lyTCWd.oo NAPREDNA AVTOHIŠA UMlfZINA OD 22.996 DEM (312 DEM MESEČNO) OD 21.902 DEM (298 DEM MESEČNO) STARO ZA NOVO |____Leto XVI - številka 8 - avgust 1996 34. dan hmeljarjev letina ne bo dobra, slavnostni govornik Ivan Obal Letošnje poletje glede na vreme sicer ni nič kaj vroče, sodeč po mnogih aktualnih temah In problemih, ki ljudem dvigajo pritisk in zaposlujejo občinske službe, pa je to poletje kar razgibano in vroče. Vroče je v Veliki Pirešici, ob trasi avtoceste, v okolici čistilne naprave... O vsem tem pišemo v avgustovski številki Savinjčana, poskrbeli pa smo tudi za nekoliko bolj poletno, dopustniško razpoloženje. Mnogi, ki so letos že dopustovali, so nam v uredništvo poslali pozdrave in napisali, kako so se imeli. Če sodite med tiste, ki ne bodo potovali nikamor, se lahko osvežite in si sperete črne misli iz glave v enem od kopališč v občini. Če še ne veste, kje vse se lahko kopate to poletje, zdaj le ne odložite tega časnika. Na prvi strani vam izdamo samo to, da je od naravnih kopališč voda z mikrobiološkega vidika za kopanje najprimernejša v jezeru Zovnek (na sliki). a Pa prijetno čofotanje in seveda - branje! 1 1 '■ ■iiy" ..........i Zavod za živinorejo in veterinastvo Celje Kmetijska svetovalna služba Žalec Žalskega tabora 1, 3310 Žalec, tel.: 713-388 in Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline Novi starešina Peter Serdoner in njegova spremljevalka Urška Marovt razpisujemo 32. tekmovanje oračev v občini Žalec in 23. tekmovanje oračev celjske regije. Zmerno poletie, vroče teme KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Braslovški turistični delavci so tudi letos, že 34. po vrsti, pripravili dan slovenskih hmeljarjev, prireditev z najdaljšo tradicijo v naši občini. Osrednja prireditev je bila v nedeljo, organizirali pa so tudi razstavo kmetijske mehanizacije, razstavo slikarske kolonije Žovnek, na gasilskem tekmovanju so se desetine pomerile za hmeljsko kobulo, zmajarji pa so se ob osrednji prireditvi spustili na prireditveni prostor z obronkov Dobrovelj. Nedeljsko slavje se je pričelo s povorko skozi trg Braslovče na prireditveni prostor. V povorki so prikazali hmeljarjenje nekoč in danes, na posebej okrašenem vozu pa so se peljali dosedanji starešine. Na prireditvenem prostoru, kjer se je zbralo več kot tisoč ljudi, je vse najprej pozdravil predsednik turističnega društva Braslovče Tone Ramšak, slavnostni govornik pa je bil Ivan Obal, sekretar ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo. Dejal je, da kot predstavnik vlade ne more obljubljati boljših časov, saj smo v enem najbolj kritičnih obdobij, tako Slovenija, kot svet. Proizvajamo več, kot moremo prodati. Kmetijska politika vlade je takšna, da bi bodočim generacijam zagotovila kmetovanje, ki bo prinašalo tudi dobiček, ne le pokrivalo stroške. Ogromno truda vlagajo v prilagajanje našega kmetijstva evropskemu, saj bomo Evropi slej ko prej priključeni, tam pa so zahteve mnogo ostrejše, kot smo jih vajeni mi. Pred predajo starešinstva je zbranim govoril tudi dosedanji starešina Vlado Marovt, ki je dejal, da je vedno, še posebno pa v času svojega starešinstva opozarjal, kako pomembna je enotnost med hmeljarji in odkupovala za uspešno nastopanje na domačem in tujem trgu. Posebno veliko škode pa so slovenskim hmeljarjem napravili posamezniki, ki so predvsem zaradi lastne koristi, z neodgovornimi izjavami o slovenskem hmeljarstvu, le-to očrnili. Potem, ko je Peter Serdoner, novi starešina, prejel iz rok Vlada Marovta hmeljarskega mačka, simbol starešinstva in dobil tudi spremljevalko, čedno Urško Marovt, je povedal nekaj svojih misli. Kritičen je bil predvsem do vlade, ki se po njegovem do hmeljarstva obnaša mačehovsko. Če naj bi hmeljarstvo preživelo, to pa si gotovo zasluži zaradi tradicije, predvsem pa zaradi priznanega hmelja, ki ima gotovo bodočnost, bi mu vlada morala pomagati s subvencijami in olajšavami pri dajatvah. Letos jo je hmeljarjem zagodlo še vreme, ki je pridelek z ekstremnimi vremenskimi razmerami precej oskubilo. Posebno savinjski golding, ki ga še vedno ni dosegla nobena druga sorta po žlahtnosti, je zelo prizadet. Praznovanje se je izteklo v za- računalništvo Laikova vas 212, PREBOLD faks: 063 701-953, tel.: 701-316 računovodska enota Žalec, tel.: 715-860 bavnem delu, ki je trajal pozno v noč. Bilo je prijetno, lepo in zabavno, pa vendar z zavestjo, da zeleno zlato ni več tako zlato, kot je bilo. T. TAVČAR Intex Trgovina in storitve Talne obloge ŽALEC, Šlandrov trg 41 a, tel./faks: 063/ 715-931 V NAŠI PRODAJALNI VAM PONUJAMO: - prek 200 vrst talnih oblog za dom in poslovne prostore, - tekače, preproge, okrasno blago, pluto, skaj, predpražnike, namizne prte, moltopren, - material za polaganje talnih oblog, • Jk - tapeciranje sedežnih garnitur in stolov, i j - zavese standardnih mer in zavese po lami 1§ w posebnem naročilu z raznim okrasnim blagom, Jm” - svetovanje. Na željo kupcev talne obloge tudi zarobimo, dostavimo na dom in položimo. Prireditev bo v petek, 16. avgusta 1996, in bo potekala na parcelah Hmezad Kmetijstva Žalec v Gotovljah, za gostilno Novak. * Tekovanje bo potekalo v oranju na strnišču z dvo - ali tribraz dnim plugom. * Tekmujejo lahko moške in ženske ekipe. -j" * Vsaka ekipa ima svoj plug in traktor. * Ko boste prijavili ekipo, vam bomo poslali pravilnik tekmova nja. * Rezultati najboljših štirih posameznikov se bodo upoštevali za razvrstitev na regijskem tekmovanju, ki bo potekalo istočasno z občinskim. * Prijave zbira Kmetijska svetovalna služba Žalec. * Akontacijo, ki delno pokriva stroške organizacije in hrane, 3.000 SIT, poravnajte, ko boste oddali prijavnico, najkasneje do 10. avgusta. Program prireditve - od 7. do 8. ure - prihod tekmovalcev in žrebanje startnih številk - parcel - od 8. do 9. ure - predstavitev pravil in prikaz odpiranja brazd - ob 9. uri - otvoritev tekmovanja - ob 9.15 start prve skupine tekmovalcev - ob 11. uri start druge skupine tekmovalcev - ob 16. uri - razglasitev rezultatov in zaključek tekmovanja. V primeru slabega vremena se tekmovanje prestavi na soboto. 17. avgusta. Organizacijski odbor \t op/c eafffe Žalec, Savinjska cesta 87 tel.: 714-285 715-140 Pražarna in kavni butik! Nagradna igra za nakup nad 1000 SIT! Nagrade 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Trapic. Nagrajence bomo objavili v Savinjčanu. 6 let podjetja CAFFE TROPIC 1. obletnica na novi lokaciji Nagrajenci tretjega kroga žrebanja: 1. nagrada: Jožef Černilogar, Ut Florjana Pohlina 1, Žalec 2 nagrada: Stane Vengust, Polzela 80, Polzela 2 nagrada: Anton Zakošek, Arja vas 85, Petrovče Za prijazno avtocesto Tudi v Gotovljah so organizirali komisijo krajanov za spremljanje gradnje avtoceste — Vse večja bojazen, da bodo po končani gradnji ostale lokalne ceste uničene Gradnja avtoceste skozi Savinjsko dolino povzroča številne težave predvsem ljudem, ki živijo v bližini tega gradbišča. Pa ne le njim, ampak tudi vsem, ki se vozijo po lokalnih cestah, po katerih so se ali se še vedno za potrebe gradnje vozijo težki tovornjaki. Na to so med drugim opozorili na javni tribuni v Gotovljah, svetniki pa so na zadnji predpočitniški seji prav tako spraševali, ali bo Callisto Pontello oziroma v njihovem imenu vsaj investitor Dars ob koncu gradnje res popravil številne lokalne ceste. javno tribuno z naslovom Hočemo prijazno cesto je organiziralo novo vodstvo krajevne skupnosti Gotovlje, nanjo pa so povabili krajane in tudi vodstvo krajevnih skuposti Šempeter in Žalec. Udeležba teh je bila bolj slaba, so pa prišli predstavniki odbora oškodovancev zaradi gradnje avtoceste Arja vas—Vransko, ki najbolj učinkovito deluje na delu trase v Ločici. Zaradi dopustov na tribuni ni bilo nikogar z občine, prav tako ni bilo predstavnikov Darsa, prišli pa so predstavniki Družbe za državne ceste, ki v imenu investitorja nadzirajo gradnjo avtoceste. Prisluhnili in zapisali so si predvsem konkretne težave, s katerimi so jih seznanili občani. Večinoma so se ljudje pritože- Cesta Gotovlje — Sveta Jedert je podobna kolovozu z globokimi luknjami. Ferralit se ne bo širil Sredi julija je bila v občinski dvorani v Žalcu javna razprava o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za območje Ferralita. Spremembe zazidalnega načrta se bodo sprejemale po enofaznem postopku. Na pripombe iz javne razprave bo najprej odgovoril izdelovalec tega dokumenta Razvojni center Planiranje, Celje, odločil se bo tudi župan, nato pa bo o njem odločal občinski svet. Z odgovori na njihove pripombe (o tej fazi postopka je bilo ob zadnjem sprejemanju ureditvenega načrta za prenovo starega mestnega jedra Žalca izrečenih precej kritik) bosta krajane morali seznaniti krajevna skupnost Vrbje) in mestna skupnost Žalec, je povedala strokovna delavka z oddelka za okolje in prostor občine Žalec Manca Birsa. Sicer pa te spremembe zaje- majo območje južno od Ferralita, na katerem je bil na osnovi zazidalnega načrta iz leta 1992 tu predviden nov strojni obrat z energetskimi objekti. Ker pa se Ferralit ne bo več širil, je zemljišče prodal Naložbi d. o. o., katere direktor Janez Klugler je bil prav tako na javni razpravi. Povedal je, da so tu predvideni poslovni, trgovski, servisni in stanovanjski objekti. Predvsem stanovalci ob tem območju so želeli, da bi se poslovne dejavnosti že v fazi sprejemanja zazidalnega načrta podrobneje definirale, vendar je to v pogojih gradnje za trg nemogoče, je povedal Janez Klugler. Vsekakor pa bodo veljale za te dejavnosti določene omejitve. K. R. Poročna dvorana še naprej na občini ______________________________ V prejšnji številki Savinjčana smo napovedali, da bodo v okviru Žalske noči poroke prvič v Savinovi hiši. Deset parov je ta slovesen dogodek doživelo še vedno v sedanji poročni dvorani v občinski stavbi. Marjan Žohar, načelnik upravne enote Žalec, nas je obvestil, da do dogovorjenega roka občina ni pripravila najemne pogodbe, medtem pa je upravna enota dobila tudi prepoved sklepanja vseh novih finančnih obveznosti. Ker naj bi bila kriva torej občina, smo za mnenje zaprosili Tanjo Razboršek Rehar, vodjo oddelka za gospodarstvo in negospodarstvo. »Strokovni svet za razstavno, galerijsko in muzejsko dejavnost je soglašal, da se poročni obredi pričnejo opravljati v Savinovi hiši 6. julija. Pogodba o najemu sicer še ni podpisana, vendar ni ovire, da bi se poroke lahko začele izvajati. Ker pa upravna enota ni zagotovila dogovorjenih 2.526.917 tolarjev, ki bi jih namenili za ureditev ogrevanja v Savinovi hiši, seveda ne prevzemamo očitane odgovornosti,« pravi Tanja Razboršek Rehar. Nadaljnja usoda opravljanja poročnih obredov je očitno negotova, tako kot je negotovih še več dogovorov med občino in upravno enoto. jk vali zaradi posegov izvajalcev na njihova neodkupljena zemljišča, zlasti pri odrivanju zemlje s trase, pa tudi zaradi arogantnega odnosa izvajalcev do njih. Ne strinjajo se, da po lokalnih cestah, kjer je dovoljena osna obremenitev 4 tone, vozijo tovornjaki, težki 30 ton. Ceste so tako povsem uničene, nevarne tudi pri nizkih hitrostih, prečkanje teh cest z gradbiščem pa ni dovolj označeno in zavarovano. Poleg tega se občani bojijo, da vse garancije ob koncu gradnje ne bodo pomagale, da bi izvajalec res odpravil vso škodo na cestni infrastrukturi. Predvsem pa so spraševali, kdo je odgovoren za evidentiranje in zavarovanje dokazov o nastali škodi. Predstavnik DDC je prisotnim zagotovil, da so bile narejene meritve stanja lokalnih cest in objektov pred začetkom gradnje avtoceste tudi na tem odseku. Vso dokazano škodo bo moral odpraviti Callisto Pontello, drugače pa na njegov račun investitor. Vse oškodovance, na katerih neodkupljena zemljišča so izvajalci posegli, bodo obiskali in se dogovorili za odškodnino, prav tako vse tiste, ki bodo imeli kakšen problem zaradi gradnje. Ker gradijo že na celotnem odseku od Arje vasi do Vranskega, bi morali tovornjaki že skoraj povsod voziti izključno po trasi, če pa ni tako, naj jih občani prijavijo nadzornikom. Tudi v Gotovljah so imenovali komisijo (oziroma ji podaljšali mandat), ki bo spremljala gradnjo avtoceste in sproti obveščala Dars o vseh problemih in morebitnih predlogih za njihovo rešitev. Koordinatorja te komisije, ki bo sodelovala tudi z odborom oškodovancev, sta Štefan Simončič in Branko Kert. Precej kritičnih besed je bilo v Gotovljah, pa tudi na zadnji seji občinskega sveta, izrečenih zaradi občinske komisije za spremljanje gradnje avtoceste, ki jo vodi župan, vendar se ne sestaja. Župan Milan Dobnik je pozneje v pogovoru za Savinjčana povedal, da se je komisija najmanj trikrat sestala lani ob začetku gradnje avtoceste in se dogovorila o vseh problemih v zvezi s tem. »Zdaj se več ali manj vse odvija v skladu s temi sklepi. Količina problemov se sicer veča, ne nastajajo pa novi, zato komisije ne sklicujem. Še vedno pa obstaja naše stališče, da je vse probleme potrebno evidentirati in da bo občina zaščitila občane,« je povedal. Da bi občinska služba ves čas nadzirala potek gradnje, je po županovih besedah nemogoče, saj bi morali zaposliti nekoga samo za to. In kakšne garancije ima občina, da.bo škoda na lokalnih cestah res odpravljena? »Občina ima dobro garancijo, to je pogodba, ki smo jo z Darsom podpisali konec februarja letos. Ta zavezuje Dars, da uredi vrsto zadev, med drugim popravi poškodovane lokalne ceste. Sem pa po naravi skeptik in dokler ceste ne bodo popravljene, ne bom trdil, da v zvezi s tem ni nobenega problema. Vendar pa glede na dosedanjo prakso ob gradnji drugih avtocestnih odsekov menim, da skoraj gotovo težav ne bo. Dvom se mi odpira predvsem v zvezi z dokazovanjem škode, kar se utegne zaplesti, če bi bilo potrebno uveljavljanje odškodnine prek sodišča.« V omenjeni pogodbi med Darsom in Občino Žalec v drugem členu piše: Dars se zavezuje, da bo pred zaljučkom del na trasi avtoceste Arja vas — Ločica pri Vranskem sanirana oziroma poravnana vsa škoda na obstoječem krajevnem in lokalnem cestnem omrežju, nastala zaradi transportov materialov pri gradnji avtoceste. Da bo mogoče realno ovrednotiti nastalo škodo, bo Dars zagotovil posnetek »ničelnega« stanja cestne infrastrukture. Če škode ne bodo pravočasno sanirali oziroma poravnali pogodbeni izvajalci del, bo to v njihovem imenu in na njihove stroške storil Dars. V ta namen je potrebno vsaj 3 mesece pred predvidenim zaključkom gradnje izvršiti komisijski pregled vseh poškodovanih cest in poti s predlogom potrebnega načina sanacije. Bančne garancije za takšne primere ima Dars od izvajalcev. Avtocesta skozi Savinjsko dolino bo odprta zadnji petek v septembru leta 1997 ob 11. uri, je na nedavni novinarski konferenci povedal Jože Brodnik. Največji objekt na njej bo most čez Savinjo, skupaj pa bo kar 60 mostov, viaduktov, nadvozov in drugih objektov. Poglobitev železnice v Šempetru je že končana. Cestninska postaja bo pri sedanji betonarni v Čepljah. K. Rozman Dograditev čistilne naprave V začetku julija je Občina Žalec od ministrstva za okolje oziroma uprave RS za varstvo narave prejela obvestilo o izidu javnega-razpisa za sofinanciranje predhodno prijavljenih investicij za gradnjo objektov in naprav obveznih lokalnih javnih služb iz proračuna RS za leto 1996. Občina Žalec je dobila 32 milijonov SIT za dograditev in posodobitev čistilne naprave v Kasazah. Ta sredstva bodo namenjena za nabavo in vgradnjo opreme za sprejem grezničnih odplak ter naprave za dehidracijo mulja. Na osnovi javnega razpisa je občina za gradnjo sprejemne postaje za greznične odplake izbrala Ingrad Celje, za nabavo opreme za dehidracijo mulja pa podjetje Gradia d. ' o. o. Celje. Z izvajalcema je bila 26. julija že podpisana pogodba, tako da bosta obe investiciji predvidoma končani do konca tega ali v začetku naslednjega leta. Skupna vrednost je približno 80 milijonov tolarjev. Za rešitev problema prevelike obremenitve Čistilne naprave In s tem smradu v njeni okolici pa izdelujejo projekt celovite posodobitve in dograditve, ki bo končan do konca tega leta. Oprema za povečanje aeracijskih zmogljivosti bo po predvidevanjih Marjane Kopitar z oddelka za okolje, prostor in komunalne zadeve občine Žalec tako v čistilno napravo vgrajena še letos, za kar pa bo potrebno zagotoviti dodatnih 50 milijonov tolarjev, ki jih v občinskem proračunu letos ni. Šest občin namesto ene Predlog strokovne vladne službe za reformo lokalne samouprave naj bi bil sprejemljiv za vse stranke Zadnji četrtek v juliju so se v sejni sobi občine v Žalcu zbrali člani koordinacijskega odbora za ustanovitev občin Polzela, Braslovče, Prebold, Vransko in Tabor. Odbor sestavljajo predvsem člani strank pomladi iz omenjenih krajevnih skupnosti, tokrat pa so na sestanek povabili tudi predstavnike omenjenih krajevnih skupnosti, predstavnike ostalih strank v občini in župana Milana Dobnika. Kot je povedal vodja odbora Ivan Fale, je bil namen sestanka doseči dogovor o nadaljevanju postopka ustanavljanja novih občin z vsemi strankami, ki delujejo v sedanji žalski občini. Vse stranke naj bi podprle predlog vladne komisije za reformo lokalne samouprave, ki je že ob razpisu prvega referenduma predvideval ustanovitev občin Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Vransko, vztrajale pa naj bi tudi pri ustanovitvi občine Tabor. S tem naj bi se strinjala LDS, katere predstavnika na sestanek ni bilo, načelno pa sta takšen dogovor podprla predstavnika ZLSD Janko Kos in Desusa Ernest Ramšak. Predpogoj pa je, da za takšen predlog glasujejo ljudje na referendumu. Oba sta menila, da bi postopke za ustanovitev novih občin morala voditi predvsem nova vodstva krajevnih skupnosti in ne stranke. Novi sveti vseh petih omenjenih občin podpirajo ta projekt, tudi Prebold, so povedali predsedniki teh krajevnih skupnosti. V Taboru vztrajajo pri svoji občini, če sedanja žalska občina razpade. Na Gomilskem uradnega stališča novega vodstva še ni, obstaja pa celo ideja, da bi svojo občino ustanovili skupaj s Taborom. Vlogo za svojo občino so dale tudi Griže oziroma krajevni odbor SKD, vendar so jo umaknili, ker prejšnje vodstvo tej ideji ni bilo najbolj naklonjeno in ker se niso mogli dogovoriti s KS Liboje, ali se bo povezala z Grižami ali Petrovčami. Letuš je pristal na občino skupaj z Braslovčami, Šešče bodo v občini skupaj s Preboldom, Andraž pa s Polzelo. Kot je povedal Franc Žolnir, ki se je udeležil posveta na temo ustanavljanja novih občin na Jezerskem, ima vladna komisija za lokalno samoupravo 36 predlogov za ustanovitev novih občin, Občina ima svojega inšpektoria_______________ Vse od reforme lokalne samouprave oziroma nove delitve pristojnosti med občino in državno upravo je bilo očitno, da občina potrebuje tudi svojega komunalnega inšpektorja. Župan je pred časom delovno mesto občinskega komunalnega inšepktorja že razpisal, nanj pa so se prijavile tri kandidatke. Izbrana je bila Simona Bolarič iz Petrovč, prej zaposlena v Tovarni nogavic Polzela. Delati bo pričela konec avgusta. K. R. Konec leta volitve v DZ_______________________ Čeprav datum volitev v državni zbor še ni znan, se politične stranke nanje že pripravljajo. Nekatere so že predstavile svoje kandidate. V žalski občini bosta dve volilni enoti, nekoliko poenostavljeno rečeno - loči ju reka Savinja. Za obe volilni enoti je območni odbor Demokratične stranke upokojencev Slovenije Žalec kandidiral po enega kandidata, to sta Tone Delak in Franc Lenko. K. R. 27 pa za popravke mej med občinami. Komisija podpira ustanovitev osmih novih občin, za tri se še ni odločila. Med tistimi, ki jih podpira, so Braslovče, Polzela, Vransko, Prebold^ in s tem novo nastalo občino Žalec. Tabor ne izpolnjuje zakonskih zahtev in pogojev za ustanovitev svoje občine. Sklepe o začetku postopka za ustanovitev novih občin morajo dati vsi sveti krajevnih skupnosti, ki bodo ustanovile svojo občino, in sedanji občinski svet. Pripraviti morajo tudi gradivo z ekonomsko upravičenostjo ustanovitve nove občine. Referendumi bodo razpisani na območju novih občin, ne pa tudi na območju preostale občine. Zakon o referendumskih območjih naj bi bil sprejet že pred parlamentarnimi počitnicami, kar pa se ni zgodilo. Referendumi bi potemtakem bili konec tega leta ali v začetku naslednjega, tako da bi bile nove občine ustanovljene 1. januarja 1998. O referendumskih območjih za ustanovitev novih občin bodo odločali poslanci v državnem zboru, ki pa mordame bodo upoštevali stališč območnih odborov strank. Zato so na razširjeni seji koordinacijskega odbora sklenili, da bodo predstavniki vseh strank v občini poslali skupno izjavo svojim vodstvom v Ljubljani in priporočili, da poslanci glasujejo za takšen zakon o referendumskih območjih, ki bo predvideval šest občin namesto sedanje enotne občine Žalec. V razpravi na seji odbora je bilo izrečenih precej kritičnih besed o delovanju sedanje občine. Vse očitke je župan Milan Dobnik zavrnil in dodal, da bo zanj odločujoča volja ljudi, izražena na referendumih. K. R. Občinski zbor Demokratske stranke____________________ V začetku julija je bil v Žalcu ustanovljen občinski zbor Demokratske stranke Slovenije. Ob ustanovitvi Zbora so izvolili njegovega predsednika, to je Branko Lešnik iz Hramš, in sprejeli smernice za delovanje stranke do volitev v državni zbor. K. R. Časopis Savinjčan izdaja ČZP Savinjski občan, p. o., Žalec, Šlandrov trg 23 Telefon in faks: 711-433, 715-200 Odgovorni urednik: Janez Kroflič Novinarka: Ksenija Rozman Lektorica: Mojca Nahtigal Tajništvo: Marija Cilenšek Naklada: 13.270 izvodov Tisk: D. R Delo, Tisk časopisov in revij-d.d. Ljubljana, Dunajska 5. Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan oproščen TPD. Savinjčan Srečanje upokojencev v Grižah Pred srečanjem v Limberku je bila v-Domu upokojencev letna skupščina Zveze društev upokojencev občine Žalec Upokojenci žalske občine so si za vsakoletno družabno srečanje tudi letos izbrali letno gledališče v Limberku. Zbralo se jih je več kot 500, nekateri so se pomerili tudi v športnih in družabnih igrah. Se pred srečanjem pa je bila v dvorani Doma upokojencev Griže letna skupščina Zveze društev upokojencev občine Žalec. Udeležil se je je tudi predsednik ZDU Slovenije Vinko Gobec. sno upokojenih, neučinkovita je pri pobiranju davkov, oprostitev plačila prispevkov za nekatere zavezance pa ni pokrila iz državnega proračuna. Za vse te poteze morajo upokojenci na letošnjih volitvah kaznovati tiste čas 415, njihovih članov pa 14.500. Ob tem jubileju je Vinko Gobec izročil pisna priznanja zveze vsem društvom upokojencev, ki delujejo v žalski občini. Prav tako sta priznanje ZDUS prejela Marjan Rojnik in V Zic/oriruSIn upokojencev občine Žalec je vključenih 12 krajevnih društev, žalsko društvo ima tudi pet pododborov. Vsa društva skupaj imajo 5561 članov, med njimi je 3818 starostno upokojenih, 717 invalidsko, 634 članov je družinskih upokojencev, 244 kmečkih in še nekaj Ostalih. Lani je bilo na novo sprejetih 346 članov, umrlo ali izstopilo je 215 članov. 2271 upokojencev je bilo včlanjenih v vzajemno pomoč. Povprečna članarina na upokojenca je znašala 375 tolarjev. PGD Matke Tekmovanje veterank in veteranov _________________ Prostovoljno gasilsko društvo Matke je bilo letos organizator že četrtegi tekmovanja gasilskih veteranov »n veterank. Tako kot minula leta se je tudi letošnjega tekmovanja udeležilo lepo število veteranskih desetin iz skoraj vse Slovenije. Na tekmovalnem poligonu se je pomerilo 17 moških in 6 ženskih desetin, ki so pokazale dokajšnjo mero znanja in spretnosti. Če bi upoštevali njihova leta, so v mnogočem presegli sami sebe, kar še posebno velja za tiste najstarejše. Cost letne skupščine je bil tudi predsednik ZDUS Vinko Gobec Letno skupščino je vodil Tone Delak, o delu zveze pa je najprej poročal predsednik upravnega odbora Ivan Poteko. Pohvalil je delo vseh dvanajstih društev v občini. V vseh se je v preteklem letu povečalo število članov, kar je bila ena glavnih nalog, ki so si jo zadali na prejšnji letni skupščini. Vsa društva so imela v prvi polovici tega leta občne zbore, tri so na nadomestnih volitvah dobila nove predsednike, V Preboldu je to Ivan Stepišnik, v Braslovčah Tone Klokočovnik, v Libojah pa Feliks Srebot. Od komisij zveze sta bili najbolj dejavni komisija za rekreacijo in šport ter stanovanjska komisija. Slednja ima precej težav zlasti zaradi tega, ker so prosilci (od 30 do 40 jih je) za upokojenska stanovanja (690 stanovanj v Dobriši vasi, Žalcu in Preboldu) v neenakopravnem položaju. Polovica stanovanj je namreč v lasti občine, polovica pa v lasti SPIZ-a. Za vselitev v ta stanovanja pa SPIZ zahteva plačilo prispevka zg ureditev stanovanja, ki znaša 50 DEM/m2 (25% plačila ob vselitvi, ostalo v 24 mesečnih obrokih). Težave so tudi z društvenimi prostori v Petrovčah in Žalcu, saj jih uradno SPIZ še vedno ni prenesel na društvi, čeprav je zakon o tem jasen. Komisija za pravne predpise ima od maja novega predsednika, to je Andrej Goršek. Ivan Poteko je v svojem poročilu omenil tudi zmanjševanje pravic in slabšanje socialne varnosti upokojencev v zadnjih petih letih. O tem je govoril tudi predsednik ZDUS Vinko Gobec in poudaril, da so upokojenci aktivno sodelovali pri pripravi nove pokojninske zakonodaje, postavili so sedem svojih zahtev, da pa od treh pod nobenim pogojem ne bodo odstopili. To so, da ostane usklajevanje pokojnin s plačami (s pozitivnimi in negativnimi poračuni), da kapitalski sklad upravljajo upokojenci in da ti v skupščini pokojninskega sklada obdržijo večino glasov. Upokojenci s svojimi zahtevami ne izsiljujejo vlade, prav vlada pa je povzročila 100.000 predča- politične stranke, ki so disciplinirale svoje poslance, da so glasovali proti upokojencem, je dodal Vinko Gobec. Letos mineva 50 let začetkov organiziranosti upokojencev v Sloveniji. Vseh društev je ta Marija Slokar. Ivan Poteko pa je izročil priznanja Zveze društev upokojencev občine Žalec za TABOR dolgoletno in uspešno delo. Prejeli so jih: Silva Debelak, Šime Debellč, Mojmir Druškovič, Milan Ferme, Franc Govejšek, Andrej Goršek, Ana Križnik (članica od leta 1946), Konrad Pevec, Marija Slokar in Ladislav Zagoričnik. K. R. V Matke so prišli gasilci veterani iz Gorenjske, ljubljanskega območja, iz Koroške, Zg. Savinjske doline, Šaleške doline, celjskega območja in s Kozjanskega. Najboljši rezultat je doseglo gasilsko društvo Šenkov turn, ki je imelo v svoji desetini tudi najstarejšega veterana, 90-letnega Janeza Seršena. Drugo mesto so zasedli gasilci iz Bevc in tretje veterani gasilskega društva Matke. Sledijo pa desetine iz Mežice, Mengša, Zabukovice, Šmartnega ob Paki, Teharij pri Celju, Tovarne usnia Šoštanj, Šaleka, Šmarij pri Jelšah, Lopa- te, Liboj, Štor, Gaberij, Smuku-ča pri Jesenicah in Kaplje vasi. Pri ženskah so bile najboljše gasilke iz Bevc pri Velenju, druge so bile Štorčanke in tretje gasilke iz Šmartnega ob Paki. Na četrto mesto so se uvrstile veteranke iz Prevalj, na peto gasilke iz Lokavice pri Velenju in na šesto veteranke iz gasilskega društva Lopata pri Celju. V Matkah so istočasno tekmovali tudi veterani Gasilske zveze Žalec. Prvo mesto so osvojili domačini iz PGD Matke, drugi so bili veterani iz GD Za-bukovica in tretji gasilci iz Liboj. D. Naraglav Nova cesta, 50 let Lovske družine, jubilej rogistov_______ Agencija AZUR ŽALEC Adriatic’ ŽALEC, Šlandrov trg 24 (nad pošto), zavarovalna družba d.d. telefon: 063/712-181 PRIČAKUJEMO VAS VSAK DAN OD 730 DO 17. URE, OB SOBOTAH OD & DO 1t URE. Sprejmite nasvet naših zastopnikov VRANSKO: Zoran Arsovič, tel.: 725-261 TABOR, GOMILSKO: Roman Rančigaj, tel.: 726-500 BRASLOVČE, LETUŠ, TRNAVA: Renata Roter-Kralj, tel.: 709-154, 712-181, Alojz Janžovnik, tel.: 726-579, ponedeljek, sreda, petek od 8. do 10. ure v pisarni TD Braslovče, tel.: 709-081 POLZELA, ANDRAŽ: Andrej Potočnik, tel.: 721-128, KZ Polzelaj Četrtek od 8- do 11. ure PREBOLD: Aleksander Hribar, tel.: 723-694, Boštjan Divjak, tel.: 701-143 ŠEMPETER: Mitja Cilenšek, tel.: 701-650 GRIŽE, ŠEŠČE, VRBJE: Bojan Lubej, tel.: 714-455 ŽALEC, GOTOVLJE, LOŽNICA: Damjana Smiljan, tel.: 713-168, Henrik Krajnc, tel.: 715-763, Silva Hren, mob.: 0609 633-916 PETROVČE, LIBOJE: Stanko Plantak, tel.: 707-163 VINSKA GORA: Milan Javornik, tel.: 856-432 GALICIJA, PONIKVA: Cvetka Rezman, tel.: 714-382 »SIPRO« d.o.o. STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.: 063/713-121, faks: 063/714-282 Najemnine za stanovanja se bodo v mesecu avgustu povečale za 4,25%. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v mesecu avgustu 1996 9.629,98 SIT in je 196,83 SiT/m2. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se bodo v naslednjih mesecih povečali v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v 'neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95. Najemnine za poslovne prostore se v mesecu avgustu 1996 ne bodo povečale. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora znaša 724,84 SIT. Po sklepu kurilnega odbora bo v mesecu avgustu znašala povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe 82,15 SIT/m2. Glede na porabo 'toplotne energije, ki smo jo spremljali v pretekli kurilni sezoni, so vsi stanovanjski objekti razvrščeni v akontacijske razrede. Ob koncu kurilne sezone 96/97 bo v mesecu juniju 1997 opravljen obračun po dejanski porabi v kurilni sezoni 1996/ 97. Porabo toplotne energije spremljamo dnevno. Stroške lahko plačate na naši blagajni, in to vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13 ure. V KS Tabor so minule dni imeli kar tri večje prireditve. Najprej so se na slavnostni skupščini sestali v Domu krajanov lovci Lovske družine Tabor ob 50-letnici obstoja. Osrednji govor je imel podpredsednik družine Dušan Hus. . Med drugim je povedal, da dru- u HMEZAD KZ BRASLOVČE KOVINOOPREMA Parižlje TEL/FAKS: 721-455 Hmezad GRADBENIKI, POZOR! JUPOL 25 kg OPEKA MODUL 2.638,00 SIT 72,50 SIT 25.98700 na tri čeke motorna vrtna kosilnica 4-taktna, brigs HBt žina upravlja s 3490'ha površin, od tega 90 nelovnih. V teh gozdovih imajo številne objekte, med drugim 48 visokih prež, prek sto solnic, dve krmišči za divje prašiče, seveda imajo tudi svojo lovsko kočo, ki jo vzgledno vzdržujejo ter ob njej strelišče, na katerega so še posebej ponosni, saj je avtomatizirano. Podelili so tudi več lovskih odlikovanj. Po slavnostni seji je bil jubilejni koncert Savinjskih rogistov ob njihovi petnajstletnici. Poleg njih so nastopili še celjski rogisti in Lovski oktet Peca iz Mežice. V vseh teh letih je zbor rogistov dosegel zelo dobro umetniško raven. Sestavlja ga deset članov, za seboj imajo številne nastope po Sloveniji in tujini, letos pa bodo skupaj s pevci Tabora nastopili na Bavarskem. Tretja slovesnost je bila v nedeljo popoldne, ko so odprli novo asfaltirano cesto v dolžini 2,3 km od Gozdnice do Lovske koče Tabor v Šmlklavžu. Na slovesnosti se je zbralo veliko krajanov, v imenu režijskega odbora je govoril Jure Matko in poudaril, da je cesta veljala 12 milijonov tolarjev, večji del je prispevala obična Žalec, del sredstev so dobili iz naslova za demografsko ogroženo okolje, del pa so prispevali krajani sami. Gesto sta predala namenu župan občine Žalec prof. Milan Dobnik, trak pa mu je pomagal prerezati Jože Matko st. T. TAVČAR Vgradnja internih vodomerov v blokih V žalski občini je 208 stanovanjskih blokov, priključenih na javni vodovod. Večina teh ima skupni vodomer, ki meri porabo pitne vode celotnega bloka. Le nekaj starih blokov vodomera nima, zato se jim poraba vode zaračunava po pavšalu. 153 blokov je takšnih, kjer skupno porabo vode razdeli glede na število oseb v bloku Komunalno podjetje Žalec in stanovalcem pošlje položnice, v 55 blokih pa to delitev opravijo stanovalci sami oziroma njihovi hišni sveti. Dejstvo pa je, da je poraba pitne vode v blokih večja kot pri individualnih porabnikih. Čeprav stanovalci večinoma za visoke račune krivijo Komunalno podjetje, se vzroki zanje največkrat skrivajo v slabem odnosu nekaterih stanovalcev do svoje notranje vodovodne napeljave. Tlak v vodovodnih ceveh je od 3 do 5 barov. Še tako majhna odprtinica povzroča precejšnje izgube, kar kaže tudi naslednja tabela. TLAK ODPRTINA IZGUBE bar mm3 i/min. I/h m3/dan m3/mes mVleto 3 1 0, 75 44,81 1,08 33 400 2 2,43 145,99 3,50 ÎÛ9 1(303 7 30,26 1.815, 66 43,58 1.351 16.210 bar mm3 l/min. l/h m3/dan mVmes mVleto m. 1 0,97 .58,20 1,40 43 520 : 2 . 3,16 189,60 4,55 141 1.693 7 * 39,30 2.358,00 56, 59 1.754 21.052 Zaradi tega želijo stanovalci v nekaterih blokih vgraditi interne vodomere, tako da bi plačevali dejansko samo tisto vodo, ki jo v resnici sami porabijo. Pri tem pa se pojavljajo težave, saj so bloki večinoma grajeni po sistemu dvižnih vodov, zato bi morala imeti večina stanovanj več vodomerov. Ti bi bili večinoma nameščeni na težje dostopnih mestih, kar bi otežilo redno kontrolo in menjavo vsakih pet let. Pa vendar, kaj je mogoče storiti? Na vprašanje enega od svetnikov je direktor Komunalnega podjetja Žalec Matjaž Zakonjšek odgovoril naslednje: Za gradnjo internih vodomerov se morajo odločiti vsi lastniki stanovanj v bloku, saj se v tem primeru odstrani glavni števec in se pri obračunu upoštevajo samo interni. Vgraditi je potrebno posebne vodomere, ki imajo prek signalnega kabla speljano meritev v posebno merilno omarico. To je potrebno pritrditi na stopnišču bloka, da lahko upravljalec vodovoda odčitava porabo. Vsi lastniki stanovanj morajo z upravljalcem vodovoda podpisati pogodbo, po kateri notranja instalacija bloka ni v upravljanju Komunalnega podjetja Žalec. Javno podjetje namreč sedaj upravlja vodovod do glavnega ventila, ki je vgrajen za glavnim vodomerom. Lastniki oziroma upravnik bloka morajo pridobiti izvedbeni projekt notranje napeljave, na osnovi katerega upravljalec vodovoda določi mesto vgradnje in število vodomerov za vsako stanovanjsko enoto. Montažo in vzdrževanje opravi komunalno podjetje, plačnik pa je lastnik stanovanja. Poleg tega morajo lastniki plačevati števnino za vsak vodomer posebej. K. R. Poletna pota Savinjčanov____________________________________ Turistične agencije zadovoljne s prodajo aranžmajev — Tudi konec avgusta je še dovolj priložnosti za letovanje Čeprav je precej Slovencev in med njimi seveda tudi Savinjčanov letošnji dopust preživelo kar doma, se jih je še vedno precej odločilo za letovanje na morju. Turistične agencije so tako s prodajo svojih aranžmajev kar zadovoljne, čeprav je bila letos konkurenca med njimi še bolj zaostrena, opazno pa je že padanje kupne moči ljudi. In kje je letovalo največ Savinjčanov? To vprašanje smo zastavili nekaterim turističnim agencijam iz žalske občine in prvi odgovor na naše vprašanje je bila pripomba, da stranke teh agencij niso zgolj Savinjčani. Sicer pa se je sodeč po prodaji aranžmajev zelo povečalo zanimanje za hrvaške otoke, Kvarner in Južno Dalmacijo. Zelo zadovoljna s prodajo Dubrovnika in južnih otokov je agencija Dober dan iz Šempetra, ki je imela tudi do štiri čarterske lete na teden v Dubrovnik. Izredno ugodne cene so lahko ponudili na osnovi dogovora z vlado, ki je regresirala ceno letalskih vozovnic za hrvaškega letalskega prevoznika. Zelo ugodne cene so ponudili tudi dubrovniški turistični delavci. Še vedno pa je največ Slovencev letovalo v Istri, v Poreču in Umagu, čeprav cene niso bile ravno nizke in so jih hrvaški turistični delavci znižali celo sredi sezone. Enako se je zgodilo tudi s cenami v slovenskem Primorju, od katerega se je najbolje prodajal Ankaran. Nekoliko drugačne izkušnje ima agencija Bemi, ki je že maja prodala svoje aranžmaje na slovenski obali. Sicer pa poleg visokih cen na slovenski obali turiste med drugim odvrača bolj onesnaženo morje. Precej Slovencev se je odločilo za letovanje v tujini. Vse agencije so si enotne, da je Španija v zatonu, zlasti njen osrednji del, nekaj slovenskih turistov se je namreč še odločilo za letovanje na španskih otokih. Precej bolj obiskane so bile Grčija, Turčija in Sicilija, pa tudi Madžarska. Dokaj priljubljena sta Ciper in Ohrid. Vse turistične agencije se ukvarjajo predvsem s prodajo aranžmajev za slovenske turiste, v manjši meri pa tudi za tuje turiste. Agencija Dober dan sodeluje z madžarskim poslovnim partnerjem in približno dva tisoč madžarskim turistom ponuja apartmaje na Rogli in Izolo. Precej je individualnih gostov, med njimi so Nemci in Avstrijci. Pri agenciji Potepuh so organizirali dopust še vse bolj številčnim Rusom, ki pa niso najbolj kakovostni gostje. Želje individualnih tujih turistov so zelo različne, od kmečkega turizma do slovenske obale, praviloma pa jih naše agencije ne pošiljajo na hrvaško obalo. Pri Bemiju so povedali, da precej tujih turistov pripeljejo v Slovenijo v povezavi z raznimi športnimi prireditvami, svojim poslovnim partnerjem v Nemčiji pa so ponudili tudi tedenski paket za obisk Slovenije. Ta program med drugim vključuje ogled jame Pekel in rimske nekropole. _______________________________________K_±J Anketa Kako preživljamo počitnice? Tokratna anketa je posvečena letošnjemu, sicer dokaj kislemu poletju, ko preživljamo zasluženi dopust, otroci pa brezskrbne počitnice. Od naših anketirancev smo želeli predvsem zvedeti, kako preživljajo letošnje poletje, kje so bili, kam gredo. Svoje »žrtve« smo poiskali ob Zovneškem jezeru, na novem javnem kopališču Pingo v Orli vasi in ob preboldskem bazenu. Bili smo tudi na Vranskem, vendar smo ostali pred zaklenjenimi vrati, saj je, na veliko razočaranje mnogih, bazen zaprt. In kaj so nam povedali naši anketiranci? Biljana Bogdanič: »Rada hodim v šolo, še rajši pa imam počitnice. Končala sem 2. razred OŠ v Grižah. Danes sem prvič ob Žov-neškem jezeru. Lepo je in mislim, da bom sem še kdaj prišla. Da sem danes tukaj, se moram zahvaliti mamičini prijateljici, ki me je vzela s sabo. Letošnje počitnice preživljam večinoma doma v igri s prijateljicami Vesno, Jernejo... Veliko jih je. Malo sem bila tudi na počitnicah pri sestrični v Žalcu. Vmes sem bila malo tudi bolna. Kako bo z letošnjim morjem, še ne vem.« Biserka Majcenovič: »Poletje je čas, ki ga vsako leto težko čakam. Takrat preživljam brezskrbne počitniške dneve, ko ni potrebno zgodaj vstajati in misliti na šolo. Letošnje počitnice največ preživljam tu, kjer sem danes, v Orli vasi na kopališču Pingo. Moram reči, da je bazen res super, tako da morja niti ne pogrešam, čeprav bi tja tudfšJa ” z veseljem. Morje je le morje. Verjetno bom do konca počitnic za kak dan šla tudi tja. Ko bi le to poletje bilo malo boljše.« Anja Vidmajer: »Letos dopustniški čas preživljamo približno tako kot danes. Zaradi nakupa hiše smo se odločili, da letošnji dopust in vikende, kolikor je pač časa, pre- živimo na raznih kopališčih v dolini in bližnji okolici ter na raznih enodnevnih izletih v gorah. Ker smo domačini, smo največkrat na tem kopališču v Orli vasi ali v Preboldu, ko gremo na obisk k moževim staršem. Pravega.dopusta, kot smd ga bili vajeni prejšnja leta, letos torej ni, kljub temu pa je tudi tako kar zanimivo in predvsem pestro.« David Verdelj: »Hura za počitnice. Letošnje so kar prijetne. Bil sem že na morju v Umagu. Bilo je čudovito in kar škoda je, da je tako hitro minilo. Sedaj se gremo večkrat kam kopat. Danes sem prvič na tem kopališču v Orli vasi. Zdi se mi prav prijetno in prav gotovo bomo sem še prišli. Škoda je le, da bodo počitnice tako hitro minile in bo zopet potrebno iti v šolo. Hodim v podružnično šolo v Galicijo in ker je blizu Šentjun-gert in dom žalskih in galiških planincev, grem večkrat tudi tja gor.« Karmen Žikert: »Pravzaprav letos pravega dopusta še nisem imela. Žaenkrat je še vse boi delovno. Kljub temu pa nekatere sončne popoldneve ter vikende rada preživljam na kopališčih v Celju, Atomskih toplicah, Preboldu in drugod. Konec avgusta pa mislim iti malo na morje. Žal je letošnje poletje bolj klavrno in ni ravno veliko dne-vov, ko se je res prijetno kopati na odprtih kopališčih. Tudi sicer je pri nas vreme dokaj nestabilno in če je le možnost, poskušam dopust preživeti v krajih, kjer je vreme ugodnejše. Po vsej verjetnosti bom v septembru ali oktobru, tako kot lani, šla v te kraje.« Primož Praprotnik: »Večino letošnjih počitnic bom preživel na preboldskem bazenu. Tu sem v funkciji reševalca, kar mi tudi omogoča, da združujem prijetno s koristnim. Ker pa smo trije reševalci, se da tako organizirati, da Mare Cestnik PUSTITE «•-k.: MNOŽICAM KROGE! Veliko let je že tega, ampak vseeno: najprej moram seveda pomesti pred svojim pragom. Bil je čas poletnih olimpijskih iger. In vročih televizorjev in napol praznih ulic. Čas strašno pametnih komentarjev navdušencev, ki najraje s pivom ali kikirikiji pri roki pametujejo o bleščečih športnih imenih in rezultatih. Napol sem še verjel, da je šport ena od redkih stvari, ki združuje, namesto razdružuje ljudi po svetu, in občudoval zunanjo lepoto tekem telesnih spretnosti. Prav, lepo je, če nekaj verjameš, zagotovo lepše od tega, da v vse dvomiš - ampak srž grdega je v načinu, s katerim sem šport sprejemal. Samo prek televizorja namreč, skozi elektronsko škatlo, ki nas slepi z navidezno resničnostjo in nam ustvarja podobo sveta, ki ima malo skupnega z naravnostjo. Torej. Prenosi olimpijskih tekmovanj so bili večinoma ponoči, zato sem si na stol pri kavču, s katerega sem vlekel vase svoj popolnoma sprevržen način ukvarjanja s športom, pripravil pisker močne prave kave, pepelnik; vžigalnik in dve škatli cigaret. In sem s prižgano cigareto in poživljajočo brozgo živel z junaki iger, z odlično programiranimi telesi in z razburljivim lovom na rezultate. Ne bo težko uganiti, da sem imel od takšnega športnega življenja prejkone samo pekoče oči, pekoč želodec, boleča pljuča in splošno telesno zbitost. Že dolgo je, kar sem nehal kaditi, in tudi s kavo si več ne raz-žiram želodca. Televizije že dolgo nimam več in je tudi več ne gledam. Zamerim ji, ker nosi ogromno krivde za razpad družabnosti, za medsebojno odtujitev družinskih članov, za prazna otroštva in nezmožnost pogovarjanja. In še za marsikaj marsikaj drugega. Ena najbolj absurdnih stvari pa je, kako so jo križali s športom. Z njeno pomočjo je postal oglaševalna deska lovcev na profit; sprevrgel se je v avtomatizacijo teles brez duha in zdravega uma, v slaboumno spopadanje številk in državnih simbolov, v primitiven način za sproščanje nizkotnih frustracij najširših množic. Iz športa je popolnoma izrinjen zdrav duh, tudi zato, ker so telesa, v katerih naj bi bival, nezdrava. Televizija je v športu pripomogla k surovi, nečlove- ški tekmi za številke in kovinske simbole, in s tem pomagala ustvariti človeške spačke, ki morajo za ambicije neizprosnih upravljalnih sistemov, ki so šport spremenili v totalno trgovino, žrtvovati lepote naravnega, neobremenjenega življenja. Mlada telesa morajo z znojem, solzami in kemičnimi preparati prepojiti svojo mladost, se spremeniti v stroje za rezultate in se po trenutku dvomljive slave (ki pride ali pa tudi ne!) bliskovito potopiti nazaj v brezimnost. Na bruhanje mi gre, ko gledam iznakažena telesa, krčevite obraze, punčke na gimnastičnih orodjih, napihnjene atlete, imbecilne poteze nogometašev... Ko tole berete, so najnovejši junaki že znani in večinoma tudi že pozabljeni, odličja so si razdelili tisti z najmočnejšo vadbeno mašinerijo v ozadju, himne so odzvenele, beda blišča se je spremenila nazaj v bedo vsakdanjosti. Televizije so se ohladile ali pa se je vanje spet naselil poniževalni hrupni kič, ki je večinoma opremljen z nalepko MADE IN USA. Športniki pa se nemara že potijo za nove igre, za prvenstva, za mitinge, za pokale, za rekorde in točke. Večinoma so tako prikupno neumni in ozkogledi kot politiki, zato ni čudno, če so v očeh vseh mogočih anketirancev in statističnih izprašancev prav ti dvoji cvet naroda. Seveda, šport je opij za ljudstvo, če parafraziram bradatega komunističnega ideologa, pod čigar sliko prisega predsednik slovenskega olimpijskega komiteja. Predvsem iger so lačne množice, da pozabijo na svojo nepomembnost in mizerno vrednost v poslih upravljalcev svetovnih sistemov. S pivom v roki in s skledo čipsa na mizi pred nespornim hišnim svetiščem, televizijo seveda, pa bodo zadovoljni z vohanjem cvetja skozi steklo. Ponoči bom gledal modrikasto razsvetljena okna vsepovsod in se čudil, zakaj ljudje sploh ne znajo več resnično živeti. Oziroma ne; šel bom daleč stran, v naravo, hodit in odkrivat resničnost, vohat, tipat in gledat v živo. Preveč škoda se mi zdi življenja za nadomestke, če so še tako barvasti, glasni, tehnološko izpiljeni ter skozinskoz ameriški. Hvala, kar imejte svoje (olimpijske) kroge! imamo tudi proste dneve. Minuli teden sem tako izkoristil nekaj dni za obisk Korčule. Sedaj je šel na dopust v Švico moj brat, na koncu sezone pa nameravam še malo skočiti k teti v Anglijo. Jeseni me čaka še en izpit in nato diploma na fakulteti za šport. Vsekakor bo še pestro, tako kot je pestro in zanimivo na bazenu, kadar so lepi dnevi. Žal teh letos ni veliko.« Klemen Pur: »Do sedaj sem bil precej časa na morju, na Lošinju, kjer imamo vikend. Ostale dni nameravam preživeti na bazenu in na igriščih. Zelo rad imam košarko in zato veliko časa porabim za ta šport. Poleg tega da kot rekreativec veliko igram, tudi treniram mlajše kategorije košarkarjev. Tu, na preboldskem bazenu je kar prijetno, škoda je le, da ni prav veli- ko kopalcev. Voda je prijetna, a zrak ni najbolj topel, tako da je to glavni razlog za skromnejše namakanje. Predno bom šel v šolo, se mislim podati še enkrat na morje.« Maja Širše: »Letošnje počitnice preživljam največ doma. En teden pa sem bila tudi na morju, v Savudriji. Počitnice imam zelo rada in kar škoda je, da bodo tako hitro minile. Kmalu se bodo odprla šolska vrata in znova se bo potrebno učiti. Z novim šolskim letom grem v 5. razred OŠ Slavka Šlandra Prebold. Še pred tem pa bo še veliko časa za igranje s prijateljicami in za kopanje, samo če bodo lepi dnevi. Ker grem še enkrat na morje, na počitnice k sestrični v Koper, pa upam, da kopanja res ne bo manjkalo.« D. Naraglav Po konkurenčnih cenah vam ponujamo veliko izbiro tipskih projektov za stanovanjske hiše, zidanice in kmetijske objekte ter projektiranje vseh vrst objektov po naročilu. Obiščite nas in se prepričajte. Smo člani Ljubljanske borze d.d. Ljubljana in član KDD d.d. Ljubljana in edini v žalski občini, ki se ukvarja s to dejavnostjo. Za vse informacije smo vam na voljo na tel. št. 715-572 in 715-573. Obiščete nas lahko na sedežu družbe v L nadstropju poslovne stavbe na Savinjski c. 21 (nad bistrojem Tanja, frizerstvom Alenka, prodajalno s čevlji OBL..) Razvoj telefonije v občini ÔAVINJÔKA BODZNO POÓDEDNI&KA . , DRUŽBA d.d. ŽALEC LASTNINSKI CERTIFIKAT —► DELNICA —►DENAR Obveščamo vas, da odkupujemo oz. posredujemo pri prodaji delnic, ki ste jih pridobili v javni prodaji z vložitvijo lastninskega certifikata v naslednja podjetja: CETIS Celje ETOL Celje FRUCTAL Ajdovščina GORENJSKI TISK Kranj HELIOS Domžale ISTRA BENZ Koper KRKA Novo mesto LEK Ljubljana LUKA Koper PETROL Ljubljana PIVOVARNA Laško PIVOVARNA Union Ljubljana RADENSKA Radenci GROSIST Gorica GEA Tovarna olja Slovenska Bistrica DROGA Portorož KOLINSKA Ljubljana KOMPAS Hoteli Kranjska Gora KOVINOTEHNA Celje LESNINA EM MI Slovenska Bistrica LISCA Sevnica LOKA Škofja Loka MERCATOR Ljubljana PINUS Rače SLOVENIJALES Ljubljana TOVARNA SLADKORJA Ormož S tem vam omogočamo, da vaša delnica postane denar. Sadjarstvo Mirosan Letina dobro kaže HMEZAD TP ŽANA ŽALEC MESTNI TRG 2, 3310 ŽALEC POZIVA ALEA CEUE Povečane zmogljivosti telefonskih central v Savinjski dolini V žalski občini so v letošnjem letu povečali zmogljivosti obstoječih telefonskih central, v začetku prihodnjega leta pa bodo vključili tudi nove centrale. Po zgraditvi digitalne vozlišč-ne centrale v Šempetru se je povpraševanje krajanov po telefonskih priključkih na tem območju močno povečalo. Zato je bilo potrebno v Šempetru povečati zmogljivost telefonske centrale za 480 naročniških številk. S po- bej zadovoljni, saj bo obstoječa analogna centrala v celoti izključena in nadomeščena z digitalno. S tem bo telefonski promet potekal hitreje, bolj kakovostno, naročnikom pa bodo omogočene mnoge dodatne možnosti pri telefoniranju. Gradnja težko pričakovanega telekomunikacijskega omrežja v krajevni skupnosti Ponikva. večano zmogljivostjo bodo dobili telefonski priključek vsi, ki so prosili zanj. Tudi na Polzeli je povečana zmogljivost telefonske centrale za 480 naročniških številk. Tu bodo naročniki še pose- V Petrovčah je zmogljivost telefonske centrale povečana za 240 naročniških številk, prav tako v Pirešici, na Ponikvi pa gradijo krajevno kabelsko omrežje. Širitve telefonskih central v vseh navedenih krajih so Telekom stale približno 36 milijonov tolarjev. Za letošnje leto načrtujejo tudi širitev zmogljivosti telefonske centrale v Žalcu. Tako v Grižah in Zabukovici, katerih območje pokriva ta centrala, že gradijo krajevno kabelsko omrežje. V okviru gradnje tega omrežja bo vključena izpostavljena stopnja telefonske centrale v Grižah z 240 priključki. V prvih mesecih prihodnjega leta bosta vključeni digitalni telefonski centrali v Taboru in Preboldu, o čemer je podpisana pogodba med Telekomom, občino Žalec in obema krajevnima skupnostima. Tu je povpraševanje po telefonskih priključkih veliko, zato se je občina skupaj s krajani odločila za gradnjo telefonije. V Preboldu bo analogna centrala zamenjana z moderno digitalno, ki bo Imela 960 priključkov. Naročniki bodo poleg enotne cene priključka 103 tisoč tolarjev prispevali še približno vsak po 90 tisoč tolarjev. V Taboru so prav tako nameščena nova digitalna centrala s 480 naročniškimi številkami. Tudi tu bodo naročniki poleg cene priključka prispevali še vsak po nekaj nad 80 tisoč tolarjev. V obeh krajih bosta poleg centrale zgrajena oziroma dograjena telefonsko omrežje in povezava novih central z nadrejenimi telefonskimi centralami. Branka Bizjak Oglašujte v časopisu Savinjčan vse upravičence (zaposleni, bivši zaposleni, upokojenci podjetja in podjetij SOZD Hmezad) k sodelovanju v interni razdelitvi in notranjem odkupu deležev s certifikati, zadolžnicami za plače ter gotovino. Javni poziv je bil objavljen v časopisu Večer in na oglasni deski podjetja ter v Uradnem listu RS. Vpis in vplačilo delnic potekata od 6. 8. do vključno 4. 9. 1996 na sedežu podjetja v Žalcu od 10. do 14. ure. Dodatne informacije lahko upravičenci dobijo vsak delavnik na sedežu podjetja ali po tel. 063/715-114 (ga. Pukšič) ali 063/711-440 (g. Rezar). HMEZAD TP ŽANA ŽALEC •ODKUP PRIVATIZACIJSKIH DELNIC IZ JAVNE PRODAJE PO? l IZREDNO UGODNIH CENAH: Union 8600 SIT, Pivovarna Laško 1520 • • SIT, Lek 8500 SIT, Krka 4700 SIT, Sava 2100 SIT, Mitol 900 SIT, Radenska • ! 920 SIT, Etol 5800 SIT, Cestno podjetje Celje 3500 SIT, Petrol 9000 SIT. • Cene se dnevno spreminjajo. * J RAZVOJNA DRUŽBA d. d., Tomšičeva 3, Ljubljana, 125 10 14,125 70 56 * : ODKUPNA MESTA: Celje: CELJSKA ZASTAVLJALNICA 063/481-821. I Sadjarstvo Mirosan je ena od večjih plantaž jablan v Sloveniji in ima 90 ha rodnih površin ter 7 ha mladih nasadov. Na tej plantaži že peto leto pridelujejo sadje na integriran način, kar pomeni, da uporabljajo naravi prijazna naravna gnojila in zaščitna sredstva. Zaradi take pridelave so njihovi pridelki označeni s stilizirano siničko. Kot nam je povedal vodja proizvodnje Vlado Korber, pričakujejo letos dobro letino, čeprav so, glede na cvetni nastavek, tako pri nas kot v drugih državah Evrope pričakovali rekordno. Kot pri drugih kulturah sta vroč in suh junij ter hudo deževje z izredno nizkimi temperaturami za ta čas, tu- di v sadjarstvu povzročila nekaj škode. Tako določen odstotek plodov pri mušici poka, zato so se na Mirosanu lotili v teh dneh ročnega redčenja, pri čemer odstranjujejo razpokane in drobne plodove in s tem izboljšujejo kakovost sadežev, ki ostajajo na drevju. Sedaj so že obrali zgodnje sorte jabolk, ki so bile po kakovosti odlične. Na sliki: Vodja proizvodnje dipl. ing. agronomije Vlado Korber pri ogledu jablan v mladem nasadu. T. TAVČAR Banka Celje znižala obrestne mere__________________ Banka Celje je 1. julija znižala izhodiščne obrestne mere za posojila pravnim osebam in zasebnikom. Izhodiščne obrestne mere so se pri dolgoročnih posojilih znižale za 0,5 odstotnega poena in pri kratkoročnih posojilih za 04 oz. 0,5 odstotnega poena. Tako so se dolgoročna posojila znižata z 11,0% na 10,5% in kratkoročna posojila z 9,9% na 9,5% ter z 11,5% na 11%. ALFA, D.O.O. FINANCE • INŽENIRING • GRADBENIŠTVO V najem ponujamo poslovne prostore v Žalcu, Ulica talcev 3 in Ivanke Uranjek 1. Informacije po telefonu: 063 482-992 in 063 442-922 PROJEKTTc A T Planinska cesta 5 8290 Sevnica Tel./faksf 0608/ 82 800 POSL ŽALEC Ul. talcev 3 el./faks: 063/ 714 175 *712-188 ^ ; *■ ' S 0 POSL. TREBNJE Baragov trg >1 Tel.: 068/ 45 609 ji TRQOVINA • BISTRO KOŠARICA PERNOVO 17/a 3310 ŽALEC TelVfajc 063/728-080 * * * ' POSEBNO UGODNA PONUDBA * * MOKA tip 500, 25/1 kg 54,90 SLADKOR, 50/1 kg 103,90 OLJE 12/1 I 149,90 VEGETA, 1 kg 899,90 TESTENINE, 1/2 kg 84,90 PAMPERS PLENICE 1.699,90 PERSIL, 2,4 kg 599,00 VVEISSER RIESE, 3,6 kg 715,00 MEHČALEC, 4 I 369,00 PRIL, 1/2 I 199,90 SIRUP, 3 I 629,90 RADENSKA, ZABOJ 699,90 PIVO, ZABOJ 2499,00 VRTALNIK VIBR. 558 A 10.990,00 KOSIL NA LAKS GT32 38.990,00 HLADILNA TORBA 25 I 2.229,00 KOMPOT BRESKEV, 1/1 149,90 KOMPOT ANANAS, 1/1 134,90 ZVEZEK A4 11490 ZVEZEK A5 65,00 V zalogi po ugodnih cenah traktorske gume, motorno olje, vse vrste krmil In živinske krme. ZA VEČJE NAKUPE BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM, BLAGO PA LAHKO NAROČITE PO TELEFONU 063/728-080. KDOR VARČUJE * * * V KOŠARICI KUPUJE. Otroci v šolo s kombijem Odsek magistralke v Veliki Pirešici naj bi uredili še do konca tega leta V nadaljevanju 15. seje občinskega sveta so svetniki med drugim obravnavali tudi težave krajanov v Veliki Pirešici zaradi močnega prometa, tovornjakov, s katerih leti pesek, hrupa, vibracij in prahu, pa tudi zaradi zelo neurejenega parkiranja ob lokalih v Pirešici. Občinskim službam oziroma županu so naročili, naj čim prej skličejo sestanek z vsemi pristojnimi za to cesto, to pa so od župana pred štirinajstimi dnevi še enkrat zahtevali krajani velike Pirešice. Sestanek je bil prejšnji teden. V Žalcu so sicer pričakovali tudi državnega sekretarja za ceste Marjana Dvornika, ki pa se je opravičil. Prišli pa so predstavniki Direkcije RS za ceste, Cestnega podjetja Celje in kamnoloma, Velike Pirešice oziroma krajevne skupnosti Galicija in poleg župana z občine še vodja oddelka za okolje in prostor Slavko Šketa. Prav tako sta se sestanka udeležila Vili Že-varlan z DDC in predsednik DARS-a Jože Brodnik. Dve osnovni vprašanji v zvezi z ureditvijo prometnega nereda v Pirešici sta bili osrednja te- ma pogovora: ali opraviti dela zgolj s priglasitvijo ali v postopku lokacijske in gradbene dokumentacije in kdo bo sofinanciral njegovo izvedbo. Slavko Šketa je povedal, da je bil idejni projekt ureditve tega dela ceste izdelane leta 1993, ki pa nato ni bil izveden, čeprav so-že bila pridobljena nekatera soglasja. Ko se je zara- šal že čez kakšen mesec, ko bo končana avtocesta Arja vas-Hoče, tudi nosilni sloj avtoceste skozi Savinjsko dolino pa je v glavnem že končan. Kljub temu bo DARS sofinanciral to investicijo. Na sestanku so se dogovorili, da naj bi denar za to investicijo zagotovili: uporabniki materiala iz kamnoloma po odstotku, Cestno podjetje oziroma Kamnolom, direkcija za ceste kot upravljalec magistralk, občina Žalec in lastniki lokalov v Veliki Pirešici. Cestno podjetje bo do 10. septembra izdelalo natančnejši projekt in G&\ MESNICA ČMAK Polzela 39 telefon: 063/720-764 Ponujamo vam: - dnevno sveže meso - sveže piščance AKCIJSKA PRODAJA: ražnjiči, čevapčiči, kotleti po zelo ugodnih cenah! Pridite in se prepričajte. Se priporočamo! Prisotnost Jožeta Brodnika v Žalcu so predstavniki krajevne skupnosti Galicija izkoristili tudi za vprašanje, kdo bo poskrbel za obnovo lokalnih cest, ki so zaradi težkih tovornjakov povsem uničene lože Brodnik je zagotovil, da lx> ceste obnovil izvajalec, sicer pa na njegov račun investitor DARS, ki ima od njega bančne garancije v višini 10% celotne investicije. Posebna komisija, ki jo vodi Vili Ževarlan, si vsak mesec sproti ogleda stanje lokalnih cest, je povedal. Vse pripombe v zvezi s tem naj krajani naslavljajo nanj, ne pa da se o tem pogovarjajo z Italijani, Vili Ževarlan je povedal, da se pri tem postavlja temeljno vprašanje, kofiko je smiselno popravljati ceste pred zaključkom gradnje avtoceste. di gradnje avtoceste promet tovornjakov dodatno zelo povečal, je ta problem postal še bolj pereč. Med kratkoročnimi ukrepi je odločba o postavitvi nove prometne signalizacije, ki je že bila izdana. Hitrost bo omejena na 40 km/h, žal pa v odločbi ni prav tako predvidene postavitve odbojnih ograj. Po že izdelanem idejnem projektu bi ureditev ceste, pločnika in parkirišča stala nekaj več kot 27 milijonov SIT, 2 milijona še eden od cestnih priključkov in do 5 milijonov SIT za predstavitev komunalnih vodov. Seveda pa s tem gostota prometa skozi naselje ne bo zmanjšana. Vili Ževarlan in Jože Brodnik sta povedala, da se bo promet tovornjakov zaradi gradnje avtoceste zmanj- ■0- AVTOHIŠA JAKOPEC Pooblaščeni servis - prodaja vozil Kosovelova 16, 3320 Velenje, tel.&faks: 063/855-975 UGODNI KREDITI BREZ POLOGA do 5 let za nova in rabljena vozila, LEASING na 5 let MOŽNOST TESTNIH VOŽENJ že za 19.463 DEM DOBAVA TAKOJ! Originalni rezervni deli, dodatna oprema, avtoalarmi, kieparsko-ličarska dela. i je imeti i Ime zaupanja - AVTO HIŠA JAKOPEC VELENJE DELOVNI ČAS DELAVNIK: od 7. do 21. ure NEDELJA IN PRAZNIK: od 8. do 12. ure V ARJI VASI št 70 (v neposredni bližini križišča CELJE-ŽALEC-VELENJE) Tel, faks: 063/707-250 Ponujamo vam vse vrste živil, delikatese, čistila, časopise in drugo. POSEBEJ UGODNO - olje Zvezda, 11 156,90 SfT - kava Bar, 100 g 159,00 SIT - persil, 2,4 kg 599,90 SfT - ariel, 3,6 kg 899,00 SIT - fairy det za pomivanje posode, 0,5 I - lava pijati za pomivanje posode, 2 I - sladkor, 1 kg 129,90 SJT - kava delikatesa, 100 g 109,00 SIT - natikači od 299,00 do 549,00 SIT - lenor ultra mehčalec, 1 I 599,00 SIT 159.90 SIT 219.90 SIT Za obisk se priporočamo! hkrati že usklajevalo posamezne rešitve s soglasodajalci. Nato bo sledilo pridobivanje upravnih dovoljenj. Verjetno bodo morali dobiti lokacijsko in gradbeno dokumentacijo, ker pa časa ni veliko, bi lahko bilo to izpeljano po enofaznem postopku. Zatem bo Cestno podjetje v enem mesecu dela opravilo, tako da bi lahko bil problem v Pirešici rešen še v tem letu. Do takrat bo občina zagotovila prevoz otrok v šolo v Pirešici. K. R. Nova ponudba v Žalcu Z odprtjem Bistroja Žana se je uradno začela letošnja Žalska noč. Tako pa je trgovsko podjetje Žana tudi slovesno praznovalo svoj 20-letni jubilej. Prireditev, ki so jo pripravili pred veleblagovnico in novim bistrojem, bo vsem, ki so bili ta dan prisotni, ostala v lepem in prijetnem spominu. Za to so poskrbeli organizatorji, ki so pripravili vrsto degustacij in medse povabili tako preboldske godbenike kot znano voditeljico Betko Štuhelj, pevko Andrejo Zakonjšek, neumornega Saša Hribarja, ansambel TIP - TOP Cito Galič in še koga, ki so poskrbeli za pravo veselično razpoloženje. Zbranim je najprej spregovoril direktor Žane Dolfe Naraks, ki je na kratko predstavil razvojno pot podjetja. O bistroju, ki se bo zgledoval po pariških uličnih kavarnah, je govoril pomočnik direktorja podjetja Franc Rezar. Svoje je pridal še Žalski Župan prof. Milan Dobnik, ki je tudi čestital kolektivu ob njihovi novi pridobitvi. Bistro je, ob pomoči direktorja Naraksa, slovesno odprl Marko Jugovič iz Pivovarne Laško. D. N. Primerjalni testi kmetijskih strojev Strojni krožek Savinjska dolina se je po približno dveh letih dela dobro uveljavil med savinjskimi kmeti, saj trenutno šteje že 155 članov. Poleg posredovanja storitev oziroma ponudb za delo s kmetijskimi stroji med člani organizirajo tudi razne predstavitve strojev. Tako so konec julija pripravili primerjalno demonstracijo strojev za spravilo krme. Na travniku pod smučiščem pri Gaju v Preboldu se je zbralo veliko članov krožka in drugih obiskovalcev, ki so si ogledali stroje za košnjo, obračanje, zgrabljanje, nakladanje in baliranje krme različnih proizvajalcev, ki se pojavljajo na slovenskem trgu. Namen takšne demonstracije je tudi preprečiti monopol na trgu kmetijskih strojev, saj so se kmetje lahko prepričali o kakovosti dela posameznih strojev in se seznanili z njihovimi cenami, tako da bo kasneje odločitev o morebitnem nakupu veliko lažja. Prikaz strojev si je ogledal tudi inž. Jože Dular z ministrstva za kmetijstvo, ki je v pozdravnem nagovoru poudaril pomen strojnih krožkov za boljšo konkurenčnost slovenskega kmetijstva na skupnem evropskem trgu. Z izmenjavo strojev med člani so namreč stroji bolje izkoriščeni, kakovost dela je boljša, nižje pa so tudi cene. Sicer pa v Sloveniji deluje že 37 strojnih krožkov, večina jih ima od 30 do 60 članov. Le pet od njih je ob koncu prejšnjega leta štelo več kot 100 članov. Najbolj učinkoviti pa bi bili krožki, ki bi imeli 400 članov. 19. aprila letos je bila na Vrhniki ustanovljena Zveza strojnih krožkov Slovenije, katere predsednik je postal Andrej Podpečan, tudi predsednik Strojnega krožka Savinjska dolina. K. R. | BISTRO HRIBAR : Matke 33, Prebold j Tel.: 063/723-059 j Ponujamo vam domače kmečke jedi: j - domači narezek (pršut, salama, povojena vratovina itd.) j - kračo s fižolovo solato j - meso na žaru l - odojek s prilogo | - pečenice z zeljem j - srnjakov golaž 1 - bikovo specialiteto - vampe, kislo juho. Točimo domače vino iz kleti Maribor ODPRTO: od 17. do 24. ure. Se priporoča S.w BISTRO HRIBAR. TEHNIČNA TRGOVINA Šempeter 13/a, tel. 063/701-888 novo novo novo BELA TEHNIKA - pralni stroj - pralni stroj 909 - ZAMRZOVALNA omara 23,3 - kuhinjska napa Elica 60 cm 46.990,00 SIT 71.422,60 SIT 64.829,90 SIT 9.990,00 SIT REZERVNI DELI ZA: SUŠILCE PERILA, ŠTEDILNIKE, PRALNE STROJE IN BOJLERJE AKUSTIKA 39.890.00 SIT 46.928.00 SIT barvni TV Samsung 37 cm videorekorder JVC mali gospodinjski aparati antene, antenski pribor, satelitski sistemi, kartice dekoderjl. Delovni čas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Možen nakup na 6 čekov ali na kredit - 10 obrokov. Brezplačna dostava do 30 km. Častitljiv jubilej lovcev iz Griž Lovci Lovske družine Gozdnik iz Griž v teh dneh praznujejo 60 let obstoja. Na slovesni seji, ki je bila v lovskem domu na Gozdniku, je zbranim lovcem in gostom govoril starešina LD Gozdnik Griže Ivi Krašovec. Poudaril je, da so bili v prejšnjem stoletju lastniki tega lovišča (okrog 2700 ha) celjski Nemci, kasneje tudi gradu v No-vem Celju. Leta 1935 je Ivanu Dolinarju z močno podporo kmetov uspelo ustanoviti lovsko družino. Danes šteje družina 44 članov, upravlja pa z več kot 10 kilometri lovskih stez, z mnogimi krmišči, solnicami in prežami. V višjih predelih lovišča so gamsi -gošarji, celo nekaj muflonov je in precej divjih prašičev, z gospodarskega vidika pa je najuspešnejša srnjad. Na tem območju živi tudi divji petelin, ki je v Sloveniji že prava redkost. Govorili so še o novem zakonu o lovstvu in podelili odlikovanja. Odlikovanje III. stopnje Lovske zveze Slovenije sta prejela Marjan Burjan in Ivi Krašovec, priznanja Lovske zveze Celje pa Bojan Drobne, Danilo Kranjc ter Milan in Cvetko Udovč. Pripravili so tudi kulturni program, lovsko-strelsko tekmovanje, potem pa seveda še obvezno veselico druščine zelene bratovščine. Na sliki: S slavnostne seje. T. TAVČAR Ponikva Praznik krajevne skupnosti in gasilcev Krajani Ponikve so sredi julija praznovali krajevni praznik v spomin na med drugo svetovno vojno pobite sokrajane. Istega dne so proslavili tudi 65-letnico delovanja tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva. Praznovanje se je začelo v soboto, 20. julija dopoldne, s slavnostno sejo sveta krajevne skupnosti, ki so se je udeležili stari in novi člani sveta, predstavniki krajevnih društev in podžupan občine Žalec Kurt Kindlhofer. Najprej so zapeli pevci KD Risto Savin Ponikva, nato pa je o opravljenem delu v minulem obdobju poročal stari in hkrati novoizvoljeni predsednik Ivan jelen. Čeprav je bilo denarja malo, je bilo na Ponikvi narejenega marsikaj, je povedal. Posodobili so cestno omrežje, poskrbeli za boljšo pitno vodo, zgradili nov gasilski dom, mrliško vežico in igrišče. Izboljšuje se telefonija, saj bodo letos na Ponikvi dobili sto novih telefonskih priključkov, gradijo tudi kabelsko televizijsko omrežje. Kljub vsemu je pred njimi še veliko nalog, med drugim napeljati pitno vodo v zaselek Stebovnik. Za vse investicije so denar prispevali tudi krajani, zelo pa so na Ponikvi nezadovoljni z deležem denarja, ki pride k njim iz občinskega proračuna. Na slavnostni seji sveta so podelili tudi priznanja krajevne skupnosti, ki so jih prejeli: krajevni odbor Rdečega križa Ponikva, župnik Anton Krašovec, Elica Kos za zasluge pri urejanju muzeja, Jože Hostnik, Jože Hrustelj, Janko Ver- 90 let GD Letuš Za jubilej novo vozilo Letuški gasilci so sredi minulega meseca praznovali 90-let-nico svojega delovanja. Iz obširnega poročila, ki ga je na slavnostni seji prebral predsednik društva Darko Žerdoner, je razvidno, da so se leta 1906 vaščani Letuša odločili za ustanovitev svojega gasilskega društva, ki so ga potrebovali, saj so bili hiše in gospodarska poslopja večinoma pokriti s slamo in je bila velika nevarnost požarov. Pobudnik za ustanovitev društ- vo delovalo po takratnih nemških va je bil takratni šolski upravitelj načelih. Po končani vojni je društ-v Letušu Karel Maršič. Prva, glav- vo svoje poslanstvo na novo do- dev in Jože Arnšek, vsi za delo pri gradnji cest. Zatem so člani sveta in gostje odšli v Podkraj in Studence, kjer sta bila odprta dva nova cestna odseka. Prvi je dolg 560 metrov, stal je 3,8 milijona tolarjev, povezuje pa pet hiš. Odprla ga je najstarejša krajanka v tem zaselku Alojzija Hrustelj. Drugi odsek od krajan Letuša, 90-letni Franc Levar, pa je ob 90-letnici društva narezal prve kose torte. Na slovesnosti sta v imenu Gasilske zveze Žalec spregovorila poveljnik Franci Naraks in podpredsednik Ivi Kotnik. Lep sobotni večer so nato nadaljevali s tradicionalno gasilsko veselico in bogatim srečelovom. T. TAVČAR Cesto v Podkraju je odprla Alojzija Hrustelj, poleg nje je predsednik gradbenega odbora Jože Hostnik. Lovca do Marofa je dolg 800 metrov, vreden 6 milijonov tolarjev, odprla pa ga je krajanka Marija Arnšek. Popoldne istega dne so na Ponikvi proslavili še 65-letnico gasilskega društva. Najprej so izvedli hitrostno gasilsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo 8 moških in 4 ženske desetine. Pri članih je zmagala ekipa Levca, pri članicah pa ekipa Velike Pirešice. Sledila je proslava pri gasilskem domu. V kulturnem programu so nastopili pevci in mladi gasilci, osrednji govornik pa je bil predsednik društva Milan Banovšek. Gasilci na Ponikvi so se prvič organizirali leta 1931. Od ustanovnih članov je živ samo še Franc Tkavc, ki je tudi častni predsednik društva. Najprej je društvo za svoje potrebe postavilo leseno barako, nato so zemljišče odstopili za gradnjo zadružnega doma, kjer so imeli svoje prostore, leta 1991 pa so postavili temeljni kamen za novi gasilski dom, ki je bil dograjen lani. Ena največjih želja gasilcev je še vedno neizpolnjena, želijo si namreč avtocisterno. Upajo, da jim bo ta nakup čim prej uspel. Sicer pa se lahko društvo pohvali še zlasti z velikim številom mladih članov. Na slovesnosti je zbrane pozdravil tudi predstavnik GZ Žalec Anton Gros, ki je podelil priznanja zveze. Plamenico lil. stopnje so prejeli: Milan Banovšek, Marjan Ži-bret in Albin Vasle, plamenico II. stopnje pa Ivan Vasle. K. R. Braslovški župnik blagoslavlja novo vozilo letuškib (Foto: T. TAVČAR) na skrb je bila nabava brizgalne in postavitev doma. Že leto po ustanovitvi društva so nabavili ročno brizgalno in dogradili gasilski dom. Leta 1931 so nabavili prvo motorno brizgalno, leto pozneje pa prvi orodni voz. V letih gospodarske krize nakup gasilske opreme ni bil možen, vse do leta 1939, ko so s pomočjo prispevkov vaščanov kupili prvi prapor. Društvo je skrbelo tudi za kulturne prireditve. Prirejali so razne kulturne in razvedrilne prireditve, uprizarjali igre, pripravljali veselice, ves denar pa namenili za delovanje društva. Med drugo svetovno vojno je društ- ločilo. Leta 1948 so nabavili novo motorno brizgalno, leta 1966 prvi rabljen gasilski avtomobil. Natanko pred 20 leti je društvo ob občinskem prazniku dobilo novi gasilski dom in pogoji za delovanje so se izboljšali. Leta 1979 se jim je uresničila še ena velika želja -nabavili so nov gasilski orodni avtomobil in leta 1990 dobili gasilsko avtocisterno. Ob 90-letnici so pripravili slavnostno parado in pokazali novo orodno vozilo. 79 botrom so podelili za pomoč pri nabavi novega vozila posebna priznanja, braslovški župnik Jože Zidanšek je blagoslovil novo vozilo, najstarejši TRI (/(/(¿T PREBOLD tel. & faks: 723-243 V AVGUSTU vam po ugodnih cenah nudimo: * gradbeni material * * barve, lake * * lepilo za keramiko * * elektrode * NOSILCE IN POLNILA Odprto: od 7.30 do ia ure, sobota do 12. ure. V stiski vam postrežemo tudi po 18. url. iSTI TRGOVIN E Url ) n/ n/ 3£ll MESIČ s.p. Levec 56 Tel.: 063/471-015 Faks: 063/472-015 Akcijska prodaja zvočnikov JAMO V MESECU AVGUSTU UGODNI POPUSTI Bogata izbira televizorjev, videorekorderjev, glasbenih stolpov in avtoradiov. Specializirana trgovina za vse vrste telefonov, telefaksov in telefonskih central Panasonic. Ugodne cene In ugodni plačilni pogojil KS Polzela Modernizirali 2 km cest Minule dni so v krajevni skupnosti Polzela asfaltirali posamezne odseke krajevnih cest v skupni dolžini več kot 2 km. Najzahtevnejši zalogaj je predstavljala cesta v Slatine, ker poteka po močvirnatem zemljišču. Že lani so na cesti v Slatine naredili spodnji sloj in vsa ostala zemeljska dela. Potrebno je bilo položiti kanale in urediti pro-puste ter obnoviti jarke, ki so nekdaj omogočili odtok vode. Ta cesta bo v prihodnosti povezala KS Polzela in KS Andraž nad Polzelo, in sicer z zaselkom Dobrič ter tako delno razbremenila regionalno cesto Polzela-Velenje, krajanom Dobriča in Podvina pa omogočila krajšo in varnejšo pot. Ostali odseki cest pa so na Bregu pri Polzeli, kjer so krajani za ureditev spodnjega sloja delno že prispevali pred leti, ob nakupu zemljišča za gradnjo stanovanjskih hiš od sklada stavbnih zemljišč občine Žalec, delno pa so sedaj prispevali denar za dokončno ureditev in pa za polovico vrednosti asfaltne prevleke. Zaključna dela, kot je nasutje bankin, pa so krajani opravili kar sami. Na Polzeli je še več odsekov cest, ki kličejo po modernizaciji. O teh nam je presednik sveta KS Polzela Stanko Novak povedal: »Vedno večji problem predstavljajo nekoč že asfaltirane ceste, kjer asfaltna prevleka dobesedno razpada. Posebno je to opaziti v zadnjem času, ko ob gradnji avtoceste Arja vas-Vransko vozniki težkih tovornjakov občasno uporabljajo naše ceste, da po čim krajši poti s težkimi tovornjaki gramoza ali zemlje pridejo do cilja. Tako bo nastala velika škoda in ne vemo, kako bomo to rešili.« T. TAVČAR / A ŠIVILJSTO im Zdenka Rogan s. p., Ivanke Uranjek 6, 63310 Žalec, tel: 715-827 * DELOVNA OBLAČILA * * IZDELKI IZ USNJA * * IZDELAVA PO MERI * * POPRAVILA * ___________________J Coljava'96 Tradicionalno lovsko-strelsko tekmovanje je konec julija na Goljavi pripravila Lovska družina Prebold. Udeležilo se ga je 28 lovskih družin in 23 posameznikov, skupaj kar 107 tekmovalcev. Med posamezniki je zmagal Zvone Udovč (Libeliče I) pred Jernejem Nahtigalom (Žalec I) in Boštjanom Pokornyjem (Oljka II). Med ekipami je bila najboljša ekipa Žalec I, druge so bile Braslovče I, tretje pa Libeliče L K. R. VZREJNI PREGLED NEMŠKIH OVČARJEV V ŠEMPETRU Kinološko društvo Šempeter organizira skupaj s klubom ljubiteljev nemških ovčarjev Slovenije vzrejni pregled in telesno oceno nemških ovčarjev v soboto, 31.avgusta, s pričetkom ob'9. uri na stadionu pri Blagovnici v Šempetru. Vabljeni! Na premieri so tokrat igrali na prostem, na dvorišču gostilne in kmetije Zmet. Scena je bila postavljena tako rekoč v pristno okolje, kar je prav gotovo še dodatno pripomoglo k uspehu gledališke igre, za katero so bili igralci deležni pravih ovacij. Za uspehom pa se seveda skrivajo ure in ure trdega dela vseh, ki so pripravili ta kulturni dogodek. Sem v prvi vrsti sodijo igralci z režiserjem, ki so skoraj kot pravi profesionalci mojstrsko odigrali svoje vloge in oživili like junakov Finžgarjeve drame. Gostilničarja in žganjeku-harja Urha Kanteja je odlično odigral Franci Golič, ki se ga mnogi spominjajo iz igre MOLOH, kjer je igral posestnika Dobravca. Res dobro so odigrali tudi drugi. Milica Podgoršek je oživila Lenčko, hčerko gostilničarja Kanteja. Martina, Lenčkinega moža, je odigral |ani Pilko. Martina TtfOVČtUt ttt ¿¿vUfetVO' * s4*tt¿oya, ¿.fr. “DelovtU cm: ud 9. da 13. Uí ud !5. da 1?. trna, • it petek od. 9. da 13. me, v calata od 9. da 12 me (fataulje 7Za, 3310 falte, tel,: (063) 7/4-429 ŠIVANJE POLETNIH OBLEK kostimov, bluz, hlač (za vsako postavo) ŠIVANJE KOSTIMA SAMO 11.000 SIT Vljudno vabljeni! Parižlje 1, BRASLOVČE tel.: 063/720-181, faks & tel.: 063/720-065 PONUJAMO VAM 131 FERROL,! MATERIAL ZA: - centralno ogrevanje • vodovod • opremo kopalnic - pribor za zalivanje * NOVO * NOVO * NOVO * NOVO * NOVO * UGODNI KREDITNI POGOJI OD 1 DO 4 LET Z MINIMALNIMI OBRESTMI. ** popust za takojšnje plačilo 15 montaža B dostava na dom Za radiatorje korado, aklimat, vogel noot 8-odstotni gotovinski popust na tovarniške cene. PRIČAKUJEMO VAS, OGLASITE SE! Izbirno tekmovanje harmonikarjev v Matkah Za zlato harmoniko V prijetnem okolju športnega centra v Matkah je v soboto, 20. julija, potekalo že deseto jubilejno četrtfinalno tekmovanje harmonikarjev, na katerem so izbrali harmonikarje, ki se bodo v polfinalnem tekmovanju potegovali za nastop na prireditvi Zlata harmonika Ljubečne. Istočasno pa so izbirali tudi naj harmonikarja Savinjske doline. Uspela uprizoritev v pristnem okolju gostilne Zmet V petek in soboto, 12. in 13. julija, je v Sv. Lovrenc prišlo približno 800 ljudi, ogledat si gledališko igro Razvalina življenja, ki so jo zaigrali amaterski igralci DPD Svoboda Prebold in profesionalni igralec in režiser Renato Jenček iz SLG Celje. Finžgarjevo Razvalino življenja Kumer je bila Tona, nesojena Martinova žena. Lenčkinega nesojenega moža Ferjana je upodobil Slavko Žohar. Kmeta Sirka je odigral starosta preboldskih gledališčnikov Avgust Dobriha, ki je nekaj dni zatem praznoval 70-letnico življenja. Mico Slana, vaško klepetuljo, pa je odigrala Ana Ocvirk. Med posameznimi dejanji je z orglicami in deklamacijami pesmi Dragotina Ketteja oplemenitil igro režiser Renato Jenček. Za uspelo postavitev in igranje pa so zaslužni še scenarist Franci Lukač, kostumografinja Luna Ornik in osvetljevalca scene Izidor Korošec in Janko Pirc. Poleg vseh omenjenim pa se je treba zahvaliti še mnogim drugim, ki so pripomogli, da sta bila izpeljana ta dva kulturna večera, ki sta pokazala, da si ljudje tovrstnih kulturnih dogodkov še želijo. D. Naraglav Poslušalcem se je predstavilo 15 harmonikarjev iz Savinjske doline in drugih krajev Slovenije. Vsak harmonikar je na prireditvi, ki jo je vodil Živko Beškovnik, zaigral dve skladbi po lastni izbiri, od tega je morala biti ena ljudska in druga narodno-zabavna. Nastope je ocenjeval glasbeni strokovnjak - selektor, ki ga je določil organizator finalne prireditve Ljubečna '96, nastope harmonikarjev iz Savinjske doline pa tudi žirija občinstva treh omizij, ki je imela nalogo izbrati Harmonikarja Savinjske. Ta naslov je že drugič zapovrstjo osvojil Andrej Flis iz Žalca, ki mu je žirija občinstva prisodila 14 točk od možnih 15. Drugo mesto je za- sedel Bojan Bervar iz Zaplani-ne pri Trojanah, ki je osvojil 13 točk, tretja oz. četrta pa sta bila Jože Pongračič in Ivan Bervar, katerima je žirija dodelila po sedem točk. Polfinalisti Ljubečne, ki jih je izbral selektor, pa so postali: Matej Banovšek iz Žeč pri Sl. Konjicah, ki je tekmoval v kategoriji tekmovalcev, starih pod 14 let, Andrej Flis iz Žalca, Simon Cerar iz Radomelj in Damjan Pasarič. Vsi trije so bili v skupini, ki vključuje harmonikarje od 15. do 25. leta starosti. Le-ta je bila tudi sicer najmočnejša, saj je bilo v njej osem harmonikarjev. D. N. r Zasebna ginekološka ambulanta IRENA GOVC-ČETINA, specialist ginekolog, Doberteša vas 27/c, Šempeter, obvešča svoje paciente, da je spremenjena telefonska številka ordinacije: 702-551. Del. čas: - ponedeljek od 12. do 19. ure, - od torka do petka od 7. do 14. ure. A Industrijska • prodajalna * Polzela • tel. 063/720-020 * UGODNA PONUDBA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI l GflRANr pohištvena industrija polzela GARANT POLZELA CENE ZA GOTOVINO: - zakonska spalnica MAJA 92.772,00 SIT - zakonska spalnica VEGA NOVA 96.813,00 SIT - zakonska spalnica LARA 108.851,00 SIT - zakonska spalnica NATALIE 136.372,00 SIT - samska spalnica HALA 43.559,00 SIT * omare z drsnimi vrati v barvah: * beli jesen, črni jesen in hrast: dvodelne 27.113,00 SIT tridelne 34.178,00 SIT * omare z masivnimi drsnimi vrati - smreka: dvodelne 35.866,00 SIT tridelne 48.286,00 SIT GOTOVINSKE CENE ZA OMARE V BELI BARVI _______višine 218 cm. globine 58 cm._ Foto Tónica Žalec, Šlandrov trg 9 telefon: 063/712-252 Za vse ujete trenutke... N; • velika izbira fotoalbumov in fotoaparatov S • vse fotografske storitve N • fotokopiranje n • ekspres izdelava fotografij za dokumente * tridelna omara, 1/3 police, širina 140 cm 25.691,00 SIT * štiridelna omara, 1/2 police, širina 184 cm 29.420,00 SIT . * šestdelna omara, 1/3 police, širina 275 cm 44.898,00 SIT - pisalne mize od 7.576,00 SIT dalje - omarice za čevlje 6.417,00 SIT - vzmetnice vseh dimenzij - bogata ponudba pohištva za opremo dnevnih sob, otroških sob, predsob, sedežne garniture, jedilnice, pohištvo iz masive, pisarniško pohištvo in še in še_ Izjemno ugodna ponudba KUHINJ v izvedbi HRASTA. Cena za 1 m visečih In spodnjih elementov od 20.000,00 SIT dalje. • • • NOVO - NOVO - poletni delovni čas: ponedeljek-petek: od 8. do 12. ure in od 15. do 20. ure, , sobota: od & do 1Z ure • • • • POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! • Tel.: 063/720-020 VABLJENI! • "• e » # • • • • • « • o * • • • • • Zanimiva in pestra razstava v Letušu Sodelovalo 50 gospodinjstev Kulturno društvo v Letušu si zelo prizadeva popestriti življenje v kraju z raznimi kulturnimi prireditvami. Tokrat je pripravilo zanimivo razstavo. Kot nam je povedala predsednica Kulturnega društva Letuš Helena Kuder, so na razstavi, ki so jo postavili v začetku tega meseca in je bila odprta dva dni, razstavili cvetje, ročna dela, starine ter izdelke učencev podružnične osnovne šole in vrtca Letuš. Razstavljeno gradivo je prispevalo več kot petdeset gospodinjstev. Da je bila resnično vredna ogleda, je dokazal tudi zelo številen obisk. Na sliki: Utrinek z razstave, kjer so razstavljali najmlajši Letušani. T. TAVČAR Trinajsto leto petja družin V Andražu bodo 25. avgusta letos že trinajstič zapored za-ele slovenske družine. Prireditev Družina poje organizirata rajevna skupnost Andraž oziroma poseben organizacijski odbor, letos pa naj bi na njej nastopilo od 16 do 20 družin iz Slovenije in zamejstva. P' ki Družine se bodo v Andražu zbrale v nedeljo, 25. avgusta. Prireditev bo na prostem na tamkajšnjem igrišču, pričela pa se bo ob 14.30 uri. Tudi letos naj bi bilo med obiskovalci nekaj znanih Slovencev iz kulturnega in političnega življenja, prireditev pa bo posneta za radijsko oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Čeprav je organizacija tako široko zastavljene prireditve na državni ravni zelo zahtevna, vsi člani organizacijskega odbora dela- jo prostovoljno in brezplačno. Veliko težav imajo s pridobivanjem finančnih sredstev, katerih večino bodo dobili od pokroviteljev. Ponovno pa jih je zelo razočaralo ministrstvo za kulturo (strokovna služba in ekspertna skupina za glasbeno in plesno dejavnost), ki je zavrnilo predlog za sofinanciranje Družina poje, čeprav so projekt pravočasno prijavili na razpis za javno zbiranje ponudb projektov za sofinanciranje v tem letu. K. R. OGLEJTE Sl V KINU ŽALEC 16.—18. avgust IZVIRNI STRAH (Primal Fear) triler režija: Gregory Hoblit igrajo: Richard Cere, Laura Linney Izvirni stah je mešanica sodne drame, napetega trilerja in psihološke študije. OSUMLIENIH 5 (The Usual Suspects) akcijska srhljivka režija: Bryan Singer igrajo: Stephen Baldwin, Gabriel Byrne, Chazz Pal-minteri, Kevin Pollak, Kevin Spacey Dobitnik 2 Oskarjev 1996. Odlična srhljivka z izjemno domiselno zgodbo. 23.—25. avgust GOSPA drama režija: Jakov Sedlar igrajo: Martin Sheen, Michael York Ameriško-hrvaški film je posnet po resnični zgodbi o dogodkih v Medžugorju. PERISKOPE DOL! (Down Periscope) odštekana komedija režija: David S. Ward igrajo: Kelsey Crammer, Lauren Holly Komedija o nemogoči posadki, nesposobnem kapitanu in muzejski podmornici. 30. avgust — 1. september BILKO DeBILKO (Sgt. Bilko) komedija režija: Jonathan Lynn igrajo: Steve Martin, Dan Aykroyd Narednik Bilko in njegovi vojaščino preživljajo kot počitnice, posladkane z donosnimi igrami na srečo. VOBIEMU STUICEM (Never Talk To Strangers) erotični triler režija: Peter Hall igrajo: Antonio Banderas, Rebecca De Mornay Kriminalistična psihologinja se zaljubi v skrivnostnega tujca (Antonio Banderas) Točen razpored filmov bo objavljen na naših oglasnih deskah. Vabimo vas, da se nam pridružite tudi jeseni, ko prihajajo na naše platno največje uspešnice letošnjega leta: MISIJA NEMOGOČE, TWISTER, ERASER in DAN NEODVISNOSTI. Vse informacije o letošnjem filmskem gledališču v naslednji številki. Ker se program lahko še spremeni, vas prosimo, da spremljate tudi tedenska obvestila na naših oglasnih deskah. Informacije tudi po tT 715-123. |rena Verbič Turistična vrtnica in osat Odločili smo se, da bomo v naslednjih mesecih spremljali urejenost krajev, stanovanjskih hiš, kmetij, podjetij in ustanov v vsaki številki pa bomo podelili turistično vrtnico in osat. Namen akcije je, da z vrtnico javno pohvalimo urejeno okolico stanovanjskih in poslovnih objektov, z osatom pa spodbudimo lastnike k drugačnemu odnosu do okolja. Turistični osat V Žalcu je bila nekdaj Gorjupova domačija v ponos mestu, žal pa že nekaj let ni več. Hišo, ki ima bogato arhitekturno vrednost, [e načel zob časa, pročelje je eno redkih, ki v zadnjih letih v Žalcu ni bilo obnovljeno. Turistična vrtnica Prvo letošnjo vrtnico podeljujemo Anici Zagožen, ki je poskrbela za čudovito, s cvetjem in zelenjem obdano okolico in družinsko hišo Zagoženovih v Matkah 84. Kako velika ljubiteljica rož in zelenja je Anica, zgovorno govori podatek, da dnevno porabi za zalivanje kar okrog 200 I vode. PEKARNA -TRGOVINA UDUČ Pongrac 102a 3302 GRIŽE tel.: 063 713-365 KRUH IZPOD GOZDNIKA, KAMNIKA IN MRZLICE - POJEM DOMAČNOSTI IN KAKOVOSTI! SPOŠTOVANI KUPCU. 4. julija je minilo 2 leti, odkar smo z Vami. Ob tej priložnosti smo povečali svoje proizvodne in prodajne prostore, skladno s tem pa tudi našo proizvodno in prodajno ponudbo. Ti dve leti, odkar smo z Vami, nam je bito lepo, upamo pa, da tudi Vam. Zato Vas vabimo, da ostanemo prijatelji tudi v prihodnje. Hvala za dosedanje zaupanje in srečanja z Vami, upamo, da ste zadovoljni z našim kruhom in vsem, kar Vam ponujajo naše prodajne police, ki bodo odslej še bogateje založene. Kolektiv pekarne in trgovine Uduč Z bazenom bogatejša turistična ponudba Bazen v Orli vasi pomemben za turizem Spodnje Savinjske doline — Občina razpisala tudi ugodne kredite za ureditev turističnih kmetij V soboto, 20. julija dopoldne, je bil tudi uradno odprt nov rekreacijski center Pingo ri Cizejevih v Orli vasi. Ne-aj dni pozneje je tam župan Milan Dobnik pripravil novinarsko konferenco. Na njej je Milan Dobnik predstavil pomen tega novega in hkrati prvega zasebnega javnega kopališča v občini za turizem Savinjske doline. V povezavi z avtokampom Dolina v Preboldu in ponudbo na turističnih kmetijah je po njegovih besedah bazen v Orli vasi pomembna pridobitev za savinjski turizem. Župan je tudi povedal, da je občina pred kratkim razpisala 25 milijonov tolarjev ugodnih kreditov za ureditev turističnih kmetij s prenočišči. Lastnik družinskega podjetja Pingo Stanko Cizej je podrobneje predstavil investicijo, vredno približno pol milijona DEM. Ves denar je zagotovil sam, in sicer iz odškodnine za zemljišče, ki jo je Dars odkupil od Cizejevih zaradi gradnje avtoceste. Poleg velikega in malega bazena ima kopališče najsodobnejše čistilne naprave, strojnico, lepo urejene garderobe in sanitarije. Zaposlenega imajo kopališkega mojstra, ki pozimi skrbi za varnost kopalcev v zaprtem bazenu Golovec. Ob bazenu je restavracija, na vrhu katere nameravajo v prihodnosti urediti še turistične sobe. V bližini bo namreč tudi izvoz z avtoceste, zato pri Cizejevih pričakujejo, da bi ob ustrezni promociji (pri čemer pa računajo na pomoč občine) njihov rekreacijski center postal priljubljena turistična točka. V enem od prostorov bi Cizejevi radi uredili še fitnes in prostor za igrapje namiznega tenisa, tako da bi bil objekt izkoriščen tudi v zimskem času. K. R. Naravna kopališča - potrebna je previdnost V žalski občini sta to poletje odprti samo dve organizirani javni kopališči, to sta bazena v Preboldu in v Orli vasi. Na Vranskem je bazen zaprt, še vedno pa se precej občanov odloči za kopanje v rekah, potokih in jezerih. Toda ta naravna kopališča niso povsem brez nevarnosti. Zavod za zdravstveno varstvo Celje je tudi letos opravil mikrobiološko in kemično analizo vzorcev vode, ki so jih odvzeli na tistih mestih rek, potokov in jezer, kjer se ljudje najpogosteje kopajo. Kakovost teh vod je glede na prejšnja leta sicer nekoliko boljša, toda še vedno so bili vsi vzorci vode iz Savinje mikrobiološko oporečni. Nekoliko je bila povečana tudi koncentracija nitratov. Kemično in mikrobiološko neoporečna pa je voda v Žov-neškem jezeru. Slabša bakteriološka kako- vost voda pomeni, da je nekoliko večja nevarnost okužbe z nekaterimi nalezljivimi boleznimi, zato je priporočljivo predvsem temeljito umivanje po prihodu s kopanja domov. Predvsem pa je treba paziti na otroke, ki med kopanjem popijejo precej vode. Naravna kopališča so večinoma povsod zelo slabo urejena in predvsem nezavarovana. Med drugim ni zagotovljenega organiziranega reševanja iz vode in nudenja prve pomoči. K. R. Veselo poletje pred jamo Pekel Turistično društvo Šempeter je tudi letos organiziralo zabavno prireditev Veselo poletje pred jamo Pekel. Na prireditvenem prostoru se je zbralo precej obiskovalcev, mnogi od njih so si prav to nedeljsko popoldne ogledali tudi jamo. Za hrano in pijačo je bilo dobro poskrbljeno, za veselo razpoloženje pa je skrbel ansambel iz Maribora, ki je nastopal brezplačno za lastno promocijo. Ves izkupiček prireditve je bil namreč namenjen ureditvi novega dela jame Pekel. K. R. MARINKA PLEVČAK \ LATKOVA VAS g TELEFON: 701-030 L, s GOSTIŠČE SAVINJA PREBOLD * Vabimo vas na morske specialitete, s okusne sladolede in sladice. I Odprto vsak dan od 13. do 22. ure, razen | ■ v ponedeljek in drugo nedeljo v mesecu. | h m m mm ■ ai mm ■ ■ ai ■ ■ hm ■ ■ d ŠPORTNO DRUŠTVO MATKE prireja največje KARAOKE v Savinjski dolini doslej, ki bodo na športnem igrišču v Matkah, V SOBOTO, 17. AVGUSTA 1996, OB 20. URI. V programu sodelujejo: Aleksander Jež, čarodej Danijel Gorjup, program pa bo povezovala Eva Longyka PO PROGRAMU BO PROSTA ZABAVA S PLESOM. Igra ansambel JEŽ. Najbolj priljubljen trgovec m najboli priljubljena trgovina V mesecu juliju ste, spoštovane bralke in bralci, za najbolj priljubljeno trgovino ponovno izbrali ŽANO ŽALEC, na drugem mestu je trgovina Puckmeister Polzela in na tretjem Savinjska trgovska družba — Blagovnica Polzela. Za najbolj priljubljeno trgovko pa ste v mesecu juliju izbrali MARINKO VOSNJAK (Savinjska trg. družba— Blagovnica Polzela), drugo mesto si je z vašimi glasovi prislužila Simona Korber (trgovina Puckmeister Polzela) in tretje mesto Zvone Kos iz Žane Žalec. Izmed prispelih glasovnic smo izžrebali naslednje tri nagrajence: 1. BISERKA ŠTEKOVIČ, Rakovlje 5 a, Braslovče 2. TEREZIJA OREL, Podvin, Polzela 3. MILENA KOVAČ, Liboje 156, Petrovče. Nagrade (majico Savinjčana in kavo Caffe Tropic) dobite v uredništvu Savinjčana. Glasovnice iz avgustovske številke Savinjčana pa nam pošljite do 25. 8.1966. -§*š---------------------------------------------- GLASOVNICA Najbolj priljubljen/a trgovec/ka je: ime in priimek trgovina Najbolje urejena trgovina je: - Moj naslov: Turistična agencija Vransko 59 tel. (063) 725-008 faks: (063) 725-245 UGODNE CENE LETOVANJA IN IZLETOV. SE PRIPOROČAMO! * * * * * * * * * * * Točimo domače HROVATOVO vino Ko ne veste kako, me pokličite. Se priporočam. * **************** študentski servis man bor PODRUŽNICA ŽALEC Tel.: 063/713-197 Faks: 063/713-197 Posredovanje deia za študente In dijake * NAJCENEJŠE FOTOKOPIJE A4 format - 7,00 SIT Cene veljajo za študente, podjetja in druge uporabnike. OBVEŠČAMO VAS, DA SMO SE V MESECU MARCU PRESELILI V NOVE POSLOVNE PROSTORE NA MESTNI TRG 7 V ŽALCU. (Avtošola Mazzonl) V mestnem parku so pripravile cvetlično razstavo cvetličarne Nani, MB-butik in Darjan iz Žalca, Damjana Smiljan iz Griž, Danica jerman iz Prebolda in cvetličarna Jožica z Vranskega. Vsem se turistično društvo zahvaljuje za cvetlične aranžmaje. Žalska noč je imela svojo moč Organizatorji letošnje Žalske noči so imeli srečo z vremenom, tako da so lahko bogat program v celoti izpeljali. Tudi tokrat je prireditve v petek in soboto obiskalo več kot štirideset tisoč obiskovalcev. Obiskovalci so na trgu sicer pogrešali gostince, ki jih je bilo manj kot lani — dva sta se namreč ustrašila slabe vremenske napovedi. Sicer pa je bilo precej obiskovalcev tudi v Restavraciji pri kolodvoru in na festivalu akustične glasbe pri Banki Hmezad. Gostinci pravijo, da so s prometom zadovoljni, med obiskovalci pa je bilo slišati pripombe, da je bila ponuda hrane preskromna in da je bilo treba na jedi z žara čakati v vrsti. Obiskovalci so pogrešali tudi sodelovanje domačega gasilskega društva, saj so po navadi prav oni zaključevali Žalsko noč. Sodelovanje domačih društev in nekaterih gostincev pogrešajo tudi organizatorji; očitno ne čutijo pripravljenosti in odgovornosti za promocijo mesta ali pa jim sodelovati ni treba, saj jim zaslužek ni mar. Turistično društvo ocenjuje, da je tudi letošnja Žalska noč uspela, zato se pokroviteljem in vsem, ki so sodelovali pri organizaciji, zahvaljuje. Za tiste, ki niste bili na Žalski noči, pa objavljamo nekaj zanimivih utrinkov. J. K Na zapravljivčku sta se žalski župan Milan Dobnik in župan Žatca s Češke prijetno počutila, žejo pa sta gasila z laškim pivom. Poleg osvežilnih pijač Amatila Coca cole so obiskovalci Žalske noči poskušali tudi laško pivo. Napovedane poroke v Savi novi hiši žal ni bilo, bilo pa je zanimivo šranganje poročnega para Mojce Hrustelj in Andreja Dreva iz Vinske Gore. Priči sta bili pri žaganju hloda zelo spretni. Mažoretke in godba iz Žatca v povorki so tudi tokrat bili v središču pozornosti in prava paša za oči obiskovalcev. V Fiesi je bilo tudi letos super Medgeneracijski tabor v Fiesi v dveh izmenah — Prvič zraven tudi prizadeti otroci s starši Ko so se lani udeleženci prvega medgeneracijskega tabora v Fiesi vrnili domov, so si bolj kot vse želeli, da bi naslednje leto spet odšli skupaj na morje. In večinoma so. Letos so medse sprejeli tudi družine z duševno prizadetimi otroki, tako da so most med generacijami na morju gradili kar v dveh izmenah. Del svojin občutij so zapisali na papir. Prvega tabora v Fiesi seje udeležilo 55 ljudi različnih generacij, letošnjega pa 92 otrok in odraslih iz žalske občine, 25 pa iz šentjurske. Prvi so v začetku junija v Fieso odšli stanovalci Doma upokojencev Polzela, družine z duševno prizadetimi otroki, rejniške družine in skupina mladih za zdravo življenje iz Podmornice. V drugi skupini so bile vabil zraven, bili smo kot ena družina. Zato bi se še enkrat zahvalila za povabilo in upam, če bodo drugo leto zopet letovali v taki obliki, da ne bodo pozabili na naju.« Janez Bračun (Dom upokojencev Polzela): »Radovednost sicer ni lepa čednost, včasih pa le prav pride. Ko sem se s skupinico oskrbovancev iz našega doma od- no in nepozabno doživetje. Čeprav sem se s težavo odločila, mi sedaj sploh ni žal. Družba, smeh, dobra volja in prijatelji so bili na vsakem koraku, tako da si imel občutek varnosti. Vidiš, da ti pomagajo ljudje, ki jih sploh ne poznaš. Najbolj pa sem bila vesela vožnje z barko po morju, na kateri smo res uživali vsi, stari in mladi. Zahvalila bi se vsem, ki so nam omogočili bivanje na morju in nam ponudili pomoč, kjerkoli smo jo že potrebovali. Upam, da se drugo leto.ponovno vidimo.« Družina Zupanc: »Na tem medgeneracijskem taboru se je pokazalo, kako sta potrebni medsebojna pomoč in prijazna beseda, s katerima na tem taboru nihče ni varčeval. Tako so vsi pomagali invalidom, otroci so pomagali starejšim, skratka, vse je dihalo v duhu prijaznih besed in pomoči.« Petra Kos: »S prijateljicami obiskujem Podmornico na Centru za socialno delo. Ustanovile smo skupino Veselih pomaranč. Petega junija smo skupaj z rejniki, stanovalci Doma ostarelih in nekaterimi prizadetimi ljudmi odšle v Fieso. Namen tega medgeneracijskega tabora je bil, da bi se spo- Tudi Uroš je bil na morju. Trden je most med generacijami, zgrajen v Fiesi. znali in dobili več prijateljev. Tam ni bilo nikoli dolgčas. Ves čas smo se zabavali. Že drugi dan letovanja smo odšli z barko v Izolo, vsak dan smo se pražili na Soncu in uživali v slani vodi. Ob dopoldnevih smo slikali na svilo, keramiko in platno. Naredili so nam oblekce, ki smo jih kasneje poslikali. Se dolgo se bom spominjala tega prijetnega druženja v Fiesi. Kljub temu da smo bili tako različni, smo si bili enaki.« Dejan Dobrič (12 let): »Bilo je super, enkratno! Vsak je prišel na svoj račun. Upam, da se bo drugo leto zopet ponovilo.« Igor Dobrič (7 let): »Imel sem se fajn.« Anuša Juntez (voditeljica): »Priprave na II. medgeneracijski tabor in zadnji dan pred odhodom so me navdajale z dvomi, strahovi, že kar stiskami. Pa se je tudi tokrat zgodilo kot že marsi- njenega fanta, razen domačih, in je lahko sproščeno zaplavala daleč od obale. „ Da je lahko gospod Meho iz Doma upokojencev vzel nekega sončnega popoldneva pot pod noge, odšel čisto sam čez hrib v Piran in nam prinesel veliko vrečko bombonov, ža vsakega posebej drobno pozornost. Gospod Miha je svoji izvoljenki Jožici zjutraj nabral svežih češenj z drevesa in jih prinesel na posteljo. In logično se mu je zdelo, da jih nabere tudi zame, ki mi je zaupal to drobno skrivnost — izraz njune ljubezni. Pripovedovala sta mi potem, kako'je Miha plesal v domači vasi tako dolgo, da je muzikant izgubil glavo in ni mogel več igrati, Jožica pa o vasici nad Taborom, kjer je služila...« Pepca Erjavec: »Cel teden komaj čakam na sredo, ko imamo srečanje skupin Lipa in Dobra mi- Lepo se je srečevati vsak teden v skupini. In lepo je bilo tudi na mor/u. članice in člana skupin za samopomoč iz Griž — Lipa in Dobra misel, skupina otrok in mladostnikov iz Podmornice in duševno prizadeti, skupina starejših za samopomoč Vrtnice ter otroci rejniških družin iz Šentjurja. Spremljalo jih je deset voditeljic. In kaj so povedali? Marija in Uroš Čeh: »Letovanje v Fiesi je bilo zelo zanimivo, imeli smo se zelo lepo. Prvi dan smo se bolj spoznavali in si izmenjevali izkušnje. Naslednje dni smo bili razporejeni v skupine, v katerih smo risali, barvali, slikali na svilo, otroci so si slikali obleke, bilo je zelo lepo. Zelo sem bila vesela, da nas je Center za socialno delo Žalec po- peljal na morje, sem bil radoveden, kako se bomo ujeli z mlajšimi in najmlajšimi udeleženci skupnega tridnevega bivanja v Fiesi. Ali bomo zmogli v skupnosti sprejeti drug drugega, takšne, kakršni smo, in nas ne bodo motile starostne, osebnostne in značajske posebnosti? Nihče ni brez napak, zato sem bil tako zelo vesel, ko sem opazil, da vsi iščemo tisto, kar nas druži, povezuje, osrečuje in ne obratno. Drug drugemu smo privoščili dobro počutje in ker nismo skoparili z nasmehom, s prijaznim pogledom, besedo ali iskrenim aplavzom, smo hitro postali prijatelji.« Jožica Zvir (Dom upokojencev Polzela): »To je bilo enkrat- kdaj pred tem, stiske in strahove sta zamenjala radost in veselje ob izpolnjenih nalogah tako, da ob povratku domov mnogi nismo mogli verjeti, da se je res zgodilo. Najbolj me je osrečevalo navdušenje ljudi, ki so bili na našem taboru prvič. Zlatijeva mama mi je povedala, da je Zlati po prihodu domov odšel naravnost v posteljo in se razjokal zato, ker je moral spet domov. Tam, na našem taboru v Fiesi, smo bili vsi glavni. Tudi Zlatiju smo na avtobusu zapeli pesem, ki si jo je izbral. In Urošu Našo četico. Uroševa mama je svoj spis naslovila kot letovanje v Fiesi z Urošem. Igorjeva mama pa je prvič, odkar ima Igorja, doživela, da je kdo popazil na sel. Moje življenje je dobilo drugačen smisel. Imam občutek, da sem pri osemdesetih letih še človek v celoti. Imam tri otroke, ki me spoštujejo in obiskujejo, toda moja sreda je čisto nekaj drugega. S skupino smo bile na Marija Lurdu. Zapele smo nekaj pesmi in slikale smo se, da imamo slike za spomin. Na morju mi je bilo najbolj všeč na ladji, s katero smo se vozili. Spoznala sem slikanje na platnu in svilo. Novega se človek res uči do smrti. Nazaj grede smo si ogledali Lipico in konje. Enkratno do-, živetje! V skupini smo vsi zelo enotni in nobenega prerekanja ali slabe volje ni. To pa je največ vredno.« K. R. Savinjčan In memoriam Marijan Lebar V torek, 23. julija 1996, je umrl naš Marijan Lebar, pevec, solist, prijatelj, član Savinjskega okteta. Odkar je utihnil njegov barviti bariton, smo v mislih nanj in v pogovorih o njem prehodili skoraj 20-letno skupno pot, številne nastope v bližnjih in daljnih mestih in vaseh, v preprostih in razkošnih dvoranah, cerkvicah, kjer so številni poslušalci tako radi prisluhnili njegovemu »Ribničanu« in tisti lepi »Oče nebeški, glej« ter drugim. To so bili trenutki, ko smo bili mladi in srečni. Te trenutke je imel rad tudi naš Marijan, v njih je izgoreval, se razdajal, saj je vedel, da pesem bogati, da pesem druži in odganja tesnobo vsakdanjega življenja. Naše druženje je bilo dogodek, ki smo se ga vedno radi spominjali. S svojim iskrivim humorjem je Marijan širil veselost in z njo zgladil marsikatero trenutno nesoglasje med nami. Marijanova beseda je bila tehtna in je vedno zalegla, ker smo ga cenili in spoštovali. Slovo pa nas še toliko bolj boli, ker vemo, kako je ljubil življenje, kako je hvaležno in vdano sprejemal vse, kar mu je prineslo. In čeprav ni prinašalo zgolj radosti, smo Marijana poznali predvsem kot vedrega človeka, ki je okrog sebe širil zadovoljstvo, trosil prijaznost in podarjal veselje. Tega blagoslova smo bilT obilno deležni tudi mi, njegovi pevski prijatelji. V resnici je bil srečen človek. Bog ga je obdaril z veliko darovi. Imel je lep glas in srce za pesem, s katero je izpovedal toliko lepega. Imel je ljubeče srce moža, očeta in starega očeta in tudi srce, ki je znalo pridobiti in ohraniti prijatelja. Vse to ga je naredilo priljubljenega, spoštovanega in radoživega človeka. Zato so bila naša druženja vedno vesela, saj tudi šal ni nihče pripovedoval tako kot naš Marijan. Vendar Je razposajenost sebi In drugim dovolil šele, ko Je bilo delo in poslanstvo z vso resnostjo opravljeno. Kot otrok se je znal veseliti naših uspehov, obenem pa je bil do njih in našega dela tudi kritičen. »Marijan, pogrešali te bomo, tvoj nasmeh, tvoje šale, predvsem pa tvoje petje. Tvoj glas je za vedno zamrl. Utihnil je v našo skupno bolečino. In čeprav te ni več, bo s pesmijo s traku živo utripalo tvoje srce. Hoteli bomo verjeti, da si še vedno z nami, zato hvala za vse izpete in neizpete pesmi.« M. Lesjak V SPOMIN ZINKI VRHOVNIK 4. julij 1996 bo ostal v spominu vseh, ki smo te spoštovali in imeli radi; ugasnilo je tvoje življenje. Rodila si se 29. septembra 1945 kot najmlajša hči številne Naraksove družine. Ze zgodaj si okusila trdoto in grenkost kmečkega življenja, kar te je skovalo v močno, v trdno, edinstveno, občudovanja vredno osebnost Ne samo, da smo te cenili kot vzorno hčerko, mamico, ženo, sorodnico in prijateljico, tvoja milina je bila obogatena z žilico poslovnosti, odgovornosti, vzornosti in razvijanja pravih medčloveških odnosov. Bila si človek v pravem pomenu besede. Tako kot se Je v tebi■ prepletala ljubezen med družino, sorodniki, prijatelji, sosedi in sodelavci, tako se na žalost med sabo povezujejo zadnje misli nas vseh, ki smo te imeli radi. Kar ne moremo verjeti, da smo na pragu poletja Izgubili tebe, Zinka, našo prijateljico, ki si v nas vseh zapustila toliko sledi, da te ne bomo nikoli pozabili. Bila si ženska tolikšnih vrlin, da Je težko najti besede in povedati vse, kar smo s teboj doživeli, bodisi v krogu domačih, na naši planinski postojanki Šentjungarti, na izletih, delovnih akcijah In še bi bilo naštevati, kje vse smo se srečevali. Na vsa tvoja dejanja, na vse tvoje uspehe, smo bili ponosni. Pri vseh tvojih pomembnih družinskih dogodkih smo bili priča nesebičnemu razdajanju, tvoji skrbi, da nikomur ni manjkalo ničesar. Koliko je bilo obenem smeha in prešemosti, ki sl jo znala pričarati samo tl. Vsem nam si se razdajala In po tvoji zaslugi se je velikokrat v naši družbi zaslišala lepa slovenska pesem. Pesem, ki si jo imela tako rada Pesem, ki sl ji vedno rada prisluhnila In tudi z vsem srcem zapeta Tvoja ljubezen do petja je pripomogla tudi k temu, da si se vključila v Mešani pevski zbor Galicija Seveda pa ni bila samo pesem Usta, ki te je veselila Že v svojih mladih letih si bila zelo aktivna v takratni amaterski gledališki skupini, kjer si odigrala nekaj vidnih glavnih vlog. Bila si zavedna Slovenka, zelo ponosna na samostojno Slovenijo. Zato si znala občudovati našo prelepo domovino. Ljubezen do lepega te je pripeljala do tega, da si bila zelo delovna in zelo aktivna članica naše planinske sekcije. Zelo rada si zahajala na našo Goro in 9. junija tudi skupaj z možem opravila letošnje dežurstvo. A to dežurstvo je bilo za tebe, Zinka, žal zadnjič Da je bilo tvoje življenje eno samo delo, dokazuje tudi to, da si bila aktivna tako v KS kot tudi pri obnovi mnogih sakralnih objektov v naši fari. Kljub številnim nalogam, ki si si jih zadala, si še vedno našla čas za svojo družino. Skupaj z možem Slavkom si vzorno skrbela za svoji hčeri in mamo. Zadnja tri leta pa si bila zelo ponosna na svojega vnuka Leona. Naučila sl ga mnogih lepih slovenskih pesmi in mislim, da bo tudi pesem tista, ob kateri se te bodo vsi, ki so te poznali, spominjali. Zinka, radi smo te imeli, ker si bila skromne^ dobra In plemenita, ker sl bila naša Z! N A. Bolečina nam stiska srce, v glavi nam rojijo misli, ki so posvečene tebi, ko se razhajamo. Med nami, prijatelji, ostajaš nepozabna, po meri svojega srca, dela in ljubezni, ki si jo odmerjala svojim domačim, nam prijateljem In sodelavcem. Zapustila si nas žalostne, brez besed, vendar številne pretočene solze v naših očeh pričajo, kako zelo smo te Imeli radi. Kako velik krog ljudi te je poznal, te spoštoval in imel rad, pa je dokazala množica ljudi s svojim zadnjim poklonom tebi v čast Hvala tl za vse, kar si v svojem kratkem, a ustvarjalnem življenju dobrega storila svoji družini, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in sokrajanom. Ne, ti se ne boš več vrnila, ampak mi bomo drug za drugim prihajali k tebi. Zato ti, draga Zina, ne bomo rekli samo zbogom - rekli ti bomo tudi na svidenje! VIDA, VIKI, MARJANA CELJE - trgovina in servis d.cl. POSEBNA PONUDBA RABLJENIH VOZIL tip vozila letnik stara cena nova cena Citroën C 15 D 1990 990.000 SIT 799.000 SIT Jugo 1,1 GX 1988 249.000 SIT 199.000 SIT Z 126P 1988 129.000 SIT 99.000 SIT R 5 Campus 1991 799.000 SIT 735.000 SIT Z 126 PGL 1989 179.000 SIT 139.000 SIT Jugo 45 1984 129.000 SIT 99.000 SIT Z 126P 1990 199.000 SIT 159.000 SIT R 5 Campus 1992 899.000 SIT 799.000 SIT CENE SO DO REGISTRACIJE. VSA VOZILA IMAJO TEHNIČNI PREGLED! POSEBNA PONUDBA UGODNI KREDITI OD T + 8,5% NAPREJ, ‘PRI PLAČILU Z GOTOVINO POPUST, MOŽNOST PLAČILA NA VEČ ČEKOV, PRODAJA STARO ZA NOVO. ZA VSAKEGA KUPCA PRILOŽNOSTNO DARILO. VELIKA PONUDRA NOVIH VOZIL: HYUNDAI, CHRYSLER, LADA, CITROËN, KIA informacije: Celje, Miklošičeva 5, tel. 063/443-033 V ZALOGI JE TRENUTNO 60 VOZIL RAZLIČNIH ZNAMK Seat Toledo 1.8 GLX 1993 1.899.000 SIT Lada Samara 1300 1992 779.000 SIT Lada Samara 1300 S 1993 809.000 SIT Lada Samara 1500 S 1993 759.000 SIT Lada Niva 1600 1989 598.000 SIT ZAZ Tavrla 1992 • 349.000 SIT Škoda Favorit 135 L 1993 738.999 SIT BMW 316 i 1993 2.794.000 SIT BMW 518 I 1991 2.419.000 SIT BMW 525 I 1990 2.090.000 SIT Chrysler USA GTS 1991 1.449.000 SIT Chrysler Voyager 2.5 SE 1993 2.499.000 SIT Chrysler Saratoga 2.5 1991 1.799.000 SIT Cimos BX 16 TRS 1989 849.000 SIT Citroën AX 11 TG E 1990 829.000 SIT Fiat Panda 1000 Fire 1993 829.000 SIT Hyundai grace can 100 1994 1.399.000 SIT Hyundai pony 1.3 LS 1990 949.000 SIT Hyundai Pony LS 1993 1.062.832 SIT Ida Omega 2.0 I 1988 1.177.479 SIT ida Kadett 1.3 S 1989 999.000 SIT Jeep Cherokee 4.0 L 1991 2.599.000 SIT Nissan 200 1.8 SX turbo 1993 3.399.000 SIT PROSTOVOLJNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA Prerado se zgodi, da se kaj pripeti. V tujini ste na službeni poti, na obisku, kot turist na počitnicah ali na potovanju. Ko potujete sami, z družino ali v skupini se še prerado zgodi, daje treba poiskati zdravniško pomoč. Z dodatnim prostovoljnim zavarovanjem TUJINA A lahko zavarujete plačilo-nujnih zdravstvenih storitev, prevozov in zdravil v tujini, tudi na Hrvaškem. Zavarovanje pomeni previdnost, previdnost pa je mati modrosti. Zavarujemo bogastvo zdravja. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Aloiziia Kolšek Visoka starost - zmerno življenje Ljubiteljica narave, rož, knjig, zabave in dela Starost je za marsikoga veliko breme, saj jo običajno spremlja bolezen in z njo oslabitev pomembnih življenjskih funkcij. Opešata vid in sluh, možgani otopijo, poveča se pozabljivost in še bi lahko naštevali. So pa tudi izjeme in ena od teh je Alojzija Kolšek iz Podvrha 107 a v KS Braslovče, ki je 14. junija stopila v 95. leto življenja. Teden dni po njenem rojstnem dnevu sem jo obiskal in skorajda nisem mogel verjeti, da je majhna in drobna, a prešerno nasmejana ženska tista, ki ji je namenjen moj obisk. ju smo obvladovali obe domačiji. Ko se je hčerka, ki je bila z mano, poročila v Galicijo, sva z možem to posestvo prodala. Po 15 letih kmetovanja na obeh kmetijah sem se leta 1950 vrnila nazaj v Podvrh in skupaj z možem kmetovala in sadjarila vse do njegove smrti v letu 1986, ko vse od sebe in jo z neke vrste podkupovanjem rešila iz Starega piskra v Celju, kjer je bila zaprta zaradi sodelovanja z OF. Tam se je znašla zaradi izdajstva in le odločni in dokaj zviti materi jo je uspelo rešiti pred koncentracijskim taboriščem ali cevmi okupatorjevih krvnikov. Nekemu majorju je mati Alojzija znosila kar precej mesa in vina, saj je upala, da bo zaradi poznanstva le pristal na njeno prošnjo in rešil hčerko iz zapora. »Ko sem bila ob taki priložnosti zopet pri njem in ga pro- Alojzija Kolšek s hčerko med rožami in zelenjem Iskreno povedano, v vsem svojem novinarskem delu in pogovorih s starostniki še nisem spoznal tako vitalne osebe, kot je Alojzija Kolšek, predvsem ne pri 94. letih. Hiša, v kateri prebiva skupaj z 72-letno hčerko, ki prav tako ne kaže svojih let, je vsa v zelenju in cvetju, kar že na prvi pogled pove, da tu prebivajo ljudje, ki ljubijo rože, naravo, življenje. V družini 11 otrok Po začetnih spoznavanjih, najprej vnukinje, potem Alojzije in nato še njene hčerke se usedem za kuhinjsko mizo, na kateri je lep šopek rož, ki jih je dobila slavljenka ob svojem 94. življenjskem jubileju. Najprej malo pokramljamo, nato pa se lotimo oživljanja spominov iz Alojzijinega življenja, ki se je začelo davnega leta 1902 na kmečki domačiji na Polzeli. »V družini nas je bilo enajst otrok, jaz sem bila deseta po vrsti. Vsi drugi so že pomrli, le jaz še teptam ta svet,« je v začetku pogovora povedala Alojzija in nadaljevala: »Leta 1924 sem se poročila in prišla sem v Podvrh na moževo domačijo. Rodila sem dve hčerki in pri tem je tudi ostalo, saj bi pri tretjem porodu lahko tudi sama izgubila življenje, tako se je vse skupaj zakompliciralo. Sicer pa življenje takrat ni bilo ravno lahko. Kmetija je bila majhna in ni omogočala kakšnega bogatejšega življenja. Delali smo in delali, a bili kljub temu še kar zadovoljni in srečni. Malo smo hme-Ijarili, pridelovali krompir in druge poljščine, največ za svoje potrebe. V hlevu smo imeli le dve do tri glave živine, prašiče in kakšno kozo pa zajce in kokoši. Pozneje smo se lotili sadjarstva - to je prinašalo kar lepe denarje. Z možem sva kupila še eno kmetijo v Veliki Pirešici. In tako gospodarila vsak na svoji. Čeprav smo bili oddaljeni eden od drugega, so bila to zame najlepša leta mojega življenja - pa čeprav je bila vmes tudi II. svetovna vojna. S hčerko sva bili 15 let v Pirešici pri Žalcu in kmetovali ter izmenično hodili v Podvrh k možu, mu spekli kruh, kaj skuhali, oprali in postorili še kakšna druga bolj ženska dela. Ko pa je bila potrebna moška roka na kmetiji v Veliki Pirešici, je mož prišel k nama. V takšnem sožit- je umrl dan po praznovanju svojega 90. rojstnega dne,« je zaključila prvi del svoje pripovedi sogovornica Alojzija, ki sedaj živi skupaj z drugo hčerko, ki je dolga leta živela v Celju, nato pa si zgradila hišo poleg domačije svojih staršev. S podkupnino do hčerke Prav te hčerke pa verjetno danes ne bi bilo več med živimi, če ne bi mati Alojzija dala sila, naj mi pomaga, je rekel, naj mu prinesem hčerkino sliko - in on bo poskušal stvar izpeljati tako, da bo povabil gestapovce in jih pogostil ter v ugodnem trenutku prišel na dan s svojo oziroma mojo željo. Minilo je nekaj časa, in ko sem ponovno odšla spraševat, kako se je zamisel iztekla, sem na svoje veliko veselje zagledala hčerko v stanovanju rešitelja, saj jo je le malo prej pripeljal iz zapora. Berger - major in rešitelj hčerke, ki sem ga spoznala, ker je bila naša hiša v Veliki Pirešici blizu vojaških skladišč, je bil dober človek. Hčerki je tudi posodil kolo in tako sva se vsaka s svojim kolesom odpeljali domov, v svobodo,« je z rosnimi očmi dejala Alojzija. Nikoli brez dela Alojzija Kolšek je res zanimiva sogovornica, njen glas je čist, jasen, govori zbrano in preudarno in če bi jo poslušal na radiu, bi jo pomladil za kakšna štiri desetletja. Kljub svojim letom dobro sliši, vidi, celo brez očal prebira časopise ali knjige, kjer je tisk malo večji. Zdravnikov skorajda ne pozna in se jih tudi raje izogiba. Če že kaj potrebuje, ji to uredita hčerka fn vnukinja. Alojzija pravi, da ni nikoli bila brez dela in tudi sedaj še vneto pomaga hčerki pri vrtičkanju, krmljenju zajcev, pri kuhi jn drugih hišnih opravilih. Če hčerke ni doma pa marsikdaj vse to postori kar sama. Pravi, da je vesela in zadovoljna. Nikakor si ni mislila, da bo učakala toliko let. »Ker mi ničesar ne manjka in ker sem zdrava in pri močeh, ni hudo biti star, tako kot ni težko kmečko življenje, če ga živiš po pameti. Jaz mislim, da sem kar znala usklajevati delo, počitek, in zabavo. Bila sem na marsikateri vaški veselici, na kakšnem izletu v okolici, tudi na morju in v Logarski dolini in tako tudi lepih trenutkov ni primanjkovalo.« Ljubiteljica knjig Zunaj je ponovno začelo deževati; blagodejni dež po več kot tritedenski suši. Tudi Alojzija ne skriva veselja, saj ji ta- ko ne bo potrebno zalivati vrta in rož. »Bom pa danes več brala,« je dejala. Vsak večer, potem ko pogleda dnevnik na TV ali še kakšen film, vzame v roko knjigo in bere. Letošnjo zimo je prebrala več kot 25 knjig. Med drugim tudi roman Pesem ptic trnovk. Čez dan, ko nima početi kaj drugega, pa veliko plete ali šiva. Ob vsem tem ji seveda ni nikoli dolgčas. »Če rad delaš in ob delu tudi uživaš, potem je to tako kot dobra jedača in pijača,« komentira svojo pripoved 94-letna Alojzija. Ko jo vprašam, kako ji gre v ušesa politika in zdrahe, pa pravi, da prebere samo tisto, kar ji je všeč, saj so že včasih rekli, da je politika kurba. Tako pa je - po njenem - tudi danes, še posebno ko vidi, kako se zmerjajo in kregajo v parlamentu. Pomembna je zmernost Kar precej časa smo že klepetali, ko začujem zvonjenje iz braslovške cerkve. Ura je že sedem zvečer in kmalu bo čas zaTV-dnevnik. Pred odhodom Alojzijo povprašam še za recept za dolgo življenje. »Mislim, da pravega recepta ni mogoče dati. Bi pa rekla, da je zelo pomembna zmernost, tako pri jedači, pijači kot pri delu in zabavi. Bolje je vstati od mize še malo lačen kot nabasan, bolje je biti trezen kot pijan, bolje se je v opoldanski vročini uleči v senco ali se spočiti, ko občutiš preveliko utrujenost, prav tako velja vse to tudi za druge človekove aktivnosti. Zatorej zmernost in še enkrat zmernost.« D. Naraglav rijaznost v mim »db'ji n I liiii iiiuiii iiiiMBlM Bazen v Preboldu Veliko da, kdor malo da s prijaznostjo, pravi talmud — Cvetka je svojim sosedom nadvse hvaležna za telefon Sodeč po večini slovenskih pregovorov je dober sosed prej izjema kot pravilo. Povsem drugačnega mnenja o svojih sosedih je Terezija Sršen iz Migojnic, ki jo vsi kličejo Cvetka. Ne le, da sosedje Cvetki pomagajo pri premagovanju njenih vsakdanjih težav, zbrali so celo denar in dovolj vztrajnosti, da je končno dobila telefon, čeprav telefonskih priključkov trenutno v Grižah ni ravno na pretek. Cvetka je pri štirih letih in pol teto. Že takrat si je želela telefon; zbolela za kostno tuberkulozo, samota je bila še večja, ko je umr-Prava diagnoza je bila postavlje- la tudi teta. Ampak pri približno na leto dni prepozno in zaradi te- 45 tisoč tolarjih pokojnine po ga je postala 80-odstotna inva- očetu telefonskega priključka ni lidka. Nikoli se ni zaposlila, ni se mogla kupiti. Cvetka bližnjih so-poročila. V majhni, a prijazni roj- rodnikov v Savinjski dolini nima. stni hiši je živela z materjo in te- Posledicam bolezni iz otrošt-to. Ko je mama umrla, je še leto va so se pridružile še mnoge dru-in pol sama skrbela za 90-letno ge težave z zdravjem. Težko ho- : AVTOSERV TRATNIK Avtopoligon Loč1" PEUGEOT Tel./faks: 063/701-640 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER ZA VOZILA PEUGEOT Servisna popravila tudi za Citroën in vsa ostala vozila Za dosedanje zaupanje se vam zahvaljujemo in se priporočamo! di, le redko gre iz hiše, drugače pa zase še kar poskrbi. Pa kljub temu bi verjetno že morala v kakšen dom za ostarele, če ne bi imela dobrih sosedov. Vrečar-jevi, na primer, jo dvakrat na teden pridejo vprašat, kaj potrebuje iz trgovine in ji to prinesejo. S pomočjo sosedov so v hiši uredili stranišče (prej je bilo zunaj) pa centralno ogrevanje. Kar pogosto se kdo oglasi pri njej, včasih pa je po ves dan sama. Cvetka poudarja, da popolnoma razume, da je ne morejo kar naprej obiskovati, saj imajo delo in družine, pa vendar ni prijetno, biti tako sam. Ampak zdaj je veliko lažje, Cvetka ima namreč od 11. julija telefon. Telefon so ji kupili sosedje. Pa Franci Čadej. Najprej je bilo malce negotovosti, ali bo mogoče dobiti telefonsko številko, pa se je vse dobro izteklo. Težav z zbiranjem denarja ni bilo, kajti prispevali so skoraj vsi, h katerim se je Franci oglasil, pa četudi samo tisoč tolarjev. Kar precej več pa sta prispevala Društvo invalidov Žalec in Henrik Krušnik, ki je daljni Cvetkin sorodnik in ji je poklonil tudi telefonski aparat. Skupaj je bilo 22 darovalcev. In prvi telefonski klici, ki jih je opravila Cvetka, so bili namenjeni prav njim. Vsi pravijo, naj se jim ne zahvaljuje, pa vendar je prav vsakemu d’d njih zelo hvaležna. Kajti samo tisti, ki je sam, v resnici ve, koliko pomeni zvonjenje telefo- ne telefonski aparat, ampak celo priključek. Zbrali so 103.000 tolarjev, kolikor je zdaj v Grižah treba odšteti za telefonski priključek. Pobudnik te akcije je bil še eden od sosedov, na katerega pomoč lahko Cvetka vedno računa, na, nekaj besed sogovorniku onkraj telefonske žice in zagotovilo, da pokličeš pomoč, ko jo najbolj potrebuješ. In zato sta ta številka 716-188 in ta prijaznost sosedov vredni veliko več kot 103.000 tolarjev. K. Rozman V teh vročih poletnih dnevih, ko se kljub negotovim napovedim v začetku leta tudi na kopališču v Preboldu namaka precej kopalcev, se s fotografijo izpred približno 40 let (last Ljuba Korberja) spomnimo srečnejših časov tega bazena. V Preboldu je bil prvi javni bazen zgrajen leta 1930. Njegova lastnica in oskrbnica je bila Ce-nerjeva Nada, velik je bil 15 krat 5 metrov in je imel lesen okvir. Med vojno in prva leta po njej je bazen propadel, oživili in posodobili pa so ga spet leta 1952. Tega leta je bilo namreč ustanovljeno društvo Partizan, ki je 1. maja skupaj s Tekstilno tovar- no Prebold začel bazen obnavljati. Obnova je bila zaključena 12. julija istega leta, ko so ga slovesno odprli. Veliki in mali bazen sta bila spet obnovljena in prevlečena s plastiko leta 1981. (Povzeto po raziskovalni nalogi učencev OŠ Prebold - Zgodovina športa v Preboldu in njegovi okolici, maj 1988). K. R. KAR LAHKO STORITE DANES, NE ODLAŠAJTE NA JUTRI! Sledi dela in spomini Franca Korenta iz Žalca • J, I „ I 'm • Arhitekt, hortikulturnik in likovnik i So ljudje, ki s svojim življenjem in ustvarjalnim delom vtisnejo močnejše sledi v podobo kraja kot večina drugih. V mislih imamo Žalčana, diplomiranega arhitekta Franca Korenta, ki je minuli mesec praznoval 82. življenjski jubilej. Obiskali pa ga nismo zaradi te-a praznika, ampak zato, ver je Franc Korent vtisnil Žalcu velik in neizbrisen pečat, kar se kaže z vrsto zgradb in zelenih površin v mestu. Od ključavničarja, zidarja do arhitekta Franc Korent je privekal na svet le dobrih štirinajst dni pred začetkom I. svetovne vojne. Mladostna, najzgodnejša leta je brezskrbno preživljal na kmetiji'staršev v Arji vasi. Prva znanja mu je dala šola v Petrovčah, kjer je naredil 5 razredov t. i. ljudske šole. V Celju, v triletni meščanski šoli,Je svoje znanje še dogradil. Sel je v uk za ključavničarja, vendar je bil tam le en teden, za kar se, kot pravi, mora zahvaliti očetu, ki je videl, da ta posel ni zanj. »Oče mi je kupil povsem novo delovno obleko, a sem jo v enem tednu raztrgal. Ko sva prišla skupaj, me je vprašal, kako je kaj z menoj. Dejal sem mu, da ne vem, če mi bo hotel štiri leta kupovati obleke in čevlje. Mislil sem, da bo hud, pa mi je dejal, da naj dam odpoved in se vrnem domov Portret Franca Korenta barona Maiernhafferja. Za njega sem potem risal načrte za hiše, naselja itd. Ker sem to delo lahko opravljal v Grazu, kjer sem stanoval in hodil v šolo, mi je zelo odgovarjalo. Tako rekoč ves čas vojne sem delal in študiral. Vmes pa sem se leta 1943 tudi poročil sv hčerko trgovca Vizoviška iz Žalca. Za mano je bila že I. stopnja gradbenega inženirja arhitekta, pred mano pa še kup izpitov in diploma. Diplomiral sem pri prof. Zotterju, vendar diplome nisem dvignil, saj bi moral potem iti v nemško vojsko, zato sem predčasno zapustil Graz in se vrnil domov. Priključil sem se par- »Zelo plodno je obdobje, ki sem ga preživel kot arhitekt v celjskem biroju. Moje delo so celjski zdravstveni dom pa veliko objektov oz. rekonstrukcij celjske bolnice. Pri teh delih sem bil zaposlen polnih 22 let, torej tudi takrat, ko je bil projektivni biro Savinja projekt v Žalcu in pozneje, ko sem bil direktor projektivnega biroja v Dravogradu, kamor sem odšel leta 1963, ko so žalski biro zaprli.« Ob teh besedah je moj sogovornik ponovno prizadeto-pripovedoval, saj je takrat moral odpustiti 6 delavcev, in to samo zato, ker višina poslov- Franc Korent ob svojih likovnih izdelkih na kmetijo. Lepših besed mi tistikrat ni mogel reči. Čez zimo sem delal sanke, na pomlad pa sem očetu dejal, da bi se šel učit za zidarja. Tako sem pristal v Celju pri mojstru Kališniku. Ker pa je po treh mesecih zmanjkalo dela, sem zopet moral domov. Odločil sem se, da tako ne bo šlo več naprej in je zato bolje, da grem študirat,« je na začetku pogovora povedal moj sogovornik Franc Korent, ki je nato v Ljubljani končal srednjo tehniško šolo gradbinske smeri. Franc Korent je potem kot gradbeni tehnik delal po raznih službah. Končno se je usidral v Ljubljani, kjer je gradil stavbo Moderne galerije in stavbo Radia Ljubljana. Potem se je začela II. svetovna vojna. Pred prihodom Nemcev v Slovenijo je bil poklican na vojaške vaje v Škofjo Loko. Od tam je bil poslan v Ostrožno pri Celju, kjer je organiziral 38. mobilizacijski bataljon. Po šestih dneh je zaradi razpada države in okupacije prišel domov. Na- Prvi žalski park, zgrajen leta 1956, ob njem hiša Franca Korenta tizanom na Ponikvi, tam pa sta bila tudi dva prvoborca, ki sta me mislila ustreliti, češ da sem kapitalist, saj sem poročen s trgovčevo hčerko. To namero jima je preprečil Martin Jošt, ki je bil načelnik gospodarskega odseka,« še pove Franc Korent in znova mu solze zalijejo oči, kar se zgodi skoraj vsakič, ko mu preteklost preveč živo stopi pred oči. Savinja projekt takrat in sedaj Diplomo dipl. gradbenika arhitekta je Franc Korent dobil po vojni od svojega profesorja v Grazu. Z njo je šel nato v Beograd na neki komite, ki je obravnaval diplome, opravljene v času vojne. Sporočili so mu, da mora opraviti še tri izpite na katerikoli univerzi v Jugoslaviji. Te je opravil v Ljubljani in kmalu nato se tudi začenja njegova res ustvarjalna pot arhitekta, ki je v času od leta 1946 pa do svoje upokojitve leta 1976 naredil toliko načrtov, da bi jih lahko, enega za drugim, razgrnil od Žalca do Maribora. nih prostorov menda ni odgovarjala predpisom. Razočaran je odšel za tri mesece v Nemčijo, kjer je v mestu Paine zgradil novo bolnišnico. Povrnitvi v domovino se je prijavil na razpis in bil od leta 1963 do upokojitve direktor dravograjskega projektivnega biroja. V tem obdobju pušča sledi svojega dela v mežiški in dravski dolini, Mariboru, Slovenskih goricah, Žalcu, Celju in drugod. Z njim je povezana bolnišnica v Slovenj Gradcu, OŠ Dravograd, poslovna stavba Gozdarske zadruge v Sl. Gradcu itd. Iz prejšnjih let pa Hmeljarski inštitut v Žalcu, celjski mestni park pri SLG Celje, ki je prav tako njegovo delo, pa vrsta blokov v Celju in še bi lahko naštevali. Ob vsem tem je moj sogovornik kljub veliki nostalgiji za minulimi časi vesel, da se družinska tradicija nekako nadaljuje, hčerka je arhitektka, sin pa gradbeni inženir. Žalski parki Z imenom mojega sogovornika Franca Korenta so povezani tudi vsi žalski parki. Prvega je zasadil že leta 1956 pred svojo hišo in ostalimi hišami, ki stojijo nasproti avtobusne postaje. Največ zelenih površin pa je Žalec dobil prav v času, ko je bil Franc Korent tudi predsednik hortikulturnega društva. Torej v letih 1981 do 1985. Takrat je bil namreč zgrajen park ob obvoznici, kjer so nasadili tudi 88 dreves, kar so po Titovi smrti storili skoraj v vseh večjih pa tudi manjših krajih Slovenije in Jugoslavije. Iz tega obdobja pa je tudi park ob blagovnici Sa-vinjki. Pred letom 1956 je bilo v Žalcu le malo zelenja, izjema je bil le kostanjev drevored pri veterinarski postaji, kjer je bilo nekdanje sejmišče.,, »Žalec bi bil brez parkov prazno, pusto mesto,« pravi Franc Korent in ob tem še doda, da se zlasti v zadnjem času kraj dobro razvija. Ljubitelj slikarstva Ob vsem že povedanem ne smemo zamolčati tudi umetniške, slikarske žilice našega arhitekta. A šele pred nekaj leti, ko ni mogel več delati, se je lotil slikanja nekoliko pogosteje. V tem obdobju je nastalo tudi največ slikarij, ki sedaj večinoma krasijo stene njegove hiše. Tudi to je sedaj, bolj kot ne, le še spomin na minula leta, saj precej slabo vidi, zato ne more več ustvarjati, čeprav bi to še vedno rad počel. Rad je upodabljal krajino, kar je vidno tudi na slikah, ki mi jih je pokazal. Pogovor z arhitektom Francem Korentom je bil zanimiv, vsekakor pa me je prepričal, da si ta človek zasluži prizna-je. Največjega pa si je dal sam s svojim delom in sledmi, ki bogatijo in lepšajo Žalec, Celje, Ljubljano in mnoge druge kraje, kjer je delal kot arhitekt. Darko Naraglav to je šel v Ljubljano, kjer pa zanj ni bilo več dela. Le—tega je potem našel pri arhitektu Lodlu v Celju. Tam je med risanjem načrtov enkrat prisluhnil pogovoru med šefovim nečakom in sinom mizarja Majeriča, ki sta se pogovarjala o skorajšnjem odhodu v Graz, kjer naj bi študirala. »Vsa stvar me je začela zanimati, saj bi tudi sam rad še izpopolnil svoje znanje in postal arhitekt. Ker mi kot Slovencu ne bi bilo mogoče študirati, sem dal svojo diplomo iz srednje tehniške šole prepisati v nemščino. Mizarja Majeriča pa sem naprosil, naj me vpiše na visoko šolo v Grazu. Temu je močno nasprotoval moj šef Lodl, pri katerem sem bil kot kakšen suženj. Oviral me je na vse načine, vendar sem bil toliko vztrajen, da so mi končno le izdali dokument, ki mi je omogočil odhod v Graz. Tam sem najprej poiskal delo, saj nisem imel denarja. Delo sem dobil okrog 30 km stran od Graza v podjetju Popravek V prejšnji številki Savinjčana nam jo je v prispevku Mogoče manj znano o Franciju Žagarju zagodel škrat, ki na korekturah pred tiskom ni hotel popraviti v rokopisu napačno zapisanega podatka, da je Franci Žagar doma iz Griž. Franci Žagar ni doma iz Griž, ampak iz Orove vasi pri Polzeli. Ža napako se opravičujemo. ■Huni» miaai MOGOČE MANJ ZNANO 0 Vliti SIAKAN Morda se sprašujete, kdo je sploh Vida Slakan. Potemtakem niste iz Tabora in verjetno tudi ne član krščanskih demokratov. Ampak njena dejavnost v tej stranki v tem prispevku ni pomembna, čeprav je prav v krajevnem in občinskem odboru stranke prvič javno dokazala, kakšne organizacijske sposobnosti ima. Razlog, da pišemo o Vidi Slakan, je samo eden — bila je edina od skupaj 36 kandidatov za predsednike krajevnih skupnosti in postala je edina predsednica. V krajevni skupnosti Tabor so imeli samo enega kandidata. Stranke pomladi so se namreč dogovorile za skupen nastop na volitvah. Dva kandidata sta bila sprejemljiva za vse, pa nobeden od njiju ni hotel sprejeti kandidature. Vida Slakan jo je. Da ni imela protikandidata, so seveda krivi Taborčani sami, kajti vsak občan, ki je zbral samo deset podpisov sokra-janov, je lahko sodeloval na volitvah. A kot pravi nova predsednica, je res najlaže kritizirati in »grmeti« o tem, kaj bi bilo treba narediti v kraju, teže pa je prevzeti odgovornost in se izpostaviti javnosti. Mnogi Savinjčani menijo, da ženske v politiki samo »af-ne guncajo«, da se z njo ukvarjajo predvsem tiste, ki do- ma nimajo kaj početi. Ali da nekdo pač mora skrbeti za dom, če so že možje pogosto zdoma. Mogoče je zato tako malo žensk kandidiralo na lokalnih volitvah (od vseh članov svetov jih je samo 7% članic), kajti malo je žensk, ki bi se pretegovale od brezdelja. In prav gotovo to ne velja za Vido Slakan, ki ima kar pet otrok. In seveda moža in hišo in službo v geodetski upravi v Žalcu. Več otrok ima zato, ker jih ima rada, pravi, nikakor ne zato, ker je na primer visoka rodnost eden od programskih ciljev njene stranke. In ker tudi sama izhaja iz bolj številne družine Cestnikovih s Črnega Vrha in ima na otroštvo zelo lepe spomine. Njena osnovna skrb je in bo vedno družina, pravi, njena največja želja pa, da bi vsi njeni otroci prav tako kot ona nekega dne trdili, da je bilo otroštvo najlepši čas njihovega življenja. Kako torej zmore? Zato, ker ji pomagajo, pravi. Najbolj mož. Ženska, ki opravlja javno funkcijo, se mora najprej za to odločiti sama, predvsem pa mora imeti po njenem mnenju pomoč in oporo v družini. Sicer pa tudi moški mnogo bolj razumno in strpno delujejo, če imajo urejene družine, če so skrbni očetje. Ampak moške bolj redko sprašujemo o družini. Glede na to, kako redko so posejane ženske v politiki, ne bi bilo presenetljivo, če bi Vida Slakan kdaj postala poslanka v državnem zboru (A so Savinjčanke kaj slabše od Ljubljančank?). Vendar pravi, da političnih ambicij nima in da želi samo kaj dobrega storiti za domači kraj. Pa ne sama, predvsem kot del uigrane ekipe.. Uspehov ne bo merila po številu kilometrov cest, kablov in cevi, ampak po tem, kakšen bo odnos med krajani. Sicer pa bo v Taboru treba kmalu poskrbeti za večje prostore vrtca in se potruditi, da bodo dobili vsaj prvi dve triadi osnovne šole. Čilj ostaja tudi samostojna občina Tabor. Ali zdaj veste, kaj je to ženski princip delovanja v politiki? Tudi to, da se z novinarjem pogovarjaš o politiki, medtem ko pralni stroj pere, v pečici se peče zavitek, mož in otroci pa so na sprehodu v gozdu. Bistvo je v dobri organizaciji časa in dela. Pa dovolj energije je treba imeti. Ksenija Rozman Voznikom želimo prijetno in varno vožnjo KUPLJENO BLAGO DOSTAVIMO NA DOM TOVARNA KRMIL ŽALEC Vrečojeva 13, 3310 ŽALEC teU +386 63 715-116, 714-203 faks: +386 63 715-170 Prodajalna KRMIŠ Ponujamo vam: - krmila za vse vrste živali, - koruzo, ječmen, sojine tropine, - vitaminske dodatke, - hrano za pse in mačke - FAVORIT BRIKETE - VITAMINSKE DODATKE ZA KONJE *4 - koruzno krmilno moko - pšenično krmilno moko V trgovini KRMIŠ vos pričakujemo. «0Nje °d K& K TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM DRAGO NATEK, s.p. Laikova vas 203, 3312 PREBOLD Pri nakupu nad 5.000 SIT presenečenje Prodajalna je odprta: od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure ob nedeljah od 8. do 12. ure. Priporočamo se za obisk in se vam zahvaljujemo. I VA o AVTODELI Šempeter 126 b 3311 ŠEMPETER Telefon: 063/701-252 Avtodeli za vozila: - RENAULT - ZASTAVA - ŠKODA -ALFA - LADA SAMARA V zalogi imamo tudi glave za YUGO 45. Odprto vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure. Ponujamo vam tudi: - OLJE ELF - HLADILNO TEKOČINO - MAZIVA, FILTRE, IZPUŠNE CEVI AVTOELEKTTRIKA IN TRGOVINA GOLIC Kaplja vas 16, Prebold tel.: 063/723-198 AVTOAKUSTIKA - kenwood - macaudio - infinity - phonocar - ŽAROMETI H 4 JUGO 2.900 SIT - OLJE ZA TRAKTORJE, 10 U 2.800 SIT - ugodno: ščetke, pastorki in stikala za zaganjalnike Prodaja in montaža centralnih zaklepanj, električnih pomikov stekel ter popravilo splošne avtoelektrike. _______________________Za obisk se priporočamo. KENWOOD ŽE OD 23.493 naprej Gasilski dom z novo teraso pred gostiščem Na okrašenih vozilih in s krepkimi vpregami sta znova potovala po vsej krajevni skupnosti do vrha Kunigunde Gostilna Pri gasilcu Novo v Matkah Gostilna Pri gasilcu v Matkah nedvomno sodi med tista gostišča v Savinjski dolini, ki privabljajo zlasti goste, ki se radi umaknejo iz vsakdanjega avtomobilskega vrveža, industrijskih središč in okolij potrošniške mrzlice. Tako je bilo precej let in tako je ponovno tudi sedaj, ko je po letih ponesrečeno izbranih najemnikov lokal prevzela najemnica, ki zna in želi živeti s krajem in ljudmi, ki jo obkrožajo. Pred nedavnim so polepšali tudi zunanji videz gostišča, saj so prizadevni gasilci pred svojim domom postavili novo, pokrito teraso, ki lahko sprejme 60 in več gostov, če k temu prištejemo še 60 sedežev v lokalu in 250 v dvorani nad gostiščem, potem prostora tu res ne manjka. Številne poročne zabave in druge prireditve, ki so tu že bile, to najbolje dokazujejo. Pestra je tudi gostinska ponudba hrane in pijač ter raznovrstnih sladic. Tako je razlogov več kot dovolj za obisk lokala pod Golavo, Mrzlico in Gozdnikom. Potrebno je še povedati, da je gostilna Pri gasilcu tako rekoč odprta vse dni v letu, in to od 10. do 23. ure zvečer. Za večje skupine in praznovanja raznih jubilejev, porok in drugih slovesnosti se velja predhodno dogovoriti. Pokličete jih lahko po telefonu: 723-031. ep Na Kunigundi zdaj štirje zvonovi V krajevni skupnosti Galicija stojijo tri cerkve. Cerkvi na Pernovem in v Galiciji sta pred kratkim že dobili nove zvonove, krajani pa so se odločili, da tudi za cerkev na Kunigundi (ta vrh, ki je priljubljena izletniška točka Savinjčanov, imenujejo tudi Sentjungert ali Gora) kupijo dva nova zvonova. AVTOHIT - VSE ZA VAŠEGA KONJIČKA! S pomočjo dveh glavnih po- pa v tonu C. Oba sta okrašena, okrašena vozova, nato- pa so ju kroviteljev - Cestnega podjetja večji med drugim nosi napis Živ- v spremstvu vpreg in konjenikov kamnoloma Pirešica in trgovine Ijenje dam za svoje. Brez opre- peljali skozi vseh šest zaselkov te Košarica - so z zbranim denarjem me in elektrifikacije sta zvonova krajevne skupnosti. Tako so po-obnovili fasado cerkve in v Fer- stala 1,2 milijona tolarjev. novno oživili star običaj, da se no- ralitu kupili dva zvonova: 385,5 Zvonova so pred dnevi iz Fer- vi zvonovi pokažejo vsem kraja-kilograma težak zvon je uglašen ralita pripeljali najprej do šole nom, preden jih obesijo v zvonik, v tonu A, 227-kilogramski zvon v Pirešici, kjer so ju naložili na Zvonova sta prenočila v gasilskem domu v Žavrhu, od koder so ju naslednji dan (bila je nedelja, 21. julija) prav tako z vozovi in konjeniki odpeljali na Kuni-gundo. S konjskimi vpregami so se na vrh odpeljali tudi botri zvonov, bilo jih je 12, za veselo in praznično razpoloženje so poskrbeli pevci okteta Podoglarji in godba iz Svetine. Pri cerkvi je bil kratek kulturni program, sledila je maša, zvonova pa je blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kramberger. Nato so ju obesili v zvonik, ki bo odslej osvetljen in kjer bosta skupaj s starima zvonovoma v harmoniji odzvanjala ljudem v srečnih in žalostnih trenutkih življenja. K. R. SONČNE STREHE VALLKO, VEBASTO IN FARMONT urejena montaža z garancijo, dobri plačilni pogoji Ponujamo vam: zavorne ploščice ATE za več tipov vozil, izpušne sisteme, olje, svečke, filtre, dodatno opremo... 3LD, TEL.: ' LATKOVA VAS 34, 3312 PREBÍ 063/701-749 Na Tešovi gradijo nov dom Ob 50-letnici LD Vransko slavnostna seja in Hubertova maša Tudi lovska družina Vransko letos praznuje 50-letnico delovanja. Ob tem jubileju so pripravili slavnostno skupščino pri novem lovskem domu na Tešovi, sledila je Hubertova maša, nato pa seveda veselica. Lovsko družino Vransko je 26. maja leta 1946 ustanovilo 17 lovcev. Od ustanovnih članov je še živ 83-letni Jože Jerman, ki sicer že dlje časa živi na Gomilskem. Lovska družina Vransko ima trenutno 46 rednih članov, ki skrbijo za 5.200 ha veliko lovišče na območju krajevne skupnosti Vransko. Največ divjadi v tem lovišču predstavljajo srnjad in divji prašiči. Prve odstrelijo na leto 150 kosov, divjih prašičev pa približno 15. Leta 1958 je lovska družina Vransko razvila prvi prapor, svoje prostore pa so imeli lovci na Orehovcu. Zaradi denacionalizacije so ostali brez doma, zato so se kljub težkim časom odločili za gradnjo novega objekta na Tešovi. Ta je zdaj v tretji gradbeni fazi. Na slavnostni seji so podelili tudi priznanja. Priznanja lovske družine Vransko so prejele vse sosednje lovske družine in lovci iz Stare fužine in koroškega Biševca, s katerimi so pobrateni. Prav tako sta priznanje prejela častni član Jože Jerman in krajevna skupnost Vransko. V imenu lovske zveze pa je znake za zasluge osmim članom izročil član izvršnega odbora savinjsko-kozjanske zveze lovskih družin Celje Robert Vedenik. Sledila je Hubertova maša. Sveti Hubert namreč velja za zaščitnika vseh lovcev. Maševal je gospod Dori Pečovnik, zaradi česar se je na Tešovi zbralo zelo veliko obiskovalcev, med njimi so bili njegovi nekdanji farani. K. R. MARJAN VRENKO TEL, FAKS 702-583 Šempeter 35a 3311 ŠEMPETER GLGkTRO r/ - ELEKTROINSTALACIJE IN MERITVE -SERVIS IN PRIKLOP ELEKTRIČNIH NAPRAV IN STROJEV -SERVISIRANJE IN VGRAJEVANJE GORILNIKOV IN OSTALIH ELEKTRONAPRAV V OBIRALNICAH IN SUŠILNICAH HMELJA (obiralni stroji, dvigala...). Se priporočam! KVWrtf VAiA (KRM (tpev TBtOVtNfi ŠLANDROV TRÇ 20, 3310ŽALEC PONUJAMO VAM: * cement * apno * JUPOL 25 kg TEL: (063) 716-240 TELS FAX: (063) 716-260 MOB.: (0609) 610-088 (0609) 625-368 615.00 SIT 399.00 SIT lililí * vodovodni material, odtočne cevi, alkaten cevi, drenažne cevi * bogato izbiro lamelnega parketa in lake * cisterne za olje in material za centralno kurjavo * gradbeni material, izolacije, orodje, vijaka Se priporočamo! Prodaja gradbenega in tehničnega blaga TRGOVINA Dobrteša vas 46 b, Šempeter, tel.: (063) 702-231 Cisterne za kurilno olje: 10001 27.720,00 srr 15001 34.500,00 SIT 20001 39.700,00 SIT Možen nakup na obroke. Zavod za gozdove Slovenije v Žalcu gOBKSR ■ Gozdno drevje v bivalnem okolju Ljudje so že v davni preteklosti v okolici svojih bivališč in v vrtovih iz različnih razlogov sadili drevesa, tudi gozdna. Tako so stari Rimljani ob svojih domovih sadili visokorasto-ča drevesa, s čimer so poskusili zaščititi svoj dom pred strelo. Običaj sajenja dreves ob človekovih bivališčih se je ohranil vse do današnjih časov. Vendar pa danes ljudje dreves ob hišah in na vrtovih ne sadijo zgolj zaradi ohranjanja tradicije, ampak iz povsem praktičnih razlogov, saj si na ta način dvigujejo kakovost življenja ter si ob tem zagotavljajo tudi vsakodneven neposreden stik z naravo, od katere se zaradi modernega načina življenja sicer vse bolj odtujujejo. Katere so torej tiste koristi, ki jih človeku ponujajo drevesa, da je vse pogosteje pripravljen deliti z njimi svoj, po površini po navadi precej skopo odmerjen prostor za bivanje? Če pustimo ob strani sadno drevje, ki človeku poleg ostalih koristi vsako leto povrne vložen trud s plodovi, za katere pa je resnici na ljubo potrebno ta drevesa kar precejkrat oškropiti z različnimi kemičnimi pripravki, kar pomeni vse prej kot prispevek k dvigu kakovosti življenja, gozdna drevesa in različne grmovnice v človekovem bivalnem okolju blagodejno vplivajo tako na okolje samo kot tudi na počutje človeka, predstavljajo zelo uporabno učilnico o naravi, ne nazadnje pa odražajo tudi doseženo stopnjo kulturnega razvoja. Ugoden vpliv na okolje se poleg tega, da ta drevesa polepšajo okolje človekovih bivališč, kaže tudi v tem, da povečujejo zračno vlago in zlasti poleti znižujejo temperaturo zraka, čistijo zrak, blažijo hrup in umirjajo moč vetra, poleg tega pa najdejo v njihovih krošnjah svoje ekološke niše tudi številne vrste živali (različne vrste ptic, žuželke, mali glodalci), katerim lahko v urbanem okolju omogočijo preživetje le drevesa. Poleg teh vplivov, ki posredno ugodno vpli- VOŠNJAK TRGOVINA IN MONTAŽA ŠEMPETER, pri železniški postaji telefon: 702-100 VSE, KAR POTREBUJETE VI, IMAMO MI: PRODAJA PIP ARMAL, MARIBOR NOBILI, ITALIJA PAFFONI, ITALIJA PEPE, KUPLJENE PRI NAS OD 16. DO 24. AVGUSTA, VAM ZMONTIRAMO! Veselimo se Vašega obiska! SETVENI KOLEDAR ZA MESEC AVGUST 1996 ...nadaljevanje iz prejšnje številke: DATUM DEL RASTLINE IN URA AVGUST 15. četrtek plod 16. petek do 14. ure in od 20. ure plod 17 sobota korenina 18. nedelja od 8. ure korenina 19. ponedeljek korenina, 20. torek do 15. ure korenina, od 16. ure cvet 21. sreda cvet 22. četrtek list 23. petek list 24. sobota od 6. ure plod * konec časa za presajanje 25. nedelja plod 26. ponedeljek od 7 ure korenina 27 torek — 28. sreda do 12. ure korenina, od 13. ure cvet 29. četrtek do 19. ure cvet, od 20. ure list 30. petek' do 22. ure plod 31. sobota od 7 do 21. ure list, od 22. ure plod vajo tudi na počutje ljudi, najdejo le ti v zavetju njihove sence tudi prostor za igro in počitek, katerega kakovost še dodatno izboljšajo prijeten vonj eteričnih olj, žive barve in raznotere oblike cvetov in plodov ter pomirjujoča zelena barva listov ali iglic. Glede na to, da drevesa predstavljajo najvišjo stopnjo v razvoju rastlin in da so nasploh največja in najmogočnejša živa bitja na Zemlji, lahko rečemo, da so drevesa v vrtovih skupaj s pripadajočim živalskim svetom dejansko »narava v malem«. V teh »priročnih učilnicah« o naravi lahko spremljamo rast in razvoj dreves, procese olistanja, cvetenja, dozorevanja semen in plodov, spreminjanja barv in jesensko odpadanje listja. Z opazova- • njem te življenjske skupnosti se lahko dokopljemo do številnih informacij o tem, kako se drevesa odzivajo na različne vplive iz okolja in se poučimo tudi o vedenju živalskega dela te skupnosti. Ob upoštevanju zgoraj naštetega pomena dreves lahko mirne duše rečemo, da so nam naši predniki, ki so živeli v večjih in manjših naseljih in v mestih, v obliki dreves zapustili dediščino neprecenljive vrednosti. Večino današnjih starejših dreves so namreč posadili naši predniki pred dvema do tremi, v nekaterih primerih pa še več generacijami, jih nato negovali in jim omogočili preživetje. Pod temi drevesi so skozi igro in učenje odraščale generacije, vključno z danes živečimi. Prav je, da na drevesa v urbanem okolju gledamo kot na življenjske sopotnike, čeprav bi zaradi visoke starosti, ki so jo sposobna dočakati, lahko povsem upravičeno rekli, da smo prej ljudje njihovi sopotniki. Zato moramo tudi današnje generacije nenehno skrbeti za to, da bomo zanamcem to dediščino zapustili še bogatejšo, kot smo jo prevzeli od prednikov. Koristi od dreves, ki jih bomo posadili mi, bodo uživali šele naši vnuki in njihovi potomci. Ljudski pregovor namreč pravi: »Če si zjutraj posadil drevo, ne pričakuj, da boš že popoldan lahko sedel v njegovi senci!«. Dejan Rosenstein, dipl. inž. gozd. gorenje PRODAJNI CENTER IVA LOČICA-POLZELA HIPI tel.: 063/701-249 faks: 063/701-366 BELA TEHNIKA IN BTV- GORENJE * 10-ODSTOTNI POPUST ZA GOTOVINO * 5-ODSTOTNI POPUST PRI PLAČILU NA 3 OBROKE * 6 OBROKOV BREZ OBRESTI PRI NAKUPU NAD 50.000 SIT ZAMRZOVALNA OMARA - KOCKA: 29.760,00 SIT HLADILNIK, 140 I: 37.082,00 SIT HLADILNIK, 200 I: 43.893,00 SIT KUHINJE IN KOPALNICE GORENJE * 20-ODSTOTNI POPUST ZA KUHINJE GORENJE * 10-ODSTOTNI POPUST ZA KOPALNICE GORENJE * 20-ODSTOTNI POPUST ZA KUHINJE SVEA Z vami načrtujemo in vam pomagamo pri Izbiri vgradnih aparatov. RAZVOJ POLZELA Ločica 75a INŽENIRING, TRGOVIN d.O.O. PROIZVODNJA MONTAŽ Tel.: 063/701-249 faks.: 063/701-366 * IZDELUJEMO PEČI Z VGRAJENIM BOJLERJEM, VSE IZ NERJAVEČEGA MATERIALA - 10-LETNO JAMSTVO. KURJENJE NA OLJE ALI PUN. - STROKOVNA MONTAŽA CELOTNEGA CENTRALNEGA OGREVANJA. Opravimo tudi meritve in nastavitev gorilnika. Priporočamo se za obisk v prodajalni, ki je odprta vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Izbira dimnika pri kotlih na plin Na osnovi dolgoletnih izkušenj pri proizvodnji, montaži in preizkušanju dimnikov z blagovno znamko schiedel proizvajalcev Schiedel Gradnja Latkova vas ter sodelovanja s proizvajalci kotlov in znanstveno-raziskovalnimi institucijami bi Vam radi strokovno in odgovorno svetovali pri izbiri dimniških cevi znamke schiedel pri gradnji dimnikov, na katere bodo priključeni kotli na plin. Z veseljem spremljamo širitev plinifikacije za ogrevanje malih porabnikov, saj le tovrstne ekološke usmeritve zagotavljajo priho-dost nam in našim potomcem. Za nas kot proizvajalce dimnikov pa je prehod na plin kot energetsko sredstvo za ogrevanje zahteval prilagoditev dimniških sistemov in sestavnih delov novim pogojem v kurilnem sistemu, ki ga sestavljata ogrevalna naprava in dimnik. Bistveni spremembi v dimnem kanalu ob izgorevanju plina v primerjavi z izgorevanjem trdih kuriv sta v kratkem naslednji: • bistveno nižje temperature dimnih plinov že pri vstopu v dimnik, • visoka nasičenost dimnih plinov z vodo in nizka meja kondenzacije. Ob upoštevanju pogojev v dimni cevi pri izgorevanju plina smo Vam pripravili ustrezni sistemski rešitvi dimnikov za: • gradnjo novih dimnikov za obstoječe objekte ali novogradnje, • saniranje dotrajanih ali neustreznih obstoječih dimnikov. 1. Gradnja novih dimnikov Za gradnjo novih dimnikov Vam priporočamo troslojni dimnik z izolirano šamotno dimno cevjo in prezračevano toplotno izolacijo z nazivom SIH — dimnik, ki so ga razvili strokovnjaki razvojnega centra firme Schiedel v Nemčiji in Avstriji. Dimnik s svojo konstrukcijo in sestavnimi deli povsem zadovoljuje tudi najstrožje kriterije, ki se zahtevajo za dimnike pri uporabi pitna. Šamotne cevi za SIH-dimnik so narejene v tovarhi Schiedel in imajo kot dokaz svojega izvora vtisnjeno blagovno znamko schiedel, notranji premer kanala in koledarski teden proizvodnje. Te šamotne cevi so narejene iz šamotne mešanice, ki nam da po žganju neporozno gladko površino, katera preprečuje prehod nastalega kondenzata prek sten šamotne cevi. Pri SIH-dimniku kon-denzat odteka na dno dimnika, kjer je zbirna posoda z odvodno cevko. Za gradnjo novih dimnikov, na katere bodo priključeni kotli na plin, Vam priporočamo izbiro SIH — dimnikov s šamotno cevjo ustreznega premera. Samotna cev schiedel s svojimi lastnostmi predstavlja trenutno najbolj obstojno varianto dimne cevi za vse vr- ste goriv in za vse vrste pogojev v dimnikih. 2. Sanacije dimnikov Za izboljšanje dotrajanih ali neustreznih dimnikov pa smo Vam v firmi Schiedel pripravili sistem enoslojnih ali troslojnih dimnikov iz visokokakovostne nerjaveče pločevine kvalitete W. Nr. 1.4404 in 1.4571 po DIN. Kakovost pločevine in brezhibno izvedeni stiki so garancija, da sistema DREH-FIX (enoslojni) in DW (troslojni) v vseh pogledih zagotavljata ustrezno kvaliteto in življenjsko dobo. V upanju, da smo Vam nekoliko olajšali odločitev o izbiri opti-malne variante dimnika, Vam želimo uspešno delo pri načrtovanju, prodaji, gradnji in uporabi dimni- kov z blagovno znamko schiedel. V vsakem primeru pa Vam priporočamo, da se pred dokončno izbiro dimniškega sistema posvetujete z našimi strokovnjaki, ki Vam bodo ob upoštevanju vseh parametrov predlagali optimalno rešitev. Dejan Bošnak, dipl. ing. 5i i i i i i i i i i j I tel.: 063/701-162 i Šešče 67, J 3312 PREBOLD ! OPRAVLJAM: I - vsa zemeljska dela I z rovokopačem i - gradbene storitve splošna gradbena dela r SCHIEDEL - GRADNJA PROIZVODNJA, PRODAJA IN MONTAŽA DIMNIKOV, d.d. Latkova vas 82 telefon 063/702-214, SIH dimniki Najnovejši polno izolirani dimniki s prezračevano toplotno izolacijo, namenjeni za vse vrste kotlov in goriv (trda, tekoča, plinasta) 3312 telefaks PREBOLD 063/702-029 ffili' 1} îrIiImI Dreh Fix dimniki izdelani iz visoko kvalitetnega nerjavečega jekla, namenjeni za obnovo starih dotrajanih dimnikov Rečem r - mislim dimnik. Le pravi dimniki imajo zaščitni znak Sporočilo javnosti in slovenskim hmeljarjem se tako vneto poteguje za mesto pomočnika direktorja Hmezad Export-Import kljub tako fantastični službi. razloga, saj so se podatki, ki mu jih je posredoval g. Švigelj, izkazali za neresnične. Sicer pa so svoje člane v začasnem nadzornem svetu ime- Hmeljarsko združenje Slovenije kot interesno združenje individualnih pridelovalcev hmelja, kmetijskih zadrug in podjetij, ki pridelujejo hmelj, Hmezad Export-Import Žalec, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec ter začasni nadzorni svet Hmezad Export-Import Žalec pozivamo slovensko-javnost in slovenske hmeljarje, naj ne nasedajo lažnivemu in bolestno tendencioznemu pisanju g. Šviglja v dnevnem časopisju, ki je s svojimi osebnimi interesi in bolestno maščevalnostjo že škodoval in še škoduje celotnemu slovenskemu hmeljarstvu, najbolj pa neposrednim prozvajalcem. Posebnost obtoževanja g. Šviglja je obtoževanje vseh, ki se ukvarjajo s hmeljarstvom. Blati tudi ministra g. Osterca, ki naj bi bil odgovoren za delo hmeljne komisije pri Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, in zahteva njegov odstop, blati ministra g. Štera, ki da zavestno prikriva velik kriminal, javnega tožilca Borisa Ostruha, zlasti pa bivšega direktorja g. Bračuna in sedanjega direktorja g. Nate-ka ter direktorja Hmeljarskega združenja Slovenije g. Brežnika. Imenuje jih »zelena mafija« in celo ministra g. Osterca krivi, da je odgovoren za pridobitev 11,5 milijonov DEM protipravno pridobljenega premoženja, ki naj bi poniknil v žepe posameznikov. Glavna poanta vseh napadov g. Šviglja je nedopustno mešanje kvalitetnega slovenskega hmelja s tujim nekakovostnim, zlasti cenenim kitajskim hmeljem, in nato prodaja tega hmelja tujim kupcem pod znamko slovenskega hmelja, tako ustvarjena pozitivna razlika v ceni pa naj bi šla v zasebne žepe bivšega in sedanjega direktorja g. Bračuna oziroma g. Nateka in še morda nekaterih članov verige »želene mafije«, s tem pa, da so občutno oškodovani tuji kupci. Takšni zaključki so tendenciozni in nestrokovni ter pri današnjih načinih ugotavljanja kakovosti blaga v tujini tudi nemogoči. Glavna kupca (do 70% celotne slovenske proizvodnje hmelja) sta firma Joh. Barth & Sohn, ki je največja trgovska hiša s hmeljem na svetu in obvladuje cca 35% celotne svetovne hmeljske trgovine ter kupi in proda na tisoče ton hmelja letno. Drugi veliki kupec je trgovska hiša Hopsteiner. Jasno je, da imajo takšni trgovci vpeljan nadzor kakovosti in da jih ni mogoče goljufati. Slovenski hmelj predstavlja le 3,5% svetovne proizvodnje in prav zato moramo paziti in tudi pazimo na njegovo kakovost. Slovenski hmelj izvažamo v skladu s pravilnikom o kakovosti hmelja, ki določa, kaj je hmelj s slovenskim geografskim poreklom. Hmezad Export Import pa je sposoben ugo- EXTRA ORAD d.o.o. GRADBENA IN OBRTNA DELA - si rojiti esf rihi - novogradnje • adaptacije • notranji in zunanji ometi • izkopi z min bagrom tel.: 453-562. mobitel: 0609-621-575 ZatflMjte nam - v teh dneh praznujemo že 5. obletnico dela STROJNI ESTRIHI PO SISTEMU PUTZMAISTER! Vrba 7 1225 Lukovica CEMENTNI IZDELKI IZDELUJEMO! - cvetlična korita - kamine, fontane - ograjne elemente - tlakovce, plošče, robnike - tople grede, kompostnike - škarpne elemente - vinogradniške stebre - kanalske jaške z mrežo - peskolove MOŽNOST ODLOŽENEGA PLAČILA PRI NAKUPU NAD 20.000 SIT Pokličite nas po tel.: 0609 613-889 od 8. do 16.30 ure RÜCCD diti tudi željam kupcev in pripraviti hmelj v skladu z njihovimi potrebami. Če pri tem hmelj ne ustreza zahtevam prej omenjenega pravilnika, ni označen kot slovenski hmelj. Kazenska ovadba g. Šviglja in nekaterih hmeljskih starešin zaradi mešanja hmelja je bila prvič zavržena v letu 1991, drugič pa leta 1995. Poslovanje Hmezad Export-Import so v zadnjih letih na intervencijo g. Šviglja in morda še koga pregledali organi za notranje zadeve (posamezni preiskovalci so bili zamenjani v fazi pregleda, ker je g. Švigelj zatrjeval, da so podkupljeni), republiška devizna inšpekcija zaradi domnevne pristranosti posameznih inšpektorjev kar trikrat, bila je opravljena carinska kontrola inšpekcije za trg in cene, SDK je opravila kontrolo v zvezi z lastninjenjem in poslovanjem podjetja, SDK je bilo predloženo revizijsko poročilo firme Hmezad Export-Import v tujini. Če bi šlo samo za ugotavljanje nedopustnega mešanja hmelja, ni bilo vredno truda vseh navedenih inštitucij, saj bi se organi pregona lahko nedopustnemu mešanju prepričali enostavno s pregledom eventualnih reklamacij tujih kupcev. Če bi le-te bile, ne bi potrebovali dobrohotne pomoči g. Šviglja, ki organom pregona povzroča le stroške, hmeljarjem pa veliko škodo že kar pet let. Kdor hoče pravilno dojeti pisanje g. Šviglja in tega sestavka, se mora temeljito prepričati, kdo je g. Švigelj, 'ta novodobni hlapec Jernej' kot se je sam poimenoval, ki se zaman bori z mlini na veter, za čisto resnico in pravico proti »zeleni mafiji«. Večini svojih člankov je dal naslov 'Hmeljarji tečejo kazenski krog'. Hmeljarji se v potu svojega obraza trudijo in delajo v hmeljiščih, da bo njihov pridelek čim boljši, teče pa g. Švigelj, ki je maratonec. Je že v več ka-zanskih postopkih, v mnogo novih pa bo v kratkem. G. Švigelj ni hmeljar, pa tudi njegovi somišljeniki ne. V člankih se predstavlja kot bivši pomočnik direktorja Hmezad Export-Import, ki je bil nezakonito odpuščen. Na sestanku denacionaliziran-cev na Občini Žalec, dne 21.06.1996, se je predstavil kot diplomirani ekonomist z znanjem petih jezikov in 25-letno vrhunsko strokovno kariero. To mu lahko tudi verjamemo, je pa nerazumljivo, zakaj so ga odpustili tudi v Gorenju, Ve-plasu in Vegradu. Sedaj je prijavljen na Zahodu za zaposlovanje v Velenju. Na sodišču v Slovenj Gradcu, kjer je tudi v kazenskem postopku zaradi žaljive obdolžitve, je izjavil, da je zaposlen pri firmi Dr. Jung Treuhand na Dunaju z letno bruto pla-. čo 160.000 DEM. Zelo nas čudi, da G. Šviglju je delovno-razrherje pri Hmezad Export-Import prenehalo v letu 1991 na podlagi disciplinske odločbe zaradi 7 hujših kršitev delovnih dolžnosti, in sicer zaradi neizvršitve delovnih nalog finančne narave, zaradi česar je podjetje utrpelo 300.000 DEM škode, zaradi povzročitve pretepa na seji kolegija in zaradi tega, ker je ležal na tleh v svoji pisarni pijan med delovnim časom. Zoper odločbo o prenehanju delovnega razmerja se ni pritožil niti v podjetju niti ni sprožil delovnega spora, pač pa je teden dni gladovno stavkal. V decembru leta 1995 je bil objavljen razpis za direktorja Hmezad Export-Import, pa se g. Švigelj ni prijavil. Torej v medijih lažno zatrjuje, da je izčrpal vse pravne poti za vrnitev na izgubljeno delovno mesto. Nasprotno, nobene ni uporabil. G. Švigelj poskuša tudi nezakonito priti do namestnika direktorja in do člana začasnega nadzornega sveta Hmezada Export-Import. Pravi, da sta z g. Virantom sklenila ustno pogodbo o njegovem članstvu v nadzornem svetu, ko je g. Švigelj ponudil informacije o domnevnih nepravilnostih v Hmezad Export-Import. Takšnih kompetenc g. Virant nima in jih ni imel. Lahko bi morda podpiral njegovo kandidaturo, za kar pa nima novali denacionalizacijski upravičenci na sestanku 21. 06.1996. Na tem sestanku je g. Švigelj nastopal kot pooblaščenec g. Ota Rakav in kot kandidat doživel poraz. G. Švigelj zahteva vrnitev na izgubljeno delovno mesto. Tega ne more doseči brez razpisa, ker je njegova odločba o prenehanju že 5 let pravnomočna. Hkrati pa zahteva, da postane član začasnega nadzornega sveta. To je seveda nemogoče, saj je po izrecnih določbah zakona o gospodarskih družbah ne more biti hkrati član menedžmenta in nadzornega sveta. In to nezakonitost izsiljuje z najavo gladovne stavke. Treba je tudi povedati, da bo Hmezad Export-Import po končanem lastninjenju delniška družba, v kateri bodo denacionalizacijski upravičenci udeleženci s 36% (med njimi je tudi Občina Žalec), zadruge z 28% ter zaposleni in skladi. Na koncu ponovno opozarjamo na škodljivost početja in pisanja g. Šviglja, čudimo pa se tudi medijem, da se pred objavo prispevkov ne pozanimajo o zadevi pri obeh straneh. Žalec, dne 29. 7 1996 Hmeljarsko združenje Slovenije Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec Hmezad Export Import, začasni nadzorni svet HMEZAD KMETIJSKA ZADRUGA BRASLOVČE zjo.o. K.P. BRASLOVČE telefon: (063) 709-075, (063) 709-072 mobitel: (0609) 627-771 NAJVECJA IN NAJCENEJSA PONUDBA V SLOVENIJI VELIKA AVGUSTOVSKA AKCIJA PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE____________ POPUST - AKCIJSKI SNP 17 67a300.00 6% 639.000.00 SNP 17 NIZKA 697.170,00 5% 663.971.00 SNP 20 699.900.00 5% 666.571.00 SNP 20 NIZKA 725.850,00 5% 691.286,00 KOSILNICA 135 RK 299.000,00 KOSILNICA 165 RK 319.900,00 2% 313.600,00 KOSILNICA 170 DISK * 329.000,00 KOSILNICA 165 RIK UVOZ ČEŠKA 269.900,00 KOSILNICA DISK 210 389.900,00 KOSILNICA 220F ČELNA SPREDNJA 437.900,00 4% 420.000,00 + PRIKLOP TRIKOTNI 18700,00 KOSILNICA TWIST 170 589.900.00 3% 574.900,00 SPRINT 150 308900,00 FREZA MINI 36.460,00 ZGRABUALNIKI - ZVEZDA 300 241000,00 ZGRABUALNIK 330 272.900,00 SILO 80 B 409.900.00 STARA CENA SILO 80 BP 439.900.00 STARA CENA SILO 80 D 359.900.00 STARA CENA OBRAČALNIK 150 BUCHER 99.245,00 OBRAČALNIK TRAČNI 200 FAVORIT 105.900,00 OBRAČALNIK TRAČNI 220 FAVORIT 112.900,00 PAJEK ITALIJANSKI 230 129.900,00 PAJEK SIP 230 169.900,00 6% 160.000,00 PAJEK SIP 350 239.900,00 ŠKROPILN. TRAKT. 220 L+NAPR. 6 M 99.000,00 PAJEK SIP 400 295.900,00 ŠKROPIL TRAKT. 330 L+NAPR. 8 M 112.000,00 PAJEK SIP HIDRAVUČNI 400 325900,00 PUHALNIK TAJFUN BREZ EL. MOT. 75.900,00 PAJEK SIP HID 450 360.900,00 PUHALNIK TAJFUN Z EL MOTORJEM 143.900,00 TROSILEC ORION 40 SIP 484.900,00 PUHALNIK TRAKTORSKI 93.900,00 TROSILEC TEHNOSTROJ 599.900,00 CISTERNA 1700 L 346.900,00 PRIKOLICA TEHNOS. 4,5 T ENOOSNA 439.900,00 CISTERNA 2200 L 356.900,00 PRIKOLICA MLAZ 3 T ENOOSNA 315000,00 CISTERNA 2700 L 386.900,00 PRIKOLICA MLAZ 4 T S POV. ENOOS. 409.500,00 CISTERNA 3200 L 396.900,00 PRIKOLICA DVOOSNA 5 T MLAZ 640.500,00 MUN BORI BREZ EL MOTORJA 64.900,00 PRIKOLICA ENOOSNA 5 T MLAZ 530.000,00 MUN BORI Z EL MOTORJEM 103.900,00 TROSILEC UMET. GNOJA CREINA 216.900,00 MUN Z LUŠČILCEM GOS 78225,00 TROSILEC INO 500 » 42.600,00 MUN Z M. 3MIX 81480,00 TROSILEC INO 300 39.600,00 MUN Z LUŠČILCEM 40.845,00 TROSILEC UVOZ 300 37.498,00 KOSILNICA BCS DIEZEL 622 627.900,00 TROSILEC TG 402 89.900,00 KOSILNICA BCS BENCIN 62 534.712,00 VILIČAR TRAKTORSKI 323.578,50 NAKLAD. RIKO+LOPATA 47.900,00 477.900,00 VmA 4 T 124.900,00 KOTEL ZA ŽGANJEKUHO 60 L 66.902,00 IZKOPALNIK KROMPIRJA 117.705,00 KOTEL ZA ŽGANJEKUHO 80 L 69.900,00 IZKOPALNIK KROMP. Z DISKI 127.705,00 KOTEL ZA ŽGANJEKUHO 100 L 71490,00 SEJAL KORUZE DVORED. PAN-AGRA 127.900,00 KOTEL ZA ŽGANJEKUHO 120 L 73.780,00 SEJALNICA PNEVMATSKA 4-REDNA 436.900,00 OBIRALEC KORUZE TORNADO 40 986.920,00 DOBAVA JUUJ - AVGUST ZETOR, VSI TIPI: 5% POPUST UNIVERZAL, VSI TIPI: POPUST+NAGRADA V£UKA AKn, ' SAME, VSI TIPI: ZELO UGODNA CENA L/^ ZA FIAT, VSI TIPI: ZA NEKATERE MODELE STARA CENA c,:> BRASLOVČE, AVGUST 1996 IZKORISTITE POCENI NAKUP IN NAS POKLIČITE PO TELEFONU ALI PA NAS OBIŠČITE V NAŠI TRGOVINI V BRASLOVČAH. PONUDILI VAM BOMO POPUSTE, NIZKE CENE ITD. - . smisel našega počet- ja, kjer je posebna skrb posvečena našim kupcem, ki bodo po našem sloganu Zvestobo je treba nagrajevati, to dobro spoznali. Ob tem upamo, da nas bodo Grižani in drugi sprejeli tako, kot nas je sprejelo Vransko. Mi pa se bomo trudili, da to zaupanje tudi opravičimo.« j V sodelovanju s podjetjem MITA d. o. o. iz Griž oz. v dogovoru z njenim direktorjem Milanom Zupancem, ki je obnovil in dogradil nekdanjo sušilnico, kjer bo zdaj center MITA, sta zakonca Brglez naredila novo poslovno potezo in z le njima lastno pozornostjo do kupcev odpirata novo trgovino z živili In I prodajno ponudbo, ki i je že dobro znana ! kupcem na Vran-I skem. Le-ti vedo, da | se pri Brglezovih i splača nakupovati, ! saj skoraj vsak na-I kup prinaša nagrado, j bodisi takojšnjo ali I v času nagradne j akcije ZVESTOBA )! NAGRAJUJE, ki je | j postala stalna akcija II kolektiva Brglez. | i Zadnji dve leti so | i organizirali že nekaj i ) nepozabnih kulturno-| zabavnih prireditev in na kateri so Brglezovi slaščičarji na okrog 700 kosov narezali velikansko torto. S torto velikanko sodijo vsaj v slovensko Guinnessovo knjigo rekordov, nedvomno pa po množici nagrad, ki jih vsako leto, ob teh prireditvah za ZVESTOBO in ob drugih priložnostih, podelijo svojim zvestim kupcem. Geslo ZVESTOBO JE TREBA NAGRAJEVATI je torej še kako resnično. Tako naj bi bilo tudi v prihodnje, in ne le na Vranskem, ampak povsod, kjer bodo Brglezovi, ki trenutno zaposlujejo 38 ljudi. Sem so vštete tudi štiri prodajalke bodoče trgovine v Grižah, ki se že nekaj časa usposabljajo v trgovini na Vranskem. Dve trgovki sta domačinki, dve pa prihajata iz Prebolda, tako da kadrovskih težav ne bi smelo biti. Podatki o novi trgovini Center MITA leži ob cesti Šešče - Griže v bližini Gostišča Zibika - last Štefke in Slavka Podobnik. Tam, kjer sta sedaj center MITA in trgovina Brglez, je bila nekoč sušilnica hmelja, danes pa je lepa zgradba, ki je močno spremenila podobo, za kar je seveda poskrbel lastnik Milan Zupanc. Trgovina Brglez, ki je v prtličju, razpolaga z okrog 110 m2 prodajnih in okrog 60 m2 skladiščnih površin. Tako kot na Vranskem imajo tudi tu kakovostno hladilno tehniko italijanskega proizvajalca, prodajne police pa so naredili v šentjurskem Alposu. I j z bogatimi pokušina-i | mi hrane in pijač, i i Spomnimo se gala i i otvoritve nove trgovi-M ne in bistroja, pa i | velike nagradne igre I i za zvestobo, obletni-i | ce trgovine in bistro- ja z veliko degustacijo in množico nSgrad, ko so zveste kupce zabavali razni ansambli in humoristi. Povsem sveža je zadnja prireditev za ZVESTOBO, ki je bila minulo soboto Milan Zupanc, MITA d.o.o.: »Naše podjetje MITA trade d.o.o. se ukvarja predvsem z uvozom in izvozom, kar pomeni, da potrebujemo precej skladiščnih prostorov. V letu 1994 smo na licitaciji od KZ Go-tovlje odkupili staro sušilnico hmelja v Grižah in s tem pridobili potreben prostor. Ker pa je bil objekt močno dotrajan, smo se s pomočjo ugodnih kreditnih pogojev lotili obnove. Naš namen pa je tudi bil del prostorov oddati v najem podjetniku, ki bo znal prisluhniti domačinom in s pravo ponudbo, konkurenčnimi cenami omogočiti ljudem v spodnjem delu Griž ugoden in kakovosten nakup. Prepričan sem, da smo v firmi Brglez našli prave najemnike, saj njihovi rezultati in zadovoljstvo njihovih kupcev to najbolje potrjujejo. V septembru bomo vtem objektu odprli še eno trgovino s tekstilom, kjer bomo malo in veleprodajno prodajali samo proizvode, uvožene iz Češke, Španije in Makedonije. V načrtu pa je še odprtje bistroja - kavarne.« v________________________________________________/ mmmm SLOVESNA OTVORITEV S POKUŠINAMI IN BOGATIM PROGRAMOM BO V SOBOTO, 24. AVGUSTA OB 9. URI Pozor! Že prvi dan čakajo nekatere kupce bogate nagrade raznih dobaviteljev in kolektiva Brglez, o čemer bo odločal poseben sistem. (-------------------------------------------—-----------\ S tem sloganom zakonca Brglez, lastnika priznane pekarne na Vranskem, slaščičarne v Žalcu, pekarne v velenjski Nami in pred dobrim letom in pol odprte trgovine in bistroja na Vranskem prihajata tudi v krajevno skupnost Griže. S tem bosta popestrila trgovsko ponudbo kraja in bližnje okolice. i ___________________________■ ____________________/ Nova trgovina BRGLEZ v Grižah : 0 JE TREBA NAGRAJEVATI! ¡¡Nejc Podkrajšek Teniški zmagovalec v Umagu Šolo tenisa v Žalcu poleti in pozimi obiskuje več kot 100 učencev. Ena petina med njimi pa že tudi tekmuje. Med tistimi, ki se lahko pohvalijo z najboljšimi dosežki v svoji starostni kategoriji, je brez dvoma desetletni Nejc Podkrajšek, ki je nedolgo nazaj tudi zmagal na izredno močnem mednarodnem teniškem turnirju v Umagu, in to brez predhodnega treniranja, saj je na turnir prišel tako rekoč naravnost iz Atlante, kjer je sodeloval s svojim bratom na košarkaškem taboru. Z Nejcem Podkrajškom in njegovim trenerjem prof. Tomažem Volkom smo se pred kratkim o tem pogovarjali v prostorih teniške akademije športnega centra Valeč. Uvodoma nam je Nejc po- Nejc Podkrajšek s svojim trenerjem Tomažem Volkom vedal nekaj vtisov iz Amerike, kjer je kar sedem ur in pol dnevno igral košarko, za sprostitev pa malo tudi tenis. Skupaj z bratom Rokom, ki je v ekipi Šport select in staršema je bil v domovini košarke deset dni. Po prihodu domov je takoj odšel na turnir v Umag in se brez kvalifikacij direktno uvrstil na glavni turnir, kjer je bilo kar 128 tekmovalcev. Nejc je premagal prvega, drugega in četrtega nosilca turnirja. »V polfinalu sem imel za nasprotnika Maroviča. Igrala sva kar dve uri in dvajset minut. Tekma je bila res težka, saj je ta tekmovalec najboljši na Hrvaškem. Kljub temu sem ga uspel premagati z rezultatom 7:6 in 6:3 Pravzaprav je bil finale že v polfinalu, čeprav sem potem v finalu še igral s prvim nosilcem turnirja, ki je tudi moral poklekniti pred mojimi udarci,« je povedal Nejc in dodal, da je tega uspeha še toliko bolj vesel, saj je finale igral s poškodovano nogo. In kaj pravi o tem njegov trener Tomaž Volk? »Zelo sem vesel tega uspeha, čeprav je Nejc že državni prvak do 9 let in dvakratni zmagovalec tolažilnega turnirja do 12 let. Njegovi rezultati in rezultati drugih, ki so vključeni v teniško akademijo, so velika spodbuda za delo naprej. Nejc je tudi zame, kot trenerja, velik izziv in tako tudi upam, da se bo uvrstil med te-nisače, ki bodo nekaj pomenili tudi potem, ko bodo nastopali v članski konkurenci. Glede na močan motiv, voljo in starše, ki veliko vlagajo v ta njegov šport, bi mu res moralo uspeti. Tudi sam si že postavlja cilje in to je prav gotovo prava motivacija za njegov teniški razvoj.« Nejc ima tudi vzornike in želi si biti nekoč tako dober, kot so danes oni. Pravi, da bi bil rad med desetimi najboljšimi na svetu. Zaveda se, da to ni enostavno in da bo moralo preteči še veliko znoja, ur trdih treningov in težkih tekem, da se bodo njegove želje morda kdaj izpolnile. V Ameriki ga je opazil, v času košarkaškega tabora, ko je za sprostitev igral tenis, eden od najpomembnejših teniških strokovnjakov in ga prihodnje leto vabi na teniški tabor. Majhnim korakom sledijo veliki in kdo ve, morda bomo imeli Savinjčani kdaj tudi svojega rojaka v teniškem vrhu. D. Naraglav Beno Lazar državni prvak Na državnem prvenstvu za dečke in deklice v Murski Soboti je med žalskimi karateisti največji uspeh dosegel odličen borec BENO LAZAR, ki je bil v kategoriji starejših dečkov do 45 kg nepremagljiv. S tem je kronal uspehe klubskih soborcev, laskav naziv državni prvak pa mu pripada upravičeno, saj je vse borbe zmagal predčasno. Kovinotehna Savinjska Polzela Nova sezona bo težka; dvorana večja za 600 sedežev Klubski delavci košarkarskega kluba Kovinotehna Savinjska Polzela imajo v teh dneh veliko dela. Delajo namreč šest stanovanj v podaljšku dvorane in razširjajo dvorano za 600 sedežev, košarkarji pa pridno trenirajo. Po aktivnem odmoru so se pol-zelski košarkarji pričeli pripravljati 22. julija, pod vodstvom prvega trenerja Borisa Zrinskega ter pomočnikov Staneta Romiha in Boštjana Kuharja. Teden dni so bili na osnovnih pripravah v Črni na Koroškem, nato so trenirali teden dni doma, v petek, 16. avgusta, pa se bodo vrnili z enotedenskih specialnih priprav iz Postojne. Na specialne priprave v Postojno polzelski košarkarji odhajajo že več sezon,'saj jim tam odgovarja tako klima kot ostalo, kar sodi k pripravam vrhunskih košarkarjev. Med 28. avgustom in 3. septembrom bodo odšli na turnejo ali v Francijo ali v Italijo. Pred pričetkom tekmovalne sezone pa se bodo še en teden pripravljali v domači dvorani. Letos bodo polzelski košarkarji poleg državnega prvenstva ig- rali še v evropskem pokalu. V prvem kolu bodo 17 septembra igrali v Turčiji z ekipo Fenerbahca, 24. septembra bodo doma igrali v 2. kolu z italijansko ekipo Sca-volini, 1. oktobra v 3. kolu s poljsko ekipo Nobiles, nato bodo v 4. kolu 8. oktobra gostovali v Makedoniji in se pomerili z ekipo Rabotničkega, 15. oktobra v 5. kolu gostujejo v Latviji proti ekipi ASK Riga itd. Državno prvenstvo se bo pričelo 21. septembra. Razpored tekem prvega kroga: Idrija-Kovinotehna Savinjska Polzela, 28. septembra Kraški zidar — Kovinotehna Savinjska Polzela, 5. oktobra Kovinotehna Savinjska Polzela — Rogaška Do-nat mg, 12. oktobra Litostroj — Kovinotehna Savinjska Polzela itd. T. TAVČAR Najbolj priljubljeni športniki Izmed prispelih glasovnic smo izžrebali tri nagrajence: 1. NIKOLINA BEČAN, Zabukovica 61, Griže 2. FRIDA LESKOVŠEK, Parižlje 68 a, Braslovče 3. TIMO TERJAŠEK, Ločica 516, Polzela Teniške majice dobite v našem uredništvu. V juliju so dobili največ glasov: Jožica Emeršič (sledita ji Veljko Petranovič in Matjaž Cizej). Vsi, ki ste glasovali za najbolj priljubljeno športno ekipo, ste ponovno izbrali Kovinotehno Savinjsko Polzela. Izbiro najbolj priljubljenega športnika/ce in športne ekipe nadaljujemo, glasovnice pa nam pošljite do 25. 8.1996. Glasujem | za najbolj priljubljeno športnico: J za najbolj priljubljenega športnika: I I I za najbolj priljubljeno športno ekipo: I I | Moj naslov: I I l_ Žalske rokometašice v Evropo Ekipo bodo okre pili Po sporočilu rokometašic mariborskega Branika, da ne bodo igrale v pokalu pokalnih prvakov, so to priložnost dobile rokometašice Žalca. Milan Dolar, predsednik ŽRK Žalec, nam je ob tem povedal: »V Žalcu oziroma v našem klu- Ljudmila Denis, sta odpotovali bu smo se odločili, da bomo na- domov v Minsk, ker bosta igrali mesto Mariborčank igrali v poka- za matični klub, Barbara Hudej lu pokalnih prvakov. Skrbi nas, je odšla k velenjskemu Vegradu, ker je to povezano z velikimi Lavro Čmak pa smo za eno leto stroški. Upam, da bomo v obči- posodili Piranu. Dogovarjamo se že za nove okrepitve. Tako se dogovarjamo o treh novih igralkah, in sicer naj bi dve prišli iz Rusije in ena iz Hrvaške. Pogovori so že tako daleč, da bomo v prihodnjih dneh z njimi že podpisali pogodbo.« Žalske rokometašice bodo tudi v prihodnje igrale v telovadnici žalske osnovne šole, ki jo prav sedaj preurejajo. V dvorani bodo sedanjo plastiko zamenjali s parketom, nova pa bo tudi razsvetljava. Ljubiteljem športa v naši občini se tako v prihodnje obetajo kar zanimiva športna tekmovanja, ni našli toliko denarja, da bomo V pokalu pokalnih prvakov bo-lahko nastopali v tako elitnem te- mo imeli poleg košarkarjev Ko-kmovanju.« O tem, kakšna bo pr- vinotehne Savinjske Polzela še va ekipa, ki bo nastopala v novi rokometašice Žalca, sezoni, pa je Milan Dolar dejal: »Obe Rusinji, Elena Popovič in T. TAVČAR Državno prvenstvo 3D Lokostrelski klub Polzela je v soboto, 27. julija, spet or-aniziral državno prvenstvo 3D. Prvenstva se je udeležilo ar 99 lokostrelcev iz Slovenije in Hrvaške. Tekmovalci so se pomerili v streljanju na tarče divjih živali, na vsej gozdni progi jih je bilo 40. Tekmovali so v petih starostnih kategorijah in osmih stilih. Prvouvrščeni pri posameznih kategorijah in stilih so: minis - Dražen Šoštarič (3D Croatia); četrti in peti sta bila domača lokostrelca Sergej Jezernik in Blaž Ivanc. V TR pri članih je tekmoval samo Ivo Rupnik (3D Zeleni vrh), v olimpijskem stilu pa pri mladincih samo Peter Virant (LK Polzela). Pri članih v tem stilu je zmagal Marjan Podržaj (LK Šenčur), pri HU pa Urban Dermastia (DLLL Ljubljana). Najmočnejša konkurenca je bila pri članih v 3D, kjer je zmagal Borut Žabkar (3D Savinjska), in v coumpaundu, kjer je bil najboljši Jože Ravnjak (LK Ravne). Pri članicah v tem stilu je zmagala Jožica Emeršič, pri mladincih Sašo Emeršič, kot edini veteran pa Dušan Perhač, vsi LK Mozirje. K. R. IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI IZ ALUMINIZIRANE PLOČEVINE ZA: * osebna * traktorje * delovne stroje * motocikle * Športne Izpuhe ZASTOPSTVO ZA basal/B VLADIMIR MARN, Vransko 18, tel.: 725-106 Servis šivalnih strojev fal I ratnik Darko, s. p. - za vse vrste šivalnih strojev - popravilo strojev na domu - pooblaščeni servis šivalnih strojev SINGER Gubčeva 2, Žalec, tel.: 713-458 ■aoaNA^ "k™ Ločica 56 D, 3313 Polzela tel.: (063) 701-989 SERVIS BELE TEHNIKE IN ELEKTROINŠTALACIJE. OSKAR KOLENC Podlog 41, Šempeter VZDRŽEVALNA DELA NA STANOVANJSKIH OBJEKTIH * -k * ČIŠČENJE KANALIZACIJE (odvoz fekalij) telefonska številka 063/702-162 JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o. Nade Cilenšek, 3310 Žalec, telefon: 063/715-225 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občine Žalec je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 0609/612-731 Uradne ure za stranke v DE Vodovod so vsak torek In četrtek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC BO OD 1 MAJA DO 31. AVGUSTA OD 6. DO 14 URE. Peter LESER Gotovlje 122b, 3310 ŽALEC, tel./faks: 063/711-434 KROVSTVO, KLEPARSTVO KRKINE: S-METAL, TRIMO, DECRA Povrtavanje in obnova dimnikov z atestirano, nerjavečo pločevino. Informacije po tel.: 711-434 KOGUM o- IZDELOVANJE IZDELKOV IZ KOVINE IN GUME MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV SREČKO HRUŠOVAR, s p. Šempeter v Sav. dolini 27, 3311 ŠEMPETER TT 063/701-582 6- V zalogi: IZPUŠNI SISTEMI DOMAČIH PROIZVAJALCEV za vozila: ZASTAVA, FIAT, RENAULT 4,5, LADA GOLF. ZA VSA OSEBNA VOZILA IZPUŠNI LONCI PRIZNANE NEMŠKE FIRME WALKER. DELOVNI ČAS: od a do 18. ure ob sobotah od 8. do 13. ure Od leve proti desni: B. Čremožnik, V. Guček, V. Kač, spredaj L. Založnik in j. Žagar, manjka T. Janič. Državno prvenstvo v preskakovanju ovir V Velenju je bilo od 5. do 7. julija državno prvenstvo jahačev v preskakovanju ovir. Odlično organizirano tekmovanje je potekalo v šestih starostnih kategorijah. Konjeniški klub Gotovlje je nastopil z mladimi, a odličnimi jahači. Tekmovali so v kategoriji A2, kjer je B. Čremožnik med mladimi jahači do 14 let postala državna prvakinja. Jerneja Žagar je v isti kategoriji zasedla 4. mesto, Tina Janič pa je bila 10. Violeta Guček je med mladinkami zasedla odlično 4. mesto. Med mladimi jahači sta nastopila še Sandra Kocjančič in Luka Založnik. Vanja Kač je v tekmovanju z mladimi konji zasedla 12. mesto. Mladim jahačem iskrene čestitke za odlične tekmovalne uspehe, za katere gre nedvomno zahvala tudi trenerjema M. Novak in A. Pevcu. F.Ž. Žalec Za pokal sladoled sladkosned Na teniškem igrišču športnega centra Žalec so nedavno pripravili II. teniški turnir za pokal SLADKOSNED, moj SLADOLED. Turnirja, ki ga je organizirala Teniška akademija Žalec, se je udeležilo več kot 90 mladih tenisačev iz vse Slovenije. Odigranih je bilo veliko lepih in razburljivih dvobojev. Na vseh tekmah so se odlično borili tudi mladi tenisači Teniške akademije Žalec pod vodstvom prof. Tomaža Volka, ki tudi sicer dosegajo izjemne rezultate na največjih tekmovanjih. In še rezultati tekmovanja: Zmagovalci v kategorijah do 9 let, deklice: 1. Nina Herzog, TA Žalec, 2. Sara Bajčc, TA Topolšica, 3. Teja Čuk, TA Rudar; dečki: 1. Andželo Novkovič, TA Žalec, 2. Sandi Lepuša, TA Rudar, 3. Mike Urbanija, Lukovica, 4. Matic jan, TA nm . , v Žalec. Kategorija do 12 let, deklice: 1. Jasmina Cvetanovski, ŽTK, 2. Vesna Bučan, ŽTK, 3. Mojca Rumpf, TK Celje; dečki: 1. Aljoša Nipič, TOP TEN, 2. Luka Lamut, TOP TEN, 3. Nejc Jeraša, TK Cetis, 4. Anej Kos, TA Žalec. Kategorija do 14 let, deklice: 1. Tinka Uranjek, TA Žalec, 2. Meta Mežnar, TA Žalec, 3. Mojca Krajnc, TK Celje; dečki: 1. Matej Martinšek, TK TOP 2. Urh Ambrož, TA Žalec, 3. Jernej Pepevnik, TK Cetis. D. N. d.o.o. PRODAJNI CENTER - trgovina z gradbenim LATKOVA VAS MATERIALOM Latkova vas 84, 3312 Prebold Krakovska 4b, DOMŽALE Teh. 063/701-900, 701-219 Tel.: 061/721-730, 723-126, 723-194 Gradite, obnavljate? VROČE CENE V AVGUSTU • OPEKA MODULARNI BLOK • CEMENT, APNO • DIMNIKI SCHIEDEL • STREŠNIKI BRAMAC • OKNA Poleg tega pa naš prodajni program obsega vse vrste gradbenih materialov. • NOVO V PRODAJNEM PROGRAMU * • strešna okna VELUX • zidarsko orodje • gradbeni odri, mreže za zaščito gradbišč PREVOZ FCO KUPEC, MOŽNOST DOSTAVE Z AVTODVIGALOM. V NAŠIH TRGOVINAH NAS LAHKO OBIŠČETE VSAK DAN OD 7. DO 19. URE, OB SOBOTAH PA OD 7. DO 13. URE UPI - LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC USPOSABLJANJE IN PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE PONUJA MOŽNOST VPISA V NASLEDNJE PROGRAME ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE V ŠOL LETU 1996/97 OSNOVNO USO-PROGRAMI SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI VISOKOŠOLSKI ŠOLSKO USPOSABLJANJA PROGRAMI USPOSABLJANJA PROGRAMI IZOBRAŽEVANJE 1. in II. STOPNJA IV. in V. STOPNJA PO V. STOPNJI VII. STOPNJA Osnovna šola za odrasle 7., 8. razred BREZPLAČNO užu - usposabljanje za življenjsko uspešnost BREZPLAČNO zidar za zidanje in ometavanje tesar opažev krivilec armature skladiščni delavec skladiščni in transportni delavec strojništvo IV. st. strojni tehnik V. st. elektrikar IV. st. elektrotehnik V. st oblikovanje V. st. ekonomsko-komercialni tehnik V. stopnja trgovec IV. stopnja program usposabljanja za računovodjo program usposabljanja za poslovnega sekretarja NOVO! INFORMACIJE: tajništvo UPI - LJUDSKE UNIVERZE ŽALEC vsak delavnik med 7. in 16. uro. V času med 1. 7. in 1. 9. 1996 vsak delavnik med 8. in 12. uro. Tel.: 715-401, 715-402; faks: 715-402. Prijave za vpis: Osnovna šola - osebno ali po telefonu Srednje šole in programe usposabljanje - obr. DZS 1,20 do 25. 8. 1996 Visoke šole - obr. DZS 1,71/1 program usposabljanja za vodenje poslovanja v manjših podjetjih program usposabljanja za komercialista VISOKA UPRAVNA ŠOLA JAVNA UPRAVA (1. in 3. letnik) FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ - ORGANIZACIJA DELA - ORGANIZACIJSKA INFORMATIKA (1. in 3. letnik) NOVO! SOLA PRIJAZNIH LJUDI - POT DO ZNANJA IN USPEHA SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV ANTON KITEK, s P Kasaze 107 g, Petrovče tel.: 063/708-256 mobitel: 0609/632-660 POPRAVILA: * pralnih strojev * * štedilnikov * * sušilnih strojev * HITRO * KAKOVOSTNO * V NUJNIH PRIMERIH TAKOJ * PRODAM POLOVICO HIŠE V CENTRU ŽALCA, zelo primerno za poslovne prostore. Urejeno centralno ogrevanje, ločen dostop, nekaj zemlje. Informacije po telefonu: (064) 326-142 (po 19. uri). V filipinskem podzemlju VII. 3000 let stare terase Ifugujev Riževe terase dajejo na Boholu, kot tudi drugod po svetu, kjer pridelujejo riž z namakanjem, svojstveno podobo pokrajini. Na Filipine so ta način pridelave prinesli Protomalajci, ki so prišli iz jugovzhodne Azije. Verjetno največja in najbolj zanimiva terasasta mojstrovina pa je nastala po zaslugi že omenjenih Ifugujev na otoku Luzonu. Zgrajena je bila pred 3000 leti. Vsaka terasa je visoka le od 60 do 250 cm, raztezajo pa se kot veliko stopnišče okrog in okrog prek 1700 visokega pobočja. Če bi terase postavili eno za drugo, bi segale več kot pol poti okrog Zemlje. Riževe terase v Banavvi na severu Lu-zona sodijo tako med svetovna čudesa na zemeljski obli in nam kažejo starodavni način življenja teh ljudstev. Življenje teh gorskih kmetovalcev je tako videti za tisoč let odmaknjeno od življenja manilskih Filipincev. Ifugujske terase, vklesane v pobočja, so iz daljave videti kot zeleno žametno stopnišče. ifugujski kmetje občasno ustavijo dotok vode na terase, da bi lahko zasadili prve sadike, nato pa jih zalijejo s trideset centimetri vode. Kljub temu da imajo terase tako spoštljivo starost, jih uporabljajo leto za letom. Zanje in za vodne izvire veljajo posebni predpisi, zlasti glede dedovanja. Lahko se zgodi, da mora človek, ki bi rad obdržal pravico do določene terase, pojasniti svoj izvor vse do prvotnega lastnika, ki je morda živel deset ali dvanajst rodov pred njim. Na Boholu, kjer smo mi, se življenje podeželskega prebivalstva ne razlikuje bistveno od ostalih pridelovalcev riža. V nižinskem delu so večja riževa polja, više pa prihajajo pred oči popotnika izrazitejša terasasta riževa polja. Sprehod med njimi navdušuje ter hkrati zastavlja vprašanje, kako uspejo brez kakšnih merilnih naprav zagotoviti namakanje vseh teras. Mislim, da so res mojstri, ki ohranjajo tradicijo in spoštujejo vrednote svojih prednikov. Pridobljeno znanje in izkušnje prednikov sta tako vrednoti, pomembni tudi med filipinskim ljudstvom. V vasi Behind the Ciouds Danes je pred nami krajša selitev tabora. Za tri dni gremo v osrčje Čokoladnih gričev, v vasico Za oblaki — Behind the Ciouds, ker naj bi bilo v njeni okolici več večjih jam. Natovorjeni z vso raziskovalno opremo in zalogo hrane za tri dni odpeljemo proti mestecu Car-men. Tu še nekoliko dopolnimo naše zaloge. Kmalu zatem se naš kombi ustavi ob cesti in to je znak, da bo odslej potrebno pešačiti. Otvorjeni kot mule in ob spremstvu otrok, ki so se nagnetli okrog nas, se podamo proti vasici, ki naj bi bila oddaljena od ceste kakšnih pet kilometrov. Po uri in pol hoje, ki zaradi težkih nahrbtnikov in druge krame ni bila ravno prijetna, smo na cilju. Vasica je skrita med bananovci in kokosovimi palmami. Hiše, preproste in lesene, so postavlja-ne na obeh straneh nekakšne ulice, ki vodi do vaške šole in naprej do drugih oddaljenih domačij. Mi se ustavimo pred največjo hišo v vasi. V njej živi učiteljica, ki nam je dala na razpolago svoje prostore za čas našega bivanja v vasi. Vsi so z nami zelo prijazni, kar bi veljalo pripisati prisotnosti »našega« Dolya, Gila, kuharjev — Filipincev, ki so pri ljudeh v vasi vzbujali dovolj za- upanja. Kot smo zvedeli od Petra, je ta vasica tudi za Filipince nekaj skrivnostnega. Med II. svetovno vojno so bili tu partizani, ki so prek radijske veze sporočali v Avstralijo gibanje japonskega ladjevja. Zaradi odmaknjenosti od komunikacij pa je bila vasica pozneje, in je morda tudi danes, dobro zatočišče za upornike. Pred leti so tu pobili nekaj tujcev in zato ljudje z obale ne izgovarjajo preveč radi imena te vasice. Največkrat pa tudi odsvetujejo obisk. Nam se ni nič zgodilo. Nasprotno, bili smo deležni pozornosti in gostoljubja, kar je naše bivanje v tej odmaknjeni vasici, kjer še nimajo elektrike, naredilo prav prijetno in zanimivo. Vsaka vas ima nekakšen vaški svet, na čelu katerega je kapitan vasi. Tega izvolijo izmed osmih kandidatov. Izbran je tisti, ki dobi največ glasov. Vsi člani vaškega sveta prejemajo tudi manjšo plačo iz državnega proračuna, 600 pesov na mesec. Kapitan dobi 1200 pesov, kar znaša okrog 50 USA dolarjev. Seveda to ni veliko, a je le tretjina mesečne plače »našega« Dolya, ki je učitelj naravoslovja in tehnike na eni izmed osnovnih šol na batuanski planoti. Dolga pot do jame Po namestitvi se odpravimo proti jamam, ki naj bi bile tri kilometre iz vasi. Ena skupina po polurni hoji skrene s prvotne poti, drugi pa nadaljujemo pot proti jami, v kateri so se med vojno pred Japonci skrivali domačini. Pot se vleče. Nikakor je noče biti konec. Vse bolj spoznavamo, da so filipinski kilometri mnogo daljši. Hodimo že dobro uro in pol. Peklensko je vroče in prav prilegel bi se mi kozarec hladnega piva, a kaj, ko o tem lahko samo sanjam. Pridemo do reke. Z veseljem bi sko- čil vanjo in se okopal, a ni časa, pa tudi nikoli ne veš kaj je v teh tropskih rekah. Od reke se pot vzpenja navkreber. Poti ni več. Hodimo bolj na slepo. Vse je močno zaraščeno. Brez vodnika jame ne bi nikoli našli. Tudi on ni povsem prepričan. Z mačeto seka podrastje in nam olajšuje podiranje. Končno mu uspe priti do vhoda v jamo, ki ga obdaja bujna vegetacija. Tako skrita je bila jama idealno skrivališče. Že takoj na začetku je videti fosilne kapniške tvorbe. Globje v notranjosti prostrane jame nas čaka bogato kapniško okrasje, ki pa je žal močno polomljeno. Sredi jame so tudi tri vreče, napolnjene s kapniki. Namenjeni so bili trgu za eksotično razsvetljavo in za okras. Peter nam je povedal, da so kapniki kar cenjeno blago, saj za eno tono lahko dobijo tudi 150.000 pesov. Kot je videti, jim ta jama še ni prinesla bogastva, saj je večina lepo belih in lesketajočih stalaktitov in stalagmitov ter zavese lepo zloženih na kupih in čakajo, da jih spravijo v vreče in odnesejo. Najbrž pa so se vreče le pretežke in tako kapniki, čeprav polomljeni, vsaj za sedaj ostajajo v jami. Po opravljenih raziskavah in meritvah se napotimo proti našemu začasnemu domu. Po dobrih dveh urah dokaj hitre hoje končno zagledamo obrise vasice. Ob vstopu v vas je manjše jezer-ce. V njem se že pridno namakajo fantje, ki so bili v drugi jami, perejo kombinezone in opremo. Zvečer nas čaka okusna ^ večerja. Posebno juha gre v slast. Prav tako pa tudi piščanci iz naše zaloge. Obišče nas Pol Virador, ki se ga pozneje kar krepko nalije z rumom. Rezultat tega je močno hrčanje, ki nam ne da spati. Darko Naraglav (dalje) < < O < NAGRAJENCI JULIJSKE ŠTEVILKE SO: 1. TOMAŽ CVIKL, Polzela 129a, Polzela, 2. DARINKA BIZJAK, Letuš 30b, Šmartno ob Paki 3. ANICA SELČAN, Okrogarjeva 5, Celje Vrednostne bone za koriščenje gostinskih uslug v HOTELU ŽALEC dobite v našem uredništvu. Pokrovitelj avgustovske nagradne križanke je TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD. Izžrebani reševalci bodo v uredništvu prejeli praktične nagrade v vrednosti 5000, 3000 in 2000 SIT. Reševalce ponovno prosimo, da nam rešitve križanke pošljete izključno na dopisnicah do 25. 8.1996. POLETNA VROČA AKCIJA V POSLOVNIH ENOTAH ŽANE Veleblagovnica ŽANA Žalec, PC LENA Levec ter frašizne prodajalne na Ostrožnem, Letušu in Latkovi vasi pri Preboldu TORTA ZUPPONE 500 gr 253,10 POSLOVNI ČAS BISTRO ŽANA: PON.-PETEK: 7.00-21.00 SOBOTA: 7.00-15.00 KOMPOT BRESKEV 850 gr 149,90 Kava BARCAFFE 100 g 10 kom. 135,60 JUICE JILL 1 I 111,30 SIRUP SUNQUICK + VRČ 950,00 BISTRO ŽANA Vabljeni v bistro ŽANA, kjer smo za vas pripravili - SLADICE IN SLADOLEDE - PRIGRIZKI IN PEKOVSKO PECIVO SOLATE (sveže, mesne, morske...) - KOKTAILE in NAPITKE ter ostale ponudbea pijač LET TOAL PAPIR HELENE 10/1 218,70 POHITITE Z NAKUPOM ZA ŠOLO V VELEBLAGOVNICO ŽANA ŽALEC 2900,00 TORBE NIKE - 4290,00 NAKUPI SO V POSLOVNIH ENOTAH ŽANE ODLIČEN NAKUP NAJ SE KONČA V BISTROJU ŽANA Savinjčan Mag, sc. Franio Velikanie, dr. med, odgovarja na pisma bralcev KRTICE — KRČNE ŽILE NA NOGAH Pismo bralke: Imam vprašanja v zvezi s krčnimi žilami na nogah. V družini sta imela take žile tudi oče in mati. Po treh nosečnostih sem bila operirana — na desni nogi. Čez nekaj let so se na površju pojavile nove žile in dobila sem nekaj injekcij. Prilagam zadnji izvid. — Kaj je venektazija?-Zakaj je zdravnik prenehal dajati injekcije? — Ali je pri moji starosti (53 let) še možno nadaljnje zdravljenje? — Kaj lahko naredimo preventivno? — Ali je poapnenje žil ista bolezen? — Kakšnega izvora so lahko blazinice ob kolenskem sklepu, ki večkrat tudi bolijo? Lep pozdrav »Simona« Spoštovana bralka! Zastavili ste kar nekaj zanimivih vprašanj. Odgovoril bom bolj »na široko«, da bo zanimivo tudi za druge bralke in bralce, našli pa boste odgovore tudi na Vaša vprašanja. Krčne žile, imenovane tudi varice ali z lepo slovensko besedo krtice, se pojavljajo pri 15% prebivalstva. Gre za razširjene vene, ki se kažejo tik pod kožo na zadnji in notranji strani spodnjih okončin, predvsem goleni. Krčne žile se lahko pojavijo tudi ob koncu debelega črevesa — imenujemo jih hemoroidi ali »zlata žila«, pa tudi na prehodu med požiralnikom in želodcem pri različnih jetrnih boleznih. Krčne žile na spodnjih okončinah se v določenih družinah pojavljajo pogosteje; pravimo, da so dedna ali družinska bolezen (pravimo: to je »v rodu«). Pojavijo se lahko že v mladosti po dvajsetem letu, pogosteje pri ženskah, predvsem v nosečnosti. Prvi pojav je razširitev žile, ki se strokovno in v dobesednem prevodu imenuje venektazija, in običajno ne zahteva posebnega zdravljenja. Kri teče iz srca po telesu najprej po arterijah v tkiva — tudi do palca na nogi — in nato po venah nazaj proti srcu. Ker smo večino dneva v pokončni drži, mora kri teči po venah navzgor. Da ne zastaja, pomagajo zaklopke, ki preprečujejo krvi, da bi tekla nazaj. Ce se vene preveč razširijo, se zaklopke okvarijo in ne tesnijo več. Kri zastaja in žile se še bolj razširijo. Po večletnem tako opisanem stanju zastoj krvi v Spodnjih okončinah povzroči prestopanje tekočine iz žil v tkivo — to je opaziti kot otekanje nog. Posledica je slabša oskrba celic s kisikom in hrano, kar opazimo pri spremembi barve kože okrog gležnjev, ki potemnijo; koža postane tanka, suha, na koncu »se noga odpre« — nastane rana, najpogosteje na notranji strani gležnja — ki se zelo počasi in slabo celi. Zdravljenje krtic Samih razširjenj ven (venekta-zij) običajno ne zdravimo. Pri bolj razširjenih krčnih žilah na spodnjih okončinah se najprej opravi test, ki pokaže, če so notranje vene, ki potekajo med mišicami in jih ne vidimo, prehodne. Če niso, potem so te vidne podkožne vene potrebne in jih ne smemo odstraniti. Odstranitev krčnih žil je možna s »sklerozacljo« — v veno se z injekcijo vbrizga posebna tekočina, ki povzroči nenevarno vnetje in stene žile se zlepijo. Zato mora biti po takem posegu okončina tesno povita do 30 dni. Poseg je možno opraviti ambulantno in starost pacienta običajno ne predstavlja nobene omejitve. Zdravljenje z operacijo poteka običajno v splošni anesteziji. Operacija je kratka, kirurg pa opravi tako imenovano luščenje — krčno žilo prereže na zgornji in spodnji strani, skoznjo potisne posebno žico z zadebelitvijo na koncu in žilo izvleče, kot bi obrnili nogavico ali rokav. Tudi tu starost ne predstavlja kakšne posebne omejitve. Odstranitev krčnih žil še ne pomeni, da se bolezen ne more ponoviti. Pri ljudeh, ki so nagnjeni h krčnim žilam, se lahko druge neopazne podkožne vene po nekaj letih razširijo v nove krčne žile. Nekateri bolniki menijo, da zdravljenje ni bilo uspešno. Bilo je, saj smo z operacijo preprečili komplikacije krčnih žil, t. j. oteklino in »odprto nogo«. Preprečevanje nastanka krtic — preventiva Na družinsko nagnjenost k nastanku krčnih žil seveda ne moremo vplivati. Pomembno je, da imamo vse življenje primerno telesno težo — debeli ljudje imajo pogosteje krčne žile na nogah. Redno se ukvarjamo z rekreacijo — s sprehodi, teki. Gibanje mišic spodnjih okončin poganja kri po notranjih venah okončin in preprečuje nastanek krčnih žil. Izogibajmo se dolgotrajnemu sedenju. Pritisk sedala na spodnji strani stegna slabša pretok krvi po venah nog. Nikoli ne smemo sedeti s prekrižanimi nogami. Tako stiskamo vene in povzročamo zastoj krvi v golenih. Če zvečer sedimo pred televizorjem, si podložimo noge z mehkim stolom — dvignimo jih v vodoravno lego. Če so se krčne žile že pojavile, pa morate dlje časa sedeti ali stati na mestu, nositi ustrezne elastične nogavice ali pravilno zavito nogo z elastičnim povojem. Pa še odgovor na dodatni vprašanji! Poapnenje žil ni ista bolezen kot krčne žile. Poapnenje žil je bolezen arterij — odebelitev notranje stene in zožitev žile. Končna nevarnost je zapora žile in odmrtje tkiva, ki ga ta žila prehranjuje — npr. srčni infarkt, možganska kap. Naj odgovorim še na vprašanje glede blazinic ob kolenskem sklepu. Verjetno ste mislili na blazinico— burzoali po slovensko sluznik — ki leži pred pogačico in pod njo. Take blazinice so povsod na okončinah, kjer mišična kita drsi prek sklepa in omogoča nemoteno gibanje. Lahko se vname, lahko pa tudi boli po nehotenem udarcu ali drgnjenju, npr. pri delu kleče. O zdravljenju tega pa kdaj drugič. Ped i ker svetuje Zdravo za noge in dušo Asfalt, beton in tlakovci, mraz ter premajhna utrjenost nas največkrat silita, da naša stopala zaščitimo z obuvali. Toda to smiselno početje dostikrat z rrtodo postane problem: dandanašnja številna obuvala stopal sploh ne ščitijo, temveč jim škodujejo. Pomanjkanje gibanja in kot posledica največkrat prevelika teža predstavljata za stopala dodatno obremenitev. Časa sicer ne moremo zavrteti nazaj in se odpovedati obutvi, toda pri toplih poletnih temperaturah je priporočljivo hoditi bos, kjerkoli je to mogoče: na obali, po travi, po mehkih gozdnih poteh ali na vrtu. Prav vsaka naravna podlaga, ki ni nevarna, da bi se ranili, kar vabi stopala na oddih. Hoja z bosimi nogami ne pomeni košček svobode samo za stopala, ampak tudi za dušo. Veliko oviro vsakdanjika premagujemo obuti, in ko se vrnemo domov, se najprej otresemo čevljev. Na preprogah ali lesu stopala ne potrebujejo zaščite. Če je morda le prehladno, zadostujejo doma nogavice - poleti najbolje iz bombaža. Za stopala pomeni hoja bosih nog svobodno gibanje od pete prek zunanjega roba ter blazinic malih prstov in palca do konic prstov. To pospešuje prekrvavitev in krepi mišice. Takšna vaja preprečuje, da bi se stopalni lok ponižal, kar lahko vodi do ploskega stopala. Še posebej se lahko prsti oprimejo tal in se naravno razpirajo med hojo po pesku. Primerjajte odtise obsega stopala s podplatom vaših čevljev in ugotovili boste, koliko več prostora si lahko privoščijo prsti, če so bosi. Torej ne kupujte pretesnih čevljev in bodite brez njih, če je le mogoče! Toda golim stopalom pretijo tudi nevarnosti, npr. sončne opekline. Zato namažite nart s kremo za sončenje! Na cvetočih travnikih in nepoznanih površinah lahko vaše noge poškodujejo piki insektov in razbito steklo, torej morate biti še posebej pozorni. Dermatologi svarijo pred alergijami, ki nam pretijo, če nosimo poleti čevlje na gole noge. Obutev je obdelana s kemikalijami, kot so barve, čreslovina, umetne smole in konservirana sredstva. Pot stopal pa lahko te . snovi topi. Posledica tega so porde-čitev kože in srbeči mehurčki, tudi 'majhne zatrdline na koži, ki se lahko razvijejo v trajen ekcem. Dolgoletna neobčutljivost pri tem ni nobeno zagotovilo, da nas to ne more doleteti. Tako prvi kot tudi stoti dotik lahko povzroči nastanek alergije. Potem pa se te reakcije T I K A Delovni čas: od 8. do 12. In od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Obiščite nas in videli boste bolje! Šempeter v S.d.13a tel. 063/701-547 (dTfmovui■ o£% pogrebna oprema - pogrebne storitve K ureditev pokopališč - dobava spomenikov 7) dobava cvetja TeL: 063/715-605.714-686 Mobitel 0609 635-717 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre, tete in botrce KATARINE GROBELNIK roj. ŽUŽEJ iz Zabukovice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem * in znancem za darovano cvetje, sveče in vsem, ki ste nam izrazili sožalje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala govornici za poslovilne besede ter pevskemu zboru za odpete pesmi. Žalujoči: sestri Marija in Terezija, nečakinji Frida z Dušanom in Majda z možem, Boris z družino in Zdenka z možem Samo srce in duša vesta, kako boli-ko tebe več med nami ni. Z A H V A L A ob boleči izgubi ljube žene, mame, babice in prababice KATARINE GROBELNIK iz Zabukovice. Vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku, jo obsuli s cvetjepi, darovali sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje, iskrena hvala. Posebna hvala g. župniku Planincu za lepo opravljen cerkveni obred, govornici Valčki Gnus za poslovilne besede, pevcem za ganljivo petje ter pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: vsi njeni Ne jočite ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, le spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega ALBINA ŠANCA iz Liboj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše. Posebna hvala dr. Djuriču, dr. Blatniku in patronažni sestri Cvetki Kneževič ter zdravnikom in sestram bolnišnice Topolšica, g. Mlinariču, godbi na pihala Liboje in g. župniku Planincu. Žalujoči: sin Janko z družino, hči Marinka z družino in sestra Hedvika z družino Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v naših srcih tiha, skrita bolečina. ZAHVALA Tiho nas je zapustil dragi mož, oče in stari ata CIRIL HAFNER iz Kasaz (24. 11. 1909-5. 7.1996). Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi dr. Djuriču, osebju bolnišnice Topolšica, g. župniku Miranu za opravljen obred, petrovškim pevcem, godbi iz Liboj, g. Rasiewitzu za odigrano Tišino, govorniku Mlinariču, praporščakom. Pogrebni službi Morana in Mestni skupnosti Žalec. Žalujoči: žena Štefka, sin Roman, hčerka Štefka z družino, snaha Nada in vnuk Matjaž ZAHVALA 15. junija 1996 smo se za vedno poslovili od JOŽETA ŠKREBLINA iz Žalca Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebej hvala dr. Strouhalu, patronažni sestri ga. Idi za nesebično in vsestransko pomoč, oporo in nego v času njegove bolezni. Iskreno se zahvaljujemo tudi družinama Gostečnik in Turnšek ter ga. Mariji Vasle za izkazano pomoč v najtežjih trenutkih. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube žene in mame TATJANE JEVŠOVAR iz Kasaz 107/m se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste v teh težkih trenutkih z nama sočustvovali in nama kakorkoli pomagali. Hvala vsem, ki ste v tako velikem številu počastili v njen spomin. Vsem iskrena hvala Žalujoči: mož Pankrac in hčerka Nataša ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata in starega ata STANKA TRATNIKA iz Marija Reke se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku Francu Serecu in govorniku g. Avgustu Dobrihu. Žalujoči: žena Marija, sinova Marjan in Slavko z družinama, hčerka Ljuba ter vnuki ZAHVALA V 93. letu se je od nas poslovil dragi oče, stari oče in stric, FRANC ZAGOŽEN iz Latkove vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se Gasilskemu društvu Latkova vas, govornikoma g. Antonu Ajdiču in g. Rudiju Hermanu, pevskemu zboru za odpete žalostinke, godbi na pihala Prebold ter g. župniku Francu Serecu za opravljen cerkveni obred. Posebna zahvala osebju Eberlovega doma v Izlakah za nego in oskrbo. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob tragični izgubi naše ljubljene hčerke TATJANE KRAŠOVEC iz Prebolda se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili do njenega preranega groba. Mamica Jana, ati Stanko, brat Tomi, njen Marjan in stari starši Poletna jezikovno-košarkarska šola v Vodicah Med mnogimi poletnimi pozdravi, ki smo jih v teh poletnih dneh prejeli v naše uredništvo, so bili tudi pozdravi udeležencev poletne jezikovno-košarkarske šole iz Vodic pri Šibeniku. Poletna šola, ki se imenuje Več šol v eni, je bila letos organizirana prvič, v njej pa sta svoje znanje, strokovnost in seveda veselje združila vodja jezikovne šole Hello Alenka Kovač in vodja košarkarske šole z osnovne šole Žalec Mitja Turnšek. Takole so zapisali učenci in sposobnostih. To smo ponovili učenke, ki zaupajo v aktivno pre- tudi v popoldanskem času, po in življanje prostega časa in ki so se pred kosilom pa smo se urili navdušeno vključili v ta dolgo- v plavanju. Tako je bilo naše bi-ročno zastavljen projekt: vanje v Vodicah aktivno zapol- njeno. Najpomembnejša stvar za »Vsako jutro smo pričeli s tre- nas učence sta bila seveda hrana ningom košarke in učenjem an- in bivanje v hotelu. Hotel je bil gleščine, razdeljeni v skupine po udoben, vsaka soba je imela svoj telefon, imeli smo svojo TV-so-bo (učilnico), najprijaznejše pa je bilo osebje, ki nam je streglo na vsakem koraku. Hrana je bila raznolika in okusna. Organizirali smo nogometni turnir, košarkarske tekme, obiskala sta nas trener in igralec KK Šibenke, igrali in ustvarjali smo v angleškem jeziku. Verjemite, tudi ta sestavek je bil najprej napisan v angleščini. Prijeter«aključek poletne šole s plesom ob živi glasbi in podelitvijo priznanj nas je še dodatno prepričal, da je ključen moto poletja in počitnic poletna šola Več šol v eni.« štiridesetih letih Na Polzeli so se prvič po štiridesetih letih, ko so zaključili četrti razred takratne nižje gimnazije, zbrali učenci letnika 1955/56. Zbrali so se pred osnovno šolo, ki je seveda sedaj mnogo večja in modernejša, kot je bila pred štiridesetimi leti, pomočnica ravnateljice Olga Hočevar jim je zaželela dobrodošlico, jim pokazala sedanje učilnice, kabinete z mnogimi učnimi pripomočki ter jim razložila sedanji način poučevanja. Srečanje so nadaljevali v bližnji gostilni Cizej, poleg šestindvajsetih učencev pa so bili povabljeni tudi nekdanji še živeči učitelji. Sobotnega srečanja se je udeležilo 16 učencev in učitelj Miran Tavčar. T. T. Državno prvenstvo v šahu Gobarski praznik na Polzeli ¡7 Petrovč ki na ie nastnnil /a Celjska gobarska družina Bisernica že več let na Polzeli pripravlja srečanje gobarjev celj-7 hnvelri Irlnh Ptlii ^ skega območja. Letos so se zbrali sredi minulega meseca na Vimperku nad Polzelo. Prišlo jih je kakih 60 in kot po navadi so po zajtrku pričeli gobariti. Pokrovitelj je bila občina Ža- ob teh priložnostih pobirajo vse gobe, užitne in neužitne, ker jih potem razstavijo. Po treh urah lec, prvenstvo pa se je odvijalo gobarjenja v bližnjih gozdovih so se ponovno zbrali. Znani mariborski gobarski strokovnjak Anton v dvorani Delavsko prosvetnega p0lar je povedal, da je s tokratno bero zelo zadovoljen. Gobarji so prinesli več kot sto različnih vrst, društva Liboje. čeprav je letos z gobami bolj skromno. Pripravili so tudi razstavo, na kateri je Anton Polar predstavljal Poseben mik je imel nastop posamezne primerke, posebno tiste, ki so redki ali za uživanje neprimerni in nevarni. Gobarska eks-Aleksandra Beljavskega, enega kurzija je bila zelo lepo doživetje, ki so ga zaključili z gobjo pojedino. Na sliki: z razstave, izmed velikanov svetovnega ša- T. TAVČAR ha, ki je prevzel naše državljanstvo, nastopil pa je za ŠK Ptuj. 's -1... ■! ' ■: '«ihk-.i V »tipi ' '^ i ' ' ' i' :;^y- ^ j |j|U ■gjBHjjH I'i .i |•!..i i 1 u l i- l il n¿v- jjfl| ' M Pri članih je osvojil naslov dr- Jt \ fdmm. "**■ žavnega prvaka Aleksander Bc- g Ijavski s 7,5 točke, sledi Aljoša .< Grosar 6,5, štirinajsti je bil Dani Vj! •'*,p ■ . g p dvajseti Marjan Tomazin 3 točke Frll J ^15*1 (oba ŠK Grize) in zadnji enaind- | ' oft oiiseti Marjan ( re|i,in Pri člani- cah |e |.»r\č) "iesro o'.\"|ila Anita _ - .-A. ■'** * . % Marctsa Mih.-u n r. Milka \n- .sM kert ::ra' toliko točk itd ; _ jV-.'» * ‘ ■ + ■ - , -r' '4 Marjan Tomazin Dani Vombek Zanimivosti po Na poti na počitnice je neki moški svojo ženo pozabil na parkirišču ob bavarski avtocesti pri Hochfellnu. Popolnoma obupana žena je telefonirala na policijo in jim povedala, da njen mož in otroci niso opazili, ko je zapustila stanovanjsko prikolico, da bi šla na stranišče. Ko se je vrnila na parkirišče, je njena družina izginila. Policija je nato nekaj deset kilometrov naprej ustavila »pobeglo družino«. Presenečeni mož je bil trdno prepričan, da je žena v prikolici zadremala, da bi ga nato lahko zamenjala za volanom. Spet združena, je družina nadaljevala pot. ★ ★★ Mestni svet v avstralskem mestu Broome se je odločil, da bo poskrbel za varnost največje turistične atrakcije mesta. Sprejeli so odlok, da morajo biti vse kamele, ki po sončnih obalah prenašajo turiste, opremljene z lučmi, ki morajo viseti z njihovega repa. S tem so mestni veljaki hoteli poskrbeti, da ne bi prišlo do neljubih trkov med brzečimi avtomobili in počasnimi kamelami. ★ ★★ Na letošnjem maratonu v Londonu so preizkusili najnovejši sistem merjenja časa, s katerim tekačem sledijo prav na vsakem koraku. Silikonski čip so pripeli na vezalke tekaških copatov dveh tekmovalk. Naprava za identifikacijo z radijskimi valovi, ki je v čipu, oddaja čas in položaj tekača do računalniško upravljane naprave na vsakih pet kilometrov. Ideja za ta sistem se je porodila nekemu nekdanjemu kmetu, ki je radijske valove uporabljal, da je sledil svojim svinjam. Tekst in foto: T. TAVČAR Tudi v Savinjski dolini smo dočakali včasih tako zaželeno reko tujih turistov. Italijanskih registrskih tablic smo sicer v bližini gradbišča avtoceste že navajeni, druge pa videvamo predvsem ob sobotah dopoldne in nedeljah proti večeru. Žal se vsi gnetejo na magistralki, le redko kateri tuji turist pa zaide v kakšen gostinski lokal. Griški župnik je ob nedavnem pogrebu uglednega krajana stopil k mikrofonu in na presenečenje mnogih prisotnih na pogrebu netaktno pozval vse, naj pospremijo pokonika v cerkev in naj ne pohajajo medtem okoli cerkve in po gostilnah. Že ve, zakaj! In res ta dan okoli cerkve ni bilo veliko pohajajočih, gostilne pa so bile polne. Ni dvoma, komu sta se povečala ugled in dobiček! Bralcem Savinjčana smo želeli predstaviti recept za »hujšanje« oziroma gladovno stavko, ki jo je v časopisih napovedal voditelj hmeljarske afere Mitja Švigelj. Zanimalo nas je, kako je mogoče po 32-tih dneh gladovne stavke teči maraton, pa nam žal do informacije ni uspelo priti, kajti o tem, da zdravstveno stanje spremlja žalski Zdravstveni dom, v tej ustanovi nič ne vedo. Namigi, da g. Švigelj blefira, ker ponoči »gladuje«, podnevi pa teka okrog svojih »poslovnih« sodelavcev in piše pisma očitno niso neutemeljeni. Očitno pa je tudi, da se krog udeležencev hmeljarske afere širi in se seli v krog denaci-onalizirancev. Še najbolj je verjeti Švigljevi trditvi, da hmeljarji tečejo maratonski tek, udeležencev maratona pa je vedno več. ★★★ Tisti, ki jih pesti seneni nahod, lahko to težavo olajšajo s posebnimi sončnimi očali, imenovanimi airshield (zračni zaslon). Magična očala okrog oči poganjajo zračni tok, ki odpihuje cvetni prah. Idejo za ta očala je dobil Škot Michael Duthie, ko je na vrtu opazoval svojo ženo z vnetimi in pekočimi očmi. Okrog njenih sončnih očal je napeljal cevko in jo priključil na zračno črpalko za akvarij. Njegovo idejo je razvila neka škotska tovarna, Duthie pa je pustil svojo službo in postal Dežnikarce v cvetličnem loncu Letošnja gobarska letina je bolj skromna pa se kljub temu dogajajo nenavadni primeri. V cvetličnem loncu pod oleandrom je pognalo več dežnikarc, posneli pa smo jih pri Sajevčevih na Gomilskem. jk izumitelj s polnim delovnim časom