del v naturi; — sleherno »grobo zanemarjenje« delovnih obveznosti ali hujskanje ostalih delavcev proti delodajalcu prinese takojšnjo odpoved; — delavci dobe letno 10 dni počitnic — vendar izven sezon0 kmetijskih del. K tem obveznostim, zakaj o vravicah v pogodbi malone sploh ut govora, ni potreben poseben komentar. Spominjajo na pol suženjske delovne pogoje, ki jih sicer tudi zdaj srečujemo v odvisnih deželah in v nekaterih gospodarsko zaostalih delih sveta, a so — ati pa vsaj tako mislimo — v Evropi že zdavnaj odstranjeni. »Primer Birnat« kaže, da ni tako celo v deželi »gospodarskega čudeža«. Ko je namreč po letu. dni garanja glas protesta iz Bi-moltena prodrl v javnost, je prišlo na dan, da Birnatova nista edina, ki delata v takšnih razmerah. Vodilni predstavniki delodajalcev — Nemške zveze kmetovalcev — skomigajo z rameni in kratko malo pravijo, da o kakem izrabljanju sploh ne more biti govora! Zanje je vse v najlepšem redu, ker baje tudi kmetje, ki zaposlujejo delavce »prav tako ve- liko delajo«. K temu običajno pripominjajo, da se ne morejo ubadati s posameznimi primeri. Toda ti »posamezni primeri«, ki niso niti posamezni niti osamljeni, kažejo, zakaj v Zahodni Nemčiji mnogi kmetijski delavci zapuste delo in odidejo v mesto, ko le morejo. Delodajalci se, pravijo, čudijo temu množičnemu begu iz vasi. Začudenje je umestno — toda ne delodajalsko. B. R. MOSKVA — Sovjetska zveza se je zgodaj odločila pomagati novi republiki Kongo. Te dni je prispela tjakaj ladja s tovornjaki in rezervnimi deli. Na fotografiji: na nekem sovjetskem letališču natovarjajo na letalo zaboje z najrazličnejšim blagom, ki bo dobrodošlo za miado republiko. ksi. To je splošno mnenje del®' gacije — piše Willis —, ki je obi' skala Jugoslavijo v imenu le*1' donskega grafičnega društva in v resnici bi bilo težko priti do dr11' gačne sodbe. Pred nami je bd3 dežela s komunistično vlado tet enostrankarskim političnim siste* mom, izpostavljenim vsem napa' dom, ki si jih zahodne države S predsodki privoščijo na komuni' zem sploh, pa vendarle deželo, lp kaže, da je možen obstoj sociali' stičnega sistema, ki zagotavlja delavcu svobodo v največji meri- V prvih letih po vojni so pr6' rokovali, da majhna dežela, ki ravna tako, vsekakor ne bo uspe-La. Naša in druge delavske dele' gacije, ki so prišle v Jugoslavijo, morajo priznati, da so JugoslO' vanj v razmeroma kratkem času uspeli trdno zasnovati temeljna načela socialistične skupnosti in da so pri tem presegli vsa pričakovanja. Decentralizacija, izroči' tev tovarn, podjetij delavcem, Id v njih delajo, nagli industrijski razvoj pretežno kmetijske skup' nosti — dokazujejo uspeh politi' ke, ki so jo uveljavili. Na našo delegacijo sta morda napravila na j več ji vtis dobroduš' nost in zadovoljnost ljudstva. Jugoslovanski sindikati so dobro organizirani, toda razumljiv0 ne slone na sistemu, podobnem takšnemu, kakršnega imamo v Veliki Britaniji. Kadar so sredstva za proizvodnjo in razdelitev last 'delavcev, se mora sindikalni aparat vsekakor prilagoditi no* vim predpisom. Morda so zavolj0 tega jugoslovanski kolegi v pog°' vorih stalno poudarjali, da ne žele izvažati jugoslovanskega sindikalnega sistema. Strinjali so se ? nami, da mora oblika sindikalne organizacije v sleherni deželi biti v skladu z razmerami v tej deželi in da bi bil ravno toliko neučinkovita socialistična oblike sindikatov v kapitalističnem sistemu, kot bi bila kapitalistična neuresničljiva v socialistični deželi-" Smith je odgovoril: »Nimam jih! Doslej sem živel s 166,6; dolarja na mesec. — Z ženo in otrokom? — — Z ženo in otrokom. — Zal vam potem moram reči, da nimate nikakršnih obetov za s užbo v tujini; vsi tiaši diplomatski predstavniki v tujini živijo z lastnimi sredstvi. Tedaj se je v razočaranem častniku porodila želja, da v svoji deželi ustanovi takšno obveščevalno službo, v kateri bi najboljše sile naroda, ne oziraje se na Imo-vinsko stanje, lahko dobile zaposlitev. Trideset let pozneje, k0 je lahko ustvaril svojo željo, je Ba-dei Smith rekel približno tole: »Moja glavna naloga je nagovoriti najpametnejše ljudi v deželi, da zapustijo svoj priznani In dobro plačani poklic, ter da se posvetijo državnemu delu, ki je tako skriven, da o njemu ne bi smeli govoriti besede svojim ženam niti ko so na smrtni postelji. Pozneje, ko pridemo do razočaranj In neuspehov, moramo te ljudi nagovoriti, da kljub temu ostanejo z nami. Tajna služba ni nikakršno zadovoljstvo; to je resno delo. Agent CIA ne more pričakovati, da ga bodo slavili kot junaka. V najboljšem primeru mu bodo napisali v njegov tajni karton skromno pripombo: »Dobro je opravil svojo nalogo!« Smith je ostal v vojski, se učil, vendar je zelo počasi napredoval. Ko je izbruhnila Druga svetovna vojna, je bil major. Mesec dni po napadu na Poljsko, je bil imenovan za sekretarja v ministrstvu vojske, februarja 194? pa za sekretarja združenih načelnikov štabov Septembra 194? je Smith napredoval za brigadnega generala KAKO OELA TOP in bil dodeljen generalu Eisenho-werju kot načelnik štaba. Leta 1943 je sprejel italijansko, maja 1945 v Remsu pa nemško kapitulacijo Po zmagi je potoval z Eisenliowerjem. Tedaj so ta neraz-dvojni par Eisenliower-Smitli popularno imenovali »Ike in Biti«. — »Smith je rojen generalštabni častnik,« je rekel o njem Dwight Eisenhower. Medtem ko Eisenhower zelo redko bere, čeprav je bil več let predsednik Kolumbijske univerze, pa je general Smith pravi knjižni. molj, ki je znan kot eden najbolj načitanih ameriških generalov. Leta 1946 je predsednik Truman imenoval generala Smitha za veleposlanika v Moskvi. Na tem položaju se je dodobra spoznal z razmerami v Sovjetski zvezi Ko se je vrnil v ZDA 1949. leta, je napisal knjigo »Moja tri leta v Moskvi«, ki je bila bestseller. Ta čas je bil komandant armade v New YOrku. Oktobra 1950. je predsednik Truman imenoval Smitha za šefa CIA. Smith je prišel na ta položaj v kritičnih dneh korejske vojne, ko je bila CIA še »zelena«. Ta organizacija mu mora biti v vsakem primeru hvaležna za ves sistem, na katerem je zgrajena. Čeprav v javnosti zdaj nihče ne povezuje ime generala Badela Smitha z ameriško tajno službo, velja v določenih in odločujočih krogih za »očeta CIA«. Med službovanjem v armadi, prav tako pa. ko je bil na čelu CIA, Smitha njegovi podrejeni niso prav nič ljubili, in sicer zaradi njegove jeze, vročekrvnega značaja in ostrega jezika. Hkrati je bil tudi neverjetno trmast. CIA nosi pečat osebnosti generala Smitha. Njegov značaj ustreza njenemu. Kot vse tajne službe — morda še bolj kot ostale — Je CIA neverjetno zaprta in nedostopna. Spretno grajena po sistemu celic onemogoča nasprotniku, da na široki fronti prodre v njeno organizacijo. »Bolna« celica se avtomatično izključi od sosednjih Badel Smith je doživel neome-jeno moč direktorja CIA. Na tem položaju je delal, kar je hotel. V delo se mu ni smel nihče vtikati. Po svojem preudarku je lahko postavljal in odpuščal agente in uradnike. Pravico je imel, da je iz meseca v mesec spreminjal svojim uslužbencem plače; nekemu jo je trgal,. drugim pa dajal premije, ne da bi pri tem moral pojasnjevati Kar je delal, se ni nikogar tikalo razen predsednika ZDA Na položaju direktorja CIA je bil general Smith od jeseni 1950 do januarja 1953. On je bil edini od Trumanovih sodelavcev na vode-čem položaju, ki ga je sprejel tudi predsednik Eišenhower. Sicer Smith v Eisehotverjevi vladi ni ostal na svojem položaju, temveč je bil imenovan za namestnika zunanjega ministrstva. Na to premestitev so vplivali v prvi vrsti zdravstveni razlogi. Smith, ki že več let boluje na želodcu, ni bil več sposoben za naporno službo v CIA. V krogih ameriške tajne službe pripovedujejo o njem različne anekdote. Za sitnega »očeta CIA« največkrat tole pripovedujejo: Neko »patriotsko« žensko društvo (»Hčerke ameriške revolucije«), ki je bilo znano zaradi svoje neumne dejavnosti, je predlagalo generalu Smithu, naj odlikuje CIA z medaljo za dosežene uspehe. Na ta predlog je general suho odgovoril: »Ce veste, da smo dobri, potem veste več o nas, kot hi smeli vedeti. in ker vam je to poznano, pomeni, da mi nismo več tako dobri . . .« »•Ce bi zaradi kakšne napake špijon nad špijoni Allan Dulles prispel v nebo,« je pisal pred nekaj leti nija Ehrenburg,« smo lahko prepričani, da bi začel takoj sestreljevati oblake, postavljati mine pod zvezde in sekati angele.« DVA DULLESA Tako strašen zdajšnji šef CIA Allan Welsh Dulles vsekako ni; drugačen je, kot ga opisuje Elija Ehrenburg. Se več, Allan Dulles ne more kazati poštenejšega obraza, kot ga kaže. »•AVD«, kot ga imenujejo njegovi podrejeni, je mlajši brat pokojnega ministra za zunanje zadeve ZDA, Johna Posterja Dullesa. Rodil se je v stari protestantski duhovniški družini, v državi Ne\v York, v mestecu Wowtrtown. 7. aprila 1893 Ko je bil star 8 let, je pisal šol sko nalogo o burski vojni. Deček i? zelo drzno napisal prvi odstavek: »•Anglija napada samo majhne narode, ne upa pa se bojevati s Ki tajsko ali Rusijo. Vsi neodvisni na rodi želijo, da b* Buri zmagali, ker jim hočejo Angleži vzeti zemljo Upam. da bodo Buri zmagali.« Stari oče po materi Allana Dul lesa, John. V. Foster. vplivna oseb nost, ki je bil v državljanski vojni general, v vladi predsednika Benja mina Harrisona pa minister za zn, nanje zadeve, je bil tako navdušen nad političnim stališčem svojega vnuka, da je omenjeno šolsko nalogo tiskal. Pri tem je namerno pustil vse slovnične in stilske napake ter otroške izraze. Enaintrideset strani obsegajočo brošuro osemletnega publicista (Dulles Allan, V. -Burska vojna) je moč še danes naj ti v nekaterih ameriških knjižnicah O njej je izšla recenzija v -Nev York Timesu«, prodali pa so jo več tisoč izvodov. Honorar za svoje del^ — okroglo 1000 dolarjev — je šest pednjev visoki avtor velikodušno podaril skladu za Bure. Vendar naj-lepše v tej zgodbi pa je, da je ta literarni uspeh (edini v njegovem življenju) pomagal osemnajst let pozneje AHanu Dullesu, da se le poročil s svpio zdaišnio ženo V začaranem krogu Po sestanku De Gaulle- Ameriška politika vidno i \^r Je prišlo do sestmka lin iTl}}ana in Adenauerja v Bon-kmalu zatem tudi do sreča- Ameriška politika vidno poudarja svojo naklonjenost skupini »šesterice« in zbiranju na ev- ■M z ------------------------ ropskem Zahodu in zata se je ce- %Zozpn*ih ministrov Italije in lo znašla v določenem sporu s .erfts^-e v Benetkah. Za sep- svojo najbližjo zaveznico — Veli-!>o<20z/ . 50 predvideni nadaljnji ko Britanijo kot voditeljico sku-"oeurS*iki djžavnikov zahod- pine »sedmorice«. Toda ZDA ven-dežel, za katere je v darle ne morejo podpreti De hlor Jazi dal ^detni signal, v Gaullovihi načrtov, ker bi ta z t)e p751 meri pa tudi platjormo njimi lahko dobil nadzorstvo nad P0 „ s svojimi pobudami.' Zahodno Evropo in vplival na bi morale splošno zahodno politiko, usmerjajoč jo v danem trenutku tja, kamor ne bi bilo všeč Washing-tonu, Bonnu in drugim. Zato je treba računati z zelo omejeno in jasno pogojno vezano podporo ZDA; kar se namreč tiče franco- s svojimi z se Adenauer tn0rVa Za temeljno misel — da S60ia Zahodna Evropa strniti prJf vrste in se aktivirati, toda Miri311™1 na Poz^cria,l bolj toge ttttou nasProti Vzhodu. Ravno tke ’ ker 3® poglavitni cilj bonn-ljiu Politike v tem, ne želi odda-ZuK.fitanije od Evrope, niti ni H^aistanciranje Evrope od Ame-c'he V znamen0u priznanja Fran-jy kot evropskega voditelja. b„ Pfotno, Bonn sodi, da je tre-pesBritanijo Evropi približati in irf ^abod zbrati okoli vodilne toue ~ ZDA- V tem se Bonn Go* n razlikuje od Pariza in De da ambicioznih načrtov, da St čevlje bolj nagiba k temu, jrg/n bi žrtvoval del dosedanjih pr^P^ko-nemških odnosov v prid ohr .evanju Britanije Evropi in h0Jlr>:ltvi' sedanjega stanja v za-60 koaliciji. Kolikor pa bi hHf1 \ukko zagotovil sodelovanje v^..anije v okviru njegovih delo-bil fasproti Vzhodu — toliko bi ve ^ipravljen, omejiti se od no-narn.^ke Francije •, o končnih turnih, za katere si Nemčija, ra-hsnVo’ ne more biti nikoli na neJlern’ ker ie na Vzhodu part-’ s katerim je francoska poli-v minulosti praviloma mame-lro,la, kadar se je znašla pred rldobnimi cilji, za kakršnimi tudi ž(ž«3 teži. „ Po mnogih poročilih sodeč. rvo srečanje med Adenauerjem p b)e Gaullom ni prineslo kakš-sklepa ali sporazuma, mar-®c je minilo pretežng v zname-vih raz}a9ania novih De Gaullo-J1 hačrtov. Tudi drugi sestanek j ,ne^ Adenauerjem in Macmil-Ko?n v Bonnu — ni minil v zna-Pogajanj glede teh načr--.To srečanje je bilo bolj po-eno Adenauerjevemu prizade- sveč, zgniU’ da bi zožil prepad, ki je dn^h-^ med nAm tn Britanijo in bi u opredelil pogoje, s katerimi 1 ’ ob popravkih in spremembah diskih načrtov, zagotovili takš-navzočnost Britanije v Evro-l’ s katero bi vzpostavili zaže-lir? široko enotnost zahodne po-je.- Vodilnim ljudem v Bonnu , tz lastnih razlogov in ambicij n° ts9a veliko več, kakor do tes-e9a sodelovanja s Francijo pod •°vimi De Gaullovimi pogoji. Kakor se je zvedelo, tudi zu-s_?3a ministra v Benetkah nista “tZa, da je te francoske načrte °žV-o sprejeti in podpreti, takš-2° Pa je, kot kaže, razpoloženje drugih zahodnoevropskih de ^ Sodeč po tem ter po manj ali gotovem frontalnem odporu Btanije. deloma pa tudi širše ^glasaške politike, bi bilo moč ,.***> da je usoda novih franco-kih načrtov že zdaj zapečatena s .b0^0 ostali zapisani, vsaj „ ^danji obliki, prej kot znamenje ezmernosti in nerealistično do-°cewe politike kakor znamenje ‘relosti. m predlaga večjo strnitev in ^ °-nejšo politično barvo zahod-s?evr°pske grupacije, si franco-. ,a politika prizadeva, da bi se mila na njenem čelu in da bi «rati oddaljila z zahodnoevrop-mh tal Britanijo, deloma pa tu-ameriški vpliv prek NATO -“!.se drugim deželam s tega pod izpia-Zdi rrziko, ki se nikakor ne j P° drugi strani Britanija kol za,va z raznovrstnimi svetovni-1 interesi in ambicijami ne samo tni.„rnore odobriti vključitve si!csn° aH kakršno koli podobno apreost na evropskem Zahodu, arveč po logiki lastnih intere p nasprotuje slehernemu zbira-JU’ v. katerem nima sama ali nypn° z ZDA določeno stopnjo azorstva ob popolni svobodi manevriranja. Ameriški sin Začetek kampanje za predsedniške volitve v Združenih državah Amerike je spet spravil na dnevni red vprašanje stališča organiziranih ameriških delavcev do demokratske in republikanske stranke in njunih kandidatov. S tem je povezano tudi vprašanje, koliko ima dejansko ameriško sindikalno gibanje političnega vpliva ali, drugače rečeno, koliko in v kakšni meri lahko podpora sindikata pomaga stranki, je te podpore deležna. Pomena sindikatov kot činite-Ija na ameriškem političnem prizorišču ni možno opredeljevati z merili, ki so običajna v Ev- zakonov, kakršne žele sindikati, ali da vsaj ne bo podpiral tistih zakonov, ki bi sindikatom škodili. Toda postopoma se je v Kongresu formirala skupina poslancev in senatorjev, ki jih sindikati stalno podpirajo in so celo v finančnem oziru v znatni meri odvisni od te podpore. To so tako imenovani delavski poslanci, katerih stališča praviloma ne presegajo okvirov 1 tistega, kar smo rekli o zahtevah, na katere sindikati pogojno vežejo svojo podporo. Čeprav se nobeden izmed sedanje skupine -delavskih poslancev** ne ogreva za socialistične ideje, ti praviloma sodijo med mobilskih delavcev Walter Reu-ther posvetoval s Kennedyjem, tem razgovorom pa je sledila Reutherjeva zavna podpora Ken-nedyju in Johnsonu. Dasiravno ŠTRAJKI DVE NEMČIJI Na kmetijski razstavi v Mark-lenburgru v Vzhodni Nemčiji so razobesili tudi tole reklo: »Krepitev proizvodnje povrtnin v Vzhodni Nemčiji pomeni pomemben doprinos k omejevanju militarizma v Zahodni Nemčiji.« PRED VOLITVAMI V ZDA Republikanski kandidat za ameriškega predsednika Nixon je v nekem govora na račun svojega rivala Kennedyja, demokratskega kandidata za predsednika, rekel tole pikro: »Ta človek Je v resnici genialen. Sposoben je, da minimum misli pove z reko besed.« John Kennedy pa je takole od- govoril, ko so mu nasprotniki očitali, češ da je mlad in da mora imeti ameriški predsednik vsaj en siv las na glavi: »Vedno sem smatral, da je pomembneje, kaj ima ameriški predsednik v glavi in ne kal na glavi.« TOLAŽILNA OKOLIŠČINA Francoski prosvetni minister Louis Joxe se je v nekem govoru takole pohvalil: »Za tolažilno okoliščino, da naši šolski otroci tako dobro poznajo geografijo Francije, se imamo v prvi vrsti zahvaliti dirki »Tour de France«. (Popularna kolesarska dirka okoli Francije) ropi, pa tudi v drugih delih sve-ia. Sindikati niso povezani z nobeno delavsko stranko, pa tudi ne z nobeno izmed dveh meščanskih strank. Vendar je res, da se ameriški politiki in obe stranki bore za naklonjenost sindikalnih organizacij. Politične stranke si prizadevajo, zagotoviti si podporo sindikatov, vendar ne zato, da bi ob njihovi podpori uveljavili temeljite družbene spremembe. Praviloma sindikati tega od politikov in strank, ki jih podpirajo, niti ne zahtevajo. Njihova zainteresiranost je v glavnem omejena na to, da bi od stranke ali posameznega politika dobili obljubo, da se bo zavzel za sprejem zakonov s področja delovnih najliberalnejše ameriške politike. Dejstvo je, da sindikalne organizacije podpirajo zaatno večje število demokratskih, kot republikanskih kandidatov za' razne voljene funkcije. V zadnjih treh desetletjih so vrhovna sindikalna vodstva podpirala demokratsko stranko kot celoto, posebej še pri predsedniških volitvah. Tudi tokrat vse kaže, da bosta demokratska stranka in njen predsedniški kandidat senator Kennedy dobila podporo sindikalnega vodstva, Ondan se je podpredsednik Ameriške federacije dela in Kongresa industrijskih organizacij (AFL-CIO) ter vodja vplivnega sindikata avto- INTERVENCIJO VLADE Konfederacija venezuelskih delavcev je objavila sporočilo, v katerem zahteva, naj venezuelska vlada prevzame upravo nad neko ameriško petrolejsko družbo in venezuelsko družbo »Sun Oii«. Sindikati prav tako zahtevajo, naj venezuelska vlada ukaže ameriški družbi »Creol Oii« naj ne zapre svojega naftnega polja Jusepin, kot je bilo prvotno predvideno. Okoli 2300 venezuelskih delavcev je v nevarnosti, da bodo izgubili delo spričo ukrepov teh treh petrolejskih družb. Znano je. da so ameriške petrolejske družbe izva-ja&e pritisk na venezuelsko vlado z množičnim odpustom delavcev — da bi tako dobile več privilegijev. Predstavniki sindikata delavcev, zaposlenih v teh petrolejskih družbah, so se razgovarjali z ministrom za rnde in petrolej o teh vprašanjih. SINDIKATI ZAHTEVAJO , ZVIŠANJE MEZD Takoj po proglasitvi neodvisnosti je v Kongu izbruhnila vrsta tako imenovanih divjih stavk, pri katerih so zahtevali zvišanje minimalnih mesečnih zaslužkov delavcev na 5000 kongoških frankov. Na pobudo sindikatov je pristojni minister kongoške vlade pozval predstavnike delodajalca, naj bi skupno proučili zahtevo po zvišanju minimalnih mezd za 35"/». Po nekaj sestankih so delodajalci privolili v zvišanje minimalnih mezd za 30 */•, začenši s 1. julijem letos. Kongoška vlada je to povišico odobrila. kovinarji so si zagotovili KRAJŠI DELOVNI TEDEN 2e pred nekaj leti je zahodno* nemški kovinarski sindikat priboril svojim članom krajši delovni teden, in sicer najprej 45, po 1. januarju IS59 pa 44 ur na teden. V začetku letošnjega marca je sindikat sporočil delodajalcem, da bo tako imenovani sodenski sporazum, sklenjen leta 1958 — ta sporazum je uvedel 45-urni delovni teden — neha! vetfati 30. junija letos. Delodajalci pa so prekinili pogajanja o nadaljnjem skrajšanju delovnega časa, vse dokler niso sredi julija na pritisk sindikata ponovno sedli za mizo. Po sporazumu, ki so ga nazadnje dosegli, se ho delovni čas delavcev kovinske industrije skrajša] s 1. januarjem 1962 na 42.5 ure. DESET TISOČA SEJA volitva ima velik vpliv, Reuther razumljivo ni neomejen gospodar v vodstvu ameriške sindikalne centrale in v tem trenutku lahko govori samo v imenu svojega sindikata avtomobilskih delavcev. Ker- pa ostali člani vodstva AFL-CIO ne izražajo nasprotnih mnenj, ni dvoma, da bodo voditelji organiziranih delavcev spet ubrali tradicionalno pot in podprli demokratsko stranko. V skladu s pričakovanjem, da bodo vnovič dobili že tradicionalno podporo sindikatov, s$ demokrati v svojo volilno platformo vključili vrsto ukrepov, ki jih bodo, kakor obljubljajo, uveljavili — če zmagajo. Med te ukrepe sodijo: — polna zaposlenost kot glavni cilj nacionalne politike;* — odprava nekaterih zakonov, sprejetih v času, ko je imela demokratska stranka v letih 1946 do 1948 večino v Kongresu (proti-delavski Taft-Hartleyev zakon) ali novejših, ko je koalicija republikancev in reakcionarnih demokratov z Juga izsilila nove omejitve glede dela sindikalnih organizacij (Landrum-Griffinov zakon): — zvišanje minimalnih mezd na dolar 25 centov na uro; — sprejem zakona, s katerim bodo nekatere kategorije delavcev in njihove družine dobile gmotne prednosti; — izvajanje -takšne politike predsednika ZDA, ki bi omogočila, da bi v primeru velikih stavk bila z intervencijo državnih organov okrepljena vloga sindikatov nasproti delodajalcem; — odprava reakcionarnih pro-tistavkovnih zakonov v posameznih državah;- sprejetih za Eisen-howerjeve vlade. Demokratski kandidat Kea-nedy obljublja razen tega, da se bo zavzel za to, da bi brezposelni dobili'* vsaj polovico svojega zaslužka v 39 tednih od trenutka, ko so izgubili zaposlitev. Človek dobi vtis, da ameriški sindikati niso navdušeni niti nad demokratsko niti nad republikansko ekipo predsedniških kandidatov. Spričo tega pričakovana podpora demokratskima kandidatoma ni videti docela odkritosrčna, kot je bilo to ob nekaterih prejšnjih priložnostih ali kot bi nedvomno bilo, če bi mnenje sindikatov resneje upoštevali pri sestavljanju demokratske ekipe. SV. DRAGIČ ČOMBE IN KATANGA Afrika je imela nekaj časa svojega Sing Man Rija. To je bil Moits Kapenda Čombe, premier in hotelir, lastnik nepreglednih plantaž in trgovin na območju Elisabethvilla, ki je branil Katango, eno med šestimi kongoškimi pokrajinami — pred neodvisnostjo. Iz dneva v dan je udarjal z nožem v hrbet Republiko, ki živi komaj 40 dni. Čombe je v tej svoji »akciji« spominjal na Sing Man Rija, Batisto, na Čangkajška, saj je krstil Katango »trdnjavo svobodnega sveta«, kot so našteti vrstniki imenovali ali pa imenujejo svoje deželice, v katerih vladajo. Čombe je kar bombardiral središče OZN s svojimi ultimati, zahtevajoč priznanje neodvisnosti Katangi, hkrati pa je grozil istemu naslovu, da ne bo »dovolil niti enemu vojaku čet OZN prestopiti meje Katange«. Zakaj je bil Čombe tako »hraber«? Diskretno so ga podpirali nekateri krogi v Bruslju in newyorška bančna investicijska družba »Truman, Wa-serman et comp«, ki mu je nudila svojo pomoč. Več dni je bil zelo bojno razpoložen. Izgubil je pravzaprav malce razsodnosti. Potem pa, ko so »modre čelade« prispele pi^ed njegove duri, narahlo utihnil, vendar še dokaj naglas hotel »delati zgodovino« v Katangi in uporno poskušal, da za svoje pokrovitelje reši, kar se rešiti da. Časniki so precej pisali o tem človeku, vendar zelo različno in vedno se bodo spominjali nanj, kadar bodo proslavljali obletnico razglasitve neodvisnosti Konga. Kako pa se ga bodo spominjali, to pa je seveda drugo vprašanje. — Torej, naposled smo se zedinili — to strašno orožje bomo takoj prepovedali! y^špip!šiiš:in;^ lilllllli——I ■IIBl!imiBSii«l« Miguel Angel Asturias: »Gospod predsednik« M UMETNIKI UMETNINE OBČINSTVO Siromaštvo, zapori, nagla sodišča, diktatura — je vsebina knjige znanega pisatelja Latinske Amerike, ki je v svojem delu drzno obsodil nevzdržne razmere v predvojni'Guatemali, ko ji je krojil usodo zloglasni tiran Cabrera. Nabrušenost avtorjevega peresa so imeli pred očmi vsi kritiki in recenzorji, ki so rokopis zadrževali vse do leta 1946, ko ga je naposled le izdala neka založba v Mehiki. Asturias je napisal prva poglavja svoje grozljive pripovedi že leta 1922. Nato* je malone celo desetletje dopolnjeval bitje in nehanje »Gospoda predsednika*: z novimi dejstvi iz grozljive zgodovine Guatemale in jim dodajal nepregledno vrsto podob iz vsakdanjega življenja bednega predmestja, ki razgalja svoj jarem od cerkvenega praga pa do zadušljivih ječ. Mavrianost teh podob pa, ni toliko v zunanjem dogajanju — vabljiva akcija je le beg osumljenega generala! — kot v notranjosti ljudi, s katerimi nas pisatelj seznanja. Asturias je pesnik! Svoj roman »Gospod predsednik« je spesnil dogodke je izoblikoval v ljudeh. Bralca preprosto sili v premišljevanje, od njega pričakuje dobršno mero prizadevnega sodelovanja, ki je v iskanju stoterih vrednot med vrsticami. Potemtakem ne sodi pričujoča knjiga med tako imenovano večerno čtivo, pač pa terja v bralcu človeka, ki je pripravljen z avtorjevimi junaki doživljati njihovo usodo. »Gospod predsednik« je bil preveden na mnoge svetovne jezike. Prevajalec Janko Moder je našel v našem jeziku primeren pripovedni izraz, ki slika predvsem notranja doživetja; odlika tega izraza je še bolj očitna, če upoštevamo mnenje francoskega prevajalca, ki si knjige enostavno ni upal prevesti prav zavoljo svojevrstnega avtorjevega jezika. Zbirka »Sodobni roman« je tako fiogatejša za prevod odličnega literarnega dela, ki vodi bralca med ljudi onstran oceana. ^ Nemirna samota Vsako novo srečanje po svoje Sicer res, dotlej so moja srečanja žino podila po dvorišču. Pisatelj mora izven kraja, iz katereg3 vznemiri človeka. A pravzaprav z njim potekala tako kot z vse- ju je zadovoljno opazoval. »Vsa- črpa snov za svoja dela. Doi*13 llll!ll!llllllllllllllllllllllllll!lltll!llllll!lllllllllllllll|lllllllllllllll!llll!llll||||||||||||||!llllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||!|!|||| ■■lil »OTROK« JE SHODIL -INKAJ ZDAJ? Ob zaključku drugega seminarja Zveze delavskih in ljudskih univerz Slovenije za upravnike in predsednike upravnih odborov v Kopru so tečajniki izrazili misel, da bi morali z dosedanjimi izkušnjami delavskih in ljudskih univerz in pogojk v katerih delajo, seznaniti širšo javnost, zlasti politične organizacije, kajti mnogih problemov, zlasti gmotnih in kadrovskih, le-te same ne bodo mogle rešiti. Kljub lepi afirmaciji delavskih univerz v prvi sezoni, še vedno marsikje pojmujejo, da so delavske univerze nekaj, kar terja od nas bolj trenutna situa-cija oziroma potrebe, in ne vidijo v delavski univerzi izobraževalne ustanove s širšo perspektivo razvoja in delovanja, ustanovo, ki bo morala v našem družbenem sistemu dobivati vse širše kompetence izobraževanja. Zaradi takšnega formalnega pojmovanja te ustanove kot tudi potreb, so nastale nekatere delavske univerze bolj zaradi formalne zadostitve, danes pa se njeni ustanovitelji že boje, da se ne bi preveč razrastla, terjala kaj več kot enega honorarno zaposlenega človeka. Danes je približno polovica vseh upravnikov delavskih univerz le honorarno zaposlenih, z enim samim, polovično zaposlenim človekom pa se ne da reševati vsega. Ko so nekatere delavske univerze v večjih delavskih središčih zahtevale, da se jim omogoči poleg redno zaposlenega upravnika namestiti tudi človeka, ki bi se ukvarjal z administrativno-tehničnim delom, so v odgovor dobili dokaj skeptičen pomislek — le kaj bosta delala dva. Značilno je takšno pojmovanje n. pr. za eno naših največjih industrijskih središč — Maribor, medtem ko je treba poudariti, da z mnogo več razumevanja te potrebe ocenjujejo danes že v Zasavju, na Gorenjskem in v zadnjem času celo' na Primorskem. Kako boleč pa je ta problem še povsod drugje, se vidi tudi iz tega, da So tečajniki v Kopru, kadar so razpravljali o gmotnih problemih, predlagali zelo boječe skromne rešitve, saj vedo, da bodo doma naleteli na odpor. Takšno vzdušje res ne more biti ustvarjalno! Danes v večini primerov politične organizacije tudi še ne smatrajo delavske univerze za svogo inštitucijo v tistem pravem pomenu besede. Zdi se celo, kot da so se marsikje oddahnili, češ, marsikaj bo zdaj odpadlo z naših ramen. Konkretne pomoči, ki bi jo mogle in smele delavske univerze pričakovati od njih, je le mal/v aL-flA*->politične ——4i — Med 114 seminaristl, ki so bili na dveh tečajih za upravnike in predsednike upravnih odborov v Kopru, so prevladovali prosvetni delavci in delavci-aktdvlstl. In če je bilo pred leti komaj nekaj ljudi, ki so si izbrali delo pri ljudski univerzi za svoj poklic, zdaj ni več malo takih, ki izredno požrtvovalno pomagajo raz- ne zdi, da je vse do kraja izd6" lano. Ko se mi ustavi, takoj Pre' »No, samotar ravno nisem, zamislil in ga .gradiT. Ne na- neham, ker vem, da nima smisla Res, zadnje leto me je' pot le enkrat, postopoma. Najprej most, pisati na silo. In brž ko napiše^1 malokrat zanesla dalje od Pira- potem šolo, tovarno, postavil sem malo več, se utrudim. Zmanjk3 voju naših delavskih univefz. Drugače pa je z uprav- n?: Spočetka sem se s težavo veliko restavracijo In jo imeno- mi vsega žlahtnega materiala « nimi odbori, v Velenju, Hrastniku, Gorici in še kje vživel v novo okolje. Zdaj pa sem val France Prešeren — še danes moram počakati, da se mi znova imamo dobre upravne odbore, ki se sestajajo, ninogo se navadil, in večino časa pre- se spomnim, kje naj bi stala, nabere. Takrat sreni nairaie H3 ^mvhiši.navrtuaHvbHfeji Obenem s tem'sem se ukvarjal sprehod ali pa se ukvarjam 3 papirju, imen ljudi, ki imajo že itak številne funkcije. °koiici. Celo v Portorož redko z ljudmi, kako so živeli, kako vrtom, kjer sem ' za nekatetj* ali pa ki.SO zašli na ta. spisek zgolj kot formalni pred- zahajam, kopljem se v Fiesi — bodo živeli v ,mojem* mestu, jih stvari postal že kar specialist botr^ver“m1 vh bSTe' b<5ok mUP in™ti kaj Posebno pri razčlenjeval in tako posredno Taki primeri so včasih tudi P>T prida zaslug za razvoj delavskih univerz. srcu pa tudi L/jubljane prav spoznaval vso zapletenost social- cej dolgi. Za delo pa imam naj Končno še odnos med okrajnimi in občinskimi de- ne pogrešam. En dan v Ljub- nih problemov, jih ugotavljal, raje jesen, ko se narava umi1’1' Lavskimi univerzami. Ponekod okrajne delavske uni- Ijani je dovolj, da si želim na- reševal pa spet gradil nove stav- zato pa se temboli vznemiri duh- V«ze Tao^a^irdeZ0SknealSMi^eTneive^e ^ .,SjceTr Pa mj obis>!?v ,ne be> .tovarne. Mislim, da je bilo Spomladi je človek malo melan' bi morale načrtovati politične organizacije v občini, manjka., in tu so se sosedi, oko- to življenje v celici, čeprav ne- holičen, ko vidi, kako vse raste, okrajne delavske univerze pa jim lahko le pomagajo liski kmetje, s katerimi se prav hote in takrat prav nič zaželeno, oživlja, ti pa se staraš« razumem, pa prijatelji in resnična šola za mojo fantazijo. y ^ oru s0 mi- ko polno nadomeščajo le v občini, kjer. je sedež nji- znanci v Portorožu in Piranu. Seveda takrat še nisem vedel, da A •, . uno tu hove okrajne delavske univerze. Doma pa tako ni nikoli dolgčas, bom postal pisatelj.« nevaie, ur.e* venaar je .D11, Medsebojno obravnavanje izkušenj na letošnjih se- tudi takrat ne, ko ne delam.« t-> ^ j. • • ^ le srečanje mimogrede, ki la minarjih je bilo zelo koristno. Toda o stvareh, ki so * _ Besede so se utrinjale druga prinese le nekaj nepopolni1 širšega značaja, morajo razpravljati tudi politične or- Kot potrdilo njegovim bese- za drugo in pripovedovale... utrinkov pisateljevih misli brak Ijucteklh^pol ,w0tt0Šk^ ^MSl^al i61"' P}SRtel\ se nj, cu Pa skromen vpogled v tre- milijona ljudi. Novo leto nam ob skupnih naporih lah- &iasov, dečka^ m deklice, ki sta djl. Dopolnjeval mi je podobo o nutno življenje pisatelja, o katO[ ko prinese še večjih rezultatov. s. G. se skupaj s številno pasjo dru- svoji življenjski poti. Da se je rem že precej časa nismo -... .... ——n — rodil pred 50 leti v Slapu nad dosti slišali. In za konec seri Georges Sadoul pri nas tako in drugače ' Letošnjemu puljskemu festivalu je prisostvoval tudi ugledni francoski filmski teoretik m kritik Georges Sadoul, ki je med svojim bivanjem v Jugoslaviji imel tudi več razgovorov z jugoslovanskimi filmskimi delavci in kritiki. V filmski literaturi je ime Georgesa Sadoula na enem najvidnejših mest, saj so njegova na P08013110 všf- Ce vzame česa drugega. Preostalo mi je »To je res. Sem slab fabuli3* in vendar od enega samega polovično ali pa tudi polno resn<>, je intervju nekakšna jav- samo, da sem ure in ure korakal in zgodba je zame drugotne^ zaposlenega človeka - upravnika, ne moremo zahtevati na izpoved. Izpoved pa nikdar iz kota v kot in fantaziral. Kaj pomena. Vedno pa iščem neka! univeTze' * nam org isko izpelJe program ni prijetna...« A jaz sem iskal vse se ni rodilo v moji,glavi! Ves novega. Kar sem že izkoristil, m® Podobno je z odnosom podjetja do delavske uni- sarno nevezan Pogovor s člove- čas sem v mislih živel doma in ne zanima več. Zadovoljen P3 verze. Funkcionar sindikata bo še predaval o politiki kom in umetnikom, ki se je iz svoje rojstne vasi ,gradil* nisem kmalu.« Spet se je razg°rf sindikata tako, kot bo občinski odbornik govoril o stva- umaknil vrenju meštnega življe- mesto. Zares, ,pravo mesto sem si voril o svojem delu. Spomnil sert> ren. za katere je zainteresirana komuna. Le malokdaj rvio rt o i i • v , . .1 An pa so vsi ti širše in nepristransko zainteresirani za za za mJrno pre- ------------------------------------- se, kako je ze nekoč omenil, izobraževanje delavca. Občasno »prosvetijevanje ne- prostost nevsiljive samote. - , - je srečen le, kadar kaj napis6, jedilo "/^"nekoga3 tofkar^^povedaf^hipgov^incMktilrU In pisatelj mi je, takoj pri- Na OblSkU 011 krai^e funkcionar v podjetju za danes še dovolj, toda jutri pravljen na klepet, hitro pregnal , r, krajine, za kateiega vem, da ” mu ne bo več zadostovalo, kajti na daljšem seminarju zadrego Ni na sp oerpl za vzrie- l 1 T"l 11 K /"'lOm C3 r^l 1 Ž1V krst ne bo prebral, a vena31, za člane delavskih svetov je Izvedel mnogo več - za- zaaiego. m pa se ogrel za vzele- IJ.U DvUbllJdOU ne morem naorei dokler se čel je mnogo več brati, razmišljati. vek »samoten«, ki sem mu ga ničnem naprej, aoKier se takoj spočetka hotel vsiliti. 0 DELAVSKA ENOTNOST — št 34 — 27. avgusta 1960 / r ftvgust Vižintin o »Mesecu knjige« Dosedanje izkušnje in rezultati akcij »Mesec knjige«, tednov knjige ali kakor so jih že v posameznih republikah in okrajih imenovali, so pokazali, da je moč na ta način tudi za daljša obdobja načrtno reševati tako imenovano »knjižno problematiko«. Zato take in podobne akcije letos ne bodo več samo stvar posameznih republik in okrajev, temveč bo imel »Mesec knjige« splošno jugoslovanski značaj. Več o letošnjem Mesecu knjige, o njegovem pomenu in posameznih prireditvah pa nam je povedal upravnik ljubljanske Delavske knjižnice Avgust Vižintin, ki zastopa našo republiko v Koordinacijskem odboru jugoslovanske akcije »Mesec knjige«. Namen letošnje knjige je, pripoveduje upravnik Delavske knjižnice Avgust Vižintin, da bi zainteresirali za to problematiko tudi najrazličnejše družbene in politične organizacije, predvsem pa da bi pridobili komune, kajti prav te so na današnji stopnji našega družbenega razvoja dolžne poskrbeti za sistematično izdajanje predvsem pa nabavljanje, obveščanje in izposojanje literature. Prav zaradi tega je letos akcija veliko širše zastavljena, kot pa je bil to primer doslej. Za razliko od minulih let, bo v letošnji akciji tudi v ospredju strokovna in poljudnoznanstvena literatura. — In kako naj bi potekala ta akcija? — Akcija se bo začela z oktobrom in bo trajala do konca meseca, ko naj bi jo zaključil že tradicionalni beograjski knjižni sejem. Program v »Mesecu knjige« bodo v prvi vrsti pripravile komune in okraji, deloma republike. V zveznem merilu pa naj omenim predvsem skupno pismo Zveze sindikatov Jugoslavije, Ljudske mladine in Kulturno-prosvetnega sveta Jugoslavije vsem kulturnim in družbenim organizacijam, ki naj bi opozorilo na najvažnejše in najbolj aktualne družbene zahteve na tem področju. V program sodi še potujoča razstava poljudnoznanstvene in strokovne knjige, ki naj bi obšla vsa večja jugoslovanska mesta, nadalje nekatera strokovna posvetovanja s pod- ročja izdajanja, nabavljanja in izposojanja knjig, posebno posvetovanje o problematiki poljudnoznanstvene in strokovne literature, medrepubliški literarni večeri in še nekatere druge prireditve. — Kako se bo v to splošno jugoslovansko knjižno akcijo vključila Slovenija? — Kot vse kaže, akcije v oktobru ne bo moč pripraviti. Ne samo, da je nekoliko premalo časa, tudi sam termin za naše razmere ni preveč primeren. Zatorej ne morem nič natančnejšega povedati o tem, kdaj bodo imeli Slovenci »Mesec knjige«. Morebiti bi bilo prav, če bi to knjižno akcijo prestavili na februar in jo povezali s Prešernovim tednom. Malo prej ali malo kasneje, to je pravzaprav vseeno, zdi pa se mi nujno, da do takšne akcije pride. Taki tedni knjige se tudi pri nas že pojavljajo, na primer lani v Murski Soboti, letos v Kranju, tako da bi bilo treba te akcije samo povezati v republiško in jo nato iz leta v leto tudi načrtno pripravljati. — Morebiti kakšne posebnosti v Slovenskem »Mesecu knjige«? — S konkretnimi akcijami v tem mescu bi morali pokazati na najbolj aktualne probleme in obenem že nakazati, na kakšen način jih je moč reševati. Tako ni nobenega dvoma, da bo v ospredju komuna s svojim knjižničarskim in knjigotrškim centrom. Mislim namreč, da nam lahko zagotove načrten razvoj na tem področju le dobro založene matične občinske knjižnice in knjigarne. Tudi pri nas bo morala biti v ospredju strokovna in poljudnoznanstvena literatura. Celoten program akcije pa bo moral biti dobro premišljen in pripravljen, če namreč hočemo nekaj več kot enkratno kampanjo, in pripravljati bi ga morali vsi, ki so kakorkoli v zvezi s knjigo. Zato bi bilo prav, ko bi v prihodnjih dneh prišlo pri SZDL do posveta knjižničarjev in knjigotržcev, predstavnikov sindikata in drugih družbenopolitičnih in kultumoprosvetnih organizacij, ki bi zagotovil res tradicionalno in na široko zastavljeno akcija S. B Knjigo v vsako hišo finski sveti »Svobod« in pro-tosln^. d^štev v Zasavju so le-nr ključih v svoje delovne proza tne.tudi širše zasnovano akcijo D Pridobivanje stalnih bralcev ^ obstoječih knjižnicah. Za ta koli?6’. ^ ie nazorno pokazala, lave' *n kai bero trboveljski de- rnate ■temveč tudi zato> ker se ie .aln° stanje na področju lo j 2n^arstva končno le izboljša-pi ,n se še izboljšuje, vsaj v po-q, au knjižničarskega prostora. Ustenavljanju nekaterih klu-j.j’ tako literarnih, dramskih in ‘Piskih, so ugotovili, da manjka tudi za vse to. Prihodnji mesec bodo v zagorskem delavskem domu odprli sodobno urejeno knjižnico s čitalnico. Res da so čital-niški prostori majhni, vendar bodo zato stalno odprti. Tudi v Trbovljah bo knjižnica dobila mnoge boljše in sodobnejše prostore z večjo čitalnico, medtem ko v Hrastniku še vedno iščejo primernejši prostor za knjižnico, za čas, dokler ne bo dograjen novi delavski dom. Občinski sveti »Svobod« se lotevajo akcije — »knjigo v vsako hišo« — brez posebnih izkušenj, vendarle z dokaj dobro priprav- 9 Sodobnejši in primernejši prostori za občinske knjižnice v Zasavja 0 V Zagorju je vsaka peta družina naročena na knjige ene izmed slovenskih založb 0 Zagorje in Trbovlje bosta dobila nove knjižničarske in čitalniške prostore, Hrastnik pa še vedno čaka 0 Jesenska akcija v Zasavju: »Knjigo v vsako hišo!« 0 Knjižni fond še vedno premajhen, ker ni dovolj finančnih sredstev 0 Potujoči knjižni kovčki bodo morali izriniti s polic podeželskih knjižnic vse, kar tja ne sodi, in vrniti ljudem interes za dobro knjigo Ijenimi načrti. Povabili bodo ljudi v knjižnice, kjer jim bodo knjižničarji ali člani društvenih upravnih vodstev pokazali izbor knjig, obenem pa. si bodo lahko izbrali poljubno knjigo, ne da bi zanjo plačali izposojevalnino. Občinski sveti nameravajo v akcijo pritegniti tudi sindikalna vodstva v podjetjih, mladinske in druge organizacije. Drugi del akcije teži za povečanjem sredstev za nakup knjig. Četudi so občinski ljudski odbori v preteklih letih pokazali precejšnje zanimanje za knjižničarstvo, knjižnice še vedno ne morejo nabaviti vseh knjig, ki pridejo na knjižni trg. Včasih so sindikalne organizacije skoro vsako leto odrinile knjižnicam nekaj denarja, že pred leti pa je ta vir finančnih dohodkov povsem usahnil. Zato bodo občinski sveti »Svobod« znova povabili sindikalne organizacije k sodelovanju, saj bi morale le-te razumeti, da denar, vložen v knjižnice, pomaga širiti splošno, pa tudi družbeno-poli-tično in strokovno izobrazbo njihovih članov. Sindikalne organizacije bi tudi sicer morale svoje člane zainteresirati za knjigo, zato je sodelovanje kultumo-pro-svetnih organizacij s sindikati čedalje pomembnejše v okviru splošnih prizadevanj za večjo izobrazbo delovnih ljudi. Tretji del akcije za popularizacijo knjige je namenjen vaškim predelom. Kaže, da bodo občinske knjižnice v Zasavju kmalu kos organizirati potujoče knjižnice, torej to, kar so doslej uspešno opravljali nekateri okrajni sveti »Svobod« preko svojih prosvetnih servisov. To bo od občinskih knjižnic terjalo precej truda in ne nazadnje tudi sredstev, ki se bodo seveda našla le ob pravilnem razumevanju te potrebe s strani občinskih oblastnih kot političnih in drugih družbenih činiteljev. Brez potrebnih prevoznih sredstev, potujočih knjižnih kovčkov in drugih potrebnih rekvizitov namreč ta akcija ne more uspeti, še manj pa lahko zavzame stalno obliko širjenja knjige med podeželskim prebivalstvom. Nedvomno pa bo vse to lahko vneslo v določene vaške predele mnogo svežine. Prosvetna društva imajo sicer v večjih vaseh lastne knjižnice, toda že površen vpogled v te knjižnice nam bo odkril, da večina knjig ne sodi več na te police. Zato ni čudno, če ljudje v take knjižnice ne zahajalo več, saj nimajo nobene prave izbire. Stalne potujoče knjižnice pa bi lahko znova vzbudile zanimanje za knjigo, ne le v zimskem času, temveč verjetno kot stalno potrebo po branju. -m- t * knjižnicam nekatere li- ve ature’ Pa so prav ti klubski , Ceri idealna priložnost za to, hr Rajajo ljudi k stalnemu ie ^Sotovili so tudi, da se nip et0S močno razširilo naroča-v "a knjigo: v Zagorju ima čen i p®!:a družina stalno naro-v e. knjižne izdaje te ali one slo- obmkfh Z^ložbe’ ki jih Plaču^e v ra-in ' In prav te družine naj-Sa- . zahajajo tudi v knjižnice, ,,A -16 njihov interes za knjigo vedno večji. ZDAJ, KO JE NA KUMU ODDAJNIK ktvr-rVi korak k privabljanju v uznieo pa so prav ti novi, bolj-suAn sodobnejši prostori občin-. n knjižnic v Zasavju. Človek, n .P11«6 v knjižnico, naj bi si na ‘cah sam izbral knjigo, ne pa mora listati po seznamih, ki seznanjajo le z imenom avtor-'n ln Paslovom knjige. Omogoče-, naj bi mu bilo, da bi lahko ai; ^ital tudi kar v knjižnici «1 čitalnici. Vsega tega do- ... .v Zasavju ni bilo, novi pro-n Pa zdaj odpirajo možnosti Vse doslej v zasavskih občinah ni bilo mogoče spremljati televizijskih oddaj ali pa je bil prenos sila slab. Petindvajsetega avgusta pa je začel delovati televizijski oddajnik na Kumu, s čimer se je uresničila želja številnih ljubiteljev televizije. Številna društva in društvene organizacije bodo še letos kupile televizijske sprejemnike, pred dnevi pa ga je že dobilo društvo »Svoboda« Kisovec, medtem ko ga člani »Svobode« v Kotredežu te dni nestrpno pričakujejo, ker bi radi spremljali televizijski prenos z olimpiade. Obe »Svobodi« bosta prihod- predvsem mlade ljudi. Tudi za-nji mesec ustanovili televizijske gorsko delavsko-prosvetno dru-klube, ki bodo gotovo privabili štvo »Svoboda« namerava v krat- kem ustanoviti tak klub, saj imajo v delavskem domu televizijski sprejemnik z velikim ekranom. Televizijski klubski večeri ne bodo namenjeni zgolj gledanju televizijskih programov, temveč se bodo na njih ljudje seznanjali sprva z delovanjem televizije nasploh, ob programih pa bodo prirejali tudi različne debate, ki bodo tudi za domači okoliš lahko sprožile marsikak zanimiv problem. Svet »Svobod« in prosvetnih društev namerava tudi nabaviti vsaj dva televizijska sprejemnika, ki bi ju prejeli za nagrado dve najboljši okoliški društvi. Tudi občinski odbor SZDL bo kupil nekaj televizorjev, ki jih bodo dobile večje krajevne organizacije SZDL za opremo svojih klubskih prostorov. N MIHAIL MIHAILOVIČ ZOŠCENKO: Stanovanjska stiska Leta 1815 v Poltatn rojeni Mihail Mihailovič ZoščerUso Je vstopil v niško književnost 1. 1921. S svojimi satiričnimi in Humorističnimi črticami je že v prvih letih pisateljevanja vzhudil široko pozornost. Maksim Gorki mu je 1, 19S0 pisal: »Verjemite mi. da zelo cenim Vaše delo. Vaš humor je svojevrsten, nedvomno imate dar za satiro in močno razvit čut za ironijo. . .- S tem je najlepše označena posebnost Zoščenkovega dela, ki obsega več knjig. Naj zanimivejše so njegove satirične in humoristične črtice, v katerih dobrodušno sm skovalci lahko vidijo »kobaltovo bo bo«, s katero so bili doseženi že ve. uspehi v zdravljenju raka in levkem Ves čas razstave pa za obisK valce prikazujejo v posebni kino o rani tudi številne filme o omtr1 nju in raziskovanju uranovih lišč pri nas, o velikih nuklearnih s jih, o uporabi radioaktivnega se nja itd. VI. načelo Predmeti na sliki morajo biti v ravnotežju DREVO NA LEVI STRANI RAZBUA RAVNOTEŽJE SLIKE IN DAJE VTIS VRINJENEGA. TUJEGA TELESA! ENAKOMERNA PORAZDELITEV PREDMETOV NA SLIKI DAJE VTIS MIRNOSTI IN VSEBINE! liilllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinnililillllllllilllllMIIHIHMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN il POPOLDAN PRI JANEZU ŽIROVNIKU Na letošnji »Dirki po Jugoslaviji« se je prvič po-:*Pel na najvidnejše mesto. Oblekel je rumeno majico j° kot zmagovalec v generalnem plasmaju obdržal ?.0.konca. S tem se mu je izpolnila želja po zmagi, ki J1 je bil že nekajkrat čisto blizu, a mu je smola vsakokrat v poslednjem trenutku prekrižala račune, tako da Se je moral doslej zaradi okvar na kolesu zadovoljiti 8 tretjim in četrtim mestom. Janez Žirovnik: Leta 1954. J® končal srednjo tehniško šolo v Ljubljani in se zaposlil kot strojni tehnik v »•Iskri-«. Že na-ftednjega leta pa je presedlal k "-Rogu", kjer je kot konstruk-ter zaposlen še danes. Za kolesarski šport ga le navdušil sin znanega slovenskega kolesarja — sošolec Va-lant. Sam pravi o tem takole: 'Kot vsi mladi ljudje sem si ‘Udi jaz želel prevoznega sred-stva Motornih koles takrat še ni bilo toliko kot jih je danes, Pa žetudi bi jih bilo, si ne bi Ut>al stremeti tako visoko, kajti k°lo, do katerega sem takrat Prišel, se mi je zdelo za moje razmere višek -motoriziranih-sanj. Potem sem začel kolesariti, ‘renirati in seveda sodelovati ua vseh kolesarskih dirkah, za katere se mi je nudila priložnost.« . Minevala so leta in Janez si te počasi, z vztrajnostjo in Upornostjo krčil pot med naj-boljše. Koliko prizadevanj je bilo potrebnih za to, koliko že-tezne volje in samopremagova-hja — o tem časopisi, ki so be-težilj njegove rezultate, niso poročali. Dirjal je po cestah, po klancih in ravnici, dan za unem, teden za tednom, mesec ks mesecem, iz leta v leto. In tako dela tudi danes. In tako Utora delati vsak resničen športnik, ki hoče na športnem ?olju zabeležiti vrhunske storitve. Delo, trdo delo! Načrten trening in načrten počitek! - . Moči, ki si jih iz dneva v aP nabira, ne razmetuje; va-fUl® jih za tiste poslednje ki-ornetre, ko je treba dati vse iz sebe. Ne kadi. Ne pije. »Spat hodim s kurami in ^stajam zarana. Ne gre drugače. Soliden način življenja je kn vse športnike eden prvih Pogojev, brez njega so vsa prizadevanja in vse priprave za-u>an! Zapiši to in naj si za-Pomnijo mladi ljudje, ki žele v “Portu doseči uspeh. Sicer te skoda časa in škoda denarja!« Prav ima in zapisal bom! zato, ker tega še ne bi bili “hsalk ampak zato, ker je med t^tuii športniki še lepa vrsta , kih, ki menijo, da za njih taka načela ne veljajo. Med nji- mi so žal tudi športniki, ki so dosegli vidne rezultate, ki so si ustvarili »ime« in ki so prepričani, da so oni pač tolikšni tiči, da si lahko privoščijo dobršno mero vsega, česar si navaden športnik ne bi smel. Takim odgovarja Janez Žirovnik: Ob solidnem načinu življenja bi bili njihovi uspehi še večji! Dodajmo k tem še to, da se pravi vrhunski športnik ne more nikoli zadovoljiti samo s tem. da prekosi svoje tovariše, temveč si mora prizadevati, da uresniči vse svoje zmogljivosti, za katere ima pogoje. To je končno tudi tisto, kar daje športnim rezultatom njihov globlji pomen in zaradi česar športne rekorderje slavimo. Neprestano dviganje meja človekovih zmogljivosti! ŠPORTNE PRIPRAVE IN SLUŽBA »Zanima me, kakšne so Tvoje priprave in kako potekajo?« »Pravzaprav kolesarji sploh nimamo nobenega poštenega trenerja. Vsak je več ali manj prepuščen samemu sebi in si mora sam poiskati najprimernejše oblike treninga. Pozimi smučam in telovadim v telovadnicah, konec februarja ali v začetku marca pa se že začno priprave na kolesu. Treniram največ sam, ker je pač vsak organizem po svoje krojen in ne gre, da bi ga vtisnili v enoten kalup. S tem seveda ne mislim reči, da kolesarji ne bi želeli in ne bi potrebovali nasvetov in pomoči dobrega trenerja!« »Morda bi povedal še to, kako vskladiš športne priprave s svojim delom v službi?« »Sprva sem treniral samo popoldne. Vsak dan, ko sem prišel z dela in ko sem pokosil, sem sedel na kolo. Sčasoma, vzporedno z uspehi, ki sem jih dosezal na športnem področju, so mi tudi v službi začeli omogočati boljše pogoje za redno treniranje in moram reči, da si boljših pogojev, kot jih imam sedaj, skoraj ne bi mogel želeti. Seveda pa ima tudi moja, tako kot vsaka športna kariera tudi svoje senčne strani. Medtem ko se ženeš za športnimi rezultati, tovariši v službi napredujejo, in ko se potem lepega dne posloviš od športne arene — si za svojo delovno mizo še vedno tam, kjer si pred leti začel. S tem mora pač vsak športnik računati!« NA VSEH DIRKAH -KOLO DOMAČE ZNAMKE -Se eno vprašanje: znano je, da voziš na vseh dirkah z domačim »Rogovim« polesom. Ali je to samo službena dolžnost ali...« »Niti na misel mi ne pride, da bi si želel kakšno drugo kolo!« me je prekinil, še preden sem utegnil vprašanje dokončati. Menda sem nekoliko nejeverno gledal, kajti zdaj se je resnično razvnel: »Prav zares! Ne maram nobenega inozemskega kolesa! Pa ne zato, ker sem zaposlen v tovarni »Rog«! Tako kot jaz mislijo tudi ostali člani naše državne reprezentance; prepričani smo. da so naša domača kolesa boljša od tujih, pa čeprav renomiranih znamk. Razlika je predvsem v okviru, ki ga je konstruiral naš znani kolesar Valant; pa tudi izdelava je spričo manjše proizvodnje — letno napravimo v »Rogu« približno kakih petdeset dirkalnih koles — mnogo solidnejša. Zato vozi naša državna reprezentanca izključno z domačimi kolesi!« Zares lepo priznanje konstruktorju Valantu in naši domači industriji koles! PO PREPOVEDANIH OVINKIH DO CILJA Pogovor se le nato zasukal na doživetja, ki spremljajo kolesarje na njihovih dirkah, na smolo in na vesele dogodke, ki jih tudi ne manjka. Dva sta mu ostala Se posebno v spominu: Na lanski dirki po Jugoslaviji je neki inozemski kolesar na odseku Pula - Gorica močno zaostal. Prijatelji so že zdavnaj napravili križ čezenj, kar se kot strela z jasnega pojavi za ropotajočim kamionom ter dohiti glavnino. Priključi se koloni in hoče pognati z njo vStric, pa se gonilka zavrti v praano. Pogledajo — in kaj vidijo — fant nima verige. TakSna smola! Pa prav zdaj, ko je spet med njimi in to celo v »veliki formi«. Brž priskoči tehnična ekipa, da bi okvaro popravili — toda pretrgane verige ni nikjer. Iščejo jo po cesti, pa je ne najdejo. Strete gromska! Stvar postaja zanimiva, vedno bolj zanimiva! Kajti brez verige se s kolesom ne pride daleč, kolesar pa je tu, torej bi morala biti tu tudi veriga! Preiskujejo cesto, meter za metrom, verige nikjer! Možje se spogledujejo in zmigujejo z rameni. Tedaj jo pripelje tam nekje od zadaj av-tomobiilieil. našel Jo je sredi ceste — dobrih dvajset kilometrov od tod! Najbrž edinstven primer v zgodovini kciesanstva, da je nekdo prekolesaril dvajset kilometrov — brez verige! Podobno stvar, ko sd je tekmovalec skušal na nedovoljen način pomagati v ospredje, so potem doživeli še enkrat na odseku Zagreb — Banja Luka. Skupina petnajstih kolesarjev se odtrga od glavnine in pobegne daleč naprej. Tempo vožnje se od kilometra do kilometra stopnjuje, tako da fantom dobesedno lije z obraza. Vročina opoldanskega sonca postaja skoraj že neznosna. Naenkrat pa ugledajo sred; ceste pred seboj samotnega kolesarja. Komaj verjamejo očem, zakaj vodilna skupina so, nihče jih ni prehitel, od kod torej neznani kolesar?! Kmalu ga dohitijo. In zdaj imajo kaj videti! Fant je eden tistih iz »pozadine«, kot jim pravijo; ves bled je in premražen, da drhti od mraza po vsem telesu in šklepeče z zobmi. Sonce pa neusmiljeno žge! »Imel je smolo,« je pojasnil Janez. Ko je uvidel, da se z lastnimi močmi ne bo pretolkel do cilja, je ustavil velik zaprt tovornjak, zlezel vanj in šofer, ki je vozil tovor nekam v Grčijo, ga je prijazno potegnil petdeset kilometrov daleč, prehitel vso dolgo kolono kolesarjev in ga potem na nekem ovinku postavil na cesto.« »Toda kje je v tem smola?« sem se čudil. »Vidiš, smola Je v tem, da je bil tovornjak hladilnik, potujoči hladilnik, kakršne uporabljajo za prevoz sadja in mesa, in Je naš junak po uri vožnje zlezel iz njega že skoraj na pol zmrznjen Pod žgočim soncem se je potem komaj toliko odtajal, da je še prispel do cilja — seveda spet daleč tam med »pozadino«!« Se nekaj veselih je povedal. »Tako privatno, zapisati pa tega ni treba, če ne bodo ljudje mislili. da je dirka samo zabava!!« »Se tole bi zanimalo naše bralce: »Kakšno upanje imaš glede uspeha naših kolesarjev na olimpiadi?« Zdaj ni hotel povedati nič določnega. Rekel je samo, da perspektive niso ravno rožnate in da so upanja na dobro uvrstitev zelo meglena. Konkurenca bo huda, naši kolesarji pa niso ravno v najboljši formi. »Storili bomo vse, kar bo v naših močeh, potem bomo pa videli.,. ! Za sebe bi dodal le še to, da si ničesar bolj ne želim kakor hladnega vremena, ker vročine ne prenesem.« Zmračilo se je že. Po cesti proti Ljubljani so švigali mladi fantje na mopedih in Vespah, ta na ples, oni morda v kino. Janez je pogledal na uro. »Se mar kam odpravljaš?« »Seveda« je vzdihnil, »tako kot vsak večer — spat!« mm NlllllllimiiiiiiiimiMiiiMimiiiiiiHiiiiiiimniimiiiimmiiiimminiMii Letošnje, trinajste športne igre slovenskih grafičarjev so po udeležbi nastopajočih najmočnejše od vseh dosedanjih prireditev te vrste. Pet sto športnikov iz trinajstih kolektivov — to je vsekakor pomemben uspeh in obenem dokaz, da so se ta športna srečanja s poklicnimi tovariši grafične stroke že močno ukoreninila, da so postala tradicija in da postajajo med delovnimi ljudmi grafičarskih kolektivov iz leta v leto bolj priljubljena oblika medsebojnega spoznavanja in zbliževanja. Časopisno podjetje »Gorenjski tisk« je letos prvič prevzelo vlogo organizatorja teh iger, obenem pa se že poteguje, da bi postalo tudi organizator zimskih športnih iger, ki jih namerava izvesti na Joštu, oziroma — v kolikor snežne razmere tega ne bi dopuščale — nekje pod Češko kočo. Pripravljalni odbor je sicer sprožil idejo, da bi vključili v letne igre tudi ta zimski del sporeda, saj je za njegovo izvedbo na smučiščih pod Češko kočo dovolj idealnih pogojev. Da bi takšne zimske športne igre sredi avgusta pomenile tudi lepo in domiselno turistično atrakcijo (na katero morajo opozoriti šele kolektivi!!), menda ni treba posebej poudarjati! Žal pa se je ta lepa zamisel porodila prekasno in jo zaradi organizacijskih težav ni bilo mogoče uresničiti že to leto. (Sprememba programa, ponovno obveščanje sodelujočih in kar je najvažnejše — člani kolektivov na takšno možnost niso računali ter so zato nepripravljeni in mnogi brez potrebne opreme!) Čeprav je letošnja organizacija športnih iger za to kranjsko podjetje premiera, se je Pripravljalni odbor pod vodstvom direktorja podjetja, tov. Beznika, lotil priprav s tolikšno resnostjo, da ni samo častno izpolnil zaupane naloge, temveč je storil tudi pomemben korak naprej k vsebinskemu razširjenju programa. S tem je nakazal kup novih možnosti, da ta srečanja postanejo mnogo več kot športno tekmovanje. Otvoritvi iger je sledil kolektivni ogled renoviranih prostorov podjetj a »Gorenjski tisk«. Temu naj bi sledil sestanek direktorjev sodelujočih podjetij, na katerem bi se pogovorili o nadaljnjih organizacijskih in finančnih problemih v zvezi z bodočimi športnimi igrami. Poleg tega pa je prireditelj izkoristil priložnost tudi za sestanek predstavnikov pokrajinskega tiska, ki bodo ob tem srečanju načeli svojo problematiko. Kakšni bodo rezultati teh posvetovanj končno niti ni tako pomembno, bolj važno je že samo dejstvo, da postaja športna prireditev kraj mnogo širših razgovorov, najbolj razveseljivo pa je prav gotovo to, da so začeli o športni problematiki razpravljati tudi predstavniki upravnega vodstva podjetij, da -se 0't(Jiu menijo direktorji podjetij in da vprašanje športa no prepuščajo preprosto samo sindikalnim organizacijam, kot je to v večini primerov, ko upravna vodstva in samoupravni organi žive v prepričanju, da je športna rekreacija pač premalo resna in premalo pomembna zadeva, da bi bilo vredno tratiti čas zanjo. Tovariši direktorji! Vsekakor zgled, ki ga je vredno posnemati! Medtem ko to poročamo, športni del prireditve še traja. Jutri, v nedeljo, bodo na sporedu zadnja srečanja, tem pa bo popoldne sledii slavnostni zaključek in razdelitev pokalov. O tem pa kaj več v pri-hodnii številki' mm g s s s s Rim. Ko sem izstopil iz vlaka na postaji Termini, okrašeni z olimpijskim soncem, sem globoko vzdihnil ter strokovno pripomnil: »Bon giorno, Roma!« Ustrežljivi domačini so mi takoj ponudili olimpijsko marmelado. zobno pasto s petimi olimpijskimi krogi, olimpijske konserve in kravate z volkuljo, ki doji Romula in Rema. »Grazie, signori!« sem dejal rutinirano. »V vaše mesto sem Prišel s specialnimi nalogami. R? mi hoteli raje povedati, koliko novinarjev bo spremljalo to vašo olimpiado?« »Tisoč dve sto novinarjev, tri sto radijskih reporterjev in dvainsedemdeset fotoreporterjev.« »Pomota, zapišite enega več,« sem dejal z zvišanim glasom in dal s tem vedeti mednarodnemu olimpijskemu odboru, da posedujem naknadno izdane ukreditive. »Kako se počutite, dottore?« sem vprašal trenerja italijanske reprezentance za hokej nn travi. »Ah, ne sprašujte,« se )e zgrabil za glavo. »Na treningu je bilo precej poškodovanih. Dva srednja napadalca sta si zlomila prste, eden si je poškodoval piščal, vratar pa si je izpahnil nogo. Drugače je vse v redu.« Popoldne sem obiskal olimpijsko vas. Z jeepom sem se od- peljal vzdolž ulice Via Olimpi-oa in med tem prestregel na nekem vogalu nasmeh ene izmed štiri stotih okusno napravljenih deklet v modrih srajcah. »Naše stjuardese,« je prijazno pojasnil domačin, »v vsakem trenutku so vam na razpolago.« Zardel sem kakor dekletce in zajecljal: »Nikar tako, dottore, jaz sem častivreden mož!« Tedaj sem v bližini zagledal neke državljane s krznenimi kučmami na glavah. »Tisti tam preko — kdo so ti Eskimi?« »Nismo mi Eskimi,« so se užalile krznene kučme. »Mi smo športniki iz Pakistana« »Ha, pa čemu te krznene kučme sredi poletja?« »Doma so nam dejali da bo t- Pir»?i hladno - v olimpijski vaši sr me predstavili kuharjem. Točno stotim. »Želite polže na malajski način?« »Hvala, rajši bi zrezek,« sem spet zmedel. »Ste že slišali,« je dejal moj •emljevalec. »da bo posebna komisija pregledala hrano pred startom maratoncev ?« »Kako, mar je tudi do vas prišla vest iz Maribora,« sem se zaprepastil in toliko, da se nisem onesvestil. »Bojimo se dopinga, tablete so vražja stvar.« »Kako pa drugače živite v olimpijski vasi?« sem vprašal. »Čuvamo olimpijsko idejo in moralo. Moške in ženske loči visok zid.« »In kako vi sok je ta zid?« sem vprašal strokovno in pobrskal za svinčnikom, da to zabeležim. »Najprej smo mislili, da bo dovolj, če bo zid visok dva metra. Ko pa je John Thomas skočil i,žJ m, smo naknadno sklenili, da zid oovečamo še za pol metra.« »Premalo,« sem dejal, »ker bo Bragg in njegova kompanija za šalo preskakovala to višino.« Malo kasneje me je v hotelski sobi vprašal vratar: »Koliko vaših bo prišlo?« »126 izvoljencev in skoro prav toliko strokovnjakov.« »Je tudi med vašimi kaj .polžev?'« uzaiu sem se m mu nisem napitnine. »Slišal sem,« je nadaljt vratar, »da je bilo pre\ miiMiMMiiiiiimimnimniiiHmiimiiiiMiiiiimiuiiMMiimiiii okrog sestavljanja vašega moštva. Barleja ste izključili iz reprezentance, pa se je »Mornar« razjezil in mu plačal vse potne stroške za Rim.« »Od kod ste tako točno informirani?« sem ostrmel, gledajoč v zenice Italijanu strogo »As ti mande, pa ja sam Split-čanin. Tukaj delam honorarno,« je dejal vratar in se izgubil v veži. Malo kasneje sem se seznanil s Pierom Luv-gom, trenerjem indonezijskih kolesarjev. »Ste Italijan?« sem ga vprašal vljudno. »Moje poreklo je zelo komplicirano. Rodil sem se namreč v Švici, živel v Parizu, posvojil me je neki kitajski zakonski par, zdaj pa živim na Sumatri z italijanskim potnim Ustom.« Na večer sem si ogledal morje pisanih zastav. »Rim se koplje v zastavah,« sem dejal prepričan, da je to dovolj poetično. »Imeli smo osem tisoč zastav, pa so nam jih te dni pokradli, tako da jih imamo samo še 7950. Do začetka olimpiade bo to število še precej manjše, ker zbiralci spominčkov neumorno delajo.« »Mar kradejo celo v teh svetih trenutkih,« sem se zgrozil. »To so povsem normalni pojavi. Zaradi tega si ne belimo glave, ker so profesionalni lopovi, tatovi in žeparji povsem dostojni. Zadnji čas nihče izmed teh profesionalcev ne krade in ne povzroča policiji glavobola.« »Kako si to tolmačite?« »Ha, tudi lopovi si žele ogledati olimpiado,« je dejal moj spremljevalec, »in ne bi radi, da bi jih pred nastopom Niedera in Connolpja strpali v kakšen neprimeren prostor.« V neki gostilni smo srečali Pincusa Sobera, vodjo atletske ekipe ZDA. »Hom do jou do! Koliko zlatih boste pobrali v Rimu, mi-ster Šober?« On pa nazaj: »Well, najmanj petnajst« In je začel naštevati: tek na 100 m, 200 m, 400 m, 800 m. 1500 m,' višina, daljina, skok s palico, štafeta 5000 m, krogla, disk in tako naprej. »Pozabili ste, mister, na maraton, na steaple Chase in nn tek na 10.000 metrov, da bi bilo vse kompletno.« »Pa ne moremo vse pobrati veste, mi smo skromni,« je dejal Amerikanec sramežljivo. »Je tu v Rimu kaj pikantnih afer?« »Najnovejša je z nekim ameriškim potovalnim uradom. Ta urad je vrnil vse naročene vstopnice s pripombo: »Nismo jih mogli prodati, ker so to vstopnice za hokej na travi, mi pa smo mislili, da so za hokej na ledu.« »Kaj mislite o Niederu m o rezultatu 20,06 m za kroglo?-sem vprašal resno. »Kdo pa je ta Nieder?« je vprašal trener indonezijskih kolesarjev prav tako resno. Sedel sem v avtomobil, ki mi je bil na voljo. Na nekem ovinku sem grobo prekršil prometne predpise:. Brž je pristopil policaj in jaz sem prav tako brž pripravil tisoč lir. »Prosim, zaračunajte,«, sem dejal s stoičnim mirom. On pa, začuda, je segel v žep in mi izročil proglas rimskega župana. Na proglasu je pisalo: »Upoštevajoč, da je to prija t.eljski sestanek vseh narodov sveta, Vas oproščamo plačanja kazni. Dovoljujemo si Vas opozoriti, da je vendarle zelo pametno upravljati vaš avtomobil na razumen način.« »Ej, olimpiada, olimpiada!« sem vzkliknil in se podvizal v posteljo. Izpod drevesa je bil lep pogled na grad. Grič in poslopje na njem je oblivalo sonce, najvišji stolp pa se je skoraj povsem izgubljal v migetajoči sopari. Nenadoma je popustila Krstova roka. ki je objemala dekle čez pas. Fant si je z dlanjo zaslonil oči. »Lotica,« ji je rekel in napenjal oči, »poglej tisti stolp!« Ozrla se je, kamor ji je kazal z drugo roko. »Ali kaj vidiš?« jo je vprašal. »Zdaj ... Glej, zdaj spet.. .« »Nekaj se bliska, kakor da se sonce odbija od šipe,« je reklo dekle, ki je tisti trenutek pozabilo, zakaj je Krsta zvabilo pod drevo. »Poglej, Kresto, ponavlja se! Kakor da kdo namenoma ...« Krsto je napenjal oči, da so ga začele skelrti. Se preden so mu pogled zastrle solze, ki so hotele ublažiti napetost, se mu je zdelo, da se nekdo premika na stolpu. Bliski.. . Dolgo, kratko, dolgo... Kot igla se mu je sum zapiči! v možgane. »Glej. Kresto,« ga je dekletov glas zdramil iz razmišljanja v trenutku, ko si je z robcem otiral solze iz oči. »Tam. .. Glej, tam pi;i ograji. .. Tam se prav tako bliska.« »Ločica, brž na tla!« ji je zaklical, jo zgrabil z obema rokama in jo vrgel v travo. »Ne premikaj se!« Pri ograji, le nekaj metrov od široke lese se je zabliskalo trikrat dolgo, notem pa je na obeh koncih izginilo čudno bliskanje. Ozrla sta se k ograji. Nikogar ni bilo tam. Očitno se je tisti, ki se je pogovarjal z nekom na grajskem stolpu, skrival v grmovju. Potem sta oba videla obrise človeške postave, ki je zapirala okno na grajskem stolpu, nekaj trenutkov pa se je počasi premikala po grajskem obzidju. »Nisem več Krsto, če to ni ženska,« je zamrmral fant v svojem jeziku. Kakor da ga je razumela, je rekla: »Prisegla bi. da je bila v stolpu Magda Lmdemann. Kresto, kaj naj to pomeni?« »To tudi mene zanima, punčka, v gradu se dogajajo te dni čudne reči.« Nekaj trenutkov je fant zamišljeno pulil travo, potem pa je naglo vstal in prijel dekle za roko. »Ali bi nekaj storila zame, Lotica?« jo je vprašal in vzel njeno bradico v svojo Široko dlan. »Verjemi mi, da je to morda zelo vazno.« Po izrazu na njegovem licu in po očeh, ki so se čudno svetile, je Lotica sooznala, da se v njem nekaj dogaja in da mora imeti njen Krsto dovolj vzroka za to naglo spremembo. Prikimala je. »Jaz bom ostal tu. Gledal bom tja proti ograji, ti pa steci v grad, kolikor te nesejo noge. Poišči Žarka in mu povej, kaj sva videla. Reci mu, da ga čakam tu. Takoj naj pride! Ce Žarka ne boš našla, pošlji katerega izmed Poljakov. Na dvorišču me počakaj. Ko bomo opravili, se bom vrnil k tebi.« Spet je prikimala. Krsto jo je v naglici poljubil, potem pa si je dvignila ozko krilo nad kolena in stekla proti gradu. Krsto je Stopil pod jablano'Iri legel na trebuh, tako da je imel lovišče pred seboj. Čutil je, da mu srce nemirno utripa. Ce bi se prejšnji večer ne zgodil zločin, bi ga ne vznemirjali tisti bliski z grajskega stolpa. Morda bi se mu zdelo čudno, česa posebnega pa si ne bi mislil. Mogoče bi se celo nasmehnil domiselnosti dekleta in fanta, ki se takole na daljavo menita o sestanku v večernem mraku. Tako pa... Zlasti še po vsem tistem, kar mu je bil navsezgodaj povedal Žarko, se ni in ni mogel iznebiti misli, da mora biti tisto dvojno pobliskovanje v zvezi s tragičnimi dogodki. Pogledal je na uro. Minilo je deset minut. Zdaj bo Lotica že na grajskem dvorišču. je pomisli!. Se nekaj minut bo minilo, je preudarjal, preden bo v splošnem vrvežu našla Žarka, čez nadaljnjih deset minut pa bo že prišel rojak ali pa kateri izmed Poljakov. Imelo ga je, da bi se prikradel do kraja, od koder so prej prihajali znaki z zrcalom. Ze je hotel vstati, prav takrat pa je opazil nekaj, kar ga je ponovno prikovalo k tlom. V veliki lesi so se odprla vratca. Moški v uniformi je rinil pred seboj motorno kolo. Sredi steze ga je pustil, se vrnil k vratom in jih zaprl. Vključil je motor — Krsto je razločno slišal brnenje — in zdrvel po stezi med ograjo in potočnim rokavom. Krsto je presenečeno gledal. Motociklist je bil v uniformi, vendar ne v nemški — vedei je, da bi na tako razdaljo jasno razločil zelenkastosivo barvo nad rumenkasto stezo — temveč v uniformi, kakoršno je bil Krsto dan poprej videl na ameriških oficirjih in vojakih. Za trenutek ga je obšla misel, da so se za bodečo žico nastanili ameriški vojaki, vendar jo je takoj zavrgel, ker se je spomnil svetlobnih signalov. Iz razmišljanja so ga iztrgali glasovi za hrbtom. Obrnil se je. Kakih sto metrov daleč je opazil Žarka in Poljaka Martina, ki sta na vse kriplje tekla proti njemu. V kratkih stavkih jima je Krsto vse povedal. Žarko in Martin sta se zmedeno spogledala. ko jima je opisal motociklista v ameriški uniformi. Zlasti Žarko je zamišljeno strmel predse, ker je ta ugotovitev ovrgla nekatere njegove domneve o osebnostih, ki bi prihajale v poštev kot zločinci, domneve in misli, ki so se mu druga za drugo vsiljevale po vrnitvi iz Adolfsdorfa. Ponovno ga je prevzela zavest, da se morilec ali pa vsaj ozadje zločina skriva za tisto ograjo iz bodeče žice. Zdelo se mu je, da bi bilo najbolje, če bi o vsem takoj obvestil kapetana Archieja Buncha, zato je prosil Poljaka Martina, naj to stori namesto njega. Poljak je šel, Žarko in Krsto pa sta stekla čez cesto in po trači med visokim grmovjem proti lesi v ograji. Krsto je brž opazil, da so le priprta tista vratca v lesi, ki so jih odpirali samo takrat, kadar so lovci, gostje starega grofa, na konjih jezdili z bogatega lova. Odrinil jih je. Zaškripala so in se počasi odprla. Nemara je oba istočasno obšla misel na norega Hansela in Hansa, ker sta postala na vso moč previdna. Stala sta vsak na svoji strani vratec, ki so bila komaj dovolj široka, da bi se širokopleč ali trebušast možakar prerinil med podboji v ograjeno lovišče. S pogledom sta preletela grmičevje, ki je bilo ponekod skoraj dva metra visoko. Grofovsko lovišče je živelo posebno življenje, ki ga je bilo čutiti že sto metrov daleč od ograje. »Kaj bi se pomišljala!« je rekel Žarko in vstopil. »Res. kaj bi...« Krsto je bil tik za njim. »Najbolje bo, če boš ti stražil pri vratih,« se je Žarko obrnil k njemu. »Malo bom pogledal naokoli. Ce boš opazil kaj sumljivega, mi zažvižgaj. Prav?« Krsto je vedel, da žarka ne bo mogel prepričati, da bi bilo bolje, če bi ostala skupaj, zato je skomignil z rameni in obstal pri vratih. Onstran lese so se peščene steze cepile v tri smeri. Ena je peljala oh ograji, potem pa je zasula v notranjost lovišča, druga je bila na levi strani in se je kmalu izgubila med grmovjem, žarko je ubral srednjo pot, ker je opazil v tleh. ki jih je bil razmočil dež, sledove motornega kolesa. Brez pravega reda je raslo visoko drevje na obeh straneh steze in jo spreminjalo v nekak zelen predor. Ptiči so ščebetali in se spreletavali med vejami. To je motilo Zarita, ki je napeto prisluškoval in kot tihotapec previdno stopal ob robu steze. Kar na lepem se je gozd zredčil, Žarko se je znašel na jasi z zeleno hišo, kakršne vsakdo pozna iz ilustracij k pravljicam. Pod dolgo leseno streho je stala miza, katere plošča se je opirala na lesgne, v zemljo zabite kole. Na obeh straneh mize je videi Žarko dolgo klop. Nekaj korakov na desno so se še poznali sledovi vefikega poljskega ognjišča, ki ga je obrobljalo nekaj vkopanih štorov. Iz grmovja je Žarko oprezoval proti leseni bajti. Zdelo se mu je, da ni v njej žive duše, čeprav je bilo okence odprto na ste-žaj, vrata pa le prislonjena. Se nekaj trenutkov je počakal med grmičevjem. Veverica je zdrsnila z drevesa, se v brezskrbnih skokih sprehodila mimo vrat, smuknila do okna in se vrnila na drevo. Zdaj se Žarko ni več pomišljal. Po grmovju je zlezel tik do lesenjače. Stisnil se je k brunom in prisluhnil, potem pa je neslišno stopil k oknu in pogledal v notranjost. Videl je veliko sobo z najpotrebnejšim pohištvom. Ob steni nasproti okna je stala omara, na levi zraven nje dve železni postelji, katerih ena ni bila postlana. V nasprotnem kotu je stala peč, sredi sobe pa grobo stesana miza z dvema stoloma. Žarko je stopil k vratom, jih odrinil s komolcem in prestopil prag. Na notranji strani so bila vrata prelepljena s slikami Žarah Leander, desno od vhoda pa je opazil poseben kotiček. Zgoraj so visele iz časo- Zarko je v naglici pogledal vsebino in vzkliknil od presenečenja. Bral je: »Ukazujemo gospodu Friedrichu Tallhei-merju, poročniku 3. polka 17. divizije SS, naj takoj . . .« Črke so zaplesale, pogled se je zameglil. Žarko ni videi ničesar več, sicer pa ga tudi ni zanimalo. Tisti trenutek je ugotovil nekaj, o čemer se simpatičnemu ameriškemu kapetanu nemara niti sanjalo ni. Morilec je torej Friedrich Tallheimer, nezakonski sin grofa Avgusta Hofenberga. Po suknjiču in rumenih škornjih je Žarko vedel, koga je bil srečal in s kom se je spopadel na temnem hodniku. Toda zakaj — mu je prešinilo možgane, zakaj bi ta človek ubil očeta in brata, zakaj bi hotel uničiti družino Hofenbergov? To vprašanje je bilo trenutno preveč zapleteno, da bi Žarko mogel v naglici odgovoriti nanj. Mar se v nesrečni Nemčiji niso degajale še bolj neverjetne reči, kot je bilo to? Čemu bi bil človek presenečen, ko bi spoznal, da se je naše! zločinec, ki je tudi še po koncu vojne nadaljeval svojo bedno obrt? Potem se je zvrstila v Žarkovih možganih kopica novih vprašanj in ugank. Kam se je odpravil v ameriškega vojaka preoblečeni Friedrich Tallheimer? Kaj mu je z grajskega stolpa sporočila Magda Ltndemann? Magda Lmdemann! Da, ta ženska je odprla zadnja vrata in izpustila skozi nje grofa Gerharda, da je pobegnil, takoj potem pa je poslala za njim morilca Tallheimerja. Jasno: ona je dala morilcu ključ tiste sobe, iz katere je potem ustrelil starega grofa in ameriškega oficirja, ona mu je daia škornje in suknjič mladega grofa, ker sta se zmenila, da bo morilec takoj zvrnil krivdo nanj. pisov izrezane fotografije Hitlerja, Him-mlerja, Goeringa, Goebbelsa in cele vrste generalov in admiralov, nad vsemi geslo »Zmaga je naša«, pod njimi pa zemljevid Evrope, ki ga je« nekdo prav tako izrezal iz lista ali revije. Na njem so rdeče streli-ce kazale proti Leningradu, Moskvi in Stalingradu. Žarko ni opazil puščic, ki bi kazale v nasprotno smer. Stopil je k prvi postelji. Nad vsako izmed njiju je visela po ena prava fotografija, na eno je nekdo načečkal »To sem jaz, Hansel«, pod drugo pa je bilo zapisano »Hans«. Na razmetani postelji je videl Žarko zanimive reči. Že si jih je hotel ogledati, takrat Pa je opazil pod posteljo lepe škornje iz rjavega usnja. Zdrznil se je in pogledal na posteljo. Tam je ležal karirani suknjič, ki so se prejšnji večer toliko menili o njem. Videl je, da manjka velik gumb s črnim robom. Prvi trenutek je hotel Žarko zdrveti v grad h Kapetanu Bunchu, da bi mu sporočil razveseljivo novico, vendar se je brž premislil, ker je spoznal, da najdena predmeta le na pol razkrivata zločin. Kdo je morilec? To vprašanje je iznova spreletelo Žarka. Ce bi še to ugotovil, bi mu uspela zares velika reč. Tisto, kar je storil Žarko po krajšem preudarku, ni bilo nepremišljeno. Brskati je začel po predmetih, ki jih je bila polna postelja: bluza ameriške vojaške uniforme, nemške hlače in čepica, bluza z našivki poročnika in s trakom, ki je dokazoval, da je bil njen lastnik odlikovan z železnim križcem, velik samokres, pas z napisom »Bog je z nami — zmagali bomo«, civilna obleka, klobuk, umazana in zmečkana srajca. . . Vse to si je skrbno ogledal Žarko, ki je kose obleke previdno polagal na vznožje postelje. Ponovno so njegovi prsti segli po bluzi. V žepih bi ne našel ničesar posebnega, če bi ne tičal med papirji tudi list s pečatom in podpisom. Žarko je pogledal na uro. Skoraj že pol ure se je mudil v tem zločinčevem brlogu. Čudno se mu je zdelo, kako da še vedno ni kapetana Archija Buncha, saj od tiste ograje okoli graščinskega lovskega revirja pa do gradu ni bilo tako daleč, da bi človek, ki zna vzeti pot pod noge, v tem času ne mogel priti tja in nazaj. Sklenil je, da ne bo več čakal. Sicer pa tudi ni več imel kaj iskati v lovski hišici iz brun. Tisti list je skrbno zložil in ga spravil v žep, vse drugo pa pustil, kakor je bilo. Še zadnjič se je ozrl po sobi, potem pa je pohitel na zrak in stekel po senčnati stezi k tovarišu, ki ga je že skrbelo. Sredi poti je bil Žarko, ko je zaznal oster žvižg. Obstal je. Še dva žvižga je slišal, takoj potem pa je nekdo tekel po stezi proti njemu in ga klical po imenu. Na ovinku se je Žarko malone zaletel v Krsta, ki se je prvi trenutek zdrznil, takoj nato pa ga je potegnil za seboj v goščavo, od koder sta imela pregled nad vhodnimi vrati. »Nekdo prihaja,« je zadihano šepetal Krsto. »NI na motorju, temveč v jeepu, ameriškem vojaškem avtomobilu « »Saj to je kapetan Bunch,« se je zasmejal Žarko in se že pripravil, da bi skočil na stezo. »Čakaj,« ga je Krsto zgrabil za rokav. »Počakaj, da bova videla, kdo bo zlezel iz avtomobila.« Ko je Krsto vlekel Žarka nazaj v goščavo, se mu niti sanjalo ni, da je tisti trenutek rešil življenje človeku. Ne sicer Žarku, temveč ... XIII Kar naprej je motociklist v ameriški vojaški uniformi pritiskal na hupo in si tako utiral pot skozi mnežreo bivših ujetnikov, ki so ga veselo pozdravljali. Na cesti pri manjšem mostu čez jarek, ki je v loku oklepal grad, je stalo pod toruli na obeh straneh nekaj voz in avtomobilu’ tistih, ki so prišli na pogreb. Skozi grajska okna je prihajal na dvorišče odmev pomenkov, ki niso bili tako hrupni kot tisti pred vhodnimi vrati, vendar pre- »Gospod kapetan Bunch me je vas,« se je oglasil vojak v spakedrani n j ščini. »Nekaj kilometrov od tod je PvJj sumljivega človeka. Rekel je, naj vas t“ pripeljem.« »Kaj naj počnem tam?« ga je nep™ »Tega ne vem, gospodična. Naročil tfi naj vas z avtom peljem tja.« , in Grofična Pavla je skomignila z ramen* vstala. Ce je kapetan Buch posjal ponjo« gotovo potrebuje, je spoznala. Sicer P3-J!.,, bil ameriški oficir čedalje bolj simPatIC čeprav se je držal na vso moč uradno. Nekaj minut kasneje se je jeep, k* gjega krmaril ameriški vojak in je zraven -sedela grofična Pavla, prerinil skozi n*n žico mladih ljudi na dvorišču, zdrsnil veliki most in zavil po široki stezi ob Izza zavese v prvem nadstropju so netnif cej glasnejši pot prejšnje dni. Vežna vrata so bila odprta na stežaj, ljudje so hodili noter in ven. V Gerhardovi sobi, kjer sta ležali na parah trupli očeta in sina, so stopali sem in tja v črnino odeti ljudje. Ameriški vojak je zapeljal čez mali most. Njegov motor je utihnil nekaj metrov pred grajskim zidom, prav tam, kjer je že stal avto z oznako ameriške vojske. Motociklist si je snel zaščitna očala in se ozrl proti oknom. od koder je bilo slišati govorico. Počasi je zdrsnil njegov pogled k oknom prvega nadstropja. Za zaveso je opazil obris ženske postave. Oči so se ujele, le trenutek, dva sta se gledala, potem pa je ženska izginila z okna. Ameriški vojak je šel k marmornatemu stopnišču. V široki veži je obstal. Možakar v smešnem cilindru in dve ženski v črnini so šli mimo njega, ne da bi ga pogledali. Potem je prestopil nekaj stopnic in obstal. Nasproti mu je prihajala Magda Lindemann, za njo pa je stala Ana G6rth, vsa v črnem in z rdeče podplutimi, od solz zateklimi očmi. Magdine oči so dobile čuden lesk, ko ga je tiho vprašala: »Gospod želi?« »Iščem kapetana Buncha.« ji je v nepravilni nemščini odgovoril vojak. Zlasti naglas njegovih skopih nemških besed je bil nemogoč. »Kar z menoj pojdite,« je Magda Lindemann z roko podkrepila vabilo. Obrnila se je In se mimogrede nasmehnila Ani Gdrth, ki pa se ni zmenila zanjo. Vojak je stopal za njo proti sobi v grajskem krilu, tja, kjer je bilo vse tiho. Soba je bila na koncu dolgega hodnlka. Ženska je odprla vrata In spustila vojaka mimo. Potem ko se je z naglim pogledom prepričala, da ni nikogar na hodniku, je še sama vstopila. »Cernu tisto neumno vprašanje?« jo je vojak srdito nagovoril v čisti nemščini. »Hudiča, le malo je manjkalo, pa bi se ne bil spomnil, kako se piše tisti cepec! Aii mi nisi davi rekla, da mu je ime Archie Bunch?« Magda je molče prikimala. »Kako si se ga otresla?« jo je vprašal. »Njegov jeep je še vedno pred gradom.« »Na varno sem ga spravila,« mu je raztreseno odgovorila. »Pa tisti narednik?« »Spi kot klada. Ni vzroka za strah!« »Grofična Pavla?« Nekaj trenutkov se je obotavljala, potem pa ga je pogledala naravnost v oči. »Vprašal sem te, kje je grofična Pavla! SUšiš?« »V sobi je,« je Magda stisnila skozi zobe. Z drgetajočimi prsti si je prižgal cigareto. Potem je potegnil nekaj dimov in se živčno sprehodil po sobi. Kar na lepem se mu je zabUskalo v očeh. Magda je ujela čudni, mrzlični lesk. ki ga ne zmore, kdor je zdrave pameti. »Prijavi me grofični,« ji je rekel. »Povej ji, da me pošilja kapetan Bunch « Neodločno je stala in strmela predse. Njene plahe oči niso prenesle pogleda, ki se je zapičil vanje. Počasi je sltlonila glavo in se zagledala v konice vojakovih čevljev. »Tvoje vedenje mi gre na živce, Magda,« je siknil. »Vse kaže, da pozabljaš na vojnega zločinca, ki je tvoj sin in čigar usoda je v mojih rokah. Eno samo besedo povem takim, kakršen je kapetan Bunch, pa boš morala do smrti sama skrbeti zase.« »Ne, tega nočem... Nočem, da bi še njo.. • Nočem, da bi jo ubili,« je zastokala. Plaho ga je gledala in vUa roke. Stopil je tesno k njej in jo zgrabil za ramena. Njegov glas je bil mnogo blažji. »Magda, mar boš nazadnje res vse pokvarila? Zdaj, ko smo pred ciljem, ko je ena sama ovira, ki jo moram odstraniti, pa bom postal gospodar tega gradu in posestva, ti in tvoj sin pa bosta preskrbljena do smrti?« »In cena? Za kakšno ceno hočete doseči ta svoj cilj?« je ponovila z glasom, ki je izdajal obup. »Grof Avgust je bil dober človek ... Gerhard mi ni bil posebno pri srcu, grofično pa imam rada kot lastnega otroka. Sama sem jo vzredUa.« »Mene pa nisi?« jo je vprašal in jo objel čez ramena. »Pustiva zdaj neumnosti, Magda, pohitiva raje, da bo čimprej opravljeno! Ti me boš lepo napovedala, vse drugo pa je moja skrb. Ko bom opravil, se vrnem še po kapetana, potem pa bova mirna za vse večne čase.« »Ne morem...,« je stokala,. »Mar res mislite, da bi mogla po vsem tem še živeti v miru, pa čeprav bi mi dali vse? «pustila sem vas v grad. skrivala sem vas, puško sem vam prinesla, Gerhardu sem ukradla suknjič in škornje, dala sem vam ključ sobe, iz katere ste ustrelili starega grofa. Rešila sem Gerharda in vas poslala za njim . . . Zaprla sem kapetana, ki je nekaj slutil... kaj še hočete?« Nekaj trenutkov ga je molče gledala, potem pa je prešla v napad: »In vi? Dan za dnem mi pripovedujete, da je moj sin na varnem, nočete pa mi povedati, kje je, ne dovolite mi, da bi ga videla in govorila z njim. Kako naj vam verjamem? Mar naj še v prihodnje počnem te ostudne reči samo zato, ker me izsiljujete?« Spet je utihnila. Vojak v ameriški uniformi je že odprl usta, da bi spregovoril, pa ga je prehitela: »Pojdite! Ce je moj Thomas res pri vas ali če veste zanj, ga pripeljite sem, potem pa zbežita iz Nemčije! Slej ko prej vaju bodo prijeli, če se bosta zadrževala tod.« »Saj se ti je zmešalo!« je zaklical. »Pa ti? In tisti kapetan, ki si ga zaprla?« »Zame vam ni treba biti v skrbeh,« mu je mirno odgovorila. »Le vidva izginita čimprej! Se danes . ..« »Ponorela si,« je ponovil. V navalu jeze mu je vsa kri šinila v obraz. »Magda, samo še enkrat ti bom ponovil, kar sem ti že rekel. Lahko mi preprečiš, da bi vse to postalo moje, ne moreš pa mi preprečiti obračuna z zadnjim članom te preklete rodbine. Prav tako mi ne moreš preprečiti, da ne bi tvojega dragega Thomasa izročil tistim, ki ga tako vneto iščejo in ki bi mu radi čimprej vrgli zanko čez glavo.« »Satan! Ne, še vse kaj hujšega ste ...« Jecljala je in se prestopala, kakor da ne ve, kaj naj stori. »Magda, zadnjič te vprašam. Ali me boš napovedala pri grofični Pavli? Da ali ne!« V njegovem glasu je bila grožnja, ki se ji Magda ni mogla upirati. »Z menoj pojdite,« je zašepetala in se skoraj opotekla proti vratom. Pred sobo grofične Pavle je obstala in potrkala. Znotraj se je nekdo oglasil, Magda je pritisnila na kljuko. Skozi priprta vrata je potisnila glavo in tiho povedala: »Kapetan Bunch je nekoga poslal k vam, grofična!« Magda je začutila, kako Jo nekdo vleče nazaj. Umaknila se je in spustila mimo sebe človeka v ameriški uniformi. Grofična je na divanu kadila. Pri njenih nogah je ležala najnovejši izdaja dnevnika. List je bil odprt na strani, ki je objavljala besedilo brezpogojne kapitulacije, zraven grofične na divanu pa je bil kup romanov in najnovejše številke modnih revij. Ko je vojak vstopil, je odložila roman In ga pogledala. Čakala je. da se bo oglasil. ne, vročično lesketajoče se oči Magde Lind. mann spremljale ameriški avto, doki®*' . zapeljal čez most. Prav takrat, ko je aV*® je. ginil za ovinkom, je s krikom bruhnil iz “J nih prsi ves obup, ki jo je bil prevzel __ kosti. Kot iz uma je Magda, stekla v strežnika Gottlieba, snela ključ z veHK'.* obroča ter odhitela po stopnicah v pntu in dalje proti stopnicam, ki so peljal® kletne prostore. Ni se menila za ljudi. K* ^ jo čudno gledali in se ozirali za njo. XIV Izza razgrnjenih vej sta Žarko 1°, oprezovala jz grmovja in napeto prisluss vala brnenju bližajočega se motornega * žila. Cez nekaj trenutkov sta zagledala 0 prti jeep. Presenečeno sta se sunila s koI^e. ci, ko sta opazila za krmilom neznanega a®, riškega vojaka, zraven njega pa grof*®*1 Pavlo Hofenbergovo. ,e Ko je avto pripeljal do vhodnih vrat, * voznik obrnil, tako da je motor še neka]!* nutkov brnel v smer, od koder je bil Prl*v:. Ijal nenavadna potnika. Fanta sta tiho sn*u,:j nila globlje v grmovje in stekla čez tride= korakov široko jaso, tako da sta bila še B**f. pri lesi. Skozi vejevje sta videla vse Pr5 seboj, hkrati pa sta bila dovolj blizu. sta slišala sleherno besedo. Motor je utihnil, vojak je stopil 0^°!] voza in grofični odpri vrata. Celo priklop. se je. Porogljivega nasmeha in čudnega 1 . ska v očeh ni mogla opaziti, zato pa J* S. ušlo nekaj drugega. V gladki nemščini s ® , stim severnonemškim naglasom je reB vojak: „ »Izvolite, draga grofična! Kapetan BU** Je v čuvajevi hišici.« Pogledala ga je. Sele takrat je ujela u*3^ ni lesket v njegovih očeh in čudni izraz, je še bolj skremžil vojakovo lice. Strmela * v obraz, na katerem je drgetala vsaka nl'SIji3 posebej, v naslednjem trenutku pa je otrp*1"., od strahu: pod čepico, ki si jo je bil med vožnjo potisnil proti temenu, se je vl®a la od las do obrvi rdečkasto modra brazg tina. „ »•Kdo ste?-« ga je vprašala vsa bleda, .fl da bi umaknila pogled s tiste brazgotin® , od tistih blaznih oči, katerih steklenega bi ne mogel prenesti noben zdrav in parne1*5, človek. Hkrati je zrla v ozke, modrikaste ns niče, ki so se v prisiljenem nasmehu ravj\j dovolj skremžile, da je opazila med njn slabe, rumenkaste zobe. .j Zakrohotal se je, z igralsko kretnjo s® čepico, se priklonil, položil roko na prs* odgovoril na njeno vprašanje: 11fa »■Friedrich Tallheimer, poročnik 3. 17. divizije SS. Da vam bo jasneje, mil°s Ijiva gospodična: človek, ki mu ni bilo ns«' jeno, da bi postal grof Hofenberg. če bi on* moja mati bolj pametna in vaš oče — ali vilneje: moj oče - pogumnejši in bolj Pjjj šten, jaz pa preudarnejši. bi vi zdaj ib?6* brata, ki bi hkrati z vami nestrpno trenutka, ko bodo odprli oporoko stares grofa.-« « »Kdo ste?-« je ponovila vprašanje, čePr^ je vedela, koga ima pred seboj. To vprašanj je izgovorila podzavestno ali pa morda za1 ’ ker ni mogla verjeti, kar ji je govoril no*6 z blaznim pogledom. .. Vojaka pa je očitno minevalo potrpljenj. * Nasmeh je izginil z njegovega obraza, ns* niče so se stisnile v drobno črto, iz oči J bliskalo strašno sovraštvo, tista brazgotina* ki se je začela tik nad levo obrvjo in vlekla čez čelo do las, pa se je spremenn® v centimeter široko modro črto. »Dovolj je bilo čebljanja, punca!-« se J® zadrl. »Ven!« »Kaj hočete od mene?« je skušala čevati, hkrati pa se je vsa obupana ozira* proti gradu. »Ali pričakujete pomoč?« se je spet režal. Le kdo naj bi vam pomagal in od naj bi se vzel? Draga lepa sestrica, kar sp**' jaznite se s tem, da ni kilometer daleč naokoli žive duše. Če se vam zdi, lahko vp jete po mili volji... Zdaj pa ven!« Ne da bi čakal, jo je zgrabil za rnK ’ krepko potegnil in jo z enim samim zavihtel na cesto. Ujela se je na noge, venna1 je omahnila in padla zviška na stezo. . Skočil je k njej. Skušala je vstati. Pa J je s krepko klofuto pribil na tla in ji dal ve-deti, da se z njim ni šaliti. Zgrabil jo je P® pazduho, z nogo sunil vratca v lesi in J vrgel na stezo proti hišici. Dekle je priletel na komolec in si ga na pesku odrgnilo ° krvi. Na levi rami ji je počila obleka. * Ponosna, dostojanstvena, včasih Pre*L vase zaverovana grofična Pavla Hofenberg ^ je v trenutku spremenila v plaho je s široko razprtimi očmi strmelo v vojaša uniformo. Nezakonski sin njenega pokojneS očeta se je razkoračil pred njo, iz oči sa 5 mu švigali bliski prezira in sovraštva. . »Vstani in pojdi v hišo!« Vsako bese« posebej je stisnil skozi zobe za ozkimi ustn^ cami. »Vstani, ker me mineva potrpljenj®* Lahko bi se prenaglil. Midva ne bova t** brž opravila.« »Kaj hočete od mene? Nikamor ne grertl‘0 Solze so ji polzele po licih, njene roke Pa s se oklenile hloda, ki je podniral steber ograji. ” .. • »Nočeš?« Zamislil se je. Spet se je P rogljivo nasmehnil. »Tudi prav! Čemu bi vlačil v hišo, samo mučil bi se! Tu storim isto, kar sem se namenil storiti »Pa kaj hočete?« je dekle bruhnilo v J®1' »Kaj sem vam storila? Kaj sta vam storn oče in brat? Čemu se maščujete? Ce gr® z denar ...« »Če gre za denar,« je s krohotom P011.0^ njene besede. »Ce bi Šlo za denar, bi mi g najbrž obljubila. Koliko bi dala?« ,„n »Kolikor bi zahtevah,« je pohitela. upanja je bilo čutiti v njenem glasu. jon, dva . . .« - »Milijon, dva,« se je zasmejal. »Koliko P boš ti podedovala? Po moji zaslugi, kaj?** »Pa več . . . Kar povejte!« hi »Kača!« je zarjove! in pljunil. »Rada ® me kupila, kakor je tvoj oče kupil ljub®2® moje matere. Kaj ste mi storili, čemu se m»' ščujem? Se vprašaš? Prav, povem ti! M0®*": izvedeti! Preden človeka ustrelijo ali obesij®’ mu po navadi preberejo obsodbo. Do t®»a imaš pravico.« Z rokavom si je obrisal ustnice, P®teJ, pa je spet pljunil. Z naglim pogledom je Prej letel stezo ob ograji in valovito polje pr°j gradu. Ko se je njegov pogled vrnil k hJ®J’ so njegove oči blodile kot pri človeku, ki J povsem izgubil oblast nad seboj. Kdor bi videl tisti trenutek, bi vedel, da ima blazn®23 pred seboj. . »Zakaj te sovražim, vprašuješ?« se J hripavo oglasil. »Zato, ker si imela sreča® mladost, ker so te klicali za grofično, ker s te povsod z veseljem sprejeli in se vrte* okoli tebe. Pa mene? Ali veš. kako so in klicali, čeprav imava istega očeta? Pankrt s mi pravili. Vsa ulica je pred menoj izvede*® za skrivnost, ki jo je moja mama Ijubosun***® varovala. Se zdaj slišim fante, ki so ^ zmerjali, še zdaj se mi poznajo sledovi k®01' nov, s katerimi so me podili od sebe, ker s® jih k temu nagovarjali njihovi starši. Z®*® sem tisti trenutek, ko sem izvede! reso*®®' zasovražil tebe. trojega brata in tistega, ki J0 vsega kriv. Zasovražil sem vas in se zakie** da se bom maščeval.« Srh jo je spreletaval ob besedah, ki bruhale iz njega. Naglo je govoril, v lastm® besedah se je dušil, kdaj pa kdaj je utihni** ona pa si je tiho želela, da bi govoril čin*' dalj, ker je vedela, da bo živela le še dotlej, dokler bo govoril. Čeprav ga je napeto šala, so njena čutila zaznavala sleherni Sun* na drugi strani bodeče žice. Desetletnica delavskega upravlj anj a v tovarni »SATURNUS« liv Dne 27. avgusta 1950 je bila dosežena dolgoletna težnja delavcev v tovarni »Saturnus« — delavci so prevzeli podjetje v upravljanje. S tem so bili uresničeni cilji stalnih predvojnih borb zavednih delavcev. V tem °ziru je bib »Saturnus« eden od nosilcev delavskega gibanja, saj so v kolektivu delali naši sedanji najvidnejši javni delavci Franc Leskošek-Luka, Kardelj Pepca, pokojna Ocepek Angela in še drugi najzavednejši delavci. Po osvoboditvi je delovni kolektiv z največjim elanom in delovno zavestjo prijel za delo, toda težave, predvsem pomanjkanje materiala in strojev, so ovirale razmah podjetja. Kljub temu je tovarna povečevala svojo proizvodnjo tako količinsko kot kakovostno. Toda mladi upravljavci so_ takoj v začetku naleteli na razne težave: dobava materiala ni bila zadovoljivo urejena, kvaliteta hi bila dobra, razen tega Pa so imeli v tovarni že iztrošen strojni park, saj je tovarna "■Saturnus« začela obratovati že 1- 1921. Ob vseh teh pomanjkljivostih pa so občutili še pomanjkanje strokovnih delavcev in tehnikov. Kolektiv tovarne se je zavedal nalog in težav, ki so jih sprejeli s tem, ko so prevzeli Podjetje v upravljanje Delavci rerhontne in orodne delavnice So začeli sami izdelovati razne nadomestne dele strojev, pa tudi posamezne stroje. Tako so že 1953. leta dosegli predvojno raven proizvodnje, izboljšali pa so obenem tudi kvaliteto svojih proizvodov. Tudi glede asortimenta je podjetje poskrbelo, da se je podjetje specializiralo po eni strani na proizvodnjo pločevinaste embalaže, po dnigi strani pa na proizvodnjo določenih delov opreme za avtomobilsko in motorno industrijo, pri tem pa opuščalo izdelovanje artiklov, ki ne spadajo v ti dve veji naše industrije, ki pa jih je podjetje prej bilo prisiljeno izdelovati zaradi pomanjkanja materiala za proizvodnjo embalaže in zaradi potreb tržišča (n. pr. aluminijasta kuhinjska posoda) in katere so v večji meri pričela izdelovati za to specializirana podjetja. Pri tej svoji specializaciji je podjetje doseglo vrhunske uspehe v jugoslovanskem, pa tudi v evropskem merilu: kovinska embalaža je že v pogledu obdelave pločevine na ustrezni višini glede kvalitete; v zadnjem letu na novo osvojeni postopek barvne litografije na osnovi barvne fotografije, katerega je kot prvo in edino podjetje v državi osvojilo to podjetje, pa postavlja tovrstne izdelke na isto raven z ostalimi evropskimi industrijami. Tudi v pogledu proizvodnje določenih delov avtomobilske opreme (žarometi, stropne svetilke, stop-svetilke in podobno) je podjetje zelo napredovalo: iz prvih začetkov tovrstne proizvodnje pred 10 leti je razvilo obrat, ki letno proizvaja že za preko 600 milijonov din opreme za potrebe naše avtomobilske, motorne in traktorske industrije in s tem bistveno pomaga pri zmanjšanju porabe deviz, saj so se ti artikli prej 100-od-stotno uvažali. Navedene številke dovolj jasno povedo, da ni naraščala samo proizvodnja, ampak se je večala tudi delovna storilnost, saj je v tem času porasla za 70 °/o, po vrednosti pa celo za 96 »/o. Pri tem je treba povedati, da podjetje cen jai izpre-minjalo, v letu 1958 pa je cene celo znižalo za skupnih 150 milijonov din. Ker je v prvih povojnih letih breme izgradnje naše težke industrije in ostalih ključnih objektov prvega petletnega plana ležalo predvsem na že obstoječi industriji, podjetje kljub temu, da je imelo zastarel in iztrošen strojni park, ni moglo izvršiti kakih večjih naročil. Z večjimi investicijami se je pričelo 1. 1949, predvsem pa z letom 1953. Razširjene so bile kapacitete obrata litografije, nabavljena nova oprema za tiskarno, nabavljeni novi stroji za ostale proizvodne obrate, delno tudi za delavnice. Med temi stroji je bil najvažnejši avtomatski stroj za izdelavo konzervnih doz, ki je povečal proizvodno zmogljivost tovarne. Poleg tega so bile izvršene še razne adaptacije in na novo zgrajeno skladišče gotovih izdelkov. Tempo povečanja proizvodnje zelo točno' karakteri-zira dejstvo, da je omenjeno novo zgrajeno skladišče že po 3 letih postalo premajhno! Svojo proizvodnjo jim je uspelo povečati tudi z raznimi organizacijskimi ukrepi. Najprej so uvedli brigadni sistem dela, sčasoma pa so uvedli delo po normah in je 91 “/o vsega dela opravljenega po normi. V delavnicah pa delajo tudi na akord. Zelo dobre rezultate je dalo nagrajevanje po učinku v letu 1959. Pri tem njso povečali fizičnih naporov svojih delavcev. Delavski svet podjetja je smatral, da so norme postavljene že na tako višino, ki je zadovoljiva, in naj 'kolektiv ne išče boljših zaslužkov s povečanjem naporov, ampak z intenzivnejšim izkoriščanjem kapacitet, z izboljšanjem organizacije vseh služb in s štednjo z materialom. V tem smislu je bilo uvedeno tudi nagrajevanje po učinku dela, ki stimulira povečano storilnost in rentabilnost, dosežena kvaliteta pa povečuje ali pa znižuje tako dosežene osnovne dohodke. V 1. 1959 je bil dosežen za 20,5% večji bruto proizvod in za 38 % večji dohodek kot v prejšnjem letu. Gotovo je k temu bistveno pripomoglo prav nagrajevanje po enoti proizvoda. Tudi v letošnjem letu so rezultati,- dobri, saj se je storilnost zopet povečala. V pogledu storilnosti in ekonomičnosti poslovanja je »Saturnus« brez dvoma prvi med podobnimi podjetji v državi, saj je za 50 % nad državnim povprečjem. Za svoj napredek je podjetje potrebovalo tudi strokovno dovolj močne ljudi, ki so načrtno pripravljali in organizirali povečano proizvodnjo. V ta namen je podjetje organiziralo tečaje za polkvalifikacijo in razne seminarje, ostale delavce pa je pošiljalo na razne strokovne tečaje in seminarje izven podjetja. Napredek v strokovnem izobraževanju naj povedo številke: v 1. 1953 je bilo v podjetju 22 visokokvalificiranih delavcev in uslužbencev, letos jih je pa skupno 122, od tega 106 delavcev in 16 uslužbencev, 1.1953 je bil v podjetju en sam inže- hovsko. nir, zdaj so trije strojni in en kemik. kegljaško, nogometno, smučarsko, planinsko, strelsko in ša- Že obstoječa obratna menza je dobila moderne stroje za pomoč pri pripravljanju jedil. Podjetje daje mesečno 200.000 dinarjev dotacije menzi, ki izdaja sedaj že preko 800 obrokov dnevno (topla malica — enolončnica in kosilo), kar je štirikratno povečanje v primeri z letom 1950. Podjetje je do letošnjega leta kupilo 23 trosobnih, 11 dvosobnih stanovanj, 2 garsonjeri in 1 samsko sobo, ki jih j’e dodelilo najpotrebnejšim. V teku letošnjega in prihodnjega leta pa bo za s^oje delavce in uslužbence kupilo še 19 dvosobnih stanovanj in 7 garsonjer. Za letni oddih svojih članov je podjetje kupilo in opremilo dom v Velikem Lošinju, ki služi članom kolektiva kot »Počitniški dom«, s kapaciteto 38 ležišč. Kuhinja služi še za potrebe Občinskega sindikalnega sveta. Ker ta dom obratuje le poleti, bo podjetje uredilo še en dom v Kranjski gori. Za izboljšanje zdravstvene službe bo podjetje še letos organiziralo lastno zdravstveno ambulanto v prostorih nadzidave ekspedita. Preko sindikalne podružnice podpira podjetje tudi športno in kulturno življenje članovi, športni aktiv je precej agilen s svojimi sekcijami: Pa ne samo v lastnem podjetju, tudi v okviru komune je podjetje prispevalo ža izboljšanje standarda naših delovnih ljudi: samb je 'nadzidalo in opremilo otroški vrtec, prispevalo h gradnji pralnice in zidanju stanovanj za borce NOB, h gradnji športnih objektov in tako dalje. V 10 letih se je v organih DS zvrstilo 312 članov kolektiva in 80 članov upravnega odbora, ki so, s svojimi konstruktivnimi predlogi pomagali pri reševanju - nalog pri upravljanju. Z doseženimi uspehi pa kolektiv še ni zadovoljen. Podjetje je že pričelo s pripravljalnimi deli za gradnjo novega objekta za avtomobilsko opremo, katerega prva faza, to je orodjarna, mora biti dokončana drugo jesen, obrat v celoti pa 1. 1962 jeseni, poleg tega bo delno povečalo kapacitete tudi v sedanjih obratih. Na ta način bo proizvodnja v 1. 1956 narasla za 143 % vrednostno oziroma za 100 % količinsko pri samo za 54 % povečani delovni sili. Upoštevajoč dosedanje rezultate lahko kolektiv z zaupanjem gleda tudi v bodočnost in z gotovostjo pričakuje, da bo izpolnil tudi težavnejše naloge in s tem prispeval svoj delež h gospodarski izgradnji naše socialistične domovine. Spored Radia Ljubljana za teden od 29. avgusta do 4. septembra PONEDELJEK 29. avgusta ^OO—8.00 Dobro jutro! (p s £las8eni spored) alSU?'4* Nekaj domačih „ r? Pteni orkester Ted H •20 Počitniško popotovanj ostrani do strani “•■is Odmevi na letošnje i o nn glnske glasbene revi: Zvočni mozaik no S sprejemnikom na J n Pust ■U.OCI Tri arije , iz Verdije-H,, trubadurja , n ?! S?8 Podlistek Klavirske skladbe Zv tona Cigiiča in Ja: 12 on a 12™ Kvintet bratov Avse is S Kmetijski nasveti redaVen opoldanski 13'30 Narodne pe&ml in ] 14 on brvatskih pokraji) H razglednice 14'«2 ^reditve dneva Ermaminc Wolf-Fera Serenada za godalni i«. k ester i6,Jl6 Rekilame in zaibj . glasba IR nn ®k;la^be Krsta Odaka popotniki na ti lR4n ?Ja^hni zabavni ansa 16-40 Heitor Vilia-Lobos; chiamas Brasileiiras 17 m 2®Bm violončelov št. Soierjern na pot!, ^.oo Operne melodije 20 on £UJ*urnl globus -00 Simfonični koncert c nn 5ra RTV Ljubljana XVII.. Olimpijske iff-Rimu IJ-30 Plesni zvoki Ao XVII. Olimpijske igi Rimu. Prenos nogom tekme Turčija : Jug ^ Sja iz Florence •^•40 Napevi z velikimi za -./v ?imi orkestri J? nažih studiov ®.50 Prijeten počitek! TOREK 30. avgusta 5.00—0.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.10—5.30 Nekaj domačih 8.05 Jutranji spored solistične glasbe 8.30 Zvočni kaleidoskop 9.00 Narodne pesmi poje Gorenjski vokalni kvartet 9.20 Biliaž Arnič: Koncert za violino in orkester 10.10 Vokalni kvartet Delta Rhythm Boys 10.40 S sprejemnikom na dopust 11.30 Oddaja za otroke 12.00 Narodne pesmi ob spremljavi harmonike 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Instrumentalni ansambel Charles Demaele 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja 13.30 Naši pevci v romantičnih operah 14.10 Pihalni orkester JLA p. v. Pavla Brzulje 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 Zabavni zbori 16i00 Listi iz domače književnosti 16.20 Predstavljamo vam znamenite orkestre 17.10 Razgovor z volivci 17.20 Parada plošč 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 18.15 Od plesišča do plesišča 18.50 Človek in zdravje 20.00 Poje akademski zbor Tone Tomšič 20.30 Pol ure z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe 21.00 XVII. Olimpijske igre v Rimu 21.30 Španija v pesmi in plesu 22.16 Znani pevci zabavne glasbe 23.10 Nočni komorni koncert del jugoslovanskih skladateljev SREDA 31. avgusta 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) ^ 5.25—5.45 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 Zbor donskih Kozakov 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.35 Dunajski napevi 9.00 S sprejemnikom na dopust 10.10 Ciklus velikih simfonij 11.00 Izbrali smo za vas 11.30 Ansambel iz Mozartovih oper 12.00 Veselo opoldne z Vaškim kvintetom 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Klavir v ritmu 12.40 Otroci pozdravljajo 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Zborovske skladbe Marka Tajčeviča 13.50 (Nekaj popularnih orkestralnih melodij 14.30 Prireditve dneva 14.35 Od popevke do popevke 15.15 Reklame in zabavna giasba 15.40 Zabavni orkester RTV Beograd 16.00 Novost na knjižni polici 16.20 Koncert po željah 17.10 Deset minut iz naše beležnice 17.20 Parada. plošč 18.00 Kulturna kronika 18.20 Solistične skladbe 18.45 Radijska univerza 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Giacomo Puccini: Plašč, opera v 1 dejanju 21.00 XVII. Olimpijske igre v Rimu 21.30 Mandoline In godala 21.45 Sovjetska zabavna glasba 22.15 Plesna glasba z vsega sveta 23.10 S popevkami čez kontinente ČETRTEK 1 septembra 5.00—8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored 5.10—5.30 Nekaj domačih 8.05 Joseph H3ydn: Simtoni- ja št. 104 v. D-duiru »Londonska« - S*.30 Majhen koncert mladih francoskih In avstrijskih pevcev 9.00 Za vsakogar nekaj 9.40 Zbor Tine Rožanca 10.10 Od melodije do melodije 11.30 Oddaja za cicibane 12.00 Nekaj narodnih z ansamblom Srečka Dražila 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.30 »Amarilis« — Baročne skladbe 13.50 Vedri zvoki 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.16 Reklame in zabavna ■ glasba 15.40 Robert Schumann: Trt romance op. 94 za violončelo in klavir 16.00 Iz svetovne književnosti 16 20 Igramo za vas 17.10 Petdeset minut turizma in metodi) 18.00 Iz Donizettijevih oper 18.30 Športni tednik 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Zabavni orkester Alfred Scholz 21.00 XVII. Olimpijske igre v Rimu 21.30 Majhni zabavni ansambli 21.45 XVn. Olimpijske Igre v Rimu. Prenos nogometne tekme Bolgarija , Jugoslavija iz Rima. 22.40 Plesna glasba 23.10 Nočni koncert PETEK 2. septembra 6.00—8.00 Dobro jutrol (pisan glasbeni stpored 5.25—5.45 Nkkaj domačih 8 05 Dva operna baleta 8.20 Počitniško potovanje od strani do strani 8.36 Iz filmov in glasbenih revij 9.00 Glasbeni variete 9.55 Segava klaviatura 10.10 Skladbe za violino In violončelo 10.40 Plesni zvoki 11.00 Trio Maksa Kovačiča 11.15 Naš podlistek — Od klep- sidre do atomske ure —II. • 11.35 Bruno Bjelinski: Koncert za klarinet in godalni orkester 12.00 »Dobra volja je najbolja« 12 15 Kmetijski nasveti 12.26 Hammond orgle v ritmu 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 13.30 Melodije po vašem okusu 14.30 Prireditve dneva 14.35 Poje basist Cesare Siepi 15.15 Eekiame in zabavna glasba 15.40 Poje Ljubljanski komorni zbor 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Melodije za razvedrilo 17.10 Razgovor z volivci 17.20 Iz del Edvarda Griega 18.00 Pojo LOs Paraguayos 18.15 Igra vam Kmečka godba 18.30 Iz naših kolektivov 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Otroške pesmi tujih mojstrov 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Balet skozi stoletja 21.00 XVII Olimpijske igre v Rimu 21.30 Melodije raznih narodov 22.15 Od comba do big banda 23.10 Intermezzo z godali 23.20 Pojte z nami! 23.50 Prijeten počitekI SOBOTA 3. septembra 5.00—8.00 Dobro jutro! (plsain glasbeni sipored) ' 5.10—5.25 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 Pozdrav z gora 8.20 Pionirski tednik 8.40 FeMx Mendelssohn: Pesmi brez besed 9.00 Zbori q borbi in delu 9.20 Zabavni potpuri 10.10 Od tu in tam \ 11.30 Družina in dom 11.40 Igra orkester Mantovani 12.00 Bošnjakovih — Dlesk: Venec narodnih melodij z juga 12.15 Kmetijski nasveti 12,25 Zabaven opoldanski spored 13.30 Rado Simoniti: Pesmi o morj u 13.50 Med opernimi arijami 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Jurij Gregorc: Simfo-nietta 18.00 Na platnu smo videli 16.20 P ri j etn o popol dn e 16.45 Iz naj novejšega repertoarja Jugotona 17.10 Parada plošč 18.00 Umetne in narodne pesmi 18.20 Veliki zabavni orkestri 18 45 Okno v svet 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Revija jugoslovanskih pevcev 20.50 Godala v ritmu 21.00 XVII, Olimpijske igre v Rimu 21.30 Za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.10 Zaplešimo še enkrat! II. PROGRAM 22.15—-23.00 Plesna glasba NEDELJA 4. septembra 6.00—6.30 Nedeljski /jutranji pozdrav 6.45 Mednarodne koračnice 7.15 Izletnikom na pot! 8.00 Mladinska radijska igra 8.30 Mladji pevci — mladim poslušalcem 8.45 Z vedro glasbo v novi teden 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Peter Satur: Zavezniški pilot 10.30 Pesmi naših borcev 10.40 Radi jih poslušate 11.10 Dmitrij Soštakovič: Koncert za klavir in orkester štev. 2. 11.30 Mitja Kreft: Srebrni trak (reportaža) 12.00 Naši posilušalci čestitajo in pozdravljajo —I. 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —II. 15.30 Zbori Miroslava Vilharja in samospevi K amila Ma-ška 15.45 Klavir v ritmu 16.00 Melodije za vas 17.00 Radijska igra 17.45 Lahka glasba 18.00 Šport in glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.05 Glasbeni variete 21.00 Športna poročila 21.10 Slavni pevci 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku 23.10 Koktajl pred polnoč)]o 23.50 Prijeten počitek! II. PROGRAM 12.00 Nedeljski simfonični koncert 13.10 Od nyelodije do melodije 13.45 Skladbe F. Liszta igra, pianistka Edith Famadi 14.15 Plesni zvoki 15.10—16.00 Popularen operni koncert J r r 3 4 " 6 k 8 9 10 H 12 h r _ m 14 1 n ■ 16 1 m T 18 B (20 12-1 m 22 23 M ?4~ 7— J! 25 u 26! M 28 1 B 30 M 31 | 32 m 33~ — 34 35 36 iT' 1 38 s 3T l40 4i | m 43 1* 45 P 1 MS m m 'mm. m il KBI2AMA ŠTEV. 32 Vodoravno: J. zbiralec ali prodajalec rabljenih predmetov, *3. strokovnjak za pojave, pri katerih se spreminja zunanja oblika snovi, 13. vrsta pihalnega inštrumenta, 14. tobačni izdelek, 15. grška črka, 16. števnik, 17. vzvišene lirske pesmi, 19. poldrag kamen, 20. lehe na njivi, 22. zmrznjena rosa, 24. reka v Sibiriji, 25. kanadski raziskovalec narave in pisatelj (“■Roli gozdovnik«), 27. jabolčni škodljivec, 29. pikajoča žuželka, 31. lesni drobci, 33. seno druge košnje, 35. vrata, 37. tuje moško ime, 38. vojaški poveljniki v nekdanji turški vojski, 39. kemični simbol za iridij, 40. platini podobna kovina, 42. prebivalci Lune v fantastičnih povestih, 45. pasji glas, 46. repa-ste afriške opice. Navpično: 1. stil, 2. kazalni zaimek, 3. borišča, 4. potiskati, 5. okrajšano žensko ime, 6. nikalnica, 7. vrsta koralnega otoka, 8. oznaka za premer cevi, 9. del volovske vprege, 10. pre- grada, 11. država Bližnjega vzhoda. 12. polpuščava v Južni Afriki, 13. velik rečni plazilec, 14. ustrezna vrednost v denarju, 18. partizansko ime našega znanega narodnega heroja, 21. /kostnica, 2. bolezen žita, 23. ti-/ sta točka na Mesečeči poti okoli Zemlje, ko je Mesec najbolj oddaljen, 26. omot, 28. starogrška boginja modrosti, 30. kitica iz korana, 32. jutranja vlaga, 34. zvijati, 36. trinajsti ali petnajsti dan v mesecu po starorimskem koledarju, 387 vprašalni prislov, 41. začetnici slovenskega slikarja, ki je živel na Slovaškem (1887-1939), 43. kratica za "elektronvolt«, 44. veznik. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. tenorist, 8. Homer, 13. sinekura, 14. Parana, IS. ar, 16. Pdm, 17. mil, 19. onod, 20. limes, 22. kolos, 24. iti, a, 25. odeja, 27. Itaka, o, 29. mir, 31. lapor, 33. lokal, 35. uran, 37. vat, 38. čaj, 39, Mo, 40. ranina, 42. etimolog, 45. anali, 46. operater. Črni pride v boljši položaj. Beli: Khl, Dc2, Tal, Tfl, Lel, Ld3, Sc3, Pa2, b2, c4, e4, f4, g2, h2 (14) Črni: Kg8, Dd8, Ta8, Tf8. Lb4, Lc8, Sg4, Pa6, b7, c6, e5, f7, g7, h7 (14) ' Že bežen pogled na pozicijo pove, da sta v tej partiji igralca potegnila še zelo malo potez. Res, komaj 12. bela je bila pravkar zapisana, in sicer Khl. Ocena situacije: Črni je najmanj izenačil, bržčas pa je pobuda že prešla na njegovo stran. Zakaj? Njegove razvite figure so zasedle boljše položaje, nerazvite pa lahko hitreje lanejo v sredo dogodkov kot asprotnikove. •ar3i au[muaieui ou ‘sujcSrup aupaJA st Bd efptzoa ' tangi j ppl13! SAP BZ BlOUIit BAp Ut BABČupai B)S ‘IUJ5 BUlt JIBJf ‘CUBUtfBM -p}!! (gp BU BOAO| BpBdBU lUOdUIOi S) SPI ‘2JI (Uiodurai s) -j-sai ‘ISH ’£ 4 ma ‘(s.nqzi ra) gq:j)[ (ib—jg o-[buo3btp opidpo bCj -pnazi) ;gq:s *----1 lAapsaa BREZ BESED