M rvj vr\ Y V / j	T7"\'7"VTKT *v* vruOTJ
XVA JL O JLaloJcv. wJcaJblxy. V JCaJN Jbtlo JL i
»Danica« izhaja vsak petek na celi poli in veljš. po pošti za celo leto 7 kron, za pol leta o krcce 50 vinarjev, za četrt leta 2 kroni V tiskarni sprejemana za celo leto6 kron, za */» leta 3 krone, za «/4 leta 1 krono 5C vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dar poprej
Tefcaj LIV.	V Ljubljani, 20. septembra 1901.	List 38.
Pesem med obednjo na čast svetemu Ki-rilu in Metodu.
Vvod.
Slovenska blagovestnika, Solunska brata sveta! Vi, naša prvomestnika, Na srca glejta vneta, Ko Boga Otca kličemo, Ko k Sinu, Duhu vičemo: . V osobah treh j edini Bog! Ti nas ohrani vseh nadlog. Poslednji dan ko mine nam, Pa vsprejmi nas v nebeški stan.
.Tedinec tvoj spasitelj
Je nam in tebi slast. In vajin izhojenec
Duh sveti, z vama Bog, Modrosti je studenec, Resnice večni stog.
Darovanje.
Apostolski knez Vladimir, Sava, Prokop in Ilatimir,
Boleslav in Radovan! Mi in drugi ugodniki, Nastavnikov sledbeniki.
Zmer nam boste krepka bran.
Slava.
Slava Bogu na višinah, Ki živenja si izvir.
Vedno vladaj po nižinah In v človeških srcih mir.
Od izhoda do zahoda Vse prepeva Bogu čast;
Od naroda do naroda Slave mu se dviže rast.
Blagovest.
Kirile in Metode!
Prinesla blagovesti, Krščanske sta resnice,
In narod, vama zvesti, Poklonil se je niče.
Kirile in Metode!
V njegovem sta jeziki Učila ga modrosti.
In pela slavo diki Nebeških visokosti.
Vera.
Ti Otče si stvoritelj, Vsemir je tvoja vlast;
Povzdigovanje.
Sveti, sveti, svetosveti
Si Gospod in Vsevladar, Ki ljubezni za nas vneti Seda stopaš na oltar. Nebo, zemlja, vsi prostori Pred veiičjem ti strme, Nebeščanov silni zbori Čast in hvalo ti grme.
Po povzdignenji.
Nebesa so odprta,
Rečena je beseda. Ni duša več potrta, Minola ti je beda. Pozdravljaj tu Gospoda,
Gder žive v kruhu, vini, Ž njim želja te za goda Na vekoma zedini.
Jagnje boije.
Hristos mili, v kruhu živi, Ki si grehe -svetu snel, Stvarci revni in črvi vi, Nam si nove nade vnel.
Nebo grehom nam zaprto. Znova bode nam od pit n, Čem kesanje obudimo. Ino nič več ne grešimo.
PriČ68t
Čistim srcem, novoj rizo.
Grehov zvrgši gnjilosti, Stopajino pred Božjo mizo.
Pred nebeške milosti. Velejrraiska učtnika!
Trosita za ves narčd. I)a nam v srci večna dika Najde stanek svoj Gospod.
Zvrsetek.
Vsem Slovenom v eno mero
Gori Božji žrtvenik, Ki krš«'an*ko sveto vero Pnvzvisč na stožernik. Ž njimi bodi. ti Gospodi, Sij ljubezni na nje žar. Saj njegovi te razrodi Ne ost a ve več nigdar.
Matvej Andffjeiič.
Mladinina bisernica.
Dalje.
VI.
Čistost, vzvišena — (*e gledamo na an-jreljsko življenje.
Večkrat slišimo imenovati čistost rangeljsko čednost": a i<» prav za prav po krivici. Angel ji so že čisti: a ne po čednosti, nego po svoji duhovni naravi Angel ji niso podvrženi mesenemu poželjenju. ker to poznajo le oni. ki žive v uiiirjočem telesu. Pač je angelj čist. a on je le samo duh; zato mora biti čist. „Ne gane ga nobena še tako mamljiva prikazen, nobena še tako mila godba." pravi sv. Ivan Zlatousti. ne gane ga -noben zunanji mik.44 Presrečen je angelj. ker nima telesa in zato ne more grešiti in izgubiti čistosti.
In sedaj precenjuj vzvišenost čistosti pri človeku. „Po nobeni drugi čednosti," pravi Ka-sijan, „ne postane človek angelju tako podoben, kakor po čistosti.u — V mesenem telesu, izpostavljen vsakovrstnim navalom: srce je kakor ognjišče razl>eljene žrjaviee — a vendar čist: ta krejjost presega angelja krepost; saj oni ne poznajo niti mesenega boja, niti upornosti čutov.
Kaj čudo tedaj, če vživajo angel jsko čisti ljudje tudi angeljev pravice. Kako lahko spoz-
najo božjo voljo! Njihov pogled je bistreji, njihove težnje so čisteje. molitev jim ne prizadeva težav. Nebeške duhove skoraj dosegajo po svoji popolnosti. Nebeški duhovi so jim v vedni bližini. varujejo je in izprošajo jim novih milestij.
*
Rupert, sin kneza Roboslava, se je kot ne-dorastel deček tako bal vseli nevarnosti j, ki so pretile na šumnem dvoru njegovej čistosti, da je sklenil po izgledu sv. Aleša skrivoma ubežati in kakor nepoznan romar živeti v kaki tihi samoti. A ljubezen do drage matere Berte, ki ga ni mogla pogrešati, ga je privedla sopet kmalu v mesto Bingen nazaj. Ostal je doma, kjer je do svoje zgodnje smrti bil v postrežbo revnim in zapuščenim bolnikom. Pri tem opravilu se je lahko ognil vsem nevarnostim, katerih se je poprej tako bal. Zagotovil si je s takim svojim življenjem večno plačilo v nebesih. — Pobožna legenda pripoveduje to-le o njem: Nekoč je zaspal na bregu Rena, ob vznožju malega hriba. Mimo njega valeča se renska reka se mu je zdela bliščeča. kakor da je biserov napolnjena. Častitljiv starček je stal reki na bregu. Krog njega, se je vrtela truma dečkov, ki so drug za drugim skakali v valovje. Starček je umil enega za drugim tako, da so krasnejši in še živahnejši prihajali iz vode. In glej! Kar se prikaže iz reke Rena čudovito lepa livada. Posuta je bila s krasnim cvetjem in oblagodarjena z najprijetnejšim sadjem, — res pravi raj na zemlji. Na to livado povabi starček dečke in je ogrne s snežnobelo obleko. Pelje je do igra in jim veleva, naj sežejo po žlahtnih sadežih, ki so viseli z dreves. Tedaj zaprosi Rupert star-čeka: „Pusti, da se Vam na tem krasnem otoku pridružim tudi jaz!u Ljubeznjivo ga pogleda častitljivi starček in ga nagovori: rSin moj! tudi ti prideš tje in sicer v kratkem, ko si zgradiš z dobrimi deli mostič do otoka!" Rupert se proti nebu ozre in krasna mavrica se mu nad to čudežno livado razprostre, na mavrici se prikaže dete Jezus igraje z mladim jagnjetom. Dva angelja se mu približata in ga oblečeta v oblačilo, katero je bil Rupert prej sni dan podaril revnemu dečku. „To mi je daroval Rupert." dejal je Jezus trumi angeljev, „zato ga hočem kmalu k sebi vzeti in tudi njemu
hočem podariti svitlo nebeško oblačilo."
*
* *
O mladenič. — postani angelj; ostani angelj ! Liki angelj prepotovati oprašeno zemljo
in se ne oprašiti, — liki angelj igrati že tu kakor ob nebeškem obrežju in muditi se pri kralju kraljev. — Kako to krasnu. kako vredno je to, da je zahrepeniš.
VIL
Čistost, slovita po bojih, s katerimi se pridobiva in obvaruje.
Malo je ljudij, ki bi v svoji mladosti brez težkib. dolgotrajnih, da celo neprestanih bojev obranili sv. čistost. Priča ram to človeška narava, zagotavljajo nas tega razmere, v katerih se giblje dandanes mladina, v dotiki z okuženim svetom.
„Prah si" (Gen. 3, 19.) prst si in meso! Vedno vre v tebi, nikdar pa ne silneje, nego v mladosti. V tem je mladina še zlasti pcdobna pomladi. V pomladnem času življenja divjajo najhujši viharji strastij, najbujnejše klijejo v tej dobi vsa nagnjenja in vse te strasti, ki že naprej odločajo mladeničevo bodočnost. — Za dečka so vsi ti pojavi novi, kakor so novi mladeniču : novo je življenje, nov svet. novi vtisi, novi tudi vžitki, ki mu jih vsak trenutek nudi na razpolago. Temu se pridružuje tudi šola. >ola ima zopet svoje posebne nevarnosti: časih so nevarni učitel ji, časih tovariši, časih celo učni predmet je, paganstvo nevarno v klasicizmu in v novodobnem slovstvu; ali so pa nevarnosti v pisarni, v prodajalni, v delalnieali. nevarnosti v zapeljivih ti družbah. In svet — s svojimi omahljivimi načeli, svojimi vabečimi izgledi. Slednjič so pa še strupene pušice, katere vleče hudobec iz dobro napolnjenega tula; izvrstno zna z njimi pomeriti in prerad ti je zasadi v preobčutljivo tvoje mlado srce.
Oziraje se na to je vskliknil že sv. Ivan Zlatousti: „Poznam težave te stvari, vem kako so trdi ti boji in umevam silovitosti te mladostne vojske Tu je na mestu junaški, neustrašeni duh, ki zaničuje vse podlo in nizkotno. Tu je treba stopati po žarečem oglju in se vender ne opeči, — treba stopati med britkimi meči in se ne raniti. Sila počutkov je namreč prav tako velika, kakor sila ognja ali sila brušenega jekla. Ako torej mladeničeva duša ni toliko utrjena, da bi zamogla vso bolečino prenesti, mora kmalu podleči. Zato potrebujemo železnega duha. vselej čuječega očesa, največje vstrajnosti, močnega zidu, trdne ograje, čuječih in žiljavih čuvajev; pred vsim pa potrebujemo smisla za to, kar je
nebeško. „Ker zastonj stražijo čuvaji, ako Gospod ne čuva mesta.** (Psal. 12<». 1.)
Sedaj pa sklepaj, mladenič, o vrednosti te čistosti , ki ti prizadeva nje pridobitev in <»hranitev tako težkih bojev, tako velikih, nepoznanih težav. Mogoče sicer, da je tu pa tam kak srečen zemljan, kateremu je prihranila narava teh težkih bojev, mogoče, da je zemljan. ki je živel v ugodnejših razmerah pod preskrbnim nadzorstvom — vsekako pa je število takih prav maj-lieno in ni ga menda, ki bi bil stopil brez vsakega bo ja v moško dobo. \ sa čast zato tem hrabrim, ki so se veliko bojevali in pa hrabro bojevali — Gospod po>na te boje in je visoko ceni : posebne vrste k 1*0110 jim pripravi, ako v st rajaj o,
Mladenič, ki je glob« ko padel, začne sam nad seboj obupavati in izdih«»vati: ..Nikdar Nočne premagani grešnih navad. Ko lik okrat sem ze obljubil I>ogu in izpovediiiku. da se pol»olj>am: a zastonj, na novo sem padel !** Kakor pogosto, tako se je tudi pri njem bojazljivosti pridružil tovariš: mrzli obup. Začel je opuščati molitev, zanemarjati izpoved. Postal je podoben čolniču. katerega valovi tirajo ni/doli po reki. — \ obupnih mislili, ki so ga nagibale ze k samomoru. je nekoč zaspal. Kar se 11111 prikaže v sanjali velikan, ki mu /. ostrim orožjem preti: a ob enem zapazi za njim angelja, ki nagovarja mladeniča na boj. .. Kako naj se lotim tega velikana: 011 tako nKv an. jaz tako slab? Saj me zdrobi!" mladenič toguje. Toda angel j mu veleva: ,,Pogum, le poskusi. — jaz sem s teboj." I11 mladenič se je začel boriti z velikanom, an-gelj pa 11111 je bil v pomoč. Hoj ni trajal dolgo: padel je velikan in mladenič ga usmrti z ange-ljevo pomočjo. Bolestnega potu ves moker so mladenič izbudi in začne premišljevati teh svojih sanj. ,.Ni li bil to namig «»<1 zgoraj? Sem li sam v boju?" tako je začel misliti. ..Mi li ne pride na pomoč nebo, ako je resno prosim pomoči ter srčno in zaupno začnem boj?- I11 res se je lotil dela. lioj ni trajal dolgo — a zmagal je popolno, za vedno.
Tudi ti. mladenič, ne obupuj v boju. Od nobenega Bog ne tirja težega in več. nego kar more nositi in storiti. " aj je vender znano, da je Bog najpravičneji in na j bol ji. Ti le to stori, česar dolguješ — podpre pa te Božja milost ob delu.	I*
(Dalje pride.)
Sy. Ljudmila, mučenica,
M septembra.
Ljudmila je bila edin otrok pšovskega kneza Slaviborja. Omožila se je s češkim knezom Borivojem iz rodu Premislidov. Toda oba sta bila tačas se pogana. L. «71. je moravski knez Sve-top<dk vzel Bofivojevo sestro za ženo, ki ie radi tega spreiela sveti krst. Od tega časa so zavladale med Cehi in Moravci prijateljske razmere, in ker so bili Moravci tačas že kristijani, zase-jalo se je seme božje resnice kmalu tudi med
Cehi.
L. 874. je Borivoj z mnogobrojnim spremstvom obiskal svojega prijatelja kneza Sveto-polka na Velegradu. Tedaj je bil Svetopolk na vrhuncu moči in slave, ktr je uprav taeas premagal nemškega cesarja Ludovika II. in ga prisilil k miru. Tako je Moravska postala politično in cerkveno neodvisna od Nemcev. Tistega leta se je vrnil na Moravsko tudi sv. Metod iz ječe, v katero so ga vrgli nemški škofje in je bil po krivici zaprt poltretje leto. Na Velegradu se je Borivoj seznanil s sv. Metodom, in ta ga je poučil v krščanski veri in ga krstil. Z njim vred se je dalo krstiti trideset spremljevalcev.
Ko je Borivoj zapuščal Velegrad, dal mu je Metod več svojih gojencev duhovnikov, da bi med Cehi oznanjevali luč sv. vere. Med temi slovanskimi duhovniki je bil tudi Pavel, ki je bil domač duhovnik v češki knežji rodovini. Kje in od koga je bila krščena knjeginja Ljudmila, nam ni znano. V zgodovini beremo, da je bila na Velegradu krščena kakor njen mož, a drugo poročilo pravi, da je sv. Metod, ko je prišel na Cesko oznanovat sv. vero, krstil njo in vse njene otroke.
Prva krščanska češka knjeginja Ljudmila je bila. odkar je prejela sv. krst, goreča služalm<ca Kristova. Mnogo je molila, rada poslušala besedo božjo, premišljevala o sv. resnicah, pogostoma prejemala svete zakrameute. Iz ljubezni do Odrešenika je rada izkazovala krščanska dela usmiljenja ubožcem in bolnikom; nevedne je ličila krščanskih resnic ter pregovarjala pogane, da so zapuščali malike in se iz-preobračali k pravemu Bogu, kristijane je pa opominjala, da so po svoji veri prav in bogabo-ječe živeli. Zato so j<» imenovali mater ubogih, podporo hromih, oko slepih ter milostno pomoč nico vdov in sirot. Ker je kneginja tako lepo in sveto živela, sprejel je
češki narod rad sveti krst iz rok slovanskih blago ve stni kov.
Ljudmila je imela dva sinova, Spitigneva in Vratislava. Ko je Borivoj 1. 894. umrl, nastopil je vlado Spitignev. a Ljudmila, sedaj vdova, je še gorečnejse služila Bogu, več je molila in več dobrot izkazovala ljudem, postila se in čula ponoči.
Ker je knez Spitignev imel tako izborno mater, bil je tudi sam pobožen vladar ter je pridno skrbel, da se je širila Kristova vera med češkim narodom; in zato je zbiral okrog krščanske duhovnike. Leta 8 8 5. je umrl sv. Metod, in kmalu po njegovi smrti so bili z Moravskega kruto izgnani slovanski duhovniki. To preganjanje pobožnih slovanskih duhovnikov je učinil izdajalec Vihing, in v kneževino Svetopolkovo so se sedaj naselili tuji duhovniki. Po smrti tega kneza so se sprli njegovi sinovi med seboj, tako da je mlajši Svetopolk poklical celo zagrizene sovražnike Slovanov, Franke, na pomoč proti starejšemu bratu Mojmiru II Ko je bila tako Moravska na kraju pogina, ločila sta 89 Premislidovca Spitignev in Vratislav od Moravcev in se podala pod zaščito nemškega kralja Ar-nulfa 1. 895. Od tega časa so prihajali na Cesko bavarski duhovniki i n so uveli latinsko bogoslužje, dasi se je še nadalje ohranil grško-slovanski obred, katerega so uvedli med češki narod sv. Metod in njegovi duhovniki. Modra in pobožna Ljudmila je ostala zvesta slovanskemu obredu in je skrbela, da je vladala sloga med duhovniki obojnega obreda.
Po smrti kneza Spitigneva je prevzel vlado njegov mlajši brat Vratislav, ki je bil tudi pobožen in dobrotljiv vladar. Oženil se je z Dra-gomiro, knežjo hčerjo polabskih Stodoranov. Sto-dorani so bili tačas pagani. Vendar Dragomira ie, ko je stopila v zakon z Vratislavom, spreiela sveti krst. Povila je tri sinove Venčesla\a, Boleslava in Spitigneva: in štiri hčere, med njimi je dobro znana pobožna Pribislava.
Vdova Ljudmila se je z vso skrbjo posvetila vzgoji svojih vnukov. Lepo jih je učila z besedo, pokladala jim na srce strah božji ter vnemala v njih gorečnost za krščansko krepost. Zlasti Venčeslav je lepo napredoval v krščanskih čednostih. Ljudmila je poskrbela, da se je priučil krščanske pobožnosti in vero-znanstva in iz knjig materinega jezika. Zato ga je izročila enemu domačih slo-
vanskih duhovnikov, da ga učil naukov Kri-stovih in ga seznanil z deli svetih bratov Cirila in Metoda. Venceslav se je mnogo naučil iz cerkvenih slovanskih knjig in je zelo napredoval v krščanskem življenju pa tudi v narodnem znanju. Njegov oče Vratislav je podpiral plemenite namere svoje matere Ljudmile, in ker so tedanje razmere zahtevale, da se je Venceslav seznanil tudi z latinskim obredom, poslal ga je oče v Budeč, kjer se je od latinskih duhovnikov učil iz latinskih knjig in se tudi dobro navadil.
Knez Vratislav I. je umrl 13. februarija 1. 921. in bil pokopan v cerkvi sv. Jurija na Praškem gradu. Venčeslav je bil tačas star šele osemnajst let. Nato je prevzela Dragomira oskrb-nistvo nad svojimi sinovi in obenem tudi vladar stvo, tako da ji je pri vladanju pomagal Venceslav. Toda častiželjni Dragomiri je bila pobožna Ljudmila na potu. Ta je uživala med ljudstvom vseobče spoštovanje in naklonjenost in si je docela pridobila zaupanje in ljubezen mladega kneza Venčeslava; zato je ta v vseh važnih stvareh iskal sveta pri nji in pri duhovnikih. Tako se je večkrat kaj zgodilo, kar ni bilo Dragomiri po volji. Postala je jako nevoščljiva, ker je imela njena tašča tolik vpliv na mladega kneza in je bila zelo priljubljena pri ljudstvu: poleg tega je imela veliko željo po njenem imetju. Namenila se je, da jo ugonobi. V tem namenu so jo podpirali nekateri češki plemiči, ki so si s tem obetali priti do večjega bogastva, moči in oblasti.
Ljudmila je znala za grdo nakano sina-hino in se je ogibala njene nevoščljivosti. Rekla je D r a g o m i i' i: „Nočem vladati, a pro si m te, da bi mi dovolila služiti Bogu.u In šla je na svoj grad. kjer je daleč od svetnega šuma goreče služila Bogu in skrbela za iz-viličanje svoje duše. A nezvesta in nevoščljiva Dragomira se je dogovorila z nekaterimi svojimi svetovalci, da bi jo umorili. Pripoveduje se, da je sv. Venčeslav sanjal, da bo njegova stara mati mučena. Tudi Ljudmila je naprej vedela, kaj se zgodi, zato je dala na Tetin poklicati svojega duhovnika Pavla in ga prosila, da je opravil najsvetejšo daritev. Izpovedala se je in prejela najsvetejše zakramente in se na vse pripravila.
Isti dan sta se podala na povelje Dragomi-rino dva njena privrženca Tuman in Kovan, da bi izvršila zločin nad svetnico. Zvečer, ko je Ljudmila že odšla počivat, so obstopili s stra-
žami grad, in zločinca sta z nekaterimi svojimi služabniki vdrla v sobo Ljudmiliuo. Pobožna starka je take) uganila zlo nakano nočnih razbojnikov ter jih vprašala ljubeznivo: „Kaj delate? Ali ne veste, koliko sem vam dobrega naredila? Ako pa sem vam kaj škodovala, prosim, povejte mi!" Toda te prijazne besede niso omehčale njih src ampak so jo prijeli in vrgli na tla. Tu je rekla svetnica: »Počakajte malo, da nekoliko molim." Z razprostrtimi rokami je molila k Bogu in nato jim je rekla: „Ako ste me prišli pogubit, tedaj me, prosim, obglavite.u Želela si je kri preiti za Gospoda Jezusa, a Tuman in Kovan se nista zmenila za njeno prošnjo, ampak sta se kar vrgla na njo in jo zadušila z njenim lastnim zavojem. Ta umor se je izvršil 15. septembra 1. 9 21. Nato so zločinci pobrali vse važne stvari in odšli s plenom. Potem so grajski služabniki in duhovniki, med njimi Pavel, ki so se ob napadu poskrili, prihiteli k truplu in je pokopali z veliko žalostjo.
Tako je mučeniške smrti umrla sv. Ljudmila, duhovna hči sv. Metoda, velika prijateljica slovanskega obreda, izvrstna soproga kneza Borivoja, stara mati in odgojiteljica sv. Venčeslava. Dragomira se je polastila imetja umorjene tašče in je bogato obdarila Tumana in Kovana. A kazen ! božja ju je kmalu zadela. Tuman je moral^ z vsim svojim sorodstvom bežati iz dežele, a Kovana in njegove sorodnike je dala Dragomira pomoriti.
Mučeniška smrt pobožne in dobroti ji ve knje-ginje je vzbudila globoko žalost nad češkim narodom, in njen grob na Tetinu je bil ljudstvu svet kraj. B>g je njen grob oslavil s čudeži, in naglo se je razširila govorica o čudovitih znamenjih, ki so se godili na njenem grobu. Tako se je nad njim prikazoval cel broj miglja joči h lučic, neki slepec se je dotaknil njenega groba in je takoj izpregledal.
Ko je Dragomira izvedela o teh čudežih, bilo jo je groza in je takoj ukazala, naj se da hiša, v kateri je bila bivala svetnica, izpreme-niti v cerkev.
Ko je sv. Venčeslav 1. 92.5. zasedel knježji prestol, p rasa l je koj rezenskega škofa, kaj naj stori s telesnimi ostanki svoje pobožne stare matere. Rezenski škof Tuto je poslal svojega ka-i nonika Mihaela, ki je premotril vse stvari in slednjič rad ugodil vroči želji sv. Venčeslava, da so se zemski ostanki svete Ljudmile
prenesli v Prago in bili pokopani ob strani njegega sina Vratislava v cerkvi sv. Jurija.
/s češkega: „Cirkep viteznd — František Ek>rtu.
— k —
Rim, stolica papeževa; Rim, glavno mesto italijanskega kraljestva.
i Konec >.
Conti umeje. da se z golim besedovanjem ne vstreže niti papežu niti katoličanom, ki so v skrbeh radi njega prostosti, ter končuje:
PVernikom je poglavar cerkve tudi kralj, ki mora toiej tudi kraljevega dostojanstva zavzemati, in slednje izvrševati. Prost mora biti v izvrševanju svojega visokeara poslanstva, prosto naj občuje vsak čas in brez omejitve z verniki po širnem svetu razkropljenimi in z njihovimi dotičnimi vladami. Istina je, da papež vedno toži, kako je oviran v svoji visoki službi. V Italiji in še bolj izvan Italije je že veliko katoličanov prepričanih, da je sv. Oče v resnici še bolj jetnik, nego to on >am zatrjuje."*
Orkev je diužha z nadnaravnim smotrom, kateri tieba zemeljskih pomočkov, da zamore svojim članom olajšati dosego nadnaravnega namena. Če tudi je italijanska vlada proglasila geslo „1» o m a intangihile — Kini nedotakljiv-, vender se mora rimsko vprašanje danes ali jutri rešiti. In dokler ne hode papež dosegel prosto>ti. ne bo koma oboroženemu miru in stiski narodov. ki je tlačijo nezno>ui davki in negotovost položaja. Da se {a položaj sv. Očetu izboljša, treba je vernikom veliko molili po izgledu prvih kristijanov. o katerih se l»ere v dejanju apostolskem (12): rI n I' e t e r j e b I sicer zaprt v ječo, c e r k e v p a je zanj neprenehoma k Bogu molila**. Mili Bog ohrani sv. Očeta, poživljaj, srečnesra ga stori na zemlji in ne daj jra v roke njega sovražnikom!
Žujutik Afojzij Ka m m* r.
Zvon-rešitelj.
V mizlej zimi, sredi minulega stoletja, je šel mlad vrvar>ki pomočnik na delo. Bila je tri ure oddaljena vas od njegovega rojstnega kraja in tje je moral. Mraza je pokalo vse; a vrvar, ki ni bil mehkužno izrejen. je šel pogumno naprej. Veselil se je svetlih zvezd in bliščečih se snežinek in je po potu veselo prepeval. Sneg je ležal na debelo, tako da je bila hoja težavna. A mladenič, truda vajen, se ni dosti brigal za to. Ko mu je ostri zimski zrak zaprl glas, molil ie in prosil Bojra jutranjega blagoslova, kakor je bil, s'" krščanskih starišev. navajen. Navdajale so ga blage misli, kako bode. ko postane mojster, svoje stariše z Božjo pomočjo lahko podpiral in jim sladil starost. Ko je tako v svoje misli zatopljen šel naprej, stiahoma zapazi, da je zgrešil pravo pot. Ali upal je še vedno, da pride na stezo. Zaman je vlekel na uho. da bi slišal lajanje kakega psa. Mrzli pot mu stopi ua čelo. Ve krat je že slišal, da se ne sme po
zimi, ako je človok truden, vsesti v sneg. Ali smrtno utrujen vender sklene se odpočiti. Ubogi mladenič! Ko bi te tvoji dobri stariši v takem položaju našli. Vsi tvoji dobri sklepi še iz tvojih otročjih let se ti nikdar ne izpolnijo.
Mraz in hoja sta ga tako prevzela, da kmalu trdo zaspi. Mladenič je zdaj pozabil vse zemeljsko gorje ter je snival srečne sanje. Zdelo se mu je, da je iep pomladanski dan, in da je prišel njegov angelj varuh ter ga peljal po znani in prijetni poti domov. Ali kmalu se je predrugačil kraj. bil je v velikem vrtu, kjer so rastle krasne cvetke in drevesa z najžlaht-nejšim sadjem. P/iči z bliščečim perjem sedeli so na vejah. Takih še nikdar ni videl. Drugi so skakljali po snežnobelih stezicah, med tem ko so po vodi, ki se je svetila kakor kristal, plavale srebrne in zlate ribice. Zbor ljubeznivih otrok mu je pritekel naproti. Ko so prišli bliže, videl je. da so angelji, mali in večji, v nebeški lepoti. Gledali so ga s prijaznimi očmi, pozdravili njegovega spremjevalca, svojega sodruga, in ga vprašali: Kakega tovariša si nam pripeljal? Anjrelj varuh jim odgovori : To je vrvarski pomočnik Jo>ip, ki se je danes po noči izgubil v snegu ! . . . Mali angelji zakličejo : Takoj hočemo zvoniti. In šli so pred nebeška vrata ter so pričeli zvoniti.
Josip je slišal v resnici to zvonenje. Bil je zvon iz bjižnje vasi. Budil je ljudi k molitvi in je tudi njesra k zemeljskemu življenju obudil. Zvonenje je trajalo še nekaj časa. med tem si je do smrti onemogli vrvar zbral ter ugledal to svoje ležišče. — Luč katera se je videla iz daljave, dala mu je poguma, da je šel naprej. Ni bila sicer to ona vas, kamor je bil namenjen, ali našel je tudi tukaj čutečih ljudi. Nekaj ur počitka in gorka juha, katero mu je med tem pripravila dobrosrčna kmetica, vrnila mu je zopet prejšnje moči. Da se je Bogu, svojemu angelju varuhu in dobrim ljudem zahvalil iz srca. ni mi treba omenjati. Pozneje je postal iz pridnega pomočnika vgleden in pošten mojster. Prvo njegovo mojstersko delo je bila — vrv za pri zvonu. Snežnobela in kiasna je bila kakor iz čiste svile. Podaril jo je oudotni cerkvi k zvonu, kateri ga je v oni noči obudil do zemeljskega življenja. A naročil je vaš-čanom še posebej : Kadar boste nove potrebovali, naročite jo le pri meni, saj Vas nič ne stane; tudi hočem zagotoviti, da še po moji smrti ta navada pri hiši ostane.
0(1 tistega časa je cerkvenik ondotne cerkve, ko je zvonil „Zdravo Marijo" vselej nekaj časa dalje j o-zvaujal. To je bilo v spominj in v zahvalo za čudovito rešitev. Če je cerkvenea prišel prašat kdo — čemu to podaljšano zvonenje, odvrnil je resnobnim obličjem: „Povsod čuva Bog in njegovi sv. angelji.^
GOsjtica M. It.
L Bratovske zadeve
molitvenega apostolstva.
(Spis potrdili in blagoslovili sv. Oče.)
a) Glavni namen za mesec september 19 01 :
Gorečnost, da si prisvojimo verskih vednostij.
Naša sveta vera je podobna nepreglednemu polju di-jamantov. Vsaka njena resnica je dragocen biser, ki
prekaša po svoji vrednosti zlato in srebro celega sveta. In vender, kako malo ljudij si v današnjih razburkanih časih prizadeva razširiti svoje versko obzorje in stremi ti neprenehoma za resnico. Večini zadostuje to, kar so se verouka naučili v šolah, mnogi pa še tega veliko pozabijo. Morda so imeli v šolskih izpričevalih kakor iz drugih predmetov tndi iz verouka odlične rede. a ko stopijo v življenje, tedaj preneha pri njih vsako zanimanje za verske vednosti; verskega duha knjig se ne dotikajo, cerkveni govori so jim deveta briga. Vera, ki jim je za njih otroške nedolžnosti ogrevala srca, pri njih ugasuje. Xa zunaj se včasih še kažejo, da so verni, pristni katoličani, a njih srce o tem nič ne ve. Srce je prazno. Nekoč so vprašali Darvina, slovečega angleškega naravoslovca, njegovi somišl jeniki: ..Kakošno mnenje naj zastopamo mi o veri. o Bogu i. dr.? Darvin jih je poučil : ^Recite, da ne veste o tem ničesar !J Na najvažnejša vprašanja: odkod? kam? čemu? ti znanstveniki in učenjaki, kojih imena slove po vsem omikanem svetu, torej ne vedo prav nobenega odgovora in klaverno capljajo za Du Bois-Reymond-om: _lg:noramus et ignorabimus! Ne vemo in ne bomo izvedeli".
Čudno! Naravne skrivnosti, zakone umetnosti, vprašanje o lepoti, socijalno vprašanje — vse, vse prej študirajo moderni omikanci. le v bistvo religije se ne vglablja nihče. Polagoma izgine v vrvenju in drvenju življenja še tisto, kar je vcepila dobra mati v mlado, vzprejemljivo srce, in vera se vrže proč — kakor se vrže proč stara obnošena suknja. Takih ljudij brez vsakega verskega prepričanja je zlasti dandanes mnogo, mnogo po svetu, posebno med izobraženci. Vzrok: Brezbrižnost v proučavanju religije. In vendar je versko vprašanje prvo in najpoglavitnejše vprašanje, na podlagi katerega bi se dala rešiti vsa druga, še tako pereča vprašanja, in bogoslovna veda je najlepša, najvažnejša! Kako lepo se izraža neki filozof iz dobe paganstva! ,.0 božjih stvareh*4, trdi ta filozof opravičeno, ,.le nekaj vedeti je več vredno kakor pridobiti si velik zaklad svetnih znanostij. Kajti Bog in vse, kar je z njim v zvezi, je visoko vzvišeno nad vse zemske stvari". Bog je solnce, in le medel žarek Njegove lepote in veličastva obseva vse njegovo stvarstvo. Bog je brezmejno morje, vse stvari so v primeri z njim le „kapljica jutranje rose. ki pada na zemljo". (Modr. 11, 23.) Nasledki brezbrižnosti v proučavanju religije se zapazijo takoj. Iz razuma je izginila luč, luč resnice, in ljudstvo začne moralno propadati. O tem priča zgodovina vseh vekov. Državnik lord Salisbury je izpregovoril v angleškem parlamentu 27. avgusta 1. 1891. te-le besede: „ Veliko se govori dandanes o zločinih in najgroznejših hudobijah med svetom. Da se zlo prepreči in ljudstvo moralno dvigne, poznam le eno sredstvo, in to je: vera krščanska".
So li verske resnice za nas nedosegljive? Grški fiilozof Sokrat je dejal: „Počakajmo, da pride kdo in nas pouči, v kakem razmerju smo ljudje do Boga, in v kakem smo sami med seboj!" In ta „kdo" je že prišel! Pred 1900 leti je prišel iz nebes na zemljo. Rodil se je v betlehemskem hlevcu, in povila ga je — Marija, Mati božja. Dvanajstleten deček je odgovarjal v templu tako, da se mu je vse čudilo. „Odkod neki zajema ta svojo modrost?' povpraševali so se vsi strme med seboj. On sam, katerega so željno pričako-
vali vsi narodi, je javno učil tri leta svete resnice: predno se je pa povrnil k svojemu Očetu, ustanovil je sveto katoliško cerkev, ki hrani in čuva neizčrpne zaklade Njegove neskončne modrosti kot bisere, ki naj osrečujejo človeštvo. — Krist je bil Bog, in Bog more učiti samo resnico. Njegovi nauki in vse resnice, ki nam jih je razodel, so lepe, vzvišene, skrivnostne, vender pa zopet tako priproste. da jih more umeti ne samo učenjak ampak tudi vsak otrok. Resnice svete vere so torej pristopne vsakemu umu.
Da ozdravi človeška družba in se človeštvu približajo zlati časi prave svobode in tihega miru. treba je samo, da se povrne v človeško družbo — duh krščanski. Začnimo pri mladini! Mlad inajenaša n a d a , našup.V roke očeta in matere je položeno srečno ali nesrečno življenje otrok. Ako so stariši sami krščanski ne samo v duhu, ampak tudi v dejanju, potem — jabolko ne pade daleč od jablane — bodo lahko s ponosom in veseljem zrli na svoje sinove in hčere. Učitelj in katehet v šoli ne moreta vsega storiti. Zraven mora biti dobrehoteče srce materino in skrbno oko očetovo, vsi pa složno — za istim ciljem. Ako bo mladina krščanska, krščanske postanejo poznejše družine, krščansk bo — narod, in tedaj: ».Vremena bodo se zjasnila."	.n
b) Posebni nameni.
20 ) Sv. Evst&hlJ. Slovenski očetje Katoliška cerkev na Ruskem. Bratovščine vzdržnosti. Pospeševatelji pohožiosti Srta Jezusovega in molitvenega apostolstva
21.)	St. Matej, apostol in evangelist. Slovenska šolska mladina. Zavodi za mladino na Slovenskem. Katoliško časopisje.
22.)	Marija sedem ialosttj. Slovenske matere Scčuv-stvovanje s trpljenjem Marijinim. Marijine družbe, šole.
23.)	Sv. Lin, papei. Sv. Oče Leon XIII Izpreobrmtev vzhoia k kat. cerkvi.
24.)	Sv Bupreht. Katehetje in otroci, ki se pripravljajo na prvo sv. obhajilo Bolnišnice. Vneto versko delovanje za narod.
25) Sv. AvreUJa. Katoliška cerkev v Ameriki in na Filipinih. O.roci brez starišev.
2tj.) Sv. Ctprijan in sv. Justina. Redovi na Francoskem. Duhovne vaje za učitelje i a učiteljice. Odvrnitev duSnih brldkostij.
II. Bratovske zadeve N. 1). Gosp* presv. Jezusovega Sroa.
Prošnja.
Neka oseba prav živo priporoča v bratovsko molitev »vo-jega pijanosti in preklinjevanju vdanega brata. Naj bi se na pri-prošnjo Matere Božje, sv. Jožefa in sv. Antona poboljšal ter prišel nazaj na pravi pot. - Žena priporoča tudi v molitev svojega enakim strastem vdanega, zraven Se brezverskega moža. Naj bi mu ljubi Bog na priprošnjo Matere Božje, sv Jožefa in sv. Antona dodelil
pravo spoznanje in poboljSanje.	^ M iti 1 i
Zahvala.
Izpolnuje svojo obljubo, se prisrčno zahvaljujem sv. Antonu Padovanskemu in praškemu Jezuščeku v ozdravljenje moje sinalie
Ljubljana, dne 15 sept	A. L
Raznoterosti.
Zdravje ln svetost Semtertje se čujejo zlobne trditve modernih ».izobražencev", da so bili vsi svetniki katoliške cerkve duševno ali telesno bolj ali mani abnormalni t. j. bolni, češ ker zdravju škoduje svetost, ki se pri svetnikih najbolj očividno javlja na zunaj v vzdržnosti. Take trditve pobija zgodovina sam». Koliko imamo svetnikov, ki so živeli 100 let ali še več ! Vzgledov dovolj ! Sv. Ivan Ev., Sv. Simon, sv. Anton, pušč., sv. Hijeronim, sv. Avguštin i. dr. Nepregledna vrsta svetnikov in svetnic pa je, ki so dosegli 70. leto. Zgodovina sama pobija trditve rizobražencev- in priča, da tako govorjenje izvira le iz sovraštva do vsega, kar je res vzvišeno.
S.
Cesar Napoleon I — katehet Aii-les-Bains se imenuje kraj na Savojskem, ki slovi zaradi milega podnebja. Semkaj je šel iskat zdravja neki nadškof. Nekega dne je bil poklican k bolnici, ki je bila hči francoskega generals. Nadškof jo je previdel s svetimi zakramenti. Čudom se je čudil, ko je uvidel, kako globoko je bolnica poučena v verskih resnicah. .Kje ste se pa tako temeljito izobrazili v krščanskem nauku?- vprašal jo je radovedno nadškof. „Premilost-Ijivi gospod !- odgovorila je s slabotnim glasom, „razun Bogu imam se za svoje znanje v prvi vrsti zahvaliti - cesarju Napoleonu I- In ona je dalje pripovedovala : „S svojimi stariši sem prišla na otok sv. Heleno; prav pogosto sem se sešla z Napoleonom. Nekoč je dejal resnobno proti meni: Draga mi! Mnogo težav in nevarnosti te še čaka v življenju. Jih boš li mogla prestati, če se ne oborožiš s ščitom sv. vere? Človek brez vere je mornar brez igle severnice! A kdo naj te poučuje? Tvoj oče nima nobenega verskega prepričanja. mati je istotako brezbrižna. Zato jaz prevzamem dolžnosti, katere bi morala izvrševati tvoj oče in tvoja mati. Takoj jutri pridi k meni, da te pričnem poučevati v krščanskem nauku. S temi ljubeznjivimi besedami se je poslovil cesar od mene.- — Nato sem večkrat v tednu s katekizmom v roki zahajala k visokemu svojemu prijatelju. Jaz sem čitala, on pa mi je do podrobnosti vse razložil. Ko sem izpolnila dvanajsto leto, mi je dejal: Dovolj si že poučena, draga moja! Iz Francoskega pozovem duhovnika, in ti pristopiš k prvemu, a jaz k — zadnjemu sv. obhajilu. In tako se je res zgodilo. Duhovnik, vesel mojih uspehov, mi je radostno dovolil pristopili k mizi Go-spodnji. Svoj katekizem pa sem skrbno čuvala in ga često prebirala-.	&
Listek.
•Hvaljen bodi Jasna Zriat". Lep je tapozdrav. To je res pristen krščanski in slovenski pozdrav in
dal Bog, da ne bi se ga mi— kristijani: Kristovi učenci
—	sramovali. Ako se drugi, ki jih veže med seboj kaka velika in vzvišena misel — naj si bo kakoršna koli — pozdravljajo z gotovimi znamenji in z gotovimi besedami; zakaj bi tega ne storili mi, ki nas veže najzvišenejša izmed vseh idej — ideja krščanstva! - Hvala Bogu: slovenski naš prosti narod se tega pozdrava ne sramuje. Vsaj, kadar srečava naše ljudstvo duhovnika, čujemo pogosto ta pozdrav. In ne le od otrok in od žen, ampak tudi od moških. Naj bi to ostalo še nadalje tako in naj bi duhovniki-propo-vedniki pogosto opozarjali te lepe navade. Popolnoma zoper značaj našega slovenskega ljudstva pa se nam zdi, ako gre ta ali oni — in tudi to se često primeri
—	brez vsacega pozdrava mimo duhovnika. Duhovniku za svojo osebo ni do časti, toda v duhovnikovi osebi vidi veren katoličan namestnika Jezusa Krista
—	in kot takega ga pozdravlja! Zato je vsekakor dostojno, da odraščeni moški in ženske pozdravljajo duhovnika vsaj z: „Dober dan! Dobro jutro ..." — otroci s „Hvaljen bodi Jezus Krist-. Najbolje pa, da vsi s ».Hvaljen bodi Jezus Krist". — To je glede na duhovnika. — Bilo bi tudi silne hvale vredno, ko bi se verniki med seboj pozdravljali s pozdravom „Hvaljen bodi Jezus Krist". Če imamo Jezusa v srcu — zakaj bi ga ne imeli tudi na jeziku?! Morda je le prevelik ozir na manj vnete vernike in pa prevelika boječnost: „Kaj bodo ljudje rekli," vzrok, da čujemo na ulici ta pozdrav manjkrat, nego bi pričakovali . . . Verskega in lepega se nikar ne sramujmo, rojaki!*)	Z.
Čemn znamenja ob cestah'? Včasih je že kdo rekel: „Čemu toliko znamenj kraj slovenskih cest. In kaj od tega, če se odkrijem znamenju, ali ne?" Toda temu ni tako! Cerkev, ki take navade zelo pospešuje, ima pri tem gotovo svoje tehtne vzroke. Ali so morda res tako brez koristi sv. znamenja ob potih? O ne! Le pomisli dragi čitatelj! Koliko ljudi j se dan na dan odkriva tem znamenjem? In ali misliš, da se res vsakdo le kar iz navade ali brez misli odkriva in pozdravlja n. pr: „Hvaljen bodi Jezus Krist?" Ne! So pobožne duše, ki to delajo z globokim spoštovanjem. In glas teh prodira oblake, tolaži jezo božjo. Koliko pobožnih vzdihov bi izostalo, ako bi znamenj ne bilo? In to sosebno ob nedeljah, ko n. pr. toliko ljudi gre iz cerkve; ali pa na božjih potih, ko take trume pobožnih romarjev bite mimo znamenj. In koliko duš rajnih, ki jih je morebiti nesreča zadela na cesti ali nad cesto gori v lesovju in v planini, bi ne bilo deležnih gorečega vzdiha in hipne prošnje, ako bi znamenje ne razodevalo, da se je nesreča zgodila prav temu in prav na tem kraju! — Zato le ne godrnjati, le ne govoriti tja v en dan. Veliko lepih navad imamo katoličani, za katere nas drugoverci lahko zavidajo. Držimo se teh navad in spoštujmo jih! Nam naj bodo take navade verske in narodne ob enem.
Z
* Spominja vredno je, da n pr. nemških razredov učenci prve ljubljanske gimnazije v šolo vstoplega in od tod odhaja jočega kateheta neprestano pozdravljajo 8 »Hvaljen bodi Jezus Krist« in to rednodo 5. razreda in Se čez. Iz ust slovenskih učencev pa malo da ne zastonj pričakuješ teh prisrčnih besedi.
Uredništvo.
Odgovorni urednik Tomo Zupan. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.