Inserati se sprejemajo in velji tri stopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, 12 „ „ n n 2 „ 16 „ „ ,, ,i 3 M Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. št. 16 Politični list za slovanski narod. Po pošti prejeman velja: 7.a celo leto . . 10 gl. — za pol leta . . 5 .. za četrt leta . . 8 „ 5f V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 za pol leta . . 4 „ 20 za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljnhljani na dom po^iljan velja 60 kr. več na leto. Vredništvo je na stolnem trga hiš. št. 284. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek. četrtek in sahoto. Kupčijska in obrtnijska zbornica kranjska — razpušecna! Skoro ne bo že ničesar na svetu, kar bi mi Slovenci ne doživeli — izvzemši vse, kar bi nas veselilo. Vsake sorte poskušnje se delajo z nami, menda se zdimo tistim, kteri so se nam postavili za zdravnike, take bolezni navzeti, ki se da edino po mrzli poti pregnati, kajti ploha za ploho ledene vode se nam spušča na glave; komaj pridemo po prvi omamljeni zopet malo k sebi, huš! se vdere drug curk na nas. Po vsem tem smo že zelo vtrjeni in neobčutljivi postali, razpuščanja korporacij, ki sestavljajo se iz naroda — to so namreč one mrzle plohe — nas nikakor več ne omamijo in tudi nikomur ne koristijo, niti škodujejo, razen da se volilcem pota delajo. Doživeli smo že razpuščenje po večini narodnega kranjskega deželnega zbora, potem razpuščenje mestnega odbora ljubljanskega, ko je bil po večini naroden, in zdaj se nam je zopet razpustila kupčijska zbornica, tudi po večini narodna. Da se je to zadnje zgodilo, temu gotovo ni bil povod potreba, dopolniti po umrlih in odstopivših udih izpraznjene prostore; za to ni bilo treba razpuščati zbornice, po dopolnilnih volitvah, ktere bi bile morale biti že pred dvema letoma, bi se bilo to na mnogo loži način zgoditi moglo. Ker se pa, dasiravno je v zbornici zdaj že sedela komaj polovica sprva voljenih udov, vladi ni nič mudilo dopolniti jo po novih volitvah, moramo vzrok tega ne- nadnega razpuščenja iskati drugod, namreč v politiki ministerske stranke, in tu ga najdemo, če bi tudi dunajski ustavoverni listi nam tje s prstom ne kazali. Očividno je že davno, da si vlada, t. j. ministerstvo prizadeva v vse zbore in korpo-racije, ki so količkaj političnega pomena (in kteri zbor pač dandanes ni?) spraviti večino privržencev svojih; to se da naglo le doseči, ako se zbori in enake korporacije čisto z novega volijo in vlada na vso moč pospešuje prizadevanje svoje stranke pri volitvah, vreči nasprotnike. To namerava vlada gotovo tudi zdaj. Naša kupčijska zbornica je gotovo važen politični faktor in to že zarad tega, ker voli dva poslanca v deželni zbor. V tem bi pa vlada svoji stranki (našim nemškutarjem) na vso moč rada pomagala do večine, zato skuša in skuša, saj jo skušnje nič ne stanejo. Deželni zbor razpustiti nima pravega vzroka, tudi se več ne splača, ker prihodnje leto že izteče čas šestih let in morajo že tako biti nove volitve. Po vzgodnem vspehu zadnjih volitev za državni zbor je pa vlada dobila nekak pogum in jela tako le rajtati: 35 poslancev je, večina znaša 18; Da je pa večina ziniraj gotova, treba vsaj 19 ali 20 ustavovernežev v zboru; 10 iz velikega posestva je zmiraj gotovih, za zdaj tudi 2 ljubljanskega in 1 kočevskega mesta, skup: 13. V Idriji je tudi toliko kakor gotov 1 poslanec, v Tržiču gre le za par glasov, za malo več v Novomestu; volitve za državni zbor so tu pokazale, da ustavoverci pri meščanih zmagati morejo, toraj dobimo zopet 2 poslanca, z idrijskim vred 3, jih je lfi. V Kranji ni veliko upanja, pa bi vendar vtegnilo iti; še manj ga je v Postojni; vlada bi morala o sreči govoriti, če bi tu narodnjaka vrgla. Po kmetiških občinah ni nikakor žetve za ustavoverce; pač! V kočevsko-ribniškem okraju, kjer gre vselej za 1 ali 2 glasa, bi vtegnila vlada zmagati, ako se vse žile napno; dobi zopet 1. poslanca, jih je vseh skup 17. Več pridobiti jih, ne gre, naj se dela, kar hoče, ako — zdaj pride glavna stvar — ako voli kupčijska zbornica narodno. In narodno bo volila, dokler bo narodna, treba toraj jo predrugačiti. Kakor smo že omenili, je vladni stranki zdaj kranjska kupčiijska zbornica, kakor Nemec pravi „der Angelpunkt," ali latinski „con-ditio, sine qua non," ali po domače, „krajcar, brez kterega ni goldinarja." Kar je ustavo-verska stranka, večidel vsled nenavadnega pritiskanja vlade in našega domačega prepira, pri volitvah za državni zbor v naši deželi zmagala, ji je greben zrastel; prej je bila zadovoljna s stolom, zdaj leze na mizo. Zato pa tudi misli, da se z enim mahom da narodna kupčijska zbornica spremeniti v-vsaj po večini — ustavoverno (pri nas prav za prav nemčursko, ker pravih ustavovercev nimamo); zato je bila razpuščena. Mi pa mislimo, da so se tisti, ki so vladi to razpuščenje nasvetovali, zelo zelo zmotili. Naj nikar ne pozabijo, da je pri zadnjih volitvah za to zbornico 1. 1869 narodna stranka z majhnim trudom zmagala s tako e m i n e n t n o večino (imela je namreč čez tri četrtine vseh oddanih glasov), da bi se ta večina v petih letih ne bila mogla spremeniti v manjšino, če bi bilo nemškutarstvo še tako napredovalo, kar pa nikakor ni. Podlistek. Zadnja večerja od Leonarda da Vinci. (Po V. A poloniju posl. J. Gombarov.) (Konec.) VI. Na vojvodovem dvoru je bilo danes vse živo; vse polno je bilo danes gostov od blizo in daleč. Proti poldnevu so se vsi napotili v samostansko obednico. Zbralo se je bilo duhovnikov, plemstva, zbor meščanov in na stotine umetnikov in učencev prostih ved. Velika ti-hota je nastala, ko vstopi mojster, ki je mirno in trdno stopal skoz vrste radovednih gledalcev, ter obstal pri oknu, kjer se je pobešenih oči naslonil na steber. „Vojvoda že gre", zasliši se po dvorani, in Ludovik je prišel v bliščeči vojvodski obleki s trumo dvornikov. Teotilu na vojvodovi strani se je na zadovoljnem obrazu brala zavest gotove zmage. „Ne puščajte nas dalje čakati", nagovori vojvoda Leonarda, „vsi želimo videti, kako ste dovršili svojo nalogo: sliko zadnje večerje. Odgrnite zagrinjalo, da vidimo podobo in da tukaj zbrano društvo umetnikov izreče svoje veljavne sodbe." Tiho in ponižno se je mojster priklonil Ludoviku, nezmožen le besedo spregovoriti, in tako pripognjen je ostal, kakor bi pričakoval smrtne obsodbe. Vojvoda da znamenje, naj odgrnejo zagrinjalo - v tem trenutku ostrmi vsa zbrana množica. Z enoglasnim začudenjem so v posameznih navdušenih besedah dajali mojstru zasluženo hvalo. Mojster ni znal, kaj to pomeni; vprašaje vzdigne težko glavo ter se ozre na podobo. A kar je videl, jemalo mu je pogled, mamilo duh, otrpnilo jezik in kri mu je zastajala v žilah. Je li videl prav? — Ni to slepivna sanja, ki mu le lažnjive podobe kaže? — Še enkrat je pogledal — napel je svoje oči in ko se je prepričal, da bedi, da dobro vidi, tedaj se mu vdere iz oči potok solz, priče ginjenega srca, jezika vez se mu razveže, novo življenje prešine vse ude, hiti skozi okoli stoječe k podobi, kjer na kolena pade, svoje roke proti podobi stegne ter veselo na glas zakliče: „0 Andrea, Andrea!' Podoba je bila namreč dovršena -— popolnoma dovršena, tudi obraz Gospodov ravno tak, kakoršnega je gledal v svoji prikazni! ,,Mojster Leonardo da Vinci!" pretrgal je z mogočnim glasom vojvoda klice začudenja iu pohvale, „pred tem delom mora omolkniti vsaka kritika; vašega umetniškega duha čin bo najlepše oznanjal vašo pohvalo, zato vpričo vaše podobe moja pohvala ne more nič pridjati vaši slavi. Toda v znamenje moje prijaznosti vzemite tukaj-le to zlato verižico! — Ni li res, Teofilo, mojster jo je zaslužil?" — A Teotila ni bile več med vojvodovim spremstvom. Med občudovanjem in strmenjem se je naglo zmuznil iz obednice, da se nikoli ni več prikazal, kajti vedel je, da zanj ne bo več tu obstanka, ker je tako osramoten. Zdaj so razpisane nove volitve. Naša misel je ta, da nemškutarski stranki vsi taki manevri ne bodo nič pomagali, ker je ravno trgovski in obrtnijski stan najbolj samostojen, neodvisen od vladnih in nemčurskih organov. Vkljub temu pa treba nam pozornim biti. Vsak naj si prizadeva delati na to, da bodo voljeni tisti možje, ktrere bo priporočala narodna stranka in ktere bomo tudi mi ob svojem času naznanili. Ker se imajo pa volitve naglo vršiti, naj bodo naši prijatelji noč in dan pripravljeni za boj, kajti pomisliti je — in to jim kričimo na uho: Če postane kranjska kupčijska in obrtnijska zbornica po večini nem-škutarska, potem je tudi narodni značaj kranjskega deželnega zbora v nevarnosti. Zato še enkrat: Pozor, narodnjaki! Politični pregled. V Ljubljani 9. novembra. Avstrijske dežele. jflinisterstvo čedalje bolj izgublja zaupanje ustavoverne stranke. To se je zopet pokazalo v državnem zboru 7. t. m. pri glasovanji o predlogu Foreggerjevem, ki hoče frajmavrarske bežnice postavno vpeljati tudi v Cizlajtaniji. Vlada je bila zoper ta predlog, večina njenih privržencev iz levega središča pa je glasovala zanj. Ni tedaj čuda, da po časnikih zopet nekaj šumi o ministerski krizi, mla-dočeskim „Narodnim Listom" se celo poroča, da pride kmalo na krmilo konservativno ministerstvo. Pa to za zdaj še ni verjetno, ker liberalci jo morajo še bolj zaorati, preden se bodo nekterim ljudem oči odprle. — „Va-terland" izve, da je nadvojvoda Viljem preteklo poletje „incognito" potoval po Bosni. Zopet en dokaz več, da se tam doli nekaj kuha. NaČokeni hoče ministerstvo spremeniti volilni okraj Prahatic-Winterberg. Po tej spremembi bi Nemci vsaj v enem volilnem okraju imeli ogromno večino. Poslanci državno-pravne stranke hočejo pri tej priliki, ko do-tični predlog pride pred državni zbor, v pretres vzeti celo volilno reformo, ki hudo krati pravice kmečkih volilcev. Vnauje države. Na 2*ruskeiu se ponavljajo za katoličane časi, kakoršni so bili pod Neronom in njegovimi krutimi nasledniki. 1. novembra so v Trieru med sv. mašo pridrli žandarji in policaji v cerkev sv. Lovrenca, da bi prijeli in zaprli kaplana Schneidersa, ki je proti vladini volji tam službo božjo opravljal. Ker je ljudstvo žandarjem hotelo zapreti pot do oltarja, začeli so s sabljami mahati okoli sebe in so ranili nekega otroka, ki se je bil prve klopi oklenil. Ljudstvo je jokalo, kričalo in se gnjetlo tako, da je podrlo in strlo čisto novo iz črnega mrmeljna prekrasno izdelano 1000 tolarjev vredno obhajilnico (Communionsbank). Postava sicer tudi na Pruskem prepoveduje skruniti svetišča in motiti službo božjo, a ravno tisti, ki bi morali čuti nad zvestim izvrševanjem postave, jo tako silovito prelomljujejo! Liberalni listi skušajo zagovarjati to skrunje-nje hiše božje, pa ena sauia reč, pravi »Politik", vse zagovarjanje spodbije. Vsakdo se še spominja, kak hrup so bili liberalni časniki po celej Evropi zagnali, ko so bili nekterim rumunskim Judom poškodovali hišno orodje v žganjarnicah. Radi bi videli krik teh listov, če bi bi bili policaji napadli kje kako protestan-tovsko srenjo ter podrli obhajilno mizo, ali pa če bi bili celo kje napadli kako judovsko shod-nico in pobožnost zbranih motili! — Brez-ozirnost pruske gosposke do katoličanov se je pa pokazala tudi pri neki drugi priliki. Tedni so namreč v Vratislavu poskušali, kako bi bilo s sožiganjem mrličev. V ta namen so sožgali neko katoliško v bolnišnici umrlo ženo, ki se je tri ure smodila in pekla, preden je truplo začelo goreti, ki pa tudi ni čisto pogorelo. Ta reč je zbudila silno nevoljo, ne samo med katoličani, ampak tudi med vsimi poštenimi protestanti. Kakošen hrup bi bili pa zagnali Judje, če bi bili žgali kakega Juda; saj še ne puste, da bi po bolnišnicah rezali trupla umrlih Judov, katoličani pa naj voljno trpe, da se z njihovimi mrliči, ki so morda malo ur pred smrtjo zavžlli Telo Gospodovo, počenja kar koli hoče? Karli*! i oblegajo trdnjavo Irun. Tele-grafična poročila pravijo, da mečejo v mesto bombe s petrolejem in da mesto na nekterih krajih je začelo že goreti, pa so ogenj kmalo zadušili. Republikancem je 6. t. m. general Loma prišel na pomoč ter hoče Karliste potisniti črez francosko mejo, kjer je general Pourcet dobil povelje varovati francosko zemljo. V I runu mislijo, da bodo Karlisti obleganje popustili. — Madridska vlada je k Karlu VII. poslala 3 poslance s predlogom, da bi se vjeti vojaki obeh strank poslali na kubanski otok proti tamošnjim upornikom. Kari v principu ni bil zoper to, zahteval pa je, da se nazaj dajo vsi že prej za zamenjo odločeni Karlisti, in 2., da se Karlisti le tedaj smejo poslati v Kubo, če sami to žele, ker tudi njemu (Karlu) služijo le prostovoljno. Izvirni dopisi. Iz Tiolni.Ja, 7. nov. (Marsikaj). Vseh svetnikov večer — koliko britkih zdih-ljejev slišiš, koliko gorkih solzic vidiš teči! Večerne ure — kako mirno in resnobno je vsel V resnici neprilično za žalujoče srce, ako ga moti posvetni šum. Vsakemu vernemu srcu sveti in prežalostne spomine obudujoči večer, kako si bil pri nas oskrunjen! Kričanje, preklinje-vanje, pretepanje, da je bilo groza! In tega niso storili kmečki fantje, ampak ljudje v gosposkih, plemenitih suknjah, ki našemu ljudstvu tako radi očitajo surovost in divjost. Splošno nevoljo je obudilo to prav fantalinsko, omikanega človeka nevredno obnašanje. — 28. okt. po noči poklicali so 24 let staro deklo, da bi šla sosedovo ravno umrlo dekle preobleč. Pogled mrtve je deklo tako prevzel, da od tiste noči nori. 30. okt. je padel 731eten krovec tako nesrečno s slemena, da je drugo jutro umrl. — Veliko škodo delajo že vse leto volkovi po naših krajih, Pravijo, da jih je 9, ki so kaj drzoviti v svojem ropanji. 3. nov. napravili so na poziv novomeškega okrajnega gla-varstve veliki lov. Res so velikanskega volka izpravili iz brloga, ki pa je srečno popihal vkljub mnogim lovcem in gonjačem in tisto noč po čatežki fari klal pse in ovce. Kaj bo čez zimo, ako se ta požrešna žival ne konča! — Letina je razen krompirja sploh dobra. Vina je po enih vinogradih več, po enih manj kakor lansko leto. Cena je 5 do 8 gld. avstr. vedro; kapljica je dobra in močna. 1» Dunaja. 5. novmbr. (Nepozab-ljivemu profesorju svojemu.) Neizmerno smo se prestrašili zvedši po brzojavu, da spoštovani g. dr. Vončina umira, britko žalost nam je zasadila v srce druga novica, da mu je že ugasnila luč življenja. Vem, da bodo enaka grenka čutila navdala srca vseh „Tukaj je, ondi-le!" slišalo se je od vseh strani in kazali so na Judeža. Gromovit smeh se je razlegal in glasno veselje se razodevalo v dvorani, ker vsi so privoščili ošabnemu Teofilu to ponižanje. „To je izdajalec našega mojstra", pravi vojvoda samostanskemu prijoru. ,,Zato ste vi menda tudi mojega mnenja, da se podoba ne sme spreminjati?" Pobit je prijor pobesil oči ter z nježnim glasom na pol glasno rekel: »Oprostite me, milostljivi vojvoda, odgovora — če je vaša volja, naj pa tako ostane — vendar --" Ta „vendar" je Leonardu globoko srce ranil, oči so se mu odprle in spoznal je svojo krivico do njega, kajti s Teofilom je naslikal tudi podobo brata prijora, ki mu je bil jako enak. Razun tega pa je bratovo srce pobožnega prijora ranil in postavil v sredi svetišča oltar strasti. »Odpustite mi, gospod!" prosi Leonardo „Moja kratkovidnost, ne, slepota moja je kriva, da sem vas —" „Kar mene zadeva", odgovarja prijor, ,,ne bodite v skrbeh. Mene nikakor ne žali, da je podoba Judeževa meni podobna, kajti mnogokrat sem že s svojimi grehi Gospoda Boga izdal; naj mi bo ta podoba od zdaj opominj k pokori. A to me žalosti, da je moj brat tako očitno na ogled postavljen in rad bi videl, ko bi to bilo inače —" „Ne", reče naglo vojvoda. „Jaz hočem, da vse tako ostane. Vaš brat si je pa tega sam kriv." To izgovorivši odšel je Ludovik z Leo nardom. Potem še le so začeli umetniki in drugi gostje posamezne dele na sliki ogledovati. Vse so našli izvrstno, vse jih je navdajalo z občudovanjem in zmerom veča hvala se je pela Leonardu. Ves Milan je bil po koncu; cele trume so vrele proti samostanu. Vsak je hotel videti Kristusa, Judeža, in mojstra Leonarda. VII. Leonardo celi dan ni imel miru: vsak ga je hotel obiskati in počastiti, zato je komaj čakal večera, da bi se oddahnil. In takrat v tihi sobi je pustil svojemu srcu govoriti najsrčnejšo hvalo in zahvalo Bogu in pokojnemu mojstru Andreju. Svojo molitev je končal z besedami: „Tvoje pomoči se hočem vrednega skazati s tem, da bom do zadnjega izdihljeja tvoje nauke spolnoval'. Rahli spanec je premagal trudnega Leonarda. V zlatih sanjah pa je stopil pred-nj duh pokojnega mojstra, resen in veličasten, kakor ob smrtni uri, ko je bil z zadnjimi močmi razčesnil podobo Madonino. »Leonardo!" nagovori ga s povzdignjenitn prstom žugajoč. »Je že tvoje srce prazno strasti? — Ljubite svoje sovražnike, dobro jim storite, kteri vas sovražijo in molite za nje, kteri vas preganjajo iu obrekujejo. Tako se glasi zapoved tistega, kterega bi bil moral slikati, pa ga nisi mogel; zakaj preselil se je bil strup strasti iz tvojega srca na tvoje delo, ter na njem harmonijo, najlepši kinč vsakega umotvora tako skalil, da je zloglasje na podobi tvojo dušo žalilo in jo nesposobno storilo naslikati neskončnega svetost. Meni je bilo dovoljeno, tebi dano obljubo izpolniti; smel sem ti v največi sili pomagati in naslikati Sina božjega, kakor sem ga gledal v nedosegljivi bleščobi na desnici Boga Očeta: pa obstanka ljubečih ga učencev njegovih in druzih vdanih prijateljev raztresenih ne le po Kranjski in sploh po Slovenskem, marveč živečih tudi po druzih deželah. Ne bomo sicer vsi mogli biti nazoči med žalujočim spremstvom, da bi mu dolžno čast kazali na zadnji poti, na poti do groba, pa spremljale ga bodo goreče naše molitve. Da se ga bomo bolje spominjali, naj njegovo podobo, kakor meni plava pred očmi, v kratkih potezah naslikam, naj nam ona ljubljenega gosp. profesorja še enkrat pred oči postavi, naj nam zopet vzbudi, oživi in vtrdi tiste misli, sklepe in tisto možatost, ktere nam je on živeč z djanjem in krepko besedo vcepiti skušal. Že kot bogoslovec se je posvetil z vso dušo duhovskemu stanu polovičarstvo mu je bila gnjusoba, popolen mož, popolen duhoven je hotel biti. Stanovitna pridnost mu je pridobila čisto nravnost iu dobro znanje. Ko bogoslovec je že 1. 1848 pisal jedrnate članke; znana je obravnava o celibatu v dr. Pogučar-jevi „theol Zeitschrift" tako čvrsto razsnovana. da je nekdo djal, to je delo „dovršenega profesorja," ne pa učenca. Po dokončanih seme-niških študijah so ga poslali v viši vstav pri sv. Avguštinu na Dunaj. Mladi duhoven, ves gorak za svoj poklic, ni le vestno izpolnjeval vseh dolžnosti, še radovoljno je veliko več storil, posebno se je posvetil vzvišenemu poslu spovedniškemu, da bi tam nevedne podučeval, žalostne tolažil in skesane nazaj k Bogu vodil. Še sedaj se ga nekdanji spovedovanci njegovi s hvaležnostjo spominjajo, priča temu obile solze, ktere je nekdo prelival zvedši njegovo smrt. Posebno je bil tudi radodaren. Včasih se mu je radodarnost grdo plačala; naj po njegovi smrti en zgled povem. Na Dunaju je velika revščina, pa tudi kačja prekanjenost do biti si potrebne podpore; pesebno na duhovne se preži; sv. zakramente, pa še spovednico spri-denost v to zlorabi. Tudi umrli dobrosrčni g profesor je nanjo naletel. Necega due da milo ga proseči ženski nekoliko denarja. Obdarovano še tisti dan zasačijo pri tatvini. Dobe pri nji tudi dva goldinarja; vprašana, kje jih je dobila, odgovori v satanski hudobiji: „No, kje; mlad duhoven mi jih je dal." „Zakaj?" „1, vvarurn geben denn junge Leute Frauenzimern Geld?' To povedbo, ker ima več, kakor samo osebni pomen, naj svet zve, od kake zlobnosti marsikaka obrekovanja duhovnov pridejo. Sploh je njegova značajnost, stanovitnost in dosledna pridnost za zmiraj kaj lepo spričevana v zapisniku našega vstava, kjer se bere o njem: „Er ist von einem edlen Charakter und glu-hendem Eifer fttr Gottes Sache. Vončina ist ein ausgezeichneter Priester, sittlich und vviirdevoll, zelus donus Dei in ali seinem Thun und Ilan-deln." Tako goreče utrjen pride 1. marca. 1. 1853 za profesorja v ljubljansko semenišče. Ne bom popisoval njegovega delovanja, truda, žrtvovanja, potrpežljive stanovitnosti v prid delavskih pomočnikov, sploh njegovih zaslug za Ljubljano, za kar mu je hvaležno mesto čast mestjansko podelilo, — naj to drugi store, kterim so razmere bolj znane, meni le pred očmi plava njegova podoba v šolski sobi. Zmiraj smo se veselili njegove ure. Komaj smo čakali, da je odprl povzel besedo in nam jel slikati zgodovino crkveno: s krepko besedo nam je kazal boje cerkvene zoper ljute sovrage, zoper nehvaležne, odpadle sine; slikal nam je živimi barvami velikanske značaje cerkvenih učenikov, cerkvenih braniteljev, razjasnoval v jedrnati učenosti pomembo rimske skale, rimskih papežev, njihovo čudapolnodelovauje, modre ukaze, čudovito doslednost, njihove zasluge za omiko, za vednost in naobraženost; narisal nam zvijače cerkvenih nasprotnikov, njihove silovitosti, in krivičnosti. Kako žalostna je nje gova beseda, ko je pripovedoval o nevredni suž-njosti, v kteri je bila kat cerkev več časa pod raznimi vladarji in posebej v Avstriji; kako ga je peklo, razodevaje gnjusobo vleglo se v cerkev; malomarnost, kterej so zapadli tudi škofje, odrejeni v semeniščih odtrganih od središča od, očetovskega srca, da so pozabivši na svojo sveto službo bili bolj vladarjiko papežei. Toda veselja mu je oko zabliskalo, kadar nam je govoril o novem vzbujenju cerkve v zadnjih letih, o pogumnih škofih brauečih prostost neveste Kristusove. Enako učeno in mikavno nam je razkladal cerkveno pravo. Dal je cesarju, kar je cesarjevega, a Bogu, kar je božjega. Ni bil mož vklanjajoč se maliku moderne pravne države; cerkvene pravice je dobro spoznal, teh se je hotel držati, slabotno in sramotuo odje-njati, tega ni poznal. Kar gre po božji volji cerkvi, se ne sme prodati, naj velja kar hoče. Načel se moramo držati, a ne koščeka zemlje ne izdati. Bodimo celi možje, ne pa polovičarji. Tako nas je budil, vnemal nam ljubezen temu delu ne morem obljubiti. Zapomni si: dela, ki strastim služijo, ne morejo doseči neumrjočuosti! V tem je tudi vzrok, da se mora tvoje delo obsoditi: Tvoja zadnja večerja bo konec vzela. Ne straši se tega, ampak prenašaj srčno to kazen neba, zakaj to je mila kazen za te, ker bo to delo itak vekovito slavo pridobilo tvojemn imenu. Čeravno bo podoba hitro bledela in ginila, vendar bodo potomci še te blede ostanke občudovali; umetniki bodo se v poznih letih skušali podobo v prvotni krasoti popraviti, a naj se jim tudi vse posreči, Gospoda ljubezni ne bo nobenega unir-jočega mojstra čopič mogel ponoviti in zavoljo tega bodo še bolj tebe in tvojo umetnost občudovali." „Jaz nočem te slave s teboj deliti, in nikoli me ne smeš imenovati pomočnika; le v svojem srcu ohrani to, da bo te moja pomoč k hvaležnosti, ne pa k napuhu spodbujala. Če te je volja, naznani v pismu to svojim potomcem, da bodo po tvoji smrti izvedeli, kako si le s pomočjo od zgoraj to delo dovršil." „Obvaruj te Bog, sin! Zgoraj se vidiva zopet, na zemlji ne boš več moje pomoči po- ' treboval; žalost, ki jo čutiš v svojem srcu, da si čistim barvam rajskih idej bil primešal umazanih strasti, bode te čistila in obvarovala novih zmotnjav. Bog te obvari!" Rad bi še Leonardo ljubeznjivo prikazen drazega mojstra zadrževal, pa Audrea je zginil. V dominikanskem samostanu Santa Maria delle Grazie v Milanu se še dandanes vidi Leonardova zadnja večerja. Sicer je prvotne podobe le malo ostankov, tudi glava Kristusova je čisto izginila; čas je barvam živahnost vzel in nesposobne roke so še na teh pičlih ostankih veliko pokvarile, vendar na teh dra gocennih ostankih še vedno lehko prvotno kra soto podobe opazimo. Mnogo umetnikov je že stalo pred temi ostanki in jih občudovali, in mnogo jih je skušalo s kopijami delo Florentinca Leonarda da Vinci pomnožiti. Raphael Morghen, rojak Leonardov, naredil je najboljši bakrorez te podobe. Ta bakrorez je sam na sebi mojster sko delo. dcrcerkve, ljubezen do cerkvenega glavarja, zbu-jeval je v nas duha železnega značaja, kteri je še posebno za duhovna sedanji čas tako potreben. Na pol resno, na pol šaljivo je včasih prašal, če še kaj med svet škilimo, smo morda z eno nogo še zunaj semenišča? pa je z živim naglasom dodal: ako to, prosim vas odstopite, sedaj je še čaš, bolje malo duhovnov, a delavnih popolnih duhovnov, kakor pa veliko, toda slabih. Zato se nam je priljubil, da je bila ločitev zadnje leto kaj težka. Kako globoko so nam segale zadnje njegove besede, s kterim nam je še budil duhovskega duha; kakor bi se bil ljubi oče od nas poslavljal, tako se nam je dozdevalo, vsem so nam stale solze v očeh, a v srcu smo vnovič ponavljali trdni sklep, delati in živeti po izvrstnih naukih svojega ljubljenega učenika. V tem duhu je mož delal 21 let; koliko dobrih unetih duhovnov je iz njegove šole stopilo med slovensko ljudstvo, da zopet tam v duhu njegovem delajo, delajo za čast božjo, za blagor slovenskega ljudstva, delajo kot pogumni, popolni možje, in če jim morda v človeški slabosti pogum in delavnost pričneta pešati, če se morda utrudijo videči pri obilem delu malo sadu, ali jih ne bo zopet okrepil in osrčil spomin na nepozabljivega učenika in na njegov nauk? Kolikrat je djal, da dejanje se ne sme tolikanj soditi po vnanjem vspehu, ampak bolj po notranjem namenu, slednji ima zmiraj svojo veljavo, a prvega utegnejo razni pripetljeji zaprečiti. Zato naj se v črno obleče cela Ljubljanska škofija, kteri dati dobre duhovne pastirje, e on skušal in se trudil ves čas svojega de-ovanja, posebno pa se ga spominjajino mi njegovi učenci; drobil nam je on zdravi kruh jedrnatih naukov, bodimo mu hvaležni, povrnimo mu to sedaj po svoji moči! Prepričan sem, da bo vsakdo eno sv. mašo zanj doroval, to zahteva hvaležno srce, prav lep spominek pa mu bomo postavili, če ponovimo trdni sklep, v djanju in uku biti in kazati se popolne, delalne, cerkvene značaje po zlatih naukih ranjcega g. dr. Vončine. Domače novice. Ljubljana, 10. novembra. (Na prihodnji somenj), ki se začne v Ljubljani 16. t. m., se živina ne bo smala pri-gnati. („Beseda") v Ljubljanski čitalnici zadnjo nedeljo je bila po vsem izvrstna. V petji se je odlikoval možki zbor čitalničin, v godbi pa Bučar in Forster. Gosp. dr. K. Blei\veisa berilo: „Kako popotni tujec piše o Ljubljani," je bilo prav mikavno in kratkočasno. Občinstvo je ploskalo vsem točkam. O gledišči bomo poročali prihodnjič. (Kranjsko deputacijo) proseČo za dolenjsko železnico so cesar 6. t. m. prav milostljivo sprejeli, ter obljubili prošnjo v pretres vzeti. (Prestavljeni adjunkti): G. Anton Rosnik iz Trebnja v Litijo, dr. Kari Gestrin iz Senožeč v Loko, g. Rajmund Švinger iz Loža v Radolico. Gg. auskultanta Janez Pililer in Franc Rizzi pa sta imenovana za adjunkta v Planini. Razne reči. Jožef Rozman, kn. šk. konzistorialni svetovalec, častni korar Lavantinske stolne cerkve, dekan in nadzornik Konjiški. Izgled pravega dušnega pastirja in krščanskega rodoljuba. To knjižica, ktero je spisal in založil Ivan Skuhala, kaplan Konjiški, in v 8mi str. 61 1. 1874 natisnila narodna tiskarna v Mari- boru, ima v sebi življenje in delovan ranjkega j poditi z naših tal, drugače utegne kmalu raz ..■>•• t • 1 _ _ .... X!i.: k.<> Mn/1ni ,1 A TV» bKirnffO ca Kili t, je največ po njegovih lastnih zaznamkih, pogrebno besedo, ktero je govoril kanonik Fr. Košar, in pesem žalostinko, ktero je v spomin zložil mu blagi J. Vir k. „Slovenec" je že povedal marsikaj o iskrenem rodoljubu; -vendar naj iz te knjižice ponatisne na pr. o žolstvu, kar je postal 1. 1851 višji ogleda ljudskih šol cele lavantinske škofije in je zapisal Rozman sam o tem službovanji: Višji šolski ogleda biti in voditi šolstvo cele škofije — je v resnici velika in blaga naloga; kaj bi človek lehko storil, ko bi imel delati po moralnih in pedagogičnih načelih! Ali kaj! ko so mi bile roke na vse strani zavezane in nisem druzega bil, kakor stroj v vla-dinih rokah, sem naznanjal in izpeljeval le, kar so mi v Gradcu in Celovcu velevali. Ko bi ne bilo rajnega škofa Slomšeka, prve tedne bi se bil odpovedal. V Celovcu je bil šolski svetovalec Simon Rudmaš, ki je bil bistra in umna glava in torej maternega jezika in narodnega razvijanja v šolah ni zatirali, ali v Gradcu sta bila za-grizrna Nemca Hermanu in Jarisch, ki sta hotela slovenščino v slovenskih šolah popolnoma zatreti in sta me dolžila, da sem sovražnik nemške kulture. Prosil sem za tega del rajnega škofa pismeno, da bi me odstavili od te službe, pa niso hoteli. Tudi v Ljubljani je bila neka stranka, ki se je kranjščine pretrdo držala in napredovanje šolstva zavirala." Temu nasprot je Rozman 1. 1853 mini-sterstvu poslal obširno pismo, v kterem je svoje misli o slovenskem jeziku in slovenskem slovstvu odkritosrčno izpovedal. Tako odkritosrčno izpovedanje narodnega čuvstva pred visoko vlado je toliko bolje vse hvale vredno, ker je nemška stranka od nekdaj vnete Slovence pisano gledala, sumničila in včasih zavoljo majhnih vzrokov strahovala. A Rozman zvest v spolnovanji svojih dolžnosti, pošten v svojem obnašanji, svest si svojih pravic, ni se bal nikogar. — Govoril je najrajši slovenski, počasno in premišljeno, zmirom pravilno, kakor pravimo, po pismu. Bil je ranjki res navdušen Slovenec in iskreu narodnjak. Sleherno slovenskemu ljudstvu koristno početje je z veseljem podpiral in vsem društvom, ki so imela namen duševno ali telovno srečo naroda slovenskega pospeševati, bil je ud, ako je le mogoče bilo. Rozman je bil med prvimi, ki je pristopil k „Matici slovenski" z izdatnim doneskom 1000 gld. ter je do smrti ostal njen poverjenik za konjiško dekanijo. Enako marljiv poverjenik in priporočnik je bil „družbi sv. Mohora" — Pri vstanovljenji narodne Čitalnice v Celju se je vdeležil z 200 gld. in pri prvi občni zavarovalni „banki Sloveniji" je podpisal 5 akcij, tri zase in dve za brata. Ko so se koncem leta 1867 nekteri slovenski rodoljubi zbrali v Celju na posvet, kako bi vstano-vili Slovencem silno potreben političen časopis ter so sklenili napraviti komanditiško društvo od 12.000 gld. z deleži po 250 gld., bil je spet Rozman med njimi in je podpisal in iz večine plačal 500 gld. Ravno on pa je tudi s svojim umora prvi opazil, da od društva, vstanovljeni list „Slovenski Narod" zahaja kriva pota ter je izstopil iz društva, ker njegovo svarjenje in opominjanje ni nič pomagalo. Odkar je krivi liberalizem vedno očitniše svoje rogove kazal sv. veri in vsemu, kar je Božjega, ter žugal tudi v narodnem obziru z veliko nesrečo, ki se zelaj že očitno kaže, bil je Rozman prepričan, da je dolžnost vsakega Slovenca tega prisiljenega ošabnega tujca iz- rušiti lepi narodni dom, kterega so bili narodnjaki dolgo in zvelikim trudom stavili. Zato je vstanovil v Konjicah katoliško po-litiško društvo, kleremu je od prvega leta 1871 bil predsednik, in ktero je jako delavno bilo na slovenskem Štajeru (str. 34. 35). — Knjižica se dobiva pri g. pisatelju v Konjicah po 30 kr. Kdor jo želi, naj se kmalo oglasi, ker bode kmalo pošla. Vsak slovensk duhovnik bi jo moral brati, zato bi bili želeli da bi jo bil g. pisatelj poslal knjigotržcem po slovenskih mestih, da bi jo bil vsakdo ložej dobil. — Duhovske spremembe lavan-tinski škofiji: Č. g. Ivan Simonič je imenovan za župnika v Št. Janžu na dravskem polji, č. g. Ivan Sparhakl pa za namestnika v Št. Ožbaldu. — Novo ležišče premoga so našli v varaždinski županiji v daljavi kakih 6 milj od Štajarske meje pri Rogatcu do Drenovca. Premog je po preiskavi rudarskega svetovala, g. viteza K. Hauer-ja na Dunaju eden najboljših, ki so dozdaj znani, in kakor se kaže, ga je tako obilo, da se bo kopanje prav splačalo. SI. Gosp. — Pri zadnjem žrebanji kranjskih zemljišnih o d veznic 30. okt. so bile vlečene sledeče številke: po 50 gld. št. 275, 347; po 100 gld. št. 559, 591, 640, 681, 723, 762, 814, 858, 973, 1011, 1029, 1034, 1146, 1185, 1188, 1326, 1433, 1444, 1564, 1772, 1909, 1939, 1947, 2160, 2195, 2443, 2580, 2709, 2711, 2747, 2882, 2950. 3064; po 500 gld. št. 66, 129, 274, 432, 455, 596. 627; po 1000 gld. št. 8, 118, 141, 159, 811, 827, 903, 987, 1031, 1047, 1114, 1148, 1313, 1440, 1780, 1816, 1993, 1998, 2057, 2122, 2302, 2316, 2432, 2481, 2529, 2530, 2534, 2681, 2735, 2796, 2797; po 5000 gld. št. 87. 178, 254, 274, 315, 441, 597; Lit. A. št. 373 po 10,000 gld. 1,040 „ 150 ., 5,000 „ 5,000 ., 5,000 „ Listnica vredništva. G. dopisniku iz Kibnice na Štirskem : Zarad pomanjkanja prostora prinesemo Vaš dopis prihodnjič. Prosimo večkrat kaj. Za ostalo se ne »nudi; pošljite kakor morete. G. J. Skuha lu v Konje: Hvala za poslano knjižico, ktero smo pa še le pred 3 dnevi prejeli ter jo danes bralcem naznanili. Eksdkutivne dražbe. 12. nov. 3 Jan. Perc-ovo iz Sela (1590 gl.), — 1. Matija Kajšel-novo iz Visgama (780 gl.), obe v Kočevji. — 3. Anton Tnme tovo iz Malega Pabva v Zatični. 3. Jur. Stampfel-novo iz Nie-dertiefenbacha (1279 gl.) v Kočevji. l»t>KrH