Pomlad male Nine
Sinjina neba in zlaio južnega sonca sta se pretakala t njeniii velilaB očeh. Nina je bila otrok juga, Kiorje je pelo šumeče uapavanke ob njaM zibeli...                                                                                             ¦
Njen oče je bU ribič. Nekaj ribiških mrež in majhen čoln je bfl vse njegovo lmetje. Vsak dan, če le ni bilo viharnoi se je voziJ na moxj^| Z večerno zarjo se je vračal vLasili z večjim, včasih z manjšim pleniM morskih rib. Včasih, če je bUo laorje posebno mirno in so bi valčki šopfl taje pripovedoTali pravljice, je smela tudi Nina z njim. To je bilo zanj? veselje: Biti v zibajočem čolnu sredi morske gladine, gledati bele galebe in z blestečo zoro ovenčano sonce, ki je veliko in žareče počasi vstajalo iz morja in so njegovi žarki riaali zlate ceste na morsko gladino. Po teb cestah — je pripovedoval oče _ bodijo Nimfe, lepe morske deklice k soncu, da ga umijejo io počešejo, preden aede v svojo zlato ladjico in se začne voziti po nebu. Takih pravljic je vedel povedati oče veliko, zato je šla Nina vselej zelo rada z ftjim na roorje.
Ko sta bila sama daleč od obrežja, sta zapela tudi kako ljubko slo-vensko pesem, saj si jih doma nigta upala peti, ker so povsod prežali možje r imih srsšcsk, ki w rsskegs, ki je pel sloreasko pesem, atpisali kat sumljivega čloTeka, ali pa so ga tirali pred oblast, če ne celo v ječo.
Nina se je strašno bala teh črnih mož. Vselej, kadar je katerega ia-gledala, je pobegnila in se sklijb za materino krilo. Nekoč pa so prišli k njim kar sredi noči. Vse v biSi so lazmetali, vse predale prebrskali, vse
_____________126
kote preteknili. Vzeli so slovenske knjige, ki je iz njih oče bral Nini prt^ Ijiee ia druge zanimivosti. Očeta ao vrgli iz postelje in ga odpeljali. Mati in Nioa sta jokali. jokali. Pokleknili sta pred taje može ic z dvignjenimi roktimi prosili. Pa bili so neizprosni. Mož je bil slaboten, pa tega udarca ni mogel prenesti. Stiska in žalost sta pospeŠili smrt.
Takrat je izpolnila Nina deset let. Z inaterjo sta za vselej prisli k nam. v inaterino domovino, k stari mami.
Toda Nina se ni mogla udomaČiti. Res, pri nas ni bilo grozaih črnih mož. ki bi ji branili govoriti in peii slovensko; toda Nina ni pela nikoli tlč. Žalovala je za očetom, morjem in žarkim južnim soncem in vedno holj bledela. Iz dneva v dan je postajala tiaja.
Hodila je v Šolo v peti razred. Učiia se je z marljivostjo, a ne z vese-Ijt-ra. Samo enkrat se je razniela, ko je uciteljica dala nalogo, naj vsaka opiše svoj rojatni kraj. Nina je pisaJa o morju in toplem soncu, o oraaŽnih gujih in o belem. produ, polnem Školjk, s tolikšno toplino in Ijubezoijo, da so B€ učiteljici, ko je pregledovala naloge, nehote orosile oČt Njena naloga je bila najboljsa. Za zgled jo je učiteljica prebrala nčenkam, Nina pa je dobUa podobico. Takrat se je Nina prvič nasmehnila ia prviČ je hilo videti, da je. srečna.
Začetkom zime je Nina izostaia iz šole. PTisla je mati in se razjokala: Nina je bobia, težko bolna!«
Zunaj je v debelih kosmih naletaval sneg. >Južno sonce bi jo ozdra-vilo,t je rekel zdravnik. >Kje naj ga vzamem?« se je razihlela maii.
Nina sarna je pogosto govorila o soncu, morju in očetu. Ubogi materi je krTavelo arce. >Potrpi, Niaica,« jo je tolažUa, »kmalu pride pomlad, pa ti bo sijaJo sonce vse dni in ti boš ozdraveJa.«                       (Dalje.)