¥ ¥
I iniiPTi
.ETO XIII
GLASILO DELOVNE SKUI
Za večji vpliv komun
Depo			
908TRŽIČ			5 G*
TRŽIŠKI		teks s	
1972			O T>
658(497.1	2) (085 3)		H 70
	lili		111 '
4001640	,11		COBISS e
			
TKALNICE TRŽIČ
Po sklepu sekretariata aktiva ZKS — BPT je bil v ponedeljek, 6. novembra sklican sestanek vseh komunistov podjetja. Sestanek je bil v dvorani centra za izobraževanje, na dnevnem redu pa je bila razprava o pismu predsednika ZKJ tovariša TITA in Izvršnega biroja predsedstva ZKJ ter o nalogah, ki stojijo pred nami.
Po izvolitvi delovnega predsedstva in komisije za izdelavo sklepov in zaključkov sprejetih na sestanku, je povzel besedo sekretar OK ZKS Tržič tovariš Kristjan Perko. V uvodnih besedah je poudaril pomembnost pisma in podrobno obrazložil konkretne naloge, ki stojijo pred komunisti. Pri tem je izhajal iz sklepov sprejetih na 3. seji občinske konference ZKS Tržič dne 30.10.1972.
Ti sklepi so:
1. članstvo in organizacije ZK po delovnih organizacijah in ustanovah so dolžne obravnavati in sprejeti kon-
kretne sklepe o:
— uveljavljanju ustavnih dopolnil (formiranju) posebnih komisij in TOZD, spre-
Praznik republike v času velikih sprememb
Ob letošnjem prazniku republike nekako ni čas za praznična razmišljanja. Zadnje čase kratko malo slavnostne besede čedalje bolj spodriva stvarna, kritična razprava, katere sad naj bodo dogovori med delovnimi ljudmi — neposrednimi proizvajalci.
Prav sedaj doživljamo v naši socialistični samoupravni stvarnosti pozitivne spremembe. Pismo predsednika ZKJ Tita in IB predsedstva ZKJ vlivata delavcem — neposrednim proizvajalcem ponovno voljo in zaupanje.
Za utrjevanje samoupravnih socialističnih odnosov bomo morali doprinašati vsi. Največ vsekakor z doslednim uresničevanjem ustavnih dopolnil v delovnih organizacijah. Tako bo iz baze neposrednih proizvajalcev rasla kvaliteta. Seveda pa je pogoj, da delavce bolje informiramo, na razumljiv način in jim omogočimo vpogled v samoupravljanje. V naši socialistični samoupravni stvarnosti bo odločal lahko samo dobro informiran — neposredni proizvajalec. Lahko rečemo, da z uresničevanjem ustavnih dopolnil prihaja novo obdobje samoupravljanja.
Praznično nam je lahko pri srcu tudi zategadelj, ker ob letošnjem prazniku rojstva republike kaže, da je pismo predsednika Tita in IB naletelo na velik odziv vsega delavstva Jugoslavije. In prav je tako!
KUM
memb statutov, urejanju medsebojnih odnosov med TOZD ali delovnimi enotami itd.,
—	bodočem delu in zadolžitvah v zvezd s stabilizacijskimi! ukrepi, kadrovsko politiko, načrtovanjem razvoja, gibanjih OD, materialnimi stroški poslovanja, stanovanjsko problematiko in politiko vseh oblik .kreditiranja,
—	medsebojnih odnosov v vodstvih podjetij in odnosih vodstev do delavcev v proizvodnji in obratno,
—	delovanju organizacije ZK, sindikata in mladine, možnostih njihovega delovanja, povezave s samoupravnimi organi in njihov odnos do samouprave in obratno,
—	stopnje informiranosti članstva ZK i-n ostalih političnih organizacij delavcev v
★ ★ ★ ★ ★ * ★ * ★ ★ ★ ★ ★ * * * ic * ★ * ★ * ★ ★ ★ ★ *
¥ ¥ ¥ * ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥
OB 29. NOVEMBRU — DNEVU REPUBLIKE ČESTITAJO VSEM ČLANOM DELOVNEGA KOLEKTIVA DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE, SAMOUPRAVNI ORGANI IN UREDNIŠTVO TEKSTILCA.
proizvodnji in članov samoupravnih organov ter idejnem nivoju vseh zaposlenih àn političnem vzdušju v delovni organizaciji,
—	potrebi po uspešnem in učinkovitem sodelovanju z vodstvi političnih organizacij, skupščine občine in njenih organov,
—	izenačevanju pomena in namena družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja z drugimi oblikami izobraževanja.
2. V zvezi s tem naj se sprejmejo konkretne zahteve in zadolžitve o oblikah in načinih informiranja vseh zaposlenih o:
— vseh izplačanih mesečnih osebnih prejemkih zapo sdendh, čistih Stroškov (reprezentanca itd.), gmotnih obveznostih zaposlenih (krediti) in uporabnikih družbene imovine,
(Nadaljevanje na 3, strani)
Janko Lončar, glavni direktor, 50-letnik
S toplo tovariško roko izrekamo iskrene čestitke našemu jubilantu, z najboljšimi željami za dobro zdravje, osebno srečo in uspešno vodenje podjetja ter za splošni napredek in varno počutje, še na mnoga, mnoga leta! K0iejrtiv BPT
Problematika proizvodnje v oktobru 1972
I.	OSNOVNI MATERIAL
a)	predilnica:
Zaloge surovin so se med mesecem občutno zmanjšale zlasti pri tistih vrstah bombaža, ki ga uporabljamo za naši najbolj množični mešanici, to sta bela in rumena. Tako sta bili določeni čas zastopani samo po drugi vrsti bombaža, kar je zmanjševalo kompaktnost mešanic in je imelo za posledico porast števila pretrgov in podobne težave. Nekaj težav je povzročila tudi predelava bombažnih odpadkov »bater I.«, zlasti tistih, ki so prihajali iz manj kakovostne zelene mešanice.
b)	sukalnica:
Zaradi občutnega zmanjšanja zalog enonitne preje in ker je že realizirana letošnja pogodba smo prešli na obratovanje v eni izmeni.
c)	tkalnica:
Znižanje zalog preje na nivo, na kakršnem že dolgo niso bile, sicer še ni povzročalo zastojev v proizvodnji tkalnice, ker smo vprašanje pretečega pomanjkanja posameznih številk sproti reševali. čutile pa so se posledice tega v tem, ker se je preja zaradi nezadostne uležano-sti in zaradi odstopanj v vitju močneje krotovičila, kar se je odražalo tako v učinku dela kot na kakovosti surovih tkanin.. Na slednjo so poleg te pomanjkljivosti vpliva-
li.	PROZVODNJA
le še druge, stare pomanjkljivosti, kot so odstopanja v sortaciji, madeži v preji (zlasti iz BD predilnikov) itd.
d)	oplemenitilnica:
Iz gibanja zalog surovih tkanin za oplemenitenje je bilo v oktobru moč zaslediti stalno naraščanje, ker so, v skupnem asortimentu tkanin čedalje bolj prevladovale beljene in barvane. Razen tega smo imeli na razpolago tudi usluge beljenja podjetjem, tako da zaradi tega ni bilo izpadov proizvodnje.
a)	konfekcija:
Večjih zastojev v proizvodnji zaradi pomanjkanja tkanin ni bilo. Ker pa je poraba tkanin v konfekciji zaradi preseganja plana čedalje višja in ker nam primanjkuje tkanin za metersko prodajo, konfekcija ni uspela, da bi imela na zalogi potrebne minimalne varnostne količine tkanin in so bili zato potrebni stalni dogovori z opleme-nitilnico.
Večje težave pa so bile z dobavami pomožnega materiala in potrebne embalaže. Imeli smo daljši zastoj zaradi pomanjkanja vezilnega sukanca »Isafil«, ker smo eno od pošiljk reklamirali in vrnili, nismo pa pravočasno prejeli nadomestila. Zaradi neredne dobave kartonov in vrečk za embaliranje plenic smo bili proizvodnjo le-teh kljub konjunkturi za dva dni prekinili.
III. DELOVNA SILA — IZOSTANKI:
a) predilnica:	september	oktober
— izvrš. plana: ef. kg	93,6 %	100,75 %
v baz. kg	95,3 %	103,51 %
— izkor. strojev	63,5 %	62,5 %
— produktivnost: baz. g/vrh (prst.) 13,81		14,26
baz. g/pr. m/h (BD)	54,—	59,47
HOK ure	17,51	17,23
b) sukalnica:		
— izvr. plana pri 0 Nm 10	191,52 %	114,41 %
— izkor. strojev	57,08 %	55,15 %
— produktiv.: g/vrh	106,58	64,70
HOK ure	8,12	15,59
c) tkalnica:		
— izv. plana: v m2	106,14 %	115,58 %
v votkih	105,97 %	110,04 %
— izkor. str.: na pog. str. ure	94,1 %	94,3 %
na ef. str. ure	97,3 %	97,3 °/o
— produk.: enot/del. uro	42,09	43,38
d) oplemenitilnica:		
— izvrš. plana v m2	118,27 %	123,06 %
e) konfekcija		
— izvrš. plana: v m2	139,37 %	142,66 %
v enotah	138,80 %	140,09 %
— izkor. strojev	96,70 %	88,6 %
— produk.: ur/100 enot	92,81	97,25
Iz prednjega sledi ugotovi-	posebno še, če	so za kritje
tev, da je proizvodnja vseh osnovnih obratov v primeri s planskimi zadolžitvami potekala v redu. Opazne pa so pri tem precejšnje razlike med posameznimi obrati, kar ima v takem primeru, kot je naš, ko en obrat preskrbuje z reprodukcijskim materialom drugega, za posledico občasno pomanjkanje le-tega,
takih vrzeli premostitvene zaloge premajhne. V izkoriščanju strojev in produktivnosti ni bistvenih razlik v primerjavi z rezultati, doseženimi v septembru, razen v sukalnici, kjer se je izkoriščanje v primerjavi s septembrom zaradi že omenjene omejitve števila izmen občutno poslabšalo.
	september	oktober
— predilnica	10,5 %	8,0 %
— sukalnica	—	—
— tkalnica	10,6 %	11,9 %
— oplemenitilnica	7,8 %	10,4 %
— konfekcija	10,3 %	8,4 %
Izostanki so ponekod narasli, drugod pa so se zmanjšali. Znižanje izostankov v predilnici je zaradi manjšega števila porodnic, bolnic in oseb na letnem dopustu. V sukalnici izostankov sploh ni bilo in je torej stanje v primerjavi s septembrskim torej ostalo nespremenjeno. Po-
IV. VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV
a)	predilnica:
Rekonstrukcij in montiranj nove opreme v oktobru ni bi-
lo.	Opravljena pa so bila razna vzdrževalna dela v čistilnici, med drugim tudi popravilo otepala na novi čistilni liniji, do čigar okvare je prišlo iz
tlerjevem previjalniku pa izvršena zamenjava napenjalnega stekla, vzvoda za vretena ter olja pri motorju za pogon transportnih trakov. '
b)	tkalnica:
Nadaljeval se je normirani remont Eliteks statev z občasnimi manjšimi prekinitvami. Prekinjeni normirani remont Avtocopserjev se bo predvidoma nadaljeval v novembru. Manjših vzdrževalnih del, ki jih sičer vodstvo obrata ne omenja, ne omenjamo, čeprav so bila opravljena in so pogojevala normalen potek proizvodnje.
c)	oplemenitilnica:
Opravljena so bila razna
vzdrževalna dela na strižniku, belilnem agregatu, obeh raz-penjalnih sušilnikih, novem kalandru in enem od merilnih strojev, vendar večjih izpadov proizvodnje zaradi tega ni bilo.
Dela na obnovitvi parovodnega omrežja gredo h kraju (Foto: J. F.)
rast skupnih izostankov v tkalnici je posledica večjega % boleznin, odsotnosti zaradi izrabljanja letnih dopustov ter izrednih odobrenih izostankov (0,7 %).
V oplemenitilnici so se prav tako povečali izostanki zaradi rednih dopustov, delno pa so na to vplivali tudi izredni dopusti (1,29%), katerih prejšnji mesec ni bilo. Znižanje v konfekciji je rezultat zmanjšanja odsotnosti zaradi izrabljanja rednih letnih dopustov in drugih opravičenih izostankov, medtem ko so se izostanki zaradi bolezni celo za 0,1 % povečali, izostanki porodnic pa ostali nespremenjeni.
Skupno število zaposlenih v osnovnih obratih se je v oktobru povečalo za 13 oseb in sicer v predilnici za 2, tkalnici za 7 in v konfekciji za 4 osebe. S tem se je v tkalnici precej omilil že stari problem pomanjkanja čistilcev in raznih notranjih transportnih delavcev, medtem ko v konfekciji še vedno primanjkuje ljudi za opravljanje raznih ročnih del in za adjustiranje, kar ima za posledico kopičenje medfaznih zalog.
doslej ne povsem pojasnjenih razlogov. Poleg tega je bilo opravljeno tudi brušenje tam-burjev in pokrovčkov ter potrebne nastavitve na 24 mi-kalnikih ter večji popravili dveh starih mikalnikov.
Na krilnih strojih sta bila izločena dva stroja, eden pa prestavljen, na šestih pa zamenjani števci.
Na eni od raztezalk je bil zamenjan bakelitni zobnik, na eni pa popravljen reduktor.
Zaradi priprave potrebnega prostora za 6 novih BD predilnikov je bilo izločenih 8 prstančnih predilnih strojev, na enem od ostalih pa je bil opravljen remont.
Na sukalnih strojih »Hamei« je bilo zamenjano 5 napenjalnih jermenic, na Met-
d)	konfekcija:
Manjše okvare na strojni opremi niso bistveno vplivale na zmanjšanje proizvodnje, zlasti še, ker imamo v določenih strojih rezervo. Na obseg proizvodnje je vplival le celomesečni zastoj enega od vezilnih avtomatov »MARCO« zaradi čakanja na rezervne dele iz uvoza, ter pogoste prekinitve električnega toka v šivalnici Hrib, kjer smo imeli zaradi tega skoraj 10-urni izpad proizvodnje celotnega obrata. V zvezi s tem se že podvzemajo potrebni ukrepi in išče izhod iz položaja, ki naj bi nas veljal 20.000 do
25.000	din (preklop iz nizkonapetostnega na visokonapetostno omrežje) in kar bi ta problem reševalo za daljše obdobje, tudi v primeru predvidene razširitve obrata.
Sodelujte
v Tržiškem tekstilcu
Za večji vpliv komunistov v samoupravnem sistemu
Delovno predsedstvo na sestanku komunistov
(Nadaljevanje s 1. strani)
—	dolžnikih in dolgovih gospodarske organizacije in družbenih skupnosti,
—	povzročenih škodah, njihovih vzrokih in nosilcih oz. povzročiteljih.
3.	Potrebno je, da se v statutih delovnih organizacij in ustanov sprejmejo statutarni sklepi o:
—■ delovanju din pristojnostih političnih organizacij,
—	suspenzu kot posledici ugotovljenega kaznivega dejanja,
—	moralno in idejnopolitičnih kriterijih za vodilna delovna mesta,
—	formiranju posebnih komisij za vsklajevanje medsebojnih odnosov posameznih TOZD-jev a® delovnih enot,
—	vrednotenju družbenopolitičnega izobraževanja in delovanja.
4.	Za zagotovitev uveljavljanja in izvajanja samoupravnega reda in disciplini je potrebno:
—	formirati na nivoju delovne organizacije posebne politično strokovne komisije, odgovorne za nadzor in usmerjanje poslovnih stikov z inozemskimi partnerji,
—	izoblikovati stališča za ukrepe pri kršenju iin omalovaževanju moralno1 in idejnopolitičnih kriterijev,
—	izključiti iz organizacije ZK vse, kii .so proti samoupravi in samoupravnemu redu.
5.	članstvo osnovnih organizacij je dolžno po svojih sestankih obravnavati politično vzdušje kraja in občine kot celote itn sprejemati konkretne ukrepe proti težnjam in pojavom, ki imajo negativen vpliv na politično vzdušje na podlagi naslednjih stališč Sn nalog:
—	vse člane ZK, ki so dokazano naredili ‘kazniva dejanja v škodo družbenega premoženja itn v svojo korist (kraja, korupcija itd.), je treba izključiti iz organizacije ZK,
—	ateizem je sestavni del svetovno nazorskih usmeritev komunistov in je obvezen za člane ZK. Obravnavanje im reševanje pojavov razraščanja klerikalizma zahteva visoko politično zrelost komunistov, strpnost, poštenost im pravičnost do vernih občanov.
Vsako izzivanje strpnosti komunistov, kot so:
razne oblike razširjanja in podtikanja verskega tiska, turističnih prospektov, koledarjev, razstav itd., pod krinko turistične propagande in dejavnosti kulturno zgodovinske dejavnosti društev itd., je potrebno javno obsoditi kršitelje teh stališč, člane ZK klicati na odgovornost, nečlanom pa tako dejavnost onemogočiti,
—	članstvo je dolžno, da zahteva pri organih samouprave, oblasti in političnih organizacijah ukrepe proti negativnim pojavom in njihovim nosilcem. Zato so zbori občanov in volivcev obvezni za člane ZK,
—	kadrovska politika mora postati del delovanja in obveznosti partijske organizacije na vseh področjih družbenega življenja. Funkcijo kadrovanja morajo s sodelovanjem ostalih političnih organizacij povzeti tudi organizacije ZK in njihova vodstva,
—	za razreševanje problematike krajevne samouprave je potrebno formirati in uveljaviti delovanje družbenopolitičnih aktivov,
—	problematika izobraževanja, vzgoje in varstva otrok mora postati sestavni dal stalnega delovanja organizacije ZK. Šola mora postati navzven in navznoter družbeno angažirana in politično samoupravno dn socialistično opredeljena institucija. Pedagoški delavci, ki nimajo talkih kvalitet in ne sprejemajo in javno ne izvajajo take 'opredelitve, ne morejo biti pedagoški delavci,
—	sleherni oportunizem, ki s pojavi pri; razreševanju nakazanih nalog in stališč, je potrebno opredeliti in obsoditi člane ZK, nosilce oportunizma pa poklicati na odgovornost in partijsko kaznovati.
6.	V merilu občine je potrebno podvzeti naslednje ukrepe:
—	formira naj se komisija za ugotavljanje izvora premoženja, k,i naj določi ta objavi merila za svoje delo, zbira podatke in predlaga konkretne sklepe,
—	občane je treba javno informirati o ugotovljenih krajah, korupciji, davčnih uitajah in drugih oblikah protizakonitega pridobivanj a premoženja in o izvršenih ukrepih proti nosilcem teh dejanj,
—	ugotoviti in odpraviti je treba 'ilegalne oblike množičnega otroškega varstva po ljudeh, ki nimajo za tako dejavnost potrebnih idejnopolitičnih kvalitet in ustanoviti za te otroke družbeno varstvo z zato usposobljenimi kadri,
—	nošenje, nakup in prodajo tujih vojaških) oznak na tekstilnih artiklih in oblekah je potrebno preprečiti in onemogočiti,
—	po vseh potrebnih kriterijih je potrebno zagotoviti uspešnost delovanja davčne, tržne, gradbene in drugih inšpekcij z istočasnim odpravljanjem nepravilnosti in kaznovanjem kršilcev,
—	izdelati in realizirati program idejnopolitičnega izobraževanja in usposabljanja članov ZK,
— izdelati v obliki konkretnih zadolžitev članov ZK program stalnega delovanja članstva, aktiva mladih komunistov, ostalih organizacij in njihovih vodstev za stalno delovanje z mladino in pridobivanj em novih članov.
Občinska konferenca ZKS zadolžuje občinski komite, občinski komite pa zadolžuje celotno članstvo občinske organizacije ZKS za izvajanje teh sklepov v vseh oblikah in področjih družbenega življenja občine kot celote, pri' čemer je potrebno, da člarii ZK, sindikata, ‘SZDL dn mladine uveljavijo te sklepe in stališča tudi v sredinah, na katere organizacija ZKS trenutno nima neposrednega vpliva in možnosti delovanja, čiianstvo ZK je dolžno, da uresničuje te sklepe povsod, kjer je ta se polkaže potreba po njihovem uresničevanju s tem, da se uvedejo in izvajajo: redni sestanki članstva in vodstev vseh organizacijskih oblik, stalne oblike občinskega komiteja o povzetih ukrepih, njihavi realizaciji in problemih, ki nastopajo pri tem in iskanja pomoči ter usmerjanja dejavnosti komiteja in ostalih organov občinske konference ZKS. Odnos do reševanja teh sklepov in uspešnost delovanja bo merilo za ocenjevanje rezultatov vsakega posameznega člana, vodstev organizacij in občinske organizacije ZKS v celoti. Kršenje sprejetih stališč in samovoljno neizvajanje sklepov, ki jih bo občinski komite v skladu s potrebami stalno izpolnjeval in dopolnjeval, se mora klicati na partijsko odgovornost.
V svojem izvajanju je tovariš Perko zelo kritično ocenil' dosedanje delo aktiva ZK BPT in poudaril, da so
se komunisti do sedaj premalo angažirali na področjih, kjer bli mora® imeti odločilen vpliv in to predvsem v kadrovski politiki ter v delu samoupravnih organov. Pri posameznih sklepih se je zadržail dalij časa ter navedel pomanjkljivosti, ki so se pojavljale v preteklosti v okviru občine in tudi v našem podjetju. Navzoči so se strinjali; s kritičnimi ugotovitvami v zvezi z delovanjem organizacije ZK in ostalih družbeno političnih organizacij v podjetju, niso pa se mogli strijati z oceno uspešnosti podjetja. Pri tem je tovariš sekretar dejal, da podjetje ne dosega pričakovanih rezultatov, da stagnira im da imamo v podjetju težke notranje probleme, ki so vzrok slabemu stanju podjetja. Da ta 'trditev ni objektivna, nam dokazujejo nekatera dejstva v zadnjih letih, ki so za podjetje izrednega pomena in kažejo, da je 'bilo storjenega veliko za napredek podjetja. Omenimo lahko predvsem modernizacijo strojnega parka v vseh obratih, občutno povišanje osebnih dohodkov zaposlenih, večanje produktivnosti 'kot tudi zelo uspešno plasiranje naših izdelkov na tržišče. Skratka, ni utemeljitve za trditev, da pri nas pe napredujemo, oz. da smo ostali vsa leta na istem nivoju, ali, da celo stagniramo.
Udeleženci so se sicer strinjali z ugotovitvami, da določene stvari ne gredo talko, kot bi sicer morale — pri tem je mišljen perspektivni plan razvoja in z njim v zvezi tudi ostali piarii — vendar to še ni merilo uspešnosti podjetja.
V nadaljnji razpravi so di-skuitanti izrazili svoja mišljes-nja in bili enotni v tem, da organizacija ZK v podjetju res ni v celoti odigrala svoje vloge din da je prišlo pismo tovariša TITA in Izvršnega biroja predsedstva ZKJ v pravem času. Pismo nalaga vsem komunistom velike obveznosti in naloge, ki ji'h bo treba realizirati, saj bo z uresničitvijo vsebine pisma organizacija ZK spet postala to, kar bii morala biti že prej, a ni bila.
Na sestanku je bilo postavljeno tudi vprašanje, ali smo komunisti sposobni takoj pristopiti k delu in začeti opravljati zadane naloge.
Izraženo je bilo mnenje, da čvrstne bojazni ni, čeprav se je istočasno treba zavedati, da zastavljene naloge še zdaleč niso lahke in bodo zahtevale od slehernega komunista precejšnjo mero angažiranosti, posebno še, ker to ne bo enkratna akcija, ampak dolgoročno in parma-nentno delovanje organizacije ZK. Med razpravami so bili
(Nadaljevanje na 6. strani)
V kritični razpravi so sodelovali tudi člani našega aktiva ZK (Foto: J. F.)
Pred nami so zbori delovnih enot
(Članom kolektiva v premislek)
Za mesec december so predvideni zbori delovnih enot, z namenom, da se člani kolektiva seznanijo s poslovanjem podjetja v tem letu in s problematiko, ki se pojavlja na posameznih področjih dela. Zbori pa bodo sklicani poleg navedenih še z enim namenom, namreč, da bi se skupno dogovorili o tem, za kakšno obliko notranje organizacije dela in samoupravljanja se bomo odločili v našem podjetju glede na sprejeta ustavna dopolnila (amandmaje). Znano je namreč, da so amandmaji XX.—XLII (Uradni list SFRJ 29/71) stopili v veljavo že julija 1971, razen nekaterih določil, za katera je bil čas izvedbe in prehoda na uporabo odložen na kasnejši čas. Podlaga za navedene odločitve, ki jih bomo morali sprejeti, so zlasti amandmaji XXI, XXII in XXIII, ali t. i. »delavski amandmaji«. Iz tega razloga je nujno, da so vsi člani kolektiva seznanjeni z njihovo vsebino, ker le v tem primeru lahko pričakujemo, da bodo sprejete odločitve predstavljale resnično voljo vseh zaposlenih v podjetju. Čeprav je precejšnje število članov kolektiva že imelo take ali drugačne možnosti, da se s tem seznani, ne bo odveč, če tudi na tem mestu nanizamo poglavitne značilnosti ustavnih sprememb, ki se nanašajo na delovne organiazcije.
Adaptacija prostorov za konfekcijo (Foto: J. F.)
Amandma XXI med drugim določa: Delavcem je zajamčeno, kot njihova neodtu-Ijiva pravica, da na podlagi svojega dela v temeljnih organizacijah združenega dela, v katerih se združujejo in v njih delajo, pridobivajo dohodek in upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije ter odločajo o dohodku, ki ga kot del skupnega družbenega dohodka ustvarijo v različnih oblikah združenega dela in združevanja sredstev.
Dohodek, ki ga ustvarijo v katerikoli obliki združenega dela in združevanja sredstev, pripada v celoti temeljnim organizacijam združenega dela (v nadaljnjem besedilu: TOZD)!). Od dohodka, ki ga TOZD skupaj ustvarijo z združevanjem in poslovnim sodelovanjem, pripada vsaki teh organizacij del, ki ustreza njenemu prispevku pri njegovem ustvarjanju in je sestavni del dohodka, ki ga TOZD ustvari s svojim celotnim poslovanjem. Skupen dohodek, ustvarjen v TOZD, pa je materialna podlaga delavčeve pravice, da odloča o svojih delovnih pogojih in o delitvi dohodka ter da pridobiva osebni dohodek v skladu z načelom delitve po delu in s povečevanjem produktivnosti njegovega in skupnega družbenega dela.
Temeljna organizacija združenega dela (TOZD) pa je v XXI. amandmaju definirana takole: TOZD je temeljna oblika združenega dela, v kateri delavci na podlagi svojega dela neposredno in enakopravno urejajo medsebojna razmerja pri delu, upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije, odločajo o dohodku in o drugih vprašanjih svojega družbeno-eko-nomskega položaja. Vsak del delovne organizacije, ki pomeni delovno celoto, v kateri se uspeh supnega dela delavcev lahko potrdi kot vrednost na trgu ali v delovni organizaciji in je lahko na tej podlagi samostojno izražen, imajo delavci pravico organizirati se v TOZD. Z organiziranjem TOZD v sestavi del. organizacije ali z njeno odločitvijo pa se ne smejo
kršiti pravice delovnih ljudi v drugih delih del. organizacije, niti interesi in pravice te organizacije kot celote, ki izhajajo iz medsebojne odvisnosti pri delu ali iz skupnega dela z združenimi sredstvi in tudi ne enostransko spreminjati medsebojne obveznosti. Dohodek razporejajo delavci v TOZD za svoje osebne in skupne potrebe ter za razširitev materialne osnove združenega dela in dvig njihove delovne sposobnosti. Od skupnega dohodka, ki ga TOZD ustvarijo s skupnim delom, pripada delavcem za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb del, ki je sorazmeren njihovemu delu in prispevku k uspehu in razvoju organizacije, ki so ga dali s svojim skupnim, sedanjim in minulim delom v njej. Delavci v TOZD določajo osnove in merila za razporeditev dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke v skladu s sprejetimi samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori. Vsakemu delavcu je zajamčeno, da uresniči s svojim delom vsaj tolikšen oseb. dohodek in vsaj toliko drugih pravic, da sta zagotovljeni njegova socialna varnost in stabilnost.
TOZD so v okviru samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov v skladu z načelom vzajemnosti in solidarnosti dolžne poskrbeti za ekonomsko in drugo pomoč organizacijam združenega dela, ki zaidejo v izredne ekonomske težave in nastopiti z ukrepi za njihovo sanacijo, kadar je to v družbenem interesu.
Amandma XXII pa govori o združevanju temeljnih organizacij združenega dela. Med drugim določa, da delavci v TOZD združujejo svoje delo in sredstva družbene reprodukcije v podjetju ali v drugi obliki združenega dela, vševši tiste, ki opravljajo kreditne in bančne ter zavarovalne posle, da s tem povečajo dohodek v osnovni organizaciji združenega dela, izboljšajo lastno in skupno delo in razvijajo lastno in skupno poslovanje ter dvignejo produktivnost skupnega dela.
Medsebojna razmerja med posameznimi TOZD urejajo delavci s samoupravnim sporazumom o združevanju na podlagi enakopravnosti, pri čemer pa je treba zagotoviti neodtuljivo pravico delavca, da na podlagi svojega dela upravlja zadeve in sredstva družbene reprodukcije ter odloča o dohodku, ki ga ustvari TOZD, v kateri dela. Statut in drugi splošni akti organizacije ne smejo biti v nasprotju s samoupravnim sporazumom o združevanju.
V tem ustavnem dopolnilu so potem določene še posamezne oblike medsebojne pomoči in sodelovanja. Tako je določeno, da se medsebojna kreditna razmerja urejajo skladno z enotnimi načeli, ki jih določa zvezni zakon. Zanimiva je tudi določba, da lahko organizacije združenega dela (združenje TOZD) za razširitev materialne osnove dela zbirajo denarna sredstva občanov in da jim poleg povračila teh sredstev zagotavljajo tudi nadomestilo za vložena sredstva v obliki obresti ali druge ugodnosti. Organizacije združenega dela (= del. organizacije), interesne skupnosti in družbeno-po-litične skupnosti lahko s pogodbo ustanavljajo banke kot posebne organizacije združenega dela za opravljanje kreditnih in drugih bančnih poslov. Pri tem imajo organizacije združenega dela, interesne skupnosti, družbeno-poli-tične skupnosti in druge pravne osebe glede upravljanja bank in glede delitve načeloma enake pravice kot jih imajo družbene pravne osebe, ki svoja sredstva združujejo v banki.
Amandma XXII. določa, da s samoupravnim sporazumom vsklajujejo delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela in interesne skupnosti medsebojne interese pri družbeni delitvi dela in družbeni reprodukciji, določajo osnove in merila, po katerih vsklajujejo svoje posebne interese s skupnimi interesi in določajo medsebojne pravice in odgovornosti ter ukrepe za njihovo uresničevanje.
Temeljne organizacije združenega dela ter interesne skupnosti, ki menijo, da so s samoupravnim sporazumom drugih organizacij združenega dela prizadeti njihovi interesi, lahko sprožijo postopek za ponovni preizkus samoupravnega sporazuma.
Z družbenim dogovorom pa organizacije združenega dela, interesne skupnosti, družbenopolitične skupnosti, sindikati in druge družbeno-poli-tične organizacije ter druge samoupravne in družbene organizacije zagotavljajo in uresničujejo samoupravno usklajevanje in urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so skupnega in splošnega pomena.
Samoupravni sporazum in družbeni dogovor zavezujeta vse, ki k njemu pristopijo odnosno, ki ga sprejmejo.
Postopek pri sklepanju in izvajanju samoupravnega sporazuma in družbenega dogovora temelji na načelih dejavnosti in enakopravnosti udeležencev sporazumevanja in dogovarjanja. Eden kot drugi zato določata tudi ukrepe za nujno izvajanje ter materialno in družbeno odgovornost udeležencev.
Toliko določajo sami amandmaji! Naloga posamezne delovne organizacije pa je, da svojo organizacijo dela in samoupravljanja ter svoje notranje odnose uredi skladno s sprejetimi amandmaji, tako, da bo pri tem zagotovljeno čim uspešnejše poslovanje organizacije kot celote in njenih posameznih delov ter da bo zagotovljena neodtu-ljiva pravica slehernega delavca, da odloča o razporejanju ustvarjenega dohodka in da mu je tudi sicer zagotov-
ljen položaj, ki izhaja iz amandmajev. Na podlagi tega bomo morali skupno rešiti najprej naslednjega vprašanja:
1.	identificirati temeljne organizacije združenega dela — v kolikor v naši delovni organizaciji le-te obstojajo odnosno v kolikor je taka ureditev ekonomsko utemeljena in koristna za podjetje kot celoto. Ce bomo ugotovili, da ta pogoj ni podan, potem bo podjetje kot celota identično s temeljno organizacijo združenega dela. V nasprotnem primeru pa bo potrebno:
2.	določiti pravice in obveznosti TOZD
3.	izdelati in sprejeti osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD ter v njem določiti pravice, dolžnosti in medsebojne obveznosti;
4.	izdelati in sprejeti predlog statuta delovne organizacije, ki ne bo več najvišji samoupravni akt, niti akt, ki je izvor pravic in obveznosti (konstitutivni akt), temveč akt, ki konkretizira določbe samoupravnega sporazuma;
5.	izdelati in sprejeti pravila osnovne organizacije združenega dela;
6.	sprejeti ostale splošne akte na raznih nivojih.
Tudi v primeru, če se ne bomo odločili za ustanovitev več temeljnih org. združ. dela v podjetju, bo potrebno realizirati določila ustavnih amandmajev, t. j. zagotoviti vsakemu delavcu, da bo neposredno sodeloval in odločal pri zadevah, ki so bistvenega pomena za njegov položaj v podjetju. Zlasti bo treba zagotoviti neposredni vpliv slehernega člana kolektiva na delitev ustvarjenega dohodka na sredstva za osebne in splošne potrebe. S tem pa bo zagotovljena bistvena zahteva ust. amandmajev, da se poglobi neposredno samoupravljanje, odnosno da se zagotovi delovnemu človeku, »da neposredno in enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi odloča o vseh zadevah družbene reprodukcije v pogojih in odnosih medsebojne odvisnosti in solidarnosti, uresničuje svoj osebni materialni in moralni interes in pravico, da uživa uspehe svojega dela in pridobitve splošnega materialnega in družbenega napredka, da na tej podlagi čim popolneje zadovoljuje svoje osebne in družbene potrebe in da razvija svoje delovne in druge ustvarjalne sposobnosti«.
Društvo inženirjev in tehnikov na strokovni ekskurziji v IBI Kranj
V sredo, 15. oktobra je Društvo inženirjev in tehnikov našega podjetja organiziralo za svoje člane strokovno ekskurzijo v tekstilno podjetje IBI v Kranju. Ekskurzije se je udeležilo 36 članov. Predstavniki tamkajšnjega društva so nam razkazali podjetje, ki zaposluje 650 delavcev in, ki je eno največjih proizvajalcev dekorativnih tkanin te vrste ne samo v Jugoslaviji temveč tudi v Evropi. Po ogledu proizvodnih obratov smo imeli še razgovor, kjer so nam v uvodu povedali nekaj več o podjetju, njegovem poslovanju in težavah s katerimi se srečujejo v tovarni.
Obisk podjetja je bil izredno zanimiv za nas, saj smo videli marsikaj, kar nam prej ni bilo znano.
Sklepi samoupravnih
Delavski svet je na svoji 6. redni seji, dne 31. 10. 1972, potrdil plan investicij za obdobje 1972—1975. V tem času je predvidenih za investicije nad 36.000,00 din, od tega največ za tkalnico. Nadalje je delavski svet sprejel sklep, da se za čas od 1. 10. do 31. 12 1972 poviša vrednost točke za 10 %. Razen tega se na račun podražitve, ozimnice in praznika 29. novembra izplača vsem zaposlenim 500 din neto, za novoletne praznike pa 200 din neto na zaposlenega.
DS je poleg že navednega potrdil še spremembo 51. člena pravilnika o delitvi OD, ki določa osebni dohodek pripravnikov. Le-ta po novem znaša: a) pripravniki s srednjo strokovno izobrazbo: v prvih treh mesecih	8,15 din btto/h
od 4—6 mesecev	8,55 din btto/h
od-7—9 mesecev	8,95 din btto/h
od 10—12 mesecev
9,35	din btto/h
b) pripravniki z višjo strokovno izobrazbo: v prvih štirih mesecih od 5—8 mesecev od 9—12 mesecev od 13—18 mesecev
9,35	din btto/h
9,95	din btto/h
10,60	din btto/h
11,25	din btto/h
c)	pripravniki z visoko v prvih šestih mesecih od 7—12 mesecev od 13—18 mesecev od 19—24 mesecev
strokovno izobrazbo:
11,25	din btto/h
12,10	din btto/h
12,95	din btto/h
13,80	din btto/h
Poleg osnovnega merila se pripravnikom obračuna tudi vrednost točke.
Če pokaže pripravnik izredne sposobnosti, mu odbor za organizacijo dela in delitev dohodka na pismeni predlog direktorja sektorja ali vodje DE odobri predčasno višji osebni dohodek, vendar le v okvirih, ki so določeni za konkretno stopnjo strokovne izobrazbe.
Gornja sprememba velja od 1. oktobra 1972 dalje. Poleg tega je DS dopolnil še sedanji odstavek 16. člena tega pravilnika, ki se po novem glasi: »Glavni direktor ima pravico, da po lastni presoji s pismeno odločbo zmanjša, ukine ali odloži izplačilo obračunanih zneskov premij,
vezav in preseganja norm v
primerih, ko delo ne poteka v redu. Isto pravico imajo tudi direktorji sektorjev in vodje DE na svojem področju-
Sprejet je bil nadalje sklep, da se popravita 62. in 64. člen pravilnika o izobraževanju, ki vsebujeta določbe o prenašanju študijskega dopusta v naslednje šolsko leto in o kriterijih, po katerih se določa čas, do katerega mora član kolektiva, ki izredno študira ali ki se udeleži raznih seminarjev, tečajev ipd. na stroške podjetja, po končanem izobraževanju ostati v podjetju.
Iznajditeljstvo
Poziv !
Bliža se konec leta in ugotavljamo, da v desetih letošnjih mesecih ni bilo prijavljenega nobenega primera iznajditeljske dejavnosti članov našega delovnega kolektiva. Ali je res mogoče, da od 1300 zaposlenih ni nikogar, ki v tem času ni dal koristnega in uporabnega predloga za izboljšavo dela, stroja, naprave? Ni nikogar, ki je rešil problem v okviru svoje ali druge delovne enote ali oddelka?
Poziv velja vsem zaposlenim, predvsem pa vodjem enot in oddelkov. Zberite predloge in jih v smislu določil pravilnika posredujte naprej.
Prizadeti opozorite predpostavljene na svoje pravice. Morda je marsikomu težko narediti korak zase. Tem naj pomagajo sodelavci!
Interes podjetja in s tem celotnega delovnega kolektiva je, da se tako iznajditeljsko dejavnost podpira in nagradi. Sodelavcem, ki so bili na tem področju uspešni smo dolžni dati ustrezno priznanje.
V pravilniku piše:
»Namen pravilnika o inventivni (iznajditeljski) dejavnosti je, da spodbuja vse člane delovne skupnosti k izumljanju in uvajanju novih rešitev, racionalnejši uporabi proizvajalnih sredstev, tehnoloških in drugih delovnih postopkov s katerimi se dosega večja delovna storilnost, boljša kakovost izdelkov, prihranek pri materialu in energiji, boljša organizacija in kontrola proizvodnje in poslovanje ter večja varnost pri delu.«
organov
DS je sprejel še sklep, da se v podjetju zgradijo 4 nove štiri posteljne hišice za naš počitniški dom ter sklep, da se odkupi od stanovanjskega podjetja Tržič še eno enosobno stanovanje v bloku na Bistrici. Nadalje je DS odobril še 20.000 din iz sklada skupne porabe za nabavo opreme za samska stanovanja in 140.000 din v reklamne namene.
Odbor za organizacijo dela in delitev dohodka pa je na 7. redni seji, dne 26. 10. 1972, poleg ostalega sprejel sklep, da se zaradi preobremenjenosti oddelka krojilni-ce v konfekciji ustanovi v oplemenitilnici delovno mesto »krojenje«, ker se plenice lahko krojijo direktno z dokov v oplemenitilnici. V zvezi s pregledom izvršenih nadur za avgust 1972 je odbor zavzel sklep, da morajo delovne enote in sektorji kontrolirati izvršene nadure z vratarsko evidenco. Nadure, ki niso evidentirane s strani vratarjev, se ne priznajo. Delavci, ki so v bolniškem staležu, ne smejo delati nadur.
Poslovodja naše trgovine Jože Kocman (Foto: J. F.)
Vedno večja prodaja v naši trgovini
Kot smo že poročali, smo 23. oktobra odprli lastno trgovino v pritličnih prostorih vile v parku BPT. Po približno enomesečnem poslovanju smo se namenili, da povprašamo poslovodjo trgovine, tovariša Jožeta Kocmana, da nam pove kaj več o naši novi trgovini in o njenem poslovanju.
Kako dela trgovina?
Kot veste, je trgovina odprta vsak dan od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Trgovina je odprtega tipa, tako, da poleg članov kolektiva, lahko kupuje v njej vsakdo, ki želi imeti naše izdelke oz. artikle. Poleg mene je zaposlena tu še ena prodajalka. Blago naročam vsak ponedeljek v prodajnem oddelku, ob sredah pa naročeno količino artiklov ali ostankov že dobim v trgovino. Pri naročanju gledam na to, da mi najbolj iskanih izdelkov ne zmanjka že prej preden ne dobim novih. Dobljeno blago začasno vskladiščimo v prostoru zraven lokala.
Kaj prodajate?
V naši trgovini prodajamo skoraj vse artikle, ki se v podjetju izdelujejo in to v večini drugo in tretjo vrsto. Poleg gotovih izdelkov prodajamo tudi različne vrste ostankov.
Po katerih artiklih je največje povpraševanje?
Največje povpraševanje je vsekakor po ostankih. Seveda pa ne morem reči, da za
gotove izdelke ni zanimanja. Dobro gredo v promet garniture Breda, Branka in Astrid, nekateri kupci pa želijo tudi posamezne izdelke kot so rjuhe, kapne in blazine. Tudi plenice se kar dobro prodajajo. Zanimanje je tudi za beljeno platno in ostanke čipk, medtem ko za surovo platno zaenkrat še ni bilo posebnega interesa.
So med kupci mogoče tudi stranke, katerim ne morete ustreči?
Kupcem ustrežemo, če je le mogoče, vendar je bilo v tem mesecu tudi nekaj kupcev, ki so želeli kupiti izdelke, ki jih pri nas ne prodajamo.
Kdo so kupci in kdaj največ prodate?
Kupci so v večini člani kolektiva in ostali Tržičani; v zadnejm času pa prihajajo kupci tudi iz drugih krajev. Teh zaenkrat še ni veliko, a
sem prepričan, da jih bo precej več, ko bodo bolj obveščeni o naši trgovini in o ugodnih nakupih v njej. Tisti, ki pridejo, pa običajno ne vedo, kje je trgovina in gredo v najboljšem primeru v podjetje, kjer jih vratarji napotijo k nam, nekateri pa nas iščejo po Tržiču. V kratkem bo ob cesti postavljena reklamna tabla, ki bo kupce usmerjala direktno k nam, da ne bodo izgubljali časa s spraševanjem pri vratarjih ali drugod po Tržiču. Dnevna prodana količina je zelo različna, seveda prodamo največ v dneh, ko delavci trži-ških podjetij dobijo plače. V prvih dneh našega poslovanja je bila prodaja na splošno bolj slaba, sedaj pa se je znatno izboljšala, saj znaša poprečni dnevni promet okrog 400 starih tisočakov, tako, da sem z delom in prodajo zadovoljen.
V naslednji številki boste brali
# Novoletni uvodnik 9 Novoletna anketa 9 Ste zadovoljni s časopisom?
9 Delo družbenopolitičnih organizacij 9 In drugi zanimivi članki
Naš razgovor
Kakšne spremembe so potrebne
V vseh sredstvih javnega obveščanja lahko vsak dan zasledimo različne prispevke o najaktualnejši temi zadnjega časa, to je o pismu predsednika Tita in Izvršnega biroja predsedstva ZKJ vsem komunistom Jugoslavije. S temi prispevki je obveščena celotna naša javnost o razpravah in sklepih o pismu in o nalogah, ki iz njega izhajajo. Vsebina in naloge iz pisma se obravnavajo po vseh organizacijah ZK in tudi v našem podjetju so se komunisti zbrali in razpravljali o nalogah, ki stojijo pred njimi. Zato smo za današnji razgovor izbrali sekretarja tovarniškega aktiva ZK BPT tovariša Rudija Hrovatiča ter mu zastavili nekaj vprašanj.
Kako ocenjujete delo aktiva ZK BPT v preteklem obdobju?
Ce kritično oziroma samokritično ocenjujemo delo naše organizacije, lahko ugotovimo, da komunisti nismo odigrali vloge, ki bi jo kot člani take organizacije morali. Kot vzrok temu bi navedel splošno politično vzdušje, ter po mojem mnenju tudi to, da se komunistom ni treba aktivno vključevati v probleme v zvezi s poslovanjem podjetjtr, ker v sistemu delavskega sa-
moupravljanja ni potreben tako močan vpliv in prisotnost komunistov. Kot vidimo sedaj, gledanje ni bilo točno, temveč bi morali komunisti aktivno sodelovati pri vseh dogajanjih v podjetju.
Po reorganizaciji, to je po ustanovitvi aktiva ZK v pod jetju namesto prejšnje osnovne organizacije, smo bili priča zmanjšani aktivnosti in čestim izgovorom o delu po terenskih aktivih itd., kar je tudi negativno vplivalo na delo organizacije, kljub pomanjkljivostim pri našem delu pa vendarle ne morem reči, da nismo napravili ničesar. Večji del našega delovnega programa smo realizirali. Obravnavali smo dejavnosti kadrovske politike in izobraževanja ter štipendiranja v podjetju, reševali razne ka-
drovske probleme, zelo aktivno sodelovali pri kadrovanju v organe upravljanja, obravnavali tehnološko, proizvodno ter investicijsko politiko, politiko nadaljnjega razvoja podjetja ter komercialno politiko.
V svoje vrste smo v zadnjem času sprejeli devet članov, žal pa je v času zadnjih treh let izstopilo ali bilo izključenih 25 članov. Od teh je bilo izključenih šest članov in sicer zaradi neaktivnosti in nasprotovanja načelom orga-
nizacije ZK. Omeniti pa moram našo pomanjkljivost in to v smislu nezadostnega posvečanja pozornosti sindikalni organizaciji in organizaciji Zveze mladine, kakor tudi vprašanju pridobivanja novih članov ZK iz vrst mladine, saj vsi vemo, da je mladinska organizacija tista, iz katere je treba kadrovati zrele mlade ljudi v članstvo Zveze komunistov.
Na sestanku komunistov podjetja, na katerem je tekla razprava o pismu tovariša Tita in IB predsedstva ZKJ, je bilo prikazanih več problemov; kaj menite o tem?
Sestanek je bil uspešen in skrajni čas je bil, da je do tega sestanka prišlo. V uvodnih besedah in obrazložitvi pisma tovariša Tita ter sklepih občinske konference ZK
Tržič je sekretar OK ZK tovariš ing. Kristjan Perko zelo dobro in nazorno prikazal, kako naj bi komunisti v bodoče delovali in izvrševali naloge iz pisma tovariša Tita. Tudi razprave so pokazale vse pomanjkljivosti dosedanjega dela in predloge za bodoče delo. Razveseljivo je dejstvo, da je bila udeležba na sestanku zelo dobra, kar kaže, da so naši komunisti vzeli stvar resno ter da se zavedajo pomembnosti in odgovornosti, ki jih pred njih postavlja to pismo.
Kako ocenjujete pismo tovariša Tita in IB predsedstva ZKJ?
Pismo in naloge v zvezi z njim ocenjujem kot zelo pozitivno za nadaljnjo socialistično izgradnjo naše dežele. Mnenja sem, da ne moremo govoriti o neki novi politiki, temveč, iz pisma izhajajo naloge, ki smo jih že mnogokrat zastavljali, vendar premalo odločno in zahtevno. Tokrat pa narekuje pismo odločno in dosledno uresničevanje zadanih nalog. Ce pobrskamo po zgodovini vidimo, da se je nekaj podobnega kot je danes pismo pojavilo že leta 1949 in 1962 v organizaciji ZK. Vsa ta pisma, če jih lahko tako imenujem, imajo skupno značilnost: naloge in zahteve komunistom, da razvijajo v naši družbi socializem in se borijo proti vsem nepravilnostim.
Izreden sprejem pisma predsednika Tita med delovnimi ljudmi zahteva od organizacije ZK in od slehernega njenega člana večjo odločnost in doslednost pri delu kot do sedaj. Prepričan pa sem, da je idejna in akcijska enotnost ZK pogojena s tem, v kakšni meri je in bo ZK sposobna doseči doslednost, odgovornost in enotnost svojih članov na vseh ravneh in področjih dejavnosti ter odločanja.
Ali je osnovna organizacija ZK v podjetju v stanju začeti akcije, ki jih narekuje pismo?
Vsekakor mislim, da je! Potrebno pa bo ustvariti med komunisti enoten start in zavreči miselnost, po kateri smo smatrali do sedaj, da ni potrebno, da se ZK vmešava v to ali ono zadevo. To bi sedaj pomenilo, da ZK odstopa od boja za družbeni napredek in krepitev oblasti delavskega razreda. Pri izvajanju nalog bomo morali biti dosledni, odločni in enotni. Vse naše akcije bodo usmerjene v izpolnjevanje konkretnih nalog, ki že danes stojijo pred nami, ali se bodo pri našem delovanju še pojavile. V prvi vrsti bo treba zaostriti idejnopolitično, delovno in materialno-družbeno odgovornost ter usposobiti neposredne proizvajalce, da bodo lah-
ko to odgovornost tudi nadzorovali. Začetek mogoče ne bo najbolj enostaven ali lahek, vendar to dejstvo ni zaskrbljujoče, saj vemo, da so v naših vrstah sposobni, pošteni, idejno-politično in moralno kvalitetni člani, ki so se pripravljeni spoprijeti z vsemi nepravilnostmi, ki se pojavljajo v naši družbi in niso v skladu s socialistično družbeno ureditvijo.
Kako se bodo uresničevale naloge iz pisma in sklepov občinske konference ZK Tržič?
V zvezi s tem je bila imenovana 5-članska komisija, ki je prevzela nalogo in odgovornost sestaviti program dela naše organizacije, izhajajoč iz pisma tovariša Tita in sklepov občinske konference ZK Tržič. Program je bil izdelan, obravnavan na našem sekretariatu ter potrjen od celotnega članstva. Ta program je naša obveznost, od katere ne borno mogli, niti smeli odstopati. Zavzemali se bomo za dosledno izvajanje zadanih nalog ter za angažiranje vseh komunistov pri naših akcijah. Komuniste, ki ne bodo pripravljeni delati oz. sodelovati in ne bodo izvrševali predvidenih nalog, bomo klicali na odgovornost, v nekaterih primerih pa bodo sledile tudi sankcije.
Kje bi po vašem mišljenju morali začeti z uresničevanjem nalog iz pisma v našem podjetju?
Po mojem mišljenju je naša prva naloga uresničevanje ustavnih dopolnil, o katerih smo že veliko govorili, vendar je ostalo le pri besedah. Z ozirom na pomembnost amandmajev, ki so tudi omenjeni med nalogami v pismu, moramo takoj pristopiti k njihovi obravnavi in realizaciji'.
Poslovanje podjetja z vsemi dogajanji obsega zelo široko in razvejano območje nalog. Potrebno je, da so vse te naloge medsebojno vskla-jene in z ozirom na namen tudi povezane z neko celoto. Izvrševanje nalog je odvisno od dveh osnovnih sestavin, to je od organizacije in od dela. Da bi pa to res dosegli je treba organizaciji ne samo prilagoditi danim prilikam in kadrom, temveč tudi pogumno spreminjati in dopolnjevati v skladu s potrebami, razvojem in težnjo za uveljavljanje naprednih socialističnih idej ter miselnosti. S tem odgovorom želim dati temu
(Nadaljevanje s 3. strani)
prisotni komunisti seznanjeni tudi s sklepom občinske konference ZK o reorganizaciji aktiva ZK BPT s tem, da se ustanovi osnovna organizacija ZK v podjetju. Sledile so še druge razprave, ki pa so bile v bistvu le potrdilo ali dopolnitev izvajanj predhodnih diskutantov.
Na splošno bi lahko ocenili sestanek komunistov kot uspešen, talko po udeležbi
delu poslovanja določen poudarek, čeprav to za nas ne bi smelo biti nič novega, ker je že zajeto v letnem programu nalog in ukrepov,
V istem programu je govora tudi o perspektivnem planu razvoja, v katerem je potrebno strniti vse načrte in študije različnih služb in mnenj posameznikov v enoten dokument, ki bo lahko služil za orientacijo in koordinacijo vseh nalog, ki stojijo pred strokovnimi službami, delavskim samoupravljanjem, ter političnimi organizacijami, posebno pa pred komunisti v podjetju in to z enim samim ciljem, kako in kje sodelovati in odločati o zadevah, ki bodo v prid celotnemu delovnemu kolektivu.
Odgovor na to vprašanje bi lahko zelo raztegnil, toliko je problemov, ki jih bo treba v bodoče reševati z vso pozornostjo in odgovornostjo,vzporedno s prej omenjenim. Nobenega od njih, pa naj zadeva samoupravljanje, družbeni standard, nočno delo, medsebojne odnose, osebne dohodke, obveščanje kolektiva, delovne pogoje, disciplino v podjetju, čistočo itd., ne smemo omaloževati. Od pravilnega in enotnega pristopa k reševanju problemov s strani slehernega posameznika, kakor tudi celote, je odvisen naš skupni nadaljnji uspeh.
Kako daleč smo z uveljavitvijo ustavnih dopolnil, kar je tudi ena izmed nalog mnenj enih v pismu?
O amandmajih se govori že več: kot eno leto, vendar kakih bistvenih premikov v tem ni videti, vendar pa smatram, da so ta ustavna dopolnila izredno važna za nadaljnji razvoj naše samoupravne družbe. Pri nas se je na tem pričelo delati in že v decembru bodo zbori delovnih enot, kjer se bomo dogovorili za kakšno obliko notranje organizacije. dela in samoupravljanja se bomo odločili glede na ta ustavna dopolnila. To bo izredno pomembna odločitev, saj so amandmaji XXI, do XXIII. tako imenovani »delavski amandmaji«, ki jamčijo delavcem upravljanje in odločanje o vseh zadevah v TOZD. Zato smatram, da je treba predhodno vse člane kolektiva o tem zelo dobro in razumljivo informirati, da bodo seznanjeni z vsemi podrobnostmi v zvezi z amandmaji, ker le na ta način bodo zbori delovnih enot lahko uspešni.
tat po vsebini', s pripombo, da bi lahko na skoraj peturnem sasitanku razrahljali tudi še o 'kakih drugih važnih problemih delovanja naše organizacije ZK in ne o zadevah, ki bi morala biiiti že prej razščišoene in o katerih je bilo veiliiiko nepotrebne diskusije.
Upamo, da bomo v naši naslednji številki že lahko poročali o konkretnih programih dela naše organizacije ZK.
Rudi Hrovatič, sekretar aktiva ZK BPT (Foto: J. F.)
Za večji vpliv ...
Ljudska modrost, trden je most
Ako bi ljudje ne mrli, konj ne drli, bi bili že davno svet podrli.
Ako slepec slepca vodi, padeta oba v jamo.
Besede so uboge, če jih življenje ne potrjuje.
Bolje da ti zavidajo, kakor da te pomilujejo.
Ceneno blago je zmeraj najdražje.
Cvetje v življenju, trnje na grobu.
čas setve še ni čas žetve.
če je človek še tako star, si bo želel, da bi




»Delam na tri izmene. Prišla sem pred štirimi leti; z delom sem kar zadovoljna,
samo ponoči je delo naporno, utrudljivo. Vesela sem, da je zaslužek višji. Več lahko prihranim (kar se pač pri današnjih cenah da). Najemanje posojil, stanovanjska politika in skrb za družbeni standard delavcev sta mi pri podjetju zelo všeč. Osebno mislim, da je naše podjetje tisto, ki največ da delavcem«, je prepričljivo povedala Tončka.
Zupančič Anica, tkalka:
Sprva je nerada pristala na pogovor, kmalu pa se je razgovorila. Pomagala ji je tudi sodelavka, ki je povedala, da misli in gleda na stvari tako kot Anica:
»Težko oceniš, če ne veš vsega. Lažje povem to, kar vem in mislim. Z zaslužkom, ki se je zadnje mesece popravil, smo mnogi bolj zado-
voljni, vendar se da še mnogo narediti za delavce. Na skupnih sestankih, ki jih je zelo malo, bi našli še več rešitev. Menim in mnogi prav tako, da je sedaj v tovarni kar dobro, samo bolje bi nas morali obveščati o vsem, kar bi potem lahko mnogo lažje odločali o posameznih stvareh. V tovarni pa sem zaposlena sedmo leto in delam na tri izmene«, je povedala tkalka Anica.
Mirko Makarov, manipulant cevk:
Pogovarjala sva se na glavnem hodniku ob vozičkih polnih motkov, katere prevaža. Z nasmehom je pripovedoval:
»V tovarni ni slabo, delamo dobro in tudi zaslužimo dobro. Izdelki se dobro prodajajo, s tem je več zaslužka
in rezultat tega so boljše plače. Prav je tako. Mislim, da se vodstvo podjetja trudi, da bi nekatere stvari še izboljšalo, seveda v korist delavcev,« je prav tako z nasmehom končal Mirko, ki je v tovarni že od 1947. leta.
Kristina Dolen, predilnica:
Hitela je mimo, stopili smo za njo in jo povprašali:
»Peto leto se z avtobusom vozim z Golnika vsak dan v Tržič. Moje delo na mikalni-kih ni lahko, vendar sem z zaslužkom zadnje čase zadovoljna. Tudi drugih težav in pripomb nimam, ker gre »kar dobro«, je končala Kristina, ki je doma iz okolice Banja Luke, a že dobro govori slovensko.
Sidonija Horvat, predica:
Menila sva se med dvema strojema med nešteto nitmi,
šalo, nato pa je stekla resna beseda: »Iz Podljubelja sem prišla prvič v tovarno 7. 8. 1945 in delala pet let v tkalnici, nato sem bila varuhinja doma sedem let, nakar sem ponovno začela v tovarni. Tu je tako, kot si lahko samo želimo. Zaslužek je za vse večji, ljudje so zadovoljnejši, naredimo več in bolje, kar se vsem splača. Zadovoljna sem z delom in zaslužkom,« je veselo končala simpatična, zgovorna Tinca.
’ Vsa ta mnenja delavcev — neposrednih proizvajalcev so si podobna. Iz njih veje misel, prepričanje, da je delo v podjetju dobro plačano, da so delavci vedno bolj zadovoljni in da se da z dobro voljo doseči marsikaj. Ob vsem tem pa naj nam bo vodilo, da smo dolžni začeti z doslednim uresničevanjem ustavnih dopolnil tudi pri nas, seznanjati z njimi delavce, da bodo vedeli kakšne dolžnosti in pravice imajo v samoupravni socialistični ureditvi, katere del je tudi 1300-članski kolektiv našega podjetja, ki s pravilno poslovno usmeritvijo zagotavlja članom kolektiva vedno boljši kos kruha.
KUM
drugo leto bo že 25 let kar sem v podjetju. V konfekciji sem šele nekaj časa, prej sem bila v predilnici. Odkrito moram povedati, da še nikoli nisem toliko zaslužila kot prejšnji mesec. Nasploh sem zadovoljna z delom in z vsem ostalim«, je skromno končala Ana.
Krsto Haler, šofer:
Popravljal je plašč kolesa pri avtomobilu in s pomočnikom kontroliral pritisk. Rad je odgovoril na vprašanje:
»Petindvajset let sem že šofer v tovarni. Avtomobil, ki ga imam sedaj je nov, vozil pa sem tudi druge. Kar se tiče našega podjetja sem zadovoljen. Dobro delamo, zato do-
proizvodnih enotah tovarne. Mnogi želimo, da bi nočno delo kar se da omejili. Sicer pa sem z dosedanjo poslovno politiko podjetja, kot tudi z delom samoupravnih organov zadovoljen«, je potrdil Franc in odšel nazaj v tkalnico med stroje.
Zupančič Tončka, navijalni-ca:
Zmotil sem jo pri nešteto nitih, povprašal in izvedel:
ki so jih stroji pod njenim vodstvom spletali v polizdelke. Nekam plašno je začela: »Predica sem že 23. leto. Dela sem se navadila in ga ne bi zamenjala. Zadovoljna sem z njim, tudi z zaslužkom, ki je zadnje mesece boljši. Tako se lažje prebijamo skozi vsakdan. Pred tremi leti sem vložila prošnjo za stanovanje in sedaj upam, da bo kmalu ugodno rešena in da bom stanovanje tudi dobila,« je že bolj korajžno povedala predica Sidon j a.
Tinca Čarman, adjustimica:
Nasmejana, simpatična Tinca iz Podljubelja je začela s
Javno mnenje ni odločilno in pomembno samo zunaj podjetja, organizacije ali ustanove. Zelo je pomembno, kaj mislijo delavci — neposredni proizvajalci sami o svojih delovnih organizacijah, delu, zaslužku, odnosu delovne organizacije do njih in ne nazadnje, kakšna je samoupravna dejavnost v tovarni, kjer delajo. Prav ta vprašanja smo pripravili za današnjo redno rubriko. Delavce — neposredne proizvajalce smo povprašali kar na delovnih mestih.
Stanislav Nunar, skladišče gotovih izdelkov:
bro prodajamo, saj so skladišča prazna. Vse sproti proda-
Stanislav, ki je že šestnajsto leto v tovarni, nam je dejal:
»Zadnje mesece sem z zaslužkom bolj zadovoljen kot sem bil prej. Prav tako lahko
rečem za moje delo v skladišču. Menim pa, da se naredi lahko še več, seveda ne naenkrat, vendar počasi in po določenih načrtih,« je zaključil.
Ana Markič, konfekcija:
Najprej se je branila, potem pa nam je odkrito povedala:
»Oba z možem delava v tovarni, Eden dopoldne, drugi popoldne, kot pride. Marca
mo na domačem in tujem trgu. Vodstvo podjetja je dovolj sposobno, saj to najbolje potrjujejo rezultati zadnjih mesecev«, je zaiključil Krsto in nadaljeval z delom.
Franc Težak, mojster tkalnice:
Menila sva se zunaj na hodniku, ker je v tkalnici, kjer je 666 tkalskih strojev, preveč »ropotalo«. Takoj je bil pripravljen odgovarjati:
»V tovarni sem deseto leto. Lahko povem samo to, da so sedaj delavci bolj zadovoljni z zaslužkom, ki se je zadnje mesece kar popravil. Vendar s tem še nismo rešili vseh težav. Mislim, da bo treba še naprej vlagati v modernizacijo proizvodnje, tako pri nas, v tkalnici, kot v drugih
Eno vprašanje — deset odgovorov
Naši upokojenci
Že s trinajstimi leti v tovarno
Naš današnji sogovornik je bila Katarina Mikič iz Bistrice 158, tei bo v prazničnih dneh ob 29. novembru tudi sama osebno praznovala dve obletnici in to 71. letnico rojstva ter 164etnico upokojitve. Našel sem jo doma v stanovanjskem bffloku na Deteljici in v prijatnli, lepo urejeii sobi začeli naš razgovor.
»Izhajam iz 23-članske družine čevljarja, kjer sem bila
28.	novembra 1901 rojena kot
19.	otrok v družini. Zaradi tako številne družine sem morala zelo zgodaj pričeti z delom, saj nisem bila stara še niti' 13 let, ko sem oktobra 1915. leta prvič prišla delat v »Voje«. Začela sem kot prebirailka cevik v tkalnici, kjer sem ostala le štiri mesece, nato sem delala na prevajalnih strojih. Najprej sem posluževala manjši prevajalni stroj, po dveh meseoih pa sem že delala na večjem pre-vijaloem stroju.
Z ozirom na pomanjkanje delovne sile sem bila skupaj z nekaterimi drugimi sodelavkami kmalu premeščena iz previjalnice v tkalnico. Tu sem se prvih 14 dni poučevala na enem stroju, nato sem dobila še drugi stroj in na obeh delala nekaj časa, seveda ne po akordu. Ko sem bila usposobljena za delo, mislim, da je bilo to po dveh plačah, sem že začela delati enako kot vse ostale, to je, »na akord«. Posluževala sem dvoje navadnih in dvoje re-volrverskih statev, kasneje pa tudii 6 strojev. Delo mi je šlo dobro od rok in če je bilo potrebno, sem tudi sama od-
pravila napake pri delovanju stroja. V tem času sem se tudi poročila in rodila 10 otrok. Zaradi otrote sem leta 1943 tudi prekinila z delom v tovarni in ostala doma do leta 1952, iko sem se ponovno vrnila v BPT in delala v pre-gledovafaiei vse do upokojitve, to je do 30. novembra
1956.	Skupno imam 32 let, 7 mesecev in 14 dni delovne dobe in to ves čas v obratu likalnice. V BPT je dela)! tudi
moj mož, ki je bil tudi upokojenec tovarne, še danes pa so v BPT dve hčeri in sin. Hči Mira je tkailika, Simona predica sin Alojz pa dela kot mizar v mizarski delavnici.«
Na vprašanje kako je bilo v tistem času v tovarni, je odgovorila brez premišljevanja in med drugim povedala: »V ‘tovarni je bilo prijetno delati, s sodelavkami smo se zelo dobro razumele, druga drugi smo pri delu pomagale, skratka, nismo bile samo sodelavke, ampak tudi prave prijateljice. Tudi odnosi z nadrejenimi so bili dobri, saj smo bile vse pridne in vestne in niso imeli težav z nami, kar je bilo po eni strani tudi razumljivo, ker smo bile plačane po učinku dn če smo hotele dobro zaslužiti, smo morale tudi dobro delati.«
Katarina se je malo zamislila in nasmejana nadaljevala: »Ja, pa tudi zabave ni manjkalo. Dobro se spominjam še časov, ko smo med opoldansko enourno pavzo ostajali kar v tovarni im kako sem igrala na orglice,
ostali pa so plesali in peli. Ob koncu »šihta« smo se »ta mladi« navadno zbrali pred tovarno ter skupaj šli domov v Bistrico dm se med potjo zabavali im peli. Seveda je bilo tudi dosti drugih veselih in prijetnih trenutkov. Priznani moram, da sem od vsega začetka rada hodila na delo v tovarno im če bi bila še enkrat mlada, bi se prav gotovo zopet zaposlila v BPT. Kasneje, ko nismo več
dedali cel dan sem opravljala tudi razna priložnostna dela, da sem še kaj zaslužila, kajti treba je bilo skrbeti za otroke.
Po upokojitvi mi je bilo nekaj časa kar dolgčas po tovarni, a sem se ščasoma le privadila. S pokojnino nisem najbolj zadovoljna, ker mi je bila odmerjena po zadnjih letih zaposlitve, ko sem delala v pregledovallnici kot polbvalificirana delavka, čeprav isem bila vsa prejšnja leta zaposlitve kvalificirana tkalka. Sedaj malo varujem otroke, poleg tega pa se ukvarjam tudi s kvačkanjem, kar je že od nekdaj moj konjiček. Precej časa porabim za gospodinjska dela in urejevanje stanovanja, seveda pa najdem tudi čas za počitek«, je zaključila Miikičeva mama, ki jo še danes zanima vse, tear se v podjetju, v katerem je dolga leta delala, dogaja.
Ob koncu obiska sem ji v imenu bralcev zaželel še naprej obilo zdravja in vedrine ter vse najboljše ob 71-tem rojstnem dnevu.
F. J.
Naša upokojenka Katarina Mikič v stanovanju v Bistrici (Foto: J. F.)
Ljudska modrost, trden je most
Delaj kakor da boš vedno živel, misli kakor da boš jutri umrl.
Denar lin žene — vladarji zemljé.
Ena vrsta ljudi rada skupaj leti.
Ena mati lahko preživi deset otrok, deset otrok ne more ene matere.
Grehi mladosti se kaznujejo v starosti.
Graditi je težko, rušiti je lahko.
Hitro začeto je dvakrat prijeto.
Hudo je biti priklenjen, pa čeprav z zlato verigo.
Iz malega raste veliko.
Izkušnja je pregovore rodila, potrdila in ohranila.
Jemo zato da živimo, a ne živimo zato da jemo.
Jajce hoče več vedeti od kokoši.
Kadar zlato govori, vsakdo molči.
Kar je preveč še z maslom ni dobro.
Kdor opij kadi, v brezno drvi.
Lakota umetnosti.	je	učiteljica
Lenoba krepi.	slabi	— delo
Med pravico in krivico ni sredine.
Pravilni odgovori kviza iz 10. številke
1.	Delavec, ki je sprejet na delo, je sprejet s pogojem poskusnega dela.
2.	O razporeditvah delavcev na druga delovna mesta, ki trajajo dalj kot 3 mesece, odloča odbor za kadre.
3.	Delavec, ki je razporejen na drugo delovno mesto, a na to ne pristane, mu preneha delo v podjetju po preteku določenega roka, ko mora ostati še na delu.
4.	Za nočno delo se šteje čas med 22. in 5. uro naslednjega dne.
5.	Na nočno delo se ne sme razporediti: delavke med nosečnostjo, mladoletnika, ki še ni star 17 let, delavca ali delavke, ki bi jim po zdravnikovem izvidu nočno delo poslabšalo zdravstveno stanje.
6.	Pravico do skrajšanega delovnega časa imajo: delavke z otrokom starim do 8 mesecev, delavci, ki iz zdravstvenih razlogov ne morejo delati poln delovni čas.
7.	Delavec ima pravico do nepretrganega dnevnega počitka 12 ur.
8.	Delavcem pripada od 14 do 30 dni letnega dopusta.
9.	Delavec ima pravico izkoristiti dopust v tekočem koledarskem letu, če nastopi dopust na koncu leta, ga lahko brez presledka nadaljuje v naslednjem letu. Prenos letnega dopusta v naslednje leto ni dopusten.
10.	Ce član delovne skupnosti med koriščenjem letnega dopusta zboli, se letni dopust prekine.
11.	član delovne skupnosti ima pravico do 7-dnevne odsotnosti z dela z nadomestilom OD v posameznem koledarskem letu, v primerih, ki jih določa 60. člen statuta podjetja.
12.	Delavec ima pravico do 14-dnevne odsotnosti z dela brez nadomestila OD. Ta odsotnost je urejena z 61. členom statuta. Za ta čas mora delavec sam plačati prispevek za socialno zavarovanje.
13.	Delavka ima v času nosečnosti in po porodu pravico do porodniškega dopusta, ki traja 105 dni.
14. Delavka mora nastopiti porodniški dopust 28 dni pred porodom.
15.	Za vsak izostanek z dela mora delavec pred nameravanim izostankom javiti najmanj 1 dan pred nameravanim izostankom.
16.	V izrednih primerih, ko delavec nima možnosti javiti izostanka prej (smrt, bolezen v družini), je dolžan izostanek opravičiti najkasneje v 24 urah.
17.	Delavcu, ki brez predhodnega obvestila izostane z dela 3 zaporedne delovne dni, preneha delovno razmerje.
18.	Za samovoljno prenehanje dela se smatra med drugim tudi:
če delavec samovoljno nastopi letni dopust,
če brez predhodnega obvestila izostane z dela 3 zaporedne delovne dni,
če obvesti podjetje o prenehanju, pa ne ostane na delu do konca odpovednega roka.
19.	Delavec ima pravico do pritožbe zoper vsako odločbo, s katero je bilo določeno o njegovih pravicah in dolžnostih iz delovnih razmerij, na odbor za pritožbe in notranjo arbitražo v roku 15 dni od vročitve sklepa ali odločbe.
20.	Odbor za pritožbe in notranjo arbitražo mora odločiti o pritožbi v 30 dneh od vložitve pritožbe.
Izreden uspeh krvodajalske akcije
V Tržiču je bila 3. in 4. novembra redna akcija odvzema krvi. Po načrtu prijav je bila predvideno, da je treba iz naše delovne skupnosti zbrati 180 prijav. Sindikalna organizacija in vodstveni delavci so v zbiranju prijav znatno presegli predvideno število krvodajalcev iz našega podjetja, saj je bilo zbranil 209 prijav. Na odvzem krvi so prišli vsi prijavljeni, nekateri pa so bili iz zdravstvenih razlogov odklonjeni, tako je prišlo na odvzem krvi 179 naših delavcev, od tega pa je bilo 13 odklonjenih. Med darovalci je bilo tudi veliko takih, ki se te akcije redno udeležujejo že vrsto let in so kri darovali že večkrat. Danes predstavljamo našim bralcem tri člane kolektiva, ki so darovali svojo kri že 20-krat.
Najprej smo povprašali našo rekorderko Ivanko Potočnik, ki je že 21-krat dala kri. Dela v tkalnici, pogovarjali
pomišljala. Odšla sem in dala prvič kri. Dati kri nekomu, ko jo potrebuje, mi pomeni humano dejanje. Nikoli ne
Ivanka Potočnik, tkalka, je dala kri 21-krat
pa smo se z njo v garderobi, ker je v obratu preveč hrupa, Nasmejana, zgovorna, s plemenitimi potezami na o-brazu, nam je pripovedovala: »Mislim, da je bilo leta 1950, stanovala sem še v starem dekliškem domu. Prijateljica je šla na krvodajalsko akcijo, povabila je tudi mene. Nisem
veš, kdaj jo boš sam potreboval. Ker to vem in se tudi močno zavedam, sem bila vedno med krvodajalci. Nekajkrat sem jo dala v Tržiču, nekajkrat na Golniku, pa tudi na Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani. Nikoli mi potem ni bilo slabo, dobro sem se počutila, zato letos ni
V. tekstiliada v kegljanju
bilo zadnjič, da sem bila med krvodajalci. Vesela sem, da sem letos videla mnogo novih mladih obrazov med njimi. Prav je tako. Mladi naj čim večkrat darujejo življenjsko tekočino, ker v današnjem tempu življenja nikoli ne vemo, kdaj jo bomo sami potrebovali.«
Jože Kavčič, dežurni gasilec
»Med krvodajalci sem od leta 1957, ko sem na Golniku prvič daroval kri. Da sem takrat začel s tem humanim dejanjem, je bila vzrok hči, ki je bila bolna in ji je bila potrebna kri za transfuzijo. Poklicali so me v bolnico v Ljubljano, da bi hčeri dal svojo kri, vendar so ugotovili, da moja krvna grupa ne odgovarja njeni in dobila je ustrezno kri anonimnega krvodajalca. Takrat sem sklenil, da postanem krvodajalec. Menil sem, če ne morem dati kri svojemu otroku, potem jo bom dajal kot redni krvodajalec, da jo bo lahko prejel tisti, ki jo bo potreboval. Sprva sem dajal kri 2-krat letno na Golniku, kasneje pa vsako leto v Tržiču. Letos,
4.	novembra, sem dal kri dvajsetič. Mnenja sem, da je darovanje krvi zelo humano dejanje, saj se zavedam pomembnosti tega nenadomestljivega zdravila. Kot predsednik krajevnega odbora RK v Lomu spodbujam mlajše, naj se vključujejo med krvodajalce. Število krvodajalcev iz leta v leto narašča, kar je prav, saj nihče ne ve, kje ga bo doletela nesreča in kdaj bo potreboval kri.
Marija Klofutar, snažilka, je dala kri 20-krat
Žena mi je že večkrat rekla, naj ne dajem več krvi, češ da mi bo škodilo, vendar vem, da to ni res, saj odvzem krvi zdravemu organizmu ne škoduje. Star sem 41 let in še po nobenem od 20 odvzemov nisem imel težav, kaj šele posledic, zato bom daroval kri še naprej, dokler bo to mogoče. Ob tej priliki bi se rad iskreno zahvalil vsem organizacijam in odborom RK, ki so mi finančno in materialno priskočili na pomoč ob nesreči, ki me je doletela v Silvestrovi noči 1970—71, ko mi je pogorela hiša. Posebno zahvalo sem dolžan izreči tov. Ivanu Valjavcu, ki je bil glavni iniciator in organizator te pomoči.«
Marija Klofutar, snažilka
»Kri sem dala do sedaj 20-krat. Prvič leta 1950, ko sem šla na zdravniški pregled na
Golnik in so ugotovili, da lahko dam kri in da je celo priporočljivo, če enkrat letno to storim. Vsako leto sem se udeležila krvodajalske akcije kot darovalec, edino lansko leto ne, ko sem bila operirana. Smatram, da je darovanje krvi izrednega pomena in zelo humano dejanje. Mislim na načelo, ki pravi, da je treba darovati kri prej, da jo boš dobil takrat, ko ti bo potrebna. Do sedaj še nisem nikoli imela težav po odvzemu, niti se nisem slabo počutila, zato bom med rednimi krvodajalci še naprej, saj v današnjem času človek resnično ne ve kje in kdaj bo potreboval kri, ki mu bo rešila življenje. Razveseljivo pa je to, da je krvodajalcev vedno več, kar dokazuje, da ljudje vedno bolj spoznavajo pomembnost darovanja krvi.«
Jože Kavčič, dežurni gasilec, je dal kri 20-krat
V dneh od 20. do 23. oktobra je bila v Kranju V. Tek-stiiiada v kegljanju. Organizator je bilo podjetje Svilanit Kamnik. Na tekmovanju, ki se je odvijalo na kegljišču »Triglava«, je nastopilo prek 300 tekmovalcev, med njimi tudi 44 žensk.
Tekmovanje je bilo posamezno, v dvojicah in ekipno. Posamezniki so nastopili v disciplini 100 lučajev, najboljših 40 pa nato še v disciplini 200 lučajev. Dvojice so imele v programu 2 X 200 lučajev, ekipe pa borbene partije.
Najboljše rezultate posameznih disoiplin so Steli za končni rezultat posamezne ekipe. Iz našega podjetja se je tekmovanja udeležilo 12 članov, ki so dosegli zalo dobre, da ne rečem odlične rezultate. Med posamezniki v disoiplini 100 lučajev je zmagal M. Jen-kode s 521 keglji pred Martelancem 501 (oba Tekstilindus Kranj), naš Slatnar Milan pa je bil med 269 tekmovalci na
odličnem 7. mestu s 459 podrtimi keglji. Osemnajsti je bil Jože Košir 248, 19. Lojze Lavsegar 423, 44. pa Spenda! Janko s 407 keglji, ostali pa so bili slabši.
V	dvojicah je zmaga pripadla paru Jenkole—Martelanc s 1022 keglji, odlična druga je bila naša dvojica Slatnar— Lavsegar z 882 keglji, 17. mesto pa sta zasedla Košir iin Ahačič z 815 keglji.
V	ekipnih borbenih partijah je zmaga! Svilanit Kamnik 404, Sledita mu IBI Kranj 396 in MTT Maribor 393; naša ekipa pa je bila s 357 keglji na 11. mestu. Skupno je nastopilo 22 ekip.
V	novembru je bilo finalno tekmovanje 2 X 200 lučajev za prvih 40 uvrščenih posameznikov v disciplini 100 lučajev. Tudi tokrat je zmagal Jenkole s 1056 keglji pred Martelancem 1010 kegljev. Od naših so nastopili samo- trije: Lavsegar Lojze je zasedel 12. mesto, Košir Jože 13. mesto,
Slatnar Milan pa 14. mesto, vsi z rezultati nad 850 podrtih kegljev, kar kaže, da je bila konkurenca izredno ostra.
V končnem seštevku zbranih točk, kar je bilo tudi merilo za končni uspeh ekip, je premočno zmagala ekipa Tek-stilindusa s 126 točkami pred ekipo Metka Celje 41 točk in našo ekipo, 'kli je zbrala skupno 38 točk.
Organizacija tekmovanja je bila dobra, prireditev pa je v celoti uspela, tako po množičnosti, kot po doseženih rezultatih.
Dopisujte v naše glasilo!
Nagradni
kviz
Poznate pravilnik o delitvi dohodka
1.	S pravilnikom o delitvi dohodka se določajo kriteriji in merila delitve dohodka.
a)	DA
b)	NE
2.	Podjetje je na osnovi zakonskih določil dolžno, da iz dohodka predhodno pokriva svoje pogodbene in zakonske obveznosti, ki predstavljajo sledeče izdatke:
a)	obresti kreditov,
b)	zavarovanje premije
c)	prispevke in članarine
d)	druge pogodbene obveznosti
e)	obresti od poslovnega sklada
f)	ostali prispevki določeni z zakonom
g)	prometni davek
h)	dodatni prispevek za socialno zavarovanje
i)	druge zakonske obveznosti
3.	Ostanek dohodka po odbitku izdatkov se deli na osebne dohodke in sklade
a)	DA
b)	NE
4.	Z letnim finančnim planom se okvirno predvidi razmerje delitve dohodka, dokončna delitev pa se določi z letnim zaključnim računom,
a)	DA
b)	NE
5.	Za vsako uro podaljšanega delovnega časa se članu delovne skupnosti obračuna dodatek v višini:
a)	50%
b)	40%
c)	60%
6.	Polurni odmor med delovnim časom se obračuna kot čas prebit na delu
a)	DA
b)	NE
7.	Za dneve državnih in narodnih praznikov, ko se ne dela, ima delavec pravico do nadomestila osebnega dohodka.
a)	DA
b)	NE
8.	Delavec, ki zaradi izjemne potrebe podjetja in po nalogu nadrejenega dela na državni praznik, ima razen nadomestila iz 25. člena pravilnika tudi še pravico do dohodka za opravljeno nadurno delo.
a)	DA
b)	NE
9.	Delovni tednik v našem podjetju znaša:
a)	45 ur
b)	42 ur
c)	40 ur
10.	Za čas nočnega dela se obračunava dodatek na osnovno merilo ocenitve delovnega mesta. Dodatek znaša:
a)	50%
b)	40 %
c)	30%
11.	Osnova za izračun nadomestila OD za čas bolniških izostankov, ki trajajo do 30 dni, znaša za bolezen:
a)	80 %
b)	90%
c)	95 %
12.	Osnova za izračun nadomestila OD za čas bolniškega izostanka do 30 dni znaša za nezgode pri delu: brez vpliva osebnega faktorja:
a)	80 %
b)	90%
c)	100 %
13.	Osnova za nadomestilo OD za čas bolniških izostankov se ugotavlja iz poprečnega OD preteklega leta,
a)	DA
b)	NE
14.	V času priučevanja prejema član delovne skupnosti najmanj
a)	80 % OD delovnega mesta
b)	90% OD delovnega mesta
c)	95 % OD delovnega mesta
15.	Osebni dohodki se obračunavajo v bruto zneskih, ter se pred izplačilom odštejejo predpisani prispevki od OD.
a)	DA
b)	NE
16.	S pravilnikom o materialnih stroških, dnevnicah, potnih stroških itd., se ureja izplačilo dnevnic in ostalih stroškov zp. službena potovanja.
a)	DA
b)	NE
17.	Dnevnice za službena potovanja, tečaje, seminarje za strokovno izpopolnjevanje so v podjetju v mejah od:
a)	60 do 80 dinarjev
b)	50 do 100 dinarjev
c)	60 do 120 dinarjev
18.	Dnevnice za službena potovanja v tujino se priznajo do višine, ki jo določa pravilnik, vendar največ v višini izdatkov za nakup tujih plačilnih sredstev za dnevnice, določene v valuti države, v katero se potuje.
a)	DA
b)	NE
19.	Vrednotenje delovnih mest v pravilniku o delitvi OD je izraženo v točkah in je rezultat analitskega ocenjevanja delovnih mest po merilih, ki jih določa Delavski svet.
a)	DA
b)	NE
20.	Pravilnik o delitvi OD določa tudi višino dodatka za delo v posebno težkih delovnih pogojih; določa pa tudi merila za obračun dodatka za stalnost.
a)	DA
b)	NE
Nezgode
V mesecu oktobru 72 so se pripetile naslednje obratne nezgode pri delu in na poti na delo ter z dela.
Majda Jež, zaposlena v upravi v finančnem sektorju, je na poti iz dela domov na stopnicah doma padla din si poškodovala nogo.
Vzrok: strme stopnice.
Marija Mohorko, zaposlena v obratu opilemeniitilnica, se je pri padcu s stroja zbodla z žebljem in si poškodovala dlan desne roke.
Vzrok: nevaren način dela.
Francka Meglič, zaposlena v obratu oplemendtiilnica, si je pri rezanju blaga urezala v prstanec leve roke.
Vzrolk: nevaren način dela.
Naše
mamice
SUŠNIK MARIJA iz konfekcije je 24. 9. 1972 rodila deklico
OSMONĆEVIC HANKA iz tkalnice je 5. 10. 1972 rodila dečka
CELEC HELENA iz predilnice je 7. 10. 1972 rodila deklico
LAVRIČ KAROLINA iz šivalnice Hrib, Loški potok je 10. 10. 1972 rodila
deklico
NOVAK MARIJA iz tkalnice je 16. 10. 1972 rodila
dečka
KNAVS MARIJA iz ši-valnice Hrib, Loški potok 24. 10. 1972 rodila deklico
SMOLIČ LUCIJA iz predilnice je 25. 10. 1972 rodila deklico
Mamicam iskrene čestitke, malčkom pa obilo zdravja!
»Greš danes na predavanje o varstvu pri delu?«
»Daj no mir, le zakaj? Jaz sem v podjetju že 20 let, pa se mi ni še nič zgodilo?«
moda — moda — moda — moda — moda — moda — moda
Zima, odeta v tvid
Pravite, da vam je tvid zelo pri srcu? Prav imate, saj je vsako leto pri vrhu tekstilne modne lestvice, hkrati pa ima vrsto dobrih lastnosti, ki ugajajo malone vsem predstavnicam nežnega spola. Ce niste izjema, vam svetujem, da naj bi bil vaš novi plašč, ki vas bo grel letošnjo zimo, iz tvida.
Za tvid so se soglasno od-
ločili francoski in italijanski modni kreatorji. Pristavim naj, da je to blago čisto enakovredno kosmatemu moher-ju. To, na poseben način tkano blago, ki ga imenujemo tvid, je letos obarvano z vsemi barvami, ki so značilne za prihajajočo sezono, pa tudi vzorci so čedni. Kdaj ima vozle »razmetane« kar tako, brez reda, drugič posnemajo
ribjo kost ali pa so medlo
karirasti.
Modeli, ki sem vam jih narisala po zapovedih veljavne mode, bodo ustregli vsem: rosno mladim, manj mladim, vitkim in okroglim, vsem, ki vneto prebirajo športne novice, in onim, ki so zelo zelo romantične.
Tatjana Špacapan (Po Tovarišu)
Ste ljubosumni?
Test je namenjen samo žen-
skam.	Na vsako vprašanje odgovorite z da aili me. Rešitev preberite na koncu.
1.	Verjamete možu, kadar vam reče: »Nocoj grem na posloven sestanek z nekaj kolegi.«
2.	Vam mora za vsako uro, ko ga mi billo doma, pojasniti, kje je bil?
3.	Ste že kdaj brskali po njegovih žepih?
4.	Se kdaj zanimate za njegove nekdanje prijateljice?
5.	Vas pograbi jeza, kadar se ozre za lepim dekletom?
6.	Ali ga vedno spremljate (tudi na športne prireditve, kjer se samo dolgočasite) iz
bojazni, da utegne srečati zanimivo žensko?
7.	Se razburite, če se kdaj vrne domov pozno ponoči?
8.	Ste ga že kdaj vprašali: »Me imaš zares rad?« ali »Pri-sežeš, da sem edina ženska v tvojem življenju?«
9.	Odpirate pisma, ki so naslovljena nanj?
10.	Vas stisne prti srcu, če nekega jutra brez pojasnila obleče svojo najboljšo obleko im si zaveže najlepšo kravato?
11.	Mu kdaj zagrozite: »Ubila te bom, če me boš prevaral!«
12.	Bi ga raje videli mrtvega kot v objemu druge ženske?
13.	Mož o nečem napeto premišljuje. Ga vprašate na
primer tole: »O čem razmišljaš? Priznaj, da misliš na neko drugo žensko!«
14.	Na počitnicah sta. Ali ste mu nenehno za petami?
15.	Si prizadevate odvrniti ga -iz bližine deklet, ki Se vam zde lepe?
Rešitev:
Če ste Odgovorili z da na 0 do 5 vprašanj: Kdor sploh ni ljubosumen, tudi strastno ljubiti ne more. Ali imate morda kako filozofijo?
Če ste; na 5 do 10 vprašanj odgovorili z da: Ravno toliko ste ljubosumni, da je prav.
Če ste z da odgovorili na 10 do 15 vprašanj: Bodite previdni! Še naprej tako ravnajte, pa boste izgubili ljubljenega moža, za katerega si tako prizadevate!
V spomin Karlu Bučinelu
Naš aktivni sodelavec Karlučo je umrl 8. novembra 1972. Zadela ga je srčna kap. Tako nenadoma nas je zapustil, da sprva kar verjeti nismo mogli kruti resnici. To še toliko težje, ker je še zadnji dan pred smrtjo neutrudno pomagal popravljati kamion v avtomehanični delavnici, skupno s sodelavci, šoferji. Vsi so ga imeli radi, ker je bil priden, pošten, resnicoljuben, vedno pripravljen pomagati vsakomur v potrebi, dober prijatelj in aktivni gasilski podčastnik, ki je s svojim znanjem večkrat preprečil nevarnosti požarne nesreče.
Karel Bučinel se je rodil 3. junija 1932 v Tržiču. Izhaja iz delavske družine z več otroki, zato je že od mladih let poznal težko pot proletarca v boju za osnovne pravice. Po dokončani osnovni šoli je bilo treba takoj prijeti za delo. Svojo zaposlitev je našel v Bombažni predilnici in tkalnici in bil aktiven član delovne skupnosti polnih 18 let.
S svojo pravo zavestjo je bil med prvimi krvodajalci v našem podjetju, nosilec družbenih priznanj in odlikovanj za plemenita človekoljubna dejanjtj. Del samega sebe, kri, je daroval 17-krat in bil vsak trenutek pripravljen pomagati v nesreči. Dolgo vrsto let gasilskega udejstvovanja na številnih vajah, nastopih, gašenju požarov, tekmovanjih in drugih akcijah, je posvečal svoj prosti čas za skupne družbene potrebe. Njegova požrtvovalnost in vestnost je rodila dobre sadove. Uspešno je dokončal tečaj za gasilskega podčastnika in svoje strokovno znanje ob vsaki priložnosti prenašal na člane gasilskega društva. Izvežban je požrtvovalno uril mlajše ter bil pri tem izredno vztrajen in dosleden.
Na zadnji poti so ga spremljali gasilci z območja celotne občine ob številnih praporih. Skupina članov našega društva je v dveh izmenah počastila njegovo delo in spomin na častni straži ob pokojnikovi krsti. Velika množica sodelavcev, prijateljev in znancev je nemo korakala v žalnem sprevodu. Poslednjo gasilsko čast in zahvalo ob odprtem grobu smo izkazali z zadnjim pozdravom v minuti tišine.
Vsem gasilcem in sodelavcem bo ostal v trajnem spominu.
REŠITEV KVIZA
Poznate določila pravilnika o delovnih razmerjih.
Od 25 rešitev je bilo 12 pravilnih, od teh pa prejmejo nagrade sledeči reševalci:
1.	nagrado 40,— din prejme Mozetič Tinka, obračun OD III. DE
2.	nagrado 30.— din prejme Jančič Marta, KDS
3.	nagrado 20,— din prejme Našič Darinka, oplemenitilnica
4.	nagrado 10,— din prejme Primožič Marija, obračun OD I. DE
M*, s	/ « A «r * jv / v y ^	^ / « * jmm s ^ * jmr s
\	\
S »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne skupnosti Bombaž- '
I ne predilnice in tkalnice Tržič — Ureja uredniški odbor | S Franci Šarabon, Marjan Herak, Breda Milič, dipl. iur. S I Anka Bizjak, Marija Rožič, Ignac Ahačič, dipl. ekono- | S mist Francka Dovžan, Ljuba Šušteršič, Janez Furlan S k — Glavni in odgovorni urednik Janez Furlan — Naslov s uredništva: BPT Tržič 64290. Telefon 70340 int. 90 —	>
k Tisk ČP Gorenjski tisk Kranj v 1500 izvodih — Izhaja | s enkrat mesečno. — List dobijo člani delovne skupnosti s, I	brezplačno.	|
i	!
r/jr/jr/jr/^/jr/^/jr/^/^/jr/jr/jr/jr/
Prišli - odšli
Prišli
V mesecu oktobru so v naše podjetje prišli naslednji sodelavci:
v predilnico: Pandurka Mi-tevska, Mitra Teneva, Golu-binka Jovanova; v tkalnico: Milka Bakovič, Esma Šarič, Perko Sprem, Antun Štefančič, Radmila Lončar, Ratka Jakimovska, Ivanka Zlodej, Đuka Brkič, Mitra Lazarova, Đemila Cehaič; v vzdrževalne obrate: Zoran Japelj iz JLA; v upravo: Jože Kocman, Marjana Rode, Marjan Mariin; iz Poreča so se vrnili: Zagor-ka Sajovic, Marija Bošnjako-vič, Silva Zorc, Danica Erjavec, Angela Krevs.
Odšli
Samovoljni izstop:	Milka
Mihovič, Brigita Tišler, Melita Turk, Anica Urbanc; pravilna odpoved: Franc Kravanja, Fikreta, Mehinovič, Antonija Brzin, Amalija Fartek; v poizkusni dobi: Esma šarič, Radmila Lončar, Duka Brkič, Ivana Zlodej; v JLA: Gabrijel Urbančnik, Andrej Šega.
ZAHVALA
Vsem, ki ste spremili našega dragega moža, očeta, deda, brata, strica in tasta
VIKTORJA IV.MKA
na njegovi zadnji poti, mu prinesli rož ali drugače počastili spomin, naša prisrčna zahvala.
Družine: Ivnik, Kranjc in Dordevič
Tržič, 13. H. 1972
ZAHVALA
Vsem, ki ste spremili našega dragega
KARLA BUČINELA
na njegovi zadnji poti, mu prinesli cvetja ali drugače počastili njegov spomin naša prisrčna zahvala.
Bučinelovi
Pregovori
Mladost mine kot cvetje izgine.
Na delu se pozna delavec.
Ne boj se tistega, ki govori, ampak tistega, ki molči.
Od svojih žuljev je malokdo obogatel.
Od obljub še ni bil nihče sit.
Nagradna križanka
VSTR/JA
VOZNIK
ODPOREN
PROT/
RJI
EVR. GOf* SKUPNOS7
PISATELJ A-JOSE g
ORANJE
AVTOM-
OZNAKA
JAPONSKE
TEKSTILNA
UP&TUHA
.AÌETNICA
imena
PEVKE
KOKONI
PREblVALCi
MQPE
TnWT
ĆRKI
PLETEN Kd
PLETENINA
n UR
del'ATO
SVET
križlanm
400
MALIKI
GRŠKA
Č-RKA
TÄTfNWT
PREfiLOG
DEL SKELETA
■ZNAK ta K E H- PRY!.1
RADON
LITER
UC.LE0,
SLOPES
ZPkST MW
H JAJČASTE ’OSL/KE, IKRNIK
LUKSE M =
SVEDRA
postni
PREDAL
&ARVA i€> R.KAITi
NAS ARTIKEL
TOVARNA ALKOHOL PIJ A C
TOMOS
AVTO
DEL ZEU N|Ct,lZjŠ JE
POSTAI
60 VRAZ-ŽELEZA
PIJAVA 6T-SLOVAM*
zaI'ètW
AbEcm
PIMSEAlf
n-bTi, «I &E. UIČVAfi-ERON0M.
MOŠKO
IME
RIMSKA
4
-NAPOV-
TV
■z-A SREČ MLAKAR
O^LOM&A
JAPONCI
TELOVADEC
POSTALE
SIVE
Anno
(LAT. KR)
HRV- M IME
DRŽAVNA
DUGAJNA
NASI
IZDELKI
NAS
OTOK^
URESNIČIT
ZVEDfcA
Polmer
SLOVNIČNI
POJEM
kemznak
ZA ŽVEPLO
m .
SRŠEN
ZNAK ZA DUŠIK
SAMO = GLASNIK
LJUbELEM
EROSCSftl
ZVEZA VOMllNlSTctv
NABLE^ei/ Z. Al Z DA LF.
----££L
2>,4£f
TUJE ž- /ME
ŽENSk o IME
JOŽE ZUPANČIČ
KALIJ
SMOLEJ
ANA
STALEN
ODJEMALK
V-ZNA V ZA FOSFOR
SPANUA
NATRIJ
Koronà"
(ORIG)
PEVEC
PAUL
ZNAMKA MOT KOLE' > IN AVTOM-
OD5ELEK V PREDIL-
LO
Moore
prevozi« sredstvu NA VODI
Kjtt—; VEUKMi
NAJVI6JE
bolANsry
ST EGIPt
HRVATSKI
VEZNIK
POilRTNi.
ÓDDELI PREDILNICI
I ni.
NAŠ“
artikel
OMAN
LADO
400Ma
JOD
SKEPSA UEZAVPA? NJE V KAJ
erSETd^ "
NOPISEC
ZAČ-ET m ARUANžTfl
VEZNIK.
ZNAMKA TKAL-STR-
&TRUPKAÙ
NAOCARKA
JUTRANJA
padavina
NACjRADNA
k&IZANej
DANSKI
OTOK
URAN KEM- Zh
NEKDANJA
LJUbLJAM
VEZNIK
SICOZI HRVATA
RISTO
SAVIN
4ooo Kg
GRAM
ZACETNIO
IMENA
IGRALCA
PLLQM.
^SESTAVIL J. K
RISAL -ÌLI
ZALET NA SKAKAL'-ÜÜi_
365 DNI
Golota
proslula
TEROR-OR ■>.
vF?AtiLlil
COMPU? TER
IßTßkÄ
PREJA
tkanine Konfekcij |
CR-CRUA
AVT- OZN
DANSKE
Nemški
predlog»
ZNANA LEJ D£UŽM.
REM- ZN-SILICIJ
^Ozou A" vosT
rURISTlŽNI
KRAJ V v , 6V|CI
VELIKO ME6TDV bfcAZILUl
REKA V Erni g»dri
AbEcEPL
INTERNAO
RAIIWAV
AM££L
dolinke
izvršni
ODbOR
IGNAC
ahaLic
VRHUNSKI
SPORTNlfc
TEKST-TO»-
VMARIbOPL
iagozda
SKUPbEli*
ObClNE
POPOST V TRCiOYbTVö
jaPonevi smoc-
SKAKALEt
sila,
JACINA
bPT
TRŽIČ
JEZERO
y.Aftm
AMERIŠKI
newton
k LOPUTA,
latina'
PREDSEDfr NIK
RtiSKI
TEKSTILA
Kosovo jANVAR EL IN
Metohija ki (skupaj)
DROG vaj (AVT: g.äü
EM 2NAK TORU
IGRALKA
GARDNER
TRUE SAMO -GLASNIK/
STIK, D.PTIkL
VODJA l?M yPREDiLN
ROTAR
ANKA
MEP.ENOT> yyftu- bENc
DKSyGEN
RIMSKA
Goo
PREDSED-CK ZKS
PRANCE
ZEUASTA
POVRTNINA
70TSTT
AvT- OZM-VALJCVA
VRAbEC
AD Acta
ISTI, POPQO P O DO be N
zTacEtnìc SOS-DRŽ
SPEDISI
VRTENJA
AR-(KRATICA)
oLka
DRZ-AVA
VAZUI
Romuna
ZNAMKA
RAZp-sUž
Ž-IME
knock
OUT
SARAJEVO
'AVT. OZM NORVEŠKE
ARTIKEL
(OKPAJŠ)
TJORD
ATLETIKI
KLOß»
Boris
USTINOV
EDVARD
KARDELJ
VELIKAN,
ORJAK
METER
VULKAN
NA
SICILIJI
AMPER
TEKST -rov- v KP.ANJP
VOLT
MESTO V ITALIJI U)b JE-2.J
OSEDNI
ZAIMEK
06E&ISI
2AIMEIZ
SUROV-z A IZD-GUME.
Izžrebani reševalci
Izmed 74 rešitev je bilo 63 pravilnih, od teh pa smo izžrebali naslednje dobitnike nagrad:
1.	nagrado 40,— din prejme Mandelj Marija, predilnica
2.	nagrado 30,— din prejme Brkljač Pavla, finančni sektor
3.	nagrado 20,— din prejme Japelj Zoran, vzdrževalni obrati
4.	nagrado 10,— din prejme Lavsegar Jože, predilnica
REŠITEV KRIŽANKE IZ 10. ŠTEVILKE
TEKSTILNA, OP, RAV, AGATA, R, ATOLEC, VR, TOVARNA, TOP, B, TERAN, S, BOŠT, POŽAR, AR, MITJA, KT, TS, Iž, BIS, ARTI, NOVICE, VHOD, A, KOVAČ, L, ANTUN, AVAR, LJ, JI, SO, KAL, KO, VINOCET, TT, K, KPI, R, E, A, RO, VE, AT, ASTATIN, OZ, SLOVENKA, TASTERJI, IJEKAVEC, ALK, NU, M, K, RA, T, ARNO, AMIN, OR, ZABIT, JOPIC, MI, NEK, AR, ELISA, IV, C, FAR, S, J, TNALICA, ELATI-VIZEM, P, CO, NJIGA, PARDON, SO, CONTO, AM, STA, A, MS, I, IO, KROJILNICA, OM, JOK, NR, RAN, ELAN, SI, ARI, NIZOZEMCI.