PREDLOG PREDLAGATEUA Komlta za kmaVfshro, gozaratvo In pnakrbo občina LJubl/ana VU-Rudnik pndlaga deiegatom zborov skupš-čina ob&na Ljubljana VK-Rudnlk, da tovsko-goapodar-ake načrta za obdobja 1986-1990 tovsMh družin, U imajo sadež na območju ob&na LjuNfana Wč-Rudnik obravna-vajo In potrdifo. Komita za kmatijstvo, gozdarstvo ki praakrtto STALIŠČE IZVRŠNEGA SVETA SO LJUB-UANA VIČ-RUDNIK Izvršnl avat skupščin« ob&na Ljubi/ana VH-Rudnikja Lovako-goapodarske načrta za obdobja 1986-1990 lov-aUh družin, U Imajo sadat na obmo^u ob&na Ljubljana Vlč-Rudnik obravnaval na 175. aafi dna 19/2-1986 In nlma OVRŠNISVET SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK komite za kntetijstvo, gozdarstvo inpreskrbo LOVSKO-GOSPODARSKI NAČRTI za obdobje 1986-1990 lovskih družin, ki imajo sedež na območju občine UVOD Na območju občine ima sedež 15 lovskih družin, ki se na podlagi sklenjenega družbenega dogovora povezujejo v tri lov-skogojitvena območja in v dve lovski zvezi. Lovski družini Turjak in Velike Lašče v zvezo lovskih družin Kočevje, ostale pa v zvezo lovskih družin Ljubljana. V Dolomitsko lovsko gojitveno območje se povezujejo z območja občine naslednje lovske družine: Brdo, Brezovica, Dobrova, Horjul, Polhov Gradec, Šentjošt in Vič. V Krimsko lovsko gojitveno območje se povezujejo z območja občine lovske družine Ig, Mokrc, Rakitna, Rakovnik Škofljica in Tomišelj. V Kočevsko lovsko gojitveno območje se z območja občine združujeta lovski družini Turjak in Velike Lašče. Sklenjeni družbeni dogovori, ki urejajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovomosti v zadevah posebnega družbenega pomena s področja varstva, gojitve in lova divjadi so bili sklenjeni v drugi poiovici leta 1980 in so eden od pogojev za potrditev lovskogospodarskih načrtov za lovišče. Lovišča so bila lovskim držinam dodeljena v nadalnje upravlja-nje s sporazumi o dodelitvi lovišč v nadaljnje upravljanje v letu 1983, preden so bili sprejeti in potrjeni lovskogospodarski načrti za prejšnje srednjeročno obdobje. Lovske družine so v skladu z 38. členom zakona o varstvu gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Uradni list SRS, št. 25/76) dolžne predložiti občinski skupščini v potrditev lovskogo-spodarske načrte za srednjeročno obdobje, ki morajo biti pred-hodno sprejeti na občnih zborih lovskih družin. Svoje lovskogospodarske načrte za srednjerono obdobje 1986-1990 so predložile vse družine, ki upravljajo z lovišči na območju občine. Lovskogospodarski načrti so petletni načrti varstvenih, gojitve-nih in tehničnih rešitev za optimalni način upravljanja lovišča in morajo biti izdelani za vsako lovišče. Določbe lovskogospodar-skega načrta so obvezne za lovsko organizacijo, ki upravlja lovišča in so osnova za izdelavo letnih načrtov gospodarjenja, ki jih sprejme vsaka lovska družina najkasneje do 15. maja upošte-vajoč gojitvene smernice v lovskogojitvenem območju. Udeleženci družbenih dogovorov za ustanovitev lovskogojitve-nih območij so poleg lovskih družin tudi krajevne skupnosti, OZD Kmetijstva in gozdarstva, samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo, samoupravne interesne skupnosti za razvoj kmetij-stva, kmetijske zemljiške skupnosti, občinski stavbi za teritori-alno obrambo, vodna skupnost Ljubljanica-Sava in občinske skupščine na območju lovskogojitvenega območja. Vsi udeleženci družbenega dogovora usklajujejo svoje skupne interese v prostoru v okviru lovskogojitvenega območja in to je bilo ob pripravi in po predložitvi lovskogospodarskih načrtov zvezama lovskih družin za obdobje 1986-1990, opravljeno. k predloženim lovskogospodarskim načrtom so bila dana stro-kovna mnenja območnih zvez lovskih družin, samoupravne inte-resne skupnosti za gozdarstvo po predhodni uskladitvi lovskogo-spodarskih in gozdnogospodarskih načrtov in po dogovorih o gospodarjenju v lovišču s posameznimi OZD gozdarstva. S področja kmetijstva so lovskogospodarski načrti usklajeni s pro-grami razvoja kmetijstva z OZD kmetijstva in kmetijsko zemljiško skupnostjo. Ta usklajevanja so bila predvsem o številčnosti in strukturi posameznih vrst divjadi, njeni rajonizaciji, možnostih prehranje-vanjadivjadi, postavitvi lovskih objektov, določitvi remiz in mirnih območij za divjad predvsem v času kotenja in zimovanja, omogo-čiti naprave pasišč v gozdovih (pod daljnovodi), kar vse prispeva k zmanjševanju škod od in na divjadi. Ta usklajevanja pomenijo novo kvaliteto pri pripravi lovskogospodarskih načrtov, ki se je sedaj prvič konkretno izvajala, v pripravah lovskogospodarskih načrtov za naslednja obdobja se bodo morale še aktivneje vklju-čevati OZD kmetijstva in krajevne skupnosti. Usklajevanje lovskogospodarskih načrtov z gozdnogospodar-skimi načrti in načrti o razvoju kmetijstva narekuje 40. člen zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Uradni list SRS, štev. 25/76) in je eden pogojev za potrditev lovskogospodarskega načrta. V skladu z 41. členom omenjenega zakona s pridobljena pred-hodna mnenja občinskih skupščin, v katerih so deli lovišča posa-meznih lovskih družin. Občinske skupščine k predloženim lov-skogospodarskim načrtom nimajo negativnih mnenj. 1. Izvajanje lovskogospodarskih načrtov za obdobje 1981-1985 Lovskogospodarski načrti za obdobje 1981-1985 so se spreje-mali prvič, prej so lovske družine gospodarile po letnih načrtih, ki jih je občinska skupščina potrjevala vsako leto. Glede na to, da so bili na območju občine sprejeti sporazumi o dodelitvi lovišč za nadaljnje upravljanje šele v drugi polovici leta 1983, kar je bilo pogoj za sprejem in potrditev lovskogospodarskega načrta za srednjeročno obdobje, so bili le-ti sprejeti in potrjeni šele v letu 1983. Zato so lovske družine pri pripravi letnih načrtov upošte-vale predvsem Samoupravni sporazum o enotnih gojitvenih smernicah v SR Sloveniji in v lovsko gojitvenem območju, v katero se združujejo. V dolomitskem lovsko gojitvenem območju (v nadaljnjem bese-dilu LGO) udeleženci družbenega dogovora usklajujejo pogoje za gospodarjenje z naslednjo divjadjo: gams, srnjad, muflon, divji prašič, poljski zajec, veliki in mali divji petelin, gozdni j'areb, fazan, poljska jerebica in raca mlakarica. Lovske organizacije so se obvezale, da bodo uravnavale številčnost in strukturo 'posa-meznih vrst divjadi sorazmerno s pogoji okolja ob tem up ošteva-joč zlasti stopnjo škod po divjadi, stopnjo izkoriščenost\ rastlin-stva s pašo in objedanjem po divjadi in merljive pokazatelje populacije divjadi (telesna teža, teža rogovja, stopnja prirastka, pogini, zdravstveno stanje divjadi). Vsako spomlad konec marca lovske družine ocenijo pomladan-sko številčnost divjadi, ki je osnova v LGO in v lovf.ki družini za dogovbr o številu načrtovanega odstrela divjadi, ki se določa v % in po strukturi (po spolu in starosti) ali pa po števi',u živali na 100 ha lovne površine. Družbeni dogovor določa, da je v LGO Dolo-miti na lovne površine primerna za gojitev posarnez.nih vrst div-jadi - gospodarski cilj gojitve naslednje število di vjadi: gams 1-3 kom, srnjad 4-8 kom, divji prašič 0,2-0,5 kom, divji zajec 2-6 kom, muflon 1-3 kom, veliki petelik 1-2 kom, r uševec 1-2 kom, fazan 6-10 kom, poljska jerebica 4-6 kom, raca mlakarica 1-4. Pri določanju števila odstrela v loviščih so lovske družine upoštevale določilo družbenega dogovora. Ugotovimo lahko, da je najštevilnejša divj?id na območju dolo-mitskega LGO srnjad, kjer v vseh družinah ni bil po posameznih letih realiziran odstrel (podatki v tabeli o pregleidu uspešnosti izvrševanja načrtovanega odstrela srnjadi). Zato se pojavljajo tudi škode po srnjadi na posameznih območjih v večjem obsegu kot je sprejemljivo. Glede na dobre prehrambene pogoje in kritje v loviščih številnost v vseh lovskih druž'/nah raste. Tudi merljivi ' podatki: teža uplenjene divjadi in trofej so povsod vsaj poprečni. Na območju Barja je pri srnjadi problevn okužb s paraziti: metilja-vost, paraziti dihal in prebavil, kar vse so tudi vzroki poginov. Vedno več je izgub zaradi prometa in kmetijske rnehanizacije. Divji prašič je vvečjemdelu Dolorrntskega LGO stalno prisoten, v Lovskih družinah Vič, Brezovica in Šentjošt pa je kot prehodna divjad napravil predvsem v letu */984 večje škode, zato je bil izveden dodatni odstrel po dogovoru v Dolomitskem LGO. Gojitev in odstrel druge gospcdarsko pomembne divjadi se izvaja v skladu z gojitvenimi smernicami in lovskogospodarskim načrtom. Še naprej pa bo glede na stagniranje ali upadanje staleža male divjadi posvečati posebno skrb gojitvi in odstrelu divjega zajca, fazana, gozdnega jereba in race mlakarice ter zaščiti divjega petelina, poljske jerebice in prepelice. V preteklem srednjeročnem obdobju so lovske družine vlagale znatna finančna sredstva in prostovoljno delo svojih članov za izboljšanje življenjskih razmer divjadi (obdelovanje krmnih njiv, pasišč, urejanju in zalaganj j krmišč, zasajanje plodonosnih dre-vesnih vrst, obnovi grmišč, nabavi avtomatskih krmilnic in drugo), kar se kaže na ugodnejšem staležu divjadi, zlasti one, ki je zaradi vnašanja nemira v lovišče (promet, črne gradnje v Polhograjskih Dolomitih, izietništvo) ogrožena. V Krimskem lovsko gojitvenem območju so udeleženke druž-benega dogovora, v katerem je določeno uresničevanje zadev posebnega družbenega pomena ohranjevanja, vzdrževanja in izboljšanja življenjskih pogojev za divjad, izbire vrst divjadi, ohra-njanja in vzdrževanja ustrezne strukture in števila divjadi tet vnašanje novih vrst divjadi v lovišča so lovske družine z območja občine: Ig, Mokrc, Rak.itna Rakovnik, Škofljica in Tomišelj, k.ra-jevne skupnosti, OZD kmetijstva in gozdarstva, SIS za gozcJar-stvo, kmetijska zeml.jiška skupnost, Ribiška družina Barje in skupščine občin. Z družbenim dogovorom je določeno, da je v Krimskem LGO poVrebno usklajevanje interesov pri gojitvi in odstrelu naslednje divjadi: medved, jelenjad, srnjad, gams, divji prašič, ris, vidra, poljski zajec, fazan, jerebica, divja raca in gozdni jereb. V preteklem srcdnjeročnem obdobju so lovske družine Kri.m-skega LGO, pri načrtovanju in odstrelu divjadi upoštevale rtolo-čila smernic za gojitev divjadi in letno usklajevale višino od'otrela. Na območju lovi.šč teh lovskih družin so poleg smjadi gcspodar-sko pomembns, divjad jelenjad, divji prašič in medved. Tudi v lovišf;ih lovskih družin Krimskega LGO nara?iča številč-nost smjadi z.aradi ugodnih poletnih prehrambenih možnosti in zimskega dodatnega krmljenja. Vendar zaradi rjreštevilčnosti uplenjena s.rnjad ne dosega primernih tež. Na cvbmočju iovišča lovske druiine Tomišelj je na Barju srnjad okužona z metlajem in paraziti d.ihal ter prebavil, kar je tudi vzroh nizkim težam in pogincm. Odstrel ni dosegel planiranega, zato so tudi škode večje, k ot bi bilo potrebno. Kot naravni sovražnik je ris in klateški psi. Jelenjad s Krimskega območja zaradi vse večje številčnosti in zaraščencsti na Barju se že 10 let zadržuje na tem območju in dela škodo na kmetijskih površinah. Iz realiraoije odstrela je razvidno, da nobena lovska družina tega LGO ni realizirala v vseh letih srednjeročnega obdobja z lovskogospiOQ'arškim načrtom in letnimi načrti planiran odstrel. Odstreljena ielenjad je bila v zelo dobri kondiciji in dosega primerne teže. J-a zadržanje jelenjadi v gozdovih lovci obdelujejo krmne njive in p>asišča ter zalagajo krmišča. Naravnih sovražni-kov jelenjadi ni. Odškodnine za škode na kmetijskih kulturah so po jeienjadi poleg škod od divjih prašičev glavni izdatek za odškodnine. Zagotoviti bo potrebno mirne cone v času odstrela. Medved se v loviščih lovskih družin Rakitna, Mokrc, Ig, Škof-Ijica in Tomišelj stalno zadržuje. Ugotavlja se enajst naseljenih brlogov. Vse družirve pretežni del leta zalagajo krmišča za med-veda. Stalež je v glavtnem stalen. Odstreli se 1 do 2 medveda letno iz lovišča. Gams: Na hribovite.m območju Krimkega LGO je gams stalna divjad. V zadnjem časn je dobil naravnega sovražnika risa, tako da je izredno padel stalež mladičev. Zdravstveno stanje gamsa je dobro. Divji prašič je stalna divjad v loviščih lovskih družin Krimskega LGO. Ta divjad dela občutne škode na kmetijskih površinah, ker ni bil povsod dosledno izvajan odstrel in ni dosegal načrtova-nega. Prav zaradi preštevilnosti živali v območju gojitve popula-cija živali dela znatne škode Judi v loviščih, kjer je žival prehodna. Ris je divjad v lovišču Lovske družine Mokrc in dela škodo na populaciji gamsa. V lovišču lovske družine Rakitna se ne pojavlja več, prav tako tudi ne volk. Številčnost poljskega zajca ,ie v porastu v delu lovišč, ki niso izpostavljena poplavam (LD Tomišelj). Vendar je potrebno še naprej dosledno upoštevanje ervotnih gojitvenih smemic. Raca mlakarica je v loviščih varovana, tako z odstrelom kot z mirnimi conami in dodatnimi vlaganji v matične jate. Nekoč številen gozdni jereb je v upadanju, čeprav odstrela praktično ni. Fazan je v nižjem delu lovišč staina divjad, vendar njegova številčnost kljub vlaganjem upada. Lovski družini Turjak in Velike La.šče se povezujeta v Zvezo lovskih družin Kočevje in Kočevsko lovsko gojitveno območje. Gojitev in odstrel divjadi se vsako leto določa v okviru LGO in zlasti pri veliki divjadi se smatra,. da, je odstrel realiziran, če je realiziran v LGO, ne glede če lovske dr.užine niso realizirale njim določen načrtovan odstrel. Tudi v loviščih teh dveh lovskih družin je najpogostejša srnjad. Številčnost narašča. Zdravstveno stanje je zadovoljivo v lovišču LD Velike Lašče, na srnjadi v lovišču Turjak se pojavljajo parazi-toze. Izpad je precejšen zaradi prometa, kmetijske mehanizacije in pogina. Jelenjad je v loviščih stalna, a redkeje prisotna divjad. V okviru LGO se ocenjuje, da je odstrel izpolnjen. Škoda je znatna, a manjša kot od srnjadi. Stalno se zalagajo krmišča. Medved se stalno zadržuje y obeh lov.iščih, kjer so 4 stalno naseljeni brlogi. V srednjeročnem obdobju so bili v lovišču lovske družine Velike Lašče odstreljeni 4 medvedi, v lovišču Turjak se odstrel ni izvajal. Sedaj so napravljena krmišča s prežo v obeh loviščih. V glavnem skozi vse leto se zakladajo krmišča. Opaža se upadanje staleža mele divjadi, gozdnega jereba in race mlakarice zaradi manj ugodnih življenjskih pogojev, to je vpliva urbanizacije, ki vnaša stalen nemir v lovišča. Ob zaključku srednjeročnega obdobja lahko ugotavljamo, da so bili lovskogospodarski načrti za gospodarjen/e v loviščih v tem obdoDiu prvič in da so sedružine uvajale vskupna dogovarjanja v okviru lovsko gojitvenih območij. Vendar so se v to dogovarjanje in izvajar.Ne dogovorjenega premalo vključevali drugi uporabniki prostora, Z3to ugotavljajo v lovskih družinah, da se pogoji gojitve divjadi slab^ajo, drugi pa da dela divjad preobOutne škode. Predvsem v ziJdnjih letih obdobja je večina lovskih družin vlagala znatna sredstva in prostovoljno delo članstva v obdelavo krmnih njiv, pasišč, naprčjvo krmišč, remiz in drugih objektov za izboljša-nje življenjskih pogo\ev divjadi in za zmanjšanje škod od divjadi. Prav tako so nekaJere lovske družine kupile električne- pastirje in druga odvračala ter jih dale v uporabo vaškim skupnostim ali posamezni kmetom, v drugih družinah pa za izvajanje določil 69. člena zakona o varstvu, gojitvi in lovu ter upravljanju lovišč še ni dovolj posluha, zato so izdatki za povračila škod precejšnji. Lovskočuvajsko službo opravljajo v vseh loviščih izprašani lovski čuvaji po pogodbi z lovsko družino. 2. Načrt gojitve divjadi v obdobju 1986-1990 Lovskogospodarski načrt je petletni načrt varstvenih, gojitve-nih in tehničnih rešitev za optimalni način upravljanja lovišča in je sestavni del prostorskega načrta. Izdelan mora biti za vsako lovišče v skladu s pravilnikom o lovskogospodarskih načrtih. Lovske družine so v lovskogospodarskih načrtih za vso gospo-darsko pomembno divjad planirale gojitev in odstrel v skladu s Samoupravnim sporazumom o enotnih gojitvenih smernicah v SR Sloveniji in skladno s smernicami lovsko gojitvenih območij. V načrtih je predviden pomladanski stalež divjadi in glede na stanje divjadi v iovišču številčnost in struktura odstrela. Vodilo pri tem so ugotovitve pri spremljanju merljivih kazalcev uplenjene divjadi. Pri divjadi, katere stalež je v upadanju, se lovske družine odločajo za zaščito ali le minimalen pdstrel. V lovskogospodarskih načrtih za obdobje 1986-1990 večina družin načrtuje znatna vlaganja v izboljšanje prehranskih razmer (krmne njive, pasišča, solnice, krmišča, grmišča, zasajanje plo-dovnosnih dreves, nakup avtomatskih krmilnic in drugo). Med investicijami je predvsem vzdrževanje, obnova ali širitev sedanjih objektov in naprav novih prež, stez, skladišč in koč. Novost v sedanjih lovskogospodarskih načrtih so dogovori med lovci vseh družin in gozdarji. Za izrabo prostora pod daljno-vodi v gozdovih je dogovor za pasišča in grmišča za parkljasto divjad. Prav tako za omejevanje prometa na gozdnih cestah v času kotenja (medved), odstrela (jelen) in kjer so zimovališča divjadi. Dogovori so bili napravljeni za najem krmnih njiv in za remize tudi z OZD kmetijstva in posameznimi kmeti. Taki konkretni dogovori uporabnikov prostora prinašajo višjo kvaliteto gospodarjenja v prostoru, zato se bodo v okviru koordi-nacijskih odborov lovskogojitvenih območij vanje morali vključiti tudi še drugi uporabniki, predvsem pa načrtovalci v prostoru. Lovskočuvajska služba se izvaja v skladu s 64. členom zakona. Opravljajo jo pogodbeno izprašani čuvaji, ki jim po razporedu pomagajo vsi člani lovskih družin. Vse lovske družine načrtujejo izobraževanje novih lovskih čuvajev. Meje med lovišči lovskih družin so urejene in v naravi ozna-čene. Vse lovske družine finančno uspešno poslujejo in bo naj-večji delež sredstev namenjen vlaganju v lovišče za izboljšanje življenjskih pogojev divjadi in za preprečevanje škod od divjadi tako v gozdovih kot na poljih. Obvezno bo v prihodnje vključevati lovske družine v postopke za pripravo načrtov za izvedbo melioracij. Vse lovske družine, ki še niso sprejele samoupravnih sporazu-mov o uresničevanju ukrepov za preprečevanje škod od divjadi in na divjadi v skladu z 69. členom zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč, bodo morale svojo obvezo izpol-niti v letu 1986. Realizacijo izvajanja lovskogospodarskih načrtov in letnih načrtov bo potrebno spremljati redno vsako leto. PREOLED USPB5N0STI IZVRSBVANJA NACRTOVANBOA ODSTRBLA SRNJADI t letih 1982 - 1984 LGO lovna 1982 1983 1984 Lovska družina povrSlna pomlad naSrt realiz poml. nafirt realiz. pcml. nafirt realiz. loviSSa ha Stev. odstrela načrta% Stev. odstrela nafirt % Stev. odstrela načrta % DOLOHITSKA: Brdo 147o 9o 39 llo 9o 39 Io2 9o 39 Io8 Brezovloa 488o 245 98 71 23o 8o Io6 21o 8o Io5 Dobrova 3625 2oo 9o 78 22o 9o loo 25o loo 114 Horjul 293o 14o 66 Io3 3oo 66 Io8 193 72 loo Polhov Gradeo 431o 25o loo 88 25o loo Io7 28o 12o ,,.; -, '¦* » šentJoSt 2487 17o 7o 93 17o 7o 113 16o 62 113 Vi6 133o 15o 6o 58 18o 6o Io3 18o 7o 86 KRDGKO >:.:>:-' Ig 4o3o 164 8o loo 164 74 128 22o 96 Io6 Kokre 636o 325 144 89 36o 144 * 99 36o 144 99 Rakitna 597o 3oo Lo2 9o 21o Io2 Io2 25o Io2 ' 9» Rakovnik 27oo . 7o28 89 7o34828o85 86 Škofljica 3885 145 54 85 12o 46 loo 12o 46 v Io4 TondSelJ 346o 2oo 8o loo 18o 67 96 18o 7o 87 KOCBVSKO Turjak 278o 123 43 112 112 4o 920" 125 44 llo Veliko Laa6e 5354 125 44 loo 137 48 Io5 134 47 98 OCBHA POMLADANSKE ŠTBVILČNOSTI DIVJADI V LBTU 1985 LGO Lovska družina DOLOMTSKO Brdo Brezovloa 15 Dobrova 5o lo Horjul 19 Polhov Gradec . 6o lo SentjoSt 5 5 Vič : ¦ ¦; KRDBKO Ig , .-; 2 35 3o lo Mokrc 2 6o 9o lo Rakitna 6 3 llo 8o 4o Rakovnlk • :' [ t Skofljica : 1 8 lo TomlSelJ ;.;' ;.;. 2 1 4o 18 koCbvsko Turjak • 2 5 6 Velike Lašče 2 2o 6 lo 3o 7 26o 3oo 2oo 7o 25o 12 2o 25 3 25o loo 2o 25 15 lo 2o 5 '"' 2 215 loo 45 3o lo 15 2o 6 8 lo 4 25o 6o lo lo 2o 3o 3o lo lo lo 175 37 lo 8 8 5 5 18o 6o ko ko 2 6 4 , '.'¦ 23o 8o 3o 12 7o 6 2o 5 3o 6 6 15 36o 6o 35 2 35o 4o lo 12 2o 6 8 2o 15 8o 4o 8o 2o loo 6 6 lo 3 145 45 15 18 2o lo lo 2 21o llo 9o 2o 6o 8 5 5 lo lo lo 6 _ 16o 6 4 8 12 2o 4 4 8 3oo 12o . 25 2 lo 18 35 lo lo lo