Štajerski TEDNIK torek, 5. 5. 2020  COLOR CMYK stran 1 Aktualno Gorišnica  Krožišče pri Žihru dokončano že letos  Stran 3 Podjetništvo Podravje  Slovenci si ne delajo več prevelikih zalog  Stran 5 Podravje Ptuj  Cestna infrastruktura v mestu polna lukenj  Stran 8 Podeželje Haloze  Na čelu zadruge nekdanji direktor mariborskega Nigrada  Stran 9 Ljudje in dogodki Starše  Iskalci zlata, pozor: v Zlatoličju spet izpiranje zlata  Stran 5 Ptuj, torek, 5. maja 2020 to rk ov a iz da ja Letnik LXXIII št. 35  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,30 EUR Ob sklenitvi naročniškega razmerja v času od 31. marca do 24. junija boste lahko na morju brezplačno uživali vse sobote od 27. junija do 29. avgusta! w w w .te dn ik .s i Več v notranjosti časopisa. AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Simonov zaliv V središču Videm  Lani skozi Leskovec cela Evropa, letos nihče  Stran 7 Kronika Dom upokojencev  Zaradi lastnih napačnih navodil se je okužil sam infektolog  Stran 24 Ptuj, Ormož  Koronavirus samo aprila odnesel službo več kot 500 osebam  Stran 2 Spodnje Podravje  V dežurnih ambulantah pol manj bolnikov  Stran 6 Foto: Črtomir Goznik Podravje  Ukrepi vlade se rahljajo, a odprta ostajajo številna vprašanja Kdo in kdaj v šole in vrtce Vlada je že odpravila številne prepovedi, kar pomeni, da se na delovna mesta vrača vse več zaposlenih, s tem pa se pove- čuje stiska tistih, ki za svoje otroke potrebujejo organizirano varstvo. Zadnja informacija je, da naj bi se vrtci in šole odprli 18. maja, a v omejenem obsegu. Vodstva šol in vrtcev naj bi natančnejša navodila prejela v četrtek. Več na strani 3. Štajerski TEDNIK torek, 5. 5. 2020  COLOR CMYK stran 2 torek  5. maja 20202 Aktualno Koronavirus je mnogim odne- sel službo. Po podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo v Sloveniji konec marca skupno prijavljenih 77.855 brezposelnih (registrirana brezposelnost). V prvih dvajsetih dneh aprila je številka narasla že na 86.327, kar pomeni skoraj 8.500 več brezposelnih oz. v povprečju več kot 420 novih prijav vsak dan. Največ novo prijavljenih so v tem mesecu zabeležili na ljubljanski območni službi (2.574), na drugem mestu je mariborska s 1.576 novi- mi brezposelnimi, kjer je bilo tako skupno 20. aprila registriranih že 12.153 brezposelnih. Tudi območje Spodnjega Pod- ravja pri tem ni nobena izjema. Kot je pojasnil vodja ptujske območne službe (OS) Zavoda za zaposlova- nje, pod katero spada tudi ormoški urad za delo, Tomaž Žirovnik, se je število prijav v evidenco brezpo- selnih povečalo že marca, zlasti v drugi polovici meseca. Na novo so namreč zabeležili skupaj 360 brezposelnih, od teh 278 na ptu- jskem in 82 na ormoškem uradu za delo. Konec marca so skupno našteli 2.893 registriranih brezpo- selnih, kar je v primerjavi z ena- kim obdobjem lani (2.728) za šest odstotkov več, medtem ko glede na februar letos na račun zaposli- tev v začetku marca za približno odstotek manj (2.926). »Porast je zabeležen na obeh uradih za delo (Ptuj in Ormož). Predvsem v drugi polovici marca se je zaradi posledic epidemije povečalo število prijav v evidenco brezposelnih. Se je pa v prvi polovici marca tudi zaposlilo 337 brezposelnih oseb; od teh 269 na Uradu za delo Ptuj in 68 na UD Ormož,« je s številkami podkrepil Žirovnik. Aprila še večji porast, v povprečju 25 prijav na dan Trend iz marca glede večanja prijav brezposelnih pa se je v aprilu samo še stopnjeval. V tem času so namreč zabeležili še večji porast. Samo v prvih petih dneh aprila so našteli kar 151 novih prijav, do 20. aprila že 506, kar pomeni v povpre- čju vsak dan 25 novih brezposel- nih. Skupno število brezposelnih se je povzpelo že na 3.292. A slika bi morala biti v tem času v običaj- nih razmerah popolnoma drugač- na, poudarja Žirovnik: »Dejstvo je, da se vsako leto marca in aprila ter še maja zaposli največ brezpo- selnih oseb (sezonski vpliv zapo- slovanja). Hkrati je tudi najmanj novo prijavljenih v evidenco brez- poselnih. Letošnji marec, zlasti pa še april bosta povsem drugačna.« Največ odpuščanj v gostinstvu in turizmu ter osebnih storitvah Med tistimi, ki so v tem času izgubili službo, jih je največ iz de- javnosti gostinstva in turizma ter osebnih storitev, nekaj pa tudi iz predelovalnih dejavnosti, še zlasti vezanih na avtomobilsko industri- jo. Precejšnje število novo prija- vljenih je bilo marca še iz podjetij s sedežem v tujini, največ iz Avstrije in Nemčije. A se nekateri od teh, predvsem v sosednji Avstriji, v apri- lu že zaposlujejo. Sicer pa so najbolj na udaru manjša in deloma srednja podjetja. Neodvisno od posebnih razmer se v aprilu pozna tudi priliv presežnih delavcev iz kidričevskega podje- tja Boxmark Leather, medtem ko večjega vala odpuščanj iz drugih večjih podjetij za zdaj niso zabele- žili. »Nekatera manjša, predvsem pa mikro podjetja so začasno pre- nehala poslovati (gostinstvo, turi- zem, storitvene dejavnosti). Sicer pa se pozna in učinkuje interventni zakon. Predvsem ukrep povračila stroškov čakanja na delo doma je začasno zadržal veliko število zaposlenih. In le upamo lahko, da bo ponovni zagon dejavnosti pre- prečil dolgoročnejše negativne posledice v smislu množičnih od- puščanj,« meni Žirovnik. Vse bo odvisno od sproščanja ukrepov Vodja službe sicer še ocenjuje, da bo situacija glede brezposelnih odvisna od sproščanja ukrepov: »Če se bodo postopoma začele iz- vajati nekatere dejavnosti, ki bodo omogočale nemoteno delovanje gospodarstva že v maju oziroma najkasneje v juniju, se bo brezpo- selnost še pred poletjem, najka- sneje pa v prvih jesenskih mesecih vrnila v načrtovane okvire. Če pa bo zastoj dejavnosti trajal še v po- letje, bo težko pričakovati znižanje brezposelnosti. Prej obratno.« Spodnje Podravje  Na Zavodu za zaposlovanje porast prijav zaradi epidemije Koronavirus samo aprila odnesel službo več kot 500 osebam Zaradi razmer, ki jih je povzročil koronavirus, se je število brezposelnih tudi na Ptujskem in Ormoškem precej povečalo. Marca se je na zavod na novo prijavilo 360 brezposelnih, v aprilu pa so v prvih treh tednih zabeležili 506 novo prijavljenih. Foto: M24 Slovenija  Na Zavodu od razglasitve epidemije 12.605 oseb Kako globoko je v mesecu dni padlo gospodarstvo Vlada postopoma odpravlja ukrepe, slovensko gospodarstvo pa se počasi znova pobira po mesecu in pol prostega teka. Predsednik vlade Janez Janša je v prejšnji teden ob sprejemu dru- gega antikorona paketa v državnem zboru dejal, da ne ve, ali bosta dve milijardi evrov poroštev dovolj, da bo naše gospodarstvo bolj ali manj nepoškodovano izšlo iz krize. Posledice bomo zagotovo čutili še nekaj let. Proračun za leto 2020 bo potreboval rebalans, saj je zahrbtni virus vanj zavrtal ogromno luknjo in namesto 0,8-odstotnega presež- ka bomo imeli na koncu leta po vsej verjetnosti okoli 8,1-odstotni pri- manjkljaj, predvsem na račun dodatnih dveh milijard evrov stroškov. Podjetja v številnih panogah so na robu preživetja, nekatera že krepko čez. Od 13. marca do 28. aprila je kljub pomoči, ki jo je sa- mostojnim podjetnikom namenila vlada, do danes več kot 3300 le teh sprožilo postopke prenehanja delovanja. Gneča na zavodu za zaposlovanje Številni, ki niso imeli drugih virov prihodkov, so se morali podati na zavod za zaposlovanje. Kot so sporočili z zavoda, se je število brezpo- selnih od 13. marca do 24. aprila povišalo za 16,8 % oz. za 12.605 oseb. Uradnih iskalcev zaposlitve je tako ta trenutek skoraj 88.000. Zavod ne vodi statistike, koliko od teh jih je prišlo iz malih, srednjevelikih ali velikih podjetij, a že ob sprejetju vladnih ukrepov marca so predvsem majhna podjetja delavce pošiljale na zavod, mnoge z obljubo, da jih bodo vzeli nazaj, ko bo kriza minila. V to število še ni vključenih 1000 delavcev iz velenjskega Gorenja, ki je napovedalo masovno odpuš- čanje. Glede na podatke zavoda za zaposlovanje so prejeli 35.000 vlog pravnih oseb za nadomestilo plač. Vloge naj bi se nanašale na kar 300.000 zaposlenih, a na zavodu opozarjajo, da so se vloge zaradi zapletov pri dokumentaciji podvajale, zato je realna številka zagotovo okoli 10 % nižja. Foto: sta/M24 Prihaja drugi val espejev Konkretno pa se bo v teh dneh gotovo zvišalo število samostojnih podjetnikov, ki bodo vložili izjave o zmanjšanju prometa, ki jim omo- gočajo oprostitev plačila prispevkov in pridobitev temeljnega meseč- nega dohodka. S sprejetjem drugega paketa protikorona ukrepov so se namreč malce omili pogoji za pridobitev pomoči, razširil pa se je tudi nabor prejemnikov. Še pred sprejemom novele prvega zakona je izjave za pridobitev temeljnega dohoda vložilo kar 41.632 davčnih za- vezancev. Glede na to, da je espejev okoli 90.000, lahko skoraj z goto- vostjo trdimo, da se je v težavah znašla več kot polovica samostojnih podjetnikov oziroma ljudi v samostojnih poklicih. Možni scenariji Banka Slovenije je že konec marca izdelala tri možne scenarije o tem, kako bo covid-19 vplival na slovensko gospodarstvo. Najbolj op- timistična napoved predvideva znižanje BDP za 6,1 %, najbolj pesimi- stična pa za kar 16,1 %, kar je veliko slabše, kot denimo pri krizi, ki nas je doletela leta 2008. Glede na to, da se gospodarstvo počasi pobira, je morda bolj verjeten optimistični scenarij, ki ga je BS pripravila na predpostavki, da bi slovensko gospodarstvo mirovalo do konca aprila. Če se nam uspe držati tega scenarija, bi se dejavnost trgovine, popra- vila vozil, prometa, skladiščenja in gostinstva na raven pred epidemijo vrnila do konca leta. V Sloveniji je bilo januarja 2020 895.400 delovno aktivnih oseb. Konec aprila je na zavodu za zaposlovanje 88.000 oseb in na čakanju okoli 300.000 oseb. Za pomoč je zaprosila več kot polovica samozaposlenih. Če bi se slovensko gospodarstvo popolnoma zaustavilo, bi slovenski BDP vsak dan izgubil 130 milijonov evrov. 3383 delodajalcev je koristilo ukrep oprostitve plačila prispevkov za marec 2020. Najbolj iskani še vedno kadri v zdravstvu, gradbeništvu, montažnih delih Kako je s ponudbo zaposlitev v zadnjem mesecu? Po be- sedah vodje ptujske območne službe Tomaža Žirovnika je povpraševanje po delavcih pri delodajalcih glede na primer- ljivo obdobje v preteklih letih precej upadlo. Kljub temu pa so nekatere dejavnosti, ki poslujejo skorajda nemoteno in na prilagojene načine ter še dodatno zaposlujejo, med temi je na primer dostava blaga. Tudi gradbeništvo se počasi vrača v običajne delovne razmere. Kljub vsemu pa sedanje razmere niso ničesar spremenile tudi glede najbolj iskanih kadrov. Delodajalci tudi v tem času iščejo nekatere profile s področja zdravstvene dejavnosti, gradbeništva, montažnih del, varilstva in elektromontaže … Foto: M24 Število brezposelnih se na OS Ptuj povečuje Januar Februar Marec 1.–5. april 1.–13. april 1.–19. april 1.–20. april NOVO PRIJAVLJENI 595 244 360 151 347 470 506 iskalci prve zaposlitve 42 17 17 2 4 5 6 iztek zaposlitve 410 160 208 96 214 281 298 stečaj podjetja 4 0 9 1 2 2 2 trajni presežki 85 36 87 36 95 138 153 ODJAVLJENI 338 340 395 30 71 101 108 vključeni v zaposlitev 252 254 337 28 61 85 90 BREZPOSELNI 3.016 2.926 2.893 3.015 3.169 3.263 3.292 Vir: OS Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 5. 5. 2020  COLOR CMYK stran 3 torek  5. maja 2020 3Aktualno Vladni govorec Jelko Kacin je na novinarski konferenci 28. apri- la potrdil, da vlada razmišlja o možnostih in pogojih za odprtje vrtcev in šol, a da ni sprejela še no- bene dokončne odločitve, saj da bo počakala na izkušnje držav, ki so se za tak korak že odločile. Le dan za tem (po seji vlade) je sledil preobrat in ministrica za šolstvo Simona Kustec je sporočila, da naj bi vrtci in šole vrata odprli 18. maja. Najprej se bodo v vrtce in šole vrnili najmlajši (vrtčevski otroci in učenci prve triade) ter maturantje. Sledili bodo učenci 9. razredov, za druge učence pa se bo šolsko leto zaključilo na daljavo, je dejala Ku- stečeva. »Bi pa želela poudariti, da bo to možno ob treh pogojih: ko bo zdravstvena stroka dala zeleno luč, ko bomo videli, kaj se dogaja v dru- gih državah, ki so že deloma spro- stile ukrepe, in ko bomo na to prip- ravljeni vsi (učitelji, zavod, …).« Preden se bodo otroci in dijaki vrnili v vrtce in šole, bo ministr- stvo pripravilo jasna navodila in smernice za izobraževalno stro- ko, v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za zdravje (NIJZ) pa tudi jasna navodila za varovanje zdravja med šolskim procesom, je poudarila ministrica. Z NIJZ pa so povedali, da bodo higienski pogoji zaostreni in da bo zaradi zago- tavljanja ustrezne razdalje manjše število učencev oz. dijakov v posa- meznem oddelku, kar pomeni, da bo en dosedanji oddelek verjetno razdeljen v dva. Na voljo bo mo- ralo biti dovolj razkužil, zagotoviti bo treba zračenje prostorov. Upo- raba mask bo obvezna od 12. leta, za mlajše pa ne, saj ne zanjo roko- vati z njimi. Vrtci so glede informacij goli in bosi V Vrtcu Ptuj, ki ta mesec obele- žuje 75 let delovanja, si želijo, da bi se njihova vrata ponovno od- prla in bi igralnice napolnil smeh otrok. »Žal tudi mi nimamo več informacij o morebitnem odprtju vrtcev. Glede na to, da informacije o spremembah ukrepov prihajajo v zadnjem trenutku, upam, da bo dovolj časa, da bomo lahko delo organizirali in pripravili prostore tako, da bo zagotovljena varnost otrok in zaposlenih. Še vedno os- taja najpomembnejše vprašanje, kako organizirati varstvo, se pa za- vedamo, da je organizacija varstva otrok nujna,« je povedala ravnate- ljica Vrtca Ptuj Marija Vučak. Učenci razdeljeni v skupine, pouk le temeljnih predmetov Da je odločitev o ponovnem odprtju šol pravilna, meni rav- nateljica OŠ Olge Meglič Helena Ocvirk: »Pridobili bomo izkušnje s potekom pouka, z organizacijo, upoštevanjem vseh preventivnih ukrepov, da ne bi bilo potem ne- potrebnih dodatnih presenečenj v septembru. Zagotovo pa bo pot- rebno vestno in dosledno upošte- vanje zaščitnih preventivnih ukre- pov tako zaposlenih kot učencev in staršev.« Delo bodo organizirali v skladu z navodili ministrstva za izobraževanje, ki naj bi jih prejeli ta teden. »Najverjetneje bomo učen- ce v vsakem oddelku razdelili v dve skupini in izvajali le pouk temeljnih predmetov, ostale po spletu ali v okviru razširjenega programa. Gle- de na potrebe staršev bomo orga- nizirali jutranje varstvo in podaljša- no bivanje. Učenci bodo imeli v šoli malico in prijavljeni tudi kosilo.« O organizaciji pouka za deveto- šolce do zdaj še niso razmišljali, a podpirajo odločitev ministrstva. »Prav je, da se od devetošolcev lepo, skupaj poslovimo in jim za- želimo vse dobro na njihovi novi življenjski poti,« je še pojasnila Oc- virkova. Podravje  Do ponovnega odprtja šol in vrtcev še slaba dva tedna V šolske klopi prva triada, devetošolci in maturanti Vlada je že odpravila številne prepovedi, kar pomeni, da se na delovna mesta vrača vse več zaposlenih, s tem pa se povečuje stiska tistih, ki potrebujejo orga- nizirano varstvo za svoje otroke. Zadnja informacija je, da naj bi se vrtci in šole odprli 18. maja, a v omejenem obsegu. Vodstva šol in vrtcev naj bi natančnejša navodila prejela v četrtek. Foto: ČG Domačini, ki že več let opozar- jajo na perečo problematiko zelo nevarnega križišča na državni ces- ti Ptuj–Ormož – ta namreč zaradi prometnih nesreč velja za črno točko –, so si po več letih čakanja končno oddahnili. Poteka namreč že večkrat obljubljena preureditev nevarnega križišča, kjer so se zgo- dile že številne prometne nesreče, celo s smrtnim izidom. Projekt, vreden dobrih 910.000 evrov, kot najugodnejši ponudnik izvaja Ce- stno podjetje Ptuj. Kot smo že pisali, je večinski fi - nancer država. Približno 566.700 evrov bo pokrila direkcija za in- frastrukturo, preostanek, dobrih 347.000 evrov, pa občina, ki prav tako sodeluje pri naložbi. Poleg omenjenega krožišča bodo izvedli deviacijo priključne lokalne ces- te. Prav tako bodo uredili cesto v dolžini 300 metrov in površine za kolesarje ter poskrbeli za ustrezno javno razsvetljavo. Za zdaj brez zapor Delavci so že pričeli urejati traso novega priključnega kraka, ki bo nadomestil sedanji priključek lokal- ne ceste ob bencinskem servisu z zagojiške strani. Vključevanje bo tako varnejše. V času gradnje bo prometni režim prilagojen poteku dela. Za zdaj zapor še ni, v prihod- nje pa bodo občasno potrebne po- lovične zapore ceste. Bo pa grad- nja krožišča, kot kaže, zaključena prej, kot so sprva načrtovali: na- mesto v dveh gradbenih sezonah je končanje del namreč predvide- no do 20. decembra 2020. Občina si želi preureditve še enega nevarnega križišča na glav- ni cesti, in sicer v Zamušanih pri Guma baru, kjer se sekata močno obremenjena državna cesta in kar dva kraka lokalne ceste v smeri proti Zamušanom, v neposredni bližini pa potniki izstopajo z avto- busa. Gorišnica  Cestno podjetje že začelo dela na križišču Gradnja krožišča zaključena že letos Težko pričakovana preureditev nevarnega križišča pri bencinskem servisu Žiher v Moškanjcih v občini Gorišnica se je te dni kočno začela. Projekt, vreden dobrih 910.000 evrov, naj bi ptujsko cestno podjetje namesto v dveh gradbenih sezonah zgradilo še letos. Foto: MH Delavci so že pričeli urejati traso novega priključnega kraka na bodoče krožišče. Naj starši za otroke poiščejo zasebno varstvo? Skupnost občin Slovenije (SOS) je sredi aprila naslovila odprto pismo ministrici Simoni Kustec. V njem župani in županje izražajo ogorčenje nad izjavo ministrice, da naj si starši, ki bodo morali na delo, če se bo gospodarstvo zagnalo pred odprtjem vrtcev, poiščejo zasebno varstvo. »Tako država kot občine so namreč tukaj zato, da oblikujejo skupne politike in da se odzivajo na potrebe državljank in državljanov, občank in občanov, kadar so te dogovorjene kot skupne, kar predšolska vzgoja – varstvo otrok še vedno je. Glavni odbor SOS pričakuje, da ministrstvo nemudoma pripravi načrte, protokole in terminski načrt odpiranja vrtcev, v prvi fazi za vse tiste otroke, katerih starši so poklicani nazaj na delo, nato pa tudi za vse druge,« so sporočili ministrici. Za komentar na pismo oziroma za odgovor glede (so) financiranja varstva pri zasebnikih, časovnico odprtja vrtcev itd. smo prosili tudi šolsko ministrstvo. Odgovorili so le delno: »Glede odpiranja vrtcev in šol je vse odvisno od odločitve vladne strokovne skupine v okviru ministrstva za zdravje pod vodstvom prof. dr. Beovićeve, s katero sodelujemo in spremljamo stanje epidemije in njen vpliv na možnost ponovnega odprtja vzgojno-izobraževalnih ustanov.« Foto: Arhiv vrtca Ptujski zasebni vrtec z občinami dobro sodeluje V času epidemije so se nekatere občine odločile, da rednih pogodbenih obveznosti do zasebnih vrtcev v času krize ne bodo plačevale, so opozorili v Združenju zasebnih vrtcev Slovenije in se ob tem vprašali, ali želijo na tak način občine v času krize obogatiti svoje proračune. Tovrstnih težav v ptujskem zasebnem vrtcu Vilinski gaj nimajo. »Redne zahtevke smo izdali, ali jih bo poravnalo vseh 14 občin, pa bomo videli šele konec meseca, ko poteče rok plačila. Noben račun ni bil zavrnjen, kar je že dober znak. Z našo največjo plačnico MO Ptuj zaenkrat zelo dobro sodelujemo in so že vzorno poravnali svoje obveznosti,« je aprila povedala Tamara Peklar Korošec. Štajerski TEDNIK torek, 5. 5. 2020  COLOR CMYK stran 4 torek  5. maja 20204 Politika Ormož  Kdo bo prevzel vajeti zavoda za turizem Po razrešitvi iščejo novega direktorja Svet zavoda je po razrešitvi Andreje Brglez objavil razpis za mesto direktorja ormoškega zavoda za turizem, kulturo in šport. Brglezova je bila na seji članov sveta zavoda sporazumno razre- šena z mesta direktorice. Kot smo poročali, se je vse skupaj začelo s predlogom vodstva občine občinskemu svetu o predčasni razrešitvi direktorice. Župan Danijel Vrbnjak je svojo odločitev utemeljeval z nezadovoljstvom z njenim delom, pogrešal je tudi nadaljnji napre- dek oz. razvoj na področju turizma in destinacije, prav tako so ji bile očitane nekatere nepravilnosti pri izplačilu nadur. Svetniki so imeli argumente za razrešitev in proti njej, na koncu pa je pretehtalo dej- stvo, da je direktorica (na dan seje, in to le petnajst minut pred nje- nim pričetkom!) vendarle podpisala sporazum o prekinitvi delovnega razmerja. Svet zavoda je po več kot mescu dni na podlagi sporazuma in po- zitivnega soglasja občinskega sveta direktorico razrešil. Skladno s sporazumom, ki sta ga sklenili občina in Brglezova, so se še sporazu- meli, da slednja ostaja zaposlena na zavodu do konca tega leta in da do imenovanja novega direktorja opravlja funkcijo v. d. direktorice. Kot je še povedala predsednica sveta Klavdija Topolinjak, si želijo, da postopke glede razrešitve in imenovanje novega direktorja čimprej speljejo, zato so že šli v nov razpis. Pričakuje, da bo do imenovanja prišlo v poletnih mesecih. Topolinjakova je sicer še pojasnila, da so se člani sveta zavoda na- meravali sestati že veliko prej, a zaradi ukrepov zajezitve koronaviru- sa ni bila možna izvedba seje. Za obravnavo tako pomembne točke, kot je razrešitev direktorice, pa po njenem ni nikakor ustrezna do- pisna seja ali videokonferenca. Ker kaže, da se je bolezen nekoliko umirila, so se sedaj lahko sestali, razlaga. Naj spomnimo še, da so nekateri občinski svetniki namigovali, da naj bi bili v ozadju razrešitve Brglezove drugi razlogi, saj naj bi se že vedelo, kdo jo bo nasledil. Župan je očitke o kadrovanju gladko za- vrnil. Foto: MH Veljavna zakonodaja že sedaj omogoča Slovenski vojski, da nudi podporo Policiji pri varovanju dr- žavne meje in ta podpora se tudi izvaja na vseh policijskih upravah, ki mejijo na Hrvaško. Dnevno Slo- venska vojska zagotavlja okoli 150 pripadnikov, ki sodelujejo s poli- cisti v mešanih patruljah in izvajajo delo na opazovalnicah, ob tem pa vojska zagotavlja tudi podporo pri opazovanju državne meje s helikopterjem. »Da bi bili kos vsem nalogam, ki jih izvajamo za varnost prebivalcev Slovenije, in da bi kljub temu še vedno učinkovito varovali mejo, so nujno potrebne okrepit- ve. S spremembo pooblastil in po- večanjem števila vojakov na meji bi lahko del policijskih sil napotili k opravljanju nalog v notranjosti dr- žave,« so sporočili s Policije. »Policija že dolgo ni bila tako malo obremenjena« Na klic Policije po dodatni ka- drovski pomoči nekdanji tiskovni predstavnik mariborske policijske uprave Bartolo Lampret (svoje mnenje je objavil na portalu Ne- cenzurirano.si) odgovarja: »Upam si trditi, da policija že dolgo ni bila tako malo obremenjena, kot je danes. Ni koncertov, športnih do- godkov, pravzaprav nobenih jav- nih prireditev, kjer drugače policija skrbi za varnost. Nimam statistič- nih podatkov, a verjetnostni račun pravi, da kadar je na cestah bistve- no manj vozil, je tudi manj prome- tnih nesreč.« Ob tem opozarja, da je med vojaki in policisti več bistve- nih razlik: v izobrazbi, načinu ko- municiranja in dela. »Policist mora zelo dobro poznati pooblastila in jih mora, če tako zahteva situacija, nemudoma in brez omahovanja uporabiti. Pozna kopico zakonov, pristojnosti, pooblastila in kazni. Vojak pozna le osnovno vojaško zakonodajo in pravila službe. Za to, da lahko izvaja pooblastila, se mora policist izšolati in opraviti zahteven izpit, vojak ne.« Lampret je še poudaril, da že ob- stoječa zakonodaja dopušča delo vojakov na meji in da aktivacija po njegovem mnenju spornega 37.a člena ni potrebna. »Ko generali enkrat obvladujejo družbo, je šale konec.Vojska o uporabi pooblastil iz 37.a člena zgolj obvesti policijo, ker pa policija nima pristojnosti nad vojsko, bo lahko le nemo opa- zovala, če (in ko) bo ta kršila za- kon,« je zapisal. Slovenija, Podravje  Vojska že pomaga policiji na južni meji »Ko generali enkrat obvladujejo družbo, je šale konec« Čeprav je odbor državnega zbora za obrambo v začetku aprila zavrnil predlog vlade o dodatni napotitvi vojske z izrednimi pooblastili na južno mejo, so to pobudo oživili župani obmejnih občin (o čemer smo že poročali). Pri tej pobudi lokalni vodje niso osamljene. Dodatne pomoči si želijo tudi v Policiji. A nekdanji tiskovni predstavnik PU Maribor Bartolo Lampret opozarja, da vojska ni policija in da ta ukrep ne pritiče moderni demokratični državi, kar naj bi Slovenija bila. Foto: Bobo/M24 Breznikova kariera na MNZ ni trajala dolgo, le toliko časa, da je stranka poiskala nadomestno poslanko, ki je v državnem zboru sedla na njegovo mesto. Prvi in drugi, ki bi lahko Breznika nado- mestila v poslanski skupini SDS, sta bila župana Lendave in Ormoža Janez Magyar in Danijel Vrbnjak, a ker sta oba v letu 2018 postala župana, sta se ponujeni poslanski službi odpovedala. Odločila sta se nadaljevati kariero na podro- čju lokalne politike. Naslednja na listi kandidatov stranke, da bi lah- ko sedla v poslanske klopi, je bila Ptujčanka Nuša Ferenčič, sicer tudi mestna svetnica. Na Ptuju so se novice, da bo mesto z okolico dobilo še tretjega predstavnika v Državnem zboru, skupaj s Halozami in ormoškim koncem pa bi jih glas regije v hra- mu demokracije zastopalo kar sedem, seveda razveselili. A Feren- čičeva je bila poslanka le dobrih 14 dni. V tem času je sodelovala na dveh sejah Državnega zbora. Na katerem področju bo v prihodnje nadaljevala kariero, še ne ve. V družinskem podjetju, kjer je bila zaposlena do nastopa poslanske funkcije, se verjetno trenutno ne bo zaposlila. Povedala je, da so tudi njihovo podjetje prizadeli ukrepi, ki so posledica epidemije koronavirusa. Zaradi kratkotrajne- ga poslanskega mandata tudi ne bo upravičena do 6-mesečnega nadomestila poslanske plače. 38. člen zakona o poslancih namreč v 4. odstavku pravi: »Poslanec, ki mu je funkcija poslanca prenehala pred potekom šestih mesecev od potrditve mandata, nima pravice do nadomestila plače.« Ptuj  Mesto ostalo brez poslanke Breznik nazaj v Državni zbor, Ferenčičeva brez poslanskega mesta Nedavno politično dogajanje je zaznamovala afera zdaj že nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) Franca Breznika. Ta je zaradi vinjenosti za volanom in 'pretežke noge' z mesta državnega sekretarja odstopil in napovedal vrnitev v poslanske klopi. Foto: ČG Ptujčanka Nuša Ferenčič je po vrnitvi Franca Breznika v poslanske klopi ostala brez sedeža v parlamentu. V dobrih 14 dneh, kolikor je bila poslanka, je sodelovala na dveh sejah Državnega zbora. Epidemija covid-19 vplivala tudi na nezakonite prehode meje Policijska statistka je v prvih treh mesecih zabeležila 1.835 (lani 1.723) ilegalnih prehodov državne meje. Število se je glede na enako obdobje v letu 2019 povečalo za 6,5 odstotkov predvsem na račun več prehodov v januarju, saj je v februarju in marcu število nezakonitih prehodov meje upadlo. Policisti upad pripisujejo pandemiji covid-19. V prvih treh mesecih letos so bili najpogosteje obravnavani državljani Pakistana, Maroka in Afganistana. Državljani Pakistana (27,7 %) predstavljajo skoraj tretjino vseh. Največ ilegalnih prehodov so obravnavale PU Novo mesto (33 %), PU Ljubljana (31 %) in PU Koper (23 %). Slovenski policisti so na podlagi mednarodnih sporazumov vrnili 1.256 (lani 1.036) tujcev, od tega največ na meji s Hrvaško. Sicer pa je 584 ilegalnih migrantov zaprosilo za mednarodno zaščito, a kot ugotavljajo policisti, po nastanitvi v azilu tujci največkrat nadaljujejo pot v svoje dejanske ciljne države. Štajerski TEDNIK torek, 5. 5. 2020  COLOR CMYK stran 5 torek  5. maja 2020 5Podjetništvo Starše  V Zlatoličju spet izpiranje zlata Iskalci zlata, pozor! V Zlatoličju bo zopet mogoče iskati žlahtno kovino. Na obči- ni so se namreč odločili, da bodo obudili tradicijo izpiranja zlata. Tako se v prihodnje na območju Zlatoličja obeta uredi- tev prostora za izkopavanje, nabavili pa bodo tudi primerne tradicionalne pripomočke. „Zgodbe o najdbah zlata v dravskih naplavninah segajo v 6. stoletje pred našim štetjem. Zanimiv in kar presenetljiv za današnje razmere je podatek, da je v letih 1907 in 1908 na Dravi zlato izpiralo okoli 200 izpiralcev,“ je dejal župan Bojan Kirbiš. Prav tako pa zgodovina priča o starih dobrih časih izpiranja zlata na območju Zlatoličja. Od tod naj bi kraj tudi dobil svoje ime. Ponosni na izročilo preteklosti, so si na občini Starše zadali cilj, obuditi zgodbe o zlatokopih. Vizija občine zajema ureditev prostora v Zlatoličju ob kapelici, kjer bodo postavili klopi in koše. „Prav tako bomo uredili cesto do reke Drave in nabavili starinsko opremo za izpiranje zlata. Za udeležence bomo zagotovili še drugo opremo, kot so oblačila, obutev in drugi delovni material. Pripravili bomo vse potrebno za izvedbo delavnic o izpiranju zlata iz reke Drave za strokovne, lokalne in poslovne udele- žence,“ je še pojasnil Kirbiš. Skoraj 41.000 evrov za uresničitev projekta Pri uresničitvi vizije bodo občini pomagali Športno društvo Zlato- ličje, Turistično društvo Starše in podjetje Gradnje Starše, d. o. o. Par- tnerji v projektu bodo zagotovili dobrih 11.000 evrov, levji delež pa so pridobili na razpisu LAS Lastovice v začetku leta. Za projekt pod nazi- vom Zlata Drava so na razpisu prejeli skoraj 30.000 evrov. „S pomočjo evropskih sredstev bomo poudarili pomen reke Drave in obudili zgod- be o zlatokopih. Dela bomo pričeli že junija, zaključek pa je predviden maja 2022,“ je še dodal Kirbiš. Foto: M24 Kot zaznavajo večji trgovci, so kupci marca v največji meri posegali po osnovnih živilih, ži- vilih z daljšim rokom trajanja in higienskih pripomočkih, v zadnjih dveh tednih pa opažajo spremem- be nakupovalnih navad. »Medtem ko so prej bolj in v večjih količinah posegali po nekaterih osnovnih živilih in izdelkih za gospodinjstva (mleko, toaletni papir, moka, slad- kor …), pa zdaj postaja nakup vse bolj raznolik, izredno veliko pov- praševanje je po izdelkih t. i. sve- žega sortimenta – svežem mesu, zelenjavi, sadju …To kaže, da kup- ci posegajo po izdelkih, s katerimi doma vsakodnevno pripravljajo obroke. Zaradi lepega vremena je več zanimanja tudi za sladoled,« poročajo iz Lidla. Pri Hoferju dodajajo, da se je zmanjšala pogostost nakupov, a da so ti večji kot običajno. Toda sedaj ne gre več za kopičenje za- log, kar se je dogajalo v pričetku epidemije, temveč za načrtovane nakupe. Prav tako opažajo, da se je na področju pekovskih izdelkov povečala prodaja izdelkov za peko doma. Prodaja svežega kruha upada, trgovine dobile »konkurenco« Tudi v Mercatorju zaznavajo, da kupci ne kupujejo več toliko na za- logo, gredo pa manjkrat v trgovino in takrat kupijo nekoliko več. Še zmeraj pa se v njihovih trgovinah najbolje prodajajo osnovna živila, torej moka, testenine, olje ipd. »Glede na razmere smo povečali ponudbo pakiranega kruha in pe- civa, nekoliko pa omejili izbiro kru- ha. Trenutno opažamo tudi večjo prodajo vseh vrst toastov, prav tako nekaj več kot običajno proda- mo moke in kvasa. Ljudje torej več pečejo doma,« pravijo. O umiritvi stanja od razglasitve epidemije poročajo tudi iz trgo- vske verige Spar Slovenija, kjer sicer še vedno opažajo povečano povpraševanje po osnovnih dob- rinah in izdelkih z daljšim rokom uporabe. V ospredju so predvsem moka, koruzni zdrob, testenine, mesne omake, suhi kvas, trajno mleko in higienski pripomočki. S pojavom izrednih razmer so opazili tudi večje povpraševanje po kva- su. Na drugi strani tudi oni na od- delkih svežega kruha in pekovskih izdelkov opažajo nekoliko manjše zanimanje v primerjavi z enakim obdobjem lani, hkrati pa zazna- vajo povečano povpraševanje po krušnih izdelkih z daljšim rokom uporabe, kot so toast, prepečenec in drugo. Slovenija, Podravje  Stanje v trgovskih centrih se je umirilo Nič več prevelikih zalog Po mrzličnem nakupovanju ob pričetku epidemije koronavirusa se je stanje v trgovskih centrih umirilo. Kupci ne kupujejo več toliko na zalogo, spremenile so se tudi nakupovalne navade. Foto: Hofer Ljudje več pečejo doma. Najbrž ni panoge, ki je koro- navirus ni prizadel. Med žrtvami preventivnih ukrepov za prepreči- tev širjenja okužbe s to boleznijo so tudi taksisti, še zlasti v majhnih mestih, kjer dobesedno životarijo. Finančna polomija Edini ormoški taksist Ivanuša se, kljub temu da so taksiji edini, ki smejo v tem času, ko je javni promet zaustavljen, opravljati pre- voze, sooča s precejšnjim upadom prometa. Kot pravi, česa takega ne pomni. »Odkar so razglasili pande- mijo, je promet padel za več kot 70 odstotkov. Delam samo z enim av- tomobilom, pa še to niti 20 odstot- kov prometa v primerjavi z običaj- nimi razmerami. Drugo vozilo stoji že od 12. marca. Hvala bogu, da smo imeli nekaj prihrankov, tako da smo za zdaj uspeli poplačati vse, tudi zaposlene. A če bo to še traja- lo dva meseca, ne vem, kaj bomo. To je fi nančna polomija! Ni strank, ni prihodkov, medtem ko stroški podjetja ostajajo! Ne vem, kaj se bo zgodilo z našim družinskim podje- tjem, ki je doslej dobro obratovalo več kot deset let,« je zaskrbljen Davorin. Kot je povedal, trenutno dela sam, poleg njega je zaposlena še hčerka, a je te dni na čakanju. Dnevi brez vožnje Na dan, ko smo ga obiskali, je imel komaj eno stranko. V pol ure, kolikor smo z njim preživeli, mu te- lefon ni zazvonil niti enkrat. Nered- ki so dnevi, ko ne opravi niti enega samega prevoza s taksijem. »Naše redne stranke so bili predvsem sta- rejši prebivalci, ki smo jih vozili po raznoraznih opravkih: do zdravni- ka, na banko, v lekarne, trgovine … Danes teh strank praktično ni, kajti ljudje so prestrašeni, poslu- šajo to propagando in so psihično uničeni,« pripoveduje. Medtem ko kakšen dan ne zasluži niti cen- ta, se spopada še s stroški nabave ustrezne opreme. Še sreča, da si jo je nabavil, preden so razglasili izredne razmere, sicer ne ve, kje bi jo dobil. Od civilne zaščite je prejel komaj 10 mask, 50 rokavic in raz- kužilo za roke, ki pa naj bi mu že zdavnaj potekel rok uporabe. Na dan porabi dve zaščitni maski, ko je moral nositi rokavice, jih je porabil tudi do deset parov dnevno. Precej časa mu vzame še razkuževanje. Po vsakem opravljenem prevozu mora namreč razkužiti notranji del avtomobila in kljuke. Ob vsem tem dogajanju si beli glavo, kaj bo po- tem, ko bo kriza mimo. Turistov še nekaj časa ne bo, vprašanje je tudi, ali si bodo starejši upali iz stanovanj tako pogosto, kot so si pred koro- navirusom, še razmišlja. Ormož  V velikih težavah tudi taksisti Dnevi, ko ni niti ene vožnje Kljub temu da je javni prevoz zaustavljen, se edini ormoški taksist Davorin Ivanuša sooča s precejšnjim upadom prometa. V tem času je zadovoljen, če na dan opravi vsaj en prevoz ali dva, saj so neredki dnevi, ko nima niti ene stranke. Foto: MH Taksist Davorin Ivanuša v tem času opaža precejšen upad prometa. V gorišniški pekarni prodaja kruha kot običajno Glede na to, da so trgovine dobile novo konkurenco pri peki kruha – gospodinje – in se soočajo z upadom prodaje svežega kruha, nas je zanimalo, kako je s prodajo v manjših lokalnih pekarnah. Fetahi Besim iz Pekarne Tina v Gorišnici je povedal, da sprememb ne opažajo. Prodaja svežega kruha in drugih pekovskih izdelkov teče tudi v tem času tako kot običajno, je pa seveda manj prometa, saj morajo biti zaprti ob nedeljah in praznikih. Toda številne druge manjše pekarne so se znašle v veliko bolj nezavidljivem položaju. Njegovi znanci iz pekarn iz drugih krajev in večjih mest mu namreč poročajo, da se soočajo s precejšnjim upadom prodaje kruha in drugih izdelkov. Foto: M24 Foto: M24 Štajerski TEDNIK torek, 5. 5. 2020  COLOR CMYK stran 6 torek  5. maja 20206 V središču Od začetka pandemije se je šte- vilo bolnikov, ki so pri njih iskali nujno medicinsko pomoč, zmanj- šalo za kar 75 odstotkov, pove vodja nujne medicinske pomoči (NMP) v ZD Ormož Alenka Simo- nič: »Zaradi strahu pred pandemi- jo sedaj v ambulanto NMP prihaja- jo resnično nujnejši bolniki, katerih obravnava je res potrebna. Pred pandemijo so mnogi bolniki izrab- ljali ambulante NMP za težave, ki niso bile niti malo nujne. Močno se pozna tudi izjemen upad bolnih otrok, saj le-ti zaradi manj social- nih stikov s sovrstniki minimalno zbolevajo. Posledično so bolj zdra- vi tudi starejši, ki so prej te otroke imeli v varstvu, na obiskih …« Kronični bolniki predolgo odlašali z obiskom Medtem ko se je zmanjšalo število takih, ki so prihajali v am- bulanto nujne medicinske pomoči zaradi nenujnih stanj, pa so na dru- gi strani tudi nekateri bolni ljudje predolgo odlašali z obiskom: »Na začetku ukrepov je kar nekaj kro- ničnih bolnikov včasih čakalo pre- dolgo, preden so prišli do zdrav- nika in je bilo nato situacije treba reševati urgentno. Zadnje tedne je sistem dostopa do osebnega ali dežurnega zdravnika dobro stekel in večina stanj se še pravočasno uredi. Vidimo, da mnogim staro- stnikom pri tem pomagajo mlajši in komunikacija kar nekako steče. Naši družinski zdravniki tako admi- nistrativno obravnavajo povpreč- no 80 bolnikov na dan. Težave so le z urejanjem potrebnih preiskav na sekundarnem nivoju, saj je za to potrebnega kar precej angaži- ranja osebnega zdravnika. Pose- bej zaskrbljeni smo zaradi manjše možnosti nadzora kroničnih bol- nikov in pričakujemo, da bodo po odpravi ukrepov ambulante oseb- nih zdravnikov zasipane s tem de- lom. Kontrole teh bolnikov so po- membne dolgoročno, za prepre- čevanje nastanka drugih bolezni in za boljše in kakovostnejše preži- vetje,« je poudarila Simoničeva ter še opozorila, da se na njih obrača vedno več bolnikov z duševnimi stiskami in poslabšanji osnovnih psihiatričnih bolezni: »Tem bol- nikom je sedaj namenjeno manj pozornosti, zato je pomembno, da so v javnosti znane telefonske številke za pomoč psihologov in psihiatrov.« Manj ponesrečencev V dežurni ambulanti in na tere- nu v tem času skupaj povprečno obravnavajo 20 bolnikov na dan. Bolnikov s srčnimi infarkti in mož- ganskimi kapmi ni bistveno manj, je pa manj ponesrečencev zaradi omejitve gibanja in dela v naravi. Kljub temu pa je število nujnih posredovanj na terenu na Ormo- škem skoraj enako kot pred epi- demijo: »Zaradi omejevalnih ukre- pov vlade je tudi manj gibanja in manj nevarnega dela v naravi, po- sledično tudi manj prometnih in hujših delovnih nesreč. Glede na sistem dela preko dispečerskega centra ostaja število nujnih inter- vencij na terenu približno enako, saj so fi ltrirane in obravnave po enakih protokolih kot pred pan- demijo.« ZD Ptuj: število intervencij in obisk v dežurni ambulanti padla za polovico Po besedah direktorice Zdra- vstvenega doma Ptuj Metke Petek Uhan je tako število intervencij na terenu kakor tudi obisk v dežurni oz. urgentni ambulanti padel za približno polovico. Se je pa pove- čalo število pacientov, ki iščejo po- moč oz. nasvet po telefonu. »Opa- žamo, da sedaj pacienti prihajajo predvsem za nujna stanja, ki so upravičena do pregleda v dežurni ambulanti. Pred epidemijo je bilo po naši oceni upravičenih okrog 10 % obiskov, sedaj je ta številka nad 50 %,« je opomnila. Kot je povedala, je bil na začet- ku prisoten strah, da se bo zgodi- lo, da bodo bolni ljudje predolgo odlašali z obiskom in bi lahko priš- lo do poslabšanja stanj, vendar za zdaj tega k sreči niso opazili. »Očitno jih družinski zdravniki do- volj dobro triažirajo po telefonu in tiste, ki potrebujejo pregled, pravočasno napotijo v zdravstve- ni dom,« meni Petek Uhanova ter doda, da je predolgo odlašanje z obiskom predvsem skrb vzbujajo- če pri nujnih stanjih, kjer se mudi z zdravljenjem, kot so srčni infarkt, možganska kap, sepsa. Čeprav so v nekaterih državah opazili, da v času epidemije obrav- navajo manj bolnikov z infarktom, ker tisti z blažjim ne pridejo v bol- nišnico, pa direktorica pravi, da pri njih ne beležijo tega upada. Je pa manj ponesrečencev. »To pripisu- jemo temu, da so ljudje večinoma doma,« še zaključi. Ormož, Ptuj  V dežurnih ambulantah manj »nenujnih« bolnikov »Zaradi strahu pred pandemijo prihajajo res le nujnejši bolniki« Tako ptujski kot ormoški zdravstveni dom od začetka epidemije koronavirusa beležita upad obiska v de- žurni ambulanti. Ljudje ne prihajajo več toliko zaradi nenujnih stanj. Foto: ČG Ormož, Ptuj  Muzeji in knjižnice ostali zaprti Novico izvedeli iz medijev zvečer pred odprtjem Nenadna torkova večerna odločitev vlade o sredinem odpr- tju knjižnic, muzejev in galerij je, milo rečeno, presenetila zaposlene v teh ustanovah. O vnovični odprtosti jih s kul- turnega ministrstva sploh niso obvestili, o njej so izvedeli iz medijev. Ker jih je odločitev doletela tako na hitro in povsem nepripravljene, so ormoška in ptujska knjižnica ter pokra- jinski muzej vrata odpahnili šele ta teden. »Novico, da naj bi se knjižnice odprle z današnjim dnem, sem iz- vedela dan pred tem, v torek, ob 22. uri. Predhodne informacije so bile, da bi se knjižnice najprej lahko odprle 12. maja,« je prejšnjo sredo presenečeno dejala direktorica knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož Milica Šavora. Na odprtje le nekaj ur potem, ko so izvedeli za to mož- nost, niso bili pripravljeni. Bi pa lahko knjižnico odprli dan za tem, v četrtek, a ker si je Združenje splošnih knjižnic prizadevalo, da se vse slovenske splošne knjižnice odprejo enotno šele s 4. majem, so to upoštevali. Krajevne knjižnice ostajajo zaprte Včeraj je tako ormoška osrednja knjižnica po skoraj dveh mesecih ponovno odprla vrata za uporabnike, in sicer po običajnem urniku od- prtosti, pri čemer je seveda treba upoštevati vse varnostne predpise. Krajevne knjižnice, ki so v šolskih poslopjih, za zdaj ostajajo zaprte. Foto: MH Direktorica ormoške knjižnice Milica Šavora pravi, da je novico o odpr- tju knjižnic izvedela le večer pred tem, pa še to iz medijev. Podobno so sporočili tudi iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Čeprav so odprtje težko pričakovali, o tej spremembi niso bili predhodno obveš- čeni, zaradi česar se jim ni uspelo ustrezno pripraviti. Tudi tu so knji- žnico za obiskovalce odprli včeraj, v ponedeljek. Knjižni hram je odprt v ponedeljek in torek med 12. in 19. uro ter v sredo, četrtek in petek med 8. in 15. uro. Muzej vrata odpira danes, v torek Zaradi povsem enakega razloga prav tako minuli teden ni bilo mo- goče odpreti vrat Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. »Kot vse insti- tucije s tega področja je tudi nas v torek zvečer presenetila novica o odprtju muzejev. Kot je razbrati iz izjave Skupnosti muzejev Slovenije, tudi ta o odprtju ni vedela nič. Čez noč ne moremo poskrbeti vsega potrebnega za varnost obiskovalcev in zaposlenih. V vsakem primeru se veselimo ponovnega snidenja in druženja z vami,« je povedal direk- tor PMPO Aleksander Lorenčič in dodal, da je odprtje predvideno za danes, torek. Škoda zaradi epidemije več kot 150.000 evrov Zaradi epidemije so že dva meseca brez obiskovalcev, tudi po odpr- tju muzeja šolskih skupin in tujcev še lep čas ne bo. Za realno oceno, kakšen bo izpad prihodka iz naslova vstopnin in tržne dejavnosti, je po njegovih besedah še preuranjeno govoriti. Če se trend obiska ne bo hitro spremenil navzgor – pa se najverjetneje ne bo –, bo izpad konec leta po njegovi oceni krepko čez 150.000 evrov. »PMPO je s prihodki od vstopnine in tržne dejavnosti skrbel za številna vzdrževalna dela v okviru grajskega kompleksa, ki je v državni lasti, vlagal v dejavnost in reševal tudi kadrovske potrebe. Vse to je sedaj ogroženo in temu primerno bo delovanje zavoda,« je še povedal direktor Lorenčič. Kulturno ministrstvo: Odlok ni narekoval obveznega odprtja Na vprašanje, zakaj niso predhodno obvestili muzejev, galerij in knjižnic o dovoljenem ponovnem odprtju, so z ministrstva za kulturo odgovorili le, da sprejeti odlok še ne pomeni, da se morajo te ustanove obvezno odpreti, ampak da se lahko začnejo postopki za ponovno delovanje. »Direktorji omenjenih zavodov so edini odgovorni za pripravo in izvedbo takega načrta. Glede na to, da smo pozive za odprtje muzejev in galerij iz nekaterih muzejev prejeli že pred štirinajstimi dnevi, so nekateri take načrte že pripravili in so dan zatem že odprli vrata,« so ob tem zatrdili. SB Ptuj: Tudi v prihodnje ne bodo mogli obravnavati enake količine bolnikov Manj bolnikov so sicer v prvih dneh epidemije beležili tudi v Splošni bolnišnici Ptuj. V naslednjih tednih pa je število naraščalo, tako da se številke sedaj bližajo običajnim, je povedal strokovni vodja bolnišnice Teodor Pevec. »Nimam vtisa, da bi se število najnujnejših in neodložljivih stanj zmanjševalo. Tam, kjer je bilo resno medicinsko stanje, so bolniki prišli, tam, kjer so pa lahko počakali, pa so, razumljivo, počakali. V zadnjih dveh tednih v kirurških ambulantah opažamo praktično 'predkoronsko stanje' prvih pregledov v dežurni službi, prometnih nesreč, poškodb ob opitosti. Večjo težavo bo sedaj predstavljalo dolgo obdobje do cepiva, ko zavoljo povsem spremenjenega načina dela ne bomo mogli obravnavati enake količine bolnikov. Ocenjujem, da na nekaterih področjih tudi polovico manj kot pred korono,« je ob tem dodal. Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 5. 5. 2020  COLOR CMYK stran 7 torek  5. maja 2020 7V središču Ker je ohromljena skoraj cela Evrope, tudi ni tranzitnega pro- meta, ki ga v Podravju ustvarjajo trume turistov na poti do hrvaških obmorskih turističnih krajev. Če bi bile razmere normalne, bi bila glav- na cesta skozi Leskovec v minulih dneh nedvomno polna pločevine. Registrske tablice, ki bi jih na svoji cesti skozi kraj srečevali Leskovča- ni, bi nosile avstrijske, madžarske, slovaške, češke, poljske, nemške, nizozemske in še kakšne druge označbe držav srednje Evrope. Vendar te običajne gneče, ki do- mačinom zaradi omejevanja giba- nja precej para živce, na leskovški cesti pred letošnjimi prvomajskimi prazniki ni bilo. Verjetno bo manj prometa, kot je to običajno, tudi v poletnem času. V minulih letih je bila cesta Tr- žec–Videm–Leskovec skoraj vsak konec tedna v času poletja – od druge polovice junija pa vse do konca avgusta – preplavljena z razgreto pločevino. Takšno stanje domačinom ni bilo po volji. Zato so lani z mirnim protestom opozorili na nevzdržne razmere in potrebo po izboljšanju prometne varnos- ti. Med drugim so se zavzeli za gradnjo pločnika in ureditev javne razsvetljave. To sta ukrepa, ki bi po njihovem mnenju prometnovar- nostne razmere lahko vsaj deloma izboljšala. Kako dolga bo še pot do pločnika v Leskovcu Občina Videm ima v letošnjem proračunu za gradnjo pločnika ob tej cesti rezerviranih 50.000 evrov. Pločnik bodo gradili v Dravinjskem Vrhu, v zaselku tik za mostom čez Dravinjo v Vidmu. »DRSI je potrdila projektno nalogo, projekt je prip- ravljen za izvedbo, čakamo samo še dogovor z DRSI glede izvedbe in načina sofi nanciranja. Razpis za izbiro izvajalca bo pripravila DRSI. Načrtujeta se pločnik in brv, dolži- na pločnika pa bo 680 metrov,« so povedali na občini Videm. Dodali so, da DRSI vodi tudi postopke za 530 metrov pločnika v Leskovcu. Objavljen je bil razpis, s katerim iščejo pripravljavca dokumenta- cije: idejne zasnove in projekta za izvedbo. Marinič: »Prazna cesta ponuja priložnost za gradnjo« »Občina Videm se zaveda nuj- nosti gradnje pločnika skozi nase- lje Leskovec. Sem v stalnem kon- taktu z ministrom za infrastruktu- ro, nenehno ga s pisnimi pojasnili opozarjam na priložnost, ki jo ima- mo v tem času, ko je cesta bolj kot ne prazna. Zaradi epidemije koro- navirusa bo cesta to poletje manj obremenjena, kot je bila v minulih letih. Zato bi bilo smotrno ta čas izkoristiti za gradnjo pločnikov. Na prvem mestu moramo poskrbeti za varnost na cesti in varnost ljudi ter interventno usmeriti vso ener- gijo k urejanju te ceste. Pričakuje- Podravje, Videm  Cesta proti mejnemu prehodu bolj ali manj prazna Lani skozi Leskovec cela Evropa, letos nihče Če v naše življenje ne bi temeljito posegla pandemija, ki jo je povzročil koronavirus, bi bila v času prvomajskih praznikov na cestah proti Hrvaški zagotovo gneča. Tisoče in tisoče morja željnih turistov bi potovalo proti jugu, hrvaški turistični delavci pa bi iz turizma že iztržili prve letošnje kune oziroma evre. Prazniki okoli prvega maja na hrvaško obalo pritegnejo kar lepo število gostov. A pandemija je vse dosedanje življenjske navade in rituale obrnila na glavo, tudi počitnice. Foto: ČG Letos v času prvomajskih praznikov na glavni cesti od Tržca skozi Videm in Leskovec ni bilo gneče, le tu in tam se je peljal kakšen domačin, ki je moral po nujnih opravkih. Zatišje je zelo verjetno pričakovati tudi v času poletja. Foto: ČG Glavna cesta Tržec–Videm–Leskovec je postala za tranzitne turiste, ki potujejo na Hrvaško ali od tam, zanimiva po odprtju celotnega kraka podravske avtoceste v letu 2018. Turisti pot skozi Leskovec ubirajo, da se izognejo plačilu cestnine, pa tudi gneči na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje. A domačini s stanjem, kot je, niso zadovoljni, zato so lani poleti protestirali. Marinič v kontaktu z DRSI in ministrom Da so ukrepi za boljšo prometno varnost nujni, se strinja tudi župan občine Videm Branko Marinič. Na to temo se je že večkrat pogovarjal z vodstvom Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI), ki upravlja cesto, nekdanjo infrastrukturno ministrico Alenko Bratušek in sedanjim resornim ministrom Jernejem Vrtovcem. »Neprestano opozarjamo na pomembnost ureditve pločnikov ob tej državni cesti, ker moramo poskrbeti za varnost v prometu in za varnost vseh občanov, ki se vozijo in živijo ob njej.« mo, da bo mejni prehod Leskovec v primerjavi z minulimi leti letos manj obremenjen,« je poudaril žu- pan občine Videm Branko Marinič. Štajerski TEDNIK torek, 5. 5. 2020  COLOR CMYK stran 8 torek  5. maja 20208 Podravje Ptuj  Še o straniščih na avtobusnem postajališču Ko zasebni interes prevlada nad javnim Ni malo tistih, ki so prepričani, da vse težave okrog neobsto- ja sanitarij na avtobusnem postajališču izvirajo iz neuresni- čenega projekta nove avtobusne postaje. Na sedanji lokaci- ji postaje je namreč v preteklosti prišlo do lastninsko zelo ponesrečene ureditve, ki je posledica takratne zakonodaje, rezultat pa je sedanje stanje, ki pravzaprav nikogar ne ob- vezuje k ureditvi javnih sanitarij. »V enem kratkem obdobju je bil sprejet zakon, ki je zasebnim lastni- kom omogočal, da so si vpisali v zemljiške knjige del javnih površin, ki so jih poimenovali kot funkcionalna zemljišča. S tem so si prilastili nekatere parcele okoli objektov, ki pa jih sedaj ne znajo upravljati na način, da bi zadostili javnemu interesu. Na ta način je MO Ptuj izgubila veliko javnih površin in s tem tudi pravice za upravljanje na njih. Sicer je bil ta zakon, ki je to omogočal, hitro razveljavljen, nikoli pa niso bile razveljavljene divje privatizacije, ki so bile izvedene na podlagi tega zakona,« pojasnjuje bivši župan in mestni svetnik Štefan Čelan. Po nekaterih podatkih naj bi bila Arriva (naslednica Veolie) 30-od- stotna lastnica celotne stavbe in 100-odstotna lastnica zemljišča ok- rog postajališča. V preostalem delu pa so lastniki stavbe drugi podje- tniki, lastnica garaž pod objektom pa je MO Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Avtobusno postajališče je brez vidnega napisa, da gre za Avtobusno po- stajališče Ptuj. Po formiranju civilne iniciative za odprtje javnih stranišč na ptu- jskem avtobusnem postajališču je MO Ptuj sicer opravila ogled oz. celo organizirala pogovor z Arrivo Štajerska (nekdanja Veolia), na ka- terem naj bi postregli s podatki, da je okrog 60.000 evrov potrebnih za ureditev javnih stranišč, da bi jih lahko ponovno odprli. Ostalo je pri tem in pri ugotovitvi, da MO Ptuj ne more vlagati v tujo lastnino. Prav neverjetno je, da se tak »problem«, ki sploh ne bi smel biti pro- blem, rešuje tako dolgo. Župan in občinska uprava sta v tovrstnih pri- merih preprosto nemočna, ker nimata enoznačnih zakonskih podlag za učinkovito ukrepanje. Pred nekaj dnevi so se zaključila dela v Žabjaku, kjer so asfaltirali del občinske ceste. Urejene in raz- širjene so tudi bankine na Sloven- skogoriški cesti, ob kateri je pos- tavljeno tudi cestno postajališče za šolski avtobus. Enako se predvide- va na območju Grajene. A infrastrukturnih izzivov na Ptuju je še ogromno, načrt investi- cij v letih 2020–2023 je zelo dolg. Ker denarja za vse ni, se sanacija na občinskih cestah izvaja glede na zmožnosti in seznam prioritet. »Mestna občina Ptuj pristopi k obnovi posameznih odsekov ces- tišč zaradi dotrajanosti cestišč, zagotavljanja varnosti udeležen- cev v prometu, znižanja stroškov vzdrževanja, ohranjanja pose- ljenosti v občini in omogočanja uporabnikom ustrezen prevoz po občini,« so ob izdelavi plana inve- sticijskega vzdrževanja občinskih cest pojasnili na ptujski občini. Le- tos za to namenjajo 1,08 milijona evrov. V planu je gradnja pločnika v Gajzerjevi ulici (ČS Panorama) v dolžini 170 metrov, v isti četrtni skupnosti bodo urejali tudi Čufarje- vo ulico, na kateri bodo uredili pol- kilometrski odsek skupaj s priključ- ki. Končno naj bi se začela dela tudi v Peršonovi ulici, preplastili naj bi odsek v dolžini 1300 metrov. Glede na prometno obremenjenost so ta vlaganja gotovo potrebna. Nekaj sredstev bo občina letos namenila za ureditev nekaterih cest na območju Grajene. V planu je polkilometrski odsek Ptuj–Mestni Vrh–Grajenščak od hišne št. 61b do križišča lokalne ceste. V Mestnem Vrhu bodo asfaltirali del gramozira- ne ceste, v Žabjaku pa dva manjša odcepa (Kores in Kocmut). V ČS Rogoznica bodo predvido- ma urejali cesto na relaciji Podvin- ci–odcep Kuhar–Jaušovec, in sicer del, ki vodi čez gozd in meri dobre- ga pol kilometra. Vse to so projekti, ki naj bi jih začeli in zaključili še letos. Povečini gre za manjše investicije. Pripravljen načrt za naslednja štiri leta Ptujski svetniki so že decembra lani potrdili načrt investicijskega vzdrževanja občinskih cest za ob- dobje od 2020 do 2023. Ta je bil pripravljen na podlagi pregledov stanja, ki so jih opravljali po posa- meznih četrtnih skupnostih. »Na podlagi predlaganega plana se je v soglasju s predsedniki četrtnih skupnosti pripravil skupni plan investicijskega vzdrževanja občin- skih cest za obdobje od 2020 do 2023. Celotna dolžina cestne mre- že znaša 221.148 metrov m. S potr- jenim planom planira občina izbolj- šati standard občinskih voziščnih konstrukcij, zato bo obnova vklju- čena v projekt v predelih, kjer je obnova in vzdrževanje voziščnih konstrukcij nujnega pomena, torej na delih, kjer je celotno omrežje v slabem stanju ali ne dosega pred- pisanih tehničnih standardov,« so pojasnili na MO Ptuj, ob tem pa poudarili, da bodo ločeno od tega plana zagotavljali svoj delež tudi pri obnovi državnih cest, nekatere pa bodo uredili v sklopu izvajanja kanalizacije in kolesarskih pove- zav. Sodeč po planu, se bodo v letu 2021 med investicijskimi projekti znašle Ulica 5. prekomorske, Preč- na, Pivkova, Reševa … Ptuj  Katere ceste bodo letos urejali Cestna infrastruktura polna lukenj Kar nekaj tednov so zaradi epidemije tudi infrastrukturne investicije potekale v okrnjeni obliki. Na Ptuju so se dela na nekaterih odsekih končno začela. Potreb in želja občanov pa je še ogromno – vsaj toliko, kot je luknjastih in nevarnih cest. Katere bodo letos urejali prioritetno? Foto: ČG Letos naj bi preplastili Peršonovo ulico, ki je po izgradnji velikega števila hiš in blokov ter ob dejstvu, da se zdaj gradi še nova večstanovanjska stavba, močno obremenjena. Za tretjo fazo gradnje je občina v letošnjem proračunu rezervi- rala 315.000 evrov. Ali bo ta zne- sek dovolj za dokončno ureditev objekta ali pa bo morebiti treba kaj denarja še dodati, bodo videli, ko bodo prejeli ponudbe in izbi- rali izvajalca. Tretja faza gradnje zajema končanje objekta na ključ. »To pomeni ureditev fasade in okolice, fi nih inštalacij, polaganje keramike in talnih oblog, vgradnjo notranjega stavbnega pohištva in opleske. Za projekt bomo pridobili tudi sredstva, ki občini pripadajo po 23. členu zakona o fi nanciranju občin. Objekt bo zgrajen na ključ, vendar brez notranje opreme. Ce- lotna vrednost gradnje, ki se izvaja v treh fazah, je ocenjena na okoli 800.000 evrov; doslej smo v prvi in drugi vložili 476.000 evrov,« je po- jasnil dornavski župan Janko Merc. Dornava  Gasilsko-kulturni dom Mezgovci Gradnjo bi letos končali Župan občine Dornava Janko Merc za maj napoveduje objavo javnega razpisa, s katerim bodo iskali izva- jalca zadnje (tretje) faze gradnje gasilsko-kulturnega doma v Mezgovcih. Če bodo do junija uspeli izbrati izvajalca, bi potem gradnjo končali v oktobru. Foto: MZ Do zaprtja javnih stranišč na ptujski avtobusni postaji je prišlo v času županovanja Štefana Čelana. Vprašali smo ga, zakaj se je takrat popustilo predhodnici današnje Arrive Štajerska, Veolii transport Štajerska. „Dokler je bila avtobusna postaja v javni lasti, nismo nikoli imeli teh težav. S privatizacijo posameznih delov avtobusnega postajališča pa so se težave iz dneva v dan samo kopičile. V našem obdobju smo problem rešili tako, da so bila stranišča urejena v spodnjem delu, kjer so garaže. Težava pa je bila s čiščenjem in vzdrževanjem, ki pa ga ni hotel prevzeti noben zasebnik. Zakaj so inšpekcijske službe dovolile to samovoljo, bo treba vprašati njih. V privatno lastnino pa občina po zakonu ne sme vlagati fi nančnih sredstev. Trenutna rešitev, ki mestnim občinam nalaga, da morajo imeti avtobusno postajo, je sicer zakonska, ni pa idealna,“ odgovarja Štefan Čelan. Foto: Črtomir Goznik Zemljišče okrog avtobusnega postajališča je last Arrive Štajerska. Ponekod si ljudje želijo le označen prehod za pešce … Potreb občanov po vlaganjih v cestno infrastrukturo na Ptuju je ogromno. Nekatere niti ne zahtevajo veliko denarja, pač pa le posluh in zdravo kmečko pamet. Krajani Nove vasi so, denimo, prosili, da se naredijo trije prehodi za pešce. Pobudo za označitev začasnih prehodov na državnih cestah ob šolskih poteh zaradi varnosti najšibkejših udeležencev v prometu je občina Direkciji RS za infrastrukturo posredovala že večkrat: »Pobude so bile posredovane za označitev prehodov tako na državni Cesti 8. avgusta kot regionalni cesti v Novi vasi pri Ptuju. DRSI je vse pobude za označitev zavrnila, ker je označevanje prehodov za pešce na državnih cestah možno le v kombinaciji z ustrezno infrastrukturo v smislu ustreznih površin za pešce, cestne razsvetljave in ostale prometne signalizacije in opreme, ki zagotavlja ustrezen nivo prometne varnosti vsem uporabnikom.« Ob tem na MO Ptuj dodajajo, da označitev prehodov samo z izvedbo prometne signalizacije na odsekih državnih cest ni možna. Štajerski TEDNIK torek, 5. 5. 2020  COLOR CMYK stran 9 torek  5. maja 2020 9Podeželje Podravje  Neizkoriščene možnosti Oskrba z domačih njiv in vrtov Povprečen Slovenec je v letu 2018 pojedel dobrih 111 ki- logramov zelenjave; skupno smo je zaužili 245.840 ton, od tega smo je doma pridelali 100.570 ton, kar 166.320 ton pa uvozili, kar pomeni, da je stopnja samooskrbe znašala zgolj 40,91 odstotka. Čebula in kumarice predstavljajo po- memben del naše kulinarike, njihova pridelava pa ostaja neizkoriščena. Pridelava čebule ima v Sloveniji bogato tradicijo, posebej na območju Ptujskega polja, kjer se pridelujejo tudi zaščitena sorta ptujski lük. V zadnjih letih čebula raste na nekaj več kot 400 hek- tarjih površin, od tega jih je 250 namenjenih za prodajo. Kot kažejo podatki statističnega urada, sta se tako obdelovalna površina kot pridelek čebule v zadnjem desetletju povečala; v letu 2018 je bilo na primer pridelanih 9612 ton čebule, od tega 6488 ton tržne. »V Sloveniji še zdaleč ne pridelamo dovolj čebule za lastne pot- rebe. Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) smo leta 2018 na slovenski trg uvozili 13.612 ton čebule, izvozili pa 3879 ton slovenske čebule. Iz tega gre sklepati, da bi je na naših kmetijah lahko in morali pridelali več. Govorimo o intenzivni pridelavi, pri ka- teri dosegamo visoke pridelke. V zadnjih letih so se izboljšale tudi odkupne cene čebule, ki dosegajo približno 40 centov za kilogram pridelka,« pripoveduje Peter Pribožič, prvi mož ptujskih kmetijskih svetovalcev. Potreba po trikrat več čebule »Ob predpostavki, da smo za domači trg potrebovali 16.221 ton čebule, bi potencialno morali pridelavo načrtovati na 628 hektarjih površine, če bi hoteli doseči samooskrbo. Povečanje tržne pridela- ve čebule z 252 na cca. 600 do 650 hektarjev površin za slovensko kmetijstvo ne bi smelo predstavljati težav, ampak kvečjemu izziv za pridelavo. Ob tem pa moramo seveda omogočiti prodajo pridel- ka na domačem trgu; kmetje bi gotovo sprejeli izziv za pridelavo, a le pod pogojem, da bomo v verigi preskrbe potrošnikov poskrbeli za prodajo domače čebule.« Foto: SD Da bi pokrili slovenske potrebe po čebuli, bi morali tržno pridelavo z 252 povečati na 600 do 650 hektarjev površin. Za predsednika zadruge je bil izvoljen Srečko Hvauc, nekdanji direktor mariborskega Nigrada in poslanec SDS, sicer pa prebivalec občine Hoče-Slivnica in predse- dnik zadruge Pozama s sedežem v Zgornjem Leskovcu. O novonastali zadrugi pa je dejal, da njen namen ni ustvarjanje dobička, saj da gre za socialno podjetje, ampak ustvarja- nje pogojev za doseganje zadanih ciljev, pa tudi vključevanje ranljivih skupin, kot so mladi, invalidi, brez- poselni, ženske na podeželju in starejši. »Prepričani smo, da lahko le povezani veliko naredimo za to, da bodo Haloze, naš skupni dom, bogatejše, lepše, prijaznejše, čis- tejše in bolj zdrave – zase in za ves svet! « Strokovna sodelavka zadruge je Janja Viher z Zavoda za inovativno podjetništvo, nekdanja direktorica Zavoda za turizem Maribor, aktu- alna predsednica Štajerske turi- stične zveze. O zadrugi je dejala, da bo tesneje in pravnoformalno povezala ključne ponudnike v Ha- lozah. Ob tem je poudarila še en pomemben vidik zadruge: »Omo- gočala bo črpanje sredstev za traj- nostne projekte razvoja podeželja, pospeševanja trženja produktov in poenotenega marketinškega nastopa ter krepitev podjetništva in kmetijstva v Halozah.« Poleg turističnih ponudnikov članstvo v zadrugi sestavljajo tudi ugledne osebnosti iz Haloz in od drugod. Med njimi sta Majšperča- na Stojan Kerbler, mojster fotogra- fi je in letošnji Prešernov nagraje- nec za življenjsko delo na področju fotografi je, ter Danica Purg, usta- noviteljica in direktorica Poslovne šole Bled. Purgova je dejala: »Biti moramo smeli in razmišljati na ve- liko. Zato naj Haloze nudijo svojo edinstvenost in pristnost, hkrati pa naj bodo tudi napredne in po- vezane z globalnim svetom.« Med člani je tudi Janez Bratovž, vodilni slovenski kuharski mojster. »Imate izjemne gostince, vinarje in kmeto- valce. Haloze si zaslužijo, da posta- nejo prepoznavne in uspešne – in svoj delež k temu želim prispevati tudi sam,« je povedal. Med častnimi člani tudi Janez Podobnik Zadruga torej, kot je pred ča- som dejal majšperški gostinec Jani Vuk, naj ne bi bila projekt le zaradi projekta, temveč naj bi služila Ha- lozam, Haložanom in ponudnikom s tega območja. Ali bodo besede gostinca, ki si že 15 let kruh služi v eni najtežjih panog, vzdržale, bo seveda pokazal čas. Ne gre pa spre- gledati pisanega članstva, tudi po- litičnega. In ravno politiki naj bi se zadruga izogibala, saj da ima ta rok trajanja, ponudniki in Haloze pa ne, je pred časom dejal Vuk. A v Slove- niji očitno ni inštituta, organizacije, kamor ne bi segale politične lovke oziroma povezave. Tako je med člani poleg Hvauca še Janez Po- dobnik, nekdanji predsednik držav- nega zbora, minister in poslanec v Evropskem parlamentu stranke SLS, danes pa direktor Mednaro- dnega inštituta za trajnostni razvoj. Da so (morebitne) politične iz- kaznice spravljene v žepih in da torej zadruga ni politični projekt, temveč projekt ljudi in okolja, pa poudarja Slavko Dobnik, član upravnega odbora in vodja projek- ta ‚Haloze. Dežela tisočerih gričev.‘ »Zadrugo smo potrebovali. Šest let smo se kalili na področju turizma, iskali priložnosti, sedaj je bil čas, da svoje sodelovanje nadgradimo še formalno.« Dodal je, da Zadruga Dežela tiso- čerih gričev ni prostor za razprave o politiki, temveč gre izključno za sodelovanje haloških ponudnikov in promocijo teh po njegovem mnenju edinstvenih tisočerih gri- čev. Podravje  Zadruga ni političen projekt, temveč projekt ljudi in okolja Na čelu haloške zadruge nekdanji direktor mariborskega Nigrada Na dan Zemlje, 22. aprila, je bila (kot smo napovedali) ustanovljena Zadruga Dežela tisočerih gričev. To haloško zadrugo, ki naj bi vendarle povezala različne ponudnike v enotni ideji o razvoju turizma pod znamko ‚Haloze. Dežela tisočerih gričev‘, je potrdilo več kot 20 ustanovnih članov. Foto: Slavko Dobnik Vsi ustanovni člani, več kot 20 jih je, so soglasno potrdili vse sklepe zbora. Datum videokonference je določen kot datum ustanovitve zadruge, kraj ustanovitve pa Trdobojci 37 v občini Videm, kjer je tudi sedež zadruge. S postopnim rahljanjem ukrepov za zajezitev covida-19 in vračanjem življenja so se v Lenartu odločili tržnico ponovno odpreti. Na njej bo tako od ponedeljka do sobote od 7. do 17. ure mogoče kupiti le iz- delke s kmetij in iz vrtnarij, pri čemer bodo veljali enaki varnostni ukrepi, kot veljajo za živilske trgovine, od varnostne razdalje do razkuževanja rok in nošenja mask. »Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je priporočila, da se tržnice, ki so bile za- prte, ponovno odprejo, kar smo storili. Zdaj je čas za sajenje zelenjave in okrasnih rastlin, ljudje potrebujejo sadike in tudi do- mače kmetijske pridelke. Tako obiskoval- ce tržnice kot zakupnike stojnic pozivam, da spoštujejo pravila, ki so jasno navede- na tudi na novo postavljenih opozorilnih tablah, in ostanejo še naprej previdni,« je dejal lenarški župan Janez Kramberger. Lenart  Tržnica znova odprta od ponedeljka do sobote Samo za prodajo živil Čeprav zaprtja tržnic v času epidemije država ni zapovedala, so v mnogih občinah skrajšali njihov delovni čas, v nekaterih pa jih preventivno zaprli. Tudi v Lenartu. Foto: SD Stojnice lenarške tržnice ne bodo več samevale, saj je znova odprta. Večino kumaric uvozimo Že pred nekaj desetletji je bila v Sloveniji dobro organizirana pri- delava kumaric v okviru kmetijskih zadrug in je pokrivala potrebe živilskopredelovalnih obratov. »Manjše kmetije so si s kumaricami prislužili nekaj dodatnega denarja, mladi so v sezoni pobiranja ku- maric dobili za žepnino, ob pobiranju kumaric pa je delovala tudi medsebojna pomoč na vasi. V zadnjih letih je organizirana proizvo- dnja zamrla, vse manj ljudi se ukvarja s pridelavo kumaric, prede- lovalna industrija pa za potrebe konzerviranja velike količine pri- delanih kumaric uvaža iz Srbije, Bosne, Madžarske in od drugod.« Leta 2018 so tako slovenski kmetje kumarice pridelovali na 122 hektarjih njiv in samo pridelek s 25 hektarjev namenili prodaji; od tega je bilo kumaric za vlaganje za trženje posajenih na 14, za sola- to pa na 10 hektarjih. Skupno je bilo pridelanih 2.442 ton kumaric, od tržnih 896 ton, znotraj tržne strukture pa 312 ton kumaric za vlaganje in 575 ton kumaric za solate. »Pregled statističnih podatkov kaže, da bi lahko bistveno več kumaric pridelali na domačih površinah. Živilskopredelovalna indu- strija za predelavo potrebuje kumarice za vlaganje, ves pridelek je pripravljena odkupiti. Slovenski predelovalci pa so kumarice prisi- ljeni uvažati; samo podjetje Ahac iz Središča ob Dravi jih je leta 2018 uvozilo okrog 329 ton, v letu poprej pa kar okrog 547 ton. Ali res ne zmoremo, da bi večji del letnih potreb po kumaricah za vlaganje in kumaric za solato pokrivali s pridelavo na naših kmetijah?« se spra- šuje Pribožič in sklene, da je trenutna epidemija, ko trgi ne delujejo, najboljša priložnost za razmislek o tem, kaj lahko doma storimo za večjo samooskrbnost. Štajerski TEDNIK torek, 5. 5. 2020  COLOR CMYK stran 10 torek  5. maja 202010 Ljudje in dogodki V enaindvajseto leto so vstopili z velikimi načrti. Direktorica in so- lastnica podjetja (skupaj z možem Milanom) Marjetka Murko je pove- dala, da jih bodo poskušali uresni- čiti, ne glede na koronavirus. Pred kratkim so kupili nekdanje poslov- ne prostore podjetja Nes, kamor želijo preseliti tudi pisarniški del, ne samo proizvodnjo, za katero jim v Špindlerjevi 27 že zmanjkuje prostora. Koronakriza jih ni ustavila Podjetje Murko je eno izmed tistih podjetij na Ptujskem, ki jih kriza ni ustavila. Ves čas od uved- be ukrepov za omejitev širjenja koronavirusa neprekinjeno delajo. V začetku ni bilo lahko, priznavajo, treba se je bilo prilagoditi novim razmeram, maksimalno zaščititi 53 zaposlenih, delo pod zaščitnimi maskami organizirati in razporediti tako, da se ti ne srečujejo, da na delo ne prihajajo ob isti uri, da ne malicajo skupaj ipd. Prepovedali so kajenje, grupiranje. Šok pa je bil, pravi direktorica, a so se hitro poenotili, tako da ni bilo pretira- ne panike. Prvi teden je bil najbolj naporen. „S tem moramo živeti, moramo se prilagoditi, to sprejeti in iti po začrtani poti naprej. Strah, ki danes hromi vse, je treba na neki način premagati.“ Razpršenost proizvodnje je nji- hova prednost, saj niso odvisni samo od ene veje proizvodnje. Pri avtomobilski industriji ne gre za se- rijsko, temveč butično proizvodnjo za nove modele avtomobilov. Letos velikega izpada ne pričakujejo Za vsak novi model avtomobila v podjetju Murko izdelajo novo merilno napravo. „Imamo srečo, da se delo pri nekaterih naših po- slovnih partnerjih ni ustavilo. Tisti, ki delajo, imajo dovolj dela, tako da lahko delamo tudi mi. Nekateri konstruktorji so sicer nekaj časa delali od doma, tudi naši. Trudimo se, da poslovne partnerje v tujini kvalitetno in v roku oskrbujemo. Seveda je bil tudi pri naših šofer- jih v začetku prisoten strah, kako bo vse skupaj potekalo v novih razmerah, kako bo na meji, am- pak ni bilo večjih problemov. Tudi delavec iz Hrvaške, ki pri nas dela, doslej ni imel problemov s priho- dom na delo v Slovenijo,“ je po- vedala direktorica Murkova, ki je zadovoljna, da ima ob sebi v pod- jetju tudi sinova Mitja in Matjaža ter snaho Martino. Mož Milan pa se je odločil, da bo izpregel, saj je podjetje v dobrih rokah in ima zau- panja vreden kolektiv. Njihovi plani za letos niso ogro- ženi; možno je sicer, da se bo ob- seg proizvodnje nekoliko znižal, a ne za več kot 10 odstotkov, če se bodo razmere še zaostrovale. Tako vsaj ocenjujejo v podjetju Mu- rko, ki je nosilec platinaste bonite- tne odličnosti za leto 2019. Spada- jo med najzanesljivejše poslovne subjekte v Sloveniji. Obrtno-pod- jetniška zbornica Slovenije pa jih je nagradila z bronastim pečatom. Ptuj  Družinsko podjetje Murko, d. o. o. Dela niso prekinili, novim razmeram so se hitro prilagodili Družinsko podjetje Murko, d. o. o., ki ima sedež v Špindlerjevi ulici na Ptuju, je lani praznovalo 20-letni- co poslovanja. Ukvarjajo se z obdelavo kovin, izdelujejo strojne dele za avtomobilsko industrijo, tiskar- ske stroje, živilsko industrijo. Foto: Črtomir Goznik V družinskem podjetju Murko tudi v času koronavirusa neprekinjeno delajo. Nesreča nikoli ne počiva, niti v času epidemije. Marsikateri hišni ljubljenček je prav v času najstrož- jih omejitev zbolel ali se poškodo- val in potreboval strokovno ve- terinarsko oskrbo. Za najnujnejše primere so bili na voljo tudi veteri- narji. V Veterinarskem centru Mla- kar so za svoje bolnike poskrbeli kot vedno. Tilen Mlakar je povedal: „Dežurstvo je potekalo normalno 24 ur vsak dan v tednu. Res pa smo delo v ambulanti omejili tako, da smo skrajšali delovni čas na 8 ur, v soboto pa smo ostali zaprti. Od konca aprila pa že delamo po nor- malnem delovnem času, le naroča- nje na 15 minut je ostalo.“ Za obisk veterinarske ambulan- te se je predhodno bilo treba naro- čiti. Sprejemali so le nujne primere. „Večinoma so to bile nujne, akutne situacije, ki bi težko počakale več dni: zastrupitve, dlje časa trajajoče bruhanje ali driska, neješčnost, po- škodbe okončin,“ je naštel Mlakar. Vsi ukrepi so vplivali na močan upad prometa. „Govorimo lahko Podravje  V krizi poskrbljeno za hišne ljubljenčke Po pomoč zgolj v nujnih primerih Ukrepi na ravni države so zajeli tudi delovanje veterinarjev, a so ti še lahko nudili pomoč hišnim ljubljenčkom tudi v času najstrožjih ukrepov. Delo pa so morali prilagoditi trenutnim razmeram. Slov. Bistrica  3.200 evrov za humanitarne namene Za letovanje otrok in zavitke s hrano Območno združenje RK in župnijska Karitas Slovenska Bistri- ca sta tudi letos prejemnika donacije Elektra Maribor v višini po 1.800 evrov. Na Območnem združenju RK bodo sredstva namenili za počitni- ško letovanje otrok. »Z donacijo bomo uresničili njihove želje in jim omogočili, da pozabijo na svoje stiske in se počutijo enakopravni. Po- membno je, da so otroci v družbi sovrstnikov, da širijo krog prijateljev, da skozi različne aktivnosti razvijajo svoje potenciale,« je ob prejemu povedal predsednik Jožef Trglec. Tudi v župnijski Karitas so načrto- vali, da bi z donacijo omogočili letovanje družinam z večjim številom otrok. »Vendar še ne vemo, kako bo z letovanjem,« je pojasnila vodja Mira Kresnik. Nekaj sredstev bodo kot vsako leto namenili za nabavo šolskih potrebščin, večino denarja pa bodo porabili za nabavo živil in higienskih potrebščin, saj je po njih veliko povpraševanje, pričakujejo pa, da se bo to še povečalo. »Ob tem smo letos prejeli bistveno manj hrane iz EU, kar nam je že sedaj predstavljalo velik problem, saj nismo imeli česa deliti, če nismo sami nabavili. Glede na dano situacijo pa nimamo prostovoljnih prispevkov.« Foto: ČG Sv. Trojica  Gradnja optičnega omrežja Za digitalno podeželje V občini Sveta Trojica so se lotili projekta gradnje optičnega omrežja, saj ga želijo pripeljati v vsa gospodinjstva. Projekt so začeli že lani, dokončali pa naj bi ga letos. Gradnja se v te dneh nadaljuje na več območjih: v Stari Gori, kjer se gradi tudi vo- dovodno omrežje in kjer postavljajo temelj, da z optičnim omrežjem pridejo do Oseka, v Zg. in Sp. Verjanah ter v Zg. Porčiču, sledi pa še gradnja omrežja v Zgornji in Spodnji Senarski. Tako bodo občani dobili hitrejši, zanesljivejši in varnejši prenos podatkov ter kakovostno upo- rabo širokopasovnih storitev, kot so internet, televizija in internetna telefonija. Kot je povedal trojiški župan David Klobasa, dela usklaju- jejo s partnerji Telekomom Slovenije, Mariborskim vodovodom in Elektrom Maribor; slednji pa na nekaterih območjih sočasno zračno električno omrežje spreminja v zemeljsko. Teta Ivanka je zvesta bralka Štajerskega tednika. S prebiranjem nje- gove vsebine se seznanja z dogajanji v svojem in širšem okolju, z raz- ličnimi razmišljanji ljudi. V sedanjih virusnih časih je njeno bivanje omejeno na sobo v domu za starejše. Časopis ji predstavlja stik z živ- ljenjem onkraj zidov. Zato sem se odločila, da jo pozdravim z zapisom v časopisu. Pozdravljam njo in vse, ki so v teh virusnih časih zaprti za zidovi domov in so prikrajšani za druženja z ljudmi. Teta Ivanka se v teh časih ne sooča le z današnjimi omejitvami, temveč se sooča še z izgubo življenjskega sopotnika. Tudi tisti, ki nismo zaprti za zidovi domov za starejše, ostanimo v čim večji meri doma, da bomo čim prej zajezili širjenje virusa! Če že moramo doživljati vse to, kar doživljamo danes, se potrudimo, da iz te situacije izidemo boljši – v družbo, katere temelj ne bo potrošništvo, katere temelj ne bo kopičenje materialnih dobrin. Pisma bralcev Teti Ivanki in drugim, zaprtim za zidovi domov Foto: arhiv občine o padcu obiska lastnikov z živalmi za približno 60 %. Ljudje so se strik- tno držali navodil, zaradi tega smo prejeli ogromno telefonskih klicev in nenujne stvari poskušali reševati po telefonu.“ Dva veterinarja na čakanju „Poskrbeli smo, da se veterinar- ji med seboj niso srečevali, zato je delo potekalo izmenično – vsak teden en veterinar. V našem veteri- narskem centru nas je trenutno pet zaposlenih. V marcu smo delali še vsi veterinarji, zaradi padca storitev pa smo morali dva zaposlena zača- sno umakniti na čakanje, vendar pa načrtujemo, da bomo ponovno v polni zasedbi že v maju.“ je pojasnil Mlakar in dodal: „Pred izbruhom epidemije smo načrtovali zapo- slitev še ene dodatne osebe; to bomo tudi uresničili, če bo delo po- novno potekalo normalno in bodo fi nančni pogoji to omogočali.“ Pasti igranja s teniško žogico Izkazalo se je, da so za pasjo igro izjemno neprimerne za igro teniške žogice, kajti psu lahko povzročijo veliko škodo na zobeh. Mlakar je pojasnil: „V nitke, ki so prepletene na žogici, se ujamejo številni drobni kamenčki in pesek. Ti delujejo kot brusni papir in zato v veliki meri poškodujejo zobno sklenino oziroma zobe dobesedno zbrusijo.“ Foto: KG Štajerski TEDNIK torek, 5. 5. 2020  COLOR CMYK stran 11 torek  5. maja 2020 11Podravje Kot smo že poročali, je občini lani spomladi po dolgotrajnih po- gajanjih od dotedanjega lastnika uspelo odkupiti stavbo, ki je zaradi dotrajanosti že daj časa kazila ob- činsko središče. V lanskem prora- čunu so denar za kupnino v višini dobrih 80 tisoč evrov zagotovili s prerazporeditvijo sredstev. Že takrat je bilo predlogov, kaj storiti z nepremičnino, veliko, od gradnje večnamenskega prostora za dru- ženje do selitve župnišča in uredi- tve parkovne površine, vodstvo občine pa se je za nakup odločilo predvsem zaradi pomembnosti lokacije v samem središču naselja. Spomnimo, da je imela Kirnova do- mačija za prebivalce Trnovske vasi v preteklosti pomembno vlogo, saj je bila v njej nekaj let prva vaška trgovina. Gre za zemljišče v veli- kosti slabih dva tisoč kvadratnih metrov, hiša iz leta 1885 je bila raz- deljena na stanovanjski in poslovni del, vse do rušitve pa je dolga leta samevala in propadala. »Za mnenje o stanju objekta smo vprašali več strokovnjakov, vsi so si bili edini, da je najbolj re- alna rušitev, saj je preveč dotrajan, da bi še bil primeren za obnovo, zato smo v proračunu tudi pred- videli 10.000 evrov za stroške ru- šenja,« pravi trnovski župan Alojz Benko. »Kot veste, Pošta Slove- nije že dalj časa potrebuje večje prostore za svojo poslovalnico v Trnovski vasi, saj širitev sedanje poštne stavbe nasproti Kirnove domačije ni možna. Zato se je gradnja nove pošte na Kirnovi do- mačiji ponudila tako rekoč sama od sebe, po raziskavi trga in raz- položljivih možnosti pa so se na Pošti Slovenije slednjič odločili, da je tudi zanje najprimernejša. To to- Ne glede na levo, sredinsko ali desno vlado, izvedba projekta na Pragerskem še vedno stoji v ljubljanskih pisarnah. Na DRSI s prstom kažejo na ARSO, tam vse očitke zanikajo in pravijo, da direk- cija še ni oddala vsebinsko popolne vloge za okoljevarstveno soglasje. »To pomeni, da še zmeraj ni ustre- zno obravnavala vseh segmentov okolja tako, da bi ARSO lahko brez dvoma ugotovil, da zdravje in pre- moženje ljudi ni ogroženo.« Dodali so, da so DRSI pozvali k dopolnitvi vloge že 14. novembra 2018 in da je DRSI od takrat kar štirikrat prosil za podaljšanje roka. Da so bili večkrat pozvani na dopolnitev vloge, priznavajo tudi na DRSI, kjer pa opozarjajo, da so bile z ARSA podane vedno nove zahteve – nazadnje marca lani, ko je agencija zahtevala dodatne ana- lize zemljine in dopolnitev poročila o vplivih na okolje s podrobnejšo oceno verjetnosti za nastanek ne- sreč na območju železniškega vo- zlišča Pragersko. Ob tem ARSO ni pristal na predlog direkcije, da bi bila analiza tal opravljena po prido- bljenem okoljevarstvenem soglas- ju. »Takšnih zahtev ni mogoče do- ločati v okoljevarstvenem soglasju. Poznejši odločitvi – v fazi pridobi- vanja gradbenega dovoljenja – je mogoče prepustiti samo tiste parametre, glede katerih ni no- benega znanstvenega dvoma, da njihovi učinki ne bodo pomembno vplivali na okolje in zdravje ljudi,« so pojasnili na ARSO. Obe raziskavi so tako na DRSI naročili, zgolj dodatna analiza tal pa bo državni proračun stala 243.862 evrov. DRSI naj bi vlogo dopolnila do sredine maja. Če bo takrat poslala vsebinsko popolno vlogo, bo sledila še javna razgrni- tev projekta in pridobivanje mnenj ministrstev in pristojnih organiza- cij. »Šele nato bo mogoče odločati o morebitni sprejemljivosti posega v okolje,« so dejali na ARSO. Začetek del konec decembra? Odstopanje od zastavljenih terminskih planov pa že ogroža koriščenje dodeljenih evropskih sredstev v višini 40 milijonov evrov. V okviru projekta je že tudi pod- pisana pogodba za izvedbo del v vrednosti 63,2 milijona evrov, ki predvideva začetek del do 30. ju- nija letos. »Prizadevamo si, da bi izvedbo 89 milijonov vrednega pro- jekta pričeli čimprej, realno gleda- no pa lahko začetek del za ureditev vozlišča z ureditvijo železniške po- staje Pragersko pričakujemo konec leta 2020, zaključek pa v začetku leta 2023,« so časovnico, ki bi ulovi- la še zadnje roke trenutne fi nančne perspektive, orisali na DRSI. Slov. Bistrica  Pragerčani v primežu birokratov Dvoboj državnih agencij ob 89 milijonov vrednem projektu Agencija RS za okolje (ARSO) in Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) se že tri leta dajeta okrog (ne)izdaje okoljevarstvenega soglasja za ureditev in nadgradnjo železniške- ga vozlišča Pragersko. ARSO je na svoji strani nedavno zapisal, da ne podaljšuje postopka in ne ogroža pridobivanja evropskih sredstev, DRSI trdi drugače. Odhod zadnjega vlaka z evropskimi sredstvi pa se nezadržno bliža. Trnovska vas  Pod rušilnimi stroji padla prva vaška trgovina Pošta se seli na Kirnovo domačijo Stanovalci središča Trnovske vasi so v petek zjutraj radovedno prihajali iz svojih hiš, da bi se prepričali, kaj povzroča takšen hrup in oblake dima. Imeli so kaj videti, kajti pred njihovimi očmi je začela izginjati Kirnova domačija. Foto: SD Na mestu nekdanje prve vaške trgovine bo zrasla nova pošta. Foto: M24 Sv. Andraž  Brez plačila najemnine Ambulanta ne bo plačala najemnine Andraška županja Darja Vudler je izdala sklep, s katerim je plačila najemnine oprostila občinskega koncesionarja za zdravstveno storitev. Ambulanta družinske medicine ima svoje prostore v pritličju občin- ske stavbe v Vitomarcih, v času od 1. aprila pa do 31. maja, torej dva meseca, pa bo po županjinem sklepu oproščena plačila najemnine. Kot je znano, osnovno zdravstveno dejavnost v občini Sveti Andraž izvaja koncesijska Ambulanta družinske medicine Trnovska vas-Vito- marci zdravnika Tomaža Schaubacha, ki si delo s pacienti v dveh loče- nih ambulantah – v Vitomarcih in Trnovski vasi – deli z zdravnico Ines Emeršič. V času epidemije novega koronavirusa je vitomarška ambu- lanta zaprta, za nujne primere pa sta zdravnika do preklica na voljo samo na lokaciji v Trnovski vasi. Foto: SD Zavrč  Prostovoljci delili pakete Poskrbeli za najšibkejše Še pred prvomajskimi prazniki so v Zavrču prostovoljci Rde- čega križa Zavrč delili pakete pomoči. Zgolj v dveh urah so razdelili kar 80 paketov, nekatere pa so kraja- nom tudi dostavili na dom. „Žal so med prejemniki tudi taki, ki nimajo možnosti, da bi paket sami prišli iskat ali da bi to storil kdo namesto njih. V takih primerih poskrbimo za dostavo,“ je povedal predsednik završkega RK Stanko Ivančič in še dodal, da so prostovoljci pri razde- ljevanju in dostavi ustrezno zaščiteni. Foto:KG rej pomeni, da se tja zagotovo seli pošta.« Trnovska poslovalnica Pošte Slovenije namreč potrebuje več- je prostore tudi zato, ker velja za »razdelilno« pošto, saj v njej zjutraj razdelijo pošto za tri občine: poleg Trnovske vasi še za občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah in De- strnik, ki so nekoč tvorile skupno občino. Menjava z župniščem še opcija A do takrat bo treba še marsikaj postoriti. »Najprej bomo stavbo porušili in zemljišče očistili, potem bomo naročili geodetske posnet- ke, nato pa se lotili idejnih načrtov, ki jih bomo morali zaradi bližine cerkve, ki je kulturni spomenik, uskladiti še z zavodom za varstvo kulturne dediščine. Poleg nove pošte bo ostalo še dovolj prostora tudi za kaj drugega, ničesar ne bi želel konkretizirati, ker je še preu- ranjeno, ostajamo pa odprti tako za pogovore z župnikom za selitev župnišča bliže k cerkvi, morda za gradnjo kakšnega stanovanja … Zato zaenkrat še tudi ni jasno, o kakšni novogradnji bo govora, ali o samostojnem objektu ali večna- menski stavbi,« dodaja Benko. Znano je, da se za menjavo žu- pnišča na drugi strani trga s Kirno- vo domačijo, ki stoji neposredno ob cerkvi, že dolgo zanima doma- či župnik Franc Mlakar. Debata o tem, kdo je za in kdo proti, je ob- čane oziroma farane celo razde- lila na dva bregova, o potencialni menjavi pa so že večkrat govorili tudi na sejah občinskega sveta. Na februarski izredni seji so tako svetniki s šestimi glasovi za in enim proti sklenili, da Kirnove domačije ne bodo zamenjali za zemljišče, ki je v lasti Rimskokatoliške cerkve in na katerem stoji župnišče z go- spodarskim poslopjem, ta sklep pa znova potrdili še konec februarja na 12. seji, na kateri so se seznanili z novim dopisom župnijskega ura- da sv. Bolfenka v Slovenskih gori- cah in predlogom menjave. A kljub temu, kot kaže, ta možnost še ni povsem izključena. Štajerski TEDNIK torek, 5. 5. 2020  COLOR CMYK stran 12 torek  5. maja 2020Izobraževanje in kultura12 Sv. Andraž  Proslavi ob praznikih Virtualni kulturni program Kljub epidemiji novega koronavirusa pri Svetem Andražu niso pozabili niti na dan upora proti okupatorju niti na pra- znik dela, le proslavili so ju drugače kot običajno. Člani Kulturno-umetniškega društva Vitomarci so namreč kot vsako leto pripravili kulturni program za obe proslavi, a ju tokrat niso izved- li v večnamenski dvorani v Vitomarcih, ampak preko svoje Facebook strani. Tako so lahko občani prisluhnili recitacijam in glasbenim nasto- pom več kot dvajset nastopajočih in se najprej poklonili spominu na 27. april 1941, ko je bila v Ljubljani ustanovljena Protiimperialistična fronta, ki se je po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda, nato pa še na 1. maj, praznik dela. KUD Vitomarci pod vodstvom Valerije Ilešič Toš velja za eno na- jaktivnejših društev v občini. V času epidemije covida-19 so na svojo Facebook stran takoj preselili tudi pravljične urice za otroke, bralne urice za mlade in večerno branje za odrasle. Foto: SD Člani KUD Vitomarci so v času epidemije svojo dejavnost preselili v virtualni svet. Čeprav so vse podrobnosti že dorekli, so organizatorji – Klub ormoških študentov (KOŠ) – bili primorani odpovedati prvega iz- med svojih največjih dogodkov, to je prireditev Zbudi se, Ormož. Od celodnevnega dogajanja, ki bi moralo biti 23. maja, žal ne bo nič, je povedal predsednik KOŠ-a Miha Kolmančič: »Kljub vsem našim na- porom, da bi dogodek izpeljali, na trenutno stanje po svetu nimamo vpliva. Zdravje in družbena odgo- vornost sta na prvem mestu in razmere nam ne dopuščajo, da bi dogodek lahko izpeljali na varen način. Ker pa želimo ljudem ven- darle nekaj ponuditi, na ta dan načrtujemo virtualno izvedbo koncerta.« Še vedno pa na koledarju os- taja vrhunec in hkrati zaključek pestrega dogajanja v okviru enega največjih študentskih festivalov v državi O.F.A.K. v začetku avgusta, ki ga načrtujejo s polno paro. Opti- mistično upajo na njegovo celotno izvedbo. Dogajanje so sicer skrčili na teden dni, kar se tiče vsebin, pa za zdaj ni nobenih sprememb. Do- končno odločitev glede njegove izvedbe bodo sprejeli čez kak me- sec, vse pa bo odvisno od stanja in dogajanja v zvezi z epidemijo ko- ronavirusa. Ormoško poletje vprašljivo Tudi organizatorji občinskih po- letnih festivalov in prireditev se ukvarjajo s številnimi neznankami. Na ormoškem zavodu za turizem, kulturo in šport za zdaj še načrtu- jejo izvedbo Ormoškega poletja konec junija in v začetku julija, a v precej okrnjeni obliki. »Kljub koro- ni upamo, da bomo lahko izvedli vsaj proslavo ob dnevu državnosti, ki je uvod v Ormoško poletje. Mor- da bodo okoliščine dovoljevale kakšno predstavo ali koncert ko- nec junija ali v začetku julija. Smo v načelnih dogovorih, toda brez nekih potrditev. Upajmo, da kaj uspemo izvesti. Z Arsano smo bili v dogovoru, da dva dogodka izve- dejo pri nas, a težko je verjetno, da bo kaj od tega res uspelo,« je povedala v. d. direktorice Andreja Brglez in nadaljevala, da si želijo izpeljati vsaj katerega izmed do- godkov v okviru odprtih vrat desti- nacije Jeruzalem Slovenija: »Načr- tovali smo jih več: Pomladni cvetni vikend, v maju Medeni vikend, v juniju Vikend ohranjanja narave. Upamo, da bomo lahko izvedli vsaj prireditev Po Jakobovi poti. Gre za prireditev na prostem konec julija, zadnji ponedeljek v mesecu pa bi bil še tradicionalni Jakobov sejem. Ormož  Mesta ne bodo zbujali, vprašljive tudi druge prireditev Kaj bo s poletnimi festivali in prireditvami Zaradi omejitev oz. prepovedi druženja večjega števila ljudi so večji poletni festivali in druge prireditve tudi v občini Ormož pod velikim vprašajem. Nekatere so že odpovedali, druge pa (vsaj za zdaj) še ostajajo na koledarju … Foto: Marjan Dovečar Priljubljen festival Ormoško poletje za zdaj še načrtujejo, a v precej okrnjeni obliki. Izvedba letošnje mature je v jav- nosti sprožila vsesplošno debato o njeni neizvedbi oziroma izvedbi v zmanjšanem obsegu. Temu niso naklonjeni ne na šolskem ministr- stvu, še manj pa na Državnem iz- pitnem centru (RIC). Kot poudarja njegov direktor Darko Zupanc, bi preklic mature povzročil eviden- tno in večletno škodo celotni ge- neraciji. »Kljub temu se poskuša enačiti mnenja dijakov in aktivnih laikov z izoblikovanimi stališči ter preverljivimi argumenti izkušenih strokovnjakov. Problem, ki ga člo- vek težko spregleda, je izraženo in poudarjeno nezaupanje v stroko, izkušnje, reference, kompeten- tnost. V Sloveniji se žal pogosto re- ševanje strokovnih vprašanj zame- ša s politično demokracijo; kot da vsak glas pri tem šteje, celo enako. Za relevantno strokovno razpravo se je treba najprej kvalifi cirati z znanjem, referencami, izkušnjami, preteklimi rezultati na nekem po- dročju,« je kritičen Zupanc. Dodal je še, da je za RIC 25 let uspešno izpeljanih splošnih matur in 18 let poklicnih matur. »Vsakoletne kohorte 19-letnikov so sistemsko urejeno in predvidljivo zaključile srednjo šolo in se vpisovale na fa- kultete ter druge visokošolske in višješolske zavode.« Da je matura pomemben mejnik v izobraževanju in zaključek sre- dnješolskega šolanja, na katerega se dijaki pripravljajo vse od prvega letnika, je opozoril tudi ravnatelj Gimnazije Ptuj Boštjan Šeruga. A na drugi strani razume tudi dijake, za katerimi je težko obdobje. »Di- jakom predvsem manjka socialna bližina, pomembnost kontakta s svojim profesorjem v živo, ob tem pa so tukaj še vsi psihološki pritiski, ki so jih deležni. S tega vi- dika je treba dijake razumeti, da jih matura zelo bremeni. Če k temu dodamo, da so informacije o ma- turi prihajale prepočasi, je zadeva toliko bolj zapletena.« Dodal je, da so bile nekatere prilagoditve za di- jake že izvedene pri internih delih posameznih predmetov. »Seveda pa bo zelo pomemben segment, če bo dijakom 4. letnikov omogo- čen vstop v šole v maju, da opra- vijo s svojimi profesorji zaključne priprave na maturo.« Kritični do podajanja informacij glede izved- be mature so tudi v sindikatu SVIZ in Dijaški organizaciji Slovenije. »Zaradi neobveščenosti učiteljev, tajnikov maturitetnih izpitov in nekaterih ravnateljev prihaja do negotovosti in zaskrbljenosti,« je opozoril predsednik sindikalne konference srednjih, višjih šol in dijaških domov pri Svizu Jože Bre- zavšček. Tudi predsednica Dijaške organizacije Slovenije Maja Kalin se je obregnila ob izločitev pred- stavnikov dijakov iz pogovorov glede izvedbe letošnje mature. »Situacija je za vse nova, skrajno neugodna in težka, še posebej za letošnje maturante,« je opozorila. Dodala je, da se v dijaški organiza- ciji zavzemajo za izvedbo mature, a le pod ustreznimi in varnimi po- goji za maturante in profesorje. Vsaj slednje pa naj ne bi bilo vprašljivo. Na Nacionalnem in- štitutu za javno zdravje namreč ocenjujejo, da z vidika zdravstve- ne varnosti in zaščite izvedba le- tošnje mature ni problematična in lahko poteka nemoteno po na- črtih. Slovenija, Podravje  (Ne)strokovne debate o letošnji izvedbi mature Preklic mature bi povzročil večletno škodo celotni generaciji Avstrijski dijaki zaključnih letnikov so se včeraj, 4. maja, že vrnili v šolske klopi, slovenski pa za zdaj še osta- jajo doma. O datumih morebitnih vračanj in omejitvah, povezanih s tem, naj bi pristojni odločali v teh dneh. Znano pa je, da matura kljub številnim polemikam ostaja in se začenja 1. junija z esejem iz materinščine. Foto: Črtomir Goznik Bo korona odnesla prvo praznovanje občinskega praznika? Ormoška občina je letos nameravala prvič praznovati svoj občinski praznik, ki so ga določili za 16. junij. Na kak način in v kakšen obsegu bodo praznovali, bo odvisno od situacije okrog koronavirusa in ukrepov. Na občini upajo, da bodo lahko izpeljali vsaj osrednjo občinsko proslavo in podelili občinska priznanja. Foto: ČG Želimo se dogovoriti z Društvom prijateljev poti sv. Jakoba, ki v tis- tem času ravno praznuje 20-letni- co, da se nam pridružijo. Smo del štajersko-pomurske veje sloven- skega Camina in imamo res čudo- vito pot, ki pelje preko Jeruzalema – od Ptuja pa vse do Kobilja.« Odpovedi ali prestavitve priredi- tev konec julija, avgusta in nadalje v jesenskih mesecih (med njimi martinovanje) za zdaj ne načrtu- jejo, ampak optimistično upajo, da se bo stanje do takrat norma- liziralo. Štajerski TEDNIK torek, 5. 5. 2020  COLOR CMYK stran 13 Urška Kuharič, ki je v sezoni do- segla dve zmagi in še dve drugi mesti ter v novembru izboljša- la kvalifi kacijski državni rekord (629,9 kroga). Kuharičeva je ime- la na koncu sezone sedem točk prednosti pred odlično Grosupe- ljčanko Klavdijo Jerovšek, ki je prav tako slavila na dveh turnirjih, skupni bron pa je osvojil Nejc Klo- pčič iz Trzina, saj je z enakim rezul- tatom 94 točk premagal dvakra- tno olimpijko Živo Dvoršak, ki je bila v zadnjih treh sezonah nepre- magljiva. Kuharičeva je leta 2016 osvojila tretje mesto, leta 2017 je bila druga, leta 2018 je ostala brez odličja zaradi drugih tekmovanj, v lanski sezoni si je znova priborila tretje mesto. Z letošnjo zmago je oplemenitila in izpopolnila svojo zbirko najboljših dosežkov v elitni druščini prvoligašev. Kidričani le štiri točke od odličja V 1. B DL s pištolo so sezono uspešno sklenili tudi Kidričani, saj so osvojili skupno peto mesto in pokazali velik napredek iz predho- dne sezone, ko so bili šele deseti. Na predzadnjem turnirju v sezo- ni jim je uspelo osvojiti srebrno odličje, še dvakrat pa so bili zelo blizu temu dosežku z dvema četr- tima mestoma, kar jim daje veliko vzpodbudo za naslednjo sezono. Zmagali so Domžalčani pred Olimpijo, Kidričanom pa so do preboja na skupno tretje mesto zmanjkale le štiri točke. Najvišje uvrščena Kidričana Mateja Levanič in Uroš Mohorko sta med posa- mezniki osvojila 7. in 8. mesto. Simeon Gönc Nogomet Nastja Čeh, Mladen Dabanovič, Muamer Vugdalić: »Reprezentanca nam je vsem veliko pomenila, to smo jemali kot čast« Strani 14 in 15 Rekreacija Vaje »z domačega kavča«: Za učvrstitev trebuha imate še vedno dovolj časa Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik E-mail: sport@radio-tednik.si 1. A liga – pištola Ekipni rezultati: Povprečje Točke 1. PTUJ 1676,6 61 2. LOTRIČ ŽELEZNIKI 1666,6 59 3. DUŠAN POŽENEL REČICA 1669,2 52 4. JOŽE KERENČIČ MIKLAVŽ 1657,4 45 5. MAROK SEVNICA 1658,2 41 6. BREŽICE 1654,0 34 7. GROSUPLJE 1648,2 27 8. JURŠINCI 1644,0 27 9. TRZIN 1621,0 18 10. Š. KOVAČ TURNIŠČE 1613,4 18 11. GORJANCI 1613,8 14 12. KOVINAR ORMOŽ 1592,6 14 Posamični rezultati strelcev: 1. Klemen Tomaševič, Žel. (565,2) 110 2. Jože Čeper, Rečica (569,4) 101 3. Sašo Stojak, Ptuj (570,8) 100 4. Anja Prezelj, Železniki (566,2) 93 5. Blaž Kunšek, Sevnica (561,3) 75 6. Majda Raušl, Ptuj (559,0) 74 7. Peter Tkalec, Rečica (557,4) 70 8. Aleks. Ciglarič, Miklavž (558,0) 64 13. Ludvik Pšajd, Juršinci (553,0) 55 14. Boštjan Simonič, Miklavž (554,2) 55 20. Kevin Venta, Ormož (582,0) 30 21. Niko Pšajd, Juršinci (547,4) 29 24. Matija Potočnik, Ptuj (547,8) 21 29. Mirko Moleh, Juršinci (543,8) 15 30. Nenad Vignjević, Ormož (544,3) 13 33. Simon Simonič, Miklavž (545,0) 9 35. Miran Miholič, Miklavž (546,0) 5 39. Zlatko Kostanjevec, Ptuj (543,0) 2 40. David Kekec, Juršinci (543,0) 1 44. Gregor Polajnko, Ormož (531,0) 0 49. Alekseja Vignjević, Ormož (519,0) 0 49. Žan Tomažič, Ormož (513,0) 0 50. Tadej Horvat, Ormož (510,0) 0 55. Tilen Vnučec, Ormož (488,0) 0 1. A liga – puška 1. OLIMPIJA 1855,0 61 2. TRZIN 1852,6 56 3. KOVINAR ORMOŽ 1848,1 53 4. GROSUPLJE 1847,7 46 5. I. POH. BATALJON RUŠE 1843,6 43 6. ŠTEFAN KOVAČ TURNIŠČE 1842,2 43 7. CERKNICA 1832,0 29 8. ČRENŠOVCI 1824,5 23 9. LOTRIČ ŽELEZNIKI 1822,3 18 10. KAMNIK 1821,2 17 11. MESTO LJUTOMER 1814,4 14 12. POSTOJNA 1803,6 7 Posamični rezultati strelcev: 1. Urška Kuharič, Ormož (628,7) 112 2. Klavdija Jerovšek, Grosu. (624,9) 105 3. Nejc Klopčič, Trzin (621,5) 94 4. Živa Dvoršak, Olimpija (627,5) 94 5. Sonja Benčina, Olimpija (623,0) 91 6. Suzana Lukić, Trzin (618,0) 81 7. Urška Hrašovec, Ruše (617,5) 70 10. Franc Pinter, Kamnik (625,0) 60 18. Nuša Žnidarič, Ormož (611,3) 46 24. Petra Vernik, Ormož (610,0) 23 29. Jan Nagy, Ljutomer (607,9) 18 30. Jan Šumak, Ormož (617,8) 17 31. Sandra Kaučič, Ljutomer (611,0) 13 38. Rajko Robnik, Ljutomer (601,8) 0 42. Bianka Vogrinčič, Ljutomer (600,5) 0 43. Tadej Horvat, Ormož (592,8) 0 47. Antonija Kosi, Ljutomer (603,2) 0 48. Brina Stajnko, Ljutomer (602,6) 0 1. B liga – pištola 1. DOMŽALE 1639,4 65 2. OLIMPIJA 1628,4 58 3. MROŽ VELENJE 1620,4 47 4. KAMNIK 1620,8 45 5. KIDRIČEVO 1617,0 43 6. POSTOJNA 1603,4 34 7. 1956 TRBOVLJE 1599,6 33 8. ŠKOFJA LOKA 1573,6 27 9. I. POH. BATALJON RUŠE 1582,0 22 10. GORENJA VAS 1472,2 17 11. LIBOJE 1514,4 12 12. DOLIČ 1482,6 7 Posamični rezultati strelcev: 1. Denis Bola Ujčič, Postojna (558,0) 108 2. Aleksander Ošep, Velenje (556,4) 108 3. Miha Grohar, Domžale (553,8) 97 4. Matija Kecelj, Domžale (545,4) 84 5. Branimir Bevk, Olimpija (550,8) 83 6. Rožle Repič, Kamnik (549,0) 81 7. Mateja Levanič, Kidričevo (545,8) 69 8. Uroš Mohorko, Kidričevo (546,8) 68 17. Matevž Mohorko, Kidrič. (535,2) 41 35. Milan Bukšek, Kidričevo (519,5) 5 1. B liga – puška 1. TRIGLAV JAVORNIK-KB 1818,4 63 2. MURSKA SOBOTA 1817,1 59 3. 1956 TRBOVLJE 1812,5 51 4. JEZERO DOBROVNIK 1802,4 46 5. KOLOMAN FLISAR TIŠINA 1802,8 39 6. DUŠAN POŽENEL REČICA 1802,7 39 7. GANČANI 1798,5 35 8. DOLIČ 1784,1 24 9. FRANC LEŠNIK VUK HV 1782,4 21 10. RUDNIK HRASTNIK 1655,4 15 11. GORJANCI 1766,2 11 12. KIDRIČEVO 1763,7 7 Posamični rezultati strelcev: 1. Jure Sočič, Murska Sobota (616,5) 100 2. Klavdija Pufič, F. L. Vuk (614,9) 100 3. Mitja Černi, Gančani (615,1) 96 4. Peter Somogyi, Dobrovnik (625,3) 90 23. Aleš Pernat, Kidričevo (597,6) 23 26. Ivo Cicmanovič Z., Kidrič. (600,2) 17 41. Jan Soto Vargas, Kidričevo (581,9) 0 44. Tilen Vuk, Kidričevo (573,6) 0 Zaradi epidemije koronavirusa se je za zeleno mizo po petih od šestih turnirjev končalo tudi strel- sko ligaško tekmovanje za Pokal Strelske zveze Slovenije. To je Ptu- jčanom po letu 2018 znova prines- lo naslov prvakov v 1. A državni ligi s pištolo, Ormožanom Kovinarja pa bron v skupnem seštevku 1. A državne lige s puško. Ptujčani do ključne zmage na petem turnirju V 1. A DL s pištolo so Ptujčani, aktualni ligaški podprvaki in prvaki iz leta 2018, kljub slabšemu uvodu v sezono le-to končali na najboljši možen način, s štirimi uvrstitvami med najboljše tri ekipe, od tega z dvema zmagama. Prav v zaključku so se s prelomno zmago povzpeli na vrh skupnega seštevka, kjer so imeli dve točki prednosti pred gorenjsko ekipo Lotriča iz Železni- kov. Slednja je v sezoni prav tako dosegla dve zmagi in imela še dve drugi mesti, si je pa privoščila spo- drsljaj na drugem turnirju, kjer je osvojila le osmo mesto in posledič- no izgubila naslov prvaka. Ptujčani so povsem zasluženi prišli do svojega drugega naslova prvoligaških prvakov, saj so imeli deset krogov boljši povprečni re- zultat od svojih konkurentov. Na skupno četrto mesto so se uvrstili Miklavževčani Jožeta Kerenčiča, ki so na drugem turnirju okusili slast prvoligaške zmage, na preostalih pa ostali brez odličij. Dobro sezono v elitni konku- renci so po lanskem napredova- nju iz 1. B DL imeli tudi Juršinča- ni, saj so osvojili končno osmo mesto, v sezoni pa so se najvišje uvrstili na šesto mesto. Z enakim izkupičkom 14 točk se iz elitne druščine poslavljata ekipi Gorjan- cev iz Novega mesta in ormoška ekipa Kovinarja, ki je v letu 2017 v svoji najmočnejši postavi dru- gič zapored osvojila prvoligaški naslov prvakov, nato pa po odho- du Emerika Hodžića in večkratni odsotnosti Kevina Vente ni več našla stika z najboljšimi ekipami. V elitno skupino se vračata ekipi iz Domžal in Olimpije, ki sta bili najboljši v 1. B ligi. Med posamezniki Stojak znova do odličja V posamični konkurenci je nepri- čakovano skrajšana sezona, ki bi svoj epilog morala dobiti konec marca (ob proslavljanju 70-oble- tnice delovanja gorenjske ekipe v Železnikih), prinesla prvi naslov prvaka Klemnu Tomaševiču iz Že- leznikov, ki je slavil dve zmagi v sezoni, ob tem pa dosegel še eno drugo in tretje mesto. Čeprav je imel skupni zmagovalec šele šesti najboljši povprečni rezultat na tur- nir, pa je tehtnico v svojo korist ve- činoma obračal v ključnih fi nalnih obračunih, kjer je pokazal psihično zanesljive in tehnično dovršene nastope. Tako je nasledil mlado olimpijko in klubsko sotekmovalko Anjo Prezelj, ki ji je enak podvig us- pel v lanski sezoni. Najboljši Ptujčan Sašo Stojak je po lanskem naslovu prvoligaškega podprvaka in predhodnih dveh na- slovih prvaka tokrat osvojil skupno tretje mesto in z bronastim odlič- jem zaokrožil svojo zbirko odličnih dosežkov v zadnjih štirih sezonah. Stojak je sicer v letošnji sezoni ostal brez zmage, dosegel pa je dve drugi in dve tretji mesti, s čimer si je z od- bitkom najslabšega dosežka (sed- mo mesto na petem turnirju) pri- boril okroglih 100 točk in le za eno točko zaostal za Jožetom Čeprom iz Rečice pri Laškem, ki je osvojil drugo mesto in naslov podprvaka. Z najboljšim dosežkom v sezo- ni – 582 krogov – pa je prvoliga- ško sezono oplemenitil najboljši ormoški strelec Kevin Venta, ki je moral izpustiti kar štiri od petih te- kem zaradi reprezentančnih obve- znosti v nemški izbrani vrsti oz. za- radi nastopov v nemški Bundesligi. Odlično sezono je imela tudi Ptujčanka Majda Raušl, ki je osvo- jila skupno šesto mesto. Med miklavškimi strelci se je najvišje, na osmo mesto, uvrstil Aleksander Ci- glarič, med juršinskimi pa je to s 13. mestom uspelo Ludviku Pšajdu. Ormožani skupno tretji s puško V 1. A DL s puško so Ormožani Kovinarja po dveh naslovih ligaških podprvakov tokrat osvojili skupno tretje mesto in imeli osem točk zaostanka za aktualnimi prvaki iz Olimpije; ti so zmagali še drugič za- pored. Naslov podprvakov je šel v roke Trzincem. Ormožani so sezono začeli udar- no, z dvema zmagama in visokimi rezultati, nato pa so na preostalih treh turnirjih ostali brez stopničk. Kljub temu so imeli še vedno veliko zalogo točk, da so prišli do skupne- ga bronastega odličja. Iz elitne skupine se z 11. mestom poslavljajo Ljutomerčani, ki so za desetimi, Kamničani, zaostali za tri točke. Urška Kuharič tokrat najboljša v 1. A DL Med posamezniki je presti- žni naslov prvoligaške prvakinje osvojila odlična ormoška strelka Strelstvo  Zaključek Pokala SZS Ptujčani po predčasnem zaključku sezone do naslova prvakov Foto: osebni arhiv Urška Kuharič (Kovinar Ormož) je bila najboljša posameznica letošnje sezone v državni ligi. Foto: Strelska zveza Slovenije Ptujčani so v 1. A državni ligi s pištolo po letu 2018 znova osvojili naslov prvakov. Ptujski ekipi so drugo prestižno lovoriko v njeni zgodovini priborili Matija Potočnik, Majda Raušl in Sašo Stojak ter Zlatko Kostanjevec kot rezervist in glavni strateg kluba. Štajerski TEDNIK torek, 5. 5. 2020  COLOR CMYK stran 14 venstvu. »Res je, to je edina stvar, ki nam takrat ni uspela, čeprav smo bili leta 2003 v dodatnih kvalifi ka- cijah proti Hrvaški izjemno blizu temu. S prve tekme v gosteh smo imeli zelo ugoden izid 1:1 (Pršo; Ši- ljak, op. a.), nato pa v povratnem srečanju od 59. minute celo igralca več na igrišču (izključen je bil Tu- dor, op. a.). Le dve minuti kasneje je Pršo zadel za vodstvo Hrvatov, kar je bil končni rezultat srečanja in na EP na Portugalsko so se uvrstili Hrvatje. Čeprav sem v reprezentan- ci doživel številne zmage in poraze, pa je to v mojem spominu edina tekma iz reprezentančne kariere z negativno izkušnjo,« je dejal Čeh. Na koncu je podal še generalno oceno reprezentančnega obdobja, v katerem so ga kot selektorji vodi- li Srečko Katanec, Bojan Prašnikar, Branko Oblak in Matjaž Kek . »Lah- ko rečem le, da je bila velika večina vsega pozitivnega, to so spomini za celotno življenje. Priložnost sem dobil pri več selektorjih, vsak je v moj igralski mozaik dodal nekaj drugega.« Mladen Dabanovič: Na prvo priložnost potrpežljivo čakal dolgih sedem let Mladen Dabanovič je v dresu reprezentance med letoma 1998 in 2003 zbral 26 nastopov. »To je zgolj podatek o odigranih tek- mah, zanimivo pa je to, da sem bil član slovenske reprezentance veliko dlje, že od samih začetkov njene formacije, od leta 1991 nap- rej. Tako sem bil npr. član izbrane vrste na njeni prvi uradni tekmi, ki se je zgodila 3. junija 1992 v Estoniji (1:1, Benedejčič, op. a.). Takrat je bil nesporni prvi vratar izbrane vrste Marko Simeunović, sam pa sem bil drugi vratar. Prvi nastop na igrišču pa sem res dočakal šele po sedmih letih, leta 1998 proti Madžarski. Ta tekma pa se ni odvijala po mojih željah, saj sem vstopil s klopi, tik pred koncem pa sem ob posre- dovanju prejel še rdeči karton,« je povedal Dabanovič, ki pa ima na celotno reprezentančno obdobje zelo lepe spomine: »To je bilo ču- dovito obdobje, z dvema vrhun- cema: uvrstitvijo na EP 2000 in SP 2002. Reprezentanca nam je vsem veliko pomenila, za vse je bila to dodana vrednost našim klubskim karieram. Radi smo se družili, to smo jemali kot čast.« EP leta 2000 v Belgiji in na Nizo- zemskem je bilo prvo veliko tek- movanje, na katerega se je uvrstila naša izbrana vrsta, na vseh treh tekmah – proti Jugoslaviji, Španiji in Norveški – je bil prvi vratar po- pularni Daba. »Pred dnevi sem si v posnetku TV Slovenije prvič v miru ogledal tekmo dodatnih kvalifi ka- cij za EP proti Ukrajini (2:1, Zahović, Ačimović; op. a). Prav zanimalo me je, kako smo bili videti in kako je izgledala naša igra. Čeprav se je to dogajalo pred 20 in več leti, se mi igra sploh ni zdela veliko počasnej- ša od današnje. Resnično je to bila ena boljših tekem naše generaci- je,« je dejal Daba, nato pa se obrnil proti samemu EP: »To je bila resnič- na evforija, prvo veliko reprezen- tančno nogometno tekmovanje za Slovenijo, na klubski ravni pa je Maribor že igral v Ligi prvakov. Podpora navijačev je bila v Belgiji in na Nizozemskem izjemna, več kot 10 tisoč Slovencev je bilo v živo z nami. Tja smo šli kot 'outsiderji', brez visokih pričakovanj, pa smo kljub temu že na prvi tekmi pro- ti Jugoslaviji imeli vse na pladnju (vodstvo 3:0 – Zahović 2, Pavlin –, na koncu je bilo 3:3, op. a.). Čeprav nismo vzeli ponujenega, pa so naši apetiti pred nadaljevanjem nara- sli. Proti Španiji smo v nepozabni tekmi v Amsterdamu vseeno iz- gubili (1:2, Zahović, op. a.), tekma proti Norveški pa ni več ponujala možnosti za nadaljevanje. Celoten nastop je bil resnično spodoben in smo lahko brez kančka sramu po- nosni na tisti dosežek.« SP 2002 je bila druga podobna izkušnja. »Sam sem priložnost za nastop dobil na tretji tekmi, ko ni bilo več možnosti za napredovanje in smo priložnost dobili rezervisti. nogi naj bosta postavljeni vzpored- no, dlani lahko počivajo na stegnih ali se z njimi prav tako dotaknite reber. Zaprite oči in popolnoma lahkotno, torej brez kakršnega koli naprezanja zelo počasi vdihnite in na enak način izdihnite. Pri tem spremljajte vse, kar ob dihanju ob- čutite in zaznate – na primer toplo- to, napetost ali sproščenost v miši- cah na trebuhu, med lopaticami in povsod drugod. Vajo ponavljajte, dokler vam takšna priprava ustre- za oziroma vsaj 5- do 8-krat. Če ste uvodni del izvajali na blazini, potem kar ostanite v tem položaju. V primeru povečane ledvene krivine dlani postavite pod zunanjo stran zadnjice, da preprečite morebitne bolečine na tem predelu in da boste mišice pravilno aktivirali. Noge dvignite tako, da bodo pod pravim kotom in nekoliko narazen, pri čemer so kolena in stopala v isti liniji. Pre- den noge spustite k tlom, rahlo in sproščeno vdihnite tako, da razširite rebrni lok, pri spuščanju nog pa lahkotno izdihnite. Gibanje poteka v kolčnem sklepu, kolena in stopala pa so ves čas v istem položaju, zaradi česar v zaključni točki na tleh pristanemo s peto, ne s celotnim stopalom. Vajo izvajajte počasi in vsaj desetkrat. Pri izved- bi bodite pozorni na to, da boste mišice na spodnjem delu trebuha skrčili pravilno – nekoliko navznot- er, kakor da bi predel pod popkom želeli približati hrbtenici. Zadrže- vanje zraka v pljučih ali napenjanje trebuha navzven nista elementa pravilne izvedbe vaje. Tudi pri naslednji vaji ostanite na vadbeni podlagi. Noge dvignite tako, da bodo popolnoma izteg- njene in pravokotno na podlago, roke pa položite nazaj. Če ste do- volj gibljivi, naj bodo roke na tleh, v nasprotnem primeru si položaj prilagodite tako, da se boste še po- čutili prijetno. Preden začnete, po- novno lahkotno vdihnite skozi nos, med dvigovanjem zgornjega dela trupa in rok pa malce bolj inten- zivno izdihnite skozi usta. Pri tem prav tako upoštevajte navodila za dihanje in pravilno delovanje mi- šic. Vajo ponovite vsaj trinajstkrat na eno serijo od vsaj treh ali štirih, vmes si privoščite kratek počitek ali pa nadaljujte s katero koli vajo iz prejšnjih objav v tej rubriki. Vzemite si čas za odkrivanje svojega telesa in njegovih zmožnosti ter se prepustite kreativnosti v udobju prijetnega domačega okolja. Tekst in fotografi je: Boštjan Renko, Mateja Renko Nastja Čeh, Mladen Dabanovič in Muamer Vugdalić so za slovensko reprezentanco med letoma 1998 in 2007 skupaj odigrali skoraj 100 tekem (natančno 98). Ob 100-letnici NZS so nam zaupali svoje reprezentančne izkušnje. Nastja Čeh: Sanjski začetek reprezentančne kariere Nastja Čeh je izmed igralcev s širšega ptujskega področja zbral največ reprezentančnih nastopov – 46. Njegova reprezentančna era, ki je trajala med letoma 2001 in 2007, se je pri 23 letih začela doma- la sanjsko. »Prvi nastop za izbrano vrsto sem vpisal leta 2001 na tekmi s Ferskimi otoki, to je bil zaključek kvalifi kacij za svetovno prvenstvo leta 2002 v Južni Koreji in na Japon- skem. Takrat mi je selektor Srečko Katanec prvič ponudil priložnost in zame se je izšlo na najboljši mogoči način, saj sem na debitantskem na- stopu že v prvem polčasu dosegel dva zadetka. Jasno je, da te tekme ne bom nikoli pozabil, kakor tudi ne občutka, ko sem oblekel dres z državnimi simboli. To je resnično nekaj drugega kot klubska tekma, saj zastopaš državo,« je v uvodu dejal Nastja. Že druga njegova preizkušnja za izbrano vrsto je bila ena najpo- membnejših v celotni dosedanji eri naše izbrane vrste – dodatne kva- lifi kacije z Romunijo za nastop na SP (10. 11. 2001). »Po tistem uspe- šnem debiju proti Ferskim oto- kom, ko sem prejel veliko pohval, sem v drugo kaj kmalu izgubil tre- mo in sem šel v igro drugače, bolj samozavestno. Obenem sem se zavedal, da je Romunija bistveno močnejša ekipa kot Ferski otoki, s kopico zvezdnikov in odličnim tre- nerjem. Na mojo srečo in na srečo celotne ekipe se nam je izšlo na sanjski način, z uvrstitvijo na SP,« je dejal Čeh, ki je za Bežigradom v igro vstopil v 39. minuti (pri re- zultatu 0:1 je zamenjal Kariča, op. a.), že tri minute kasneje pa je z natančno asistenco Ačimoviću poskrbel za izenačenje rezultata. Odlično je odigral tudi v nadaljeva- nju in bil med najzaslužnejšimi, da je naša izbrana vrsta odšla na po- vratno tekmo v Romunijo s pred- nostjo 2:1. Nadaljevanje zgodbe poznamo … Sledil je nastop na svetovnem prvenstvu v Južni Koreji, Čeh je na- stopil na dveh tekmah, na obeh je vstopil v igro s klopi. »Nastop na SP je največ, kar lahko kot nogometaš doživiš v dresu reprezentance, krona vsega. Škoda je bilo za nas, da to tekmovanje ni bilo bližje Slo- veniji, saj bi bilo sicer na tribunah zagotovo ogromno naših navija- čev, ki so nas takrat spremljali vse- povsod, kar nekaj jih je bilo tudi v daljni Južni Koreji. Takrat sem bil še zelo mlad, zato je bila to zame izjemna izkušnja. V svoji klubski karieri sem doživel vse, prestope med številnimi uglednimi klubi, v dresu reprezentance pa je bil SP višek vsega,« je dejal Čeh. Med vsemi temi »trofejami« mu manjka nastop na evropskem pr- Maj je običajno tisti mesec, ko se vsi, ki so z vadbo, namenjeno zgolj estetskim popravkom posameznih delov telesa, tako rekoč še v zad- njem trenutku odločijo stopiti v akcijo, preden se junija ali nekoliko pozneje odpravijo na dolgo priča- kovani dopust na obali. Sem spada predvsem področje trebuha, kar je velikokrat najpogostejši razlog za obisk telovadnic in najem trenerja tudi pri ljudeh, ki sicer nimajo težav s prekomerno telesno težo, v svo- jem telesu pa se zaradi mlahavosti tkiv na sprednjem delu trupa kljub vsemu ne počutijo dobro. Resnično učinkovito popravljanje videza in funkcionalnosti mišic trebuha je zadeva, pri kateri je dobro imeti strokovno vodstvo, saj je najprej treba poiskati prave vzroke za ta pojav. Teh je precej, in ker vsi niso samo posledica neustreznega prehranjevanja v kombinaciji s premalo gibanja, si lahko s tovrstno vadbo, če se je lotimo sami ter brez strokovnega znanja in razumevanja delovanja telesnih sistemov, težave samo še poglobimo. Pri vsakodnevnih delovnih na- logah in spremljajočem stresu se svojega telesa sploh ne zaveda- mo – vse počnemo mehanično in samodejno, zato se bomo danes namesto intenzivnega ogrevanja vaj lotili malce drugače. Najprej se namestite v svoj vadbeni kotiček ali kakor koli, kjer se boste v miru posvetili samo sebi. Sedite lahko na udobnem stolu ali pa lezite na tla na vadbeno blazino, preprogo ali odejo. V ležečem položaju noge pokrčite do nevtralnega položaja, kar pomeni, da naj bodo stopala ne preblizu in ne predaleč od zad- njice, roke pa sproščeno postavite ob telo ali dajte dlani na spodnji del rebrnega loka. Če boste izbrali stol, pa imejte stopala v celoti na tleh, torek  5. maja 2020Šport, rekreacija14 Dosedanji selektorji slovenske nogometne reprezentance: Bojan Prašnikar (1991–1993) Zdenko Verdenik (1994–1997) Bojan Prašnikar (1998) Srečko Katanec (1998–2002) Bojan Prašnikar (2002–2004) Branko Oblak (2004–2006) Matjaž Kek (2007–2011) Slaviša Stojanović (2011–2012) Srečko Katanec (2013–2017) Tomaž Kavčič (2017–2018) Matjaž Kek (2018–) Nogomet  Reprezentanca Slovenije »Reprezentanca nam je vsem veliko pomenila, to smo jemali kot čast« Rekreacija  Vaje “z domačega kavča” Za učvrstitev trebuha imate še vedno dovolj časa Foto: Črtomir Goznik Nastja Čeh: 46 nastopov za reprezentanco med letoma 2001 in 2008, 6 golov, dva nastopa na SP v Južni Koreji Štajerski TEDNIK torek, 5. 5. 2020  COLOR CMYK stran 15 nega udarca tekmeca v glavo kon- čal z obvezano glavo. »Res je moje število nastopov 27, a sem zelo ponosen tudi na to, da sem bil še skoraj na enkrat to- liko tekmah zraven z reprezentan- co, čeprav nisem stopil na igrišče. Zame je to izjemno pozitivno in sem še danes ponosen na vse do- sežke, ki smo jih dosegli takrat. Ta- kratno razmišljanje vseh v izbrani vrsti je bilo, da je to največ, kar se lahko športniku zgodi – da oblečeš dres državne reprezentance. Res- nično smo dihali drug z drugim,« je dejal danes 43-letni Vugdalić, v lanski sezoni tudi trener nogome- tašev Drave. Doživel je tudi nastop na svetov- nem prvenstvu leta 2002 v Južni Koreji in na Japonskem. »To je bilo resnično posebno doživetje, ki je težko primerljivo s čim drugim. Velika čast je zastopati državo na tako velikem tekmovanju, obenem pa tudi velika odgovornost. Še da- nes se spomnim vsega, od priprav na Brdu, prijateljske pripravljalne tekme z Gano za Bežigradom (2:0, Zahović, Novak, op. a.), pa tudi zaključnih priprav na Japonskem. Na tekmi z Južnoafriško republiko sem tudi zaigral v začetni posta- vi, kar je bila pika na i te čudovite zgodbe. Takrat sem bil s svojimi 24 leti med mlajšimi, super je bilo. Zame so to bile neprecenljive izku- šnje, ki so mi dale veliko zagona za vse nadaljnje delo v celotni kasnej- ši karieri. Sicer sem imel že takrat kar nekaj izkušenj, največ sem jih pridobil z igranjem za Maribor v Ligi prvakov. Je pa bil nastop na SP nedvomno krona moje repre- zentančne kariere. Zavedati se je treba, da smo nogometno majhna država, zato je bil nastop na naj- večjem svetovnem zboru nogome- tašev še toliko pomembnejši. Tudi v veliko močnejših reprezentan- cah, ki se redno uvrščajo na velika tekmovanja, je nastop na SP nekaj posebnega,« je o tem povedal po- pularni Piki. Veliko ljubiteljev nogometa si ga je posebej zapomnilo po tekmi dodatnih kvalifi kacij za SP 2002 proti Romuniji, ko je celoten drugi polčas odigral z obvezano glavo. »To je bila zame resnič- no posebna tekma, nepozabna iz več vidikov. Romunija je bila ekipa, polna zvezdnikov svetov- nega kova (Mutu, Ilie, Popescu, Contra, Munteanu …), igrišče pa je bilo težko, razmočeno, snega so ga uspeli očistiti šele tik pred tekmo. Je pa bil Bežigrad poln, vzdušje je bilo odlično celotno srečanje. V dvoboju sem dobil močan udarec s komolcem v gla- vo in kri se je kar ulila po mojem obrazu. Nisem pomislil na to, da ne bi nadaljeval, le obvezo sem si želel čim prej na glavo, da bi lah- ko pomagal soigralcem. Na srečo smo v Ljubljani nato zmagali (2:1, Ačimović, Osterc, op. a.), v Ro- muniji pa to minimalno prednost ubranili (1:1; Rudonja, p. a.),« se te posebne izkušnje spominja Vu- gdalič, doda pa še zanimivost, ki je ne pozna veliko ljubiteljev no- gometa: »Po tekmi v Ljubljani so mi glavo seveda zašili z nekaj šivi in te sem imel na glavi še na tek- mi v Romuniji. Po uvrstitvi na SP smo si seveda takoj želeli domov, da bi skupaj z navijači proslavili zgodovinski uspeh – vedeli smo, da nas nestrpno pričakujejo in da si za vso podporo zaslužijo slavje čim prej. Tako mi je danes že žal pokojni reprezentančni zdravnik Vasja Kruh šive odstranil kar na le- tališču. Slavje pa je bilo kljub pozni uri prihoda na letališče v Slovenijo pravo, pristno, nepozabno … Na- vijači so si prav tako kot mi zaslu- žili, da gre reprezentanca na SP.« Jože Mohorič Kljub veliki oddaljenosti od Slo- venije in manjši evforiji je bilo vse skupaj nepozabno. Ko sem stopil na igrišče, je bilo nekaj posebnega, sedanji pogled na tiste čase z dis- tance pa je še vedno podoben,« je povedal Dabanovič. Mladen v vlogi vodje nogome- tne šole NK Aluminij še naprej os- taja v nogometu, kot občasni stro- kovni televizijski komentator pa je povezan tudi z reprezentanco. Kako vidi njeno današnjo podobo? »Tistih časov ne moremo primerja- ti z današnjimi oziroma je to zelo težko. Tudi danes imamo veliko mladih, ki imajo igralsko kvaliteto, a gredo vse prehitro v tujino, kjer se v strogo profesionalnem svetu težko prebijajo v ospredje. Naša reprezentanca z dvema izjemnima posameznikoma, Janom Oblakom in Josipom Iličićem, sedaj spada v srednji kakovostni razred. Opazen pa je drugačen pristop kot v naši generaciji: gre za izkušene profe- sionalce, ki imajo svoje klubske ka- riere, ni pa pravega skupnega re- prezentančnega naboja, ki je nuj- no potreben za nekaj večjega. Ali sta to poseben motiv in želja, ne vem, a v tej zgodbi je sedaj preveč nihanj: lahko odigramo eno ali dve izjemni tekmi, nato pa prav toliko ali še več slabih. Morda pa se v pri- hodnosti vendarle nekaj spremeni na boljše,« je optimistično zaključil Mladen. Muamer Vugdalić: »Vasja Kruh mi je šive odstranil kar na letališču« Muamer Vugdalić je v dresu re- prezentance med letoma 1999 in 2004 zbral 27 nastopov. Veliko lju- biteljev nogometa si ga je najbolj zapomnilo po izjemni predstavi v dodatnih kvalifi kacijah za SP 2002 proti Romuniji, ki jo je zaradi moč- torek  5. maja 2020 Šport, ljudje in dogodki 15 Foto: Črtomir Goznik Muamer Vugdalić: 27 nastopov za reprezentanco med letoma 1999 in 2004, en nastop na SP v Južni Koreji Foto: Črtomir Goznik Mladen Dabanovič: 25 nastopov za reprezentanco med letoma 1998 in 2003 nikovo skladbo Prijatelji, ostanimo prijatelji po družbenem omrežju. Godbeniki so skladbo posneli vsak zase doma, nato pa jo zmontirali v studiu PeTV pod taktirko dirigenta Fredija Simoniča, ki je poskrbel za zvočni del. Na kanalu Youtube si jo je samo prvi dan ogledalo nekaj tisoč ljudi. Dirigent za to priložnost ni izbral tipične koračnice, temveč skladbo, ki še z dodatnim pome- nom nagovarja v tem kriznem obdobju. Svojevrstno prvomajsko voščilo, kakršnih v prejšnjih letih nismo bili vajeni, saj so ga vedno prinesli v živo, so si zamislili po vzoru nekaterih drugih orkestrov. Ptujski godbeniki so navdušeni, da je posnetek doživel tako odličen sprejem. Želeli so tudi pokazati, da je glasba z njimi tudi v tem času, ko ne morejo nastopati in se ljudem predstaviti na velikih dogodkih oz. koncertih. Koronavirus je nekoliko zmanj- šal tudi nastope našega hišnega ansambla Petovia kvinteta. Vsak zase pa pridno vadijo doma, da bodo nastope, ko bo prišel čas za to, lahko izpeljali čim kvalitetne- je in še naprej posegali po festi- valskih nagradah. Za prvi maj pa so s svojim nastopom navdušili stano- valce Doma upokojencev na Ptuju. Razveselili so jih s skoraj enournim koncertom pred domom. Težko je z besedami opisati njihovo veselje ob tem dogodku, marsikomu se je ob poslušanju Avsenikovih viž oro- silo oko. Marsikdo pa se je spom- nil, kako so praznovali prvi maj nekoč. Stanovalci in zaposleni so jim zaploskali na balkonih doma, nekateri pa so se jim zahvalili tudi osebno – seveda na varni razdalji. Člani Petovia kvinteta so bili tudi sami presenečeni nad tem, kako prisrčno so bili sprejeti in koliko zahvale so doživeli. V imenu sta- novalcev se jim je za nepozabno doživetje zahvalila tudi direktorica Doma upokojencev Jožica Šemnič- ki. Prvomajsko mini glasbeno tur- nejo so člani Petovia kvinteta na- daljevali pri Policijski postaji Ptuj, kjer so se jih prav tako razveselili, končali pa so jo v Paradižu pri Cir- kulanah, kjer so zaigrali pri enem svojih največjih sponzorjev Mlade- nu Gregurecu in tam so tudi posne- li videospot za skladbo Samo, da vreme bo vzdržalo. MG Prvi maj z letnico 2020 si bomo zagotovo zapomnili, saj smo ga preživeli ga povsem drugače kot sicer: brez množičnih proslav, športnih srečanj in veselic, ki so bile v preteklosti običajne ob tem prazniku. Četudi se je življenje v tem času nekoliko sprostilo, to nekdanjega prazničnega utripa ni povrnilo. Kljub temu pa nismo ostali brez enega od simbolov prvomajskega praznovanja – prvomajske budni- ce, le da je do nas prišla preko raz- ličnih kanalov. Na Ptuju, podobno pa je bilo tudi v drugih okoljih, so jo namesto godbenikov po zvočnikih iz svojih avtomobilov spustili naši vrli gasilci. Ptujski pihalni orkester, ki nas je ponavadi prebujal prvega maja, pa je tokrat prinesel prav posebno darilo: živel 1. maj je zaželel z Avse- Ptuj  Prvi maj, ki ga bomo pomnili Budnice iz zvočnikov, na spletu in v živo Foto: Črtomir Goznik Budnico so letos 'zaigrali' gasilci. Foto: Črtomir Goznik Petovia kvintet je navdušil stanovalce Doma upokojencev Ptuj. Štajerski TEDNIK torek, 5. 5. 2020  COLOR CMYK stran 16 torek  5. maja 2020Na sceni16 Ansambel Strel je na naro- dno-zabavni sceni od leta 2015. Sedež ima v Prestranku na domu bratov Žana in Aleksa. Sestavlja ga pet nadvse mladih glasbeni- kov, starih od 15 do 19 let. Najstarejši član je Kliment, ki igra kitaro. Zaključuje srednjo zdravstveno šolo v Postojni. V prostem času rad poje in igra ki- taro, rad ima tudi športe z žogo, posebej še nogomet. Nik se an- samblu z igranjem na kitari prid- ruži pri zabavnih ritmih, obiskuje strojno šolo v Postojni. Ob glasbi rad pomaga tudi očetu v delavnici in se druži s prijatelji. Žan, ki igra harmoniko in na bobne, obiskuje srednjo lesarsko šolo v Ljubljani, rad se preizkuša tudi v igranju dru- gih instrumentov. Pevka Samanta obiskuje srednjo vzgojiteljsko šolo v Ljubljani, pri igranju zabavne glasbe igra tudi na klaviature. Zanimajo jo tudi avtomobili in motorji. Aleks pri petnajstih letih zaključuje osnovno šolo, igra pa bas kitaro. Rad tudi kolesari. Ansambel je nastal pred petimi leti, ko sta harmonikar in pevka sestavljala ansambel. Najprej se jima je pridružil kitarist Kliment, kmalu pa tudi Žanov mlajši brat Aleks. Pred enim letom se jim je pridružil še Nik. Preigravajo na- rodno-zabavno in zabavno glasbo. Še posebej so ponosni na svoji dve avtorski narodno-zabavni skladbi, ki ju je napisal kitarist Kliment ob delni pomoči njihovega mentorja skupin, ki preigravajo to glasbo, tako da se za obstoj tovrstne glasbe ni bati. Prepričani so tudi, da gre njen razvoj v pravo smer, vsak an- sambel ima malo drugačno energi- jo, ki jo prenašajo na ljudi. Prav to je čar narodno-zabavnih skupin, da ima vsaka svoj način izvajanja. Mladi člani ansambla Strel so svoj festivalski krst doživeli pred dvema letoma. Narodno-zabavne festivale, ki jih je v Sloveniji veliko, ocenjujejo kot nekaj lepega. Vsak festivalski nastop zahteva veliko truda, vendar le-ti niso njihova prioriteta. Na ptujskem festivalu pa bi zaigrali z velikim veseljem, če bi jih organizatorji povabili. V času koronavirusa poskušajo čim bolj vaditi individualno, torej vsak sam v domačem okolju. Po- grešajo skupne vaje, predvsem ob koncih tedna. Vendar upoštevajo navodila države, saj se bomo le- -tako lahko spet videli na odru in uživali v zvokih narodno-zabavne glasbe, še povedo člani ansambla Strel, ki želijo s svojo glasbo pri- tegniti čim več mladih ljubiteljev narodno-zabavne glasbe. SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ — Ansambel Strel Narodno-zabavno glasbo želijo približati mladim Foto: zasebni arhiv Člani ansambla Strel (od leve): Kliment, Samanta, Aleks in Žan, manjka najnovejši član Nik. »Med pomembnimi razlogi za ustanovitev komisije je gotovo pestra ponudba na tem področju, ki zajema spa pedikuro, klasično, osnovno, zahtevno, medicinsko in druge pedikure. Gre za to, da uredimo terminološki red, da bodo ljudje vedeli, kaj neka ponudba vključuje, in se bodo lahko pravil- no odločili,« pojasnjuje Čuševa in postreže s podatkom, da smo v Sloveniji po podatkih OECD po šte- vilu amputacij zaradi diabetičnega stopala v samem svetovnem vrhu! »Pripravili smo klasifi kacijo pedi- kure po tipih, določili njihovo vse- bino in potrebno formalno uspo- sobljenost ter izkušnje izvajalcev. Gre za spletni javni seznam, ki bo dostopen potrošnikom, iz njega pa bo razvidna strokovna izobrazba izvajalca pedikure in njegove delov- ne izkušnje. Na osnovi tega si bodo ljudje lahko lažje sami poiskali ustreznega pedikerja. V pripravi je tudi prospekt z opisanimi problemi stopal in slikovnim gradivom, ki ga bomo razdelili v zdravniške ordina- cije. Tako bomo številnim ljudem, ki imajo tovrstne težave, pomagali do hitre in pravilne informacije,“ je razloge za ustanovitev komisije predstavila Čuševa. Pedikura ostaja plačljiva storitev Silva Čuš pravi, da pedikura spada v sklop storitev na podro- čju osebne nege, zato bo tudi v prihodnje plačljiva. Najpogostejši problemi, zaradi katerih se stranke odločijo za obisk pedikerja, so vra- ščeni nohti, kurja očesa, otiščanci, razpokane pete in glivične okužbe. »V težjih primerih je treba obiskati zdravnika. Pedikerji ne posegamo na področje zdravnikov, naša do- mena je nega nog. S pravilno in ustrezno nego lahko preprečimo marsikatero težavo, posledično lahko v tem segmentu razbreme- nimo tudi zdravstvo.« V primeru nezdravljene, dalj časa trajajoče glivične okužbe stopal se tej običajno pridruži še okužba nohtov (onihomikoza). Znanstvena literatura poroča, da ima tovrstne okužbe od 15 do 20 % populacije. »Kaže se tako, da prizadeti noht postane moten, porumenel, zadebeljen in defor- miran. To lahko povzroča bolečine pri hoji in je stalen vir okužbe, saj se lahko prenaša na druge nohte. V tem primeru je ustrezna izbira kombiniran pristop: zdravnik ali dermatolog, ki predpiše ustrezna zdravila, in pediker, ki izvaja nego stopal. Ob redni pedikuri bodo naše poti k zdravniku zaradi težav s stopali in nohti manj pogoste ali pa jih celo ne bo.« Najpogostejše napake: nepravilno striženje nohtov „Med najpogostejšimi napaka- mi, ki jih delajo ljudje, bi izpostavila nepravilno striženje nohtov. Veči- na ljudi si nohte striže s ščipalcem. Ko postrižejo noht do roba (npr. palca), zadnji kos nohta kar od- trgajo. Tako ostanejo v nohtnem kanalu 'špičke', kar sčasoma povzroči vraščanje nohta, močne bolečine in vnetje. Kot drugo na- vajam preveč ali premalo postriže- ne nohte. Držimo se pravila, da se noht pri hoji ne sme dotikati čevlja. Veliko ljudi si z rezili tipa Credo odstrani preveč poroženele kože na podplatih. Te oblike 'kopalnič- ne kirurgije' povzročajo neznosne, dalj časa trajajoče bolečine pri hoji, tudi krvavitve. Zelo pomembno je tudi, da si stopala po tuširanju te- meljito obrišite do suhega, pose- bej med prsti. Redno uporabljajte ustrezno kremo za stopala, tako bodo lepa in zdrava.“ Slovenija, Ptuj  Novo poglavje v slovenski pedikuri Za bolj zdrava „slovenska“ stopala „Veliko ljudi ima težave s stopali ali nohti in enostavno ne vedo, na koga naj se obrnejo, ko pa že iščejo ponudbe v kozmetičnih ali pedikerskih salonih, težko ločijo med obsto- ječimi storitvami,« pravi Ptujčanka Silva Čuš, kozmetičarka s 23-letno prakso, ki zaključuje magistrsko nalogo na temo pedikure. Ob tem je članica lani ustanovljene državne komisije za uvrščanje v seznam formalne usposobljenosti in izkušenj izvajalcev ter ustreznosti nosilcev pedikerske dejavnosti. Marijana Novaka, člana ansambla Biseri. Prva skladba Sanjsko dek- le govori o prvi ljubezni, druga z naslovom Ona mi pomeni res vse pa o fantu, zaljubljenem v dekle, ki se zanj ne zmeni. Obema je mo- goče prisluhniti tudi na Youtubu. V kratkem se bodo predstavili še s tretjo avtorsko pesmijo, ki pa bo v zabavni preobleki. Repertoar izbirajo med bolj znanimi naro- dno-zabavnimi pesmimi, ki jih večina ljudi pozna. Med njimi so lepe skladbe Lojzeta Slaka, Mladih Dolenjcev, Fantov z vseh vetrov in tudi novejše pesmi, ki so popular- ne med mladimi. „Svojo glasbo želimo približati predvsem mladim. S svojim stilom igranja se želimo približati prijate- ljem iz ansambla Biseri, saj smo tudi mi po duši malo bolj 'nori',“ so povedali mladi narodno-za- bavni glasbeniki iz Prestranka, za katere je narodno-zabavna glasba eden najlepših čarov Slovenije, ki je nima nobena druga država. Verjamejo, da ne bo izginila, saj se iz dneva v dan pojavlja vedno več mladih glasbenikov in glasbenih Foto: zasebni arhiv Silva Čuš Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Foto: zasebni arhiv Glivično spremenjen noht Stopalom bi morali posvetiti več pozornosti »Če zdravju svojih stopal ne posvečamo ustrezne pozornos- ti, koža postane suha, pojavijo se lahko glivice in kurja očesa, noht postane odebeljen ali prične vraščati, kar povzroča bole- čino. Posebno pozornost je treba nameniti primernemu obu- valu. Pri izvajanju pedikure je zelo pomembno, da je pediker strokovno usposobljen za reševanje tovrstnih težav, saj lahko težave s stopali in nohti vodijo v resne zdravstvene zaplete. V primeru specifi čnih bolezni, ki se kažejo tudi s spremembami na stopalih oziroma nohtih, je treba poznati potek nekaterih bolezni, obstoječo problematiko in ljudi usmeriti k ustrezne- mu specialistu,« opozarja Silva Čuš. Foto: zasebni arhiv Vraščen noht Štajerski TEDNIK torek, 5. 5. 2020  COLOR CMYK stran 17 torek  5. maja 2020 Nasveti 17 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Kaj bomo danes jedli Sestavine: 700 g mletega mesa, 1 čebula, 2 stroka česna, 3 kosi kruha, 1,5 dl mleka, 1 jajce, 2 žlički soli, poper; nadev:4 trdo kuhana jajca, po želji še 4 kuhane korenčke in nekaj drobnih kisle kumaric za lepši videz. Na olju prepražimo nasekljano čebulo, na koncu dodamo nasekljan česen. Kruh narežemo na kocke in ga prepojimo z mlekom. Kruh nato ožamemo in ga dodamo mesu. Dodamo še ohlajeno popraženo čebulo s česnom, 1 jajce, sol in poper. Dobro premešamo. Pekač premažemo z oljem in v njem oblikujemo velik mesni pravokotnik. Po njem v sredini raz- poredimo 4 trdo kuhana jajca, na vsaki strani položimo po dolžini cele korenčke in kisle kumarice. Nadev prekrijemo z mesom in mesno štruco oblikujemo do konca. Pečemo 10 minut pri 200 stopinjah Celzija, nato 50 minut pri 170 stopinjah Celzija. Po zaključku peke naj meso počiva 15 minut. TOREK SREDA ČETRTEK cvetačna juha, testenine s prekajenim mesom, solata, jabolčna čežana pasulj s kranjsko klobaso, kruh, skutne palačinke porova kremna juha, rižota s piščančjim mesom, radič, jabolčni zavitek PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK gobov golaž, kruhovi cmoki, sadje grahova juha, hrenovke na žaru, domači ajvar, pečen krompir, pečene banane goveja juha, štefani pečenka, francoska solata, orehove rezine z marmelado zelenjavna juha, kuhana govedina v solati, polnozrnat kruh, sladica Štefani pečenka Orehovo pecivo z marmelado Za kaj gre pri dobrih sosedih Že dolgo je znano, da rastline ob sprejemu hranil v zameno v talno raztopino nekatere kemične snovi tudi oddajajo. Te snovi so zelo pomembne tako pri planiranju kolobarja, saj skoraj vedno motijo, če na istem mestu še enkrat raste ista rastlina ali njena sorodnica. Čeprav večina pozna te motnje pod imenom, da se tla utrudijo, gre pravzaprav za kemične spojine, ki jih rastline iz iste botanične družine ne marajo. To velja pri sadnem drevju, okrasnih rastlina, zeliščih in seveda vrtninah. Te iste kemične snovi pa lahko delujejo prijetno, krepčilno ali neprijetno oz. zaviralno na sosednjo rastlino. Tako nastanejo dobri sosedje. Vendar je treba vedeti, da je vpliv dobrih ali slabih prijateljev samo tako kratek ali dolg, kolikor so dolge ali kratke korenine rastlin, ki jih sadimo skupaj. Rastline, kot je zelje, ki ima širok, velik koreninski sistem, širijo svoj vpliv daleč okoli (v krogu 50–70 cm), čebula, česen pa imata plitek in slab koreninski sistem in njun vpliv sega samo 30 cm v krogu okoli rastline. Ostale rastline so nekje vmes. Bližina slabega soseda Naj naštejem samo nekaj primerov. Najbolj znana dobra soseda sta korenček in čebula (namesto nje je lahko tudi por ali česen). Druga znana kombinacija je česen z jagodami. V zadnjih letih pa mnogi vedo tudi za koristnost bazilike ob paradižniku, kumarah in drugih bučnicah. Vendar je še kar nekaj takih kombinacij, na primer šetraj s fi žolom, zelena ob kapusnicah, kamilice in kapusnice, koper, koprc in rdeča pesa in še kar nekaj bi se jih našlo. Ali pa najbolj znani sovražniki: med seboj se ne marajo kobulnice, zato korenčka in peteršilja zagotovo ne sadimo skupaj. Mnogi so zdaj zavzdihnili, saj imamo skoraj vsi navado, da ju sejemo na isto gredo. Vendar vpliv seže samo tako daleč, kolikor daleč se prepletajo korenine rastlin. Torej če imamo polovico gredice korenčka, drugo pa peteršilja, sta v nekoliko slabšem položaju samo vrstici, kjer sta korenček in peteršilj skupaj. To pa ni tako napak. Vsekakor pa naj vam ne pade na pamet, da bi posejali izmenično vrsto peteršilja, vrsto korenčka in tako naprej, ker bi potem pa že lahko nastale težave. Zeleni nasveti Kako blizu skupaj ali daleč narazen naj bodo Dobri ali slabi sosedje na vrtu so začeli zanimati mnoge vrtnarje. Vendar se kmalu znaj- dejo v dilemi, strah ji je, da bodo naredili kaj narobe takrat, ko se ravno ne poslužujejo teh dobrih kombinacij. Naj poskusim razčistiti, zakaj sploh sadimo rastline skupaj, in na koncu seveda, kako daleč delujejo ti vplivi dobrih in slabih prijateljev med rastlinami. Foto: Miša Pušenjak Sestavine: prva plast biskvita:2 jajci, 2 jogurtova lončka sladkorja, 2 jogurtova lončka mleh orehov, 2 jogurtova lončka mleka, 2 jogurtova lončka moke, 1 pecilni prašek, jo- gurtov lonček olja: druga plast biskvita:4 jajca, 4 žlice sladkorja, 4 žlice olja, 5 žlic moke; nadev: 2 žlici marelične marmelade, mle orehi za posip. Stepemo jajci in sladkor. Dodamo mleko, olje, moko, pomešano s pecilnim praškom,in mlete orehe. Pripravljeno zmes vlijemo na pekač, obdan s papirjem za peko, in pečemo približno 20 minut pri 200 stopinjah Celzija. Medtem ko se prva plast biskvita peče, na- redimo drugo. Jajca ločimo, beljake stepemo v trd sneg. Rumenjake in sladkor pa penas- to zmešamo, dodamo olje in moko ter na koncu še sneg iz beljakov. Pripravljeno zmes razporedimo po pečenem biskvitu in vse skupaj pečemo še 15 minut. Ohlajeno pecivo namažemo z marmelado in ga posujemo z mlemi orehi. Naslednja negativna kombinacija sta grah in paprika, pa fi žol in paprika, zelo neprijetna soseda je tudi čebula, ki ne mara stročnic in vseh križnic (zelje, cvetača, repa, koleraba, redkvica …), pa še nekaj takih kombinacij je. Med zelišči je najbolj neprijetna soseda vinska rutica, ki se slabo razume z velikim številom drugih zelišč. Nekatere rastline preprosto smrdijo škodljivcem druge rastline. Tako so znane kombinacije drobnjaka in jagod, pa korenčke in čebule … Vse dobre in slabe kombinacije je treba poiskati v številnih tabelah, ki so objavljene marsikje. Za konec pa naj odgovorim še na eno, zelo pogosto zastavljeno vprašanje: kaj pa sosednja greda? Ali lahko tam raste to pa to? Če je vmes prava, trajna potka, lahko na sosednji gredici raste karkoli. Če pa je samo deska, razmislite: kolikor daleč sežejo korenine posamezne vrtnine, tako daleč sega njen vpliv, naj bo pozitiven ali negativen. Paziti pa je vsekakor treba tudi, da večje rastline s sosednje gredice ne bodo senčile manjših. Najlepši primer sta pogosto paradižnik in paprika. Pogosto pa naredimo ravno obratno: solato in cvetačo na primer v poletni vročini skrijemo v senco visokega fi žola, motovilec v avgustovski vročini pa posejemo med paradižnik. Rastline lahko druga drugi pomagajo, lahko si tudi škodijo. Dobro je izkoristiti pozitivne kombinacije in se izogibati slabim. Kako se lotiti planiranja dobrih sosedov Najbolje je začeti počasi in potem znanje in izkušnje dopolnjevati. To pomeni, da sajenje in setve pla- nirajte kakor do sedaj. A potem nekaterim rastlinam poiščite njihove najboljše sosede. Zagotovo lahko med sadike solate posejete mesečno redkvico, a ne v vsako vrsto. Podobno naredite jeseni. (Poleti meseč- na redkvica ne uspeva.) Druga večna kombinacija sta zagotovo paradižnik in solata. Ko boste po prvem maju (nikakor prej) sadili paradižnik, med sadike paradižniki posadite sadike solate. Ta bo dozorela prej, preden jo bo paradižnik zasenčil. Potem jo nadomestite z novozelandsko špinačo in boste celo poletje imeli veliko zelenih listov za smutije, pa tudi za jedi, ki jih sicer kuhate iz nam znane špinače pozimi in spomladi. Jeseni po želji lahko posejete tudi motovilec ali pa novozelandsko špinačo pustite do spravila cele grede. Ob rob grede posejte nekaj kapucink, mednje pa posadite nekaj bazilik. Tako je kombinacij za prvo leto dovolj. Mogoče še zadnji nasvet: prav zdaj, ko berete to, se verjetno nalet čebulne muhe končuje. Sama sicer svetujem, da ostane čebula pokrita do 10. maja. A težave ima tudi por jeseni, tega pa je težje pokriti. Zato por posadite v vrstice s korenjem, potem bo teh težav veliko manj. Delo se začenja, tudi korona se, kot kaže, le počasi umika. Če bomo dovolj potrpežljivi in bomo pri- dno jedli domačo zelenjavo, se bodo stvari počasi umirile. Ostanite zdravi! Štajerski TEDNIK torek, 5. 5. 2020  COLOR CMYK stran 18 torek  5. maja 2020Ljudje in dogodki18 Pred karanteno smo večkrat sli- šali opozorila, kako pomembna je zmerna raba sodobne tehnologije, v zadnjih tednih pa so se bistveno bolj v osredje postavile njene veli- ke prednosti. Šolsko delo poteka večinoma v spletnih učilnicah, po elektronski pošti in raznih spletnih platformah za predavanja. Pouk, sestanki, treningi, vzdrževanje stikov … - na vseh teh področjih nam splet v trenutni situaciji olaj- šuje povezovanje. Da bi bila raba interneta varna, so v času njegove povečane uporabe policisti pripra- vili opozorila in spomnili na tvega- nja, ki prežijo na svetovnem sple- tu, posebej pa so jim izpostavljeni otroci. Preventivno delo na tem področju policija usmerja prav k najmlajšim, otrokom in mladostni- kom, zanje so pripravili skupek nasvetov za varno in brezskrbno deskanje po brezmejnem spletu. Obenem poudarjajo, kako po- membno je, da so s tem, kaj otroci počnejo na spletu, seznanjeni star- ši oziroma skrbniki. 85-letna Ana Plohl je doma v Strejacih, manjši vasici v občini Dornava. Živi sama, tople in sonč- ne pomladne popoldneve v glav- nem preživlja zunaj. Skoraj vsak dan se po kosilu odpravi na daljši sprehod in hodi tudi po dve uri. Minuli četrtek se je odločila, da bo tisti dan namesto sprehoda raje pod streho spravljala drva. Med- tem ko je zunaj v skladovnico zla- gala drva, si je v hiši na mobilnem telefonu polnila baterijo, odlože- nega je imela na kuhinjski mizi. Ker je med delom postala žejna, je šla v hišo, da bi popila kozarec vode. Ko je odprla hišna vrata, sta vanjo puhnila črn dim in vročina. Sprva ni dojela, kaj se je sploh zgodilo. Sto- pila je korak dalje in skozi gosti dim videla, da gori kuhinjski kot – obla- zinjena klop okoli mize. Natočila je vodo v skledo, polila ogenj, spet natočila in polila Plameni so že segali po steni in stropu. A ženica, vztrajna, pogu- mna in trmasta, se je v trenutku odločila, da je treba ogenj pogasiti. Ne da bi spila kozarec vode, zara- di česar je prišla v hišo, je pričela svoj dom reševati pred ognjem. Odprla je vodo na kuhinjski pipi, jo natočila v majhno skledo, ki je bila najprej pri roki, saj je bila odlože- na v kuhinjskem koritu, in začela ogenj polivati. Natočila je vodo v skledo, polila ogenj, spet natočila in spet polila … »Gorelo je in tega ne moreš kar tako pustiti. Polivala sem po mestih, kjer sem videla, da je najbolj gorelo,« se svoje gasilske akcije spominja glavna junakinja te zgodbe. Vztrajala v goreči hiši, dokler ni pogasila Mimo hiše sta se v času, ko je pogumna ženica pred ognjem re- ševala svoj dom, z avtomobilom pripeljala Miran in Renata Visenjak, ki stanujeta v soseščini. Ko sta se peljala po cesti, sta od daleč videla, da je Plohlova šla v hišo. Ta je ne- posredno ob lokalni cesti, pa tudi vhod je čisto blizu ceste. Peljala sta se počasi in videla, da se skozi vhodna vrata kadi. Ustavila sta se, Renata je prihitela v hišo in želela 85-letnico, ki je z majhno skledico gasila požar, odpeljati iz goreče kuhinje. A ženska se ni dala. »Usta sem imela zaprta, stisnila sem ustnice, dihala sem samo na nos, točila vodo in polivala. Nisem ho- tela iti vstran. Če bi popustila, bi se ogenj razširil. Renata je prišla trikrat po mene v hišo in me prosi- la, naj grem ven. Pa nisem hotela, vztrajala sem in polivala. In mi je uspelo! Ogenj sem pogasila! Ko je bil pogašen, sva z Renato odprli kuhinjsko okno. Prej ga nisva od- pirali, ker bi s tem ognju dali samo še večjo moč. Renatin mož Miran je medtem poklical mojega vnu- ka Marka, k sreči je imel njegovo telefonsko številko. Visenjakova sta z menoj ostala tako dolgo, da so prišli moji domači, najprej vnuk Marko in zet Anton, potem še obe hčeri Betka in Danica,« je za naš ča- sopis povedala Plohlova. Od vročine s stropa padel lestenec, a ženica tega ni niti zaznala »Mi smo se ravno odpravljali h kosilu, hrana je bila že na mizi. Sinu Marku je zazvonil telefon, naenkrat je prebledel in onemel. Ko je odložil telefon, je dejal, da pri babici gori. Z možem sta bila v trenutku v avtu in se odpeljala na domačijo. Kosilo je nedotaknjeno ostalo na mizi, naenkrat sem bila zbegana, nisem vedela, kaj naredi- ti. S servieto sem samo pokrila hra- no, se usedla v avto in odpeljala za možem in sinom. Ves čas sem ime- la v mislih, da je mama kaj pozabila na štedilniku in je zato zagorelo, ali pa da bi požar lahko povzročil plin iz jeklenke. V mislih sem že imela, kako bo treba to spremeniti, da ne bi več kuhala na plin. Pa ni bil kriv štedilnik, krivec za požar je bil mobitel. Nismo si predstavljali, da je kaj takšnega mogoče. Telefon je imela med polnjenjem odložen na kuhinjski mizi. Baterija je eksplodi- rala, med eksplozijo jo je vrglo na oblazinjeno kuhinjsko klop. Tam sta bila položena majhna koca in majhen vzglavnik. Baterija je padla na vzglavnik in zanetila ogenj. Ko je prišla mama v kuhinjo, je ogenj Dornava  Mobilnik zanetil požar, babica junakinja ga je pogasila sama »Valil se je gost dim, polivala sem po ognju, sk Zgodba o 85-letni pogumni ženici iz majhne vasice na obronku Slovenskih goric je dih jemajoča. S pogumom in vztrajnostjo je pred zanesljivim unič prostora (kuhinje), ko je ženska zaznala požar. Ni klicala gasilcev in ne druge pomoči. Odprla je pipo in z majhno skledico, ki je bila pri roki, ker je bil Foto: MZ V tole skledo je Plohlova nalivala vodo in z njo polivala ogenj. Fotografi ja je nastala dva dni po požaru na mestu, kjer je gorelo. Slovenija  Karantena mine, objavljeno na spletu ostane Starši, ali sploh veste, kaj počno vaši otroci na sp Pogosta uporaba sodobne tehnologije je v teh dneh tudi za otroke nujno zlo, brez katerega ne gre. Pouk na daljavo, ogromno prostega časa in dejstvo, da tega n kot sicer. Policija opozarja, da pogovori po družbenih omrežjih in spletnih klepetalnicah te dni kar cvetijo, to pa je priložnost tudi za zlorabe in izsiljevanje otr Otroci v teh dneh veliko čas preživijo na spletu. Pa vemo, kaj dejansko počnejo? Foto: Marko Mernik Oblazinjena klop, kamor je po eksploziji padla baterija in zanetila požar Česar ne bi pokazal babici, ne objavljaj! V teh dneh, ko so zaradi viru- sa otroci večino dneva zaprti za domačimi stenami, so aktualni pogovori po družabnih omrež- jih in v spletnih klepetalnicah. Zelo preprost nasvet Po- licije otrokom je, naj se pred vsako objavo vprašajo, ali bi to sliko pokazali svoji babici: »Če je odgovor ne, potem ne sodi niti na splet!« Previdnost pri pošiljanju fotografij, sploh tistih, na katerih je otrok po- manjkljivo oblečen, je izjemne- ga pomena. Posledice so lahko trajne, vodijo v posmehovanja in sramoto, organi pregona, ki se s tem prepogosto srečuje- jo, pravijo: »Nikoli namreč ne vemo, kdo je fotografijo poslal naprej ali kdo si jo je shranil na svoj telefon. Kmalu se lahko fo- tografija znajde na neprimernih spletnih straneh, od koder jo Se otroci zavedajo nevarnosti? Leila, 9 let: »Na internetu je slabo to, da ko nekomu video ni všeč, ti napiše grd komentar in je včasih nesramen. Včasih se otroci tudi norčujejo in si žalosten. Dobra stvar pa je, da gledaš risanke, smešnice, stvari za šolo, dobiš ideje za ustvarjanje.« Hana, 10 let: »Internet je lahko zelo dobra stvar, lahko pa tudi slaba. Prednosti so, da se ogromno naučiš, slabosti pa, da ne veš, kdo gleda tisto, kar objaviš. Previden moraš biti, da ti ne vdrejo v profil. Neznancem ne smeš kazati obraza in pošiljati slik. Mene je najbolj prestrašilo to, ko sem izvedela, da stvari, ki jih na tiktoku, snapchatu in podobno objavim pod ‚privat‘, vseeno lahko nekdo vidi. Mislila sem, da so ti posnetki, na katerih oponašamo druge, plešemo kot oni, se fotografiramo …, shranjeni le za nas, da jih nikoli nihče ne more videti.« Foto: DK Štajerski TEDNIK torek, 5. 5. 2020  COLOR CMYK stran 19 torek  5. maja 2020 Ljudje in dogodki 19 Babica »gasilka« cela črna od dima in saj Anin vnuk Marko Mernik je zagnan gasilec in predsednik PGD Žamenci. Ko ga je Miran Visenjak obvestil, da pri stari mami gori, je bil skupaj z očetom nemudoma tam. Ni mogel verjeti, kaj je uspelo babici. »Ob pravem trenutku je bila na pravem mestu in popolnoma pravilno postopala. Če bi se ogenj razširil, bi se lahko od hiše poslovili. Del objekta je lesen, in kakor hitro bi bil ogenj še večji, kot je že sicer bil, bi gorelo kot bakla. Četudi bi gasilci ogenj pogasili, bi bila hiša verjetno do konca uničena. Ne morem verjeti, kaj je uspelo naši 85-letni babici. Res je prava junakinja!« je povedal Mernik in dodal: »Ker je bil ogenj pogašen, ni bilo treba na pomoč klicati gasilcev. Sem pa poklical policijo, da so opravili ogled in sestavili zapisnik. Ugotovili so, da je požar povzročila baterija telefona, ki je eksplodirala, padla na klop in zanetila ogenj. Ko so policisti končali ogled, smo se domači kar lotili čiščenja. Iz kuhinje smo odstranili vse, kar je bilo zažgano: kuhinjsko oblazinjeno klop, stenske lesene obloge (ladijski pod), stirodur s stene, ki smo ga nedavno na novo lepili, ko smo obnavljali kuhinjo. Ženske so medtem izpraznile in počistile kuhinjske elemente in oprale vso posodo. Vse je bilo črno od dima in saj. Babice skoraj ni bilo spoznati, cela je bila črna: od las do obraza, vratu … Skozi očala ni skoraj nič videla. Sploh ne vem, kako je vzdržala v tistem dimu in vročini. Čiščenje smo končali zvečer okoli 23. ure. Babico smo peljali k nam domov, čeprav se s tem ni najbolj strinjala. Nismo je upali pustiti same, kaj pa če bi se ji zdravstveno stanje poslabšalo, saj je bila vendarle v dimu, sajah in na vročini. Pa tudi telefona ni več imela, da bi nas lahko poklicala, če bi bilo kaj narobe in bi nas potrebovala. Potem smo jo le prepričali, da je šla z nami. In tudi temeljito jo je bilo treba umiti, saj je bila črna kot dimnikar.« je nemogoče odstraniti in nad njo nimamo več nadzora. Kar gre gor (na splet), pride težko nazaj dol.« Varovanje osebnih podatkov Med osnovne preventivne ukrepe za ohranjanje varnosti sodi varovanje osebnih podat- kov. Pri tem ne gre le za osnov- ne podatke o posamezniku, kot so ime, priimek, starost, pač pa tudi naslov bivanja, kraj šolanja, informacije o tem, kam gremo na potovanje, s kom se družimo in podobno. »Vse to so podatki, ki nekomu s slabimi nameni o nas povedo več, kot bi si mi že- leli. Zelo hitro se lahko namreč zgodi, da se vrnemo z ‚mega‘ potovanja, doma pa nas priča- ka izropano stanovanje. Vlomil- cu smo namreč jasno povedali, da nas ne bo doma, ker bomo dva tedna na križarjenju,« ne le otrokom, tudi drugim uporab- nikom spleta svetuje Policija. Pa še en nič kolikokrat sli- šan nasvet: ne pogovarjajte se z neznanci, ki ste jih spoznali na spletu, in ne pristajajte v pogovore z njimi po spletni ka- meri. Posledice so lahko grozlji- ve.»Nimajo vsi dobrih namenov in ne želijo, da bi ostali zgolj ‚prijatelji‘. Morda se za nekim profilom skriva nekdo, ki bi vas rad izkoristil in zlorabil. Neznan- cem nikoli ne pošiljajte svojih fotografij in ne pogovarjajte se z njimi po spletni kameri. Če se vam to vseeno zgodi, poiščite pomoč! Gesel ne zaupaj niko- mur. Pogosto jih menjuj,« še svetuje Policija. Konkretne informacije, na- menjene osveščanju o varni rabi interneta, so na voljo tudi na spletni strani safe.si. V pri- meru nadlegovanja so seveda prvi naslov starši, na voljo pa sta tudi TOM telefon na številki 116 111 in Policija na številki 113. Foto: MZ Pogumna 85-letna Ana Plohl iz Strejacev se je sama lotila gašenja. Starševski nadzor otrokovega telefona: da ali ne? Številni starši v skrbi, da preprečijo izpostavljenost otroka nevarnostim, ki jih prinaša svetovni splet, aktivirajo starševski nadzor mobilnih telefonov. Aplikacije nudijo različno stopnjo nadzora; lokacijo gibanja, SMS, klice, obiskanost posameznih spletnih strani … A kot poudarjajo na spletni strani safe. si, takšno dejanje lahko predstavlja celo vdor v otrokovo zasebnost: »Pravice otrok so posebej zaščitene tudi na ravni konvencij: 13. člen Konvencije o otrokovih pravicah (OZN) pravi, da ima otrok pravico do svobode izražanja, ki vključuje svobodno iskanje, sprejemanje in širjenje vsakovrstnih informacij in idej, ne glede na meje, v ustni, pisni, tiskani ali umetniški obliki ali na katerikoli drug način po otrokovi izbiri. Otroci se običajno družijo z vrstniki, kar pomeni, da se nadzor razširi na otroke, katerih starši niso dali dovoljenja za spremljanje (npr. poslušanje otrokovih pogovorov, snemanje s kamero na telefonu, branje SMS-sporočil …). Takšne primere obravnava kazenski zakonik v 137., 138. in 139. členu.« Zato osnovni nasvet: sodelovanje in zaupanje med otrokom in starši je ključno, saj kompromisi in pogovor zmeraj vodijo do optimalnih rešitev. V Nemčiji so pametne ure za nadzor otrok celo prepovedali, medtem ko se v Angliji število staršev, ki uporabljajo programe za nadzor, iz leta v leto povečuje. Foto: M24 segal že do stropa. Saj ste videli, vse je požgano in ožgano: lesen ladijski pod nad klopjo, lesen ladij- ski pod na stropu, lesena predelna stena … Stirodur, ki je bil položen na steni, je zvilo, od vročine je zvi- lo tudi hladilnik, ki je bil na drugi strani kuhinje, kakšne tri metre vstran od ognja, lestenec je padel s stropa. Tega mama niti ni videla, medtem ko je polivala po ognju. Res sreča, da se ji ni kaj zgodilo,« se četrtkovega popoldneva spo- minja hči Plohlove, Betka Mernik. Vsem, ki so tisti dan pomagali nje- ni mami, se tudi lepo zahvaljuje. »Predvsem zakoncema Visenjak in vsem sosedom, ki so nam priskočili na pomoč.« kozi usta nisem dihala« čenjem rešila svoj dom. Ogenj, ki ga je povzročila eksplozija baterije mobitela, je že zajel precejšen del la odložena v pomivalnem koritu, začela polivati ogenj in ga tudi uspešno pogasila. pletu? ne morejo preživeti v družbi vrstnikov, so le nekateri razlogi, da po tablicah in mobilnikih posegajo pogosteje rok, kar lahko vodi v grozljive scenarije. Je rešitev aplikacija za starševski nadzor? Foto: Simen Zupančič/M24 Bodite previdni in pazljivi Mernikovi pravijo, da so se odločili svojo zgodbo deliti z jav- nostjo predvsem zato, da opozorijo, kako nevaren je lahko de- jansko mobilno telefon. Na lastni koži so izkusili, da bi lahko njihova mama oziroma babica zaradi eksplozije baterije na telefonu ostala brez strehe nad glavo. »Res želim ljudi opozo- riti, naj bodo pazljivi pri polnjenju baterij svojih mobilnikov,« je poudarila Betka Mernik. Foto: Marko Mernik Gorelo je že tudi po steni in stropu nad klopjo. Foto: MZ Po nestrokovni oceni policije naj bi v požaru, ki ga je zanetila eksplodirana telefonska baterija (na posnetku), nastalo za okoli 6.000 evrov škode. Štajerski TEDNIK torek, 5. 5. 2020  COLOR CMYK stran 20 torek  5. maja 2020Križemkražem20 Lepo pospravljena in čista pisalna miza brez nepotrebne navlake je prijazna, krepi ustvarjalnost in vzbuja veselje do dela. Da bo takšna tudi ostala, poskrbite, da bodo na njej le stvari, ki jih stalno potrebujete (računalnik, telefon, mobilni telefon, svinč- nik …), in zadeve, s katerimi se pravkar ukvarjate, delovne pripomočke (škarje, luknjač …) pa hranite na dosegu roke v zgornjem predalu mize. Česar ne potre- bujete več, takoj odvrzite v koš, drugo pa takoj odložite tja, kamor sodi. Ob koncu vsakega delovnega dne mizo pospravite in si pripravite najpomembnejše zadeve za naslednji dan. HAIKU - kratka japonska pesniška oblika, RODOS - največji otok v Južnih Sporadih, SOKLIČ, Matej - naš nekdanji smu- čarski tekač KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Piše: Mateja Toplak  Popotni prah - Mornarska beležnica (52) Voda je preplitka, da bi lahko s skoraj sedemdeset metrov visoko ladjo zapluli do pomola, zato se zasidramo v globljem predelu Perzijskega zaliva, kak kilometer ali dva od otoka. Z manjšimi ladjami odpluje- mo proti peščeni plaži, posipa- ni z belimi školjkami. Približno dvesto kilometrov zahodno od arabske prestolnice Abu- Dabi, leži otok Sir Bani Yas. S svojimi sedeminosemdesetimi kvadratnimi kilometri površine (malo več kot površina občine Ptuj) je največji otok Združe- nih arabskih emiratov. Je dom številnim, za nas eksotičnim ži- valskim vrstam – najdemo vse od antilop, nojev, gazel, žiraf in delfi nov. A zdi se, da se je veči- na gostov raje udobno zapletla v mreže pod senčniki rajske plaže. Sama sem že dodobra raziskala otok, a današnji dan je zame deloven. Posneti skušam »spodobne počitniške fotogra- fi je«, kot mi je naročil šef – ujeti nemške trebuhe, nasmejati no- rdijske bledolične mladenke in se otepati Špank, ki se kar same nastavljajo pred objektivom. Plaža je prirejena v skorajda pristen arabski svet, čeprav so tukaj tako rekoč skozi vse leto le tuji turisti. Šiša in perzijske preproge so srčika uživancije. Starejši možak globoko kašlja, mladenka pa vase počasi pote- gne dim, ko se naglo skremži. V tujini poskušamo stvari, katerih doma še povohali ne bi. In to je ravno smisel potovanj. Vsaj zame. Da gremo preko sebe, da poskusimo nekaj novega in spoznamo delček samega sebe, za katerega niti vedeli nismo, da obstaja. A v meni tli spoznanje, da le ovinek stran od umetne plaže z drobnim peskom obsta- ja pristno divje življenje, vredno raziskovanja. Ogledajo si ga le pravi popotniki, turistično raz- položeni gostje pa raje potroši- jo še kak dodaten evro v pisanih barih na plaži. Če bi jim točaji pripovedovali o lepotah otoka, bi zagotovo vzeli pot pod noge. Foto: M. Toplak Sir Bani Yas, Združeni arabski emirati Pred kratkim je vlada sprostila nekatere omejitvene ukrepe glede športne aktivnosti posameznikov znotraj občine. Tako so teniška igrišča spet odprta. Kot je pove- dal v. d. predsednika Tenis kluba Ormož Goran Korban, so vsa tri igrišča odprli minuli ponedeljek in od takrat ob upoštevanju priporo- čil Teniške zveze Slovenije delajo s polno paro. Največ zanimanja za igro je med člani kluba, glede na to, da so druga športna igrišča za- prta, pa opaža, da prihaja tudi vse več igralcev, ki se prej niso ukvar- jali s tenisom, temveč z drugimi športi. Ob tem je dodal, da morajo igralci med igro več čas ohranjati varnostno razdaljo. Dovoljena je le igra enic, obvezno je razkuževanje rok, zaradi varnosti pa so med dru- gim zaprti tudi tamkajšnji klubski prostori, garderobe in sanitarije. Letna članarina za člane teni- škega kluba znaša 90 evrov, za upokojence in občasne (predvsem t .i. »vikend« tenisače) 70 evrov, za študente in dijake 50, za osnovno- šolce pa 25 evrov. Dnevna karta (za nečlane) pa stane pet evrov na uro. Več pobud za uporabo otroških igral Dovoljene so seveda tudi neka- tere druge športno-rekreacije de- javnosti, ki so individualnega zna- čaja, ter tudi takšne, kjer ob običaj- nem izvajanju ni mogoč stik z dru- gimi posamezniki; to so jahanje, kolesarjenje, joga, tek. Ljudem je dovoljeno pristopiti do parkovnih in sprehajalnih površin, a znotraj občine prebivališča. Očitno pa se nekaterim občanom že precej kol- ca po otroških igralih. Občinska inšpektorica je namreč prejela več pobud glede uporabe le-teh, a za zdaj v skladu z vladnim odlokom uporaba igral ni dovoljena. Ormož  Odprto teniško igrišče Tenis igrajo tudi tisti, ki ga prej niso Tudi na teniških igriščih v ormoški občini se ob upoštevanju varnostne razdalje te dni že rekreirajo. Medtem pa druga športna ter otroška igrišča še naprej ostajajo zaprta. Foto: MH Svet  Zanimivosti Razvili razkužilo za 90-dnevno zaščito površin Znanstveniki s hongkonške univerze za znanost in tehnologijo so razvili dezinfekcijsko sredstvo, ki površine pred virusi ščiti tudi do 90 dni. Uniči do 99,99 odstotka visokoinfekcijskih viru- sov, kot so virusi ošpic, mumpsa in rdečk. Dezinfekcijsko sredstvo, imenovano MAP-1, nudi zaščito površin pred mikrobi do 90 dni. Lahko se uporablja na različnih površinah, kot so kovi- ne, beton, les, steklo, plastika in blago, pri čemer se ne spreminjata videz in občutek ob dotiku materiala. Po navedbah pristojnih kitajskih oblasti sredstvo ni toksično ter je varno za kožo in okolje. Tako se ga lahko upo- rablja pri razkužilih za roke, barvah, premazih, fi ltrih za zrak in vodo, kot tudi pri zaščitnih oblekah in maskah. Ob nanosu sredstva nastane plast več milijonov nanokapsul z dezinfekcijskimi sredstvi, ki so učinkovita pri uničevanju virusov, bakterij in spor tudi po tistem, ko se posušijo. Za razliko od običajnih razkužil, kot so alkoholna, MAP-1 uporablja anti- mikrobne polimere, ki so občutljivi na toploto in ob dotiku človeške kože sprostijo dezinfekcijsko sredstvo. Zaradi tega je to razkužilo veliko bolj učinkovito in uniči tudi do 99,99 odstotka virusov in bakterij. MAP-1 je učinkovit tudi proti mikroorganizmom, odpornim na zdravila. V hongkon- ških trgovinah bo naprodaj prihodnji mesec. Petdesetmililitrska steklenič- ka sredstva bo stala 70 hongkonških dolarjev (osem evrov), 200-mililitr- ska pa 250 (32 evrov). Štajerski TEDNIK torek, 5. 5. 2020  COLOR CMYK stran 21 Od torka do torka Tadejev znakoskop Sudoku  Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji? Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 28. aprila do 4. maja 2020. 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven  ☺☺☺ €€€  Bik  ☺☺ €  Dvojcka  ☺ €€  Rak  ☺☺ €  Lev  ☺ €€  Devica  ☺☺☺ €  Tehtnica  ☺ €€  Škorpijon  ☺☺☺ €  Strelec  ☺☺ €€  Kozorog  ☺ €€€  Vodnar  ☺☺ €€  Ribi  ☺☺☺ €€€  Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografi jo po čr- tah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka,11. maja. Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s ku- pončkom z izpolnjenimi osebnimi podat- ki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pra- vilno sestavljeno fotografi jo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade.Podarja jo Knjigarna Bukvica iz Ptuja. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanca Tednikove nagradne razrezanke sta: Lovro in Bogdan Hostnik, Rogatec. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________  Foto: ČG 8 1 7 2 5 8 6 1 2 7 8 5 6 4 9 2 5 4 9 7 2 6 7 3 1 2 torek  5. maja 2020 Za kratek čas 21 Ne, to ni tisto pravo, kar se zdaj dogaja po terasah naših najljubših lokalov in lokalčkov. Človek gre ‚na kavo‘ zato, da pobegne od doma – na, pa ti rečejo, da smeš sesti za skupno mizo samo z ljudmi, ki ti že od doma gredo na živce. Drugače pa – na meter in pol! In to potem ni to. Kako naj se s kolegom za šankom pogovarjaš, kakšno vročo sodelavko ste dobili v službi, če pa mu tega ne moreš povedati na uho, ampak se moraš dreti čez celo teraso? Kaj drugega pa naj se na terasi še pogovarjaš? Nogometa že lep čas ni, o vladi in njenih odločitvah tudi ne moreš kričati vsepovprek, saj nikomur na čelu ne piše, ali te posluša z levim ali desnim ušesom, ali na svojem vrtu raje goji rdeč paradižnik ali črno redkvico ... Ves užitek druženja za šankom je pokvarjen. Tudi hoditi po nakupovanjih je izgubilo vso privlačnost. Ko se odpravljaš od doma, je huje, kot če bi šel za teden dni na dopust na morje, toliko stvari si moraš organizirati. Maska je pripravljena? Razkužilo je v avtu? Nakupovalne vrečke so se od prejšnjega nakupa že prezračile, da so vsi virusi pocrkali? Je nakupovalni listek napisan tako, kot so zloženi izdelki v naši najljubši trgovini, da ne bomo letali naokoli kot zmešane kure in iskali tisto, kar je zmanjkalo v shrambi? Potem seveda že doma preigramo protokol: avto parkiram – masko na obraz – roke razkužiti pred trgovino – počakati na prost nakupovalni voziček – počakati na vstop v trgovino – sprehod po trgovini (ne predolgo!) – pogled na blagajničarko za steklom (zdi se ti poznana, pa pod masko nisi povsem prepričan in ne vidiš, ali se ti je nasmehnila) – plačilo (nestično!!!) – razkuževanje ob izhodu – ali pa bi najprej zložil vse v avto in se potem razkužil? – ali pa kar oboje ... Lepo vas prosim, a imate po vsej tej večstopenjski akciji še voljo, da bi šli v še eno trgovino in postopek ponovili? Oh ja, hudo je danes biti potrošnik. Le kaj bomo počeli z vsem tem denarjem, ki nam bo ostal na računu, ker ga ne bomo uspeli potrošiti? Uživajte v teh čudnih časih, če lahko! Daleč od šanka Čudni časi, čudni časi »Združenje splošnih knjižnic je pripravilo navodila za delovanje knji- žnic v času epidemije. Glede delovanja bibliobusa je naložilo knjižni- cam, da se medsebojno dogovorijo in uskladijo tako, da bi bilo delo- vanje bibliobusov v Sloveniji čim bolj enotno. Že organizacija samega dela z uporabniki na sedežu knjižnice je v teh razmerah zahtevna, še zahtevnejša pa je organizacija dela na bibliobusu, kjer je prostor za delo zaposlenih in z uporabniki bistveno manjši,« je o tem, zakaj na terenu še ni potujoče enote, povedal direktor ptujske knjižnice Matjaž Neudauer. Bibliobusi tako kljub odprtju knjižničnih hramov ta teden še ne bodo šli na teren. »Bibliobus bo pričel voziti, ko bo odpravljena prepoved gibanja med občinami oziroma ko bomo v hiši sprejeli dru- gačno odločitev. Po informacijah, ki jih imam v tem trenutku, naj bi večina bibliobusov ponovno odšla na teren prihodnji ponedeljek, 11. maja,« je še dodal. Podravje  Bibliobus še v garaži Kdaj bo po občinah zapeljala potujoča knjižnica? Zaradi ukrepov preprečevanja širjenja epidemije še vedno ne vozi bibliobus Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 5. 5. 2020  COLOR CMYK stran 22 torek  5. maja 2020Poslovna in druga sporočila22 ZAUPANJA VREDNA TRGOVINA! BLUE SHARP 18,90 €29,90 € 11,90 € 24,90 € 22,49 € 19,90 € PRODAJNI HIT! 39,90 € 080 6116GARANTIRANA KAKOVOST @najnakupi -60% -10% 9,90 € ENOSTAVNA NAMESTITEV V 3 KORAKIH! IZDELANO V ITALIJI trak, 1+1 GRATIS 29,90 € 24,90 € -17% Poletje 2020 na morju v družbi Radia-Tednika Ptuj in turistične agencije ATP POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA!Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 27. 6. do 29. 8. 2020 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s turistično agencijo ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 21,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 15,00 EUR. Vabljeni – uživajte poletje z nami! Simonov zaliv NOVI NAROČNIKI POZOR! Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki se boste od 31. 3. do 24. 6. 2020 naročili na Štajers ki tednik. Brezplačno boste na morju lahko uživali vse poletne sobote (od 27. 6. do 29. 8. 20 20). Če torej želite 10 sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju, postanite novi naročniki Štajerskega tednika. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 5. 9. 2020, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. Informacije in rezervacije: Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, tel.: 070 244 150. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. Štajerski TEDNIK torek, 5. 5. 2020  COLOR CMYK stran 23 torek  5. maja 2020 Oglasi in objave 23 V SLOVO Danilo Niedorfer Ob slovesu našega Danila se vsem, ki ste nam stali ob strani, najlepše zahvaljujemo. Vsi njegovi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. OSMRTNICA V 97. letu nas je zapustila naša draga Marija Arnuš rojena Kukovec IZ OREŠJA 97 Od nje se bomo poslovili v sredo, 6. maja 2020, ob 14.00 uri na novem rogozniškem pokopališču. Tvoji najdražji Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Ro- gaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehaniza- cijo. Telefon 041 923 197. PRODAM prašiča, težkega 120 kg. Tel. 02 755 31 21. Ivan Žinko, Ptuj, Prešernova ul. 22, roj. 1973, umrl 17. aprila 2020; Aloj- zija Vuzem, Ormož, Skolibrova 12, roj. 1932, umrla 27. aprila 2020; Ana Sagadin, roj. Dolenc, Dragonja vas 22, roj. 1929, umrla 25. aprila 2020; Neža Kociper, roj. Majhen, Gajevci 15, roj. 1937, umrla 26. aprila 2020. Umrli so Vsako sredo ZA ZVEZDE www.reporter.si P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V IZ NOVE ŠTEVILKE ZGODBA TEDNA Zakaj je 40 let po smrti Josipa Broza Tita še vedno toliko častilcev njegovega kulta POLITIKA Kako je Zdravko Počivalšek pod Janšo pristal v blatu, Aleksandra Pivec pa v zlatu INTERVJU Prof. dr. Roman Jerala: V naslednjih mesecih nas čaka naporen ples z virusom DOSJE Zakulisje, kako je pred 30 leti nastajala vlada Lojzeta Peterleta Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! Štajerski TEDNIK torek, 5. 5. 2020  COLOR CMYK stran 24 Zaradi lastnih (napačnih) navodil se je okužil sam infektolog Kaj se je dogajalo za stenami šmarskega doma, kjer je za covidom-19 umrlo največ ljudi in kamor naj bi virus prinesla ena izmed zaposlenih, ki seveda, kot je v naravi virusa, ni kazala znakov okužbe, je orisala ena izmed zaposlenih oseb, ki je prav tako zbolela za covidom-19. »Ko se je izvedelo, da imamo okužbo v domu, je vodstvo nemudoma odreagiralo in nas primerno opremilo. To pomeni maske, zaščitne plašče. Nato pa smo prejeli okrepitev – infektologa iz Celja, ki je dejal, da je ta oprema nujna le pri negovanju obolelih za koronavirusom. Kako 'pravilno' je bilo njegovo napotilo, pove dejstvo, da se je tretji dan dela pri nas sam okužil. Nemogoče je bilo ločiti med okuženimi in neokuženimi. Prvi znaki se pojavijo šele po nekaj dnevih in še to vročina v višini 37,2. To ni vročina, zaradi katere bi starostnik že na pogled izstopal. Šele po petih dneh se začne kazati prava stran obraza covida-19. Človek se dobesedno duši, po postelji ga meče. Če ne doživiš tega, ne moreš verjeti. Tudi dve zaposleni sta bili v kritičnem stanju, sta pa imeli pridružene bolezni.« Foto: Sta/M24 Danes bo na Primorskem delno jasno z občasno povečano oblač- nostjo. Drugod bo pretežno ob- lačno, občasno bo ponekod rahlo deževalo, najprej na severovzhodu. Zapihal bo veter vzhodnih smeri, na Primorskem zvečer šibka burja, ki se bo v noči na sredo okrepila. Naj- nižje jutranje temperature bodo od 4 do 10, najvišje dnevne od 16 do 20, na Primorskem do 22 °C. Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Primere okužb so zabeležili v številnih domovih. Številke so, meni predsednik sveta stanoval- cev dr. Jožeta Potrča Poljčane Miroslav Aleksander Kolenko, posledica neprimerne obravnave obolelih za covidom-19. »Za stanovalce domov starejših velja druga – nova doktrina ukre- panja ob obolelosti. Domove pre- urejate v negovalne bolnišnice in to bi še nekako razumeli, vendar pa ne razumemo, da slednji pos- tajajo infekcijske bolnišnice,« je v javnem pismu ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju in ministru za zdravje Tomažu Gan- tarju zapisal Kolenko. Tovrstno preoblikovanje domov je, meni predsednik sveta stanovalcev, še posebej strokovno vprašlji- vo predvsem z vidika kakovosti obravnave obolelih v domovih. Ocenjuje namreč, da so prostori v domovih neustrezni za tovrstno nego, da primanjkuje potrebne medicinske opreme in da so kad- rovske zasedbe premajhne, pod vprašajem pa je tudi, v kolikšni meri so zaposleni usposobljeni za tovrstno obravnavo in zdravljenje. Nadaljeval je: »Mislite, da je nekaj kisikovih bomb in inhalatorjev, ki jih nudijo domovi, dovolj? Nujno bo potrebno, da nam boste morali omogočiti zdravljenje na infekcij- skih oddelkih bolnišnic.« Starostniki si želijo človeka vredno obravnavo Ob tem pa predsednik sveta stanovalcev opozarja tudi na du- ševne stiske, ki jih povzroča izo- lacija; namreč tako poljčanski kot bistriški (in še marsikateri drugi) dom sta za obiskovalce zaprta že od 14. marca. »Nihče nas ne vpraša po našem počutju. Veste pa, da smo v nekaterih domovih praktično že več kot dva meseca v samoizolaciji. Edini naši sogovor- niki, ki nam ostajajo, so snažilke, bolničarke, medicinske sestre, socialne delavke, delavci v kuhi- njah, vodstveno in drugo osebje, ki vzorno skrbi za nas v času osa- mitve. Da, to so naši dragoceni terapevti.« Dodal je, da se stano- valci zavedajo, da se bodo morali ukrepi v domovih tudi po koncu epidemije bistveno spremeniti v smislu omejevanja mnogih seda- njih praks. »Na vse to smo prip- ravljeni, nismo pa pripravljeni na razmišljanja, da so kljub prostim kapacitetam v infekcijskih oddel- kih bolnic stanovalci zdravljeni v domovih, ob vsej bedi, ki tako zdravljenje objektivno pogojuje.« Na ministrstvo za zdravje smo naslovili vprašanje, zakaj se stano- valcev domov za starejše, okuže- nih s covidom-19, ni zdravilo oz. se ne zdravi na infekcijskih oddelkih bolnišnic. Odgovorili so s posre- dovanjem navodil, povezanih s covidom-19, in dodali: »Če okužba poteka asimptomatsko ali z blagi- mi do zmernimi simptomi, se zdra- vstvena nega in oskrba zagotavlja- ta v socialnovarstvenem zavodu.« Neumna navodila stroke – zaščitna oprema le v rokovanju z vidno obolelimi Zaposlena oseba v šmarskem domu, kjer je večina starostnikov okuženih, je jasno povedala, da se simptomi virusa pokažejo šele peti dan in še to le z blago vroči- no. To pomeni, da se do dneva, ko so simptomi prepoznani, okužba lahko prenese že na druge in da je bila edina možnost za zajezitev širjenja virusa izolacija na sobo, vendar temu predlogu stroka ni prisluhnila. Trdila je, da je bila za neobvladano širjenje bolezni kriva zaščitna oprema ali delo za- poslenih. »Naše vodstvo nam je priskrbelo resnično vse potrebno, imeli smo plašče, rokavice, maske, očala in zadevo smo obvladali do trenutka, ko je osebju na pomoč priskočila zdravstvena stroka iz Celja. Takrat nam je bilo pojasnje- no ali bolje rečeno odrejeno, da je Slovenija, Podravje  Oglasili so se stanovalci doma dr. Jožeta Potrča Poljčane Domovi za starejše postajajo bolnišnice, postelje na infekcijskih oddelkih pa samevajo Te dni smo priča svojstvenemu slovenskemu športu – obtoževanju med pristojnimi za socialno varstvo starejših na eni strani in politiki na drugi. V tem navzkrižnem ognju pa so se brez glasu znašli stanovalci domov upokojencev, ki so najranljivejša in tudi z vidika covida-19 trenutno najbolj problematična struktura družbe. Foto: Črtomir Goznik Rodile so: Ivana Butkovič, Čopova ulica 9b, Slovenska Bistri- ca – deklica Karolina; Tadeja Gašparič, Muretinci 25, Gorišnica – deček Niko; Petra Korpar, Ljubljanska ulica 17b, Maribor – deček Lovro; Nastja Zidarič, Cunkovci 4, Gorišnica – deklica Elena; Barbara Koprivnik, Malahorna 30a, Oplotnica – deček Denis; Patricija Murko, Spodnje Preloge 29, Slovenske Konji- ce – deček Lan; Marjeta Habjanič, Pestike 12a, Zavrč – deklica Iva; Monika Emeršič, Polenšak 43, Polenšak – deklica Zoja; Nastja Bukovnik, Laporje 110, Laporje – deklica Ela; Janja Mlakar, Moškanjci 102, Gorišnica – deček Žiga; Silva Raušl, Gabrnik 52, Juršinci – deček Mark; Mateja Štefanič – deklica Lia; Neva Radej, Gregorčičev drevored 2, Ptuj – deček Vitan; Barbara Pernat, Apače 248a, Lovrenc na Dravskem polju – de- klica Isabela; Hana Krašovec Kumer, Ločki Vrh 54, Destrnik – deklica Luna; Mojca Prapotnik, Mihovci pri Veliki Nedelji 101, Velika Nedelja – deček Nik; Nataša Vrbnjak, Trajanova ulica 14, Ptuj – deklica Neli; Ana Krošlin, Črešnjevec 22a, Slovenska Bistrica – deček Timotej; Nina Sluga, Kicar 42c, Ptuj – deklica Mila; Andreja Jurgec – deček Tim; Ksenja Čelan – deklica Tia- na; Eva Petek – deček Andraž. vsa ta zaščitna oprema nujna le pri rokovanju z obolelimi stanovalci in torej ne tistimi, ki še ne kažejo zna- kov okužbe. A če se znaki pokaže- jo šele peti dan in ob dejstvu, da je bolezen zelo nalezljiva, potem je jasno, zakaj je obolela večina zaposlenih in da ni okuženih le 30 stanovalcev od 200.« V bolnišnico je bilo sprejetih nekaj več kot 10 stanovalcev, drugi so v domski oskrbi, več deset jih je priključenih na kisik. »Vsakodnevno pripeljejo tovornjak kisikovih bomb,« je do- dala.