UPOKOJENEC
6LASIL0 BANOVINSKEGA DRUŠTVA DRŽAVNIH IN SAMOUPRAVNIH UPOKOJENCEV ZA DRAVSKO BANOVINO
Št. 11.
Ljubljana, dne 30. novembra 1940.
Leto V.
Uredništvo In uprava: Wolfova ulica S«. 10. Tel. 4553. Izhaja enkrat meseCno.
Naši delegati zopet v Beogradu
Delegati vseh banovinskih društev državnih in samoupravnih upokojencev so ponovno posredovali v Beogradu 8. dne novembra t. 1. Sprejel jih je g. minister financ, ki jim je na njihovo predstavko, da je stanje uradnikov in upokojencev zaradi rastoče draginje nevzdržno, izjavil, da je preureditev .uredbe z dne 8. marca, pri kateri so bile nekatere kategorije upokojencev prezrte, že gotova in da se bo objavila še ta mesec. Pojasnil je, da so v uredbi upoštevani tisti upokojenci, ki> so bili z uredbo z dne 8. marca t. 1. prezrti.
Nadaljnjih draginjskih doklad ne more dati, pač pa bo skrbel za to, da bo vlada maksimirala cene za vse življenjske potrehičrne, s čimer bo omogočeno tudi drža^m uslužbencem in upokojencem preživljati se z dosedanjimi prejemki. Skrbel bo tudi za to, da bodo nabavljalne zadruge mogle prodajati blago po čim nižji ceni, in bo tem zadrugam nadoknadil razliko med nakupno in prodajno oeno.
Delegate je sprejel tudi slovenski minister dr. Krek, ki je obljubil svojo podporo, in je peljal deputacijo h gradbenemu ministru dr. Vuloviču, kjer so delegatje posredovali zaradi ukinitve kuluka. Minister dr. Vidovič stoji na istem stališču kakor dr. Krek in priznava socialno neupravičenost, da v nekaterih banovinah samo državni in samoupravni nameščenci in upokojenci plačujejo kuluk, in je obljubil, da bo skušal odpraviti to krivico, seveda šele tedaj, če bodo samoupravna oblastva dobila nadomestilo za dohodke iz kuluka.
Nadalje so delegatje izročili svoje PredstaVke v vseh ostalih ministrstvih.
Ob tej priliki je vodilna uprava vseh upokojeniških društev v državi, to je društev za banovino Dravsko, Drinsko, punavsko, Vrbasko, Vardarsko, Zetsko >n Hrvatsko, (prej Savsko in Primorsko banovino) na svoji seji, ki je bila v Beogradu dne 8. novembra 1940, na osnovi soglasnega zaključka vseh delegatov sklenila naslednjo
Resolucijo:
1.	Upokojenci ugotavljajo, da gospod nrinister financ in kraljevska vlada niso
upoštevali resolucije in ponovne pred-stavke, katero je predložila vodilna uprava v Zagrebu dne 27. avgusta, oziroma 18. septembra t. 1. glede veljavnosti uredbe o izredni dokladi državnih uradnikov in upokojencev.
2. Ugotavlja se, da je današnji materialni položaj vseh upokojencev in njihovih rodbin več nego obupen, celo tak, da niso več daleč od beraške palice, zlasti upokojenci, ki morajo vzdrževati otroke ali roditelje.
3. Da so upokojenci v tako obupnem položaju, je krivda nekdanjega diktatorskega režima, ker ko so se prejemki 1935. leta reducirali, je zadela redukcija tudi Upokojence, ko so se pa aktivnim uslužbencem leta 1937. ti reducirani prejemki deloma vrnili, so bili upokojenci od te blagodati izključeni.
4. Ugotavljamo, da je kraljevska vlada s 1 dnem septembra 1940. aktivnim uslužbencem dovolila izredno draginjsko doklado in povišala doklado za otroke. Upokojencem se s to uredbo povišuje samo doklada za otroke, d asi so že v letih in večinoma nimajo otrok v dobi izpod 16., oziroma 23. let. Naslov: „Uredba o izredni dokladi državnih uslužbencev in
upokojencev11 je naredil vtis na javnost, da so tudi upokojenci dobili to doklado.
5. Ne spuščamo se v ocenjevanje upokojeniških zaslug za državo, toda ugotavljamo, da so se vojskovali za osvobojenje in ujedinjenje, da so dali vse za blagor kralja in domovine, da so trpele tudi rodbine, da so se po koncu vojne vračali v opustošene in porušene domove itd.
6. Vsi državni, samoupravni pa tudi privatni nameščenci, kakor tudi delavci so dobili po iniciativi oblastev povišanje prejemkov, iln v banovini Hrvatski je ob-lastvo določilo, v katerem odstotku se morajo povečati plače privatnim nameščencem, upokojencem pa se vobče niso povečale doklade, dasi bi po svojih zaslugah morali biti med prvimi.
Zaradi tega Vas, gospod minister, prosimo, da 'izvolite z ozirom na vsakodnevno vse večjo draginjo, ki nas čez vse mere pritiska in tlači, odrediti, da se omenjena uredba raztegne tudi na upokojence in da se v bodoče, kadar se aktivnim državnim uslužbencem poviša sedanja izredna doklada, velja to povečanje tudi za unokojence civilnega in vojaškega sta-leža.
V	Beogradu 8. novembra 1940.
Podpisi.
Redni obinl zbor
Banovinskega društva državnih in samoupravnih upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani v Frančiškanski dvorani v nedeljo,
dne 3. novembra 1940.
Ker ob določeni uri 8.30 ni bilo dovolj navzočih članov, je pričel predsednik ob
9.	uri občni zbor, ki je bil pravilno sklican in javljen policijski upravi. Ugotovil je sklepčnost in pozdravil vse navzoče, ki jih je bilo okoli 80 članov in članic.
Nato je imenoval za zapisnikarja kapetana v p. g. Jožka Rosino, za overova-telja zapisnika pa banskega svetnika g. Mlekuža in g. Peršiča.
Predsednik je prečkal vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II., ki so jo navzoči soglasno in z navdušenjem sprejeli. Nato je pozdravil odposlanca policijske uprave in zastopnike listov „Jutra“ in »Slovenskega Naroda11.
Omenil je, da je tajniško in blagajniško poročilo ter poročilo o imovini posmrtnega sklada bilo objavljeno že za prvič sklicano skupščino' v majnikovi številki »Upokojenca11. Kakor je znano se tedaj občni zbor ni mogel vršiti, ker so bila z ukazom ministrstva za notranje posle z dne 17. maja t. 1. — torej dva dni pred našim napovedanim občnim zborom — vsa zborovanja prepovedana. Zato je vprašal navzoče, ali žele, da se to že objavljeno poročilo prečita. Zborovalci so soglasno izjavili, da to ni potrebno.
Nato je prosil tajnika g. Spendeta, da prečita nadaljnje poročilo o delovanju upravnega odbora od maja dalje. Tajnik
je prečita! to poročilo, ki ga objavljamo na drugem mestu. Zborovalci so poročilo
soglasno odobrili.
Blagajnik je podal kratko poročilo o premoženjskem stanju in o dolgu PS. društvu, ki pa je sedaj popolnoma poravnan. Po kratkem pojasnilu, ki ga je zahteval g. banski svetnik Mlekuž glede tega dolga PS, se je blagajnikovo poročilo odobrilo. Poslovodja PS kapetan Rosina je poročal o današnjem imovinskem stanju sklada in se je tudi to poročilo soglasno odobrilo.
V	imenu pregledovalcev računov je poročal g. inšpektor finančnega ministrstva Janko Jan, da sta z g. Goritschnig-gom ponovno pregledala vse blagajniške knjige in druge pripomočke ter knjige PS in da sta našla vse v najlepšem redu. Predlagal je, da se izreče zahvala društvenemu blagajniku in poslovodji PS za vzorno poslovanje, odlboru pa podeli raz-rešnica. Predlog je biil soglasno sprejet.
Nato je prešel občni zbor na volitve novega odbora. Predsednik je omenil, da se voli predsednik, 14 odbornikov, za dobo dveh let, šest odborniških namestnikov za enoletno dobo in dva računska preglednika za dobo dveh let.
Za besedo se je oglasil g. banski svetnik Mlekuž in je predlagal, da zbor izvoli dosedanjega zaslužnega predsednika g. dr. Ivana Vrtačnika, predsednika upravnega sodišča v p., per acclatnatio-nem zopet za predsednika, kar so navzoči z veseljem pozdravili. G. predsednik se je zahvalil za zaupanje in izjavil, da zopet sprejme predsedstvo. Nato je g. ravnatelj Zorko prečita! listo 14 odbornikov, 6 namestnikov in 2 računskih preglednikov. G. banski svetnik Mlekuž je predlagal izvolitev vsega dosedanjega odbora, nakar je pojasnil tajnik, da to ni mogoče, ker je dosedanji podpredsednik, apelacijski svetnik g. Jakob Antloga zaradi bolezni odklonil zopetno izvolitev, odbornik Ivan Zovič pa se je preselil iz Ljubljane v Litijo. Potrebno je tudi, da se izvolita v odbor en zastopnik Mariborčanov in njegov namestnik. Vse to že upošteva lista, ki jo je predlagal g. Zorko. Po tem pojasnilu je bila lista soglasno sprejeta. V odbor so bili izvoljeni:
Abram Ivan, pisarniški ravnatelj v p.
Adlešič Albin, inšpektor drž. železnic v p.
Arko Franjo, inšpektor fin. kontrole v p.
Bekš Joža, davčni inšpektor v p.
Jagodic Anton, pisarniški ravnatelj v p.
Modic Karla, poštna uradnica v p.
Ogorelec Anton, nadučitelj v p. v Mariboru.
Dr. Papež Milan, višji zdravstveni svetnik v p.
Rosina Jožko, kapetan v p.
Spende Anton, ravnatelj zemljiške knjige v p.
Dr. Vidic Fran, vladni svetnik v p. v Kamniku.
Wester Josip, prosvetni inšpektor v p.
Šercer Ivan, orožniški narednik-vod-nik I. v p.
Žgajnar Matej, šolski upravitelj v p.
Namestniki: Mladič Anton, višji sodni svetnik v p.
Abram Vladimir, višji pisarniški ravnatelj v p.
Žerjav Mihael, kapetan v p.
Testen Lovro, inšpektor drž. železnic v P;
Štcrk Stefan, višji stražnik v p-.
Purkhart Josip, šolski upravitelj v p. v Mariboru.
Preglednika računov:	Goritsohnigg
Franc, fin. inšpektor v p.
Jafi Janko, inšpektor fin. ministrstva v p.
Po končanih volitvah je tajnik prečital pismen predlog člana majorja g. Burnika v Štorah, da se ukine III. draginjski razred in omejitev višine postranskega zaslužka v temi razredu. Sklenilo se je, da se spomenica predloži zagrebški vodeči upravi, ki naj jo predloži na merodajnem mestu. Tajnik je dalje prečita! poročilo g. Purkharta v Mariboru o stanju društva „Selbsthilfe“ v Nemčiji, ki sedaj posluje v Gradcu 'in pri katerem so še sedaj včlanjeni nekateri naši učitelji (poročilo objavljamo na drugem mestu). G. vladni svetnik dr. Vidic je bil mnenja, da je plačevanje jugoslovanskih članov društvu, ki ima svoj sedež izven države, vsekakor otežkočeno in da bi se bilo moralo društvo likvidirati po prevratu, ako ima kaj premoženja. Ako pa je društvo osnovano na načelu, da se plačujejo prispevki za vsakega umrlega člana, je seveda težko, da se naši člani odrečejo, ako so že dolso let plačevali talke prispevke. Nekdo'izmed navzočih članov je pojasnil, da glede plačevanja prispevkov ni nikakih težkoč.
G. banski svetnik Mlekuž je predlagal, naj bi se prihodnji občni zbor sklical za poznejšo uro. Predsednik je pojasnil, da se je to že prej prakticiralo, vendar se je včasih • zgodilo, da se je občni zbor raztegnil čez opoldansko uro in je veliko navzočih članov pred zaključkom občnega zbora zapustilo dvorano. Lahko pa se prihodnji občni zbor skliče za eno uro pozneje.
Organizacija državnih in samoupravnih uslužbencev in upokojencev za Dravsko banovino v Ljubljani je priredila posvetovanje zastopnikov vseh v organizaciji' združenih društev, ki so dne 14. oktobra 1940. sklenili naslednjo Spomenico.
Državni in samoupravni uslužbenci in upokojenci vseh ctrOk in položajev smo vsa zadnja leta najslabše situirani stan v državi. Že nepretrgoma od leta 1935. dalje gre naše stremljenje za tem, da se naši prejemki povišajo na tisto višino, ki bi nam zagotovila vsaj skromni eksistenčni minimum. Naše utemeljene in upravičene zahteve so bile na odločujočih mestih uvaževane le v nadvse neznatni
S tem je bil dnevni red končan in predsednik je ob 10. uri zaključil občni zbor.
Ob zaključku občnega zbora sta prispela mariborska zastopnika g. nadučitelj Ogorelec in šolski upravitelj Purkhart. Vlak je imel skoro eno uro zamude. Tajnik je obeima poročal o poteku zbora, kar sta vzela z odobravanjem na znanje.
Občni zbor je potekel v miru in popolnem soglasju vseh članov, kar je dokaz umerjenosti, zrelosti in solidarnosti naših članov, hkrati pa priznanje upravnemu odboru, da je članstvo zadovoljno z njegovim delom.
Na vdanostno brzojavko z občnega zbora banovinskega društva državnih in samoupravnih upokojencev za Dravsko banovino v Ljubljani Nj. Vel. kralju Petru II. je prejelo društvo od Maršalata dvora naslednjo zahvalo:
Beograd, 6. novembra 1940.
Gospodu pr e d se d n iiku!
Po najvišjem nalogu mi je čast 'izjaviti Vam zahvalnost za iskrene želje in neomajno zvestobo, katere so upokojenci poslali Nj. Vel. kralju in kraljevskemu domu prilikom občnega zbora banovinskega društva državnih in samoupravnih upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani.
Izvolite prejeti, gospod predsednik, pri tej priliki izraze mojega odličnega spoštovanja.
Maršal|dvora:
B. Z. Čola®Antic s. r.
Kakor smo veseli tega odgovora, tako nas še posebno veseli, da sirno prejeli na slovensko vdanostjo izjavo od maršalata dvora slovenski odgovor.
Med tiskom lista so časopisi že ob" javili zvišanje doklad drž. upokojencem. Uredba, ki jo v Službenem listu še nismo čitali, stopi po časopisnih vesteh
1.	decembra v veljavo. V decembrski številki »Upokojenca", bomo avtentični tekst uredbe objavili.
meri. V novembru leta 1937. smo« prejeli aktivni državni uslužbenci, spomladi leta 1940. pa le del državnih upokojencev osebne prejemke povišane za toliko, za kolikor nam jih je okrnila kraljevska vlada z znano uredbo iz meseca septenr bra 1935. D očim smo imeli državni uslužbenci in deloma upokojenci letos meseca julija in avgusta osebne prejemke kakor leta 1935., so bile cene življenjskih pO' treibščin v tem času za 90% večje od cen v letu 1935.
Povišanje osebnih prejemkov, ki je izvršila kraljevska vlada v mesecu, septembru 1940 z uredbo o izrednih dokladah, je bilo zopet tako i neznatno^ da ni (izboljšalo našega gmotnega položaja-
Borba proti draginji
Državnim upokojencem uredba sploh ni prinesla prav nobenega zboljšanja, izločila je tudi vse aktivne uslužbence od IV/2 položajne skupine navzgor in vse uslužbence finančne kontrole. Za ostale aktivne uslužbence je znašalo povišanje od najmanj 50.— din do največ 200.— din mesečno, flzraoumano <v odstotkih znači to te 3% do 12% poviška dotedanjih prejemkov. Primerjava cen življenjskih potrebščin pa kaže, kakor je navedeno že zgoraj, da so se od januarja leta 1935. do septembra leta 1940. dvignile cene naj-navadnejšim življenjskim potrebščinam za 90% (pa tudi za 100 in 200%; op. uredništva). Ob teh prejemkih in ob času tako -ogromno poraslih cen je naše življenje več kot bedno.
Četudi zasleduje uredba o izrednih dokladah namen pomagati nameščenski družini, je pomoč, ki jo nudi, skrajno nezadostna. Dodatek za ženo uredba popolnoma izpušča, za otroke pa priznava le 50.— din mesečno. Spričo tega kljub priznanju izredne doklade za otroke skupni prejemki v večini primerov še vedlno niso dosegli prejemkov pred septembrom leta 1935., ko so uživali uslužbenci in upokojenci tudi rodbinsko doklado za ženo.
Izvršeno povišanje prejemkov v obliki izrednih osebnih doklad za otroke je še posebno neučinkovito, ker se cene še neprestano tudi dalje dvigajo. Vse uredbe proti draginji in vsi ukrepi, ki so bili izdani v zvezi z njimi, niso mogli preprečiti naraščanja cen in so se zato v praksi izkazali £>t neprimerni in neučinkoviti.
Današnje stanje ne sme predolgo trajati, zato zahtevamo takojšnje ukrepe za ureditev naše eksistence in eksistence naših družin. Predvsem je potrebno:
1. Da se uradno določijo maksimalne cene za vse življenjske potrebščine,, tako industrijske kakor kmetijske, in da se za oskrbo prebivalstva uvede racionirana aprovizacija. Le na ta način bo mogoče preprečevati nadaljnje dviganje cen, ode-ruštvo in kupičenje zalog.
2. Da se z ozirom na tako ustaljene cene regulirajo prejemki prav vseh državnih in samoupravnih uslužbencev in upokojencev. Vsem nam je treba ustvariti tak eksistenčni minimum, da .bomo lahko brez pomanjkanja in v redu izvrševali svoje delo. Ob tej priliki je treba izravnati vse razlike med prejemki poedi-nih strok aktivnih in upokojenih državnih uslužbencev (primer: žandarmerijski in policijski upokojenci).
3. Zaščititi je treba družine _vseh državnih in samoupravnih nameščencev in upokojencev. Za žene in otroke je treba priznati doklade v toliki Višini, da se družinam ne bo več treba boriti s pomanjkanjem in bedo'.
4. Država, banovina in avtonomne občine naj poskrbe za sredstva, iz katerih bi mogli prejemati njih uslužbenci in upokojenci brezobrestna posojila. S temi posojili, ki bi jih-vračali v zmernih mesečnih obrokih, bi uslužbenci in upokojenci poravnali dolgove, ki so jih bili prisiljeni delati v zadnjih letih za najnujnejše
življenjske potrebščine zaradi svojih nezadostnih prejemkov.
Pregled državnih dohodkov in izdatkov za prvih pet mesecev proračunskega leta 1940/41. kaže, da je že danes država sposobna izboljšati položaj svojim uslužbencem in upokojencem, Ta pregled izkazuje 792,000.000 proračunskih prihrankov, ki bi se vsi lahko uporabili v gornjo svrho. Kolikor gospodarstvo samoupravnih teles trenutno ni v tako ugodnem položaju, so potrebne nove dajatve, ki naj zadevajo le tiste gospodarske sloje, ki jih najlaže zmorejo.
Podpisane organizacije državnih in samoupravnih uslužbencev in upokojencev za Dravsko banovino v Ljubljani se obračamo na vsa pristojna oblastva in prosimo za hitre uikrepe v smislu in po predlogih te naše spomenice.
V	Ljubljani, dne 14. oktobra 1940.
Društvo sodnikov kr. Jugoslavije, sekcija Ljubljana. — Združenje poštnohranil-ničnih nameščencev kraljevine Jugoslavije, uprava banovinske sekcije v Ljubljani. — Združenje davčnih uradnikov kraljevine Jugoslavije, poverjeništvo Ljubljana. — Združenje železniških uradnikov kraljevine Jugoslavije, oblastna uprava Ljub-
Redni občni zbor, sklican na 19. dan maja t. 1., je policijska uprava prepovedala, ker so bila z ukazom ministrstva za notranje posle z dne 17. maja t. 1., torej dva drfi pred našim napovedanim občnim zborom — do nadaljnjega prepovedana vsa zborovanja, manifestacije, javni sprevodi in skupščine.
Izčrpno poročilo o društvenem delovanju v pretekli dobi je bilo objavljeno v „Upokojencu“ z dne 15. maja t. 1., namenjeno za napovedani občni zbor.
Ker je pa od tedaj preteklo že pol leta, smatramo za potrebno, da na kratko poročamo o nadaljnjem društvenem delovanju.
1.	Dne 8. junija t. 1. je umrl naš dolgoletni predsednik, voditelj1 celokupnega slovenskega pa tudi vsega jugoslovanskega javnega uradništva, g. Makso Lilleg. Iz hvaležnosti je bil počaščen s častnim predsedstvom našega društva.. Vsi slovenski dnevniki, a tudi nekateri hrvatski in srbski so prinesli laskave nekrologe o tem zaslužnem možu. „Upokojenec“ je počastil njegov spomin v letošnji julijski številki. Slava mu!
Naš dolgoletni zaslužni blagajnik in podpredsednik, ki je vodil nekaj časa tudi posle predsednika, poštni ravnatelj Ivan Vidmar je slavil 19. junija t. 1. svojo 90 letnico, duševno in telesno čil in krepak.
Društvo mu je pismeno čestitalo in je umestno, da se tega izrednega jubileja spomnimo tudi na današnjem občnem zboru.
ljana. — Društvo sodnih izvrševateljev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani. — Jugoslovansko učiteljsko združenje, sekcija za Dravsko banovino v Ljubljani. — Društvo žandarmerijskih upokojencev za Jugoslavijo s sedežem v Ljubljani. — Banovinsko drušfvo državnih in samoupravnih upokojencev za Dravsko banovino v Ljubljani. — Stručno udruženje mašino-vodja državnih železnica in brodova kraljevine Jugoslavije, oblastna uprava v Ljubljani. — Združenje učiteljstva meščanskih šol kraljevine Jugoslavije, sekcija za Dravsko banovino. — Udruženje zemljiškoknjižnih činovnika kraljevine Jugoslavije v Zagrebu, sekcija Ljubljana. — Dravska sekcija udruženja zvaničnikov finančne kontrole Ljubljana. — Združenje uradnikov PTT stroke v Ljubljani. — Udruženje sodno-administrativnega osebja kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana. — Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev, oblastni odbor Ljubljana. — Udruženje univerzitetnih naistavnikov kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana. — Društvo banovinskih uslužbencev in upokojencev Dravske banovine v Ljubljani. — Združenje gledaliških igralcev, sekcija Ljubljana.
2. Dne 1. avgusta t. 1. je izšla nova uredba o izrednih dokladah nameščencev, delavcev in upokojencev.
Ta uredba je drž. upokojence silno razočarala, saj so bili deležni upokojenci edino le izredne doklade za1 vsakega otroka po 50 din na mesec!
Banovinska društva so smatrala za svojo dolžnost, odposlati svoje delegate v Beograd v mesecu avgustu. O križevem potu te delegacije smo poročali v septembrski številki „Upokojenca“, kjer je bila tudi objavljena resolucija, Izročena ministrom gg. Cvetkoviču, dr. Mačku, dr. Šu-teju, dr. Budisavljeviču, dr. Korošcu, dr. Markoviču, dr. Torbarju, dr. Andresu, Smoljanu, Kulenovicu in Nediču.
V	fin. ministrstvu je dobila deputacija zagotovilo, da se bo uredba z dne 8. marca t. 1. popravila v našo korist in da bodo deležni poviškov vsi ostali upokojenci. Do danes se to še ni zgodilo!
3. Društvo je storilo korake zaradi povečanja relacije od 20 na 40 km za vožnje po drž. železnicah brez žigosanja legitimacij. Posredovali smo pri g. gen. direktorju drž. železnic. Dobili smo obvestilo, da se bo to vprašanje obravnavalo o priliki sprememb splošnega pravilnika o voznih ugodnostih.
Ali se je o tem že razpravljalo, nismo dobili nadaljnjega obvestila.
4. Dne 16. julija t. 1. je priobčil „Slo-venec“ članek pod naslovom: »Ljubljanska okolica v I. drag. razred".
Po tem članku spada v I. drag. razred ne samo Ljubljana, temveč tudi vse občine in vasi, ki so sprejete v širši gradbeni
Dopolnilno poročilo upravnega odbora
(Podano na občnem zboru dne 3. novembra 1940.)
Jugoslovanskim članom nekdanjega društva „Selbst~ hilfe der Lehrerschaft Steiermarks in Rottenmann"!
Marsikdo namreč ne ve, ali je še kaj dolžen, ali jie še član, kako 'bo spravil marke
okoliš (Polje, Ježica, Rudnik, Št. Vid nad Ljubljano, Šmarje pod Š. goro in Podgorica, vse te občine v celoti, vasi Kozarje in Stranska vas ter od občine Dobrunje vse vasi v ravnini.)
članek navaja, da so morale avtomatično slediti tudi posledice: Vsi drž. uradniki in drž. uslužbenci, pa tudi drž. upokojenci so bili pomaknjeni iz III. v I. drag. razred.
Tudi gradbeno ministrstvo je z odlokom z dne 19. junija t. L, št. 24506 izjavi-
lo,	da spadajo vsi kraji v regulacijskem območju Ljubljane, ki so zgoraj navedeni, v gradbeni okoliš Ljubljane in tako v I. drag. razred.
Aktivni učitelji, službujoči v navedenih krajilh, so že dobili plačano razliko nazaj od 1. aprila 1939, ravno tako tudi državno osebje umobolnice na Studencu.
Podpore po I. drag. razredu prejemajo tudi rodbine na orožne vaje pozvanih vojnih obveznikov, ki stanujejo v navedenih Občinah.
'Naše1 društvo je glede tega vprašanja ste rilo v polni meri svojo dolžnost in storilo prav vse korake, kar je razvidno iz obsežnega članka v oktobrski številki ,,Upokojenca“.
Po dobljenih informacijah pa ne mo-renta niti fin. niti železniška direkcija izplačati drž. upokojencem te razlike, dokler ne dobita naloga od svojega pristojnega ministrstva.
5.	Draginja narašča, položaj drž. nameščencev in še bolj upokojencev postaja obupen. S strahom gleda večina zapostavljenega upokojenstva v bližnjo bodočnost.
Delegatje vseh banovinskih društev se zopet zberejo v petek 8. t. m. v Beogradu, da zadnjikrat opozorijo vlado na neznosne in žalostne razmere, v katerih živi svoje bedno beraško življenje velika večina drž. upokojencev. Zaradi vedno večjega nesorazmerja med pokojninami in med tržnimi cenami prav vseh življenjskih potrebščin še nikdar ni padel gmotni položaj državnih upokojencev na tako nizko stopnjo kakor danes!
Tržne cene so poskočile za 50, deloma tudi do 100 in tudi še več odstotkov in še vedno naraščajo! Pokojnine so pa stale že pred to neznosno naraščajočo draginjo globoko pod eksistenčnim mini-miom. Naše stanje in sploh tudi stanje ogromne večine aktivnih, drž. uslužbencev je naravnost obupno!
Svobodni poklici! liImajo možnost, da svoje dohodke povišujejo sporedno z naraščajočo draginjo, medtem ko so drž. upokojenci navezani na popolnoma nezadostne pokojnine in se tresejo spričo strašne zavesti, da stoje na robu pogina.
Drž. upokojenci so vendar darovali vse svoje telesne in duševne moči državi in je sveta dolžnost pristojnih činiteljev, da temu zlu odpomorejo s takojšnjim povišanjem prejemkov na tako višino, ki odgovarja naraščajoči draginji, in predvsem z zimsko pomočjo z enkratnim izdatnim iznosom.
O posmrtninskem skladu „Selbsthilfe“ se je govorilo na občnem zboru Ban. društva državnih in samoupravnih upokojencev za Dravsko banovino v Ljubljani dne
3.	nov. 1940. Ker pa je bilo prizadetih članov, — ki so večinoma že upokojeni — le malo navzočih, zaradi tega podajam tem potom zadevno poročilo v celoti:
Koncem preteklega stoletja se je za območje cele dežele Štajerske ustanovilo društvo "Selbsthilfe der Lehrerschaft Steiermarks**, ki je imelo svoj sedež v Gaishornu, potem pa v Rottenmainnu na Zg. Štajerskem in ki je ob prevratu štelo nad 700 članov. Po svetovni vojni je nastala državna meja med avstrijskimi in jugoslovanskimi člani tega društva. Na novo sicer ni smel mikdo iz Jugoslavije pristopiti k „Selbsthilfe“, stari člani pa so še smeli ostati zraven.
Zaradi tega nas je še mnogo — zlasti dolgoletnih članov — ostalo zvestih temu dobrodelnemu društvu. Toda nekaj jih je le izstopilo, drugi zopet pa so bili črtani, ker niso poravnali zapadlih posmrtnin-sklh prispevkov. Tako je leta 1929. živelo v raznih krajih Slovenije 73 članov tega posmrtninskega sklada, letos pa jih je le še 27.
Na občne zbore v Graz smo pošiljali delegata, ki je tamkaj branil koristi jugoslovanskih članov „Selbsthilfe“; a kljub temu so nam posmrtnino znižali od 1400 S na 1000 S (—za Avstrijce pa je še ostalo 1400 S —).
Po "Anschlussu** je bila „Selbsthilfe“ razpuščena. Tako se je zgodilo tudi z drugimi enakimi in sličnimi posmrtnin-skimi skladi. Ustanovilo se bo za učitelje enako posmrtninsko zavarovanje, tako zv. "Sterbegeldversioherung des NS Lehrer-bundes**. Dokler se to ne izvede, bo „NS Lehrerbund, Gau)wa:ltung Steiermark, Graz, Albrechtgasse 3/1“ upravljal po-smrtninski sklad nekdanje »Selbsthilfe** pod imenom „Sterbegetdunterstutzungs-kasse des NŠLB Gauvvaltung Steier-mark“. Sedanji posmrtninski prispevki znašajo 1 RM mesečno, posmrtnina pa 500 RM.
Ta reorganizacija je nam Jugoslovanom prinesla nove težkoče in neprilike.
Z določilom prvega stavka, odstavek
1,	§ 95 u. z. je določeno, da se po smrti državnega uslužbenca, aktivnega ali upokojenega, izplačajo kot pogrebnina enomesečni celokupni prejemki umrlega uslužbenca. V drugem stavku istega odstavka pa je rečeno, da „se dado ženi in otrokom kot podpora dvamesečni celokupni prejemki, če nimajo drugih doliod-kov.“ Ta stavek je tolmačen z določilom § 70, točka 2, finančnega zakona za leto 1934./35. tako, „da imajo žena ali otroci
v Graz, ali se sploh še izplačujejo posmrtnine itd. Vrhu tega pa se še širijo vznemirljive zadevne govorice.
Zaradi tega sem se v imenu jugoslovanskih članov posmrtninskega sklada »Selbsthilfe** dne 25. oktobra 1940 informiral in interveniral na pristojnem mestu v Grazu. Bil sem ljubeznjivo sprejet, popravil in popolnil sem seznam omenjenih članov in prejel zadovoljiva in razveseljiva pojasnila in zagotovila, m. dr.:
1. Z ozirom na plačilne težkoče so izključili samo tiste jugoslovanske člane, ki brez vsakega obvestila ozir. opravičila že dalj časa niso plačevali posmrt-ninskih prispevkov. Kdor je samo 2 leti na dolgu, tisti lahko zopet postane član posmrtninskega sklada nekdanje „Selbst-hilfe“, če poravna zapadle prispevke teh dveh let.
2. Posmrtnine se redno nakazujejo potom banke na našo Narodno banko v Beogradu, k s. v dinarjih. Tako se je n. pr. po tov. Gradišniku Antonu — zadnji smrtni primer — brez odtegljaja za 500 RM’ izplačalo 8725 din.
Sledeči člani naj takoj poravnajo do 31. decembra 1940 zapadle posmrtninske prispevke, drugače izgube pravico do izplačila posmrtnine: Jug Elizabetžis Maribor, 12 RM; Wretzl Karl, Ptuj, 6 RM; Gulk Alojzija, Maribor, 6 RM; Zacherl Marija, Ljutomer, 6 RM; Požegar Avgust, Satohovci v Prekmurju, '21.67 RM; Wretzl Irene, Ptuj, 6 RM; Srebrnič Franc, Ljubljana, 8.17 RM; Kolletnig Marija, Slov. Bistrica, 32.87 RM; Wudler Rudolf, Petrovče. 35.67 RM; Bizjak Jožefa, Ljubljana,
35.67 RM; Kopriva Avgust, Sp. Polskava,
24.67 RM; Srebrnič Ana, Ljubljana, 8.17 RM.
Posmrtninski prispevki se lahko nakažejo potom kake jugosl. banke; mesečno se sme poslati do 300 din, 1 RM = okroglo 18 din, bančni stroški pa znašajo vsakokrat 28 din.
pravico do dvamesečnih prejemkov umrlega uslužbenca samo tedaj, kadar razen pokojnine nimajo niti imetka niti dohodkov od imetka alt osebnega dela.“ Pri uporabi tega predpisa v primeru štev. 32.034/34, kjer je neka učiteljica ostala po smrti svojega moža učitelja z mladolet-mi otroci, ki niso imeli niti imetka, niti dohodka, razen pokojnine po očetu, je državni svet razsodil, da plača vdove kot matere otrok predstavlja ne samo njej, temveč tudi otrokom) oviro za pre-
Purkhart Josip,
Maribor, Tomanova 3.
Dvamesečna podpora
O razumevanju prvega odstavka § 95 uradniškega zakona.
W
jem dvomesečnih prejemkov kot podpore. V drugem primem pa (štev. 12421/39) je državni svet stal na stališču, da so žena in otroci ločeni subjekti pravice do podpore, o kateri se govori, in da temu primerno oni — bodisi vdova, bodisi otroci — ki izpolnjuje pogoje za prejem podpore, ima pravico do nje brez ozira, a-ko drugi teh pogojev ne izpolnjuje. Potemtakem se je navedeni predpis različno tolmačil glede vprašanja: ali ime tek ali dohodek žene umrlega državnega uslužbenca izključuje pravico -uslužbenčevih otrok, ki so brez imetka ali dohodka, do prejema dvamesečnih prejemkov kot podpore. Zaradi tega nasprotstva se je predložilo vprašanje splošni seji državnega sveta, ki ga je proučila in razsodila: Podpora v znesku dvamesečnih prejemkov umrlega uslužbenca se po navedenem zakonitem določilu izplača ženi ali otrokom uslužbenca in to samo v primeru, kadar razen pokojnine nimajo niti imetka, niti dohodka od imetka ali osebnega dela. Iz besedila zakona „ženi ali otrokom" sledi nesumljivo, da pripada pravica do podpore bodisi ženi, bodisi otrokom pod predpisanimi pogoji, in sicer tam, kjer je ostala po uslužbenčevi smrti samo žena, njej, kjer pa so ostali* samo otroci, tedaj otrokom. Ako so pa po uslužbenčevi smrti ostali žena in otroci, sledi pravica do podpore 'tudi tedaj iz istega zakonskega predpisa, torej pripada zopet „ženii ali otrokom", kar pa pomeni, da se tudi tedaj ne morejo izplačati dve pbdpori, ženi in otrokom, temveč zopet sa-mlo ena. Iz tega zopet sledi, da je pravica do podpore z zakonom priznana ženi ali otrokom kot najbližji rod-
Železniške legitimacije za upokojence.
Dravska finančna direkcija v Ljubljani, odsek za računovodstvo, nam je poslala v objavo naslednje obvestilo:
Štev. 56388/2
V Ljubljani dne 14. nov. 1940.
Uredništvu »Upokojenca" v
Ljubljani.
V	svojem listu izvolite objaviti brezplačno tole obvestilo:
Dravska finančna direkcija razglaša: Vsi državni upoko-jenci(ke), ki so zase im za svoje rodbinske člane dobili železniške legitimacije, naj jih že v decembru 1940. prediože tej direkciji radi podaljšanja veljavnosti za prihodnje leto, zlasti če nameravajo legitimacije uporabljati takoj v začetku leta 1941.
Železniški legitimaciji naj vsak upokojenec priloži: 1. Odrezek (kupon) čekovne nakaznice, po kateri je prejel pokojnino za predzadnji mesec, da se laže ugotovi njegova istovetnost; 2. železniško znamko za 2.— din, ki je v legitimaciji nihče ne sme nalepiti sam.
bini umrlega uslužbenca, toda brez ozira na to^ ali je ostala samo žena ali samo otroci, ali pa eno in drugo.
Ako so torej ostali tako žena kakor otroci, jim zakon priznava samo eno podporo skupno kot neposredni rodbini uslužbenčevi, ne pa posameznim članom ločeno-. To pomeni, da se smatrajo glede te pravice vsi skupno za eno rodbino, zaradi česar tudi dohodek ali imetek vdove predstavlja v tem pogledu dohodek ali imetek rodbine same. Ker pa dohodek ali imetek predstavlja po zakonu oviro za prejem podpore, potem tvori ženin imetek ali dohodek, kolikor ni pokojnina, oviro za prejem- podpore vsej rodbini, torej tudi otrokom-.
Vsekakor more biti tudi primer, da uslužbenčevai vdova ni istočasno tudi mati uslužbenčevih otroik, ali da je mati, da pa vendar ne živi skupno z otroci. V razpravlja-nih sporih, ki so dali povod, da se je po-krenilo- vprašanje, ni bilo takega primera, temveč je vdova bila -mati otrok in je z njimi živela, zaradi česar je pri tej odločbi dan samo tak primer.
Iz teh razlogov ter na osnovi § 13 zakona o poslovnem redu v državnem svetu in upravnih sodiščih je splošna seja državnega sveta izdala tole rešenje o razumevanju prvega odstavka § 95 uradniškega zakona:
„V smislu drugega stavka, odstavka 1, § 95 uradniškega zakona izključuje imetek ali dohodek od imetka ali osebnega dela žene umrlega državnega uslužbenca pravico uslužbenčevih otrok, ki so brez imetka in dohodka, do prejema dvamesečnih prejemkov kot podpore."
(„fz »Um-irovljenika" št. 9/1940.)
— informacije
Denarja za znamke direkcija ne bo sprejemala, ker nima železniških znamk v zalogi. Poštne znamke ali kolke, ki bi jih upokojenci predložili, bo direkcija vračala, ker jih ne -more uporabiti.
Upokojencem, ki bi se po 1. -decembru 1940. osebno zglasili pri -direkciji, se bodo železniške legitimacije podaljšale v sobi štev. 3 v pritličju (vho-d s Poljanske ceste), toda le od 10—12. ure dopoldne.
Finančni direktor: Mosetizh s. r.
Nujno prosimo vse člane našega društva, naj ne pošiljajo prošenj, oziroma legitimacij in denarnih zneskov za legiti-timacije na društvo, ker povzročajo s tem društvu sam-o nepotrebno delo in poti, ne prihranijo pa sebi ničesar. S tem tudi zavlačujejo izdajo in vrnitev 'legitimacij. Izvzeti so seveda v inozemstvu živeči člani, ki imajo težkoče zaradi nakazila denarnih zneskov, pa tudi tisti naši člani, ki bivajo daleč od železnice in nimajo prilike, da bi pri železniški blagajni kupili železniško znamko, ki je po-trebna za podaljšanje veljavnosti legitimacije. Takim našim članom seveda radi prihranimo
eventuelno dolgo pot do železniške postaje in opravimo ves posel zanje, ako nam pošljejo dotični znesek, zadnji kupon čekovne nakaznice in seveda tudi legitimacijo.
Nabava nove železniške legitimacije.
Za nabavo no-ve železniške legitima-ciej mora upoko-jenec(ka) predložiti blagajni (finančni ali železniški direkciji), ki mu izplačuje prejemke,
a) svojo do-prsno sliko- (fotografijo) v velikosti 6X9 om;
b) kupon zadnje čekovne nakaznice;
c) 20 din v gotovini. Ta znesek se ne sme nakazati ne v znamkah in tudi ne v kolkih, temveč se mora poslati v gotovini po nakaznici ali po položnici!, opremljeni s ček. štev. dotične pokojnino nakazujoče blagajne (finančne ali železniške direkcije). Številka čekovnega računa je razvidna na vsakem kupo-n-u čekovne nakaznice, s katero se nakazuje pokojnina. Ljubljanska finančna direkcija ima čekovni račun štev. 10011. Položnice se dobe pri vsaki poštni upravi in jih je treba opremiti s številko omenjenega čekovnega računa. Dobe pa se tudi pri Davčnih upravah. Na zadnji- strani fotografije naj vsak napiše svoje ime, poklic in bivališče ter priloži zadn-ji kupon čekovne nakaznice, s katero mu je bila nakazana pokojnina.
Kateri rodbinski člani upokojencev imajo
pravico do železniških legitimacij?
Za rodbinske člane se štejejo zakonska žena, 'zak-onski otroci, pastorki in pastorke in zakonito posvojeni otroci, kakor tudi vdove in otroci umrlih uslužbencev, dokler uživajo pokojnino.
Sinovom gre ugodnost do polnoletnosti, kasneje pa tistim sinov-om, ki se redno šolajo, vendar le najdalj do dovršenega 26. leta sta-rosti; rodbinski poglavar mora predložiti -o tem potrdilo pristojnega šolskega oblaistva. Hčeram gre ugodnost, dokler jih roditelji vzdržujejo, najdalje pa do omožitve.
Ne gre pa ugo-dnost ne sinovom, ne hčeram, če imajo kakršni koli dohodek v znesku več nego 500.— din na mesec, ženi in otrokom pa ne, če se bavi žena s kakršnim koli poslom, -od katerega ima dohodek ali zaslužek.
Da so 'hčere samskega stanu, dokažejo upokojenci s potrdilom župnega -urada. Da pa jih vzdržujejo, čeprav zanje ne prejemajo več družinske doklade, pa dokažejo s potrdilom pristojne občine.
Ločene žene nimajo pravice do legitimacije.
Kako je ravnati, če kdo izgubi legitimacijo?
Če upokojenec(ka) izgubi železniško legitimacijo-, mora to pismeno- sporočiti blagajni (direkciji), ki mu izplačuje pokojninske prejemke, in poslati v gotovini 50.— din. Ta znesek se mora poslati po nakaznici ali po čekovni položnici dotičn-e pokojnino nakazujoče blagajne (direkcije), nikakor pa ne v znamkah ali kolkih.
Izplačilna blagajna pošlje znesek 50.— din direkciji državjiiih železnic za stroške objave o izgubi železniške legitimacije v »Službenih Novinah“.
Za dotočno leto, v katerem se je železniška legitimacija izgubila, se upokojencu ali njegovemu rodbinskemu članu sploh ne izda nova legitimacija.
Opozorilo železniškim upokojencem, rentnikom in vdovam glede podaljšanja rumenih legitimacij za leto 1941. in podrobnejša navodila so bila objavljena v septembrski številki „Upokojenca“.
Vsa potrdila in druge listine zaradi legitimacij so oproščena taks.
Železniškim upokojencem, rentnikom in vdovam v vednost.
Za podaljšanje veljavnosti za leto 1941. se morajo rumene legitimacije predložiti le po železniških postajah, kjer upokojenci stanujejo«. Predložiti je treba enaka potrdila in zadnji odrezek o prejemanju pokojnine kakor vsako leto ter za vsako legitimacijo plačati 4 din. Poleg tega naj tudi oni upokojenci, katerim so bile legitimacije izdane v letu 1931. in so že izrabljene, pa pri zadnij zbirki niso predlo-
žili novih slik, predložijo nove slike s potrebnimi potrdili in po 12.— din za izdajo novih legitimacij. Ljubljanska glavna postaja sprejema legitimacije v računski pisarni od 14. do vštetega 20. novembra. Postaja Šiška pa od 6. do 10. in od 15. do 20. novembra. V interesu zgoraj navedenih upokojencev je, da gornje navedbe upoštevajo, ker se s tem pospešita izdaja in podaljšanje legitimacij.
Prošnja za odplačevanje v uradniški sklad v obrokih za prevedene pokojnine častnikov in njihovih rodbin:
Ministrstvu financ Beograd.
Po odloku ministra vojske in mornarice S..., štev... preveden(a) sem na pokojninske prejemke po zakonu o iistroj-stvu vojske in mornarice in stopam v članstvo uradniškega pokojninskega Sklada kot vlagač.
Prosim, da se mi odobri odplačevanje za čas od 1. aprila 1931 do 31. marca 1940 v mesečnih obrokih po... din od 1. decembra 1940.
Odlok ministrstva vojske in mornarice
S.	štev prilagam v dveh izvodih.
Nafti novi člani
V tretjem četrtletju 1948 so pristopili sledeči novi člani:
139. Bacciavella Valentin, že!, uslužbenec v p. v Vevčah.
140. Guzaik Albina, vdova po morn. poročniku v Kranju.
141. Finžgar Josip, služitelj tehn. fakult. v p. v Ljubljani.
142. Ferk Josipina, vdova po žel. uradn. v Bre-stemici.
143. Fink Adolf, pomož. sekretar v p. v Ljubljani.
144. Gradišnik-Tavčar Viktorija, učiteljica v p. v Mariboru.
145. Jadran Valentin, oficir v p. v Ljubljani.
146. Juvanec Ivana, vdova po šol. uprav, v Ljubljani.
147. Jelševar Anton, orožnik v p. v Laverci.
148. Klobučar Marija, vdova po viš. sodn. svetniku v Ljubljani.
149. Knaflič Andrej, poštni zvaničnik v p. na Bledu.
150. Koprivec Angela, sirota po železničarju v Ljubljani.
151. Maravič Fani, vdova po majorju v St. Veit a/Glan, Nemčija.	«
152. Mazi Olga, učiteljica v p. v Ljubljani.
153. Mittoni Franc, žel. zvan. v p. v Gradcu pri Litiji.
154. Novak Ivana, vdova po orož. naredn. v Podgradu.
155. Peršič Bogomir, žel. uradnik v p. v Dev. Mar. v Polju.
156. Pivk Rozalija, vdova po žel. kretn. v Franc-talu pri Zemunu.
157. Praznik Silvija, soproga viš. davč. uprav, v p. v Krškem.
158. Potokar Antonija, vdova po pošt. uradniku v Ljubljani.
159. Ratej Franc, šol. upravitelj v p. v Mariboru.
Dopisi
Pojasnilo k dopisu v „Upokojencu“ štev. 8 z dne 20. avgusta 1940.
Neovrgljivo dejstvo je, da dobivajo tudi nekateri staroupokojenci več pokojninskih prejemkov kakor njih enaki tovariši novoupokojenci. Zato ni pravilno, ako se vedno in vedno ponavlja, da so staroupokojenci zapostavljeni napram enakim novoupokojencem. Resnica pa je: dokler ne bo izenačenja vseh upokojencev (to je ne samo izenačenja tistih staroupokojencev, ki bi po novem prejemali več), toliko časa bodo obstajale nezakonitosti med enakimi, pa ne samo med staroupokojenci napram novoupokojencem, marveč tudi obratno.
To sem hotel povedati v svojem dopisu in ničesar drugega.
O neki jezi, ki jo omenja dopisnik g. K. v ..Upokojencu" štev. 9 z dne 20. septembra 1940, pa ne more biti govora. Pač pa bi se lahko mislilo ravno nasprotno iz razloga, ker navedeni dopisnik v svojem dopisu tolilkrat brez potrebe ironično imenuje stanovsko ime, ki je neke vrste ljudem neprijetno.
G. K. navaja dalje, da naj dopisnik izve, da je on plačeval v zlatu v pokojninski sklad. Prosim ga, naj blagovoli vzeti na znanje, da je do-tični, kateremu odgovarja, tudi 17 let plačeval kakor on, da pa mora sedaj še plačevati v uradniški pokojninski sklad zato, ker je služil do leta 1935. v Crni gori, kar pa g. K. ni treba, ker je staro-upokojenec. Mislim, da je s tem že dosti rečeno tudi glede težke službe.
Z odličnim spoštovanjem
I. R., orož. naredn. v p.
Opomba uredništva: K temu dopisu, kakor tudi k člankom naših članov, objavljenim v julijski in avgustovi številki letošnjega ..Upokojenca", je treba pripomniti, da je iz njihove vsebine razvidno, da posameznim dopisnikom niso popolnoma lasno znani zakonski predpisi glede odtegljajev staroupokojencev.
Staroupokojenci plačujejo uslužbenski davek in kuhik ter posebni prispevek za narodno obrambni sklad, kakor tudi novoupokojenci po zakonu iz leta 1923. in pozneje.
Oproščeni so edino plačevanja prispevka v uradniški pokojninski sklad in \% izrednega prispevka k uslužbenskemu davku.
Deležni pa so staroupokojenci rodbinske doklade za ženo, mesečno 120.— din, ne pa 140.— dinarjev, kakor je trdil dopisnik v avgustovi številki. Novoupokojenci niso deležni te doklade. Nadalje je razlika v tem, da se staroijpokojencem, ki nimajo 30 let dejanske državne službe in k* imajo dohodkov od osebnega dela ali kakršne koli vrste zaposlitve v prvem draginjskem razredu mesečno nad din 3000.—, v II. nad 2.500,— dinarjev in v III. nad 1500.— din, tzniža osebna doklada za 25% (velja tudi za rodbinske upokojenke, ki niso dovršile 60 let starosti), medtem ko ostalim državnim upokojencem (novoupoko-' jencem) v tem primeru osebna in rodbinska doklada ne pripada (čl. 25 uredbe o osebni in rodbinski dokladi državnih upokojencev v novi izpopolnjeni obliki) (glej „SI. list“ banske uprave 34. kos z dne 7. aprila 1940).
Vse to je bilo že objavljeno o raznih prilikah v ..Upokojencu". Ponavljamo in objavljamo pa to z namenom, da ne bodo naši člani po netočnih dopisih naših dopisnikov napačno informirani in da bo jasno, kakšne odtegljaje in kakšne doklade imajo eni ali drugi.
Glasilo banovinskega društva državnih in samoupravnih upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani. Predstavnik dr. Ivan Vrtačnik. — Odgovorni urednik Anton Spendž. — Tisk J. BUsnika nasL, Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. Predstavnik L. Mikuš. — Val v Ljubljani.
QtuMMHHmMMunmmiumiumHMH.tnuuM.MiwH«,«.>«!>! .mmmmmmmmmmmmmm*
Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin
Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5 - Telefon štev. 4421
r. z. z o. z.
i
:
:
G<
DRŽAVNI USLUŽBENCI IN UPOKOJENCI! Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže Špecerijsko blago. Dostava na dom brezplačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnega blaga. Na zalogi ima vsakovrsten porcelan emajlirano kuhinjsko posodo, jedilni pribor, ki ne rjavi, itd.	s, ..	.	.
Sirite zadruzno misel med svojimi tovariši!
'•••O
i
i
s