41. številka.
Ljubljana, v soboto 20. febrnvarja.
XXV. leto, 1892.
Uhaja vMk dan iTe«er, iziroli nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., ca pol let« 8 gld., sa Četrt leta 4 gld., za jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., ca Četrt leta 8 gld. 80 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom ra«nna ta po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za» oznanila plačuje le od četiristopne petit vrste po 6 kr., če s* oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi m ne vračajo. — D radništvo in npravnistvoje v Gospodskih ulicah It. 12. Upravnifit vn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila^, t. j. vse administrativne stvari.
Slovensko uradovanja na Štajerskem.
Maribor dne 19. febr. [Izv. dop.J Pri nas v Mariboru in v Šmarju |>ri Jelšah izpraznjeno je sedaj po jedno notarsko mej?to in nadi nasprotniki delajo na vae kriplje na to, tla bi spravili Da ti mesti svoje pristno nemške ali pa vsaj nemškutarske pristade. Vsa nasprotna glasila se pečaje s to stvarjo. Njim gre seveda le za gospodstvo nad slovensko večino. Baš ta prizadevanja nasprotnikov pa kažejo, da so to važna uprašanja, kdo pride na ti mesti; in jako važna so ta uprasanja tudi za nas, seveda za nas ni merodajna gospodstvaželjnost, ampak naše pravice, osobito naša pravica, da pride naš jezik tudi v uradih in v javnosti do veljave. In res slabo je še pri nas s slovenskim uradovaojem. Kako je v tem oziru pri naših sodiščih, pri političnih, poštnih in finančnih uradih, tega danes ne maramo razpravljati. Ali kar je za nas še bolj žalostno, je to, da je tudi v naših slovenskih zasebnih pisarnah jako malo sledu o slovenskem uradovanju. Pri tem mislim v prvi vrsti na naše odvetnike in notarje. Le idite in preiščite tukaj pri nas v pisarni kakega slovenskega odvetnika ali notarja spise! Težko budete našli kje kako zaprašeno in pozabljeno pismo, težko kje kako strohnelo slovensko tiskovino. Pa kako tudi? Priprosto ljudstvo še navadno ni toliko probujeno, da bi odločno zahtevalo slovensko uradovanje, dasi britko občuti krivico, ki se mu godi z nemškim uradova-njem; nekaj pa si stranka v svoji dobrodušuosti misli, saj sem bila pri slovenskem odvetniku, pri slovenskem notarju, govorila sem ž njim izključno ie slovenski, ker drugega jezika ne urnem, saj sem šla baš radi tega k njemu, ker slovi kot slovenski narodnjak, in kot tak bode vender imel toliko ljubezni do svojega materinega jezika, toliko uljudnosti in pravicoljubja meni nasproti, ki ga plačam s težko zasluženimi krajcarji, da bode se v moji zadevi posluževal mojega in ob jeduem svojega materinega jezika! Pa kaj še? Ubogi slovenski kmet, pošteni slovenski delavec in obrtnik! Kruto si se varal. S krvavimi žulji si pridelal si krajcarje, lačen, si odtrgal si od ust kruha, da plačaš svojega odvetnika, svojega notarja, svojega slovenskega brata, a on ne ljubi toliko svoje domovine, ne spoštuje
toliko svojega in tvojega materinega jezika, da bi storil to, kar zahteva gola pravičnost od vsakega, tudi od našega nasprotnika.
In ako se kaka stranka vender toliko osmeli, da izrecno zahteva v svoji zadevi slovensko uradovanje, kake zapreke se ji zopet tu stavijo od strani slovenskih odvetnikov in notarjev. Ne npajo se ji sicer naravnost odbiti prošnje, ali ta razklada taki stranki težave in sitnobe slovenskega, oni prednosti nemškega in nepotrebnost slovenskega uradovanja. Slovenski odvetniki in notarji! Kaj vam vender pravi vest v takih slučajih?! Vi ste kot mladi možje v krogu somišljenikov z ognjevito besedo nauduševali sebe in druge za domovino in materinščino, morda ste celo kot odposlanci slovenskega naroda na me-rodajnem mestu kdaj pouzdignili svoj glas za pravice slovenskega jezika, osobito za slovensko uradovanje; a kako izvajate sami ona načela, za katera ste se potegovali? Ali ste le pozabili na vse one lepe ideale, za katere ste se takrat borili? In ako danes pridete v slovensko družbo in tukaj slišite, kako drugi isto tako, kakor ste to storili nekdaj vi, sebe in druge in tudi vas skušajo vneti za sveto domačo stvsr, ali vas pri lakih prilikah ne speče vest?
Ako vas izvanredno jedsnkrat slučaj zanese v slovensko dražbo, ki se mejaebojno naudufluje za domovino, za narod, sa napredek maternega jezika, dozdeva se vam, da se je vam tudi kdaj o takih pretiranostih sanjalo, pa zdaj hvalite Boga, da ste se še o pravem času probudili k treznemu življenju.
Slovensko časopisje in slovstvo znsno vam je le bolj po imenu kakor po vsebini, vaše pisarne napolnjene so z ljudmi, ki slovenščine ne razumejo, ali katerim je vsaka slovenska beseda trn v peti. Ali je pri takih razmerah čudo, da vam je sloven sko uradovanje deveta briga, ako ne naravnost zaprno ?
Sicer se res pripeti, da se tudi pri naših slovenskih (?) odvetnikih in notarjih napravi kak slo venski spis, da se, recimo, vloži kaka slovenska tožba. A ko pride do razprave, govorita sodnik iu odvetnik jedino le v nemškem jeziku, zapisniki se pišejo jedino le v nemškem jeziku, in stranka, kateri gre za kožo, sme na strani stati in to nerazumljivo govorjenje svojega plačanega zastopnika poslušati.
Kako vneti so nekateri naših slovenskih odvetnikov za slovensko uradovanje, prepričal sem se tudi pri sledeči priliki. Slo je za to, da podpišejo za to poklicani narodnjaki neko prošnjo za pospeševanje slovenskega uradovanja. S to prošnjo pridem tudi k nekemu slovenskemu odvetniku. Ta prebral je le napis, vsebine še pogledal ni in že je razžaljen, da sem od njega kaj takega zahteval, ter začel modrovati: Jaz nič ne podpišem, jaz sem že star, imam rodbino in deco za katero mi je skrbeti, imam dosti drugih skrbi in se ne morem b politiko pečati, to naj le politiki podpišejo.
Svoje nasprotnike poznamo predobro, da bi od njih pričakovali slovenskega uradovanja. Skrajno nestrpnost kažejo nasproti vsaki slovenski besedi in se pri tem ne ozirajo niti na kolegijalnost, niti na uljudnost. Poznsm slučaj, da je neki slovenski odvetnik v pravni stvari svoje slovenske stranke poslal svojemu tovarišu in prijatelju od mladih nog slovenski dopis. A kaj je nemški tovariš in prijatelj na to storil? Še odgovoril ni na ta dopis, da-al mu je njegov slovenski tovariš s tem dopisom dal zaslužka.'
Pri takih razmerah se slovensko uradovanje v zasebnih pisarnah pač ne more razvijati. Na nasprotni strani skrajoa nestrpnost, na naši strani brezmejna popustnont in mlAČnost. Jedino pravo in pravilno načelo v tem oziru bi bilo ono, katerega se drže več ali manj slovenski odvetniki na Kranjskem. To načelo zahteva, da odvetnik ali notar z vsako stranko občuje v istem jeziku, katerega se stranka sama poslužuje, da v tem jeziku dela v zadevah te stranke vse spise, naj so ti namenjeni javnim oblastvom ali pa zasebnikom, ne glede na to, kakega jezika se poslužuje nasprotna stranka ali urad, kateremu je uloga namenjena. V istem jeziku ima odvetnik svoje stranko zastopati tudi pri ustnih razpravah. Od tega načela smelo bo se popustiti samo na izrecno zahtevanje stranke.
Nedostojno je, strunko, ki govori slovenski, še pusebe pouprašati, ali želi, da se za njo slovenski uraduje. Poskusite to uprašanje pri kaki nemški stranki in videli bodete, kak odgovor bo-
LISTEK.
Pozdrav
drugi štajerski ženski podružnici sv. Cirila in Metoda tt Ormoži.
Podružnica nova, prospevaj
Slovencem na slavo, na Čast, Za narodnost delati ljudstvu velevaj, Mlačojake ogrevaj,
Od doma odganjaj pretečo propast. Po vsej domovini
Nezložne nam brate združuj in jedini!
Kjer je poleg Drave deroče,
Kraj dvora domači naš dvor, Kjer tujee zatreti nam narodnost hoče, Odpadnik težkoče
Nam dela, tejaje mej nami rszpor, Tam ste se združile, Podružnico novo ustanovile.
Podružnico naših svetnikov
— V čast Vama, Ciril in Metod! — Slovanstva vesoljnega res dobrotnikov, Skrbnih učeoikov:
Kad njiju npominja slovenski se rod In bo se spominjal, Dokler bode jeden duh njega prešinjal.
Da res ste za dragi dom vnete,
Da Vaš značaj čvrst je in čist, D a veste ceniti pravice nam svete, Vršiti obete,
Kateri človeštvu so zmerom v korist, Da re<* ste Slavjauke, Sijajno pokazale ste Ormožanke.
Veselo je v divni naravi,
Ko pomlad razBiplje svoj kras Po polji, livadi, gorici, dobravi; Tako očetnjavi
Podružnica Vaša povsodi na glas Veselje obeta.
Bog Živi Vas, nafodne žene, dekleta!
»Silinr Fla*eri«.
Bog vidi resnico, pa je ne pove kmalo.
(Resnična povest Kuski spisal Lev Tolstoj.) (Konec.)
Kako nisem slišal; po celem svetu že vedo za to stvar. Da, davno je že bila tožba: Kar sem slišal, to sem si zspomnil, reče Makar Semenov.
Mogoče, da si slišal, kdo je trgovca ubil ? upraša Aksenov. Makar Semenov se nasmehne in reče: Da, jasno je, da ga je oni ubil, v čegar žepu so našli nož. Če ti je kdo nož podtaknil, — tujec ni bil, tat tudi ne. Pa kako ti je podtaknil nož ? Saj si ga vender zapomnil? Ti bi zanj vedel. Kakor hitro je Aksenov te besede slišal, — spoznal je, da je ta človek sam trgovca ubil. Ustane in se odstrani. Celo noč ni mogel Aksenov oči zatisniti. Dolgčas mu je bilo in začel je premišljati: mislil je ua svojo ženo — tako, kakor je bila, ko ga je posledojikrat spremila na sejem. Tako jo je vide), kakor bi bila živa, videl je njeno lice in njene odi, in slišal, kako je ž njim govorila in se smijala Potem so mu prišli na misel njegovi otroci — taki, kakoršni so bili takrat, majhni, jeden v debeli suknji, drugi materi as prsih. In spomnil se je samega
dete dobili. Zakaj naj bi ravno proti slovenskim straukam bila dovoljena taka razzaljiva uprašanja?
Da se navedenega načela naši nasprotniki Še dolgo ne bodo poprijeli, o tem ne dvomim, ali ako bi je slovenski odvetniki in notarji z vso doslednostjo in odločnostjo izvajali, sprijazniti bi se morali s časom ž njim tudi naši nasprotniki.
Dalje bi pa imeli vsi slovenski odvetniki in notarji svoje knjige za notranjo p i s a r n i š k o p o s 1 o v a n n j e izključno v slovenskem jeziku voditi.
Ti dve načeli gotovo nista pretirani, teb se poprime lahko vsak mlačnež, da celo vsak nasprotnik, kajti ti načeli odgovarjata pravičnosti in sta jedino sposobni v okom priti konfliktom v jezikovnem uprašanju.
Seveda je k temu treba, da eo naši odvetniki in notarji dovolj zmožni slovenskega jezika ali da se vsaj preskrbijo s pisarniškim osobjem, ki je slovenskega uradovanja popolnoma zmožno. Žalibog, da se še tudi tukaj vse premalo izvaja geslo: „Svoji k svojim".
Iz teh vrstic je pač razvidno, kako važno je za nas štajerske Slovence, osobito pa v Mariboru in okolici, uprašanje, kakega notarja nam imenuje vlada. Mi apelujemo na naše zastopnike, da porabijo ue Bumu sedaj, ampak vselej pri takih prilikah ves svoj upliv, da se bodo ta imenovanja vršila v nam ugodnem smislu.
Vi>I i t-ični razgled.
ftoiraiije dežele.
V Ljubljani, 20. februvarja. Držami zbor.
Finančni minister predložil je državnemu zboru načrt za dtivčuo reformo. Dosedanjo dobitkovino in dohodariuo nadomestil bode z dobitkovino, davkom od pluto in splošuo osobno dohodariuo z eksistenc rninimoui 000 gld. po progresivni lestvici od O 6 do 4%. Vlada pričakuje od osebnega dohodninskega davka do 17 milijonov dobička, tako da bode mogla odpustiti 2'3 do o'5 odstotkov pri hišnem davku, 2;7 do 4 1 odstotkov pri hišuorazredntm davku in 19 do 2 i) odstotkov pri pridobniuskem davku. Več o tej vcievažni predlogi sporočili bode um o priliki. Češke razmere.
Staročehi in veleposestniki izrekli bodo, kakor javlja nLIIuh Niroda" v deželnem zboru, <la punk-tacijskh predlog tudi v odseku ni drugače obravnavati, nego vkupno. — „Politika" priobčila je vele-zuuimiv članek, v katerem pobija Nemce, ki trdo, da se je sam presvetli cesar potegnil za puuktucije.
V tem članku pravi: Priznamo, da je cesarja) vroča želja, da bi se pomirila na Češkem Živeča naroda. Želi pa tudi, da naj velja za vb« narode države jednaka pruviea in ne odobrava, da si skuša prisvojiti kateri narod večjo pravico od drugega, in zato tudi ne odobrava nemških namer gledo izvršitve punktacij. Cesar poskusil je že večkrat pomiriti narode, zlasti Nemce in Cebe. To je uzrok, da je o svojem času pozval Belcredija, Potockega in Hobenvvarta, to je bil uzrok, da je pozval Taaffea.
V pre8tolnem govoru I. 1879 naglnšal je cesar izrecno, da bodi vsem narodom v državi jednaka pravica in to izjavo ponavljal je že mnogokrat. Zgodovinsko plemstvo, ki je o intencijah krone gotovo bolje poučeno, nego tisti, ki se sklicujejo na te intencije, prišlo je do prepričauja, da sprava mej naio ji  kakor jo želi cesar,   ni   tista,  ki  jo žele
nemški vodje. — Mladočehi začeli so veliko agitacijo zahtevajoč, naj Staročehi zavržejo punktacije popolnoma in načeloma ali pa naj odlože mandate. Dunajske prometne zgradbe. Na opetovane prošnje nemške levice predložila je vlada še te dni predloge glede Dunajskih prometnih zgradb dri. zboru, v katerega proračunskem odseku so se razpravljale jako obširno. Valed nekaterih vladnih obljub, dali so se člani poljskega in konservativnega kluba pregovoriti, in bo glasovali za vladne predloge, akopram so prej proti nagli rešitvi te volevažne in za državno blagajno nevarne predloge slovesno ugovarjali. Mladočeški poslanci glasovali so tudi v odseku proti predlogi in utemeljili svoje postopanje s stvarnimi in političnimi razlogi. (Divje sovraštvo Dunajskega magistrata proti češki šoli.)
V u a u Je države.
Francoska zbornica.
Pariški listi poročajo, da je hotel sv. oče odstaviti in iz cerkve izbacniti tiste francoske škofe, ki se iz zasebnih ozirov bore proti republiki. Da je ta upor škofov nevaren katoliški cerkvi, dokazuje nujni predlog poslanca Hubbarda, naj se nemudoma začne razprava o družnem zakonu, katerega neizogibna posledica bi bila ločitev države in cerkve. — Ministerstvo je sicer ukrenilo, da tega predloga ne bode podpiralo in su mu celo ustavljalo, a b tem še nikakor ni rečeno, da je predlog pokopan. Radikalna stranka je namreč kratko in gladko izjavila, da bode začela tirati odločuo opozicijo proti vladi, ako bi se ta upirala Hubbardovemu predlogu. Radikala zahtevajo, da je klerikalno, vedno odločneje in samozavestneje postopajoč') stranko uničiti, dokler še ni prepozno, kajti d6ba kompromisov je minila in se ne vrne več.
Ministerstvo Freyclnet.
Hubbardova interpelacija pokopala je sedanje ministerstvo Frevcinet ConstaiiB, ki je bilo na krmilu od dne 17. marca 1890. Frevcinet jo brez vsakega povoda stavil kabinetno uprašanju glede Hubbardove zahteve, da je nujno vzeti v obravnavo zakon o družitvah. Zbornica glasovala je proti mi* niBterstvu, tako da bode moralo ministerstvo Frey-cinet-Coustaus odstopiti. Carnot bode težko sestavil drugo ministerstvo. Frevcinet organizoval je francosko vojsko, Ribot pa je ustvaril intimno diplo-matično zvezo mej Rusijo in Francijo, teh dveh mOž sedanja Francoska no more pogrešati.
Cavalotti,
mnogoletni vodja italijanskih radikalcev, sklical je te dni zastopnike demokratiških društev in govoril pred njimi o razmerji mej demokratično stranko in državo. To jo bil C&valottija prvi javni govor, odkar se je odpovedal republikanskim principom in se približal vladi. Cavalotti naglašal je v svojem govoru potrebo, odpovedati se političnim idealom za tako dolgo, da se prva skrb vsakega pravega demokratu, ljudsko blagostanje, doseže. Vzlic temu, da je zdaj Cavalotti močna zaslomba vlade, zabavljal jej je na tem shodu prav pikro in tudi — radi popularnosti — trojni zvezi, a občinstvo je vender le žvižgalo. — Reči se more: Le roi Cavalotti est mort, vive le roi Imbriani!
Dopisi.
Iz l.j ubij soški okolice IG. februvarja. [Izv. dop.] V št. 35. „Slovenca" z dne 13. februvarja je konec obširnega dopisa z Notranjskega. Predmet dopisu je „Učiteljski Tovariš". Na vse, ktir piše notranjski gospod dopisnik, nimam namena odgovarjati, ker menim, da mu bode že odgovoril gosp. Postojinski, .Tovarišev" listkar sam. Omeniti hočem le konec imenovanega dopisa.
Poleg druzega piše: „Nekako neprijetno nas je n. pr. v zadnjih letih (tukaj je menda stavcu nagajal kak kobolt, katerih je mnogo videl g. Pod-vigenjski, dopisnik „Rimskega Katolika", na Silvestrov večer v „Narodni tiskarni"; moralo bi se namreč glasiti: v zadnjih listih) zbodla širna in odurna (sic!) kritika drobne knjižice „Stezica v nebesa". Tako piše gosp. dopisnik proti koncu dopisa. Ubogi revež, kako to, da Vas je ravno ta kritika tako „zbodla" ?u Koliko je bilo že kritik v „Učiteljskom Tovarišu" in Vas venđer še ni nobena „zbodla!" Ali menda zato, ker se je drznil učitelj, morda še mlad, k rit i ko vati knjižico, katero sta izdala č. gg. J. in Z., „ki sta se s srcem rodila, sta s srcem odrasla in se pošteno postarala itd. ?" Ali mar ni bila ta kritika povsem pravična? Ali se je morebiti kaj neresničnega navedlo? Najbrže Vas resnica bode v oči, ne pa moja kritika.
Da je bila kritika širna, pa nisem kriv jaz, temveč knjižica sama, oziroma njena u. gg. izdajatelja, katera sta izdala tako knjižico, ki ima na stotine napak, kakoršnih ne čitamo v nobeni slovenski, na novo izdani knjigi in tudi v nobenem časopisu. In toliko napak ni mogoče v dveh vrsticah navesti. Tudi ko bi bil številke izpustil, nad katerimi se spodtikate, bi se ocena ne bila dosti skrčila. Vsak pa mi mora priznati, da ni nikakor častno niti za slovensko slovstvo, niti za gg. izdajatelja, ki sta „s srcem za slovensko književnost veliko storila", da izide knjižica s tolikimi napakami, kakor jih je v „Stezici".
In če se te napake omenijo v kakem listu, je potem to odurno? Pač res, da živimo v času, ko vlada zmedenost v pojmih, kakor je nedavno pisal neki „Slovencev" dopisnik z Dobrove. Zakaj imenujete mojo kritiko odurno? Gotovo zato, ker je iz učitoljevega peresa. Gosp. dopisnik! mnogo boljše bi jo pogodili, ko bi bili rekli, da je oduren — pravopis v knjižici.
Kaj menite, če imata gg. izdajatelja „več srca in možganov" — po Vaših mislih namreč — kakor drugi ljudje, da smeta potem pačiti slovenski jezik, kakor hočeta ? Gotovo ne ! Če se bode tako godilo, da bode vsak po svoje pisal, naj je pravilno ali ne, kam pa pridemo ? Gospod dopisnik! ako ste tacih misli,  niste na pravi poti.
Da sta gg. izdajatelja namenila knjižico takim „otrokom, ki se z branjem šele igrajo", tudi ne verujem. Za take otroke je dober potiskan papir in gotovo je jako malo takih starišev, ki bi kupovali molitvene knjižice otrokom v igračo, da jih v pol ure raztrgajo in pohodijo. Tega namena gotovo nista imela gg. izdajatelja. Pač pa bi tako gospod dopisnik storil, ko bi ga Bog blagoslovil s kopo otrok. —v.—
Iz Materi|e 12. februvarja. [Izv. dop.] Čudne misli so nas obšle, ko smo čitali dopis iz Materije v .Edinosti* dne 10. t. m. Izvestno čuje o.ii dopisnik „občinar" tudi travo rasti, ker ve povedati, da „v poslednjih časih čitamo često o naših občinskih zadevah iz taborja, sedaj gospodujoči stranki, nasprotnega." Čulno je res, kako da more „občinar" „EJiuosti" tuko natanko poznati vsebino naš.h
)W" Dalje v prilogi, "^f
Bebe, kak je bil takrat, — vesel, mlad ; spomnil I se je, kako je sedel na stopnicah dvorske postaje, kjer »o ga zgrabili, in igral na citre, in kako je bil takrat sam pri sebi vesel. In spominjal se je mo-rišča, kjer so ga pretepli, in palače, in ljudstva okrog, in verig, in jetnikov, in celega 2Gletnega jetniškega življeuja, spomnil se je tudi svoje starosti. In postalo mu je tako mučno, da si je hotel življenje vieti. In vse zavoljo tega zločiuca! . . . mislil je Aksenov. Razsrdil se je tako na Makarja Semenova, da ga je hotel ugonobiti, in želel maščevati su uad njim.
Čital je molitve celo noč, toda ni ho mogel pomiriti. Po duevu ni šel k Makarju Semenovu niti pogledal ga ni.
Tako sta pretekla dva tedua. Po noči ni mogel Aksenov spati, imel je tako dolge ure, da ni ved»I, kam se dejati.
Jedenkrat po noči Šel je po jetnišnici in videl, da se izpod jedne prične siplje zemlja. Ustavi se in gleda. Takoj je Makar Sdinenov skočil izpod prične in prestrašeno gledal na Akaenova. Aksenov je hotel iti dalje, kukor bi ničesar ne videl; toda Makar ga zgrabi za roko in pove, kako je skopal izhod pod stenami in kako iznaša vsak dan zemljo
v golenicah in jo izsipava na ulico, kadar jih peljejo na delo. On reče: Samo molči, starec, jaz te bom izvSdel. Če me pa naznaniš, bodo me pretepli, a jaz te ne spustim, — jaz te ubijem.
Ko je Aksenov spoznal svojega zločinca, iztrgal jo jo ko ter rekel: Ni mi Bila ven iti, in ubil me boš zastonj, ti si me že davno ubil. Naznanil te bom morebiti ali ne, kakor mi bo Bog veleval.
Drugi dan, ko so peljali jetnike na delo, opa žili so vojaki, da je Makar Semenov izsipul zemljo, začeli so iskati po ječi in našli luknjo. Načelnik se je pripeljal v ječo in začel vse izpraševati, kdo je luknjo skopal? Tajili so vsi. Ti, ki so vedeli, niso izdali Makarja Semenova, ker bo vedeli, da ga bodo pretepli do smrti.
Na to se obrne načelnik k Aksenovu. On je vedel, da je Aksenov zanesljiv človek ter mu reče:
Starec, ti si pravičen, skazi mi pred Bogom, kdo je skopal luknjo? Makar Semenov je stal, kakor bi se ne bilo nič zgodilo, gledal na načelnika in se ni ozrl na Akaenova. Temu so se pa tresle roke in UBta, in dolgo ni mogel besedice spregovoriti. Mislil je: „Co je zatajil, zakaj bi pa jaz ne povedal, kdo me je ugonobil? Naj se pokori za moje muko. Če gs naznanim — gotovo, pretepli ga
bodo. Pa kaj, če ga po nedolžnem naznanim V Pa še nekaj, ali mi bode morda ložje ?"
Načelnik še jedenkrat reče: No, k«j je, starec, govori resnico, kdo je skopal? Aksenov pogleda Makarja ter reče : Ne morem povedati, vaše blagorodje. Bog mi ue veli povedati. In jaz ne povem. Kur hočete z menoj, storite, — jaz sem v vaših rokah.
Načelnik ga ni dolgo več spraševal, Aksenov ni ničesar več govoril. Tako tudi niso zvedeli, kdo je skopal jamo.
Drugo noč, ko je Aksenov legel ua svojo posteljo in skoro zadremal, sliši, da se je nekdo k njemu priplazil in k njegovim nogam sedel. Pogleda po temoti in spozna Makarja.
UpraŠa ga: Kaj bi rad od mene? Kaj delaš tukaj ?
Makar se nagne bliže k Aksenovu in šepetajo reče: Ivan Dimitrijevič, odpuBti mi!
Aksenov mu reče:   „Zakaj ti naj odpustim?"
Jaz Bera ubil trgovca, jaz sem ti podtaknil nož v žep. Hotel sem tudi tebe umoriti, pa na dvorišči je nekaj zaropotalo. Tedaj sem ti vrgel nož v žep in zlezel skozi okno Aksenov je molčal in ni vedel, kaj reči.   Makar Semenov se vrže s
Priloga .»Slovenskemu Narodu" ftt 41, imt 20. febrnvarja 1892.
dopisov, katere pa pomeče .Edinost" neporabljene V koS. UpraŠamo: ima li dopisnik »občina r" morda proat pristop k uredniškemu kosu .Edinosti"? Rešite nam, grof Oeridur, to uganjko . . . Da, mi, ki pišemo one dopise, in dopisnik „občinar", pa nikdo drugi ne čita one naše dopise, ker za te v predalih .Edinosti" ni mesta.
.Občinarju" „Edinosti" prija uloga zloglasnega „BeschTfichtigungBhofratha", toda kreta se tako nespretno, da se koj sapazijo njegova „konjska ko pita". Ne, gospod .občioar", to ne gre kar tako, pustite posredovanje mej strankami, ker sedaj, ravno sedaj je to jako neumestno. Pojmi o pravilni občinski upravi naj se razjasnijo; tudi ako prej malo treska in gromi, nič ne de; za sedaj je pa nam vsem in tudi g. „občinarju" jasno, da se tako naprej ne more voziti, ker je zavoženo. Porok smo pa g. „občinarju", da ne samo marsikaka naših — . v (neobjavljenih) dopisih izražena pritožba je opravičena in utemeljena, ampak vse.
G. ,,občinar1' pravi, da je neprijatelj nasprot-stvu mej strankami, da obžaluje razpore, da bi morali mi vsi zahtevati in skrbeti, da je občinska uprava v pravem redu. Kako ,,naivno" skriva „občinar" svoje rožičke v kodre! Zakaj nam pa ne pove, kako bi bilo možno tudi nam skrbeti za boljšo občinsko upravo, ne da bi se s „sedaj gospodujoče) stranko" sprli. Mi vsaj ne vemo za drugo pomoč kakor to: Ker sedanja občinska uprava nič ne velja in je v slabih rokah, torej proč z onimi osebami, ki tako slabo gospodarijo, ker jim je mož na čelu, kateri svoj živi dan še ni ničesar ukrenil, ako mu njegova tehtnica sebičnosti ni kazala primernih procentov dobička; ker občinsko starešinstvo je le slepo in nemo orodje v njegovih rokah, ma-meluki v pravem pomenu besede. Ako pa je gosp. „občinar" neprijatelj našemu nasprotstvu, tedaj naj se ne pritožuje o neznosnih 140%", pa še ti ne zadostujejo, treba še 40% na užitninski davek, takse za plese, takse za živinske potne liste, zakupnino od lovskih pravic itd. Pri vsem pa je občinska „kasa" vedno še prazna. Slep je, kdor ne vidi, da tako dalje ne more iti.
Naj se „občinar" ne čudi, da se nihče ne dotakne oskrbnika krajnega šolskega Bveta, dokler vestno izpolnjuje svojo dolžnost. Zato mu tudi „občinar" ne more ničesar cčitati, pač pa občinskemu gospodarstvu, katero jedino je krivo, da je vlada že leta 1884 razgrtala krajni šolski svet in ga baje ne bode več oživila, dokler so sedaji občinski kor-milarji in njih mameluki ne umaknejo možem, katerim je na srcu gmotni in duševni blagor ljudstva.
Po vsem krivo piše „občinar", da o delitvi preostanka od popravljanja župne hiše ni niti govora, o svojem času hočemo tudi ta najnovejši čin Županstva primemo ožigosati, ker ravno o tem govori se mnogo, a ne laskavo.
Na „občinarjevo" uprašanje, kdaj in kako bode konec našim žalostnim razmeram, smo temeljito že prej odgovorili: pročzoBebami, ki tako slabo gospodarijo, in tem le pristavimo : Riba začenja pri glavi t r o h -neti. Neugodnostim pri sedanji občinski upravi krivo je glavarstvo. Ozrimo se na naše poti, na naše šole, naše cerkve, naše skupno premoženje (gmajne), naša zasebna gospodarstva, naše otroke;
postelje, pade na zemljo in zakliče: Ivan Dimitri-jevič, odpusti mi, odpusti mi zaradi Boga!
Jaz bom naznani), da sem jaz ubil trgovca, tebe bodo oprostili. Ti se boš vrnil domov.
Aksenov pa pravi:
Tebi je lahko govoriti, a kaj moram jaz trpeti 1 Kam čem sedaj iti? Žena je umrla; otroci so name pozabili; nikamor ne morem iti . . .
Makar Semenov ni UBtal s tal, bil se z glavo ob zemljo in kričal: Ivan Dimitrijevič, odpusti mi! Ko me bodo pretepli z biči, bode mi ložje. Toda ti se mi boš še vedno smilil. Odpusti mi radi Krista! Odpusti mi, prekletemu zločincu 1 Po teh besedah se razjoče.
Ko Aksenov sliši, da Makar plače, razjoče ee sam in reče:
Bog ti odpusti, vedi, da ti jaz stokrat težje odpuBtim!
In nehal je tožiti po domu in nikdar ni Šel iz ječe, a mislil je le na poslednje čase.
Makar Semenov ni poslušal Aksenova in se delal pijanega. Ko je došla Aksenovu novica, da se sme domov vrniti — bil je že mrtev.
vse je razdrapano, razdejano, vse ječa in stoka, vse je oguljeno po neznosnih občinskih davkih.   Še 10 let takega občinskega gospodarstva, pa bo več ko polovica nas primoranih zbežati, kam? — kamor koli drugam, ker tukaj ne bo več obstanka!
Na noge torej, vi oguljeni Ciči, trpinčeni Brkini, otrpneni Krašani. Vseh nas je nad 5000 duš v naši občini, imamo torej na izbor tudi može zavedne, poštene in nesebične, katerim ni lastni žep jedina briga, ampak jim tudi občni blagor kaj velja.
Da se vidimo pri volitvah!
Iz Hfomlrfa 19. feb čuvarja. [Izv. dop] (Blag. g. Jož. Kralju, župniku v PuŠavi.) S svojim popravkom v 36. Štev. ,,Slov. Naroda" niste prav ničesar popravili, pač pa sami pripoznali, da je vse gola resnica, kar sem pisal. Da je krajni šolski svet sklenil drevesa prodati, to sem omenil tudi jaz, rekel pa tudi, da bi se to ne bilo nikdar zgodilo, ako bi bili Vi storili svojo dolžnost. Ko ee je I. 1881. sklenilo, da se napravi šolski vrt, se to ni zgodilo iz namena, da bi se v njem od-gojevala drevesa za kupčijo, ampak njegov prvi namen je bil gotovo ta, da bi se mej učenci in odraslimi širilo zanimanje in veselje do sadjarstva ter tako pospeševala občinska blaginja. In mej pogoji, pod katerimi je kmet. družba štajerska podporo za vrt dovolila, je bil tudi ta, da se v vrtu odgojena drevesa, ako že ne zastonj, pa vsaj po znižani ceni prepuste dotičnim občanom. Vi tudi celo stvar tako nekako zavijate, kakor da bi bili interesi krajnega šolskega sveta drugi, nego so interesi občanov, kar pa nikakor ni resnično, temveč bo ti interesi popolnoma identični in ima kraj. šolski svet še posebno nalogo jih po svojih močeh vsestransko pospeševati, kakor to tudi vse glede šolskih vrtov od štajerskega deželnega šolskega sveta izdane naredbe prav izrecno poudarjajo. Če sem torej jaz izrekel Željo, da se naj drevesa, ki so se s pripomočjo župljanov in njihovih otrok odgojila, brezplačno mej tamošnje prebivalce razdele, tako sem ravnal čisto v smislu dotičnih naredb, kakor v interesu krajnega šolskega sveta in vseh drugih občanov. Krajni šolski svet je imel drevesa na razpolago in bi bil moral ž njimi tako ukreniti, da bi se bil namen šolskega vrta v najvišji meri dosegel. Uprašam Vss pu, kaj bi bilo tamošnjim prebivalcem več koristilo, ali drevesa, katerih je bilo nad 600 in s katerimi bi se bila lahko skoraj cela župnija zasadila, ali le tistih bore 40 gld., ki so se bili načelniku za razprodana drevesa izročili. Na vse to pa bi bili morali Vi krajui šolski svet še posebno opozoriti in če bi se bila cela stvar dobro premislila in preudarila, tedaj bi se bil žup-ljanom ohranil kapital, ki bi jim bil o svojem času prinašal stoterne obresti. Vi pa bi bili tako pokazali, da Vam je res kaj mar za občinski blagor, kakor ste to pri neki drugi priliki tako oblastno poudarjali. Prepričan sem pa tudi in vem iz gotovega vira, da bi temu ne bil oporekal niti jeden ud krajnega šolskega sveta in to tem manj, ker bi bil tudi vsak od njih lahko vzel primerno število dreves.
Nikjer v svojem dopisu ne trdim, da bi se šolski vrt opustil na Vašo voljo ali na Vaš nasvet, ampak jaz sem konštatiral le goli faktum. Uzroki, radi katerih se je to zgodilo, so dobro znani Vam in tudi meni vem, pa tudi čisto gotovo, da bi se vrt pri drugačnih razmerah ne bil opustil. Krajni šolski svet je v tej zadevi postopal čisto pravilno, vse eno, ali so je to godilo z Vašo ali proti Vaši volji.
Kar se tiče razprodajo dreves, tako se je ista vršila brez vsacega reda, brez zastopnosti in brez tistega nadzora, ki je pri taki reči neobhodno potreben. Vsak kdor koli in od koder koli je prišel, izkopal in vzel je, kar mu je ravno ugajalo in le tako je bilo mogoče, da so se izruvala drevesa, ki so bila že več let posajena na svojem stalnem mestu in katera sem bil jaz še posebno natančno zaznamoval. To je bil nadalje uzrok, da tudi tisti, katerim so bila drevesa že popred obljubljena, niso nič dobili, in da so bo pritlikavci, po-sodovci, vrtnice raznesle, da nihče ne ve kam, namesto da bi bo bilo vse to izročilo tistim, katerim je bilo namenjeno. Isto tako je bil to uzrok, da se je za drevesa, ki so bila najmanj 200 gld. vredna, skupil tako neznaten znesek. Kdor pa o drevesnici in šolskemu vrtu sploh kaj ume, tisti bode gotovo pripoznal da je to početje popolnoma zaslužilo priimek, katerega sem mu dal.   će pa hočete, da ue
storjena krivica vsaj nekoliko poravna, če hočete pokazati, da Vam je gmotni napredek ljudstva res pri srcu, tedaj vzemite kramp, motiko, krevel in sekiro, naredite nov šolski vrt in delajte v njem v pridni korist svojih župljanov. Časa za to imate dovolj. — Vaš preklic pa vzamem na znanje.
F r. P r a p r o t n i k. Iz Opatije 18. februvarja. [Izv. dop.] Veselica, katero je priredila naša čitalnica, bila je prav sijajna in udeležba prav obilna, istotako ples ognje-gasnega društva. Dne 10. t. m. dobili so tujci, ki bivajo zdaj v Opatiji, več sto golobov iz Ogerskega, katere bo omenjeni dan blizu Voloskega v Preluki spuščali iz kletke paroma in potem streljali nanje za zabavo. Več je bito obstreljenib, ki so potem padali na pol živi v morje ali drugam. To se je godilo do trde noči. Ostalih, kar jih je še bilo v kletki, usmilil se je neki gospod N. ter jih izpustil in zdaj letajo lačni od mesta do mesta, ker jim je težko dobiti hrane. Vreme imamo prav spremenljivo, sinoči okolu 9. ure se je neprenehoma bliskalo in vmes gromelo, drugo opoludne sijalo je toplo solnce, kmalu potem pa je začel padati sneg, ki je za prst debelo pokril zemljo. Ni li to res čudno vreme ?
Domače stvari.
— (Trgovinska in obrtniška zbornica v Ljubljani) je v včerajšnji seji izvolila dosedanje predstojnike, in sicer gg.: Iv. Perdanu, trgovca, za predsednika; Ant. Kloni n, solastnika tiskarne, za podpredsednika, in Filipa Zupančiča, stavbenega mojstra za provizoričnega predsednika. Sklenila je priporočati prošnjo g. Edvarda Pour-ja, da bi se ponovilo mu že 1. 1888. dano dopustilo, ustanoviti v Ljubljani pisarno za posredovanje prometa 7. večimi posestvi. Za namestnika v državni železniški svet nasvetovala je g. Josipa Kušana, se i/rekla zoper ustanovitev novih semnjev ua Veliki vasi, sklenila prositi za premeno ministarske naredbe o opisovanji obrtnih znamk glede na razne barve. Dalje se je zbornica izrekla, da bi bilo koristno uvesti obligatorično upeljavo številk pri preji po metriškem zistemu ali to še zdaj ni mogoče upeljati, dokler so tudi druge države za to ne izreke, ker bi prej ne bilo mogoče tekmovati z tovarnami druzih držav. O uprašanji, ali bi zadostovalo določilo v novem kazenskem zakonu, da se kaznuje oni z zaporom ali v denarji, kateri prodaja blago, katero pa ne meri, oziroma ne tebta ali nima tistega Števila, kakor je ua blngu povedano, bo je izrekla, da bi po njenem mnenju to zadostovale). Zbornica je mnenja, da popravljanje šivalnih strojev spada v vrsto rokodelskih obrtov in ono poljedelskih strojev v vrsto svobodnih obrtov. Pravila zadruge kovinskih obrtov v Ljubljani sklenila je priporočati v potrjenje.
— (Slovensko gledališče.) Opozarjamo še jedenkrat na jutrajšnjo predstavo igre „Materin blagoslov". Gledališki list prijavljamo na drugem mestu.
— (Sokolska maškara d a.) Včeraj prejel je „Sokol" nastopni telegram iz Kahire : Na prijazno povabilo naznanim, da pridem gotovo dne 1. marca v Ljubljano na Vašo maskarado in pripeljem seboj del svoje svetovnoznane menažerijo, kakeršne Ljubljana še ni videla. Na kratko omenim le velikanskega Kongo-slona, imenovanega „Osman-paša", ki je tako krotek, da je iz roke, in velike divje, v pra-gozdih afrikanskih ujete, sedaj popolnoma krotke gorila-opice „Či-Či-Fuj. Več pismeno. Vaš pokorni Ma Ben Ti j a Čan, vodja prvega afrikanskega cir-kuza in menažerije „Orijent".
— (Družbi sv. Cirila in Metoda) je poslal g. A LavrenČič v Št. Petru na Notranjskem 1 gld. 38 kr., nabranih kot dobitek pri igri. Rojaki, posnemajte ga!
Vodstvo družbe bv. Cirila in Metoda.
— (Danes zjutraj umrl je) po kratki bolezni obče Bpoštovan meščan in črevljarski mojster Matija Turna. Bil je vedno zvest pristaš narodne stranke, tudi ob času najhujega pritiska. Naj mu bode zemljica lahka 1
— (Koncert gospodične Broni-slave Wol8ke in g. Leona Juffoa) bode v četrtek dne 25. t. m. v čitalniški dvorani. Iz prijaznosti sodeloval bode g. K. Hoffmeister. Zanimivi vspored obseza nastopne točko: 1. a) Gerbic: „Skupaj sva pri oknu stala"; b) Alabieff: „Salavviej"; c) Moninszko:  „Dumka";  poje gdč.
Br. Wolska. 2. Servais: „Souvenir de Spaa"; igra na čelo g. L. Juffe. 3. a) Skali tzky: „Poupatka v zahrade"; b) Brahms: „Kolysanka"; c) Kratzer: „Skrzypki-8watya; poje gdč. Br. Wolska. 4. a) Chopin: „Nokturno"; b) Popper: .Prediška", igra na čelo g. L. Juffe. 5. Meverbeer: Velika arija iz opere „Afrikanka", poje gdč. Br. Wolaka 6. a) Popper: „Poloneza": b) Piatti: „Air Boskvrs" ; igra na čelo g. L. Juffe*. 7. a) Gerbid: Želel bi, da bil bi ptica"; b) Wronski: „Spiew Janka"; c) Gall: „Dziewczc z buzia. jak malina"; poje gdč. Br. AVolska. Brez dvoma bode se občinstvo odzvalo prav mnogobrojno, kajti imeni koncertantov in pa bogati program obetata nam zares izreden muzikalen užitek. Naročila za sedeže vsprejemajo se v trgovini g. V. P e t r i č i č a in pri čitalniškem kustosu.
— (Osobne vesti.) Deželni Živinozdravnik g. Maks Pavlin v Radovljici imenovan je kot definitivni deželni okrajni zdravnik za Kranjsko.
— (Kranjska podružnica družbe .belega križa") ima — kakor smo že naznanili — jutri dne 21. t. m. zvečer ob polu osmi uri svoj X. redni občni zbor v klubovi sobi hotela .pri Slonu."
— (Plesni venček) slovenskega pevskega društva „Ljubljana" bode jutri ob 8. uri zvečer v steklenem salouu čitalnice. Čisti dohodek namenjen je v drnštvene namene oziroma v napravo inventara. Kakor Čujemo, se jako zanimajo nekateri krogi za ta ples in upamo, da bode tudi povoljen v vsakem oziru.
— (Prijatelje glasbene literature) opozarjamo ua današnji inserat o prodaji knjig in muzikalij pokojnega g. Vojteba Valente. Mej knjigami so uekatere prav zanimive, istotako mej mu-zikalijami. Natančneje se lahko izve pri gospe Albini Valentovi na Cojzovi cesti štev. 10.
— (Iz Št. Petra na Notranjskem) se nam piše: Dopis iz naše vasi v 23. št. vašega lista je dokaj dobro došel. Takoj prvi večer dobili smo po dolgem prestanku na vas nočno stražo. Vrhu ttga dopis mnogi odobravajo, le v tem ne zadostuje, da je prekratek. Nekdo od tukaj je pre-tečene dni hotel črniti tukajšnje slavno c. kr. orož-ništvo na merodajnem mestu s tem, da je v pismu brez podpisa naznanil nekatere nedostatke, Češ, taka je naša „žandarmerija". Tem ljudem je želeti, da bi znali, da pisma brez podpisov nimajo nobene veljave, posebno v višjih krogih ne, s takim početjem se le duhovi brezpotrebno razburjajo. Naše orožništvo že stori v svoji službi kolikor mu možno, žu pano vati mu pa ni mogoče. Naj bi torej nedostatke, katere sem zvračajo, iskali drugod, ne pa pri c. kr. orožništvu.
— (Slovenski poslanci v št a jurskem dež. zboru.) Dunajska .N. Fr. Presse" poroča, da kandidujejo slovenski poslanci za deželnega odborniku namesto odBtopivšega barona Berga svojega slovenskega kaudidata, računajoč na podporo nemških konservativcev.
— (Nova šola.) Ljudska šola v Vodah pri Trbovljah se bode razdelila v dve štirirazredni šoli^ za dečke pa za dekleta posebej. Doslej je bila za oboje le jedna Šola.
— (Nesreča.) V ponedeljek, dne 15. febru-varja, je padla delavka M. Mlinaric iz prvega nadstropja neke hiše na Ptuji ter si je razbila glavo, ua je bila pri priči mrtva.
— (Otroka zadušila) je neka dekla v okolici Ravne blizu Šoštanja, potem pa ga je v gnoi zakopala, ali še tisti dan so to izvedeli žao-darji v Šoštanji. Nesrečuo žensko su koj odpeljali po zasluženo plačilo.
— (Premislila si je.) V Dravo je šla dekla J. K. iz Št. Janža na Dravskem polji neki večer pri mostu v Mariboru. Ko je revi voda segla Že do prsi, zazdela su ji je premrzla in vrnila se je na suho ter je prišla tu v roke mestnega redarja.
— (Gornjesavinjaka posojilnica v M o z i rji) je v svojem 17. upravnem letu imela 326.153 gld. G kr. denarnega prometa. Vrnilo se je 44.512 gld. 98 kr , posodila pa je 54.G51 gld. 83 kr., hranilnih vlog je prejela 88.878 gld. 77 kr. izplačala pa 59006 gld 95 kr. Letos so dosegle hranilne vlogo prvi četrt milijona, to je 250.745 gld £4 kr. Pri drugih zavodih ima 25.000 gld. vlože-uegu in 287.423 gld. 51 kr. v preskrbovauje, ali celega premoženja. „SI. Gosp."
— (Iz Črne na Koroškem,) se nam piše: Zavoljo uuše prošnje, ki smo jo odposlali za fclovcnsko golo, bili so nekateri, ki so jo podpisali,
pozvani pred na nemškutarski občinski odbor, v katerem ae nahaja tudi znani Župnik Catrih. Zbrali so si ti možje le take, s katerimi so ae upali pometati po svoji volji. Bolj odločnih bo se izognili. Jeden teh nam je pravil, da se je obnašal naš slavni občinski odbor kakor španska inkvizicija. Na vse mogoče načine so pritiskali na pozvane. Z neko ženo, ki je tudi prošnjo podpisala, so pa tako kruto postopali, da se je reva glasno jokala, ko se je vračala proti domu. S takimi silami se hoče pri nas Slovencem za vselej pogum odvzeti in usta zamašiti. — No, ta je lepa! Španska inkvizicija na Koroškem v 19, stoletji! Ubogi trpini! Ali je to toli hvalisana koroška „Gemuthliehkeit?!"
— (Grozen prizor.) Blizu Beljaka stanovala je v neki samotni koči žena zidarja, ki je bil na delu v Beljaku. Pri njej stanovali so trije otroci. Žena je obolela in umrla, ko je bila doma samo starejša hči. V veliki svoji žalosti ostavila je ta mrtvo mater in šla iskat ljudi, da bi ji pomagali položiti mater na oder. Ko se vrne, pokazal se ji je grozen prizor. Mačka sedela je na mrtvi, kateri je bila odjedla že nos, ustnice in vse meso do vrata. Z velikim trudom pregnala je hčer žival od mrtve, ki je bila grozno razjedena. Zdravnik, ki je prišel ogledat mrtvo, naznanil je slučaj oblastvu.
— („Slovenski Jez" v Brdih) bode imel svoj redni občni zbor dne 25. februvarja t. I. ob 21/« uri popoludne v Biljani. Po tem zboru bode zborovala „Briska podružnica sv. Cirila in Metoda" ravno tam. Na daevnem redu bodo: Poročila o delovanju, računi, nasveti, predlogi in volitve novih odborov s predsedniki vred.
— (Umrl je) v Tržiču (Monfalcone) na Goriškem tamošnji sodnik g. Fran Ličen v 47. letu svoje starosti. — V Lescah na Gorenjskem umrl je znani posestnik in trgovec g. J. Legat.
— (Samomor.) Blizu Pazna skočil je te dni elegantno oblečen nepoznat tujec iz železniškega vagona. Videti ni bilo, da ae je kaj poškodoval, a ko so ga iskali, ni bilo o njem ni sledu. V četrtek našli so pa truplo tega tujca v nekem breznu blizu Pazna. Iz papirjev, katere so našli pri njem, se je konstatovalo, da se zove samomorilec Fran FiŠer.
— (Vino v Istri.) Tržaška .Naša Sloga" prosi v neki notici hrvatske in slovenske liste, da bi opozorili krčmarje in vinske trgovce na to, da v raznih krajih zapadne Istre, posebno v političnem okraji Poreškem tožijo kmetje, da ne mogo razprodati svojega vina, katerega je še dosti in dobrega v tem okraji. Italijanski krčmar j i in trgovci z vinom v Istri nečejo kupovati vina od hrvatskih kmetov, da se tako maščujejo zaradi zadnjih vol i to v. Dalje se pa kaže že tudi posledica novih trgovinskih pogodb. Mnogi se namreč boje taložiti se z vinom, ker bi utegoile cene vinu pasti, ako bi se Italija hotela poslužiti znane famozne klavzule. .Naša Sloga" pravi, da nas veže sveta dolžnost, da pripomoremo ubogemu istrskemu kmetu, da speča svoje s trudom pridelano blago.
— (Dr. Blaž Lorkovič f.) Bratski hrvatski narod zgubil je zopet jednega svojih najvrednejših sinov. V Zagrebu umrl je v krepki moški dobi dr. Blaž Lorkovič, profesor na tamošnjem vseučilišči, urednik pravniškega „Mjesečnika" in pravi član jugoslovanske akademije. Rodil se je I. 1840. v Novem Gradu pri Karlovcu. Od 1. 1874. bil je profesor za politične znanosti na Zagrebškem vseučilišči. Do iste dobe bavil se je mnogo z leposlovno literaturo in spisal mnogo beletrističnih del. Pozneje pa se je bolj pečal s pravniškimi zna-nostimi in posebno s politično ekonomijo. Bil je iskren narodnjak in značaje n mož. Od 1. 1875. do 1878. bil je tudi deželni poslanec. Bodi mu blag spomin!
Društvene veselice.
— (Narodna čitalnica vKranji) priredi maskarado dne 28. februvarja 1892. 1. v svojih prostorih. Začetek ob 8. uri zvečer. Pri plusu svira oddelek (14 mož) vojaške godbe domačega pešpolka baron Kuhn št. 17. Ustopnina udom 30 kr., zunanjim in tukajšnjim gostom 60 kr. za osebo, nekostumovani, izvzemši p. n. gardedame, plačajo 50 kr. globe. Ustop dovoljen je le z vstopnico, ki se dobi pred maskarado pri društvenem tajniku, ua večer pa pri blagajnici. Maskam priporočati je, da se ustopnice preskrbe že preje, ako se hočejo pri ust upu izogniti đemaskovanju pred jednim odbornikom.
— (Narodna čitalui ca v Kamniku) priredi v nedeljo dne 21. februvarja 1892. veselico na korist staroste  igralcev g. Gregorija Slabanje.
Vspored: Prvikrat: 1. .Berite novice", veseloigra t jed nem dejanji. Spisala J. K. in J. J. 2. Ples. Ustopnina navadna. — Začetek ob 7. uri zvečer.
— (.Goriška Čitalnica") bode imela prihodnji torek dne 23. t. m. še jedno .plesno vajo", pri kateri se bode nčilo in plesalo .Kolo". Pri-lodnji ples z maskami in kostumi na pustno nedeljo obeta biti nenavadno sijajen in živahen.
— (Društvo „Slovenski Jez") priredi dne 25. t. m. v Biljani za ude obeh tamkaj zborujočih društev zabavni večer. Za večerjo in skupno zabavo se plača 1 gld.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 19. februvarja. Shoda delavcev, ki so brez dela, udeležilo se je nad 3000 oseb. Protestovalo se je proti odložitvi del za Dunajske prometne zgradbe, čule so se ostre besede.
Beligrad 19. februvarja Resignacija kralja Milana ima obliko pisma na regentsvo. Milan pravi, da prinese poslednjo Žrtev svojemu sinu in deželi odpovedši se vsem svojim pravicam in dostojanstvom v Srbiji in od-loživši vse dolžnosti. Ob jednem zagotavlja, da za zdaj in za vso bodočnost ne zahteva ničesar od dežele.
Bukurešt 19. februvarja. V senat je voljenih 81 konservativcev, 17 opozicijoalcev, 14 volitev je še nedoločenih.
Rim 19. februvarja. Vsi delavci prišli v dotične delavnice. Nekatere notorične agitatorje so zaprli, kar je storilo dober učinek.
Pariz 19. februvarja. Po konferenci, ki je trajala pet Četrt ure, podali se ministri v Elvseć, da izroče Carnotu kolektivno demisijo. — Carnot vsprejel je demisijo. Zbornice no bode razpustil. Frevcinet ostane baje tudi v novem ministerstvu vojni minister po želji vi-socih vojaških dostojanstvenikov. Razun Fal-lieresa in Constansa hoče baje Carnot pozvati vse dosedanje ministre v novi kabinet.
Dunaj 20. februvarja. Današnji listi se izražajo ugodno o principih za reformo davkov, posebno ker se hoče res uvesti reforma, ne pa samo zvišati davke. Razbremeniti se hoče posebno najnižjo vrsto davkplačevalcev in odpraviti nedostatke. Nadejajo se dobrega uspeha, ker je finančni minister sam izjavil, da bode pripomogel v posamična zboljšanja.
Dunaj 20. februvarja. Zdravje nadvoj-vodinje Marije Valerije povoljno. Temperatura danes zjutraj 37. Bronhitis ponehuje.
Pariz 20. februvarja. Papeževa encvolica na duhovščino in katoličane francoske izjavlja, da je vseh dolžnost pripoznati obstoječo vlado. Treba je razlikovati mej postavodajalno oblastjo in posamičnimi zlorabami. Legislativi nasprotovati je le z ustavnimi sredstvi. Izraža se za konkordatno politiko.
Razne vesti.
* (Srbski kralj Aleksander) napravil je pred kratkim izpite za srednje šole vpričo državnih dostojanstvenikov. Sedaj se bode posvetil naukom, ki se predavajo na visokih šolah.
* (Zodij a k al na s ve tloba) videla se boda od dne 21. t. m. dalje kmalu potem, ko se noč naredi. Podobna bode svetlobni piramidi, ki se bode vzdigala celo v zvezdje bika in bode različno široka, kakor bo zrak bolj gost ali tanek. Svetloba bode bolj medlo brleča in videla se bode najbolje na prostem, kjer svetilke ne motijo oči.
* (V Parizu) padlo je zadnje dni toliko snega, da je bil jeden večer ves vozni promet ustavljen. Po boulevardih ležal je sneg 12 centimetrov visoko.  Toliko snega ne pomnijo najstarejši ljudje. Nekatera  gledališča  ostale   so  zaprta,  ker se ni moglo do njih.
* (V Londonu) in na Angleškem sploh snežilo je te dni prav izdatno in je nastal hud mraz. Pri viharjih potopilo se je ob obrežji več ladij.
* (Čuden nagib samomoru.) V Velikem Varadinu služil je neki kočijaž pri škofu, ki mu ni branil, da sme nositi brke. Ko je stopil iz službe pri škofu, ni smel pri novem gospodarju nositi nrk. To je koČijaŽa tako razburilo, da se je obesil.
* (Plesalka v plamenu) V Oentu unela bo je neki plesalki obleka v tamošnjem opernem gledališči. Ko so začele goreti tudi kulise, nastal je velik strah mej občinstvom, ki je drvilo proti izhodom. Plesalka je nevarno opečena, druga nesreča se ni pripetila, ker so oaenj kmalu1 pogasili.
* (Štirjebratjeumrlivjednera dnevu.) V Limi, mestu v državi Ohio v Ameriki, dobil je neki trgovinski potovalec v jednem dnevu zapored tri brzojavke, ki so mu naznanjale smrt štirih svojih bratov, ki so vsi umrli jeden in isti dan za davico.
Opozarjamo Da oglasilo Španske vinske veletrgovino Vinador", Dunaj, I., Am Hof 5 natisnjeno mej inserati. Naravnost importovana tuja vina in francoski kognaki te firme znani so zaradi  pristnosti in Izbornosti  svoje po vsem • veta. "___
- ■ Poslano.
Noustein-ove posladkorjene Elizabetne kri čisteče pile,
■ku&eno in od znamenitih zdravnikov priporočano lahko »stilno, raztapljajo«« sredstvo. — 1 Ikatljica a 15 pil velja 15 kr., 1 zavoj = 120 pil 1 gld. a. v. — Pred ponare-fanjem ae Jako svari. — Zahtevaj lireene Wen-ptetn-ove Ellsabelne pile. — Pristne so samo, če ima Vlaka ikatljica rudece tiskano našo protokolovano varstveno znamko „Sveti Leopold" in nalo firmo: lekarn« »,prt av. l^eopoMa", Dunaj, meato, Ecke der •plegel- and PlankenraBse. — ▼ LJubljani se dobivajo pri gosp. lekarjl O. Pftccoll-Jt. (L—14)
Zahvala.
Presrcna zahvala vsem onim preblagim dobrotnikom, kateri so pripomogli, da se je izvršila preteklo nedeljo veselica požarne brambe v Postojtni tako sijajno; posebna ■ahvala pa gospodičinam igralkam, gospodom igralcem in pevcem.
NaeelniMivo požaru« brambe v Posto 11 nI,
dne 18. februvarja 1892. (172) Načelnik: Matija Petrič.
§t, 25. Slovensko gledališče v Ljubljani. Qr. pr. 485.
V nedeljo, dne 14. februvarja 1892. "V dvoruni Ljiit»l|tiii»*lto čltulnlee.
Materin blagoslov
ali
Nova Ghonchon.
Igra s petjem v petih dejanjih.  Preložil Josip Cimpevman. Režiser gospod Ignacij Borštnik.
O S O B B :
Markiza pl. Sivry  —--— -
Komander pl. Boisfleuri, nje brat A.ndre, nje sin — — — — — -
Gospića pl. Elbće   — — — — -
Župnik   — — — — — — — — gospod Sršen.
Loustalot, zakupnik    — — — — gospod VerovSek,
Marij et a, njegova soproga — — — gospica Slavčeva Marija, njiju hCi    — — — — — g. Borttnik-Zvonarjeva.
gospa Danilova, gospod Borštnik, gospod Danilo, gospica Polakova.
Chonchon Pierrot Jaquot Charlot Fanchette
'3
gospica Nigrinova.
— — gospod Perdan.
— — gospod Podcavcnski
— — gospod Hrastnik.
— — gospica Helijcl. Laroque, intendant komandei*jev — gospod Lovšin.
Lafleur, strežnik komanderjev--gospod Bergant.
Strežnik markizin — — — — — gospod KavTič. Savojci. Gostje. Strežniki. Igra se vrši v 1. in 5, dejanju v
neki savojski vasi, v 2., 3. in 4. dejanje v Parizu.
Tikjel:
19. februvarja.
Pri Hallci i Hitter, Printz, Hunff, Marker iz Gradca Basa, Duldner, Kohn z Dunaja. — Pl. Seala, Zinkl iz Beljaka. — Goetske iz Monakovega. — KaliAnik iz Tržiča
Pri titanu: Gradcr, Hochinger, Kolbmilller, Gebhardt. Geiger, Ratb, Kolbl z Dunaja. — ProsBinagg, Slane iz Budolfovega. — Stampf Iz Prage.- — Lengel Iz Velike Kaniže. — Mally iz Tržiča. — Heias iz Celovca. — Binder Iz Kamnika. — Biland iz Berolina.
Pri Vtrantu: Mohar is Dolenje vasi. — Drobnič iz Soderfiice. — Braun iz Dunaja.
Umrli so v IJulftljanl:
16. februvarja:   Marija TrampuS,  devica, 32 let
jetika.
18. februvarja: Jožefa Uran, lončarjeva hči, 1 dan, Tržaška oesta št. 19, slabosti. — Helena Ahlin, dekla, 84 let, Karlovska cesta št. 18, marasmua.
19. februvarja: Ana Vrtnik, črovljarjeva žena, 40 let, Mostni trg št. 9, otrpnjenje pljuč. — Janez Tomle, delavcev sin, l mesec, Kurja vas št. 16, božjsst.
V deželni bolnici:
17. februvarja:   Andrej  Burgar,  posestnik, 85 let,
Pljučni odem. — Marija Lukano, gostija, 80 let. — Helena etrovc, delavka, 76 let.  — Noža Hafner, gostija, 70 let.
18. februvarja: Jakob Samotorčan, gostač, 80 let. — Anton Flore, gostač, 76 let, vsi vsled ostarelosti.
Meteorologično poročilo.
a Čas opn-q zovauja
js  7. »jutraj
«2 a. popoi.
9. zvečer
Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
729 & mm. 7293 mn. 7810 zrn.	— 6 0" C —1 4° C —16° C	brezv. si. zah. brezv.	megla snež. snež.	20 00an.i snega. |
Srednja temperatura — 8*0°, ta 2-7° pod normaioro.
dne" 20. februvarja t.
včeraj
i.
Papirna renta.....gld.
Srebrna renta.....„
Zlata renta.......
6°/0 marčna renta ... „ Akcije narodne banke . . „ Kreditne akcije ....
London .......
Srebro........
Napol........n
■ C. kr. cekini.....
NemSke marke    .... \ 4'/,, državne srečko iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4°/« •»......
OgerBka papirna renta 54/„......
Dunava reg. srećke 5°/0 . . loo gld. Zenilj. čbč. avstr. A*ftof0 zlati zast. listi .
Kreditne srečke......100 gld!
Rudolfove srečke ..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke. . . 120 „ Tramway-drufit. velj. 170 gld. a. v.....
9450
94 — 111 — 10265 1035 —
:m-—
11830
9'55'/s
5*58 67*95 250 gld. 100 .
danes
- gld. 94-90
- . »445
■ n 1U-
- r 102-65
■ n 1041-
- „ 307-50
- „    118*30
- 9-38V.
- n 5-57
- „ 57-95 138 gld. — kr. 182   ,   50 „
107 102 123 115 185 *0 156 238
45 35 25 50 75 25 95
Zahvala.
Za mnoge presrčne dokaze prijateljstva in sočutja o smrti moje preljubljene soproge, oziroma matere, gospe
Magdalene Fessler
kakor tudi za častno spremstvo pri pogrebu izrekava vsem, posebno še darovatelju lepega venca, prisrčno zahvalo.   Bog plati vsem! (171)
Krško, dne 15. februvarja 1892.
Andrej Fessler,     Karolina Fessler,
soprog. hči.
Težko prebavljenje,
katar v želodci,  dvspepsijja, pomanjkanje slasti do jedij, zgago i. t. d., dalje
katari v sapniku.
zaslizenje, kašelj, hrlpavost mnoge nadlegu-iHI.)       jejo in te opozarjamo na (2-2)
OLAVNO JKkADItTI
BltR
najfilstlle lufne
katera so po izrekih najprvih medicinskih avtoritet rabi z najboljšim uspehom.
Akviziterja
za stroko življenskega zavarovanja sprejme takoj b stalno letno plačo generalni saaiop banke f,NlawlJe** v LJubljani. (86—5)
300.000
prav lepih triletnih na Krasu vzgojenih smrekovih in
30.000
dveletnih mecesnovih sadik po 2 gold. za lOOO franco postaja Postojina proda Josip Dekleva.
Naročila vsprejema do L marca 1.1. Josip BezlaJ
oskrbnik Josip Deklevovega posestva v Malem otoku, posta Postojlna. (174—1)
Poslano.
Polica pre«l*e«lnil*a na.j*iNJega nodlšra XJedin|enlh ilr/»v Mevvroamerlaklh.
„TME MUTUAL"
največja in najbogatejša zavarovalnica na sveto.
Osnovana I. 1842 na goli mejsobojnosti. Garancijski zaklad
36734 milijonov goldinarjev a. v.
Skoro 7" O mil i j ono v «-«»l<lin«ir jov več, kakor
vsaka druga zavarovalnica.
Avstrijska filijala,
koncesijonovana od c. kr. ministerstva in jednakopravna z domaČimi društvi. Zakonita kavcija  in  vno rezerve avstiijakiu zavarovalnin lualoaeue no v AvMtrl|i pri c. kr. mini-ttterijalnt Isplueevalulcl.
Primera mtk IS.
Polica 83.205 (Stantey Mathews) izdana 18H8 v 44. letu na 47.000 mark, izplačana 188<J in sicer s 51.«7« mark.   Vsota uplačiinih premij iznašala 2t>.85524 mark.
Na to polico izplačana vsota roprozontujo I1 4 odstotno obrestovanjo uplačanih premij z obrostmi od obre-Btij in vrh tega je bil dotienik 21 let sa polno pomno-kuJočo ne vnoto zavarovan sa MlueaJ Niurti.
To ul bila toiitiiiMkM p»llea — katerih rezultate priobčujejo sedaj drugo amerikanske družbe — in tudi ■a alueaj, da h« premije no plačujejo re«luo, no zapade|o Že uplakane.
Od svojo ustanovitve pa do l.januvarja 1HS» 1 izplačala je „MUTUAL.** lastnikom polic wee. kakor TSO milijonov K«l«linar|ev in sicer 20» milijonov aa deleSe od dobička.
Leta 18'JO. dobili so lastnik! polic ua delete od dobička w.»0h.1»so goldinarjev. (74—3)
Oeneraliio ravnateljstvo za Avstrijo: X^-u.ixaij, I.,  XjO"blso"wItz;pla,tz X*
Glavni zastopnik za Kranjsko: ALOJZIJ ^ESTČSK
v Ljubljani, na Sv. Jakoba trgu.
J. Giontini
knjigotržnica in trgovina s papirjem
ima v zalogi :
Maieagni Cavallerla rus ticana.....gld. 3—
„       Intermezzo \7. te^a dela   ....    „ —'90
„       L' amloo Frltz pavod za klavir)  .    „ sc80
„       Intermezzo i/, tega dela   ....    „ 1
,,       Danza Esotica.......„ -'ll>
Plesni album za salon.......n —
Stiraki plesni album .......... 1
Dunajski pleni album........n
Csardas-album, orig. ogerski plesi . . . . „ 1|60 Czlbulka-album, 18 lepih komadov     ...    ,. LJ60
Ivanovicl-album, r> priljubljenih valčkov „ l|50
Komzak-album, kuj I, II  h......„ l|60
Album avstrij. vojaških koračnic .   .   .    „ —490
Album dunaj. koračnic 1 o priijublj. koračnic    „ 110
Ziererjev album, zvez.       a......., li—
„ „       knj. I/UI a......„ 150
vse te izdaje so prirojene za klavir. Vsprejemiijo  so naročila  na  ,,Neue Flleg,ende". vsako leto 17 zvezkov a .'Ju kr. (16l»—lj
Dr. Rose životu babam
je nad 30 let znano, prebavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstraujujoče ter milo raztop-ljajoče
domaće sredstvo.   (iai—4e>,
Velika steklenica I gld., mala 50 kr., po posti 20 kr. več. Na vseh delih zavojniue jo moja tu dodana, zakonito varovana | varstvena znamka.
Zalege skoro v vneli lekarnah Avstro-0gr«ke.
PTam sc tudi dobi : r&žJto Mimsalno domače atiilo
To sredstvo pospešuje prav izhorno, kakor sve-, dočijo mnoge skuAnjc, čistenje. zrnjenje in lečeuje
ran ter poleg tega tudi blaži' bolečine. V skatIjirali po 35 kr. in 25 kr. I'« pošti 0 kr. več. Na vseh delih zavojniue je moja tu dodana zakonito varstvena znamka.
B. FRAGNER, Praga,
»tr^-^»t,      .sirana;Mftinrn«.„pri- trm-nt P o ft t •. a r .i   p >> s i 1 j a tov vsak dau. "V
5
10 goldinarjev ;
more vsakdo IMlutltl nt
_______________________lan gotovo brez kapitala
in ore« ut»varnosti /m kak<* /gubo, ako prodaja zakonito dovoljene srečke za dobrostojećo lianko tudi v najtnanjilb krajih. Ponudbe pod Srečko" poslati je anoiični pisarnici J. Dannoberg, Diinuj, mesto, Kuiupfgasst; 7 (47—i)
Velikansko peso 35
večno deteljo (Luzeriie), mnogovrstna semena za vrte in travnike, zanesljivo kaljiva ;
pruiaja po iia|nižjl ceni      (158—H)
PETER LASSNIK v Ljubljani.
stanuje (5—8)
„pri Maliču", II. nadstropje, št. 25-26.
Ordinnje vsak dan od       1J. uro 'dopoludno in
od 2—6. uro popoludne. Ob nedeljah in praznikih od 9.—1. ure popoludne.
Najnovejše la najboljše vr*te umetnili BobovIJ in aob. — Na|bol|ae in trpešue plombe v alatu in platinu ia M|»r«*«ln|e sobe, poMteklenJ «'iie   |»lombe povHeui lu
nerasloeuo Uke, kakor ho zubjV. Zh vmm dela lu operacije «*e tcanaualra.
IS
I
Ustrezajo mnogoatranakemu zah te vanju, dobivati bode od dne 1. marca t. 1. v prijaznih prostorih „gostilnice pri Solncu", pri tleh in v 1. nadstropju dober cenen
opoludanski obed
(ne preko ulice) v abonementu. Blagovoljna oglasila se vHprejfsmajo do dne" 26. t. m.
Z odličnim spoštovanjem (l.r)4—3) Fran Ehrfeld, restavrater.
JS n j boljše gfadVtVO
Prebavno vino
(Vinum dijrestivtini Brevmosser) iz   knezoskofijuke  dvorne  lekarne v Driksenn
Mr F. C. Breyme88erja je najboljio in najslgurnejie sredstvo, da se hitro lečijo vsakovrstne motltve pre-
bavljanja ali zapeka. Cena velike steklenice 7. navodilom za porabo 1 gld,
Stoklenioa za poskušajo stane 30 kr.
Dobiva so v lekarni gosp. J. Svobode
v LJubljani. (595—18)
xu 1» o 1 ii 1 >. «» 1 o «!«»<•!
Ako Imate
putiko. skrnino, slabe živce, nevral-gijo, ischias, sUbo cirkulacijo krvi, nervozno-slab želodec, kongestlje v glavi, ako vasjo zadel mrtud, ako nemate spanja, ako imate bolečine v hrbtu, hrbtno sušico — zahtevajte ilustrovano brošuro o s častnimi diplomi >n z zlato svetinjo v Kolonji, Welsu, Stuttgartu odliko-v Avstro-Otforaki c. iu kr. i/kljućno priv.
(jalvan -elektro magnetično uplivajočo
frotirno pripravo.
RroSora razpravlja o uplivu, porabi in uspehih te priprave. — Priprava velja 12 gld. — Ilustrovano brofturo z natančnim popisom porabe pošilja se fran-kovano in zastonj iz tovarne izumitelja.     (7^0—22)
TH. BIERMANNS, elektrotehnik,
l»l'\aj. I., n< liiil<r*lru«se 1h.
Dobro naravno vino
Srodaja podpisani po Jako nizkih cenah.  Poleg druzih obrih vin kakor n. pr. Dalmatince, Dolenjeo, Bre-ianka, Vipaveo dobi se:
dobro namizno temnorudeće istersko od gld. 17 —19 „     „     rumeno     „    „ „ 19v.— 21
Cene veljajo za naročila nad 56 litrov.
Toino Tollazzl,
(128—3) v Dolenjem Logatci.
g? Za bolne in zdrave 33
na|bol|še hranilno sredstvo, silno potrebno sa z<lra* |e. priznano od zdravnikov kot ^izvrstno" in od mnogih bolnikov s spričali najtopleje priporočeno, je ' (100—4:
Trnk6czy-jeva
hmeljna sladna kava
z dobrim ukusom in lepo dišavo.
Zavitek s •/« kg. velja 30 kr. ~ Jako ceno pridejo zavitki 4 kg.
Dobiva se po poštui adresi pri Ubsridu pl. Trn-koe/j.ju. lekarju v Ljubljani; na Dunaji imajo zalog*« lekarji: Viktor pl. Trnkoesr, V. okraj, Hiiudsthurmstrasse 113; «lr. Oto pl. Trukoesj, III. okraj, Radetzkyplatz 17; Juli} pl. Trnkeci^, Vili. okraj, Josefstfidterslrasse 3U; v Gradct (Štajersko): Veudelln pl. TrnkOez>. Iekar; nadalje 4 vseh lekarnah, pmdajulnicah diSiiv, kupcih itd. itd.
i*f'('kM;H'i imajo oltiten in inu t.
Španska vina španske veletrgovine z vinom
kakor Malaga, Madeira, Sherry itd. dobiti je v Ljubljani pri gospodu H. L. Wenzel-uf
trgovina z delikatesami. Na kozarec točijo se vina „Vinadorjeva"
v kavarni pri „Slonu". (97—2)
Na beležko „ Vinador" kakor na zakonito dep. varnostno znamko treba je posebno paziti, kajti popolno jamstvo glede absolutne pristnosti in ukusa velja le za ta slučaj.
za nesrečne žrtve samooskrumbe (onanije) in tajnih razpa&nostij je izborno delo
^ Dra Retau-a
hebeohrana
ČeSko izdanje po 80, nemški izdaji. Z 27 podobami. Cena 2 gld. a. v. Čita naj je vsakdo, ki trp-na strašnih posledicah te razuzdanosti, resnični njei govi pouki rešijo vsako leto na tisoče b tilnikov gotove smrti. Dobiva se v založni knjigarni „Verlags-Hagasin R. F. Blerey v L i p-skem (Saško), Nenmarkt 34", kakor tudi v viakej knji«arni. (1089—9)
Prav po <3c?wii ! =====—
Fran Čuden
urar
(prej .T. Gebu)
v Slonovih ulicah št. 11
in (118—4)
filijala v Trbovljah
priporočam svojo veliko zalogo
zlatih, srebrnih, nikelnastih ur in verižic, stenskih ur in drugih v to stroko spadaj očih predmetov.
Izdelujejo se vsakovrstna popravila po nizki ceni; za dobro delo se jamči.
Najboljši sifoni
postavno legirani
pristroji za soda-vodo
za anmotvorno in
S1 tekočo ogljikovo kislino 3
prodaja leta 1814 ustanovljena, s prvimi durili odlikovana cea. kralj.   tJBSjt   dež.-priv. ,tn „
1 (146—6)
tovarna
Pochtlcr Dunaj, VIL, Kaiserstrasse št. 87.
** Ceniki rasloiif lu fraiikavano.
Razprodaja
modrobelo posteklene plošče-vinaste kuhinjske posode
pri
Andr. Druškovič-u
Q I I trgovina z železjem
yi|V Ljubljani, Mestni trg št. 10.
8 Dobiva  se  tudi vsakovrstno hišno In
kubiujsko orodje i»o najnižji ceni. — S tem ponuja so vsem p. n. Ko»po«li»rJ«*ui, Kosliliti« iti-feui. prcdHto|ulwtVOUl bol-nte itd. najboljša priliku, hvoJ« lilšuo in knklnJMko orodje po rent dopolniti itli pa hI novo omisliti.
Nnt/A<itaitl priptfilipcaui svoje uulašC za HOVOotaill IIOVO KOMpotlurnivo sestavljeno  liiNiio  potrebščino Is želeaa oil
Kl«l. 15'— do «ld. 200-—. I »m njo naročila te takoj in vestno f>t'***<*. (54—11)
Oblastveno dovoljeni
zavod za prilepljenje razglasov
in pisarna
za posredovanje pri zasebnih opravi.
Podpisanec naznanja, da mu je vis. c. kr. deželna vlada za Kranjsko v Ljubljani z odlokom z dne 4. jami varja 1892. 1. št. 15338 podelila
privoljenje za napravo in oskrbovanje zavoda za prilepljenje razglasov
in
pisarne za posredovanje pri zasebnih opravilih
s pravicami, dajati razjasnila
o nakupu in prodaji hišne oprave in glasovir-jev, o vnajemodalstvu stanovanj, kupčij in prodaj al ni c, posredovati o nakupih in prodajah, pri najemih in zakupih kmetijskih posestev, mestnih hiš, graščin in selskih dvorcev (vil)
in prosi veleslavne oblastnije, zavode, podvzetja in častito občinstvo posluževati so v vseh, bodisi pri lepljenj a uradnih ali zasebnih razglasov po ulicah mesta ali zasebno poslovnega posredovanja tikajočih zadevah mojega zavoda.
Z zagotovilom, da se hočem potruditi vsa mi dana naročila natančno in točno izvršiti, podpišem
" z o JlienimHs'po'&tovanjem Z £
(68-7)
Prešernov trg št. 3.
Izborno sredstvo.
V steklenicah po +5 kr« in več«
MSCONCODRSna izložbi v PARIZU 1889 .— (Član razsOuisfo)   Sapr^jyivsditrgoTOhaspfteenj^rimi»d<Jfl«tB&nimbl^om.
V Ljubljani
se dobiva pri
K, C. Holzer-ju
in (<j-4)
Iv.Luckmann-u.
= Kašlja ni već! =
N litro In preizkušeno «lo-mnt-c sdruvllo so
pri8tDi -TT^e^e'ie>,L
ki presenetljivo hitro uplivajo proti kadiju, liripavoftti, zumII-senju i. t. d. Ze izborna sestava mojih bonbonov je porok za uspeh. Paziti je torej natančno na ime tiskar Vietste in na „vehulna znamko", ker se prodajajo posnetki, ki so brez vrednosti ali celo
škodljivi. — V zvcžujlh it 20 in lo kr. Glavna salofra: Lekar F. Križan, Kromerlž. Zalogo pri vseli lokarjih in trgovcih s špecerijskim blagom.  V Ljubljani pri: U. pl. Trnkocuj-ju, lekarju in li. <*r«£el-uu, lekarju. (918-22)
l»r. Friderika l.enj£iel-ii
Brezov balzam.
/c sam rastlinski sok, kateri teće i/, breze, ako se uavrta njeno deblo, jo od pamtivcka znan kot naj i z vratnoj se lepot i to; nko bo pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, .oel|o se že drugI dan neznatne luskine od polti, ki postaue vsled tega tisto bela lu uežnu.
Ta balzam zgladi ua obrazu nastale gube in ko-zave piko ter mu dajo mladostno barvo; polti pode-lujo boloto, nužnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečino, zajodce in drugo nesnaznosti na polti. — Cena vrču z navodom vred ifld. 1.50. (22—4)
Dr. Friderika Lengiel-a
ĐENZOE-MILO.
Najniilejšo  in uajdobrodejnojše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad OO kr. Dobiva se v Ljubljani v 11». Trukiicij lekarni in v všen večjih lekarnah. — Poštna naročila vsprejema \Y. licuii, Dunaj, X.
pnškar
v li o r o v I j u h (Forlarh) na KarašUrm
izdeluje in prodaja vsakovrstne nov«' pušk«* in revolverje ter vse lovske priprave« pnlrorc ter drugo streljivo po najnižjih conah. — Puške 30 vse pre-skufiene na ces. kr. izkušavaliSči  ter zaznauienovane z
znamko tega zavoda. (175—
Za izbornost blaga jamči izdelovatolj. Stare puške popravljajo se ceno. Ceniki pošiljajo se brezplačno.
m	gAgente^Hj ,1110 vsprejmo takoj velik eksporter. Agen-dobro izplača in se mora ž njo vsakdo ba-i  kot postransko opravilo. Konkurence li in Je uspeh siguren.   Ponudbo poslati laslovuin ,,Export" poste restante Praga, glavna posta,                (112—3)
tudi da tura Ee viti tud sploh 1 je pod 1	
1       iffill H	
	
UBERAIL V0RRATH1G17 MEDAILIEN
I i
^k
SDCHAKD
NEUCIUItL(satWEiz
LEffcHTLbsTi^HER CACA©
■ A..<;nirl..,| •   1 K°- 2 00 TAS S E N   • Nilnli.in ■
pisarnica za posredovanje zasebnih opravil
v B.juLI j;»nr. Preicrnov trg št.
Na prodaj:
Veliko poNestvo ua OoreujHkem.
Hiša s strojarnico, s vsem potrebnim oskrbljeno, s Ntopami in vrtom v Kapiižab pri Itadoi! Ji«-i.
Ili-.it n travnikom ,z:i lesno kupčijo posebno pripravna) v lirauji.
Ve«- blM v mestu, tudi s vrti. III. (17.1—1)
tiioNtllne v Ljubljani lu je«lna goNtlliia na Itekl. IIImu» oprava za Npalno soho, posebno umetno izdelana v StaronentŠkem slogu in druga hišna oprava. Ntauovanja, velika in majhna, nc oddajo.
Proda se
posestvo
obstoječe iz potrebnega gospodarskega poslopja: mesnice in ledenice, travnikov in gozda. Pri posestvu izvršuje bo že nad 30 let gostilničaraki in mesarski obrt z dobrini uspehom; skrbljeno jo tudi za prenočevanje tujcev. Posestvo je v vecjen)Qtrg1g na Dolenjskem, kjer so nahajajo c. kr. uradi, okr. glavarstvo. poŠta, železniška postaja in tudi vefi tovaren. — Kupci blagovolijo unj 86 obrniti pod m. fc. na upravništvn tega lista. (1BH—1)
l*»e)*a«tt«»a«a»«»a'«<»'»«»i
Oljni ekstrakt za uho
od c. in kr. sekund, zdravnika dr. Šlpeka Ta ekstrakt priporočajo zaradi sigurnega uspeha ž<; već lot autoritete, ker odpruVl Vssfco nepriročno gluhost. uklanja takoj slab posluh, ušesni tok in vsako ušesno bolezen; dobiva se proti dopoliljatvl gld. 1*70 v vsej Avstro-Ogerski franko-vano po polti i/, lekarn: glavna zaloga v lekarni .pri sv. Duhu" g. Bde pl. T o m a y a, v lekarni g. A nt. K ogla in v mestni lekarni g. M it t le rja v Zagrebu; nadalje pri Za« netti-ju v Trstu, Jožefu Criatofolettl-ju v Gorici) Antonu M iz za no na Iteki, — na Dunaj i pri c. in k r. vojni poljski lekarni, na Štefanovem Trgu St. 8 in pri lekarju T\verdy-ju, Mariahilferstrasse 196. — Pribtno blago se dobiva samo v steklenicah z utisnenin: napisom
g. kr. sekund, zdravnik dr. Sipek na Ounaji. (!";~'
m
Razpis
uredniškega mesta pri „Sk Narodu".
S smrtjo gospoda Ivana Želez nikar-j a izpraznjeno je pri našem dnevniku ..Slovenskem zarodu** mesto glavnega urednika. Tisti, ki čutijo v sebi za to mesto poklic in sposobnost ter bi je hoteli nastopiti, izvolijo naj se prijaviti do dne 1. mareJJa t. 1. podpisanemu predsedniku „Narodne Tiskarne".
Plača in dohodki se ustanove po posebnem dogovoru.
V Ljubljani, dne 30. jaimvarija 1892.
Za upravni odbor „Narodne Tiskarne" :
ZDr, Ivan Tavčar.
DR VALENTINA ZARNIKA [S
ZBRANI SPISI
I. ZVEZEK:
PRIPOVEDNI SPISI.
UREDIL IVAN ŽELEZNI KAR.
Vsebina:   Životopis dr. Valentina Zamika. — Ura bije, človeka pa nt I — >
Maščevanje   usode. — Razni  spisi: Is  državnega  zbora. — Pisma  slo- j.
venelcega turista. jr
Knjižica je jako elegantno,  po najnovejšem  uzorci  in  res l|
krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar- \b
nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena jfc
knjižici je  1  gld., s pošto 5 kr. več. — Dohiti je v „Narodni jt,
Tiskarni'* v Ljubljani. i
m
Zobni zdravnik iz Berolina
UNIV. MED.
Stari trg št. 4
Ljubljana   I. nadstrope
ordinuje od 9.—12. ure dopoludne in od 2.—5. ure popoludne; ob nedeljah od 9.—11. ure dopoludne; za siromake ob petkih od 9. do 10. ure dopoludne. (Ijo—4)
IMretJose±eno ! 2S8
X>i*itsitim
Ineip-ova sladna kava
elstu ali z
Oelz-ovo kavo
pomešana, je zdrava, (tik-iiu kava, fino duhteča, kateri je dajati prednost pred drago, trovilno hobovo kavo. — Itiiei|»i»-t»Yi» Mladua liava je prlstiiu, ako se prodaja v rudećiti,  čvctcruoglaLh  zavojih z vaniAstno zniiniko, kakor
je tu oatisnena. (1006—o,
Oe1x-ova kava I« m. nafto liriaio. ~^Qf
Bratje Oelz v Brogeacu
od velee. gosp. župnika S e h. Kneipp-a za Avstro-Ogersko Jedina privi'.
tovarna aladno kave.
Dobiva sc v vseh boljših trgovinah s špecerijskim blagom.
Zastopstvo za Kranjsko Ima M. VVagner-jeva udova v Ljubljani.
AWERtKn**iIKni'B© in muzikalije
<MMM, MLM Xl M MM* SJm      1 | pokojnega gosp.  Vojtelia %alent* se ra*pro<la|ajo
-r~  ■,      rr*T   r     ■ 1       «oj*o#f cesti k. št. IO v I. nadstropji od II. ure
iq VOŽNJI LISTKI
Ml   (7—7) pri
nizozemsko - ameriški parobrodu! družbi.
dopolnil no do 1. are popoladiie in od 3.
f>. are popoludne.
Mepremodne
le plahte
in kakovosti ima vedno v zalogi n jih daje po ceoi (8G0—22)
»rlv. južne želeanlee. v LJubljani, »unalskl centi it. 15.
Koroški
ELEC.
Steklenice ae polite naravnost z vrelca.
Uajizfcornejša slatina *W
1» vratno zdravilo, ako »o uživa z mlekom ali sladkorjem, zlasti ms kapljajoče otroke, — zdrav išče sta bolnike na> ieiw«ei in nteknrjl trpeče, sa kutaraličue in uialokrviie ljudi.
G-la-vna zetlogr«. tt ijj^TDljažil
pri flt. K. NUl*AST-n. (849-20)
Alojzij Korzika t Ljubljani.
o ■
M
i
S
N
r
-i
C.
e
5 o I
XXyu»w:oTra.aa.S. IcaLtal-sg-i. ioti qo =a*toaa.; 1». £xMa.JES. ——
Trgovina & sem oni. (67—»)
ijaški koledar
d.o"bl se Š9 "v nelrolilEo Iztlella.
p« 40 Kr.
NARODNI TISKARNI".
■m .H'i
7aUls
rednemu občnemu zboru 1
„Noti'anjske posojilnice" v Postojini
kateri bode
v nedeljo, dffe 28. februvarija 1892.1., ob 4. uri popoludne
tt đ.ria.©t*v-e».i plsariii.
Dnevni red:
1. Nagovor ravnatelja.
2. Poročilo blagajnikovo. 8. Poročilo nadzorovalnega odbora.
4. Volitev ravnateljskoga odbora in sicer: a) rav-
natelja, b) blagajnika, c) kontrolorja in d) dveh namestnikov, e) Volitev 6 članov v nadzorovali) i odbor.
5. Predlogi drufitvenikov.
K polnoatevilni udeležbi vabi častite deležnike najuljudneje
(141-*)
ravnateljski odbor.
V Postojini dne .81. januvarija 1892.
-cr- -.mig--
'Mn?\
T.
v Ljubljani, na Starem trgu.
(956—17)
#,aV>4fe4ltat*4a»atA4
i        Glavna zaloga
J      originalnega normalnega
trikot-perila po sistemu prof. dr. Jager-ja po tovarniSkih cenah.
Perilo
za gospode in za dame, platnene čipke, vitice, predpasniki.
1
Kravate za gospode, ovratniki, gumbi zamansete, hlačniki in podvezki.
fcrikot in platnene taille, tkanine.
Za neveste: tančice, venci, čipkasti robci, pahalke od najcenejše do najfinejše vrste.
i
Največja zaloga
vsakovrstnega svilnega na-kitnega blaga, baržuno v, pel-lušov, posamenterij, trakov, čipk, čipkastih ovratnikov,
gumbov. Drobne potrebščine za šivilje in krojače. Najnovejši za vsako sezono
dežniki in solčniki. Klobuki sa dame. gospode in dečke, umetne cvetke in fantazijska peresa,  agrafe in
ovratne zapone. Nagrobni venci in trakovi za vence. Tovarniška zaloga vsakovrstnih kožuhovin,  kakor : mufov, kap za gospode in dame, obšitkov, pelerin itd. Zaloga
Dunajskih moder cev, Praških glace-, svilnih in sukančevih rokovic.
i
!
Velika zalega i
parfumcrij   francoskega  in P angleškega izdelka. Pristna Eau de Cologne. Toiletno milo Kielhauser-jevo.
Dunajski usnjeni izdelki, kakor:
mošnjički, denarnice, tobolčki za smodke in cigarete. Tabatiere itd.
P o sam en t arijski izdelki vozove in pohišje.
za
Znamenja za c. kr. uradnike, častnike, gasilce in za razna zasebna društva.
<3)
MM
Lastnina is tisa .Narodne Tiskarne1
03