DROCm
(Mef) »V notranjosti sončno, na obali pa megleno«.
Je to morda napoved, ki nima zgolj vremenskega pomena ampak namiguje tudi na kaj bolj konkretnega? Recimo na gradnjo hitre ceste od Kopra do Lucije, ki se veselo odmika v nek bodoči Čas, ko bo ta država dokončno prodala vse kar prodati še ima in dokončno ostala praznih žepov z načrti za cestni križ na ministrovi mizi.
Dejstvo je, da že nekaj Časa iz Ljubljane ni nobenih informacij o tem, kako bo z nadaljevanjem gradnje hitre ceste pri nas. Nehigienično bi bilo za to odlašanje kriviti odbor za zaščito doline Pivol, ki je postavil vrsto resnih pripomb na predvideno traso hitre ceste v Izoli. Tudi naše domače motoviljenje z odcepom za Izolo in vstopno cesto, verjetno ni razlog za molk v katerega so se ovili v Ministrstvu za ceste in projektantskih organizacijah. Prej bi lahko rekli, da uporabljajo enako taktiko kot nogometaši zmagujočega moštva pred zaključkom tekme, ko se vsi njihovi gibi neverjetno upočasnijo in žoge letijo v najbolj nemogoče smeri.
fC Banica Koper
71. marec 2004
Medtem pa naša »strokovno urejena in opremljena obvoznica« terja življenja, hude telesne poškodbe in veliko zvite pločevine. Tako je bilo tudi prejšnji teden, ko se je ob prehodu enosmerne v dvosmerno cesto zgodila še ena od mnogih nesreč, ki jim za vzrok lahko brez dvoma pripišemo prav slabo ureditev tega dela cestišča. Zanimivo je, da ta odcep še ni dobil črne pike, saj si jo zagotovo zasluži kot eden najslabše urejenih odsekov slovenskih magistralnih cest. In prav nič ni slišati, kdaj se bo razlezla megla v zvezi z gradnjo obalne hitre ceste, tako kot ni nič slišati o tem, da bi omenjeni odsek enkrat le uredili.
Tako kot v mnogih drugih primerih se država tudi tukaj skriva za formalnostmi: »Če bi vozniki spoštovali tam postavljene prometne znake, nesreč ne bi bilo« bodo porekli odgovorni. Toda nesreče so in znaki očitno ne zadoščajo.
Tako kot ne zadošča pojasnilo, da se v megli vse slabše vidi.
OBALA V MALEM
nepremičnine immobili
BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA
šifra 080 18 33
www.sifra-nepremicnine-sp.si
Najprej lep pozdrav iz sončne uprave, ki jo sestavljamo v večini strašno modre glave. Nekdanji znani športniki, zdaj strastni navijači, vse sami komentatorji, vrhunski nakladaču Mi se na vse spoznamo, in tudi če se ne objavi vsak dan sodelujemo na javni razpravi o plačah na občini in o dogajanju v marini, pa o obvoznici čez Polje in o nesrečni Argolinu Mi vse mučke poznamo, takoj odkrijemo resnico, ne pademo na finte, smo večni borci za pravico.
Smo center informacij, nas ne zanima trač, mi vemo več kot Delo, Novice in Mandrač.
O vsem lahko vas poučimo, še največ o denarju.
Za konec pa še naš naslov: Bife Pri zlomljenem loparju.
IZOLA, tel.: 616 SO 00
(gj/EREBši
Izdelki
za zdravo življenje
(Hotel Delfin - vhod s paikirišča) NOVI URNIK
ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30 -15.00 sreda: 8.30-17.00 sobota: 8.30 -1200
PTTs NOT DEAD
To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti.
PESNIŠKI VEČERI V HOTELU DELFIN
Od februarja do danes so se v kavarni hotela Delfin zgodili že trije pesniški večeri na katerih so sodelovali izolski literati, pa tudi ustvarjalni hotelski gostje.
Vsi ti večeri so se izkazali za obliko dobrega druženja, saj so bili zadovoljni tako domači literati, kot gostje in poslušalci. Svoja literarna dela so predstavil: Ernest Cah, Ada Silova, Srečko Lisjak, Marija Krstič, Milenka Arsenov, Štefka Butala, Marjetka Popovski (vsi iz Izole), Slavica Slivnik (Maribor), Marija Miren (Ljubljana^, Rozalija Tkavc (Gornja Savinjska dolina), Martina Sedej (Železniki) in prof. Hubert Ankerst -Apa (Celje) Na posebno željo pa so predstavili tudi pesniško' zbirko težko bolne g. Dore (Kras). Večeri so se prepletali tudi z ljudsko glasbo in pesmijo.
Literarni večeri se bodo nadaljevali vsakih 14 dni in če želite sodelovati in predstaviti svoje pesmi oziroma vaše literarno delo, pokličite za informacije in prijavo na telefonsko številko: 041/435-207 (Marjetka). Veseli bomo vašega sodelovanja! (M.P.)
ZMEDA V VRTCU LIVADE
Različni uporabniki objekta Vrtca Mavrica - enote Livade so zmedeni. Zmeda je nastala ob vselitvi novih uporabnikov stavbe enote Vrtca.
Nekoliko so k navedeni zmedi, pripomogli tudi mediji, ki pišejo o knjižnici in Društvu invalidov, ki poslujejo v »Vrtcu Livade«. Poleg tega niti Matična knjižnica niti Društvo invalidov še nimata označevalnih ali usmerjevalnih tabel, ki bi njihove uporabnike usmerjale k ustreznim vhodom. Tako pač delavci Vrtca dnevno usmerjamo ljudi na ustrezne vhode.
Poleg tega pa starši otrok, ki želijo svoje otroke vpisati v Vrtec, sploh ne vedo, da enota Livade še obstaja, zato želim pojasniti naslednje:
1.	vhod v Mestno knjižnico je samostojni vhod s SV strani stavbe
2.	vhod v prostor Društva invalidov je prav tako samostojni vhod z južne strani - to je preko vrtčevega igrišča
3.	vhod v Vitec - enota Livade je še vedno s severne strani -kot običajno.
Starše posebej opozarjam, da Vrtec Mavrica - enota Livade še posluje in predvidevamo, da bo še nekaj let poslovala v svojih prostoroh v Livadah.
Tatjana Kodarin
TRGOVCI ZAPIRAJO VRATA
V zadnjih dneh sta vrata svojih trgovin zaprla še dva trgovca v starem delu mesta. Zlatarstvo Čeme je sicer bilo v Izoli vsega dve leti, vendar so se dobro vživeli v to okolje (z nagradami za različne občinske prireditve) odhajajo pa zaradi izredno slabega poslovanja, saj je okolica Manziolijevega trga kot izumrla.
Za popolno razprodajo zalog in zaprtje trgovine pa se je odločila tudi ena najstarejših	izolskih
zasebnih trgovk, Nina Potočnik. "Če ni ljudi nimaš komu kaj prodati" je povedala in dodala:	"o
težavah pa se nimamo s kom pogovarjati, ker naša usoda nikogar zares ne zanima."
Komentar ni potreben, lahko pa si ga predstavljate sami.
VSESLOVENSKA DOBRODELNO - EKOLOŠKA AKCIJA ZBIRANJA ODPADNEGA PAPIRJA
Ustanova - Fundacija za pomoč otrokom skupaj z Surovino d.d. v mesecu marcu in aprilu 2004 pripravlja veliko vseslovensko dobrodelno - ekološko akcijo zbiranja odpadnega papirja po Slovenskih Osnovnih šolah in poslovno - odkupnih enotah Surovine d.d.. Z izkupičkom akcije bo Ustanova -Fundacija za pomoč otrokom pomagala bolnim in revnim domačim otrokom in njihovim družinam, katerih število in stiske se iz leta v leto povečujejo, obenem pa bomo z odpadnim papirjem pred posekom obvarovali marsikatero drevo.
apir lahko oddate na enio izmed Osnovnih šol (žal med njimi ni nobene od izolskih osnovnih šol) in jim v času njihove akcije poklonite vaš odpaden papir (s tem načinom boste poleg tega, da boste preko naše Ustanove pomagali bolnim in revnim domačim otrokom, pomagali še izbrani šoli, saj bodo najboljše šole, učenci in razredi za pomoč pri zbiranju papirja s strani naših sponzorjev tudi nagrajeni).
Papir lahko poklonite tudi neposredno Ustanovi - Fundaciji za pomoč otrokom tako, da iz priloženega spiska izberete najbližjo izpostavo Surovine d.d. in v mesecu marcu ali aprilu odpeljete k njim vaš odpaden papir (osebi, ki bo vaš papir prevzela morate zaradi evidence povedati, da ga poklanjate Ustanovi - Fundaciji za pomoč otrokom, za kar vam bodo izstavili potrdilo o prevzemu).
Več informacij boste našli na nnjihovi spletni strani.
POHOD ZA SRCE
Podružnica za srce za Slovensko Istro vabi na pohod za srce v nedeljo, 14.03.04.
Pohod se bo pričel v Kastelcu, se nadaljeval proti Ospu (nad jamo Grad), v Mišjo peč, Staro Gabrovico s povratkom v Kastelec. Hoje bo približno 4 ure.
Zbirno mesto ob 8,00 na parkirišču pri VINAKOPER v Kopru, do izhodišča poti prevoz z lastnimi avtomobili.
Gradnje na svetilniku
v
\r
KOMUNALA GRADI INŠPEKTOR BI RUŠIL
V prejšnjem Mandraču smo poročali o tem, da je inšpektor za gradnje upravni enoti Izola in upravljalen plaže na svetilniku izročil odločbo o nezakonitem gradbenem posegu na območju svetilnika, kar dejansko pomeni, da je treba tam postavljene objekte odstraniti. Gre za montažne objekte, ki stojijo na betonski ploščadi na južnem delu parka, postavili pa so jih že sredi lanskega poletja, ko se je inšpektor tudi začel zanimati za ta gradbeni poseg. Za to območje namreč ne obstaja zazidalni načrt, tako da je dejansko vsaka gradnja nelegalna.
Inšpektor je Komunali očital predvsem gabarite objektov in večjo porabo električne energije, kar je direktor Komunale, Marino Domio, ostro zanikal, in povedal, da je inšpektor očitno upošteval napačna določila odloka o gradnji začasnih objektov. Ta odlok namreč govori o gradnji začasnih objektov turističnega značaja, ki se jih lahko gradi do višine 2,5 m nad okoljem, njihovi objekti pa so bistveno nižji. Poleg tega pa so pojasnili, da tudi poraba električne energije ni večja, saj so objekti priključeni na staro varovalko in jih je Elektro, po nekaj dneh izključitve, zdaj spet priključil na električno napeljavo. Inšpektor je sicer pojasnil, da pritožba na njegov sklep o odstranitvi objektov ne zadrži same odstranitve, vendar so se v Komunali pritožili na Ministrstvo za okolje in prostor in hkrati prosili sodišče, naj zadrži izvajanje sklepa o odstranitvi do odločitve ministrstva.
Občane pa zdaj moti naslednji gradbeni poseg v obliki visokega betonskega zidu, ki ga gradi dom Dva topola, najverjetneje zato, da bodo izravnali teren na svojem delu parka in ga uporabili za kampiranje svojih gostov. Zid je seveda moteč vsaj toliko kot montažni objekti ali kot peščena površina na kateri so zdaj postavljena lesena igrala za otroke. Ne gre namreč spregledati, da se zeleno vse bolj umika betonskemu in kamnitemu, potiho izginjajo nekatera drevesa in redko grmičevje, ureditev svetličnega vrta na začetku plaže pa bo težko nadomestila vse praznine, ki se pojavljajo na tem delu zelene Izole.
KDO BO UMAKNIL KONTEJNERJE?
Izvedeli smo tudi, da je Upravna enota Izola Občini Izola izdala sklep o odstranitvi kontejnerjev v katerih opravljajo svojo dejavnost nekateri nosilci dejavnosti v izolski marini. Gre za kontejnerje ob nekdanjem Argu, ki so v upravljanju različnih storitvenih podjetij, in čeprav stojijo na občinskem zemljišču menda najemnino za zemljišče trži izolska marina oziroma podjetje Porting. Pa razumi kdor more.
PREKLETA ANKETA
OBALO ZA OBČANE!
Pravzaprav smo kar zadovoljni z rezultati tokratne ankete, saj bi v primeru prevelikih odstotkov za katerega od odgovorov začeli dvomiti vanjo. TAko pa je dejansko postala mesto demokratičnega izrekanja bralcev MAndrača ali naše spletne strani. Kljub temu smo rezultat tokratnega anketnega vprašanja pričakovali in večina vas je menila, da je treba obalni pas med Koprom in Izolo nameniti javnim programom: kopališču, sprehajališču, kolesarskim in rekreacijskim stezam ter različnim športnim in kulturnim programom. Seveda bo marsikaj odvisno tudi od javne razprave, ki bo organizirana v kratkem in prav bi bilo, da tudi tam povemo, kakšno obalo si zares želimo.
1 REZULTftTI ANKETE
j Obalo med Koprom in Izolo moramo nameniti: Za kopališče, sprehajališče, rekreacijo (72%)
Za gradnjo hotelov in podobnih turističnih objektov (27%)
Anketa odraža mnenja uporabnikov spletne strani WMw.mandrac.com In ni namenjena raziskavi javnega mnenja.
Brez odvečnih besed gremo k anketi za naslednji teden. Vprašanje je preprosto, povezano pa je z našim odnosom do osmega marca, mednarodnega dneva žena. Zanima nas, kakšen je vaš odnos do tega
praznikafii ga morali bolj spoštovati, je dobro tako kot je ali bi ga morali kar pozabiti?
glasujete seveda na naši spletni strani www.mandrac.com lahko pa nam tudi pišete na naslov: Mandrač, Veliki trg 1, Izola
Spletna stran Mandrača nastaja v sodelovanju t
www.izolanka.com
r
v
Izola - Sončno nabrežje 4, tel. 05/ 640 39 35
Menjalnica
ODPRTO VSAK DAN od 8.00-19.00 SOBOTA od 8.00-12.00
šifra
BREZPLAČNA
TELEFONSKA
ŠTEVILKA
080 18 33
■N
OBALA V MALEM ^
nepremičnine
immobili
NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL
IMAMO LICENCO IN 12 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI
Izola - Kristanov trg 2, tel. 05/ 640 11 10, fax: 05/ 640 11 11
www.sifra-nepremicnine-sp.si
S
Odprto pismo o regijah	v
OBALNO KRAŠKA ALI NOTRANJSKO KRAŠKA REGIIA?
Z regijami pa res nimamo sreče. Najprej jih noče država, potem se ne moremo dogovoriti o njihovem številu in velikosti, na koncu pa pridejo še nesporazumi o tem, kdo bo v kateri od morebitnih regij.
Primorci smo bili v vsem tem početju še posebej aktivni. Po eni strani smo poudarjali pomen regij, po drugi strani pa smo se takoj razdelili v dve regiji, v severno in južno, ter ob tem presenetljivo ugotovili, da med sabo nimamo nič skupnega. Sledila so dogovarjanja o oblikovanju obalno - kraške regije iz katere so snovalci že vnaprej izključili občino Postojna, ki da je bolj »ljubljansko« usmerjena. Potem pa se je razvedelo o dogovarjanjih za oblikovanje notranjsko kraške regije v katero naj bi se vključile posamezne občine, ki so že bile del načrtovane obalno kraške regije. Razlog naj bi bila »previsoka stopnja razvitosti« obalnih občin, kar bi kraškim in brkinskim občinam zmajšalo možnosti pridobivanja različnih razvojnih sredstev.
Na obali so seveda užaljeni in jezni, posebej izolska županja, ki je ena glavnih pobudnic regijskega sodelovanja, zato so predsedniku vlade in ministrici za regionalni razvoj naslovili naslednje javno pismo.
Spoštovani predsednik, spoštovana ministrica in minister!
V zadnjih nekaj dneh ali morda tednih se je na Južnem Primorskem in na Notranjskem začelo skrivnostno gibanje, ki mu skoraj	ni	več mogoče	slediti,	tako bliskovito se menjajo
prizorišča,	na	katerih se	vrstijo	dogodki, ki jim pogosto
prisostvuje različno število županov, pogosto ministrica, pristojna za regionalni razvoj, nikoli pa minister za notranje zadeve in /ali županji Pirana in Izole ter župan mestne občine Koper. Če imamo veliko srečo, pricurljajo do nas kratke novice preko posameznih medijev, seveda pa (na vso srečo) dobimo informacije	tudi od ljudi,	ki so	v taki ali drugačni vlogi
prisotni, ki poslušajo in se čudijo in jim ni vseeno, kaj se godi v tej naši dolini, da ne rečemo - dolini Šentflorjanski.
Skratka, prišli smo tako daleč, da na območju dveh statističnih regij, Obalno-Kraške in Notranjske, za nekatere ni pomembno, kakšno delo	je bilo do	sedaj	vloženo v oblikovanje in
konsolidacijo obeh regij in koliko denarja je bilo navsezadnje za to že porabljenega, tako državnega kot občinskega. Odločili so se, da vse, kar je bilo do sedaj narejenega, ne velja nič več. Da bodo malce premešali teh štirinajst občin in malce vrgli eno sem in drugo tja, predvsem pa se bodo na daleč ognili tistim, ki lahko s svojim sodelovanjem v statistični (ali po novem razvojni) regiji zaradi svoje »prevelike razvitosti« škodijo ostalim občinam pri pridobivanju razvojnih sredstev.
Za eno od obeh regij - Obalno Kraško statistično regijo - vemo zelo dobro, kako je nastala. To vemo vsi, ki smo sodelovali pri prvih korakih njenega nastajanja. Tudi vemo, kaj vse smo do sedaj zanjo že storili, da bi (in tudi je) zaživela, da smo na kar nekaj sejah vseh osmih občinskih svetov sprejemali sklepe o ustanovitvi regijske razvojne agencije, o projektnem svetu, o Regijskem razvojnem programu, podpisovali prijave za pridobivanje sredstev za izvajanje pomembnih razvojnih projektov.
'REGIJSKO'' O ODPADKIH
Na vseh osmih občinskih svetih smo sprejeli odločitev, da se skupaj lotimo projekta regijskega ravnanja z odpadki in ustanovili konzorcij GOJUP ter sofinancirali izdelavo študije o možnih variantah ravnanja z odpadki v naši regiji.
FRIZERSKI SALON \\ v i"e
_
sec«
sto«1
URNIK • ORARIO
PON • TOR • PET
13.00-20.00
SRE • ČET
8.00- 14.00
SOB
7.00- 13.00
Neda Antončič s p.
6310 Izola, Smrekarjeva ul. 27 tel. 05/641-95-87
Ugotavljamo, da bomo prisiljeni reševati preskrbo s pitno vodo za celotno območje skupaj, da lahko skupaj rešujemo oskrbo z zemeljskim plinom, da je turizem najbolje razvijati skupaj, ker se turistični produkti Krasa, Brkinov in Slovenske Istre idealno dopolnjujejo in sedaj na koncu celo (vseh osem občin) pristopili k - v tem trenutku razvojno izjemno pomembnemu projektu -izdelavi Regijske strategije prostorskega razvoja.
NEVARNE IGRE Z NERAZVITOSTJO
Seveda lahko razumemo bojazen županov v manj razvitih občinah Obalno - Kraške razvojne regije, da bi zaradi preseganja magičnih 75% evropskega povprečja lahko izgubile možnost pridobivanja evropskih razvojnih sredstev. Vendar je treba vedeti, da bosta v obdobju 2007/2013 v EU pristopili še dve, mnogo revnejši novi članici. Kako se bodo ti župani takrat povezovali? Ali bodo povabili v Slovenijo kako občino iz teh, mnogo slabše razvitih držav, da jim bo popravila statistično sliko? Treba pa je tudi vedeti, da EU (popolnoma razumljivo!) v spodbujanju skladnega regionalnega razvoja postavlja dve meji, druga pa je 90% povprečja!
MORDA PA VSI SKUPAJ?
In še nekaj: kdo pa pravi, da s povezavo dveh dosedanjih statističnih regij, Notranjske in Obalno - Kraške v eno, ozemeljsko veliko, gospodarsko primerno, vendar po evropskih merilih še ne dovolj razvito, prebivalstveno dokaj enotno, z dovolj visoko kritično maso v človeških virih, s celo vrsto skupnih, zelo podobnih interesov (zdravstvo - osnovno in bolnišnično, srednje šolstvo, oskrba s pitno vodo, ravnanje z odpadki, transport /avtocesta, železnica, regionalno cesto omrežje/, univerzitetno izobraževanje, vodovarstvena in naravovarstvena območja morja, Krasa, Brkinov in Notranjske, skupni turistični projekti in produkti, dopolnjevanje kmetijske, zlasti bio pridelave in še in še) ne bi dosegli mnogo več kot z uničevanjem in drobljenjem že doseženega?
Ni mogoče razumeti, da raje ceframo in cepimo, namesto, da bi povezovali. Nerazumljivo je, da se ne vprašamo, kaj nam bo dejansko prinesla odprta meja proti zahodu, kaj moramo storiti, da ne bomo čez slabih deset let jadikovali, da smo bili prešibki v partnerstvu z našimi sosedi na oni strani meje. Isti ljudje, ki so govorili in pisali ter iskali podporo v tem istem okolju, da je treba zagotoviti dovolj močno in veliko pokrajino, ki bo učinkovito odgovarjala na izzive na oni strani, sedaj v primerjavi s sosednjo Furlanijo - Julijsko krajino že tako majhni in gospodarsko šibki statistični regiji preurejajo tako, da nikakor ne bosta dorasli - ne ena ne druga - da ji bosta predstavljali vsaj približno enakovrednega, samozavestnega in močnega sogovornika.
RUŠENJE ŽE DOSEŽENEGA
Spoštovani predsednik Vlade, cenjena ministrica in minister! Nujno vas pozivam, da ustavite rušenje že doseženega v okviru skladnejšega regionalnega razvoja. Konec koncev je odgovornost Vlade in posebej še ministrice, pristojne za regionalni razvoj, da javna sredstva, ki so že bila vložena in jih še vlagamo v že ustanovljene statistične regije, ne propadejo zaradi trenutnih, izrazito parcialnih interesov, da se ne ustavlja izvajanje že zastavljenih projektov, ampak jih z novimi povezavami kvečjemu nadgrajujemo. Naj vas in nas ne doleti, da se bomo čez nekaj let vprašali: le kdo nas je do tega pripeljal?
Spoštovana gospa ministrica, pozivam vas, da nemudoma skličete županji in župane vseh vpletenih in prizadetih občin, da si, kot Slovenci radi rečemo, nalijemo čistega vina in si iskreno povemo, kaj bi pravzaprav radi in predvsem, da imamo res vsi možnost povedati, kako vidimo ta nenavadni način poskusa sprejemanja odločitev o dolgoročno izjemno pomembnih stvareh, ki se tičejo vseh štirinajstih občin, a v stalni odsotnosti treh med njimi.
Županja Občine Izola: Breda Pečan l.r.
Županja Občine Piran: Vojka Štular l.r.
Župan Občine Divača: Rajko Vojtkovszky l.r.
Otroška igrišča
VZORČNO IGRIŠČE MEDITERANSKO AMERIŠKEGA TIPA
Ob Kraški ulici, neposredno ob športni dvorani, tam kjer je do nedavnega še bilo staro otroško igrišče z nekaj bolj ali manj polomnjenimi igrali bomo v kratkem dobili vzorčno otroško igrišče, ki ga je projektiral Sergio Gobbo. Sergio se je takoj po končanem šolanju ukvarjal z oblikovanjem igrač, dobil je tudi celo vrsto priznanj za igrače, ki jih je izdelovala Mehanotehnika, kasneje pa se je usmeril tudi v projektiranje igral in otroških igrišč »skandinavskega tipa«. Gre za otroška igrišča z lesenimi igrali, ki otrokom nudijo dovolj možnosti za razgibano igranje in hkrati omogoča kontakt z naravnimi materiali in naravo nasploh. Igrišče je razdeljeno v tri starostne skupine. Povsem ob dvorani bo del za najmlajše otroke, sredinski del bo namenjen predšolskim otrokom, zadnji del (pod drevesi) pa bo namenjen osnovnošolskim otrokom. Prav za dokončanje tega dela igrišča, kjer je predviden manjši amfiteater za različne lutkovne in manjše gledališke predstave, pa bo dokončan šele naslednje leto, saj je zanj enostavno zmanjkalo denarja. Komunala, ki vodi investicijo, je sicer iskala možne sponzorje za sofinanciranje dograditve igrišča, vendar pri tem niso bili uspešni, proračunskih sredstev pa enostavno ni dovolj.
OGRAJA BO VAROVALA IGRIŠČE
Če bo dogajanje na igrišču mediteransko oblikovano pa bo bolj ameriškega tipa visoka ograja s katero ^' bodo upravljalci igrišče zavarovali pred različnimi vandali pa tudi pred tistimi, ki tja vodijo svoje domače živale. Kot je povedal Marino Domio, direktor JP Komunala Izola, se bodo skušali z Društvom
upokojencev dogovoriti, da bi njihovi člani, posebej tisti, ki na to igrišče vozijo svoje vnuke, prevzeli ^
skrbništvo nad igriščem, ki bo
ponoči zaklenjeno in osvetljeno.

NOVO
Energijski znak Ring
Odpravlja negativno energijo in aktivira vitalne energijske točke v stanovanju.
Pridobite si harmonijo in dobro počutje. Energijski znak King tudi na majčkah - zaščita in nova energija!
Izdelki za zdravo življenje
Po besedah direktorja Komunale naj bi člani društva, če se bodo uspeli dogovoriti, skrbeli za red in urejenost ter varnost igrišča in objektov na njem, posebej pa uporabnikov, Komunala pa bi Društvu upokojencev pokrivala nekatere njihove stroške.
IGRALA NA DRUGA IGRIŠČA
Povejmo še, da so v Kraški ulici razmontirali nekatera še uporabna igrala, ki jih bodo zdaj namestili po drugih otroških igriščih. Nekaj jih bodo montirali na igrišču v Jagodju, radi pa bi uredili vsaj del nekdanjega otroškega igrišča na razširitvi ulice Ob vratih, ki so ga otroci izgubili s postavitvijo plinske postaje.
DAN ODPRTIH VRAT V VRTCU MAVRICA
Otroci stari do šest let, vabimo vas, da v soboto, 13. 3. 04 od 10 do 13 ure, obiščete vrtec Mavrica, enoto Školjka, enoto Livade in oddelek v Kortah.
KAJ BOMO POČELI;
-	risali, strigli, trgali, lepili, slikali, gnetli in oblikovali igralno testo in glino, ustvarjali s kamni
-	telovadili v telovadnici
-	igrali razne družabne igre: Domino, Človek ne jezi se, Spomin
-	Vdelovali lutke in igrali z lutkami
-	(istali knjige in brali zgodbe
-	igrali z vodo
-	se igrali z našimi igračami v posebnih kotičkih
KAJ BODO POČELI STARŠI?
SE POGOVARJALI Z: vzgojiteljicami in njihovimi pomočnicami,
vodji enot, vodjo kuhinje in ravnateljico
Istočasno bo potekal vpis otrok v vrtčevo leto 2004/05.
VABLJENI!
VIZ VRTEC MAVRICA IZOLA
OF 15,6310 IZOLA
OBVESTILO
OBVEŠČAMO STARŠE, DA BO ŠE DO 13.3.2004
POTEKAL VPIS OTROK V VRTEC ZA ŠOLSKO LETO 2004/2005.
OTROKE LAHKO VPIŠETE VENOTAH LIVADE (OF 15) IN ŠKOLJKA (OKTOBRSKE REVOLUCIJE 11 A):
OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9.00 DO 12.00 URE IN V SOBOTO OD 10.00 DO 13.00 URE, KO BO TUDI DAN ODPRTIH VRAT VRTCA MAVRICA IZOLA.
Društvo upokojencev Izola vabi na letni občni zbor, ki bo 13. marca 2004 ob 16.00 uri v prostorih Hotela Delfin v Izoli.
Zelo javna razprava
ARCOUNA JE NAREDILA PRECEJ KAŽINA
Projekt Argolina nikakor ne izgine iz našega debatnega kroga in v uredništvu imamo veliko različnih mnenj o tem ambicioznem projektu. Predlagateljem je treba priznati pogum ob predstavitvi Argoline, kaj se bo iz vsega izcimilo pa bo odločila pravzaprav politika. Kljub temu investitorji nameravajo dokončati svojo javno predstavitev projekta in za torek napovedujejo tiskovno konfreenco na keteri bodo predstavili mnenja, ki so jih prejeli v teh dneh in nekatere odgovore. Mi pa dodajamo še eno mnenje stroke.
ARCOLINI V PREMISLEK
Argolina načenja podjeten projekt na očiščenem prostoru Arga. Vendar podjetniško vprašljiv po predlaganem prostorsko programskem, tehničnem konceptu,ter morfološko izključujoč, iz kulturno oblikovnega in socialno utilitarnega konteksta mesta. Ne eno ne drugo, ni pridobitev mesta, lahko celo odmiranje prostora, glede na izjemne pomenske in potencijalne možnosti prostora.
Zakaj? Privlačnost pojavne podobe želi doseči s preseženimi arhitekturnimi, urbanimi stereotipi, ki jih ne uspe opremiti niti s fasadno členitvijo za bivalne prednosti. Ali ne gre za prednosti prostora na obali, nasproti edinstvene izolske panorame?
Vsak del novega je dopolnjevanje mesta za višjo razvojno stopnjo, za boljše možnosti in življenjske prilike meščanom. Obstoječe bo živelo z novim, kot integralnim delom celote. Novo v konceptu kaže svojo introvertnost, prostorsko in socialno izolacijo. Družbeni geto, v mešani celoti mesta Ali materialno eksistenčni v prostoru revščine. Morda pa je obratno!?
Razmeroma sistemsko neurejeno nadzemsko strukturo zasnove, postavljati na eno do dvoetažno ploščad za parkiranje, predrto z vertikalnimi komunikacijami, je gospodarsko nesmiselna rešitev, visoke izvedbene cene parkirnega, stanovanjskega metra, ozelenjene ploščadi (?!), predvsem pa projektnih soodvisnosti, ki komplicirajo projekt in omejujejo fleksibilnost pri izvedbenih adaptacijah. Dodajmo še anarhičnost notranjega prometa z zgolj enim vhodom, ter zunanja in notranja intervencijska mreža, pa postanepredlagana zasnova absurdna in nelegitimna.
Mešana stanovanjska poslovna struktura, s turističnimi, vsaj s tipičnimi obrtno trgovskimi, gostinskimi in drugimi funkcijami, je gotovo prava orientacija mesta.
TEŽAVE S PRETOČNOSTJO PROMETA Vendar projekt «celote« s tako različno, tehnično zahtevnimi, prostorsko strukturiranimi in lastniško diferenciranimi celotami, ki so povrhu še povsem nedoločljive, ni mogoče niti ustrezno projektirati, niti adekvatno izvajati, kajti uporaba prostora je del Zivljenskega procesa, zato tudi procesa projektiranja in izvedbe, ter mogoče sistemsko pregledne in odprte zasnove, ki sprejema mentalne odločitve za izvedbo v postopnih korakih.
V naravni prostor položena notranja prometna mreža, primarnih in kapilarnih poti, naj sledi pretočnosti prometa. Oblikuje se po uporabi, parceli, naravnih pogojih. Tukaj po tradicionalni logiki vzporedno z obalo in ni razlogov za spremembo, niti za opustitev robnih in preprostih notranjih poti. Sem sodi hierarhija pešpoti, vsaj ena magistralna prečna, kot prostor javnega življenja, poti med morjem, avtobusno postajo in periferijo, zaščitene v prostoru stanovanjskih parcel, do družbeno kulturnih zgradb itd.
Ocenjevati zamisli mimo izkušenj in spoznanj iz tisočletnega razvoja, ni mogoče. Niti glede praktične uporabe prostorov družbe, niti glede pomenskih vrednot in sporočilnosti oblik. Zato brez konsenza prebivalcev, niti s spoznanj stroke, ni korektno in moralno gojiti kakršnokoli možnost. Zadnje usmeritve po »kritičnem rekonstruktivnem« pristopu, po zgledu Berlina, kažejo vrednosti arhitektur in urbanega oblikovanja, ki zasleduje na historičnem spominu razvite sodobne interpretacije.
Brez klasicizma in ponavljanja, le z senzibilnostjo do delčkov prostora in specifike planirane dejavnosti.
Ali ni ta aktivnosti, zaznamovala morfologijo z usmerjenostjo, prisotno obstoječih
specifika ki bi
novo afinitetno Že sedaj izhodišče v jedrih; ob
Škveru z kanalom in mostom, s tradicionalno obrtno ponudbo Salladie, kot odličen zametek ribjega trga. Nato ob cerkvi za kulturne dejavnosti; ob prečni pasaži skozi ostanke Arga za monumentalne javne programe; ob klubu za nočno življenje; na obalni promenadi za gostinsko trgovsko degustacijo, v stiku z razstavo plovil; in še množica neodkritega je v ponudbi obstoječega prostora.
Le senzibilnim očem se odkrijejo bistveni pomeni prostora, ter pogosto le v javno strokovni konkurenci zamisli, lahko presodimo tiste, ki uspejo z mediteransko tipiko razvijajti nove interpretacije za sodobno rabo. Vse, za vrednejše življenje mestnih prebivalcev in lastnikov. Tudi Argoline.
Ne zanemarimo dejstvo, da je Izola naše najodličnejše mediteransko mesto na tako skromni slovenski obali last lokalnega in narodnega telesa in da je podjetniška iniciativa zgolj ena izmed družbenih, ki lahko tudi nepopravljivo bremenijo zanamce z našo kulturo!
PROF. FRANCE RIHTAR, ABS.ARH.
ALEN PUŠPAN
ARHITEKTURA JE OD VEDNO TUKAJ
V Manziloijevi palači so v petek zvečer odprli razstavo fotografij obalnih mest, ki so jih izdelali priznani fotografi z našega konca. Razstavo so odprli v prisotnosti predstavnikov vseh treh občin ter številnih javnih delavcev, ki so ob tej priložnosti ugotavljali, da tri obalna mesta imajo svojo značilno arhitektiro, ki ji je treba nameniti ustrezno pozornost, zato velja še posebej pozorno spremljati ideje vseh, ki bi radi gradili na našem koncu. Ni težko ugotoviti, da so imeli v mislih prav gradnjo Argoline, ki ji stroka očita zanemarjanje nekaterih bistvenih principov arhitekture tega prostora.
MI-Tandem d.o.o. Portorož računovodske in druge storitve v	Opravljamo:
RAČUNOVODSKE STORITVE DELOVNA DOVOLJENJA STORITVE FOTOKOPIRANJA
Ugodno, priporočamo se, obiščite nas na Liminjanski 96 v Luciji, pritličje, pisarna št.5 ali nas pokličete na: 05 6777 370
Leasing investicije
IGRALI BOMO NOGOMET NA LEASING TRAVI
V	Izoli bomo že letos imeli dve pomožni igrišči opremljeni z umetno travo in osvetljeni, tako da bosta omogočili delo enajstim ekipam izolskega nogometnega kluba, poleg njih pa tudi učencem srednjih šol in različnim rekreativcem, ki se zdaj gnetejo v preobremenjenih izolskih športnih dvoranah.
Tako je povedal Vinko Gregorič, izolski občinski svetnik in član uprave izolskega nogometnega kluba, ki tudi vodi omenjeno investicijo, čeprav bo uradni investitor seveda podjetje, ki bo zgradilo in opremilo igrišča ter jih občini ponudilo v najemninsko odplačevanje oziroma v takoimenovani poslovni leasing.
Gre za investicijo ki je ni treba voditi kot klasično občinsko investiranje niti ni treba zanjo najemati kreditov (kar bi občina Izola sicer lahko storila), z obročnim plačevanjem najemnine pa bo, po določenem obdobju občina vendarle postala lastnik tega športnega objekta in ga dala v upravljanje Centru za kulturo, šport in prireditve občine Izola, ki že upravlja večino izolskih športnih objektov.
V	letošnjem proračunu sicer ni denarja za to investiranje, vendar bo izvajalec začel z deli že to pomlad, ko bo razširil obstoječe peščeno igrišče ob športni dvorani na dimenzije 76 x 50 m, drugo igrišče, dimenzij 60 x 40 m pa bo uredil na območju pod peščenim igriščem, kjer je občina odkupila stare vinograde. Celotna vrednost investicije sicer znaša 120 milijonov tolarjev kar pomeni, da bo občina odplačevala po cca. 12 milijonov letno in čez deset let postala lastnica teh igrišč. Igrišča bodo opremljena z najsodobnejšo umetno prevleko, urejena bo kompletna drenaža, seveda pa bodo tudi osvetlena, tako da bodo omogočala tudi vadbo v večernih urah.
MALA POTEMKINOVA VAS
Pokazali smo že obnovljeno pročelje stavbe na Kristanovem trgu, zdaj pa predstavljamo še drugo stran te iste stavbe. Seveda razumemo, da občina nima denarja za popolno obnovo, vendar bi si lahko privoščili vsaj prebarvanje stranskih fasad, tako da bi zakrili dejstvo, da stavbe niso popravili v celoti.
NOVA MARINA NASTAJA
Hotel Marina je to zimo gradbišče v pravem pomenu besede. Gradbinci so se tokrat temeljito lotili notranjosti, tako da bo pritličje	povsem
spremenjeno, namesto zimskega vrta pa bo hotel odslej imel tudi bazene za goste in tudi za zunanje uporabnike,	wellness
cebter, masaže in še kaj.
Uredili bodo tudi prostore za konference in povečali restavracijo ter modernizirali kuhinjo.
Lotili so se tudi urejanja zgornjih prostorov in tako se bodo skupne službe podjetja preselile na Belveder, hotel pa bo v celoti namenjen gostom, ki imajo radi mestni tip malega dobro opremljenega hotela.
SLOVAKI BODO TUDI KUHALI
Izolsko Srednjo gostinsko in turistično šolo so obiskali učenci sorodne šole na Slovaškem, ki bodo v štirinajstih dneh bivanja v Izoli skušali spoznati posebnosti našega šolskega sistema pa tudi posebnosti slovenske kuhinje. Pred tem so bili predstavniki izolske gostinske in turistične šole na obisku na Slovaškem, kjer imajo nekoliko drugačen sistem šolanja. Tam imajo namreč triletno šolanje, nato pa še dvoletno nadaljevalno šolanje in nato klasično maturo s katero se lahko vpišejo v katerokoli fakulteto. Povejmo še, da je pri njih izšolanih natakarjev in mkuharjev preveč, pri nas pa jih konstantno primanjkuje. »Evropa bo priložnost za izravnavo« so rekli na obisku pri izolski županji. Bomo torej Izolani kmalu redno jedli Slovaške vlivance z golažem?
KAPUČINO


3.SNL-zahoil NK Avtoplus Korte Diši po drugi ligi
Naslednjo nedeljo se začenja tudi tekmovanje v tretji nogometni ligi. Za Primorce je vsekakor najbolj zanimiva zahodna skupina, kjer je po jesenskem delu v vodstvu Grafist Portorož-Piran s točko prednosti pred ekipo Avtoplus Korte. Kortežani so še edina ekipa brez poraza in zna biti, da bo še nekaj časa tako, saj jih v naslednjih kolih čakajo dokaj lahki nasprotniki.
Morda je bil uspešno odigran prvi del prvenstva razlog, da v Kortah nekoliko diši po drugi ligi. To in pa radovednost o stanju v ekipi so bili razlogi za pogovor s trenerjem Kort Ivanom Pataričem:
Lani so se Korte odrekle vstopu v drugo ligo. Sodeč po rezultatih in določenih delih na stadionu je želja letos bolj izrazita.
»laz mislim, da je in tudi ekipa bi bila sposobna nastopati v drugi ligi, vendar o tem ne odločam jaz. Zdaj sicer končujemo z deli na dveh slačilnicah in v prihodnje bomo razširili igrišče za štiri metre in uredili dodatno inirastrukturo, ki jo za nastopanje v drugi ligi zahteva Nogometna zveza. Ko bo konec prvenstva in bodo znane uvrstitve, pa bo padla končna beseda o morebitnem napredovanju«
Nogomet MNK IZOLA:
PRESTAVLJEN ZAČETEK PRVENSTVA
V nedeljo bi morali izolski drugoligaši začeti spomladanski del prvenstva a ga je tekmovalna komisija zaradi obilice snega prestavila še za teden dni.
Nogometna prispevka sta bila zapisana še pred to informacijo, zato sta v nekaterih delih morda nelogična in se za te težave opravičujemo.
IZOLANi OKREPLJENI
Pa gremo znova! Zaradi neugodnega vremena je bilo prvo kolo pomladanskega dela prestavljeno, tako da modro bela enajsterica v nedeljo starta v drugi del prvenstva. Naj spomnimo, da so Izolčani po osemnajstih kolih osvojili deveto mesto, bilanca (ne)uspehov pa je štiri zmage, šest neodločenih tekem in osem porazov. Po znanih pretresih v zadnjih mesecih
(stavka igralcev, problem s sestavo moštva v zadnjih kolih, dogajanje v zvezi z morebitnim sponzorjem, odstop podpredsednika kluba_ in tehničnega vodje članov Giannija Počkaja....) je upravi kluba uspelo zapolniti vrzeli po odhodu
Davorja Klance (Piran), Nejca Radovca
(Koper) in Vilija BeČaja (-) in zagotoviti pogoje za tekmovanje članske ekipe v drugem delu prvenstva. Ali se lahko ponovijo težave lanske jeseni? »Danes je v klubu položaj malo boljši, saj smo težave odpravili z dialogom z igralci.
Tudi finančno gre zaenkrat nekoliko bolje, čeprav je težko zagotavljati sredstva za drugoligaško tekmovanje. Ocenjujemo, da težav ne bi smelo biti, sicer pa bomo morebitne tovrstne probleme skušali reševati z igralci. S potencialnim sponzorjem se nismo uspeli dogovoriti o višini njegovega vložka. Ker se je ime ArgetB pri članski ekipi že uveljavilo, smo se odločili, da ostajamo pri sedanjem sponzorju, za katerega pa upamo, da nam bo v prihodnje nekoliko bolj priskočil na pomoč, pravi sekretar kiubaAleš Milanič.
Poleg financ je bil - vsaj ob koncu prvenstva, problem s sestavo ekipe. Z novinci in večjim sodelovanjem nekaterih, sicer rednih članov enajsterice (Apollonio...) ima trener Marjan KOVaČIČ na razpolago dovolj igralcev. »Glede števila igralcev sem zadovoljen, kot tudi z obiskom treningov in angažiranostjo fantov, ki jih za to moram pohvaliti. Sicer smo imeli pogoje za trening zelo slabe: fitnesa in travnatega igrišča nismo videli, tako da smo poleg kondicijskih priprav delali le na peščenem igrišču. Od načrtovanega smo uspeli uresničiti skoraj vse treninge in prijateljske tekme. Te so nam pokazale, da so bile intenzivne priprave učinkovite, saj se je na srečanjih pokazala dobra uigranost ekipe in mislim, da smo zdaj kvalitetnejši v primerjavi z jesenskim delom._______________________
Vezna linija je dobra in izkušena, imamo pa okrepljen napad, od katerega si - seveda pa tudi od drugih, obetamo večjo strelsko učinkovitost kot v prvem delu. Nekaj igralcev sicer zaradi poškodb in drugih objektivnih razlogov ne trenira stoodstotno. Zeto sem zadovoljen, da imam tri vratarje in mislim, da bi morala biti nogometna pomlad svetlejša kot jesen. Glede na navedeno in pripravljenost ekipe ocenjujem, da bi se morali ob koncu prvenstva uvrstiti okoli sedmega mesta«, ocenjuje stanje in načrte izolski strateg Marjan Kovačič.
Če k navedenemu dodamo, da bi še letos morali dobiti dve novi manjši pomožni igrišči, je razlogov za optimizem kar dovolj. Zdaj so na vrsti fantje: da zaigrajo kot znaio in z dobrimi predstavami dosežejo dvoie: točke za čim višjo uvrstitev in vrnitev (razočaranih) gledalcev -zlasti Ribarov na izolski stadion. Prva priložnost bo že nedeljo, ko bodo doma ob 15.00 igrali s sežanskim Taborom.
Člansko ekipo sestavljajo: ANDREJ APP0L0NI0. OMER ROSNJAKOVld. DAMJAN ROŽIČ. ROŠTJAN BREČ, BRANKO BOČAR. ELMIN GERIČ, EDIS ČAUŠEVIČ. DARKO ČAVAR. MITJA DOBRIN. ANDREJ FRANETIČ, GORAN GAVRIC. NENAD HANC. MIHA KALČIČ, PERO MALETIČ, NIKI MALIKOVIČ. PETER MARKEŽIČ, ALEN NADAL. MATEJ PAAL, ALJKO RASTODER. AMIR RUŽNIČ. MIDHAD ŠABIČ. MARKO ULEMEK, BLAŽ VALENČIČ. DALIBOR VUČKOVIČ. TINE ZUPANČIČ.
Dvoboj v tretji ligi zahod bo najbrž potekal med Piranom in Kortami. Imeli ste poldrugi mesec priprav, kako je ekipa pripravljena?
»V moštvu je le malo sprememb: v Piran se ie vrnil Peršič, prišel pa je nekdanji izolski mladinec Meš. Na seznamu imam štiriindvajset igralcev, med katerimi Bogdanovič in Tonejc zaradi objektivnih razlogov ne trenirata redno. Na pripravah smo imeli nekaj težav z vremenom, uspeli pa smo odigrati šest prijateljskih tekem s kvalitetnimi nasprotniki Tudi treningi so bili dobro obiskani in delo je teklo po načrtih, tako da sem zadovoljen.
Mislim, da ima ta ekipa veliko prednost v tem, da igra že tri leta skupaj in se dobro pozna, v njej pa vladajo pravi prijateljski odnosi Čeprav se je Piran precej okrepil, mislim, da imamo spričo uigranosti ekipe določeno prednost in da se bomo na koncu s Piranom borili za prvo mesto.
Branko Vuga
/
POGLED S STRANI
piše ŽARKO za Kapučino Šporrt

Izolanke so osvojile prve točke, primorski derbi je bil »rapsodija v modrem«.Žal je ekipa Škofij res bila oslabljena, toda način in obnašanje vodstva gostov je več kot za kritiko. Že začetek je napovedal trd boj. Prvi napad gostij je že razburkal
strasti. Manuelin prekršek nad reprezentantko Kresetovo je bil videti res »strašen«, udarec po nosu, malo »glume« in očitkov ni hotelo biti konca.. Kresetova, zaigrala je v drugem polčasu, je na vse načine skušala vrniti »uslugo« Manueli in ob tem dobila rdeči karton. Seveda je še nekaj primerjav, ki so v prid Izoli: strelke pri Škofijah -4, pri Izoli - 8, obrambe:Škofije32:40, Izola 25:40. Drži, da se vsak skuša čim bolj opravičiti za poraz, vendar pri drugih iskati vzroke in jih celo žaliti, pa je le malo preveč celo za lokalni derbi.Večno dilemo, nameren prekršek, kako stvar oceniti, končno pa, kaj poreče Boris o vseh poškodbah, ko so Izolanke zagrozile z zmago. Začeti s prakso	zasebnih tožb (Hrvati to že
prakticirajo), namestiti nevtralne sodnike - robote. Porazi bolijo, sosedski toliko bolj, ostati velik tudi tedaj, pa kaže, le ni vsem dano. Lahko bi si privoščili še kakšno primerjavo, rezultati mlajših selekcij, toda
pustimo času čas.Tudi moški del je izpeljal uspešen konec tedna.Člani zmagujejo, vendar ni še vse kot bi moralo biti ( trenerjeva ocena), mladincem je v Celju uspelo osvojiti točko, kadeti še vedno rinejo naprej. Prihaja pa ura resnice. Sobotno kolo, derbi Cerklje _ Izola, mladinci se bodo pomerili s sosedi iz Kopra. Kaj malo izračunov ostaja našim, samo zmaga bo še podaljšala upanje. Forma se stopnjuje in pričakuje se zmago, morda bi si ob gostovanju lahko privoščili tudi kakšno klubsko »pojačanje« kar bi stvari dalo željeno težo. Tokratna sobota bo veteransko obarvana. »Starejše deklice« bodo organizirale že tradicionalen turnir S.marec«. Zopet bo veselo, nekaj zaradi rokometa, predvsem pa zaradi druženja.
www.goldenindex.com
Odbojka 2. DOL-ženske:
Tokrat zmaga, sledijo tri težke tekme INTERVAL A IZOLA - TABOR 3:0 [27:25,25:16,25:161
interval a izola: N. Stanič, D. Gluvajič, M. Pešič, J. Pešič, A. Fajič, L. Bošnjak, S. Raspor, U. Čeklič, u. Bandelj.
Mariborčanke so v prvem nizu domačim odbojkaricam povzročile več težav, kot so jih najbrž le te pričakovale. Sprva sta bili ekipi izenačeni, vendar so naša dekleta pri rezultatu 6:6 izvedla serijo uspešnih strelov in povedla za sedem točk, zatem pa naredile več napak in omogočile gostjam izenačenje. Slednje so se izkazale kot zelo borbena ekipa, naše pa so v obrambi zaigrale nekoliko bolj zbrano ter prvi niz zaključile v svojo korist. V drugem smo videli precej lepih akcij na obeh straneh, skoraj ves čas pa so imele pobudo domače igralke, tako da tudi drugi niz ni bil vprašljiv. Gostje so ponovno poskušale v tretjem nizu, zlasti z dobrimi obrambami ob mreži, vendar so v polju naredile preveč napak, kar so igralke Izole izkoristile in tudi tretji niz dobile brez težav. Čeprav gre za dobro igro pohvaliti vse domače odbojkarice, sta vendarle nekoliko izstopali Kolarjeva in Staničeva.
Žal se niso uresničila predvidevanja, da bi igralke Šempetra odščipnile Solkanu točko, tako da so slednje še vedno druge (43 točk) za Evi Vitalom (49), Izola pa je s tekmo manj tretja (41).
Naše odbojkarice zdaj čaka serija težkih tekem: v soboto se bodo v Zrečah pomerile s tamkajšnjo istoimensko ekipo, ki bi v zadnjem kolu skorajda premagala vodilno ljubljansko ekipo na lestvici. Z njo pa se bodo pomerile Izolanke že naslednjo soboto v telovadnici v Livadah, teden zatem pa bo v Izoli še tekma med domačo šesterko in moštvom Ljubljana II. (bv)
Rokomet-1.SR1-ženske
VEČ KOT ZMAGI V LOKALNEM RERRIIU
ŽRK UDU RORI-KNftRK RDRM ŠKOFIJE 32:25 (15:14)
Dvorana v Kraški ulici, gledalcev 250, sodnika: Košir in Sintič žrk izola BORi-KMO: Čulina. Stubelj. Mitrušeuka 2, Čumurdžič, Zejnič, Buje, Poljak 4, Poljšak 3, Kaltak 3, Čubrilo 1, Čič 3, Karajkovič 1 (1), Benulič, Činkl
RK BURJA ŠKOFIJE: Petkovič, Čačič, Kocjančič, Bombač 3, T. Švab, Grižančič, S. Švab, Argenti 8, Krese, Tutnjič, Križančič 5, Veseli, Čmaj Najboljši strelki: Hmič 15 (Izola), Erceg 9 (Škofije)
Po mnenju Škofjotov so bile za Buijo usodni prvi trenutki tekme, saj se je že v 20. sekundi poškodovala njihova ključna igralka Elena Krese, ki je dobila močan udarec v ličnico in nos. Škofijski trener Ludvik Črnigoj in kar cela njegova klop je bila prepričana, da je šlo za nameren prekršek, vendar domačini in sodniki niso bili tega mnenja. Burja, ki je zaradi poškodbe kolena ostala še brez Nine Furlan, je imela tako na razpolago premalo igralk, da bi se upirala mladim Izolankam, ki igra iz krog igrajo bolje in prav škoda je, da niso imele dovolj časa za uigravanje ekipe in nabiranje prvoligaških izkušenj. Domačinke so vodile od prve do zadnje minute, vendar je bila v prvem polčasu tekma še izenačena, v drugem delu pa so Izolanke pritisnile na plin in povečale prednost. Najbolj razpoložena je bila s 15 zadetki ponovno prva strelka lige, Manuela Hmjič, ki so ji uspešno pomagale tudi ostale napadalke. Ekipa Izole je tako prišla do prve zmage v tej sezoni, ki pa jo ne bo obvarovala pred izpadom iz lige.
"Zelo blizu zmage smo bili že v Škofji Loki in Kočevju, dobro pa smo igrali tudi proti Olimpiji in Ptuju, pač v mejah zmožnosti naše pomlajene ekipe. Zadovoljen sem s pristopom igralk na treningih in tekmah," je za PN zmago komentiral izolski trener Boris Čuk, ki je kategorično zavrnil obtožbe o namernem prekršku nad Kresetovo: "V vsej svoji karieri sem si prizadeval za športno igro, to lahko potrdijo vse moje igralke. Zato smo na fair-play lestvici vedno visoko uvrščeni. Prekršek je bil slučajen in razočaran sem nad obtožbami."
Da se Škofjoti še zdaleč niso potolažili s porazom pa priča tudi nadaljevanje, saj so tudi v športnih oddajah naslednjega dne iz tabora Buije leteli očitki, da je bil prekršek nameren in da trener Čuk celo navaja igralke na takšno igro. Seveda so v izolskem klubu takšne izjave vzeli zelo resno in bodo nanje na ustrezen način tudi odgovorili. Svoje pa pove že statistika o kateri piše naš komentator v svoji kolumni.
2. SR [moški
RDIZ0LA:RK GRČA KOČEVJE 31:24
Izolani so rutinirano osvojili nove točke in zdaj jih čaka tekma sezone, saj bodo skušali v gosteh pri prvouvrščenih Cerkljah. Za morebitno napredovanje pride v poštev le zmaga.
KARETI
RO IZOUkRD SLOVAN 23:17114:0)
Izolani so minulo soboto gostili Slovan. Tekmo so naši začeli odlično ter nakazali, da se bodo morali gostje še kako potruditi, da bosta točki odšli v prestolnico. Bilo je že 6:1, v prvih 15.minutah pa je blestel predvsem vratar Čuk. Domači so nato počasi višali razliko in ob polčasu je bilo 14:5. V napadu je bil najbolj razpoložen Uroš Srabotič, ki je zadel štirikrat. V dragem polčasu sta svoje dodala tudi Matej Srabotič in Jurman in naši so ušli že za 12 (21:9), nakar je izolski trener Peter Mičovič dal priložnost vsem igralcem, ki niso razočarali, a so gostje vseeno krepko ublažili poraz. Ta vikend igrajo izolski kadeti v Škofji Loki, ob zmagi pa bodo vrata v finale DP nas težaj odprta.
Za Izolo so igrali: Uroš Čuk, Matej Srabotič 5, Uroš Srabotič 5, Rok Jurman 5, David Ivančič 3, Rok Gomezelj 2, Matej Kleva 2, Ivan Markovič 1, Matjaž Lukežič, Amel Redžič, Primož Blatnik, Tilen Slama, Marko Cvetkovič, Igor Čuk
Namizni tenis
KUKUVČEVA SPET MED 16
V	soboto in nedeljo je v Domžalah potekalo 13.državno prvenstvo RS Slovenije za mladince in mladinke. Prvenstvo so igrali v disciplinah posamezno, dvojice in mešane dvojice.
V	konkurenci posameznic se je najvišje uvrstila Petra KUkOVCC in sicer med 16 najboljših. Za osmerico je izgubila boj s Fajmutovo iz Raven na Koroškem (1/3), s katero že nekaj časa težko igra. Povedati je treba tudi, da ima Petra že dalj časa zdravstvene težave in da tudi na tem prvenstvu še ni_ bila popolnoma zdrava in povsem pripravljena. Med 32 so se uvrstile Nika Marušič, Alenka AČimOVlČ in Kristin Fatonc. Uvrstitve in igra so pokazale, da imamo veliko igralk, ki so se uvrstile na glavni turnir, za višje uvrstitve pa žal trenutno nismo imeli realnih možnosti.
Mladincem je uspela uvrstitev na glavni turnir (med 32 najboljših) Simonu Franku, ki seje tokrat, za razliko od deklet, enakovredno kosal za najboljšimi.
V	igri dvojic sta se med osem z zelo dobro igro uvrstila Simon Frank in Gregor Vukovič, kar je bilo prijetno presenečenje.
Pri dekletih sta se med prvih osem uvrstili Petra Kukovec in Vesna Terbuc, med najboljših 16 pa Alenka Ačimovič in Kristin Fatorič.
V	igri mešanih svojic sta prvo četverico zgrešila Petra Kukovec in David Orešnik iz Mengša, dobro igro in uvrstitev med prvih 16 pa so pokazali še pari Kristin Fatorič in Simon Frank ter Marika Jauševac in Luka Golavšek.
Nasploh lahko rečemo, da so naši igralci več pokazali v igri dvojic kakor posamično, čemur gre verjetno pripisati tremi in pritisku, ki ga kot posamezniki doživljajo.
JUDO
SPET OBALNA 1000 LIGA
V	letošnjem letu so judoisti ponovno uvedli Judo Obalno ligo za mlajše starostne kategorije. Nastopajo 4 Obalni klubi od petih saj je ponovno pričel delovati Judo klub 13. maj Koper (sekcija Ankaran), ki se bo tekmovanju priključil naslednje leto. V 2.krogu so ponovno zmagali ŠD 15. maj Marezige, ki premočno vodijo v skupnem seštevku. ŠD VitaliS pa je v dragem krogu dosegla 2. mGStO in v skupnem seštevku prehitela Judo klub Koper. Tako bo v 3. krogu, ki bo 10. aprila v Športni dvorani Lucija poskušala zmanjšati razliko z Judo klubom Portorož.
Rezultati 2. kroga: 1. ŠD 15. maj Marezige 128 točk, 2. ŠD VitaliS 81 tOČk, 3. JK Portorož 77 točk, 4. JK Koper 46 točk
Skupna uvrstitev po 2. krogu: 1. ŠD 15. maj Marezige 360 točk, 2. JK Portorož 206 točk, 3. ŠD VitaliS 155 točk, 4. JK Koper 154 točk
Jadranje
Zamejski optimisti pred našimi
Druga kriterijska regata razreda Optimist je bila 6. in 7. marca v Piranu. Vremenske razmere tekmovalcem niso bila ravno naklonjene. Sobotno brezveteije ni obetalo nič dobrega, prav tako tudi nedeljski dež in mraz. Tekmovalci so kljub temu odšli na moije in v nedeljo izpeljali tri regate. Najbolje se je znašla Federica Wetzl, ki je zmagala tudi v konkurenci deklic, drugi je bil Simon Košuta, tretji pa JAš Femeti iz zamejske Čupe. Najboljši Slovenec je bil Koprčan Andraž Gulič, ki je zasedel 4. mesto, Rudi Hrvatin je bil 8., SimOD LagaMS It, Žiga Kobal 15. itd. Od Izolanov je
bil Ren Kaligarič 17-tl Nele Dolinšek pa 19-U (Olimpic), Mitja Mikulin [Burja] je bil 21-U, Klas Kaligarič [Olimpicl 23-ti, lakob Božič 24-d, Vito Batistič 27-d (oba Burja), Jan Polšak 35-d in B Al Švare 36-ti (Oba Dllmplc) itd. Skupaj je jadralo 109 tekmovalcev
V	razredu Evropa je Teja Čeme premagala vso konkurenco, na drugo mesto se je uvrstila Larisa Nevierov, na tretje pa Mateja Petronijevič.
f
Ne bodite slabe volje zaradi celulita, ohlapnosti kože, prevelike telesne teže. saj vam v salonu "VENUS” lahko pomagamo.
Nudimo vam programe za:
-	odpravo celulita
-	zmanjšanje telesne teže -zmanjšanje obsega
-	izboljšanje cirkulacije
-	vračamo koži prožnost
Poleg neštetega vam nudimo še:
-	pedikuro
-	depilacijo
-	telesne masaže...
VooSsk
pod«'"'0
k Lepota in zdravje sta pogoj za zadovoljstvo in dobro počutje^
Prenovljena dvorana v Kortah	v v
V KORTE LAHKO PRIDE TUDI PRAVO GLEDALIŠČE
V petek 5. marca so v Kortah odprli prenovljeno dvorano kulturnega doma. Stroške prenove je plačala občina. Največjo pridobitev pomeni nov oder. Dvorana je zdaj polepšana in topla, in sicer ne le v smislu toplote barv, ampak se jo ogreva z velikimi plinskimi pečmi. Le še zavese bodo morali dvigniti in pred odrom urediti garderobo, da bi nastopajoči ne prihajali na oder kar iz dvorane in se ne bi preoblačili v neprimernih in oddaljenih prostorih. Tako bo poslej v tej dvorani lahko gostovalo tudi poklicno gledališče.
Ob omenjenem dogodku je v kulturnem programu s Šavrinskimi slikami sodelovala gostujoča dramska skupina iz Gračišča. Šavrinske slike so nastale z raziskavo šavrinskih ljudskih običajev (pastirske igre, snubljenje, poroka). Skupina nastopa pogosto, videli smo jo tudi na televiziji, pred nekaj leti tudi v pustnem sprevodu v Portorožu. Gračiško skupino vodi upokojena ravnateljica tamkajšnje osnovne šole Marija Knez. Je tudi njena mentorica in režiserka. Skupina oživlja krajevne korenine, tako kot sta to delala pisatelj Marjan Tomšič in domačinka Marija Franca. Delo skupine je vredno občudovanja. Koliko truda teh, ne več prav mladih zanesenjakov, je vloženega v takšen nastop! Neprecenljivo je posredovanje lastne kulture širši javnosti pa vzdrževanje vezi med ljudmi, podajanje zanosa in prinašanje veselja v skupnost! Nekoč so po naših vaseh veljala podobna načela, o tem pričajo stare in nove raziskave. Že škof Naldini je ob obisku svojih far davnega leta 1700 poročal o teh zadevah, obsežno prav o Kortah.
Ostali del kortežanske osmomarčevske prireditve so izvajali domačini, mladinski pevski zbor in otroška folklorna skupina Usakoščat (pomeni vsesorte, smiselno pa sklop otroških iger, izštevank, ljudskih plesov). Prisotni smo lahko opazili novo usmeritev Kulturnega društva Korte: popevkarsko - rokenrolovski slog... (Nada Morato)
ZENSKE
ŽENSKE DANES DELAJO VEČ. DELAJO TUDI NEVARNE STVARI. GREJO TUDI V VOJSKO. SO BOLJ KORAJŽNE. POTEM SO TAKE, KI SO ADVOKATI IN SO CELE DNEVE V PISARNI. TAKE ŽENSKE IMAJO DOSTI DENARJA. NIMAJO ČASA ZA MOŽA IN OTROKE, AMPAK JIH IMAJO VSEENO.
KO IMAJO DELO, PELJEJO OTROKA V VARSTVO. ČE MOŽ SITNARI, KER ŽENE NI NIKOLI DOMA, MU ONA REČE NAJ POČIVA.
MOŠKI	IMAJO	RADI
BOGATE ŽENSKE, KER SO ZRIHTANE. MLADE HODIJO NA PIJAČO S KOLEGICAMI	V
PROSTEM ČASU, STARE PA PLETEJO PULOVERJE.
VSE	ŽENSKE RADE
DOBIJO ROŽE. NAJRAJŠI JIH DOBIJO OD MOŠKIH.
(FRANKA)
Žlico Brodeta urejajo varovanci izolske enote Varstveno delovnega centra Koper.
"NE DA SE NAM VEČ" PRAZNIK
Osmi marec je mednarodni praznik žensk, hoteli to ali ne. Vrsto let socialističnega razvoja smo se spraševali o smiselnosti praznika v družbi, kjer imajo ženske enake pravice kot moški, potem pa smo ugotovili, da je enakost zelo formalna in smo prazniku dali nekakšno težo.
Toda z zamenjavo družbene ureditve in z uvajanjem materinskega dneva je 8. marec spet zašel v fazo samopreverjanja, odnos do praznika pa je postal odvisen od vsakega posameznika ali od lokalne skupnosti. Na individualni ravni nam je še nekako šlo, saj smo v ponedeljek po ulicah srečevali otroke in moške s cvetjem v rokah, kar je nedvomno dnevu dalo praznični videz. Manj oziroma nič pa nismo storili na ravni lokalne skupnosti, kjer smo včasih ob dnevu žena pripravljali različne prireditve. Nekaterim so še posebej ostali v spominu koncerti na katamaranu Prince of Venice, kjer smo izolskim ženskam enkrat podarili Zorana Predina, drugič pa skupino Šukar. Bile pa so tudi bolj uradne proslave in cela vrsta takoimenovanih »sindikalnih proslav«, ki so včasih prazniku sicer vzele blišč, niso pa mu vzele pomena.
Letos ni bili niti teh, oziroma so bile zelo redke in neopazne, uradne proslave tudi ni bilo in celo na čestitko so pozabili tisti, ki so v preteklosti redno voščili svojim soobčankam ob njihovem prazniku. Katamarana ni več ob carinskem pomolu in tudi prazničnega koncerta ni bilo. Skratka, osmi marec je na lokalni ravni letos minil tako kot na nacionalni - varčevalno in brez prave volje.
To bo to. Praznik je prav tak kot je vedno bil in naše ženske si ga zaslužijo tako kot so si ga vedno zaslužile. Le tistim, ki so in smo vrsto let skrbeli za živahnost našega kraja, se ne da več. Baterije so prazne, tisti, ki bi jih lahko napolnili pa so se lotili varčevanja z energijo. V imenu utrujenih se izolskim ženskam opravičujemo za lenobo in priznavamo: Radi vas imamo. Le da se nam ne več. (D.M.)
KONTAKTNO OKNO
Na vprašanja v zvezi z odvisnostjo od drog odgovarjajo strokovnjaki in sodelavci terapevtske skupnosti Srečanje.
VPRAŠANJE ZA KTIVISTA SKUPNOSTI
Ali je težko delati z zasvojenci?
Za delo z zasvojenci je potrebno imeti zavest kaj pomeni biti zasvojen, če pa pomaga nekdo, ki problematiko pozna ne le teoretično temveč je ta problem preizkusil celo na lastni koži, je pomoč uspešnejša in smotrnejša.
Vsekakor ni lahko pomagati zasvojencem, saj le-ti poskušajo na vsak način zmanipulirati tistega ki jim želi pomagati. Torej je potrebno imeti ogromno energije, moči in samozaupanja. Treba je stati trdno na lastnih nogah, saj pomoč odvisniku ni le pomoč njemu temveč tudi pomoč njegovim, ki največkrat ne vedo/razumejo problema odvisnosti.
Pomoč je dolgotrajna in večplastna - tako zahteva celega človeka. Toda... Najlepše je, ko se na koncu zasvojenec in ta ki mu je pomagal skupaj veselita rešenega problema. Rešeno življenje je največja nagrada.
TOMO
Metadon - za in proti
TRINAJST LET METADONSKE SOLUCIJE
13 let je od tega, ko so v Sloveniji začeli uvajati metadon v zdravljenje odvisnosti od opij atov. V vseh teh letih se metadona. drži precej negativen image, v katerem ima zdravstvo, ki očitno ni znalo odločno postaviti meje svojih kompetenc v odnosu do politike, pomembno vlogo. Poleg pogosto nepreveij enega in senzacionalističnega medijskega poročanja, gre delež zaslug za tako stanje pripisati tudi nekaterim sedanjim in bivšim uporabnikom tega zdravila. Enega takšnih biserov dezinformiranja sem zasledil v eni od številk Mandrača. V članku "Metadon- himna mladosti" nam Tanja Kaligarič predstavi znanost osebne izkušnje, na kratko: Moja pot = Prava pot.
Rad bi odgovoril na nekaj njenih navedb.
Avtorica članka krivi metadon za smrt mladega Izolčana in pri tem ne loči med nevarnostjo same substance in nevarnostjo, ki izhaja iz nepoznavanja količine zaužitega zdravila. Mešanje metadona s sokom namreč posamezniku, ki je do metadona prišel na črnem trgu, onemogoča varno doziranje. Metadon v tabletah, ki so jih ukinili prav zaradi domneve o namenu preprodaje le teh, bi to nevarnost odpravil. Poleg tega avtorica ne omenja tudi morebitnih drugih razlogov oz. okoliščin, ki so lahko botrovale tragičnemu dogodku.
Kaligarič med drugim navaja, da metadon ni zdravilo temveč potuha. To naj bi, kot navaja v nadaljevanju, menilo vedno večje število posameznikov. Predpisovali naj bi ga nediferencirano, z edino težnjo ustvarjanja dobička. Navedel bom zgolj nekaj dejstev, ki se s tem ne skladajo.
Metadonsko zdravljenje lahko poteka v različnih oblikah in ga zdravnik prilagodi individualnim potrebam uporabnika drog.
-kratkotrajna detoksikacija (stabilizacija in zmanjševanje odmerka v enem mesecu)
-dolgotrajna detoksikacija (več kot en mesec)
-kratkotrajni vzdrževalni program (stabilno predpisovanje odmerkov v času do 6 mesecev)
-dolgotrajni vzdrževalni program (več kot 6 mesecev)
Laična javnost običajno metadonski program enači s slednjim, zato nekaj besed v zvezi s tem. Izhodišče za kritike take vrste obravnave je predpostavka, da je edina prava pot abstinenca. Ta predpostavka pa se je, sledeč različnim raziskavam, pokazala kot nerealna. Dejstvo je, da programi, ki postavljajo abstinenco kot predpogoj za vključitev uporabnika v program obravnave, dosežejo le manjši del uživalcev. Posledica je marginalizacija velike skupine uživalcev. Slednje pa je problematično že zgolj z vidika preprečevanja poškodb zdravja, posebej še v času aidsa. Poleg tega je tako pogojevanje pomoči vprašljivo tudi z vidika človekovih pravic. Zavedanje tega dejstva je med drugim razvidno tudi iz ciljev novega Nacionalnega programa na področju drog. Tako si Nacionalni program kot enega temeljnih ciljev zastavlja vključitev čim večjega števila uporabnikov drog, kar predpostavlja	različnost in dostopnost programov
obravnave.
Metadonski program, ki je v osnovi naravnan nizkopražno, je izjemno pomemben predvsem z vidika preprečevanja socijalnih in zdravstvenih tveganj, v zvezi z rabo drog. Tako lahka dostopnost programa kot tudi njegova vsebina (ki je nikakor ne gre reducirati zgolj na odmerjanje in razdeljevanje metadonske solucije) prispevata k zmanjševanju tveganja za okužbo z virusi HIV in hepatitisov, preprečevanju drugih zdravstvenih težav, smrtnosti, obenem pa program deluje tudi v smeri pospeševanja psihosocialne in zdravstvene rehabilitacije ter nenazadnje, v smeri zmanjševanja kriminalitete. Poleg tega pa je, kot kažejo raziskave, stroškovno učinkovit, zato ga priporočajo vse pomembnejše strokovne organizacije in združenja v svetu, ki delujejo na področju zdravljenja odvisnosti.
Ko berem prispevek Kaligaričeve, se ne morem izogniti misli, da je imela avtorica teksta glede metadona očitno prevelika pričakovanja. Dejstvo je namreč, da metadon ni univerzalni prinašalec sreče in ne predstavlja poti k zveličanju (vsaj direktne ne). Kot vsako drugo zdravilo ima svoje prednosti in slabosti. V članku je metadon označen kot državna droga. Zamenjal naj bi le eno odvisnost za
drugo. Sicer postavitev enačaja med metadon in heroin ni povsem napačna. Vendar pa je iz te primerjave razvidno nekaj, česar kritiki metadonske terapije očitno ne sprevidijo, tj., da problem heroina v veliki meri izhaja iz njegovega ilegalnega statusa in ne iz njegovih farmakoloških lastnostih. Prva pomembna prednost metadona, ki izhaja iz njegovih farmakoloških lastnosti, je v tem, da ne povzroča evforije ali vznesenosti. Druga pa, da ima daljšo razpolovno dobo. Slednja je posebej pomembna zato, ker omogoča jemanje enodnevnega odmerka. Ta lastnost samo odvajanje od metadona (kolikor to primerjamo z odvajanjem od heroina) sorazmerno podaljša, a na srečo tudi ublaži.
Kot omenjeno, se mi zdi problematično predvsem avtoričino posploševanje subjektivnega doživljanja ter poenostavljanje in zagovarjanje »edine prave poti«. V tekstu namreč krivi metadon za depresije, pasivnost, gube žalosti in čustveno otopelost. V nasprotju z avtorico, bi znali številni uporabniki metadona, ki živijo povsem običajno življenje, ki delajo, imajo družine in niso po ničemer prepoznavni ali ločljivi od okolice, povedati čisto drugačno zgodbo. Seveda ima marsikdo žalosten izraz na obrazu, vendar gre razlog za to iskati drugje, poleg drugega v dejstvu, da so uporabniki metadonske terapije zaradi odziva moralne večine (predsodkov, iracionalnih strahov), primorani v prekrivanje svojega zdravstvenega stanja.
Sistem razdeljevanje metadona seveda ni idealen. V zvezi s tem se s posameznimi navedbami v prispevku strinjam. Menim le, da je njihova	izpeljava	slaba, površna. Poleg tega ne morem	razumeti
avtoričinega vehementnega zavračanja drugih programov zmanjševanja škode. Tudi če pristanemo na to, da so terapevtske skupnosti edine učinkovite pri zdravljenju odvisnosti, je vsekakor v interesu	vseh,	da pridejo uporabniki tja v	čim	boljšem
zdravstvenem stanju. Še tako dobra terapevtska skupnost namreč ne pomaga v primeru HIV okužbe. Pri zagovornikih Don Pierina ima človek dostikrat občutek, da jih ostali programi pomoči uporabnikom drog nekako ogrožajo. Nevarnost vidijo tudi v vsakem liberalnejšem premiku v politiki do drog. Namesto tega stremijo k uveljavitvi reka, kar je za	mene neprimerno, nemoralno -	mora	biti tebi
prepovedano. Simptomatsko je tudi označevanje uporabnikov drog z zombiji	( izraz	uporablja Don Pierino Gemini).	Take	označbe
povedo le malo oz. nič o ljudeh, ki med drugim uporabljajo tudi metadon, veliko več pa o nestrpnem in nerazumevajočem odnosu tistih, ki take označbe producirajo. Tak odnos zato gotovo ne more prispevati k razvpitemu cilju reintegracije uporabnikov drog. Nasprotno, prispeva le k poglabljanju socialne	izključenosti
uporabnikov drog,	k	njihovi stigmatizaciji in	vzdrževanju
stereotipnih predstav o ljudeh, ki uživajo droge.
Skratka, živeti z metadonom je daleč od tragedije, ni človekov ideal, je pa včasih najboljša solucija. V razmislek avtorici, to kar »bistro oko« vidi, naj glava malo bolje razmisli.
za Društvo Svit: Samo Novakovič
V spomin Luciano Kleva
(1954-2003)
Prejšnji četrtek., 4. marca, je bil v Izoli dobrodelni koncert v spomin na prezgodaj tragično preminulega Luciana Klevo. Izkupiček koncerta bo šel sinovoma Janu in Roku. Slednji je še osnovnošolec in z igranjem na violino stopa po očetovi poti. Jan pa je študent arhitekture in prav tako nadaljuje rodbinsko tradicijo.
Luciano Kleva	je	bil vsestranski	umetnik:	akademski slikar,
umetniški fotograf, glasbenik. Bil je raziskovalec in izvajalec stare istrske glasbe, ustanovitelj etnoskupine Istranova, kasneje Lazonte in nato naslednice Vruje. - skupine, ki je v istrskem in vseslovenskem prostoru visoko cenjena. Predlansko leto je Vruja ob dnevu osamosvojitve nastopila na državni proslavi pred slovensko skupščino. Izolski koncert so v nabito polni dvorani kulturnega doma izvedli Lucianovi prijatelji slovenske in istrske folk in pop scene: Tinkara Kovač, Vlado Kreslin, Terra Folk, Katice, Tuljo Furlanič, Mef-Nob, Rudi	Bučar, Vruja, Dario	Murušič,	Calincanto, Lado
Jakša, Klarisa Jovanovič, Alferija Bržan, Ljoba Jenče, Lazonta, Tolovaj Mataj in Istranova. Prireditev sta vodila naš publicist, karikaturist in član Istranove Franco Juri in znana kulturna delavka Irena Urbič.
V soboto, 6. marca pa je za pokojnega Luciana župnik daroval spominsko mašo v Kortah, kamor segajo pokojnikove korenine. Lucianov oče je	bil	rojen v hiši, ki jo	domačini	še vedno nazivajo
Benedettijeva -	po	družini Benedetti, ki se je v	drugi polovici 18.
stoletja, skupaj s sinom Petrom, duhovnikom, priselila semkaj iz Tinjana pri istrski Raši. Petru Benedettiju je izolski župan Peter Besenghi leta 1812 postavil na cerkveno steno veliko spominsko ploščo z navedbo njegovih zaslug. Te pa so: nad staro cerkvico s preslico je sezidal večjo cerkev, pred njo postavil zvonik in sezidal župnišče. Peter je imel tri nečakinje. Ivana je pripeljala k hiši zeta iz Benečije in z njim v Korte priimek Kleva. V spomin na ta dogodek so pred domačijo (prvi farovž) vsadili trto refoška, ki bo čez kakih 10 let praznovala svojo 200 letnico.
Prihodnje dni se bo Izola poklonila svojemu umetniku tudi z razstavo izbora njegovih del. Luciano je v svojem kratkem življenju sodeloval na 40 razstavah, nazadnje na razstavi sedmih fotografov v Kopru in Izoli ter s slikarsko razstavo v Gratzu. Za svoje uspehe na kulturnem področju je prejel več vrhunskih priznanj, med njimi sta Istra nobilissima in nagrada Alojza Kocijančiča. Njegovo veličino priznavajo tudi preprosti ljudje, saj se je približal njim in njihovi deželi. Odstrl jim je tančico odtujenosti, oživil njihovo samopodobo, mladini pa pokazal smisel in pomen odkrivanja lastnih korenin.
__________________________________________________Nada Morato, Izola - Korte
Zahvala
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste sodelovali pri pripravi, organizaciji, izvedbi in uspehu »koncerta za prijatelja«. Hvala za lep spomin na Luciana in za doživetja, ki bodo še dolgo del nas.
Rita, Mirela, Rok in Jan.

PREDSTAVLJA
sobota 13.03.2004
NAJBOLJŠA ZABAVA NA VASI
ana pupedan
Kaj lahko povemo o skupini, ki že več kot deset let igra povsod, ampak res povsod. Odgovor: Nič. Vse že veste, pričakujemo lahko večer poln rock'n'rolla, reaggeja, punka, bossanove, gospela, etna, hip hopa...skratka vsega. In tudi Ante Upendante še ni čisto pokojni!
Pridite dovolj zgodaj, sicer boste ostali pred vrati.
ponedeljek 15.03.2004
Horizont klub prireja
VEČER AVTORSKEGA COUNTRV BLUE5A
wllliam elliott vrhitmore (usa)
William Whitmore je kantavtor. Prihaja iz doline Mississipija in ta južni melos in melanhonija se zelo lepo slišita v njegovih sicer zelo angažiranih skladbah. Pred letom dni je navdušil v Ilirskobistriškem MKNZ-ju s skupino Ten Grand, s katerimi je že dolgo sodeloval. Po smrti njihovega ffontmana se je odločil posneti prvenec, Hymns for The Hopeless. Izvrsten izdelek, kjer se samo z banjom, orglicami in svojim hripavim glasom izpoveduje v temačnih in žalostnih baladah. Letos je posnel še drugi album, The Day the End Finally Game. Obeta se na res prvovrstno doživetje.
Koncert bo v velikem prostoru Horizont kluba. Priporočamo rezervacije na 64 00 010.
v prihodnje:
petek 19.03.2004
7 YEAR5(Ua)
Thunderbabies a.j)
Še ena skupina iz Livorna, v Italiji. Igrajo melodičen hardeore v stilu bendov, kot so Nofx in No use for a name. Thunderbabies prihajajo iz Ljubljane in igrajo surovi, garažni rock’n'roll.
_	sobota 20.03.2004
1. shoto obletnica
nastopajo vsi hišni bendi:
no limits, sensation, up today, žeži v iolpovi omaki, sottomayor, wejn 8 the genzis, jebiga, second chance blown, back bone gum + sardele, brodet in še kaj se bo našlo...
KULTURNI CENTER IZOLA in Krožek “Svet v dlaneh” (MKI)
Vas prisrčno vabita na potopisno predavanje ob diapozitivih, ki bo v četrtek, 11. marca ob 19.30, v klubskem prostoru Kulturnega doma.
Gost tega večera bo Gregor Fodransperg Fcdr, avtor potopisne knjige
KILOMETRI SREDOZEMLJA
Predstavil nam bo svoje popotovanje s kolesom okoli SREDOZEMLJA
Vstopnine ni!
S kolesom okoli Sredozemlja
Danes zvečer bo v klubskem prostoru Kulturnega doma potopisni večer, na katerem nam bo popotnik in fotograf Gregor Fodransperg Fedr ob čudovitih diapozitivih predstavil svojo eno leto trajajočo pot s kolesom okoli Sredozemlja.
Svoja doživetja je v sliki in besedi prikazal tudi v potopisni knjigi Kilometri Sredozemlja, ki je izšla lansko leto v Ljubljani, v samozaložbi. V knjigi opisuje popotna doživetja, dopolnjujejo pa jih fotografije domačinov med vsakdanjimi opravili in pri počitku, prizori sredozemskih pokrajin, mest in vasi. V knjigi so natisnjeni tudi carinski žigi, kot dodaten dokaz prevožene poti. V tem času je prepotoval 13 držav: od Slovenije prek Hrvaške, Čme Gore, Albanije, Grčije, Turčije, Sirije, Libanona, Jordanije, Egipta, Libije, Tunizije, Malte do Sicilije. Prekolesaril je vsega skupaj kar 8.182,3 kilometre. Na koncu poti je doživel tudi prometno nesrečo, ko se je vanj zaletela voznica tovornjaka. Trčenje je popolnoma uničilo kolo. K sreči pa jo je popotnik odnesel brez hujših posledic in je po okrevanju svojo pot nadaljeval v pohodniškem duhu: na pot domov v Slovenijo se je odpravil peš. Knjigo Kilometri Sredozemlja je Bernard Nežmah zaradi avtoijevega svojskega odnosa do potovanja in stila pisanja označil kot »himno potepuštva«, oblikovno pa kot »popotniški strip«. Gregor Fodransperg Fedr je med popotniki znan tudi kot prvi Slovenec, ki je prehodil 4220 km dolgo pot čez Pacifiški greben Njegove popotne fotografije si lahko ogledate tudi na spletni strani www.fedr.net.
Današnje predavanje in predstavitev knjige sta ga skupaj organizirala Kulturni dom in krožek »Svet v dlaneh« (Mestna knjižnica Izola).
Špela P.
Sobota, 13. marca ob 18.00 KULTURNI DOM IZOLA
FLIP in GIB Piran - Plesno-glasbeno gledališka predstava , nova uspešnica !
MARTIN KRPAN
Vstopnina: 600 SIT
Petek, 19. marca ob 20.00 KULTURNI DOM IZOLA
Koncert „
VITALIj OSMACKO &
MAR DJANGO QUARTET
Uživali bomo v nepozabnem večeru zanosa...
Vstopnina: 1.500 SIT v predprodaji, 1.800 SIT na dan koncerta
ZA OTROKE ZAHODNE SAHARE
Še enkrat Vas vabimo, da se pridružite prizadevanjem, da bi otrokom Zahodne Sahare pripravili prijetno in nepozabno bivanje ob slovenski obali. Veseli bodo vsakršnega prispevka - finančnega ali pa v obliki daril - otroci pa se vam bodo oddolžili s svojimi risbami.
Aleš Skomšek, ki je Zahodno Saharo in njene prebivalce predstavil na predavanju v Mestni knjižnici Izola, bo v marcu ponovno odpotoval k svojim prijateljem Zahodnim Saharcem. Če želite po svojih močeh prispevati, da bo njihovo življenje vsaj malo lepše, ste vabljeni k sodelovanju: zvezke, svinčnike in druge šolske potrebščine za otroke, sončna očala, sanitetni material in zdravila ter druga praktična darila lahko do 10. marca oddate v uredništvu Mandrača, Veliki trg 1, Izola. Doslej se je že nabralo lepo število šolskioh potrebščin, igrač in sončnih očal, zbiranje pa nadaljujemo vse do odhoda Aleša Skomška v Zahodno Saharo. Denarni prispevek pa lahko nakažete na transakcijski račun Draštva za podporo Zahodni Sahari: 03100-1000029263 pri SKB banki d.d..
Več informacij lahko	dobite	na	telefonski številki 01/422-52-11,	preko	e-maila:
alesch@postmaster.co.uk ali	pa si ogledate	spletno stran na	naslovu
www.geocities.com/skomsek69.
MESTNA KNJIŽNICA IZOLA
Oddelek za otroke in mladino vabi prisrčno vabi otroke od četrtega leta dalje na uro pravljic, ki bo v torek, 16. marca ob 17.uri,
____________V prostorih nove knjižnice - Ulica OF 15__________________________
Plesna delavnica
GIBNO PLESNA IMPROVIZACIJA KOT REKREACIJA IN SPROSTITEV
Potovanje skozi gib, glas, mirovanje. kjer so igra, zabava in medsebojna podpora
neločljivi, kjer lahko odkrijemo svoje talente in jih vključimo v naše vsakdanje življenje. Uporabljali bomo različne tehnike, ki nam bodo omogočile ustvarjalno izražanje znotraj skupine. Delavnico bo vodila Hazel Carey, plesna pedagoginja iz Anglije, ki je usmerjena v holistične procese osebnostne rasti. Poleg pedagoških dejavnosti doma na področju študij fizičnega in črnega teatra (Middlesez University) je glavna pobudnica »Skyros Holistic Holiday Centre« in vodi mednarodne seminarje po svetu, od Grčije, Izraela, obeh Amerik, Indije, Avstralije, do rodne Južnoafriške republike. Veliko in zelo rada dela z mladimi, predvsem v okviru mednarodnih srečanj. Plesno predznanje ni potrebno.
Kdaj: v soboto, 20. marca in v nedeljo, 21. marca 2004 od 10.00 do 16.00 ure
Kje: v Centru za korekcijo sluha in govora, Sončna pot 14a v Portorožu
Kotizacija: 10.000.-Sit zaposleni, 6.000.-Sit brezposelni, študentje, 3.000.-Sit člani KŠOKa
Informacije in prijave: KID Pina Koper: tel.: 05 6300-320 (med 10.00 in 18.00
uro) ali e-mail: jasna@pina.info ter Irena, tel.: 05/625-87-29 ali 051/356-278.
Kdor želi, naj prinese s seboj nekaj za skupno kosilo.________________________
Obvestilo vsem obiskovalcem izolske knjižnice
Obveščamo Vas, da bo knjižnica do 14.3.2004 zapita za vse obiskovalce.
V tem času ne bo pravljičnih ur za otroke. Vse izposojeno gradivo bo avtomatično podaljšano.
galerija ALGA
Petek, 12. marca ob 19.30 Otvoritev razstave del / slike na svili /
avtorice ALJOŠE KRIŽ
Razstava fotografij
PODOBE
SLOVENSKIH
MEST
Manziolijeva palača Izola,
Razstavljajo: Jure Čeh, Mojca Gazič, Jaka Jeraša, Luciano Kleva, Matej Mljač, Ljubo Radovac, Slobodan Simič Sime, Žare Veselič.
Razstava bo na ogled do 26.marca.
galerija
INSULA
SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03
BETI BRICELJ
Galerija Krka - Zdravilišče Strunjan
Vabimo vas na otvoritev razstave slik
Simona Kastelica
v četrtek 11.3. ob 20. uri
GALERIJA HERMAN PEČARIČ PIRAN MATEJ KOCJAN-K0C0 STRIP
KINO ODEON - Art kino
113 oh 18.30 D E RGI IN ROZA V KRALJESTVU SVIZCA 113. oh 20.30 12.3. oh 210013.-14.3. ob 18.30 prodnim (A)torzija KAR NAENKRAT
12.3.oh 18.3013.-14.3.oh20.30 15.-18.3.oh 18.00 POSLEDNJI SAMURAJ 15.-16.3.oh20JO 17.-18.3.Ob 18.30 BAZEN
17.-19.3.oh20.30 20.3.oh 18.30 JULIES IN JIM
Center za socialno delo Izola PROGRAM POSVETOVALNICA ZA MLADE IN STARŠE VABILO!
Vabimo vas na ulično prireditev
»Veseli na SVetilniKlI^ za otroke in mladino.
Zgodilo se bo v soboto, 13.3.2004, od 10.00 do 15.00, na Svetilniku. Družili se bomo z različnimi skupinskimi, športnimi in družabnimi igrami, ustvarjalnimi delavnicami in SKRITIM ZAKLADOM. Pogreli in okrepčali se bomo tudi s čajem in
piškoti.
Lep pozdrav!
Podrobnejše informacije/Jana Peršič/ 051/315-896
... mamila, metadon, alkohol, emarginacija
Izhod iz tunela je predlog življenja:
»SKUPNOST SREČANJE«
za pogovor, pisarna Portorož: tel. 05 074 67 OO el.pošta: zupnija.portoroz@siol.net
EVROPA SKEPTIČNA O NAŠIH SKOLjKAH
Slovenski veterinarji so že pred časom prisodili slovenskemu morju precej slabo oceno za gojenje školjk. Od treh možnih ocen (A, B in C) so po opravljenih raziskavah ugotovili, da sodi morje na območju školjčišč v Strunjanskem zalivu in v portoroškem ribolovnem rezervatu pred sečoveljskimi solinami v kategorijo B. To pa pomeni, da morajo vse domače školjke obvezno v poseben čistilec	zanje, ki ga je	januarja	odprl
podjetnik iz koprskega podjetja Sanomar.
Le kako je to mogoče, se sprašujejo slovenski školjkarji, da so bile slovenske školjke	dolga	leta zdravstveno	in veterinarsko
povsem neoporečne, od odprtja posebne čistilne naprave pa so analize pokazale, da so školjke nenadoma oporečne.
Pomislek je še toliko	večji,	ker so slovenski	školjkarji	zbrali
podatke od najbližjih hrvaških in italijanskih školjkarjev, za katere velja, da imajo školjke v naj višje ocenjeni kategoriji morja (A) in jim školjk ni treba	voziti	v posebne čistilce. Ivan	Obal,
veterinarski inšpektor, ki je odgovoren za nadzor školjk in rib je novinarju Dela, Borisu Šuligoju pojasnil da je januarja začel veljati pravilnik o veterinarskih pogojih za gojenje in pošiljanje živih školjk na trg.
Ta je predvidel pogoje za prodajo školjk, med katerimi je tudi redno vzorčevanje. V minulem letu so vsak mesec opravili vzorčevanja po dvakrat na mesec in v nekaj primerih ugotovili preseganje dovoljenih količin bakterij v školjkah. Na podlagi teh rezultatov, ki se po Obalovih besedah ujemajo z rezultati Zavoda za zdravstveno varstvo Koper, so ocenili, da sodi slovensko morje v kategorijo, po kateri je treba školjke pred prodajo primerno očistiti v posebej zasnovani čistilni napravi. Veterinarski inšpektor je povedal, da so januarja slovenska školjčišča obiskali evropski veterinarski inšpektorji, ki so ocenili, da je v Sloveniji sistem nadzora školjk še v povojih. Ugotovili so tudi, da je' sečoveljsko školjčišče preblizu gojišča rib, pa tudi, da ni primemo, ker je v bližini slovenskega školjčišča še eno (za evropski trg) neregistrirano (hrvaško) školjčišče.
Ribiški inšpektor trdi, da se školjkarji, ki so prepričani, da imajo evropski inšpektorji napačne podatke, motijo in da so inšpektorji ravnali v skladu s predpisi. Še več. Od prvega maja dalje tudi v Slovenijo (kot v države EU) ne bo dovoljen uvoz hrvaških školjk. Občutljive školjke pa bodo lahko prihajale na naše krožnike iz oddaljene Španije. Obal pravi, da bo treba še letos sprejeti pravilnik in sistem nadzora tudi za prodajo rib.
(Boris Šuligoj - Delo)
BO EVROPA ZAPRLA SALADIO I
Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da bo znana izolska obrtna delavnica za proizvodnjo različnih ribjih izdelkov, SAlladia, verjetno že to poletje zaprla vrata in prenehala s proizvodnjo. Vzrok pa menda ni Evropa ampak naše napačno prevajanje evropske zakonodaje, ki dopušča male prehrambene obrate, naša zakonodaja pa jih je izvzela. Več pa v četrtek.
IZOLSKI POLICISTI ZA DAROVANJE KOSTNEGA MOZGA
Policisti Policijske postaje Izola so dogovorili s transfuzijsko postajo v Izoli in organizacijo Slovenija DONOR , ter v torek, 9. 3. 2004 odšli na predavanje o načinu darovanja kostnega mozga, potem pa na testiranje oziroma na darovanje kostnega mozga.
Za to humano dejanje se je odločilo kar 22 od 28-tih izolskih policistov. Za takšno dejanje so se odločili iz povsem humanitarnih razlogov pa tudi zato, ker se zavedajo svojega poslanstva v tej družbi, kjer je na prvem mestu pomoč sočloveku.
In ker policisti praktično vsak dan v bolnici Izola motijo delovni proces zdravnikov in drugega osebja želijo s tem pokazati da spoštujejo delo zaposlenih v bolnici Izola in so jim vedno pripravljeni pomagati. Nenazadnje je kar lepo število policistov PP Izola tudi med krvodajalci.
SE ENA HUDA NESREČA NA OBVOZNICI
Konec prejšnjega tedna se je na začetku izolske obvoznice pri Rudi zgodila huda prometna nesreča. Policisti so zaradi reševanja ponesrečenih iz vozil in obravnavanja nesreče, promet iz obeh smeri preusmerili preko Izole. Predstavitev dogodkov je pravzaprav enaka kot v številnih podobnih primerih:
24-letna italijanska voznica osebnega avtomobila, ki je vozila iz smeri Portoroža, je na koncu obvoznice zapeljala na nasprotno smemo vozišče, kjer je čelno trčila v nasproti vozeč osebni avtomobil, ki ga je vozil 55-letni voznik iz Lucije. Voznik in voznica sta v nesreči utrpela hude telesne poškodbe, potnik in potnica pa lažje. Vsi so bili z vozilom PHE odpeljani na zdravljenje v Bolnišnico Izola.
BOLJŠI KONTAKTI Z GLUHONEMIMI
V četrtek 4. 3. 2004 so na policijski postaji Izola v sodelovanju z vodji policijskega okoliša iz sosednjih policijskih postaj pripravili srečanje z društvom gluhonemih oseb. Srečanje je potekalo v obliki okrogle mize, udeležilo pa se ga je 15 članov, tajnica društva in tolmač.
Med razgovorom so se dogovorili o naslednjem:
L Zaradi otežanega komuniciranja v postopkih s policisti so pridobili seznam vseh registriranih tolmačev
2.	Društvu bodo posredovale vse faks številke policijskih postaj (vsaka naglušna oseba ima namreč faks) in jim tako omogočili redno komunikacijo s policisti.
3.	Preučili bodo ali je možnost da pošiljajo preko OKC-ja tu SMS sporočila
4.	Dosledno bodo preganjali osebe ki pobirajo različne prostovolne prispevke, saj nimajo nobenega dovolenja društva
B'"
KRIMINALNE
OLJKE SPET KRADEJO
Izolski oljkar je spet prihavil tatvino oljk. Tokrat so ga nepridipravi prikrajšali za sedem sadih oljčnih dreves in mu tako ukradli kakšnih 30 tisočakov.
DRAGA DENARNICA
Še slabše jo je odnesla občanka, ki je prijavila, da ji je nekdo ukradel denarnico. Denarnica na žalost ni bila prazna, saj je v njej imela nič več in nioč manj kot 470 tisoč tolarjev.
STARI VOZNIŠKI ZNANEC
Policisti so izvajali običajno kontrolo in še preden so voznika osebnega avtomobila uspeli ustaviti je ta močno pospešil in z avtomobilom zapeljal v stransko ulico ter pred stanovanjskim blokom avto parkiral in odšel proti domu. Vozilo je pustil odklenjeno, kontaktne ključe pa v ključavnici. Policisti so vozilo zavarovali in hitro ugotovili, da gre za starega znanca, ki vozi brez vozniškega dovoljenja. Čez čas se je sam javil na policijski postaji, kjer so mu predstavili posledice takšnega ravnanja.
TRŽNICA DELA
Policisti so sredi belega dneva zalotili možakarja, ki je skušal prodati nekaj prepovedane droge. Seveda so ga pridržali, v nadaljevanju postopka pa pri njem našli še nekaj gramov iste robe, zato se bo moral zagovarjati na sodišču.
ULOVILI TATU
Dečki so ustavili voznika osebnega avtomobila, ki je vozil ukraden avtomobil. Seveda so mu vozilo odvzeli in ga vrnili pravemu lastniku, njega pa poslali v nadaljni postopek.
UTIŠALI DJ ja
Občan je sredi noči sporočil, da jih sosed moti pri nočnem počitku z glasnim predvajanjem glasbe. Policisti so odšli do tega neprijavljenega disco kluba in DJ-ju izdali plačilni nalog po Uredbi o hrupu.
AVTOBUS JE GOREL
Ob koncu tedna je zagorel avtobus na Belvederju in zato je bila cesta kar nekaj časa zaprta. Šlo je za TAMov avtobus, last podjetja I&I, ki vozi na relaciji Piran-Trst. Šofer, ki je nekaj po sedmi uri peljal proti Kopru je pred Belvedeijem opazil, da se za njim vije gost dim in je ustavil na avtobusnem postajališču. Z gasilnima aparatoma je sicer sam poskušal ukrotiti ogenj vendar mu to ni uspelo. Požar, ki se je od motorja na zadnjem delu hitro razširil v notranjost so v dobre pol ure pogasili koprski gasilci. Pogorela je četrtina avtobusa in materialna škoda znaša približno 1. mio. SIT. Kar je najvažneje pa je to, da ni bil nihče ogrožen kaj šele poškodovan.
SKUTER NIMA RAVNOTEŽJA
V nočni uri so dečki prejeli obvestilo, da je na Kajuhovi ulici v Izoli padel voznik skuterja. Na kraju smo ugotovili, da je 56-letni domačin vozil preblizu desnega roba in padel, vendar se ni poškodoval. Vzrok nesreče je bil alkohol. Koliko gaje imel možakar pod čelado nismo ugotovili, ker je odklonil preizkus, kar pomeni trajen odvzem vozniškega dovoljenja.
DUH IZ BOLNICE STRAŠI
Na parkirišču pred bolnico Izola je bil na delu tat, kije iz dveh odklenjenih vozil ukradel denarnico z dokumenti in gotovino ter GSM aparat.
PRAVZAPRAV NI KRITIČNO
Poleg rednega dela so bili med 18 in 02 uro policisti na območju Obale aktivni v akciji PROMIL. V tem času so zaustavili 257 vozil. Na kršitve je bilo opozorjenih sedem voznikov, 17 je bilo denarno kaznovanih, od tega 10 zaradi neuporabe varnostnega pasu, za pet voznikov sledi uvedba postopka pri sodniku za prekrške. 107 voznikov je bilo preizkušenih z alkotestom med katerimi je bil pri štirih voznikih rezultat nad dovoljenim. Od teh bodo morali trije ponovno opravljati vozniški izpit, saj je bil rezultat alkotesta previsok, vsem pa je bilo začasno odvzeto tudi vozniško dovoljenje. Alkotest je bil odrejen tudi večjemu številu voznic, vendar so bile tokrat za volanom vse trezne. Upajmo, da se bo zgodba ponovila tudi ob njihovem bližnjem prazniku, 8. marcu. ________________
MALI IZOLSKI OGLASI
Stanovanja, poslovni prostori
■	Tričlanska družina najame opremljeno (2-3 sobno) stanovanje za daljše obdobje, tel 041 730721
-Mlada štiričlanska družina išče tri ali štirisobno opremljeno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Ponudbe na tel: 040 895 304
-	Prodamo kmetijsko zemljišče velikosti 3.370 m2 s pomožnim objektom na območju Izola-Dobrava-Strunjan. Tel.: 64 142 52
-	V zelo mirnem delu industrijske cone V Izoli prodamo ŠtlrlSObnO Stanovanje velikosti 121 m2, v drugem nadstropju z galerijo (duplex), teraso, pokrito verando, 2x WC, 2x kopalnico, kuhinjo, tremi spalnicami in veliko dnevno sobo s pogledom na morje. Stanovanje ima talno in centralno ogrevanje na plin, kabelsko TV, telefon, ISDN in parkirišče. Cena po dogovoru. Tel.: 041 312 940.
-	Prodam zelo lepo obnovljeno in opremljeno (varovalna vrata, klima, el. centralna kuijava, oprema po naročilu) enOSObHO Stanovanje z atrijem v mirnem delu Izole z lastnim parkiriščem (40m2+20m!). Inf. 031 672 851 vsak dan med 19.00 in 20.00.
-	PRODAM GARSONJERO V PIRANU, III. nadstropje, 40m2, obnovljena, svetla, zračna, z vsemi piiključki. Cena: 13,5 mio (info 041 68 70 68)
-	Zakonski par petdesetih let išče Stanovanje v Izoli ali bližnji okolici za določen čas. Ponudbe na tel.: 041417187
-	Zaposlena Izolanka s hčerko in sinom išče manjše stanovanje za daljše obdobje v Mi ali okolici tel 040 888 623
-	Staro hiŠO ali Stanovanje v Izoli ali okolici kupi štiričlanska dmžina. tel 041 608 765 -Oddam nov, Opremljen kozmetični salon,v športnem centru Portorož, info: 040 749 530
-	Kupim manjšo garsonjero v Izoli, tel 05 753 03 87
-V starem mestnem jedru Izole Oddamo popolnoma Opremljen bar. Tel.: 031 353 270
-Kupim manjše stanovanje v Izoli tel 031 500368
Motorna vozila
-	Prodam Skuter SFERA 50 ugodni, tel 041 672 250
-	Prodam Hvndai 1.3, letnik 90 tel 6418 764
-	Prodam Irezo Goldoni 6,5 KW, benzinsko. Cena po dogovoru. Tel.: 041 234 591
■	PlOdam Fiat Pumo 55 S, letnik 1999, prevoženih 50.000 km, metalno sive barve, prvi lastnik. Cena po dogovoru. Tel.: 041 482 356
-	Prodam dobro ohranjen DIESE1 MOTOR Z3 ČOln s komandno ploščo in propelerjem -Lombardini 9 KS z vodnim hlajenjem. Informacije: 041 627 576 (Edo)
Delo
-	25 letna diplomirana Vzgojiteljica nudi VarStVO OtTOk. Tel.: 041 345 626
-	Inštruiram angleščino za osnovno in srednjo šolo in za začetnike ter italijanščini za osnovno šolo. tel 041 315 966
-	Nudim UČNO POMOČ OSNOVNOŠOLCEM (angleščina, matematika). Tel.: 041 866 774
-	Poštena upokojenka nudi pomoč dobrim ljudem 2 - 3 ure dnevno, tel 041 338 419 -- Inštruiram angleščino in nemščinoza srednjo in osnovno šolo. Tel.: 031 506 573
-	Če potrebujete pomoč V gOSPOdlnjStVU ali pri likanju, pokličite. 031 316 949. (Zarja)
-	V IZOli nudimo pomoč pri gospodinjskih delih (likanje, varstvo otrok...) 3 do 4 ure dnevno, tel 031 210 858
-NUDIM POMOČ in varstvo starejšim osebam, klicati na 041 856 855
-REUENJE sten, barvanje oken, vrat, postavljanje parketa, tlaka in druga zaključna delalel.: 031 862 579
Razno
-	Podarim kompletno spalnico (starejšo), pet delna omara,... tel 641 33 44 ■ProdamhladilnokOmorOARNEG 8it), 3500 1, letnik92. tel 041 280 852 -Prodamomalvazijo po ugodni ceni. Tel.:05 642 04 13 ali 05 642 05 54
-	Prodam iotokopirni Stroj Konica 1216, A4 - A3, zelo ugodno (60.000 Sit). Art Foto, Tel.: 6403977.

je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar,
Tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 200 SIT.
Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010
elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com
TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522
KAFE ZA LUCIANOTA
Moja mati kuha kafe' so ob zaključku koncerta, posvečenega Lucianu Klevi, zapeli nastopajoči in tisti srečni poslušalci, ki so nekako prišli do vstopnice za ta lep in neponovljiv dogodek.
GORTINA D AMPELEA
Zakaj bi dopoldneve preživljali v vrtcu, če lahko gremo na sneg, so rekli v vrtcu Mavrica in se odpeljali proti Senožečam, kjer je snega kolikor si ga kdo želi. Tam so našli svoje malo smučišče in zdaj so Senožeče malo tudi Izolske.
FOTOGRAFHE NAŠIH MEST
V palači Manzioli so v petek odprli razstavo fotografij treh obalnih mest, ki so jih zabeležili domači umetniški fotografi. Razstava bo na ogled do 26. marca.
MOJOHOV KOT

SAVNA
v

MASAŽA
I
SOLARIJ ležeči in turbo
uporaba solarija možna tudi izven delovnega časa
URNIK:
ODPRTO VSAK DAN od 14.00 do 21.00 SOBOTA od 14.00 do 21.00 ob ponedeljkih zaprto
Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona)
Tel.: 641 40 33, 641 31 06
7
ci Imanahi
eniki
I rošure
asopisi
opisi
ormularji
tikete
1
S
cD
lasila
zkaznice
ologramske tiskovine
! ubilejn
ape
uverte
1
etaki
(3 gledni kartoni
osilne vrečke
lakoti
amokopirni bloki
evije
rdo vezane knjige
tevilčene tiskovine
Zj gibanke
izitke
čbeniki
in vse ostale vaše / J elje
l| 1 BIROGRAFIKA
LbBORI
TISKARNA IN KOPIRNICA IZOLA, Industrijska cesta 4 b, 6310 Izola, Telefon: 05/663 54 24, Faks: 05/663 54 20,
E-mail: tiskarna.izola@birografikabori.si, www.birografikabori.si