P°ìgapopsiar, Upp?"1 • Cena 100 lir___________________________________________________Leto XXX. Si, 53 (8759)_______________________________________________________TRST, nedelja, 3. marca 1974 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi RAZPLET VLADNE KRIZE, KI JO JE SPROŽIL ZAKLADNI MINISTER LA MALFA Slovenska državnost Četrta Rumorjeva vlada odstopila Jutri bo Leone začel posvetovanja Pred odstopom je vlada dolo tila datum relerenduma in odobrila odlok o izplačevanju povišanja pokojnin Vzroki vladne krize in pogoji za rešitev ^ etrta Rumorjeva vlada je včeraj odstopila. Vladno kri-zo je sprožil zakladni minister La Malfa, ki je v četrtek nenadoma odstopil. Zatem so republikanci umaknili iz vlade še ostale svoje zastopnike. Razumljivo je bi-10 torej, da se je sprožil postopek yOdne krize, ki ga ni mogoče kar teko zaustaviti. Rumor je takoj po včerajšnji seji obiskal predsednika vcpublike in mu sporočil odstop vla-. • Leone je že napovedal, da bo v ponedeljek in torek pred-tnsana posvetovanja, nakar se bo odločil, komu dati mandat za sestavo nove vlade. Krizo je sprožil zakladni minister La Malfa, ker so socialisti zavrnili Pogoje, ki jih je že sprejel za na-Mje milijarde 100 milijonov dolar-sfv posojila pri mednarodnen* de-narnem skladu. Zakladni minister je "dii, da je treba sprejeti stroge vkrepe za rešitev lire, za omejitev zunanjetrgovinskega primanjkljaja; 'te je treba zavreti notranje po-Pnaševanje, zelo zmanjšati notranjo Potrošnjo, do skrajnosti omejiti de-j^nna posojila in povišati obresti oančnih posojil. Socialisti pa so prav ^sprotnega mnenja in pravijo, da te treba sprostiti bančna posojila, 7° sc omogoči pospeševanje pro-Kvodnje in izvoza, da se v največji tecri izkoristijo vse proizvajalne in delovne zmogljivosti. Če bi sprejeli Politiko La Malfe, pravijo sociali-*'■ bi morali zapreti mnogo tovarn, kor bi povzročilo na tisoče novih "''ezposelnih, zaostrilo inflacijo in , bolj poslabšalo gospodarski položaj. Spričo tega, pravijo republikanci, bilo drugega izhoda, kot izsiliti vladno krizo, da se «razčistijo sta-išča v levosredinski koalicijb. To-r3 vzroki krize so mnogo globlji. Gospodarska kriza, ki je s podra-zdvijo energetskih virov in surovin ® lanskem letu prizadela ves zahodni kapitalistični svet in ne sa-no Italijo, ima svoje korenine, ki Segajo v celotno kapitalistično gospodarsko strukturo. Italijo je ta krizo morda še bolj prizadela, ker ttha v glavnem le predelovalno industrijo in je glede surovin popol-noma odvisna od tujine. Zato je Plodna kriza toliko bolj nevarna, ker je nastala prav v trenutku, ko *e gospodarski in socialni položaj „ - DANES felli . .. Po odstopu zakladnega miniera, republikanca La Malfe, so 16 dogodki hitro razvijali. Vče-aj je odstopila vlada. Rumor je 'Poročil odstop vlade predsedni-republike, ki je določil popotovanja za določitev manda-orja za sestavo nove vlade za >0nedeljek . in torek. Obenem je *Utnor sporočil odstop vlade »redsedniku poslanske zbornice ’ortiniju in predsedniku senata 'Pagnolliju. Vlada je pred odsto-*om določila datum referenduma i razporoki, podaljšala rok za laganje prošenj o davčnih spo-'ih in sprejela zakonski odlok 1 katerim bodo omogočili čim-Jrejšnje izplačevanje povišanja 'ajnižjih pokojnin, Kissingerjev obisk v Damas-se je delno izjalovil. Pogovo-’i za razmik izraelskih in sirskih •at se bodo nadaljevali v Wa-‘hingtonu. Po obisku v Riadu in ^manu se bo Kissinger vrnil v Washington. v državi zaosiruje tudi spričo pomanjkanja izvajanja socialnih reform. Stranke leve sredine so sedaj na razpotju: odločiti se morajo za novo gospodarsko politiko, če hočejo izvleči državo iz hudih gospodarskih težav, če hočejo, da bodo še naprej uživale ugled in podporo demokratičnih sil. V vsakem primeru pa je treba že sedaj zavrniti vsak poskus uveljavitve deflacijske politike, zmanjšanja investicij in proizvodnje, kar bi še bolj zaostrilo gospodarski in socialni položaj, povzročilo nove brezposelne in hudo prizadelo kupno moč delavskih plač. Vse napredne in demokratične sile ugotavljajo, da je treba vlad-dno krizo rešiti v najkrajšem času in da se morajo stranke leve sredine zavedati odgovornosti, ki jo imajo kot nositeljice dosedanje vladne koalicije. Socialisti pravijo, da ni mogoče demokratično vladati v sodobni državi v stalni opoziciji do zahtev sindikalnih organizacij in zakonitih koristi delavskih množic. Obenem pa ugotavljajo, da je položaj zelo resen in da se ne sme izgubljati čas, ker je kriza sprožila postopek, ki lahko privede do «nezaželenih rešitev». Demo-kristjansko vodstvo pa je pooblastilo strankino tajništvo in parlamentarni skupini, naj dajo pobudo za obnovitev delovne solidarnosti med strankami leve sredine, da se premostijo sedanje hude težcfve. Komunisti pravijo, da je treba sedaj dati jasen odgovor na vsa pereča vprašanja in javno preveriti v parlamentu stališča političnih sil. Jasnost in iskrenost je prvi korak na poti rešitve vseh vprašanj ter poštenega upravljanja javnih zadev v boju proti korupcijam in škandalom, ki so v zadnjih časih hudo omajali vero množic v demokratične ustanove. Ljudem je treba končno pokazati, da so še vedno veljavna politična načela, ki navdihujejo republiško ustavo. Sedaj, ko je odprta vladna kriza, je treba storiti vse, da se prepreči še večja zmešnjava. Kriza mora omogočiti razčiščevanje odnosov med strankami leve sredine in mora nakazati take osnovne rešitve, ki jih dosedanja Rumorjeva vlada ni bila zmožna rešiti. Sindikati so jasno povedali, da bodo podprli tako gospodarsko politiko, ki bo omogočila pospeševanje proizvodnje, ki bo pravočasno in smotrno izkoristila proizvajalne naložbe, ki bo poskrbela za povečanje socialne potrošnje. To so vprašanja, ki jih ne more nobena demokratična vlada spregledati, če noče zabresti v politične in gospodarske težave, v katere jc zabredla dosedanja vlada. V položaju kakršen je danes, pravijo socialisti, ni drugega izhoda, kot nova organska vlada leve sredine. Tega se zavedajo tudi demokristjani, saj je njihov lanski poskus desnosredinske vlade klavrno propadel. Obnovitev lanskih izkušenj pa bi krščansko demokracijo predrago stala, ker bi se morala neposredno povezati z neofaši-sti. Vprašanja, ki jih morajo sedaj rešiti stranke leve sredine, so zelo resna Zato leži na njihovih ramenih velika odgovornost: ustvariti pogoje za skladen gospodarski in socialni razvoj, utrditi demokracijo ' in preprečiti katerikoli pustolovski prevratniški poskus. SLAVKO ŠTOKA RIM, 2. — Na seji vlade, ki je bila danes dopoldne, so po kratkem poročilu predsednika Ru-morja sklenili, da vlada odstopi. Obenem so na seji sklenili predlagati predsedniku republike sklicanje referenduma o razporoki 12. maja, odobrili zakonski u-krep, ki podaljšuje do 31. marca čas za vložitev prošenj za poravnavo davčnih sporov ter zakonski odlok, s katerim bodo čim-prej izplačali povišanje pokojnin, družinske doklade in doklade za brezposelne. Povišanje stopi v veljavo s 1. januarjem letos. Takoj po seji je predsednik vlade Rumor odšel na Kvirinal, kjer je sporočil predsedniku republike, da je vlada odstopila. Leone je sprejel na znanje odstop in zaprosil Humorja, naj vlada upravlja navadne upravne posle do sestave nove vlade. Takoj nato je predsednik Rumor odšel v poslansko zbornico, kjer je obvestil predsednika Pertinija o odstopu vlade, zatem pa še v senat, kjer je prav tako sporočil predsedniku Spagnolliju odstop vlade. Zanimivo je, da je predsednik Leone danes sporočil, da bodo posvetovanja z raznimi političnimi osebnostmi in predstavniki političnih strank tokrat trajala samo dva dni, da bo v najkrajšem času lahko izbral mandatarja za sestavo nove vlade. V rimskih političnih krogih vlada prepričanje, da bo Leone ponovno poveril mandat Humorju. To prepričanje utemeljujejo z dejstvom, da so do sedaj vse stranke leve sredine, vključno republikanci, ki so sprožili krizo, izjavile, da je treba ohraniti levosredinsko koalicijo. Osrednje vodstvo KPI je objavilo sporočilo, v katerem pravi, da je treba vladno krizo čimprej rešiti. Nova vlada, pravijo^ komunisti, bo morala biti odločno demokratična in protifašistična. Tudi osrednje vodstvo krščanske demokracije je izrazilo željo, da bodo znale demokratične sile, ki so bile navzoče v Rumorjevi vladi, premostiti vse težave za rešitev spornih vprašanj. Danes se je sestalo tudi osrednje vodstvo socialdemokratov, ki je prav tako izrazilo željo po obnovitvi levosredinske koalicije in spoštovanju obveznosti, ki so bila sprejeta pred sestavo dosedanje vlade. Tajnik Martino govori s časnikarji o razpletu vladne krize «iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuifiiiiiimiiiuimiimiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiNi iiimiimiimiimiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiu DOLOČEN DATUM LJUDSKEGA GLASOVANJA 0 RAZPOROKI Leone podpisal odlok: referendum bo 12. maja Cia so vanj e bo trajalo dva dni: v nedeljo, 12. in ponedeljek, 13. maja RIM, 2. — Predsednik vlade Leone je podpisal odlok, s katerim je razpisal referendum o odpravi zakona o razporoki za 12. maja letos. Zadeva v zvezi z referendumom o razporoki traja od odobritve zakona Fortuna - Basimi, s katerim so uvedli razpo-roko v Italiji. 1. decembra 1970 je namreč desničar prof. Lombardi pozval italijanske državljane naj zberejo 500 tisoč podpisov, kolikor je potrebno za to, da razpišejo referendum. Glasovanja bo-da trajala 2 dni: v nedeljo, 12. Žrtev Francovega režima Vce aj so v barcelonskem pokrajinskem zaporu izvršili smrtno kazen proti mlademu španskemu anarhistu Puigu Antichu. Le-ta je bil januarja letos obsojen na smrt zaradi umora policijskega inšpektorja. Številne španske in tuje er^-bnosfi so posredovale pri Francu za pomilostitev anarhista, a zaman. Pc.očilo na zadnji strani in v ponedeljek, 13. maja. . Zbiranje podpisov je potóklo zelo hitro, saj so v slabih šestih mesecih zbrali milijon 370 tisoč podpisov. Razpis referenduma se je zavlekel, ker so bile vse stranke razen fašistov v glavnem proti referendumu, bale so se namreč da bi ljudsko glasovanje razklalo Italijo na dva nasprotujoča si bloka in da bi se v državi začela prava verska vojna. Obotavljanje in zavlačevanje je trajalo, dokler ni prevzel politično vodstvo KD Fanfani, ki se je odločil, kljub močnemu nasprotovanju znotraj svoje stranke same, da končno izvede referendum o odpravi zakona o razporoki. Demokristjani so ostali tako sami na pozicijah proti zakonu o razporoki skupno s fašisti, kar je bil tudi glavni pomislek bolj napredno usmerjenih demokristjanov. Na sedežu PSDI v Rimu je medtem bila prva seja, na kateri so skušali uskladiti delo v zvezi z referendumom. Seje so se udeležili predstavniki mladinske organizacije PSDI, zastopnice ženskega odbora in člani socialdemokratske struje v sindikalni organizaciji UIL Delovna skupina se bo ponovno sestala prihodnji teden. BONN, 2. — Libijski ministrski predsednik Džalud je podaljšal svoj obisk v Zahodni Nemčiji,’ zaradi izredno ugodnih sporazumov, ki so mu jih predlagali Nemci. V teku svojih pogovorov s kanclerjem Brandtom in z zunanjim, ministrom Scheelom, je Džalud obravnaval razvoj političnega sodelovanja med obema državama. Kaže, da so se nemški in libijski predstavniki domenili o precejšnjih naložbah libijskega kapitala v Evropi in še zlasti v Zahodni Nemčiji. Posvetovanja Heath-Thorpe LONDON, 2. — Edward Heath je popolnoma ignoriral poraz svoje stranke na zadnjih volitvah in zaprosil kraljico Elizabeto, naj mu da teden dni časa, da bi se posvetoval s predstavniki drugih strank in da bi skušal sestaviti novo vlado. Mogoče je celo, da se bo skušal predstaviti v parlamentu z manjšinsko vlado, če bi si zagotovil podporo liberalcev, katerih voditelj Jerey Thorpe je dejal, bo vzel v pretres morebitno ponudbo, da bi liberalci vstopili v koalicijsko vlado. Thor pe je imel danes daljši Dogovor s Heathom, katerega izid pa še ni znan. Vlada, ki bo izšla iz sedanjih posvetovanj, se bo morala spoprijeti, poleg perečih vprašanj, ki zadevajo gospodarsko krizo, tudi z vprašanjem prenovitve volilnega sistema. S tem se strinjajo vse stranke, od konservativcev do laburistov in liberalcev. Še zlasti slednji zagovarjajo prenovitev sistema, saj so prejeli nad 6 milijonov glasov, bilo pa je izvoljenih samo 14 liberalnih predstavnikov. Minister Ludviger o obisku v Italiji '(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 2. - Zvezni tajnik za zunanje zadeve dr. Emil Ludviger je včeraj, po povratku z dvodnevnih razgovorov z ministrom za zunanjo trgovino Italije Matteom Matteottijem, izjavil novinarjem, da je v razgovorih bila posvečena posebna pozornost blagovni izmenjavi in malemu obmejnemu prometu in da je Jugoslavija predložila zboljšanje v teh odnosih, ker goriški in tržaški sporazum o malem obmejnem prometu, ki sta bila sklenjena pred skoraj dvajsetimi leti, ne odražata več vseh potreb in možnosti. Razgovori so se nanašali tudi na prepoved uvoza govejega mesa v Italijo in Francijo, iz držav, ki niso članice Evropske gospodarske skupnosti. Dr. Ludviger je obvestil italijanskega ministra za zunanjo trgovino o korakih, ki jih je jugoslovanska vlada v zvezi s tem podvzela pri izvršni komisiji EGS in opozoril Matteotti ja na neugoden položaj, v katerega so postavljeni jugoslovanski proizvajalci mesa, ki bodo prisiljeni poiskati nove trge, če bo prepoved uvoza dalj časa trajala. Matteotti je, po besedah dr. Ludvi-gerja, izrazil mnenje, da gre samo za začasno prepoved uvoza mesa in da je to kratkotrajna o-rientacija EGS. Jugoslovanski tajnik za zunanjo trgovino je nadalje izjavil, da je Jugoslavija zaradi sporazuma z Evropsko gospodarsko skupnostjo pričakovala, da bo vsaj opozorjena, da se sklep o prepovedi pripravlja in pmpomnil, da je Matteotti soglašal z njegovim mišljenjem, da so v takih in podobnih primerih glede na dalekosežne posledice na gospodarske odnose med Jugoslavijo in Italijo, potrebna predhodna posvetovanja . B. B. in narodnostne manjšine v novi ustavi SR Slovenije Nova ustava socialistične republike Slovenije, sprejeta neposredno po sprejemu nove zveze ustave SFR Jugoslavije, uzakonja ustavno - pravni sistem v Sloveniji v okviru jugoslovanskega, z doseženo stopnjo družbenega razvoja in samoupravnih socialističnih družbenoekonomskih in političnih odnosov ter z zakonitostmi njihovega nadaljnega razvoja. Tako je predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher na kratko označil značaj in vsebino nove slovenske u-stave. F enem svojih temeljnih členov pa nova ustava takole opredeljuje socialistično republiko Slovenijo : «Socialistična republika Slovenija je država, ki temelji na suverenosti slovenskega naroda in ljudstva Slovenije, na oblasti in samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in socialistična samoupravna demokratična skupnost delovnih ljudi in občanov, slovenskega naroda in italijanske in madžarske narodnosti.» V svoji obrazložitvi te o-predelitve je Sergej Kraigher dejal: «Za razliko od osnutka u-stave se ta opredelitev prevzema iz XXV. dopolnila k republiški ustavi z bistveno dopolnitvijo, da se med elementi, ki opredeljujejo Slovenijo kot državo, sedaj poudarja poleg suverenosti slovenskega naroda še suverenost ljudstva Slovenije. Dopolnitev opredelitve karakterja države s tem elementom smiselno izraža eno od temeljnih značilnosti nove ustave, namreč, da je nosilec suverenosti v republiki ljudstvo Slovenije, to je vsi delovni ljudje in občani, ne glede na njihovo narodnostno in etnično pripadnost v vseh o-blikah njihovega samoupravnega organiziranja in združevanja. S tem se izraža tudi tista bistvena značilnost naše ustave, ki ustavnopravno presega — za razliko od vseh ustav, od velike francoske revolucije dalje — opravljanje državnih poslov in oblasti kot monopol in privilegij posebnih državnih in političnih strankarskih struktur v imenu državljanov oziroma v imenu delavskega razreda, kar nujno sili občane in delovne ljudi k zapiranju v njihove ozke interese, delavski razred pa oddaljuje od neposrednega opravljanja funkcij oblasti.» Neglede na primerjavo z drugimi ustavami je iz gornje opredelitve slovenske države očitno, da predstavlja taka o-predelitev novo demokratično kvaliteto, katere pomen presega okvire Jugoslavije in Slovenije, ker je konkreten primer, kako svobodna družba, prežeta z revolucionarno družbenopolitično usmeritvijo pojmuje in v prakso uvaja oblast ljudstva in njegovo suverenost. Ta nova demokratična kvaliteta se v novi slovenski u-stavi vsebinsko odraža tudi v odnosu do pravic italijanske oziroma madžarske narodnosti, ki živita v njenih mejah kot enakopravna sestavna dela samoupravne socialistične družbe, in ki so zelo obsežno in izčrpno opredeljene v členih 250 in 251, ki se glasita: 250. ČLEN Italijanski oziroma madžarski narodnosti je zajamčena pravica, da svobodno uporabljata svoj jezik, izražata in razvijata svojo nacionalno kulturo ter v ta namen ustanavljata organizacije, uporabljata svoje narodnostne simbole ter uresničujeta druge, z ustavo določene pravice. Na območjih, kjer živijo poleg pripadnikov slovenskega naroda tudi pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti, sta italijanski oziroma madžarski jezik enakopravna s slovenskim jezikom. Na območjih, kjer živijo poleg pripadnikov slovenskega naroda tudi pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti, je pripadnikom obeh narodnosti zagotovljena vzgoja in izobraževanje v njihovem jeziku. Z zakonom se lahko uvede dvojezična vzgoja in izobraževanje v vzgojno - varstvenih organizacijah in šolah oziroma obvezen pouk slovenskega jezika v šolah in vzgoj-no-varstvenih organizacijah narodnosti hkrati z obveznim poukom jezika narodnosti v Slovenskih šolah in vzgojno-varstvenih organizacijah. Socialistična republika Slovenija skrbi za razvoj vzgoje in izobraževanja, tiska, drugih sredstev javnega obveščanja in za razvoj drugih oblik kultur-no-prosvetne dejavnosti italijanske oziroma madžarske narodnosti in za usposabljanje kadrov, ki so pomembni za u-resničevanje položaja in pravic narodnosti ter v ta namen zagotavlja potrebno pomoč. Socialistična republika Slovenija podpira razvoj stikov med italijansko oziroma madžarsko narodnostjo in njunima matičnima narodoma zaradi pospeševanja kulturnega in jezikovnega razvoja narodnosti. Z zakonom ter s statutom občine in s samoupravnimi akti organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti se določi način uresničevanja pravic italijanske .oziroma madžarske narodnosti. 251. ČLEN Za razvijanje svoje nacionalne kulture, vzgoje in izobraževanja v lastnem jeziku, narodnostnega tiska in drugih sredstev javnega obveščanja ter založništva in za razvijanje stikov z matičnim narodom zaradi kulturnega in jezikovnega razvoja lahko pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti ustanovijo v občinah, kjer ti narodnosti živita, samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo S statutom občine in s samoupravnimi akti samoupravnih interesnih skupnosti se določijo zadeve s teh področij, o katerih te skunnosti odločajo enakopravno s pristojnim zborom občinske skupščine oziroma z ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi Povsem naravno pa je, aa je v novi ustavi socialistične republike Slovenije prišel do izraza in do obvezujoče opredelitve v okviru sprejemanja in izvajanja zunanje politike SFRJ tudi odnos SR Slovenije s tujino, posebej pa še s tistimi državami, v katerih živi na strnjenem narodnostnem ozemlju del slovenskega naroda, člen 317 ustave SR Slovenije pravi o tem naslednje: 317 ČLEN Socialistična republika Slovenija sodeluje v skladu z u-stavo Socialistične federativne republike Jugoslavije z organi federacije in drugimi socialističnimi republikami in avtonomnima pokrajinama pri oblikovanju, sprejemanju in izvajanju politike odnosov socialistične federativne republike Jugoslavije s tujino Socialistična republika Slovenija razvija politične, ekonomske, kulturne in druge odnose z drugimi državami in mednarodnimi organi in organizacijami, ki imajo pomen za položaj in razvoj slovenskega naroda, italijanske in madžarske narodnosti ter slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu in skrbi za pravice in interese delovnih ljudi na začasnem delu v tujini in za izseljence s svojega območja. Ko se ugotavlja, da predstavljajo ustava SFR Jugoslavije ter ustave SR Slovenije in drugih jugoslovanskih republik in avtonomnih pokrajin izvirno in revolucionarno družbenopolitično dejanje mednarodnega pomena, se ta ugotovitev nanaša na ustvarjalno uporabo marksizma v specifičnih pogojih razvoja vsake družbe, a v tem okviru tudi na urejanje notranjih odnosov med narodi in narodnostmi na temeljih samoupravne socialistične demokracije in v utrjevanju aktivne miroljubne koeksistence in neuvrščenosti. Opredelitev pravic manjšin in njih ustanovnopravna uzakonitev, kot izhaja iz ustreznih členov slovenske ustave, zado-biva v tem smislu še poseben pomen. J TRŽAŠKI DNEVNIK PO VČERAJŠNJEM SKLEPU ŽUPANA TRŽAŠKI OBČINSKI Povezujoča pesem iz mladih gri ODBOR V NOVI SESTAVI Precejšnje spremembe v odboru Župan Spaccini je na včerajšnji seji občinskega odbora razdelil pooblastila in odborniška mesta, kot je bilo sklenjeno s preverjanjem med strankami leve sredine. Nova sestava občinskega odbora je naslednja : Župan inž. MARCELLO SPACCINI; podžupan GIANNI GIURICIN; odd. I—demografska služba ORLANDO; odd. II—osebje VASCOT-TO; odd. III—javna industrijska služba ABATE; odd. IV—davki in takse HREŠČAK; odd. V—policija in preskrba VERZA; odd. VI—šolstvo BENNI; odd. VII—socialno skrbstvo PECORARI; odd. VIH— splošne zadeve ABATE; odd. IX računovodstvo, proračun, programiranje poleg tega pa decentralizacija in občinska središča LONZAR; odd. X—ekonomat DE GIOIA; odd. XI— zdravstvo in higiena DOLHAR; odd. XH—javna dela GIURICIN; odd. XHI—kulturne ustanove FARAGU-NA; odd. XIV—mladina, šport in prosti čas LANZA. Kot je razvidno iz nove razdelitve je prišlo do precejšnjih sprememb: Lonzar je poleg decentralizacije prevzel še proračun, Dolhar je zamenjal odborništvo in je prevzel zelo važen resor zdravstva in higiene in podobno. Na svojih mestih pa so ostali odborniki Benni, De Luca, Vascotto, De Gioia in Faraguna. V odboru je poleg tega ostal Gasparini, ki pa nima več pooblastila. Izjava dr. Franela Tončiča Dr. Frane Tončič nam je posla! 8 prošnjo za objavo naslednje pismo; «Pred svečano otvoritvijo Kulturnega doma v Ul. Petronio sem, sporazumno z vsemi tukajšnjimi slovenskimi osrednjimi kulturnimi organizacijami, prevzel predsedništvo Začasnega odbora za upravo tega našega osrednjega kulturnega hrama. Storil sem to v trdnem prepričanju, da se bo Začasni upravni odbor s pristopom še nadaljnje slovenske kulturne organizacije, s katero tedaj še niso bili zaključeni ustrezni razgovori, kaj kmalu iz-premenil v Stalni upravni odbor. To moje prepričanje je slonelo na svečanih in dokumentiranih zagotovilih, da bo Kulturni dom na razpolago vsej slovenski narodnostni skupnosti v deželi za njeno kulturno udejstvovanje, kakor je v resnici tudi bil doslej in je- še danes. Žal pa teče že 10. leto, ne da bi se kljub nenehnemu prizadevanju moje pričakovanje doslej izpolnilo. Prehudi udarec, ki me je zadel z nedavno izgubo moje življenjske družice, ki mi je na moji večkrat nelahki življenjski poti stala vedno ob strani, me je tako prizadel, da mi je nemogoče nadaljevati dosedanje prizadevanje v gornji namen in iskati za vse prizadete zadovoljivo rešitev tega vprašanja. Zaradi tega sem bil prisiljen odpovedati se predsedništvu še vedno Začasnega odbora za upravo našega skupnega Kulturnega doma. S srčno željo, da bi se moja pričakovanja, zaradi katerih sem bil to častno mesto prevzel, kmalu izpolnila, se toplo zahvaljujem vsem, ki so doslej v tej smeri z menoj sodelovali.» « * * Ko objavljamo gornje pismo izražamo — prepričani, da tolmačimo tudi čustva velike večine tržaških Slovencev — iskreno obžalovanje, da se dr. Frane Tončič odpoveduje predsedništvu 7,ačasnega odbora za upravo Kulturnega doma v Trstu. V desetih letih predsedovanja si je dr. Tončič zaradi svojih sposobnosti preudarnega usklajevanja želja in potreb pri uporabljanju Kul-tumer/a doma in zaradi svojega vztrajnega prizadevanja za prehod iz začasnosti v stalnost omenjenega odbora, zaslužil priznanje tržaške slovenske javnosti in uporabnikov našega skupnega kulturnega hrama. To priznanje, povezano z zaupanjem v njegovo osebnost, nas opogumlja v želji zanj in za nas, da bo dr. Tončič z vedrostjo in optimizmom, ki sta tako značilni potezi njegovega značaja, premagal v sebi svojo bolečino ob hudem udarcu zaradi izgube življenjske družice in da bomo še lahko računali na njegovo pripravljenost pomagati Slovencem na Tržaškem pri premagovanju težav, ki nastanejo med ljudmi. VČERAJ IN DANES POPOLDNE V DVORANI CCA (GLEDALIŠČE VERDI) ki imajo drugačne ponlede na svet pevskih zborov v priredbi Inštituta in tudi na upravljanje 'našega osred- za dramsko umetnost v Trstu v so-njega Kulturnega doma. 1 delovanju z deželo. Predstavila sta iiiitiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimmiiiiiiiiiiuiMiiurNiiiiiiiiiiiiiimiimiiiimiiimiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO PRIJAVI PRETORJA LOSAPIA Podjetje Gastini pred sodiščem zaradi neupravičene zapore Zaprli so obrat, čeprav so še imeli v zalogi kovinskih škatel za olje Tržaški pretor Losapio je prijavil sodišču vodstvo tovarne Gaslini zaradi neupravičene zapore tržaškega obrata. Kot smo že poročali, je dal pretor v prejšnjih dneh zapleniti kovinske škatle olja, na katerih je bilo napisano, da so ga izdelali v Trstu in v Genovi, dejansko pa so ga izdelali v tržaškem obratu. Po tem sklepu je vodstvo tovarne zaprlo tržaški obrat in poslalo približno 90 delavcev v dopolnilno blagajno. Pretor Losapio pa je ugotovil, da je imela tovarna v zalogi dovolj kovinskih škatel, da bi lahko nadaljevala s proizvodnjo in je torej sprožil kazenski postopek zaradi neupravičene zapore. Vodstvo tovarne bo moralo obenem plačati več kot 600 milijonov lir globe, ker je nepravilno navedlo kraj proizvodnje. V okviru I. meddeželnega nastopa otroških pevskih zborov sta pred lepim številom občinstva nastopila Mladinski pevski zbor iz Maribora in zbor «i piccoli cantori della città di Trieste» Ivana Mateliča - Ronjgova «Škržat» in Blaža Arniča «Pozni mesec», v drugem delu pa Domenica Danole «Canzona Milanese» (v italijanščini), Janeza Boleta priredbo koroške «Sem se rajtav ženiti» ter Emilia Cassetta priredbo slavonskih «Koledniških». _ Zbor «I piccoli cantori della città di Trieste» pa je poleg Spontonijeve obvezne zapel še istega avtorja «Pleni sunt coeli», Alfreda Soresine «Kralj Friderik» in v drugem delu Cherubinijevo «Madre del mio Gesù», Kodallyjevo «Chi vuol veder» in Viozzijevo «La notte». Oba zbora sta pokazala vse svoje pevske odlike, pa tudi svojstveno-sti pevske šole. Občinstvo ju je za vsako pesem nagradilo z navdušenim ploskanjem, aplavz pa je bil namenjen tudi sproščenosti in prikupnosti mladih pevcev, katerih starost ni smela presegati 14 let. (Strokovno o-ceno bomo še objavili upoštevajoč tudi današnji nastop, ki bo imel koncertni značaj). Dopoldan so bili mladi mariborski pevci gostje prireditelja, po koncertu pa se jim je nudila med skupno večerjo priložnost za navezovanje medsebojnih stikov. Danes imajo v dopoldanskih urah skupni ogled mesta, njihovi spremljevalci — izvedenci za mladinsko petje — pa se bodo sestali na strokovni posvet. j. k. Mladinski pevski z bor iz Maribora V veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost (poslopje gledališča Verdi) je bil včeraj popoldne v prisotnosti lepega števila poslušalcev prvi (danes popoldne bo drugi) nastop otroških pevskih zborov v okviru I. meddeželnega nastopa otroških TRI DNI PO USODNEM STRELU Umrla je mlada Švicarka HohS Sinoči, nekaj minut pred 21. uro, se je na oddelku ža oživljanje v glavni bolnišnici ustavilo srce 21-letne Marianne Hohl, ki jo je preteklo sredo popoldne ranil v glavo 23-letni mož Diego Gostisa. Nesrečni Marianni Hohl so že kmalu po sprejemu v bolnišnici ugotovili, da so ji odpovedali možgani, ki jih je krogla samokresa predrla od lične kosti do zadnje stene pri malih možganih. Zato je bilo malo možnosti, da bi mlada Švicarka spet prišla k zavesti. Včeraj zjutraj sta prispela v Trst iz Švice sestra in svak, ki je po rodu Tržačan. Verjetno bodo obtožnico proti Costisi spremenili od hudih telesnih poškodb v namerni umor. Zadušil se je s kosom slanine Nenavadno tragična usoda je včeraj doletela 46-letnega delavca Ace-gata Renata Siroticha iz Ul. Madonnina 44. V gostilni v Ul. del Bosco 40 je ob kozarcu vina pojedel kos slanine, ki se mu je zataknil v grlu in mu zaprl sapnik. Ko se je začel dušiti mu je 75- letna Caterina Annan vd. Paolettich s Stare mitnice 16, ki je začasno nadomeščala v lokalu hčer, ponudila kozarec vode, nato je poklicala policijo in Rdeči križ, nakar se je onesvestila. Ko so prihiteli bolničarji Rdečega križa, so mislili, da gre za primer srčne kapi. Komaj je priletna ženska prišla k zavesti, je povedala podčastniku Zottiju, kaj je doletelo Siroticha. Policijska izvidnica je odbrzela v bolnišnico, da bi obvestila zdravnike, vendar je bilo prepozno: Sirotich je umrl zaradi zadušitve še preden je rešilni avto prispel do bolnišnice. SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V sredo, 6. t.m. bo ob 17. uri od-borova seja. Razna obvestila Odbor Tržaškega partizanskega pevskega zbora vabi vse nove pevce in instrumentaliste, da se udeleže prve skupne vaje, ki bo v torek, 5. t.m. ob 20. uri v Bazoviškem domu. Družinico Vojke in Žarka Raceta je osrečilo rojstvo hčerkice Srečnima roditeljema iskreno čestitajo prijatelji in znanci, hčerkici pa želijo zdravo in krepko rast. se Mladinski pevski zbor iz Maribora pod vodstvom prof. Branka Rajštra in zbor «I piccoli cantori della città di Trieste» pod vodstvom prof. Elde Galvano, izostal pa je predvideni zbor iz Koroške. V svojem uvodnem nagovoru je predsednik organizacijskega odbora dr. prof. Rodolfo Unterweger-Viani najprej seznanil prisotne s smotri tega prvega meddeželnega srečanja mladinskih pevskih zborov in pri tem zlasti poudaril po eni strani pomen glasbene vzgoje in v tem okviru potrebo po spoznavanju glasbene vzgoje pri raznih narodih, po drugi strani pa pomen zbliževanja med sosednimi narodi in zlasti med mladino sosednih narodov, ki je najbolj dostopna za medsebojno zbliževanje in spoprijateljevanje. Nato je predstavil oba zbora z navedbo njunih uspehov v deželnih, državnih in mednarodnih okvirih in nazadnje izrazil željo prirediteljev, da bi to srečanje v celoti doseglo svoj smoter. Njegov govor je povzela v slovenščini Ne-rina Švabova, ki je potem tudi na-povedovala celoten spored v slovenščini in v italijanščini tako, da je popoldan v dvorani CCA tako v pesmi kot v besedi izzvenel v ozračju dvojezičnosti. Še pred nastopom zborov je v imenu mariborskega zbora pozdravil prisotne in izrekel zahvalo za povabilo prireditelju predsednik zbora Srečko Izlakar, ki je tržaški mladinski zbor tudi uradno povabil na mednarodno tekmovanje mladinskih pevskih zborov, ki bo leta 1975 v Celju. Sledil je nastop, ki je imel predstavitveni značaj s tem, da sta oba zbora zapela obvezno pesem «Agnus Dei» (zaradi prepozne dostavitve notnega gradiva je bila obvezna pesem le ena namesto treh), nato pa še vsak po pet pesmi proste izbire. Kot gost je prvi nastopil Mladinski pevski ■ zbor iz Maribora in najprej v prvem delu poleg obvezne zapel še Danes ob 16. uri v veliki dvorani CCA Ul. S. Carlo 2 (gledališče Verdi) KONCERTNI NASTOP Mladinskega pevskega zbora iz Maribora in zbora «I cantori della città di Trieste» v okviru Prvega meddeželnega nastopa mladinskih pevskih zborov, Vabimo k udeležbi! «I piccoli cantori di Trieste» ......................................................................................................................................milili........li.......................... Danes, NEDELJA, 3. marca MILENA Sonce vzide ob 6.40 in zatone ob 17.53 — Dolžina dneva 11.13 — Luna vzide ob 12.03 in zatone ob 3.03. Jutri, PONEDELJEK, 4. marca KAZIMIR Vreme včeraj: najvišja temperatura 7,7 stopinje, najnižja 3,8 stopinje, ob 19. uri 5 6 stopinje, zračni pritisk 1010.3 mb, rahlo narašča, veter 20 km s sunki 47 km na uro vzhodni-se-verovzhodni, vlaga 52-odstotna, padavine v zadnjih 24 urah 3,8 mm dežja, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,1 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 2. marca 1J74 se je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa je 24 oseb. UMRLI SO: 67-letna Amelia Scaramelli, 69-letna Giuseppina Furlan vd. Rebetz, 72-letna Anita Simonut-ti vd. Spessot, 84-letni Biagio Des-santi, 82-letni Silvio Smertnich, 67-letni Teodoro Albertacci, 75-letna Ida Mazzi por. Rossi, 74-letna Norma Cavallarin vd. Monaro, 77-letni Rodolfo Ravbar, 79-letna Maria Pa-lin vd. Zummo, 4 mesece stara Federa Sbrizzai, 75-letni Giuseppe Tramontini, 83-letni Romeo Batti- Včeraj-danes KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVK1 VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST TEL. 796 301 Viale XX Settembre št. 16/111 stel, 84-letna Antonia Sedmak por. Cerne, 65-letni Carlo Brattina, 86-letna Maria Ferlara vd. Rossi, 59-letni Lino Russi, 69-letni Vito Riccio, 63-letni Bartolomeo Lapo, 62-letni Giuseppe Fischer, 79-letna Anna Palmieri vd. Morea, 72-letni Narciso De Jager, 75-letna Giulia Kobau vd. Testi in 69-letna Ida Ribolli vd. De Giorgio. OKLICI: trgovec Enrico Biasoli in uradnica Adina Belle, uradnik Furio Ferroli in uradnica Fulvia Stanovich, elektrikar Giovanni Bar-nobi in bolničarka Vesna Sulic, u-pokojenec Giuseppe Vuk in gospodinja Milanka Nikolič, mesar Ugo Miani in prodajalka Veroslava Petrovič, mehanik Silvio Gerin in prodajalka Maria Dezorzi, varilec Luciano Fornasaro in uradnica Franca Pegan, vzgojitelj Giorgio Giovannini in univ. študentka Majda Gregori, uradnik Fabio Prelli in uradnica Gabriella Docelli, zdravnik Danilo Muzina in študentka Anna Sitter, uradnik Marino Valle in uradnica Annalisa Cerqueni, uradnik Giuseppe dr. Barba in uradnica Anna Luisa Marcolongo, prista-niščnik Alfredo Cok in tiskarka Gianna Bonetti, delavec Roberto Dudine in frizerka Evelina Fabbro, delavec Renzo Bellini in delavka Rosa Maria Krusich, elektrikar Gianfranco Bisacchi jn uradnica Nella Bruno, šofer Marcello Bem-bich in prodajalka Neda Sain, delavec Giuseppe Castellan in prodajalka Danila Petronio, uradnik dr. Eutimio Veos in univ. študentka Rita Tiberi, inženir Dante Castracani in učiteljica dr. Viviana Uma-ri, stražnik javne varnosti Paolo Cantù in bolničarka Silvana Gerin, pismonoša Edoardo Celic in delavka Marisa Sivoli, financar Vincenzo Termini in gospodinja Alessandra Di Gloria, podčastnik finančnih stražnikov Domenico Rubino in gospodinja Maria Losacco, elektro-mehanik Attilio Reich in uradnica Ornella Blasina - Cimadori, risar Carmelo Posa in prodajalka Ines Visintin, uradnik Salvatore Balas-sone in prodajalka Milena Brajko-vic, finančni stražnik Antonio Mam-marella in bolničarka Maura Tira-boschi, trgovec Fiorenzo Parmiani in uradnica Rosetta De Liva, elektrikar Sergio Crasso in gospodinja Rosangela Vurro, agent javne varnosti Domenico Cipriani in krznar-ka Anna Maria Carli, uradnik Mario Tombolan in uradnica Giulia Concina, uradnik Giuliano Comuzzo J /MM 7W ZA \ r) gegvE*? '"'".S 5/ TRST Ul Manini in uradnica Luciana Dezzoni, uradnik Gianfranco Mattino in frizerka Alida Ritossa, karabinjerski podčastnik Ezio Grosso in gospodinja Graziella Nocera, radiotehnik Gianfranco Ulissi in gospodinja Gabriella Bonetta, trgovec Mario Lanci in gospodinja Severina Mulazzi, težak Sergio Blasone in delavka Sonia Zaccaria, skladiščnik Mario Gior- mani in prodajalka Loredana Car- li .učitelj Franco De Mori in uči- teljica Rita Donà. LOTERIJA BARI 66 16 62 42 73 CAGLIARI 86 46 18 36 7 FIRENCE 17 53 37 41 4 GENOVA 84 33 85 86 27 MILAN 88 80 64 lil) 57 NEAPELJ 28 85 35 53 52 PALERMO 63 76 40 80 81 RIM 60 15 12 86 66 TURIN 19 80 38 51 22 BENETKE 32 56 19 49 74 ENALOTTO 221 221 2X1 X 2 1 KVOTE: 12 točk - - 45.525.000; 11 točk — 411.306; 10 točk — 28.200 lir. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Alla Basilica, Ul. S, Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Testa d'Oro, Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Al Lloyd Ul, Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Pic-ciola, Ul. Oriani 2; Al!Annunziata, Trg Valmaura 11. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228 124); Bazovica (tel. 226-165): Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225 141); Božje polje -Zgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel. 500-121); Sesljan (tel. 209-197); Žav-Ije (tel. 231-137); Milje (tel. 271 124) # Jutri, v ponedeljek, 4. t.m. ob 18. uri bo v OBČINSKI GALERIJI odprl razstavo svojih akvarelov slikar dr. Robert Hlavaty, ki bo razstavljal do 12. marca. V Slovenskem klubu predava v torek, 5. marca ob 20.30 višji konservator za varstvo narave prof. STANE PETERLIN: NARAVNI PARKI — NJIHOVA VLOGA IN POMEN V SODOBNEM SVETU Na zanimivo in aktualno predavanje vodje oddelka za var stvo narave pri Zavodu za spo meniško varstvo SR Slovenije ki bo ilustrirano tudi z diapozi tivi, vljudno vabljeni! RAZPIS NATEČAJA ACEGAT - Trst Sporoča se, dà sta1 na oglasiti deski tržaške občine razobešena razglasa za zasebno dražbo, v smislu predpisov črke a člena 1. zakona štev. 14 od 2.2.1973 za naslednja dela; — gradbena in tesarska dela za izgradnjo nove transformatorske postaje za 130 KW na odprtem pri štivanskem vodovodu. — napeljava jeklenih cevi za plin s premerom 250 mm vzdolž Ul. I. Svevo od Ul. Doda do Ul. Capodistria. GENERALNI RAVNATEU dr. inž. Mario Castaldi Mali oglasi 128, 127 TAKOJŠNJA DOBAVA; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69; 850 spyder 69; 124 coupé 68, 69; 124 67, 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cotogna 7 — AUTOSALONE TRIESTE. IŠČEMO 16 — 18-lctnega mladeniča za trgovino avto-moto nadomestnih delov. Takojšnja zaposlitev. Ročno pismene ponudbe pod štev. 250274 na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. PADOVA — Gosposka družina išče 25 — 40-Ietno hišno pomočnico s priporočili. Zelo dobra plača, u-dobno stanovanje. Pisati «Auto patente n. 33637 fermo posta Padova». «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a. PLINSKE NAPELJAVE utekočinjenega plina in metana z najsodobnejšimi napravami LANDI. Maksimalna rentabilnost in ekonomičnost. Montaža na vse avtomobile avtomehanična delavnica BRUSAFERRO, Ul. RevoL tella. 63 tel. 741-984. AUTOAGENZIA ZANARDO, Ul, del Bosco 20, tel. 796348, «POVERJENI ZASTOPNIK ZA ALFA ROMEO» najvišje ocenjuje vaš rabljeni avtomobil v zameno za novega ali rabljenega in zahteva najmanjši predujem za do 30-mesečne obroke. Rabljene avtomobile menjamo za rabljene. Odprto tudi ob praznikih od 10. do 13. ure. ALFA ROMEO 2000 berlina 1972; alletta 1973; 1600 super 1971, 70; giuba 1300 super 1972; 1300 TI 1970; GT 1300 junior 1968; alfa-sud 1973; spider duetto 1.3.1973; fiat 850 idroconvcrd 1968 ; 850 sport coupé 1969; 128 berlina 4 vrata 1970; 128 berlina 2 vrati 1971; 124 special TI 1400 1971 ;124 sport coupé 1600 1971; 124 spider 1400 1970; AUTO-BIANCHI primula 65c 3 vrata 1969; RENAULT TL 6 1971; TT 1000 1970; AUTOBIANCHI A 112 elegant novi, takojšnja dobava. POZOR, USPEŠNO SE NADALJUJE DO 15. MARCA 1974 PRODAJA NAŠIH AVTOMOBILOV Z ŽE PLAČANIM PROMETNIM DAVKOM ZA ENO LETO «V NAŠE BREME». OBIŠČITE NAS! SLUŽBO V RIMU dobita dv slovenski dekleti, vajeni strežb v restavraciji. Ponudbe z žh Ijenjepisom pošljite na HOTE BLED, Roma, via S. Croce i Gerusalemme 40. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom EDUARDO DE FILIPPO BOŽIČ PRI CUPIELLOVIH Prevod: Lelja Rehar Scena: Demetrij Cej Kostumi: Anja Dolenčeva Glasbena oprema: Ivo Merše Režija: JOŽE BABIČ Danes, 3. marca ob 16. uri ABONMA RED C — prva nedelja po premieri Gledališča STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU — Kulturni dom Danes ob 16. uri Eduardo de Filippo «Božič pri Cupiellovih» — abonma red C. V Sredo 6. marca ob 20. uri red D mladinski v sredo. V torek 5. marca ob 15.30 K. A. Corner: «Pepelka». SAG Slovensko amatersko gledališče v Trstu gostuje s satiričnim kabareten «Dlaka v jajcu» avtorjev M. Košute. A. Rustje, S. Verča in A. Kiajja Danes, 3. marca ob 15. uri v Lokvah in ob 20. uri v Štanjelu. V nedeljo, 10. marca ob 17.30 v Prosvetnem domu v Trebčah. OBČINSKO GLEDALIŠČE «G. VERDI» Danes ob 16. uri ponovitev Verdijeve opere «Rigoletto». V glavni vlogi bo nastopil Tržačan Piero Cappuccini. Pri gledališki blagajni so na razpolago še preostale vstopnice. Na razpolago so tudi vstopnice za premiero Wagnerjeve opere «Somrak bogov» v nemškem jeziku, ki bo v četrtek 7. t.m. ob 19, uri. Jutri ob 19. uri bo v veliki dvorani CCA, Ul. S. Carlo 2 srečanje s pevci in pevkami, ki nastopajo v Verdijevi operi «Rigoletto». Vstop prost. ROSSETTI Danes ob 17.30 in 20. uri šesta a-bonmajska predstava Teatra Stabile: «Tri sestre» Čehova v režiji O. C. Giovangiglia. AMATERSKI ODER PROSEK KONTOVEL gostuje danes, 3. marca ob 17. uri v Marijinem domtr pri Sv. Ivanu z veseloigro v treh dejanjih Vljudno vabljeni! STALNO SLOVENSKO GLEDALJŠCE. V 1PSTU Kulturni dom Karl August Gdmer PEPELKA Pravljica v štirih dejanjih Prevod: Fran Govekar Scena: Demetrij Cej Koreograf: Selma Micheluzzi Kostumi: iz fundusa SSG Glasba: Aleksander Vodopivec Režija: ADRIJAN RUSTJA V torek, 5. marca ob 15.30 Kino Ariston 16.00 «Città amara» film Johna Hustona. Igrata Susan Tirrei in Stacy Keach. Barvni film. Nazionale 14.30 «Preparati la bara!... e preparatela comoda». Terence Hill, Horst Frank, José Torres. Excelsior 10.00 in 11.30 «Silvester story». Excelsior 14.30 «La sculacciata». I-grata Sidne Rome in Antonio So-linas. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 14.30 «Oh! Calcutta!» Zabavni film v barvah. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice ob 9.30 in 11.30 «I bucanieri». Fenice 14.30 «Serpico». Glavno vlogo igra Al Pacino. Barvni film. Eden 15.00 Pasolinijev film «Storie scellerate». N. Davoli, F. Citti, N. Machiavelli. Barvni film. Ritz 15.00 «Jesus Christ Superstar». Barvni film režiserja Normana Je wisona. Aurora 15.00 «O luky Man!». Igra Malcom McDovvel. Barvni film. Pre povedano mladini pod 18. letom. Capilo! 15.00 «Sesso matto». G. Giannini in L. Antonelli. Barvni film. Piepovedano mladini pod 14. letom. Cristallo 15.30—21.45 «Agente 007 vivi e lascia morire». Barvni film za vsakogar. Impero 15.00 «Paolo il caldo». Barvni film. V glavni vlogi nastopa Giancarlo Giannini. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 15.00 «Fràulein in u-niforme». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 14.30 «L'ultima neve di primavera». Bekim Fehmiu in Agos tina Belli. Ideale 15.00 «Dalla Cina con furore». Bruce Lee, Nora Miau, Barvni film. Vittorio Veneto 14.30—18.15—20.30 «La notte dell'ultimo giorno». Tony Kondali, Marina Malfatti, Corrado Pani. Prepovedano mladini pod 18. letom. Abbazia 14 30 «L'uccello migratore». Zabavni film v barvah. Igrata Landò Buzzanca in Rosanna Podestà. Astra 15.00 «Il serpente». Igrajo Yul Brynner, Henry Fonda, Dirk Bogarde. Barvni film. Radio 14.30 «La bestia di sangue». John Ashley. Barvni film. Prepo vedano mladini pod 14. letom. Iris - Prosek 16.00 «Joe Kidd». Barv ni film. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO — TRST vabi v sredo, 20. marca na svoj 20. OBČNI ZBOR ki bo v Gregorčičevi dvorani v UL Ceppa, 9 ob 20. uri v 1. sklicanju in ob 20.30 v 2. sklicanju z običajnim dnevnim redom. ODBOR člani lahko poravnajo letno članarino v Tržaški knjigami. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin našega dragega Avguština Kalca žalujoča družina Padriče, 3. marca 1974 Po dolgi in hudi bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi ROMEO VERGINELLA - JURA Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 4. marca ob 16. uri v Piranu. 'I žalujoči žena Vera, hči Soča z družino in drugo sorodstvo Portorož, Trst, Križ pri Trstu, 3. marca 1974 Dne 1. marca nas je sprevidena z božjimi zakramenti mimo zapustila naša draga ANTONIJA SEDMAK por. ČERNE Pogreb bo jutri, v ponedeljek, 4. marca, ob 15. uri iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče v Sv. Križu. Žalostno vest sporočajo mož Josip, hčeri Albina in Marčeta, sestre Justina, Marija in Karla, zet Giovanni Baschiera in drugi sorodniki Trst, 3. marca 1974 Občinska pogrebna služba, Ul. Zonta 7/C ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob bridki izgubi našega dragega očeta in nonota PAVLA LAZARJA Posebna zahvala dr. prof. Ercolessiju in osebju moškega oddelka zdravilišča v Nabrežini. Sin Pavel in vnukinja Nataša Trst, 3. marca 1974 ZAHVALA Globoko ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob izgubi naše drage ROZALIJE DERGANC vd. KOMAR se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin, posebno pa darovalcem cvetja, pevskemu zboru «F. Venturini», godbi na pihala iz Ricmanj. ŠD Domjo in č. g. župniku Kosmaču. Sin Emil in hči Bernarda z družinama, brat, sestra in drugo sorodstvo Ricmanje. 3. 3. 1974 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage sestre, svakinje in tete MARIJE TERČON vd. FURLAN Posebna zahvala č. g. župniku, dr. Delaniju, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili k večnemu počitku. Družine Terčon Nabrežina, 3. marca 1974 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage mame, stare mame in tete MARIJE VIDMAR vd. RENNER Posebna zahvala č. g. župniku, sorodnikom iz Ljubljane, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Družine Renner, Giuricich in Micheli Nabrežina, Melbourne, 3. marca 1974 ZAHVALA Globoko ganjeni zaradi sočustvovanja, katerega smo bili deležni ob smrti našega nepozabnega MARJANA se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin. Posebna zahvala g. Dušanu Jakominu za tolažbo in vsem prijateljem in prijateljicam našega Marjana, ki so ga pospremili k zadnjemu počitku. Družina Merlak Trst, 3. marca 1974 Dne 1. marca 1974 je minilo 50 let, odkar je umrl naš predragi oče JOSIP FURLANI Z ljubeznijo se ga spominjajo hčeri Mira in Vida ter sin Danilo. Trst, 3. marca 1974 ZAKONSKI PREDLOG DEŽELNEGA SVETOVALCA SS DR. DRAGA ŠTOKE Z a uvedbo slovenskih TV oddaj in za preosnovo Radia Trst A Radio in televizija ne smela biti monopol določenih političnih sil in skupin za vplivanje na javno mnenje v državi Kot smo v našem dnevniku že poročali, je prejšnji teden deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka predložil deželi v smislu ‘člena 26 deželnega statuta zakonski predlog o preosnovi Radia Trst A v sklopu reforme RAI-TV in v tej zvezi o takojšnji uvedbi televizijskih 'oddaj v slovenščini. Gre za vprašanje, ki je za nemško manjšino v Gor njem Poadižju že urejeno in ki je 'na tem, da bo v kratkem urejeno tudi za francosko manjšino v deželi Aosti. Slovenski komunistični posla :nec v rimskem parlamentu Albin Škerk se je v svojem diskusijskem posegu o reformi italijanske radiotelevizije že leta 1969 zavzel tudi za nujno potrebno preosnovo tržaške radijske postaje v slovenščini in za uvedbo deželnih televizijskih oddaj za Slovence v deželi Furlaniji - Julijski krajini in na njegov predlog je .10. parlamentarna komisija v letoš-rnjem januarju sprejela dokument, ki obvezuje vlado, da v najkrajšem času izdela stvaren načrt za primerno število televizijskih oddaj v slovenskem jeziku. Dokument predvideva tudi nadzorno komisijo, ki jo bodo . sestavljali državljani italijanskega in .slovenskega jezika in ki jih bodo iz-, volili deželni in drugi krajevni organi. Na deželni ravni so se za uvedbo deželnih slovenskih televizijskih oddaj že večkrat zavzeli predstavniki slovenskih političnih in kulturnih strank in organizacij in sam predsednik deželne uprave odv. Comelli je v deželnem svetu nedavno poudaril, da ni nobenih političnih ovir za .takojšnjo ustanovitev deželnih televizijskih oddaj v slovenščini in da je to kvečjemu tehnični problem. Zbor časnikarjev tržaškega radijskega sedeža (AGIRT) pa je v bistvu dejal v nekem svojem dokumentu, , da dejansko tudi tehnični problem ne obstaja, ker da je tržaški sedež RAI-' TV že pripravljen tudi za televizijsko oddajanje. Ker bo konec aprila potekla veljavnost sedanje pogodbe med državo in radiotelevizijsko družbo o radijskih in televizijskih oddajah in ker bo nova pogodba morala temeljiti na reformi italijanske radiotelevizijske službe, je to vprašanje na moč aktualno, četudi se utegne zgoditi, da bo veljavnost sedanje pogodbe podaljšana, ker se parlamentarna razprava o reformi sploh še ni začela. Morebitno podaljšanje sedanje pogodbe namreč v ničemer ne izključuje možnosti, da se nekatere spremembe začno uvajati že prej v duhu splošne reforme, ki je v načelih v vsedržavnem merilu že izoblikovana. Namen reforme radiotelevizijske službe je namreč v temt da se ta .ustanova, ki ima spričo svoje specifičnosti med informacijskimi mediji zelo velik vpliv na oblikovanje javnega mnenja v državi, demokratizira ne le v svojem notranjem u-stroju, pač pa tudi in predvsem tako, da preneha biti monopol v rokah določenih pohtičnih sil in skupin. Za dosego tega je ena izmed osnovnih postavk reforme v regionalizaciji radijske in televizijske službe v tem okviru pa je reforma radijske postaje Trst A (ki je danes tudi monopolizirana zlasti v svoji informativni vlogi) in uvedba slovenskih televizijskih oddaj nujna in za našo deželo obvezujoča tudi v smislu čl. 3 njenega statuta. V prilogah k svojemu zakonskemu predlogu dr. Štoka ugotavlja, kar zadeva Radio Trst A, da bi bilo treba preurediti njegovo sedanjo strukturo iz vidika bolj racionalne oblike nadzorstva nad oddajami z ustanovitvijo deželne komisije, sestavljene iz državljanov slovenskega jezika, ki jo imenujejo predsedstvo deželnega sveta, deželne uprave in druge krajevne ustanove z zajamčenim zastopstvom kulturnih, socialnih in sindikalnih sil, iz vidika uvedbe deželnih TV oddaj v slovenščini, kakor tudi iz vidika večje finančne avtonomije in avtonomije na vodstveni ravni in preosnove organika tako za umetniške programe kot za časnikarsko službo, ki naj bo v rokah samo slovenskih urednikov. V obrazložitvi svojega zakonskega predloga dr. Drago Štoka pravi tudi, da «dejstvo, da mora krajevna avtonomija računati z vsedržavnim načrtovanjem, ne bi smelo škoditi zaščiti svobode izražanja, odpiranju k pluralizmu in sodelovanju vseh komponent, ne le deželnih in krajevnih, marveč tudi slovenske narodnostne skupnosti na osnovi jasnih odgovornosti.» TV, Predsedstvo ministrskega sveta in Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina. 2. člen Radiu Trst A se priznava glede na radijske oddaje status drugega vsedržavnega radijskega sporeda. Proračun in organik Radia Trst A se določata sorazmerno s številom ur oddaje. 3. člen Stalno zaposlitev na Radiu Trst A lahko dobijo, ne glede na mesto, le pripadniki slovenske narodnostne manjšine, ki to dokažejo s spričevali, ki so jih izdale šole s slovenskim učnim jezikom. 4. člen Radiotelevizijska ustanova se obvezuje, da v teku enega leta po sprejemu tega zakona ustanovi v Trstu peto produkcijsko središče. 5. člen Nadzorni odbor nad radiotelevizijskimi oddajami Radia Trst A v slovenskem jeziku sestavlja 19 članov (predsednik in 18 svetovalcev), italijanskih državljanov, pripadnikov slovenske narodnostne manjšine, in sicer : predstavnik predsedstva ministrskega sveta 4 predstavniki deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine 3 predstavniki tržaškega, videmskega in goriškega pokrajinskega sveta 3 predstavniki tržaškega, goriškega in videmskega občinskega sveta 4 predstavniki najbolj reprezentativnih slovenskih kulturnih organizacij 4 predstavniki sindikalnih organizacij. ju poimenovali osnovno šolo po velikem slovenskem možu Primožu Trubarju. In ker nobena slovesnost ne more iti preko brez denarnih prispevkov, so otroci letos s tradicio- Iz Bazovice Tudi osnovnošolski otroci, kakor drugod so imeli v Bazovici svoje pustno veselje. Veliko našemljenih in pisanih mask je z veselim kričanjem oživljalo pustne navade in šarilo po vasi. S svojo maškarado so opravljali tudi koristno delo. Kakor je že znano bodo letos v mesecu ma- TAXI — SLUŽBA v DEVINU Vladimir Kocman, tel. 208171 nalnim pustnim nabiranjem odredili, da gre letos ves nabrani denah v šolsko blagajno, ki bo plačevala račune za postavitev Trubarjevega kipa v vrtu pred šolskim poslopjem. Matere, kakor tudi vsi vaščani so bili veseli sklepa otrok, ki so letos tako plemenito ukrenili z nabranim denarjem. Roditeljski šolski odbor bazovske osnovne šole se šolski mladini prav srčno zahvaljuje. Vaščan Z JEZERA Slovenska prosvetna zveza Združenje pevskih zborov Primorske Primorska poje 74 TRST Kulturni dom — sobota, 16. marca ob 20. uri VIPAVA Nedelja, 17. marca ob 16. uri GORICA Gledabšče Verdi — četrtek, 21. marca ob 20. uri DOBROVO (goriška Brda) Nedelja, 24. marca ob 16. uri ILIRSKA BISTRICA Sobota, 30. marca ob 20. uri DIVAČA Nedelja, 31. marca ob 16. uri KOBARID Sobota, 6. aprila ob 20. uri Na reviji bo sodelovalo 63 pevskih zborov z obeh strani meje. Petdeset let skupnega življenja Antonije in Lovreta Zaharja IZ NABREŽINE NENADNA SMRT FERIJA VENIERJA ...............................................................im............................. VČERAJ OPOLDNE V SOLSKI TELOVADNICI Uspel koncert mladih glasbenih umetnikov na slovenskem znanstvenem in klasičnem liceju Prisostvovali so mu dijaki, profesorji in predstavniki staršev Včeraj opoldne so v telovadnici trobenta, z izbranim sporedom glas- slovenskega liceja «France Preše ren» dijaki tega zavoda, ki so obenem gojenci šole Glasbene matice pripravili uspel koncertni nastop. Zanimivo in nadvse koristno pobudo ravnateljstva liceja moramo iskreno pozdraviti. S svojim nastopom so dijaki v poustvaritvi glasbenih umetnin pokazali visoko kvalitetno raven obenem pa številnemu avditoriju predstavili kvalitetne dosežke glasbeno - pedagoškega dela, ki se odvija v šoli Glasbene matice. Najprej je prof. Laura Abrami, ravnateljica liceja, pozdravila goste, profesorje, tajnika Glasbene matice Adrijana Semena in ravnatelja dr. Gojmira Demšarja, profesorje liceja, zastopnike združenja staršev in navzoče dijake, ki so se številno udeležili nastopa. Koncertni nastop je uvedla Vihra Kodrič z glasbeno - zgodovinskim pregledom ter se ustavila ob pomembnejših glasbenih avtorjih. V koncertnem sporedu, ki ga je napovedovala Majda Terčon, so nastopili pianisti Aleksandra Udovič, Verenka Terčelj, Marija Brecelj, Tomaž Simčič in Stojan Kuret, violinist Marko Bitežnik, harmonikar Miran Pečenik in Evald Krevatin - sfJ’kS: 2* Med včerajšnjim koncertom mladih glasbenikov Darovi in prispevki nosti, obsega naslednjih pet členov. 1. člen Družbi RAI-TV se poveri naloga, da takoj uvede v okviru Radia Trst A televizijski spored v slovenskem jeziku za naročnike, ki pripadajo slovenski narodnostni skupnosti. Za poskusno obdobje enega leta zagotavlja radiotelevizijska ustanova 90 minut dnevnega sporeda v večernih ali poznih popoldanskih urah. Za kritje stroškov bodo poskrbeli RAI- nečka zveza vabi na občni , ki bo v soboto, 9. marca ob 16. uri v Kulturnem do-v Trstu, Ul. Petronio št. 4. Dnevni red: 1. Izvolitev predsednika občnega zbora 2. predsedniško poročilo 3. poročilo tajništva 4. poročilo nadzornega odbora 5. pozdravi in diskusija 6. volitve 7. razno V morebitnem drugem sklicanju, pol ure po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsaki u-deležbt ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE V 18. obletnici smrti drage sestre Anice Tavčar se je spominjajo sestre Darinka, Valerija in Milka in darujejo 5000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V MAČKOVLJAH Rafael Šušteršič 1.000 lir. Med otroškim pustom so nabrali 30.000 lir, ob pustovanju v Mačkovljah pa 77.500 lir. ZA SPOMENK PADLIM V NOB V BAZOVICI Ob 12. obletnici smrti Ivana Lisjaka daruje žena 2.000 lir. Bazovska mladina daruje ob Prešernovi proslavi 17.500 lir. N. N. daruje 50.000 lir. Ivan Drnovšek z družino 5.000 lir. Bazoviški dom da- 38 tisoč lir. V počastitev spomina pok. Zore Ivančič - Marjane daruje Katja Lisjak 2.000 lir za Dijaško matico. Ob prerani smrti Ivanke Piščanc darujejo Lidija, Terezinka in Cilka 3.000 lir za Dijaško matico. Ob 9. obletnici smrti Cirila Škerlja darujejo sestre in brat 3.000 lir za Dijaško matico. Ob obletnici smrti Marije Rupel, Devinščina št. 6, daruje hčerka A-nica z družino 10.000 lir za kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Marije Terčon darujeta Zofija Kralj in Rahela Legiša (Sesljan 41) 10.000 lir za društvo Sokol iz Nabrežine. Namesto cvetja na grob Marja- na Merlaka daruje družina Novel Godina 2.000 lir za PD Ivan Grbec iz Skednja. V počastitev spomina Marjana Merlaka daruje družina Merlak 30 tisoč lir za Škedenjski etnografski muzej. Namesto cvetja na grob mame kolegice Lidije Strnad daruje Eve- lina Pahor 5000 lir za ŠD Breg. Daneu Josip in Taučar Rudolf darujeta pustni nagradi 5.000 lir za Zvezo partizanov — Opčine in 5 tisoč lir za SPD Tabor. SPD Tabor — Opčine sporoča, da so prostovoljni prispevki s Prešernove proslave, ki je bila 2. februarja v znesku 40.000 lir, namenjeni za kip Franceta Bevka na osnovni šoli na Opčinah. V spomin pokojne Rozalije Derganc vd. Komar daruje družina Starc 5000 lir za PD Valentin Vodnik. V spomin Ivanke Piščanc daruje Vida Gerlanc - Minucci 2.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V isti namen daruje Pavla Daneu (Kontovel št. 25) 2.000 lir. Namesto cvetja na grob Avguština Kalca darujeta Just in Silvestra Grgič (Padriče št. 140) 2.000 lir za Dijaško matico. Za doprsni kip Primoža Trubarja v osnovni šoli v Bazovici darujejo otroci osnovne šole ob pustni maškaradi 29.300 lir. Skupina mater v maskah šolskih otrok 23 tisoč 350 lir. Savica Grgič 10.000 lir. Andrej Pečar 5000 lir. Pepina Mahnič 10.000 lir. Meri Ozbič 2500 lir. Zdenka in Alojz Križmančič darujeta 10.000 Jir za doprsni kip Primoža Trubarja v osnovni šoli v Bazovici in ne 5000 lir kot je bilo nomotoma objavljeno v nedeljo, 24. februarja. benih del skladateljev: J. S. Bach, Debussy, Fugazza, Jenkinson, Mozart, Karel Pahor, Prokofjev, Smetana, Schumann in Volpi. Pri klavirju je spremljala Mojca šiškovič. Za zaključek je klavirski trio v sestavi prof. Ravel Kodrič - klavir, Črtomir šiškovič - violina in Iztok Kodrič - violončelo, izvrstno izvedel I. stavek klavirskega tria v.D-duru L. van Beethovna. Dijaki, profesorji in zastopniki staršev so zbrano prisluhnili izvajanju mladih glasbenih u-metnikov in jih nagradili z burnim priznanjem. Po koncertu je ravnateljstvo liceja pripravilo za izvajalce in goste prisrčen sprejem, na katerem so navzoči izrazili željo, naj bi glasbeni nastopi, kakršen je bil včerajšnji, postali redna praksa, saj je prav glasbena umetnost tista, ki v največji meri plemeniti duha mladega človeka. nji izvedbi kraškega pusta. Odbor si želi, da bi bil prihodnji še lepši, da bi zajel še preostale kraške vasi. Na zasedanju upravnega odbora Predsednik pristaniške ustanove Tonutti orisal smernice razvoja Včeraj se je prvič sestal upravni svet tržaške avtonomne pristaniške uštanove pod' predsedstvom novoimenovanega predsednika Giuseppa Tonuttija. Po običajnih pozdravih in voščilih in potem ko se je spomnil dolgoletnega predsednika dr. Maria Pranzila, ki je lani nepričakovano umrl, je Tonutti orisal glavne programatične smernice delovanja ustanove. Ugotovil je, da je sedanji gospodarski položaj zelo zapleten in težaven in da se je treba zelo resno zavzeti za premostitev številnih težav. Tržaško pristanišče potrebuje zlasti gospodarskega razvoja mednarodne trgovine, ki jo bo lahko zagotovilo ponovno odprtje Sueškega prekopa in pomorske povezave z deželami Vzhodne Azije in Avstra-lije. Zato pa je treba razviti strukture pristanišča in jih posodobiti. V prvi vrsti, je nadaljeval Tonutti, je treba opremiti sedmi pomol in prva dela bodo že terjala strošek 5 milijard lir. Upravni odbor se je strinjal s programom predsednika, nakar so prešli k drugim vprašanjem. Med drugim so odobrili dodelitev natečaja za postavitev novega velikega žerjava na sedmem pomolu z nosilnostjo 42 ton, ki bo služil za nakladanje in razkladanje vseh vrst kontejnerjev. Končno so še sporočili, da je po prvih podatkih januarja in februarja letos šlo skozi Staro in Novo pristanišče 350 tisoč ton, kar je 3,7 odst. več kot v istem obdobju lani. Slovo od kraškega pusta 1974 se je Ob splošnem zadovoljstvu zaključil 8. kraški pust, brez dvoma najlepši v njegovi kratki tradiciji. Nepopisna množica ljudi vzdolž o-penskih ulic je bila, ob prelepem spomladanskem vremenu, najlepše plačilo za dolgotrajni trud številnih, marljivih oblikovalcev alegoričnih vozov. Glavni odbor pripravlja za torek, 5. t. m., «uradni» zaključek. Kot prejšnja leta, tako tudi letos, se bodo zbrali v Prosvetnem domu na Opčinah zastopniki vseh vaških odborov in sodelavci. Vabljeni so tudi zastopniki tistih vasi, ki se letošnjega sprevoda niso udeležile, ki pa imajo namen sodelovati pri prihod- Opozarjamo vas, da bo vsakoletni KNJIŽNI TEDEN Z RAZPRODAJO KNJK plošč in folklornih predmetov od 4. do 9. marca v naših prostorih. Bogata izbira, veliki popusti. Viiaika linfigtibMi TRST- ULICA SV. FRANČIŠKA 20, telefon 61792 Srečanje borcev BO. in BI. divizije Odbor XXX. divizije IX. korpusa NOV in POJ, v sodelovanju s predsedniki občinskih skupščin Primorske, vabi vse borce XXX. in XXXI. divizije na proslavo 30. obletnice bojnega pohoda XXX. divizije v Beneško Slovenijo in Rezijo. Proslava bo v Ajdovščini 9. marca 1974 ob 17. uri. V kulturnem programu sodelujejo godba Ljudske milice, Slovenski oktet, pevski zbor «Srečko Kosovel» iz Ajdovščine in drugi. Po priložnostnih govorih in kulturnem programu bo tovariško srečanje. Posebnih vabil ne bo. Odbor XXX. divizije Včeraj sta na Jezeru v krogu svojcev praznovala zlato poroko Antonija in Lovre Zahar. Poročila sta se namreč 2. marca 1924. Od takrat si naša slavljenca že dolgih petdeset let delita vse težave in dobrote skupnega življenja. Lovre Zahar ni domačin z Jezera, kajti rodil se je v Borštu 1898. leta v zavedni kmečki družini. Na Jezero se je preselil pred petdesetimi leti, ko se je oženil z domačinko Antonijo Zobec. Ljudsko šolo je obiskoval v svoji rojstni vasi. Že kot otrok je začel pomagati očetu na kmetiji, nato pa naprej obdeloval do pred kratkim svojo zemljo. Lovre je dobro znan po vsej okolici, saj je bil dolgo let za lovskega čuvaja. Cesarja je moral služiti v prvi svetovni vojni ter se po tej srečno vrnil domov. Njegova družica Antonija je z Jezera: rodila se je v tej vasici pred 72 leti v družini Zobec. Tudi ona je obiskovala borštansko ljudsko šolo. Že v mladih letih je začela delati na kmetiji in kot mlekarica je vsako jutro navsezgodaj pešačila v mesto, kjer je prodajala mleko. Slavljenca sta v zakonu imela tri otroke, ki so še živi. Kot zavedna Slovenca sta jih vzgojila v ljubezni do materinega jezika. Za časa narodnoosvobodilne vojne je vsa družina delala in pomagala ter doprinesla svoj delež za zmago pravice. Sin Edi se je bori! v partizanih v prekomorski brigadi, medtem ko je hčerka Zofka sodelovala na terenu kot aktivistka. Slavljenca sta zvesta čitatelja našega dnevnika ter se čestitkam njunih otrok in sorodnikov pridružujemo tudi mi z željo, da bi preživela še mnogo srečnih in zdravih let. Zlata poroka pri Gerdolovih Težko je pisati nekrolog prijatelju in sosedu, s katerim sva skoro vsak dan razpravljala o domačih in svetovnih dogodkih. Bil je vsestransko razgledan človek z odliko šegavega razglabljanja vseh novosti, kar je dokazalo splošno žalovanje ob njegovi prerani smrti. Dne 20. februarja smo v velikem številu spremili tega simpatičnega in talentiranega družabnika na poslednje bivališče, kjer mu je domači pevski zbor zapel ganljivo žalostinko v slovo. Pokojni Pepi Venier je bil rojen 15. marca 1930 v Nabrežini, kjer je preživel svojo mladost in se izučil mizarske obrti, v kateri se je odlikoval po solidni izdelavi. Dokler mu je zahrbtna bolezen dopuščala je bil cenjen kot vesten obrtnik in obenem kot nenadomestljiv družabnik z zvrhano malho iskrivega humorja, katerega je z obema rokama razdajal družbi. Splošno znan je bil tudi po svoji nesebičnosti, saj je odpiral zlato srce vsakemu vrednemu in potrebnemu članu človeške skupnosti ne glede na njegovo politično pripadnost. Bil je demokrat v pravem pomenu be- Iragična smrt mladega Sežanca sede, včasih sva se prijateljsko zbadala zaradi majhnih različnih noti v demokracijo, a mi je vedno odvrnil: «Hočem ostati pošten Kraševec!» Z njemu lastno duhovitostjo mi je nekoč zabrusil te-le iskrice: Venier je bil beneški dož, a jaz sem skromen kraški mož! Leta 1956 ga je v kamnoseškem podjetju «Cava romana» doletela težka nesreča, po kateri si ni več opomogel. Pred to nesrečo je bil aktiven član PD I. Gruden, kot dober pevec pa je še vedno rad poslušal in prepeval naše pesmi. Tudi naša literatura mu je bila zmeraj dobrodošla." Ko se j'è nahajal v zdravilišču v Piemontu, je tamkajšnjemu zdravniku tolmačil in pojasnjeval vsebino vojnega romana «Ukana» ter ga prepričal o pravilnosti naše borbe. Dragi Pepi! Bil si vzor plemenitega, duhovitega in dobrosrčnega prijatelja! Družba, katero si mnogo prezgodaj zapustil, bo tvoj zdravi humor, ki te je skoro do poslednjih dni bodril, še dolgo časa imela v nadvse prijetnem spominu. Omahnil kot izpodrezan hrast, kateremu neurje prerano izpodje korenine. Žalujočo sestro Almo in sorodnike naj tolaži zavest, da je bil pokojni Pepi lik in vzor dobrodušneža vsemu našemu prebivalstvu, ki izreka svoje globoko sočustvovanje ob bridki izgubi. Sožalju se pridružuje tudi uredništvo Primorskega dnevnika. Vaščan V petek, 1. marca sta praznovala 50-letnico poroke Milka in Janko Gerdol, starša Emila (Milčka), ki je padel kot borec za osvobojenje svojega naroda. Janku Gerdolu, bivšemu učitelju, soustanovitelju in večletnemu tajniku Sindikata slovenske šole, vztrajnemu vodji tambu-raških zborov, neutrudljivemu prosvetnemu delavcu, bivšemu predsedniku prosvetnega društva «Fr. Marušič» in njegovi ženi Milki iz družine Kosovel, želimo ob njunem jubileju še mnogo srečnih let. Zanimivo predavanje na univerzi K Rus o samoupravnem sistemu v Jugoslaviji Predsednik pokrajine Zanetti, za inštitut za delovno pravo tržaške univerze in dr. Lokar za Kulturno združenje Most sta včeraj predstavila profesorja ljubljanske univerze Veljka Rusa, ki je dokaj številnemu in pozornemu občinstvu na poglobljeni znanstveni ravni govoril o samoupravljanju v Jugoslaviji. Predavatelj je obdelal odnos med revolucijo in samoupravljanjem ter funkcijo samoupravljanja v sedanji družbi v cilju osvoboditve dela. Podrobneje je orisal modele parteci-pacije in se v tej zvezi zadržal na izsledkih mednarodne preučitve v Jugoslaviji, Italiji, Avstriji. ZDA ter izraelskem kibucu, iz katere izhaja visoka mera odgovornosti jugoslovanskega delavca pri delu, policentrizem moči in odločanja ter kratkotrajnost konfliktov, istočasno pa tudi visoko stopnjo odtujenosti. Med razpravo so bila poglobljena nekatera vprašanja in med njimi zlasti vloga sindikatov in Zveze komunistov v sedanji jugoslovanski družbi. «Prgišče zemlje» na radiu Koper Danes ob 18.45 bo na programu radia Koper igra J. Lukeša «Prgišče zemlje», ki jo je za radio priredila Tončka Ventin, režirala pa Majda Skrbinšek. Gre za igro. ki obravnava problem razlaščanja slovenske zemlje. |l|Utlllllllllllll|lll|l||lll||||l|||||||||l||lll||||||ll|lUI||||l||||||||||||U|||||||||||||||||l|l||l|l|,im||||ll|„„|„,||||,|| SREČANJA PRI OBČINSKI UPRAVI GRADBENA VPRAŠANJA V TRŽAŠKEM MESTU Sindikaliste skrbi raven zaposlenosti Krizo v gradbeni dejavnosti na našem področju ne gre pripisovati samo posledicam splošne energetske krize in vplivu, ki ga le ta ima na gradbeni sektor, pač pa počasnemu tempu reševanja tudi vprašanj ljudskih in posamičnih gradenj v tržaški občini. V ta namen so se te dni sestali pri odborniku za urbanistiko tržaške občinske u-prave De Luci predstavniki sindikalnih organizacij gradbincev. Srečanja so se udeležili Criscenti in Mauri (CGIL), Degrassi (CISL) in Favento (UIL). Na sestanku so najprej preučili stanje ljudskih gradenj na Tržaškem. Ugotovili so predvsem, da so težave pri najdbi ustreznih zemljišč, tako za ljudske gradnje, kakor za potrebe gradbenih zadrug, ki že dolgo časa čakajo na sklep občine, s katerim bi. po porazdelitvi zemljišč, lahko začele s svojo dejavnostjo. Sindikalisti, ki jih skrbi predvsem zaposlitev zidarjev in drugih gradbincev, so De Luco opozorili tudi na počasnost, s katero rešuje občina vprašanja izdajanja gradbenih dovoljenj zasebnikom. Zaključek sestanka je bil, da bo treba v najkrajšem času sklicati novo srečanje z odgovornimi na deželni in občinski ravni, ki naj koordinirajo svoje posege in se, ob sodelovanju sindikatov, zavzamejo za skrčenje rokov pri izdajanju gradbenih dovoljenj. De Luca je tudi zagotovil sindi-kahstom, da bo občina pristala na hitrejše izdajanje dovoljenj v tistih primerih, ko bi nove gradnje ne kvarile ravnotežja v mestnem okolju. De Luca je pozneje imel še srečanje s predsednico konzulte za Sv. Vid in Staro mesto, Anno Volli. Na sestanku, ki se ga je udeležil tudi sestavljavec načrta za ureditev mestnega središča arh. Semerani, so razpravljali o vplivu tega načrta na sosednje mestne četrti. Fiiianearji aretirali Mariborčana z opijem Finančni stražniki so aretirali na železniški postaji skoro 18 let starega Bojana Siranka iz Maribora, ki je imel skrbno skrit v podlogi suknjiča poldrugi gram opija in brizgalko za injekcije. Mladi Mariborčan je komaj prispel z vlakom v naše mesto in začel iskati družbe, ko so se mu približali trije mladeniči — finačni podčastniki seveda v civilni obleki. Fant se je z njimi spopriiaznil in se kmalu začel hvalisati, da se često poslužuje mamila in da ima vedno nekaj opija pri sebi. Nič lažjega za finančne stražnike kot aretirati naivnega Mariborčana in mu po krajšem pregledu odkriti sicer skrbno skrito mamilo. Sedaj vodijo preiskavo, da bi odkrili morebitne Sirankove prijatelje v Trstu. 0 V četrtek, 7. marca se bo ob 18. uri sestal pokrajinski svet, ki bo razpravljal o poročilih odbornikov o izvajanju štiriletnega načrta pokrajine. Prejšnjo sredo so v Sežani pokopali mladega Stojana Banovca, ki je bil štiri dni prej pri Fernetičih žrtev prometne nesreče. Tragična vest je kaj kmalu zajela Sežano in okolico, kjer je bil Stojan (star komaj 19 let) zelo priljubljen zaradi skromnega in resnega značaja. Stojan je v Ljubjani z velikim uspehom študiral prvo leto arhitekture. Ko se je v soboto z avtomobilom peljal proti Opčinam, se je iz neznanih razlogov zaletel v tovornjak. Kljub vsem negam zdravnikov izolske bolnice, je Stojan podlegel hudim poškodbam. Pogreba se je udeležila velika množica domačinov in prijateljev, ki so se zadnjikrat poslovili od mladega, nepozabnega Stojana. REŠITEV DANAŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 2. Budal, 6. So-vodnje, 14. oderuh, 16. bolezen, 17. tal, 19. pisar, 20. maraton, 21. Lima, 22. ujed, 23. neresen, 24. ločen, 25. lan, 26. modelar, 27. poker, 28. J. š., 29. motel, 30. Travnik, 32. aktiven, 35. Drina, 36. k.o., 37. lames, 38. prelito, 40. dar, 4L odnos, 42. prelepi, 43. Zeno, 44. boks, 45. plesati, 46. devet, 47. ime, 48. družina. 49. GORICA, 50. renegati, 51. Simon. NAVPIČNO: 1. kopulja, 2. besen, 3. urad, 4. dur, 5. ah, 6. Sorel, 7. olasan, 8. veter, 9. ozon, 10. den, 11. n.n., 12. etičen, 13. plan, 15. Dijaški dom, 16. barel, 18. Ameri-kanec, 20. meden, 21. Lokva, 26. Moves, 27. priti, 29. Mimos, 30. tripi, 31. Korotan, .33. tanker, 34. presit, 35. dleta, 38. preža. 39. elani, 40. Devin, 41. obit, 42. plug, 43. zero, 45. pre, 46. Dom, 48. dn. 50. gi. Pahor Giorgio Ul. Zonta, 3/A tel. 69-250 Avtopritikline — novosti PER SONAL — domači in uvoženi nadomestni deli. Zastopnik avtomobilskih gum DUNLOP. DARWIL IT Zlate izdelke vseh vrst plačamo do 2.800 lir za gram v odvisnosti od čistoče. Prodajamo garantirane briljante za investicijo — popolnoma čiste brez barve (Extra Col-lection) začenši od 300.000 Ur po karatu. Pismena garancija. DARWIL, Trst, Trg sv. Antona 4/1. II. RENAULT-16 TL-TS-TX Hitra dobava IZREDNE PRILIKEt Mercedes 280 S 70 plinska napeljava; R 6 TL 71, 72; R 8 S 71; R 12 TL 72; R 16 TS 71 opremljena za vleko roulotte do 880 kg. Brez predplačila, trimesečna garancija, plačljivo na obroke. ZASTOPSTVO; SILVANO FRISORI & C. Trst Rotonda del Boschetto 3/1 Prodajni oddelek: tel. 793940 TRST - Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi inozemstvo PnmorTkì Tlnóv"il t 4 GORIŠKI DNEVNIK 3. marca 1974 V DVORANI POKRAJINSKE PALAČE Y fiorici je bilo včeraj študijsko srečanje o prometnih področjih v naši deželi Javne ustanove se bolj kot v preteklosti zanimajo za avtoprevozno službo V pokrajinski dvorani je bilo včeraj študijsko srečanje o prometnih področjih v naši deželi. Sklicala ga je deželna zveza javnih podjetij krajevnih ustanov iz naše dežele. Na srečanju so bili prisotni številni zastopniki javnega življenja. Mario Decarli, predsednik ACE GAT iz Trsta, je v otvoritvenem pozdravu dejal, da so novi pogledi o javnih prevozih dobili nov poudarek v sedanjem trenutku, ko dobivajo vsakovrstni javni prevozi novo važnost. Pričakujemo od tega srečanja, je dejal Decarli, pozitivne rezultate za vse krajevne skupnosti ter si nadejamo, da bo zunanje delovanje CRIPEL uspešno uveljavilo ter da se bo izboljšalo sodelovanje med avtoprevoznimi podjetji v naši deželi. Pozdrav pokrajinske uprave je prinesel predsednik dr. Chientaro-li, za goriško občino pa je zborovalce pozdravil odbornik Moise. Glavno poročilo je imel posl. Antonio Marzotto. Dejal je, da je dr- žava preveč zavlačevala ureditev vprašanja javnih avtobusnih prevozov. Nekaj se je pričelo delati, odkar delujejo dežele, ki so, bolj kot osrednja vlada, občutile važnost rešitve tega vprašanja. Kljub pomanjkanju ustreznih zakonov so občine precej napravile v sodelovanju s pokrajinami in deželami. Deželna uprava bi morala pripraviti konkretne načrte za prometna področja, to pa v sodelovanju in s pristankom zainteresiranih krajevnih uprav. Treba bo tudi pripraviti finančni načrt, kajti prizadete krajevne uprave, občine, pokrajine, dežela, bodo morale dati iz svojih proračunov denar za uvedbo te nove prevozne službe, ki bo koristila vsemu prebivalstvu. Istočasno bo treba upoštevati že obstoječa avtobusna podjetja zasebnega značaja in tudi tista, ki so že v javni u-pravi, v občinah ali na medobčinskih področjih. Kar se finančne pomoči tiče, bo morala dežela osredotočiti svoja •lllllll■lllllulllllllllllllllllllllll■lllllllUlilll■lllllllHl^l■llllllIlllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||Mlll|||||||||n V PRIREDBI PROSVETNIH DRUŠTEV Konec tedna bodo številne proslave praznika žena Prireditve bodo v Gorici, Sovodnjah, Štandrežu in Doberdobu Za ženski praznik 8. marca bo na Goriškem dostojno poskrbljeno. Praznovanja pripravljajo vsa naša prosvetna društva. Osrednja manifestacija bo v Gorici, v Prosvetni dvorani, v priredbi Slovenske prosvetne zveze, v nedeljo, 10. marca popoldne. Ker bo ta dan prvi, v katerem bo dovoljena vožnja z avtomobili, si prireditelji nadejajo, da bodo prišle v mesto tudi žene in dekleta s podeželja. Na sporedu imajo priložnostni govor, nastop pevskega zbora «Kras» iz Dola in Poljan, ki ga vodi Pavlina Kome-lova, nastop goriške mladinske folklorne skupine in nekaj recitatorjev. Najbrž bo ob tej priliki nastopil tudi mladinski pevski zbor iz Dijaškega doma. Za prijetno zabavo bo skrbel zabavni orkester «Galeb» iz Nove Gorice. V soboto zvečer bo proslava v Štandrežu. Prireja jo domače prosvetno društvo «Oton Župančič» ob sodelovanju domačih žena. Na sporedu imajo priložnostni govor, nastop sovodenjskega Noneta, recitacije, za glasbeno zabavo pa bo skrbel harmonikar. Poskrbljeno bo tudi za zakusko. Prireditelji vabijo ženske, da se vpišejo tako v gostilni pri Romani kot v kavarni pri Milanu. V Doberdobu pa bo praznovanje, prav tako v soboto, v domači prosvetni dvorani. Za stvar se zanima posebni odbor naprednih žena. Na sporedu imajo priložnostni govor in prosto zabavo. V Sovodnjah bo proslava dneva žena v Kulturnem domu v nedeljo, 10. marca, v priredbi domačega prosvetnega društva. Tu so pripravili zelo bogat spored in proslava se bo pričela že ob 16. uri s priložnostnim govorom. Z igrico, deklamacijami, pesmimi bodo nastopili sovodenjski osnovnošolski otroci, nastopil bo tudi pevski zbor domačega otroškega vrtca. Sledila bo zakuska za žene, ob 19. uri bodo sovodenjske žene nastopile z zabavno igro, sledila bo prosta zabava. ge vrste italijanskih vozil, ki gredo naravnost k Petrolovim črpalkam. Še večji promet bo čez mejo v nedeljo, ko bodo lahko šli ljudje nemoteno na izlet z avtomobilom. Brez dvoma bodo na jugoslovanskem področju ob nedeljah ponovno odprte vse bencinske črpalke. Danes je torej zadnja nedelja za mirni sprehod po mestnih ulicah in v okolico, ne da bi na vsakem koraku čuli ropot avtomobila. Otroci pa, ki so bili s kolesi ves ta čas nemoteni gospodarji mestnih in vaških ulic, se bodo morali temu športu odpovedati in se zopet zateči v dvorišča in stranske ulice. V soboto okrogla miza o onesnaženju v fiorici Združenje študentov biologije in medicine v Gorici priredi v soboto, 9. marca ob 14.30 v dvorani pokrajinskega sveta okroglo mizo o tekstilni industriji in onesnaženju na Goriškem. Sodelovali bodo prof. Ferdinando Gobbato, profesor medicine dela, dr. Bruno Gregorig, pokrajinski zdravnik, Aldo Colleoni, zastopnik sindikalne federacije, inž. Luigi Curioni in dr. Antonio De Bernardi, zastopnika podjetja «Bu-stese», dr. Tullio Tomassich, občinski odbornik za zdravstvo. PO TRIMESEČNEM «POSTU» Danes zadnja nedelja brez kroženja avtomobilov Danes, 3. marca, je zadnja nedelja brez avtomobilov. Prihodnjo nedeljo, 10. marca bodo lahko nemoteno krožili avtomobili, ki imajo na registrskih tablicah sodo število, naslednjo nedeljo, 17. marca, pa bodo lahko krožili avtomobili, ki imajo liho število na registrski tablici. Trimesečne splošne prepovedi vožnje z avtomobili ob nedeljah in praznikih bo tako konec. Brez dvoma bo prihodnjo nedeljo precej prometa na cestah, vendar bodo ljudje odslej uporabljali avtomobil manj kot v preteklosti in to iz čisto razumljivih razlogov: osebni dohodki so se s splošno podražitvijo dejansko precej zmanišali. bencin pa je postal za skopo sto lir dražii. Tudi cena jugoslovanskega bencina, kamor so se zatekali in se So zatekaio naši avtomobilisti, je precej poskočila, čeprav je še vedno nižja od cene italijanskega bencina V zadnjih dneh je namreč opa alti na obmejnih prehodih spet dol- Jutri kongresa mestnih celic KP1 Jutri bosta imeli dve komunistični celici v mestu kongres, ki bo služil kot priprava na 12. mestni kongres KPI. V sobi gostilne Paulin v Drevoredu 20. septembra bo kongres celice Montesanto. Tu bo imel uvodno poročilo arhitekt Busolini, zaključni govor bo imel mestni tajnik Coceani. Celica «Center» pa bo imela kongres na sedežu KPI v Ul. Lecchi. Poročilo bo imel tajnik Bertossi, zaključni govor pa I. Chiarion. Kongresi bodo odprti vsakomur sredstva, ki jih že sedaj daje kot podporo zasebnim avtobusnim podjetjem, občinam za prevoze, potrebe dijakov itd. Odpraviti bo treba tudi razliko med občinskimi in medobčinskimi podjetji, ki obstajajo na podlagi najrazličnejših državnih zakonov. Javne uprave avtobusnih podjetij bodo seveda morale upoštevati politično ceno voznega listka. Deželni odbornik za prevoze Gino Cocianni je prikazal delo in načrte deželne vlade na tem področju. analitično prikazal dosedanje posege v prid avtobusnih prevozov dijakov in delavcev ter pomoč, ki jo je dala dežela v zadnjem času ustanavljajočim medobčinskim konzorcijem. Strokovni svetovalec deželne uprave in ministrstva za programacijo inž. Cleto Morelli pa je govoril predvsem o prometnih področjih. Do sedaj so avtobusna podjetja povezovala le kraje, kjer so imela precej potnikov in so bila torej njih podjetja rentabilna, treba pa je misliti tudi na manjše kraje, ki ne dajejo rentabilnosti. V splošno dinamiko javnih prevozov je treba vključiti tudi manjša vozila, tako tudi šolske avtobuse in v nekaterih primerih tudi taksije. Za splošno publicizacijo avtobusnih prevozov se je zavzel zastopnik sindikatov Dario Varin. Po njegovem mnenju bi morali ustanoviti deželno avtoprevozno službo in odpraviti vsakršno pogojevanje s strani zasebnih avtoprevoznikov. V debati, ki je bila zjutraj in popoldne, so sodelovali številni zastopniki raznih občinskih podjetij, ki že delujejo na tem področju. PO SESTANKU ZASTOPNIKOV STRANK LEVE SREDINE Začasno odložena razprava o rajonskih konzultah Na zahtevo PSI in SDZ bodo nekoliko spremenili predlagane okoliše Debate o ustanovitvi rajonskih konzult v občinskem svetu ne bo kmalu. Na zadnjem sestanku zastopnikov levosredinskih strank, ki je bil prejšnji večer, so ugotovili, da je treba vnesti v predlagani pravilnik nekatere popravke, ki jih zahtevata socialistična stranka in slovenska demokratska zveza. Gre v glavnem za popravke teritorialnega značaja, ki zanimajo tako Štandrež kot Podgoro in Pevmo. Gre za vprašanja, o katerih smo v našem listu že precej pisali, ker smo tolmačili želje in zahteve prizadetega prebivalstva teh slovenskih vasi. Verjetno bodo spremenili tudi okrožje mestnega središča, kjer bi bilo, po prvotnem predlogu, zelo veliko prebivalstva. Skoro gotovo je, da bodo prešli od predlaganih sedem na devet rajonov. Zastopniki strank so se obvezali, da bodo obvestili svojo bazo o teh predlogih in šele nato se bodo spet sestali in zavzeli dokončno stališče. Na tem sestanku je bil govor tudi o nameravani gradnji ljudskih hiš v Ločniku in o razlastitvah zemljišč v tem kraju. Vendarle niso o tem zavzeli nikakega stališča. Na sestanku so bili prisotni tajniki in občinski svetovalci KD, PSDI, PSI, SDZ in PRI. SSG v TRSTU — SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA v GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE v GORICI v sodelovanju z ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice EDUARDO DE FILIPPO BOŽIČ PRI CUPIELLOVIH Prevod’. LELJA REHAR Scena: DEMETRIJ CEJ Kostumi: ANJA DOLENČEVA Glasbena oprema: IVO MERŠE Režija: JOŽE BABIČ V četrtek, 7. marca ob 20. uri v gledališču Verdi v Gorici — ABONMA RED A ZBOR DELUJE ŽE 20 LET IN JE IMEL DOSLEJ 350 NASTOPOV Zbor primorskih študentov «V. Vodopivec» bo imel danes koncert v palači Attems Ob 16. uri ho ogled slikarske zbirke v palači Attems V osrednji dvorani Palače Attems na Kornu bo danes popoldne, ob 17.30, koncert zbora «Vinko Vodopivec», ki ga sestavljajo primorski akademiki, ki študirajo v Ljubljani. Zbor je nastal pred dvajsetimi leti, ob ustanovitvi ga je vodil takratni študent Anton Nanut iz Kanala, ki je danes profesor na ljubljanski akademiji. V zboru so bili ob raznih prilikah tudi akademiki iz zamejstva, tudi taki, ki se danes aktivno udejstvujejo na glasbenem področju. Iz tega zbora so izšli številni pevovodje. ki poučujejo glasbo in vodijo zbore na Primorskem in v zamejstvu. V dvajsetih letih delovanja je zbor priredil več kot 350 koncertov, v glavnem na Primorskem, pel pa je tudi v zamejstvu. Pred mesecem in pol dni je «Vinko Vodopivec» praznoval dvajsetletnico delovanja s slavnostnim koncertom v Ajdovščini, kjer so se zbrali skoro vsi bivši pevci. Sedaj vodi zbor Brane Demšar. V sredo v Števerjanu občinska seja V Števerjanu bo v sredo, 5. marca ob 20.30 redna seja občinskega sveta. Na njej bodo razpravljali o pristopu števerjanske občine v medobčinsko podjetje za javne avtopre-voze. odobrili bodo splošno besedilo pravilnika za brivsko dejavnost, prav tako bodo odobrili tudi prošnjo za predujem posojila za kritje primanjkljaja za leto 1973. Svetovalci bodo razpravljali tudi o gradbenem načrtu in pravilniku za gradnje v občini. Prvotni sklep občinskega sveta je namreč deželni tehnični u-rad zavrnil in zahteval nekatere popravke. Na dnevnem redu imajo še notrditev dveh sklepov, ki jih je v čacit od zadnje seja sprejel ožji odbor. ..............■■■■■■m............umili................................Inlill.lllllliuillll.miimmmiimillil NA POBUDO DIJAKOV Izidor Predan in Dino Del Medico prikazala goriškim dijakom položaj v Beneški Sloveniji Srednješolci so se seznanili z zgodovinsko realnostjo tega dela slovenske zemlje Pokrajinska uprava v Gorici potrebuje kemika. Namestili ga bodo v kemičnem oddelku laboratorija za higieno in profilakso v Ulici Duca d'Aosta. Javijo se lahko italijanski državljani z diplomo kemične fakultete, ki niso starejši od 35 let. Prošnje je treba poslati do 9. marca na personalni oddelek pokrajinske uprave v Gorici, Korzo Italia 55. Beneška javna delavca Izidor Predan in Dino Del Medico sta včeraj zjutraj predavala o Beneški Sloveniji dijakom treh slovenskih višjih srednjih šol: liceja, u-čiteljišča in trgovske šole. Predavanje, ki so ga zahtevali dijaki sami, je bilo v telovadnici nižje srednje šole «I. Trinko» v Ul. Ran-daccio. Predavatelja je predstavil predsednik dijaškeea odbora klasičnega liceja Fabjan Čevdek. Na predavanju so bili prisotni vsi dijaki in tudi nekateri profesorji. Izidor Predan, dolgoletni predsednik kulturnega društva «Ivan Trinko» in urednik «Novega Matajurja». je podal zgodovinski prikaz Beneške Slovenije, ki je bila vedno odrezana od ostalega področja naseljenega s Slovenci, in poudaril narodno zavest, ki je kljub temu ostala vkoreninjena v domačinih ter se ohranila do današnjih dni, kó debije na tem skrajnem zahodnem robu slovenske zemlje več kulturnih društev, ki so doživela v zadnjem času izredni preporod. Dino Del Medico, član vodstva društva slovenskih emigrantov, pa je prikazal hud gospodarski položaj teh krajev, zaradi česar se je toliko Benečanov izselilo. V tujini so čutili potrebo po združitvi in so ustanovili močno organizacijo, ki uspešno deluje. Del Medico je tudi prikazal zadnje dogodke v zahod- ni Benečiji, kjer so šolske in politične oblasti prepovedale pošolski pouk slovenščine v občinah Brdo in Ter. Dijaki so s pozornostjo sprem-Ijali izvajanja predavateljev. niiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiinniiiiiiuiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin VESTI Z ONKRAJ MEJE T rgo vina ob me j i j e sklerotična V Sloveniji razmišljajo, kako bi razširili gospodarsko sodelovanje ob meji Te dni sta bila v Novi Gorici in Sežani obširna posveta o gospodarskem sodelovanju na obmejnem območju med Jugoslavijo in Italijo. Posvetov so se udeležili zastopniki gospodarskih organizacij in občinskih skupščin, njihov pobudnik pa je bila slovenska vlada, ki si prizadeva za poživitev gospodarskega sodelovanja z obmejnimi območji držav, ki mejijo na Slovenijo. Tak posvet imajo programiran tudi v Kopru. Razprave v Novi Gorici in Sežani so nedvoumno pokazale interes gospodarstva, da bi sodelovalo z obmejnim območjem v Italiji, hkrati pa so opozorile, da do sedaj niso bile izkoriščene možnosti, ki jih nudijo razni sporazumi. Zlasti za zadnje obdobje bi lahko rekli, da jo bila trgovina sklerotična, saj se menjava kvantitetno in po blagih zmanjšuje. Sicer pa naj postrežemo z nekaj številkami. Lani je bilo po tržaškem sporazumu realiziranega blaga v obe smeri za nekaj nad 13 milijard lir. V primerjavi z letom 1971 je bila ta menjava manjša kar za 2,7 milijarde lir. Po goriškem sporazumu pa je dosegla menjava v minulem letu 3.12 milijarde lir. Ker se menjava odvija po blagovnih listah mora biti uravnovešena. Trenutno znaša aktivni saldo Jugoslavije po obeh sporazumih nad dve milijardi lir. Ko so danes želeli priti do dna vzrokom za stagnacijo menjave so ugotavljati, da obstajajo na obeh straneh mele različne birokratske zavore. Predvsem ni zadostne ek-speditivnosti pri sestavi list. Dogaja se, da dobijo gospodarski operaterji liste šele proti koncu leta in zato seveda ne morejo realizirati možnosti. Za primer so navedli. da bi lahko uvozili v Jugoslavi io po tako imenovani D listi, ki obsega za 2,8 milijarde lir poslov določenega blaga, ki pia ga jo treba porabiti v mejnem območ ju Sioveniie. uvozili pa so komaj za 10 odstotkov vrednosti tega blaga. O gospodarski kooperaciji praktično ni govora, saj podjetja raje sodelujejo s partnerji iz notranjo- sti Italije. Vzrokov za to niso raziskovali, menili pa so, da so napoti italijanski predpisi, ki pri kooperacijah ne upoštevajo carinskih olajšav, kot so v veljavi v Jugoslaviji. Danes so se dogovorili, da bodo predlagali ustanovitev posebne delovne komisije iz slovenskih in italijanskih gospodarskih operaterjev, ki naj bi vsako leto sestavljala primerne blagovne, da bi jih lahko realizirali. Menili so tudi, da bi kazalo vsaj podvojiti menjavo blaga po tako imenovani D listi, pri čemer pa naj bi obsegal reprodukcijski material 80 odstotkov vrednosti, blago za široko potrošnjo pa 20 odstotkov vrednosti. Zaprta Mihaelova ulica od Pilošča dalje Goriško županstvo javlja, da bodo 6. marca zaprli za promet cesto od Pilošča do železniškega prehoda na cesti v industrijsko cono. V načrtu imajo dela za povezavo med obstoječimi cestami in novo državno cesto, ki jo sedaj gradi podjetje ANAS. Kdor bo želel z avtomobilom iz Štandreža v industrijsko cono bo moral po pokrajinski cesti proti Sovod-njam do novih tovarn, odtod pa bo lahko zavil na levo in tu dosegel Ulico Fermi v industrijski coni. Domačini Pilošča in ljudskih hiš v snodnjem delu Mihaelove ulice bodo lahko prosto uporabljali to pot. Zdravstveni pregledi v osnovnih in srednjih šolah Že več let skrbi šolska oblast za zdravstvene preglede učencev in dijakov v tistih občinah, kjer nimajo lastne zdravstvene šolske službe. Pri nas je šolska oblast pričela s temi pregledi že v šolskem letu 1966-67 in od tedaj pregledajo zdravniki vse učence in dijake dvakrat letno. Zdravnike dalo na razpolago občine, šolsko skrbništvo pa občinam stroške povrne v višini 1.262 lir na vsakega učenca za dva pregleda v teku šolskega leta. V tem šolskem letu izvajajo te preglede v 21 občinah na Goriškem. To pomeni tudi, da skrbijo za te preglede v ostalih štirih občinah krajevni občinski zdravniki sami. Letos so že pregledali, v okviru te službe, 6.822 učencev osnovnih šol in 3.332 dijakov srednjih šol. V tem letu bo šolska oblast porabila v ta namen 12.670.000 lir. Od začetka te akcije pred osmimi leti, ko so pričeli le v nekaterih občinah, so do danes na Goriškem porabili skoro 65 milijonov lir. V tej akciji uspešno sodelujejo poleg šolskih oblasti in prizadetih občin tudi pokrajinski zdravnik in ostali zdravstveni funkcionarji. Prve dni maja izlet v Mauthausen Združenje bivših deportirancev v nacistična taborišča priredi 5. maja, ob priliki mednarodnega spominskega praznika za 29-letnico osvoboditve v taborišču Mauthausen, izlet v ta kraj. Prva skupina bo na izletu štiri dni, cena izleta je 49.000 lir. Izhodišče izleta je v Milanu, obiskali bodo taborišča Ebensee, grad Hartheim. Gusen, Mauthausen; potovali bodo skozi Salzburg, Linz. Innsbruck. Drugi izlet pa bo trajal sedem dni, odhod bo iz Milana L maja, cena je 81 000 lir. Obiskali bodo taborišča Dachau, Ebensee, grad Hartheim, Gusen, Mauthausen, Melj, Rižarno pri Sv. Soboti v Trstu. Izletniki bodo potovali skozi Trst. Videm, Dunaj, Linz, Miinchen. Podrobnejše informacije se dobijo na sedežu ANED, Via Bagutta 12, Milan, ali pri zastopnikih ANED v Gorici. Iz goriške bolnišnice V Štandrežu se je v popoldanskih urah ponesrečil Rodolfo Paoletti iz Sovodenj, Ul. Ex Impero 87. Ponesrečenca so sprejeli v bolnišnico na 20-dnevno zdravljenje zaradi možganskega pretresa ter lažjih poškodb po telesu. Do lažje nesreče je prišlo včeraj na Verdijevem korzu, kjer se je poškodoval 32-letni invalid Augusto Locchi iz Ul. Ascoli 18. V bolnišnici se bo moral zdraviti nekaj dni zaradi lažjega udarca na levem ramenu. Zgodba se dogaja v 12. stoletju na dvoru milanskega vojvode Gian Galeazza. Avtor pa je hotel iz dogodkov tedanjih časov prikazati, kako je delavski svet še danes suženj gospodarjev. Konec meseca, in sicer 22. marca, bo v krminskem gledališču nastopila skupina «Teatro Sperimentale dei Burattini di Reggio Emilia». Lutkovno gledališče bo nastopilo z delom. «Satira alla rivolta». 23. aprila bo skupina «Compagnia Nuova Scena» uprizorila delo Vittoria Franceschija «Ballata dello spettro». Delo prikazuje stalen boj med buržoazijo in delavskim razredom. Gledališka sezona v priredbi krožka «A. Sfiligoi» iz Krmina Kulturni krožek «A. Sfiligoi» iz Krmina bo tudi letos priredil nekaj odrskih predstav s socialno tematiko. Podobne prireditve je krožek organiziral ie prejšnja leta in so vedno žele veliko uspeha. Letošnjo prvo predstavo «La colpa è sempre del diavolo» bo uprizorila gledališka skupina «Collettivo di Parma». Delo, ki ga je napisal leta 1965 znani gledališki igralec Dario Fo, je pripravil Jugoslovan Bogdan Jarkovič. Predavanje o fašizmu v pokrajinski dvorani ,V torek, 5. marca ob.-18. uri bo v dvorani goriške pokrajine tretja konferenca iz ciklusa predavani «Fašizem in italijanska družba» na temo «Fašistična zunanja politika». Predavanje so organizirali krožki Frontiere aperte, Mladinski krožek, prosvetno društvo «Oton Župančič», Per la libertà della cultura. Rinascita ter Salvemini v sodelovanju z deželnim zgodovinskim inštitutom. Predavatelj bo dr. Enzo Collotti, docent na tržaški univerzi. Tomaž Pavšič, nekdanji «Vodopivec», je ob priliki slavnostnega ajdovskega koncerta napisal nekaj besed, ki so za nas zelo aktualne: «Pomen zbora «Vinko Vodopivec» ni toliko v njegovih čisto glasbenih dosežkih, pač pa morda še bolj v pojavu «vodopivstva», to je v neki posebni volji naših primorskih študentov, da po svetlih zgledih iz preteklosti s pesmijo na ustih vnašajo v slovensko psiho dih in čutenje primorskega človeka, ki ga je mimo podnebja in usodnega položaja na robu, oblikoval boj za preživetje, za svobodo, pravico in združitev, človeka, ki ima v sebi uporniške poteze puntarjev in partizanov, hkrati pa tudi odprtost srca in smisel za čusveno petje in veselo družabnost». Program današnjega koncerta je naslednji: Prvi del: J. P. Gallus «Praepara-te corda vestra», «O magnum my-sterium», «Ecce quomodo moritur iustus»; P. Trubar - M. Tomc «Oča naš»; U. Vrabec «Dvignite bratje zastave»; A. Srebotnjak «Bori»; Z. Prelovec «Doberdob»; M- Kozina «Pomlad v svobodi». Drugi del: U. Vrabec «Bratci veseli vsi»; P. Merku «Zvečer se ga napije»; M. Pertot «Peščalka»; R. Simoniti «Moje sarce» (mala suita za moški zbor in soli) ; A. Srebotnjak «Pesem o lončenem basu»; D. Švara «Oj le mamka vi vi»; F. Venturini «Nocoj pa oh nocoj»; R. Simoniti «Na Vipavskem». Koncert prirejata Slovenska prosvetna zveza in Klub «Simon Gregorčič». Prepričani smo, da bo slovenska publika danes napolnila dvorano v palači Attems. Marsikdo bo izkoristil priliko, da si ogleda tudi bogato zbirko slik v prvem nadstropju palače, kjer so razstavljena dela goriških mojstrov preteklosti in sedanjosti. Prav zaradi tega so prireditelji, uro in pol prej, pripravili tudi ogled te slikarske razstave. Ob 16. uri bo tiste, ki jih zanima to področje goriške umetnosti, vodil po razstavi prof. Milko Rener. O-gled slikarske zbirke, kjer bomo videli tudi dela Tominza, Pilona, Spazzapana, bo le uvod v široko dejavnost na tem področju, saj i-majo prirediteji namen seznaniti goriško pubiko z muzejskimi zbirkami in drugimi zanimivostmi naše zemlje, ki so raztreseni od muzeja v Kromberškem gradu do raznih cerkva in drugih zaimivih stavb na Primorskem. • Goriški prefekt je v svojstvu predsednika pokrajinskega odbora za cene odobril nove, povišane cene raznih kmečkih gnojil. • Občinska seja v Gorici bo jutri, v ponedeljek, ob 17.30. Na njej bodo nadaljevali razpravo o letošnjem proračunu, skoro gotovo pa je, da bodo svetovalci raznih političnih strank govorili tudi o fašistični provokaciji med delavskim sprevodom ob priliki splošne stavke prejšnjo sredo. iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiufmmiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimnxiiiimiitiB V Štandrežu je Ivana Nanut praznovala 96-letnico KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA ■ UL Morelli 14 Tel. 2206 - 2207 VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA PRIZNANI) MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE LA GOR I ZIA IM A GORICA - UL Duca d’Aoala 180 - TeL 28-45 GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Ivano Nanut, Giovano po domače, smo prejšnji teden obiskali, ko je proslavljala zavidljiv življenjski jubilej: svojo 96-letnico. Rodila se je namreč 21. februarja 1878 v Štandrežu, kjer tudi danes biva pri nečakih. Srečali smo jo v hiši družine Makuc-Devetak, v krogu katere tudi živi, čeravno je ohranila svojo samostojnost v ločenem stanovanju. Naš pogovor z njo je potekal v prazničnem okolju in vzdušju, ob navzočnosti vseh članov družine. Teta Giovana je na vsa naša vprašanja rade volje, potrpežljivo, jasno in obširno odgovarjala ter nam presenetljivo točnostjo obujala svoje spomine o daljni preteklosti. Na, povemo še, da so nas v hiši pogostili s pristnim domačim pecivom in domačim vincem, s katerim smo nazdravili slavljenki ob tej izredni priliki. Predavanja V Doberdobu bo v četrtek, 7. marca ob 16.30, na pobudo prosvetnega društva «Jezero» in v sodelovanju s Slovenskim planinskim društvom iz Gorice predavanje o delovanju mladinskega smučarskega odseka SPD. Predvajali bodo film o mladinskih smučarskih tečajih, ki jih je SPD priredilo v prejšnjih letih na Lažni. Predavanje bo v dvorani prosvetnega društva «Jezero». Prosveta V sredo, 6. marca ob 20. uri bo na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Ulici Malta 2, v Gorici posvet zastopnikov prosvetnih društev z Goriške. Na njem se bodo pomenili o dosedanjem delu, o goriški reviji «Primorska poje» in o poletnih prireditvah. Na sedežu prosvetnega društva «Briški grič» v števerjanu bo v sredo, 6. marca ob 20. uri ponovitev predvajanja slovenskega filma «Cvetje v jeseni», ki so ga posneli po znani Tavčarjevi povesti. Šolske vesti Ravnateljstvo srednje šole «Ivan Trinko» v Gorici, Ulica Randaccio 10, sporoča, da bo jutri, 4. marca ob 17.30 v šolskih prostorih roditeljski sestanek. Vabljeni so starši dijakov ali njihovi namestniki. Razna obvestila Pokrajinski inšpektor za prehrano obvešča vse zainteresirane kmete, da so rok za prijavo površin posejanih s pšenico podaljšali do 31. marca 1974. Prijave je treba nasloviti na inšpektorat. Gorica, Korzo Italia 25. Poštni uradi so dobili telegram, da lahko pobirajo od naročnikov pristojbino IVA za letno takso za televizor in radioaparat. Od letos dalje je treba namreč 12.000 liram letne pristojbine dodati 555 lir pristojbine IVA. Podobne višje pristojbine je treba plačati tudi za radio-aparate. Na poštnih uradih dajejo vsa potrebna pojasnila. JCino Teta Giovana je pričela svoj življenjski opis z letom 1901, ko je morala, po očetovi smrti, s trebuhom za kruhom, v širši in nepoznani svet. Preživela je dobršen del svojega življenja, kar 47 let, v Egiptu, točneje v Aleksandriji, kjer se je zaposlila kot sobarica v hiši nekega bankirja. V prvih letih stoletja so morale številna dekleta iz nažih krajev na delo v Egipt, kjer so našle, kot vestne delavke, službo pri bogatih evropskih družinah. Naša Giovana se je vkrcala v Trstu na parnik Cleopatra in na tržaškem pomolu ji je skupina sorodnikov in domačinov, s tesnobo v srcu in solzami v očeh, dolgo mahala v pozdrav, dokler ni parnik izginil na obzorju. Egipt je bil tedaj pod angleško zasedbo, a resnični gospodarji so bili domači veleposestniki. Dežela je bila zelo revna, kmetijstvo zaostalo, politično samostojnost si je Egipt pridobil šele leta 1922, vendarle pa je vse ostalo po starem. Vodstvo dežele je bilo prepuščeno redkim bogatašem. Naša jubilantka je bila še dokaj srečna. Zaposlila se je v obalnem mestu Aleksandriji pri neki ugledni italijanski družini, ki se je bavila s prekupčevanja bombaža in katere poglavar je bil na čelu bančnih zavodov. Povedala nam je. da je y tej družini, po drugi svetovni vojni živela nekaj časa v izgnanstvu bivša italijanska kraljeva družina in da se je ona včasih pogovarjale tudi v bivši kraljico Heleno. V Štandrež se je vrnila leta 1950. Dobro se spominja na Štandrež kakršen je bil v njenih mladih letih. Prvo središče vasi je bilo na Pilo-šču in cerkev je bila prav na mestu, kjer bomo v kratkem gradili prosvetni dom. S svojimi 96 leti je Ivana Nanut najstarejša oseba v vasi in obvlada poleg slovenščine in italijanščine tudi francoski in arabski jezik. Ob slovesu smo ji ponovno čestitali. Nekdo v družini nam je zaupal, da slavljenka hrani že vrsto let steklenico francoskega šampanjca, ki jo je prinesla iz Egipta. Namerava jo odpreti, ko bo slavila svojo stoletnico. Vsa vaška skupnost ji to iskreno želi. d. n. Gorica VERDI 15.00—21.30 «La grande abbuiata». Marcello Mastroiani in U-go Tognazzi. Prepovedano mladini pod 18. letom. Barvni film. CORSO 15.00-21.30 «Il rompiballe». U-no Ventura in J. Brell. Barvni film. MODERNISSIMO 15.00—21.30 «La cerimonia». K. Nakmura. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. VITTORIA 15.00—21.30 «I desideri morbosi di una sedicenne». M. Kuster in N. Tyller. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 15.15-21.30 «Rapiti dai Tupamaros». E, Marekande in E. Wise. Barvni film. Tržič AZZURRO 17.30-22.00 «Sedicianm». Barvni film. PRINCIPE 14.00-22.00 «L’urlo di Chen terrorizza anche l'Occidente». Barvni film. EXCELSIOR 14.00-22 00 «Scorpio». Barvni film. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE ROJSTVA: Francesco Lutman, Marco Dario, Paola Brumai, Fabio Battistutta, Massimo Tiziani, Miche-la Albiero, Roberto Sclauzero, Enrico Gottard, Marco Aldrigo. SMRTI: 89-Ietna gospoumja Pierina Tamburini vd. Benussi, 88-letni upokojenec Giovanni Macori. OKLICI: bolničarka Alga Boschin in elektrikar Ezio Castellano, učiteljica Marialuisa Zorzin in univ. študent Franco Perazza, delavka Margherita Giordano in financar Aventino Krdas. POROKE: uradnica Clara Fratti in mornariški podčastnik Livio Cri-stofoli, delavka Silvana Franco in delavec Pierino Basello, dijakinja Annamaria Zini in dekorater Franco Šanson, uradnica Liviana Pascoletto in uradnik Tullio Colautti, gospo-dinia Luciana Simšič in delavec Umberto Tamburiini. DEŽURNI ZDRAVNIKI V Gorici, Sovodnjah in števerjanu sta danes dežurna dr. Angelo Dai-nese. tel. 83327 in dr. Pasquale Arcuri, tel. 2102. V Krmiru in o-količi je danes dežuren dr. Costantino Kouvalis, tel. 86755; v Ronkah pa dr. Felice Giacconi, tel. 77476. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči le dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 57, tel. 2972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Rismondo, Ul. Toti, tel. 72701. - NAROČITE SE NA PRIMORSKI DNEVNIK kultura 3. marca 1974 RAZGOVOR Z REŽISERJEM JOŽETOM BABIČEM Car De Filippovega gledališča je v razsežnostih malih ljudi Poetični realizem je dominantna karakteristika «Božiča pri Cupiellovih» 0 sedanjem gledališkem trenutku na Slovenskem in njegovih perspektivah Navzočnost režiserja Jožeta Babiča v Trstu, kjer je v teh dneh pripravljal uprizoritev komedije Eduarda De Filippa «Božič Pri Cupiellovih» v Stalnem slovenskem gledališču, smo izkoristili za razgovor tako o njegovih režiserskih srečanjih z de Filippom, kot tudi o nekaterih aktualnih vprašanjih sedanjega gledališkega trenutka na Slovenskem. — Predvsem o Tvojih režijah del Ednarda De Filippa in o Tvojem Pojmovanju De Filippovega odrske-Sa izraza, zlasli še ob presajanju njegovega neapeljskega ambienta in ljudi na slovenske odre... — Prvo odrsko delo Eduarda De Filippa, ki sem ga režiral prav v Trstu, je bilo «Filomena Martura-no», kar ni bilo slučajno. «Filu-mena Marturano» je cd vseh E-duardovih del najbolj presegla ozke okvire svoje ambientalne pogojenosti. Postala je širok, vsem dostopen problem in ni slučaj, da je De Filippo tudi na svojih evropskih turnejah in prav tako v Sovjetski zvezi žel s tem delom največje uspehe, čutim tudi, da bi ob vznemirljivih vesteh o njegovi težki bolezni moral povedati še to, da sodi ne le v vrh italijanske dramatike, pač pa da je njegov delež v evropskem gledališču še posebej dragocen zaradi njegovega odkrivanja dimenzij malega človeka skozi prizmo poetičnega realizma. Prav ta element me je tudi pri «Cupiellovih», ki je njegovo prvo dramsko delo, najbolj pritegnil, ker je direkten izziv hlastajoči potrošniški družbi v skoraj statičnem nizanju drobnih medčloveških odnosov, ki se bizarno spreminjajo. Treba pa je upoštevati še komponento, da je to komedija, v kateri tragična nota ne sme prevladati, ker vse, kar se zgodi, s smrtjo vred. je v resnici samo del življenja, še sama smrt je življenje v resnici. K nastavku režije pa je treba seveda prišteti še kreativno vključevanje igralcev in zdi se mi, da je ta komponenta uspela, pri čemer je velik delež pripisati prav ustvarjalni soigri in uigranosti, ki sem jo pred kratkim opazil tudi v mariborskem igralskem kolektivu ob režiji Partljičeve igre «ščuke pa ni». To pa ponovno dokazuje. da se resnično umetniško gledališče lahko oslanja na uigran ansambel, kar spet govori za to. da bi ob vseh reorganizacijah, ki jih napovedujemo v slovenskem Prostoru, kazalo ljubosumno čuvati in razvijati to, kar imamo. — Kakšen je sedanji gledališki trenutek v Sloveniji s posebnim ozirom na Primorsko in kakšni so obeti za prihodnost? — V širšem slovenskem prostoru ne ■ moremo mimo sprememb, ki Mm jih z novo ustavo SR Slovenije ponuja naš družbeni razvoj, ^e bi v slovenskem gledališču hoteli poglobiti samoupravljanje, in osebno mislim, da ga bomo mo- rali. pomeni to tudi začetek večjega interesnega povezovanja ne le v institucionaliziranih hišah, marveč v vseh oblikah združenega dela Najbolj dragocen element v poglabljanju samoupravljanja je odgovoren odnos do dela v tisti hiši, za katero se je kdo dogovoril o sodelovanju, delo torej, za katero se je obvezal. Ta korak, ki se v nekaterih hišah že bolj ali manj uveljavlja, bi moral pripeljati rio ozdravljenja tistih konfliktnih razmerij, s katerimi se slovenska javnost brez potrebe seznanja na senzacionalističen način. V tem času je na prizivni klopi tudi resnična medsebojna potreba med družbo in gledališčem, ki se sedaj verificira v družbenih dogovorih. ko se odločamo za širše in tudi specifične programe. V tem smislu se nam že kaže spoznanje, da ima na tej relaciji gledališče pomemben prostor in da nikjer ni prišlo do pojavov odklanjanja prispevka. ki bi ga morali vsi odvajati za kulturne programe in v tem okviru seveda tudi za gledališče. Edina težava, ki jo bo treba še z delom odpraviti, je kljub po-licentrističnemu programu še občuten fatalizem oziroma koncentriranje kulturnih dobrin v le nekaterih centrih. Poseben položaj ima v tem sklopu primorska regija. Odrezana od svojih tradicionalnih centrov se v glavnem polarizira njeno kulturno življenje v dveh središčih, z nekaterimi dejavnostmi pa še vedno celo v občinskih mejah. Težiti moramo k večji povezanosti v programskih delih med tržaškim in novogoriškim gledališčem in drugič, vsaj kar zadeva gledališče v Novi Gorici, k višjim oblikam sofinanciranja ne zgolj na sedanji ravni povpraševanja in ponudbe, marveč na način, da bo celotna družba postala nosilec tiste umetniške kreativnosti, ki 'jo ta prostor zmore in zasluži in ki jo je po prirodnih in tradicionalnih dokazilih. vedno....vnašal.,,,y alo.vsnsko kulturo. Ta postopek je dolgotrajen. ker se včasih zdi, da je na Primorskem najbolj zakoreninjen lokalizem, ki je ovira za skupne programe. Enoten kulturni prostor pa to funkcijo ne le zahteva, marveč jo celo narekuje. — Znano je, da si močno angažiran na raznih gledaliških frontah od predsedovanja Skupnosti slovenskih gledališč, prek upravljanja Primorskega dramskega gledališča do režiserske dejavnosti na vsem slovenskem kulturnem področ- ju od Maribora do Trsta. Kakšne so Tvoje trenutne skrbi, naloge in obveze na vseh teh frontah? — Pred nami je festival Malih in Eksperimentalnih odrov, ki smo ga morali iz organizacijskih razlogov nekoliko preložiti. Letošnji festival bo nedvomno obogatitev v širino s tem, da bodo predstave nekaterih gostov iz oddaljenih centrov predvajane tudi v nekaterih manjših središčih Primorske, pa tudi njegov mednarodni značaj se bo obogatil s programsko izmenjavo s poljskim gledališčem posebne komorne smeri, kar sodi v širši koncept kulturnih izmenjav med Slovenijo in vojvodstvom Ka-towice, poleg tega pa z zelo ak- tualno teoretično temo o prepletanju med institucionaliziranim in amaterskim gledališkim delovanjem. Ta tema je zato zanimiva, ker smo priča rovi ■ stopnji amaterskega gledališkega snovanja v Sloveniji in ki terja tudi na novo preverbo funkcije institucionaliziranih gledaliških hiš v oblikah sodelovanja in mentorstva in v medsebojnem napajanju v prostoru, v katerem naj se oblikuje bodoči kader. Tu smo seveda tudi neposredno pri problemu gledališke vzgoje mladine. Spričo svoje funk-Razgovor napisal Jože Koren (Nadaljevanje na 8. strani) , - v7 j Režiser J. Babič. V ozadju scena za komedijo Božič pri Cupiellovih lllllllllllllllllllllllllllllllllllll|l||||||||||||||||||||||||||||l||||||||||||||||||||||||l|||||||||||||l||||||||||||||||||||||,||||,|||||||||||||||||||||||||||||||||f||||||||||||||l|||||||||l||||||||||uim,|,,||,|m,|||||,|||||||||||||||||||mn|||||||||||||i||||||. S ČETRTEGA VEČERA 0 UMETNOSTI NA SLOVENSKEM Bogata slikarska ustvarjalnost na Slovenskem v XIX. stoletju Od velikih imen Kavčiča, Tominca in drugih iz začetka stoletja do Jame, Sternena in Jakopiča, ki so utrli pot novim tokovom Četrti večer ciklusa šestih predavanj, ki jih tržaška Narodna in študijska knjižnica prireja na temo «Umetnost na Slovenskem», je Ciklus predavanj NŠK v Trstu UMETNOST NA SLOVENSKEM Narodna in študijska knjižnica v Trstu sporoča, da bosta zadnji dve predavanji iz ciklusa o «UMETNOSTI NA SLOVENSKEM» zaradi nenadnih nepredvidembr.,, t^hničpth ovir odloženi in bosta šele v sredo 20. marca in v sredo 27. marca t.l. Predavali bosta: Prof. Breda Misia: SLIKARSTVO OD IMPRESIONIZMA DO DRUGE SVETOVNE VOJNE v sredo 20. t.m. Prof. Melita Stele: SODOBNA UMETNOST NA SLOVENSKEM v sredo 27. t.m. Obe predavanji bosta v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Začetek ob 18.30. Vstop prost. luiinii n ii mi,,, „ ,| j,,, 111, „|||||, m in,!,, n,!,, ni imiiiiii,im,milil mi imi,min,,,n,„||,|,|„,,m,mMl|,im,um,m|,|„,|„,n PO 400 LETIH PIH MLADINSKI KNJIGI Dalmatinov «Jezus Sirah» v lepi faksimilirani izdaji V svetu so ohranjeni le trije izvodi tega dragocene, ga dokumenta protestantskega slovenskega pismenstva Znano je, da se je v svetu izredno razmahnilo izdajanje fak-similiranih izdaj pomembnih umetniških pa tudi drugih del. Deloma zato, da se število dragocenih raritet poveča in z njimi oskrbijo najrazličnejše znanstvene ustanove in biblioteke po svetu, zlasti tiste, ki so (na pr. v Afriki) nastale šele v povojnem času. Izdajanje faksi-miliranih izdaj pa omogoča tudi lažje proučevanje teh knjig, navsezadnje pa ljubiteljem tovrstnih izdaj tudi približa taka dela. Ni čuda, da deluje v svetu veliko število specializiranih založb, ki so izdale več desettisočev faksimili-ranih izdaj, med njimi tudi nekatere izredno dragocene publikacije. Tudi Slovenci smo v tem pogledu že marsikaj napravili, čeprav se število naših tovrstnih izdaj suče okoli trideset. Na eni strani izdaja tovrstna dela Cankarjeva založba v Ljubljani. Na drugi strani pa je založba Mladinska knjiga zasnovala posebno knjižno zbirko Monumenta littera-rum slovenicarum. zbirko, ki je skupaj z izrednimi izdajami dosegla že dvajset knjig. Ta zbirka se odlikuje po izboru in skrbni priprav; faksimilov rokopisov ali drugih sicer zelo redkih tiskov leposlovnih ali drugače pomembnih izdaj naše kulturne zgodovine. Vsaka izdaja je točen posnetek dela, katerega pomen je prikazan v spremni besedi. Izdaje te zbirke so namenjene znanstvenemu preučevanju. šolam v pomoč pri pouku, a tudi ljubiteljem in zbiralcem taki. redkih tiskov. Med rednimi izdajami te zbirke naj omenimo predvsem faksimile cenzurno-revi-zijskega rokopisa Prešernovih poezij, dalje njegov Krst pri Savici, Cankarjevo Erotiko, faksimile Trubarjevega Katemizma, Pisma slo venske moderne, zlasti pa Dalma tinovo Biblijo in Slavo Vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja. Večina od navedenih publikacij je razprodana. Zdaj nam je Mladinska knjiga posredovala novo knjigo te zbirke Jurija Dalmatina prevod knjige Jezus Sirah, v obliki faksimili-rane izdaje knjige iz leta 1575. Kot zvemo iz predgovora, ki ga je napisal Branko Reisp, predstavlja ta knjiga nadvse pomembno izdajo med slovenskimi protestantskimi publikacijami. Jezus Sirah je ena izmed knjig svetega pisma, ki jo je napisal Jezus, Sirahov sin iz Jeruzalema. Po svojem značaju je torej seveda verska knjiga. Kot ena izmed prvih protestantskih knjig v slovenščini znanstve-i o niti ni tako pomembna. Pomembna pa je kot spomenik, spomenik slovenskega pisemstva. Knjiga je izšla leta 1575 v Ljubljani pri tiskarju Janezu Mandeljcu in predstavlja prvo v Ljubljani natisnjeno knjigo. Obenem predstavlja prvi slovenski prevod Jurija Dalmatina, ki je bil natisnjen in ri je pomenil začetek tiste Dalmatinove prevajalske vneme, ki je svoj vrh dosegla v prevodu Biblije. Slovenski protestanti so v Ljubljani ustanovili prvo slovensko tiskarno, organizirali so prvi mlin za izdelovanje papirja in se tako skrbno pripravili za izdajanje knjig v slovenskem jeziku, s tem pa ustvarili temelj slovenske književnosti. Prav zato je Dalmatinov prevod Jezusa Sira-ha, čeprav morda sam na sebi manj pomemben, dragocen spomenik tako slovenskega pisemstva kot slovenskega tiskarstva. Seveda ni odveč omeniti, da so v svetu ohranjeni le trije izvodi te knjige, od teh eden v Nemčiji, eden v dunajski nacionalni biblioteki. tretji pa v ljubljanski Narodni in univerzitetni knjižnici. Po tem izvodu je bila prirejena tudi sedanja faksimilirana izdaja, manjkajoče strani pa so posneli iz dunajskega izvoda. V tehničnem pogledu predstavlja izdaja določeno novost, saj je bila natisnjena na podlagi klišejev, tisk pa je o-pravila ljubljanska tiskarna «Dela». Kot dragocen spomenik slovenske protestantske književnosti in slovenske kulture prihaja torej Dalmatinov prevod Jezusa Sira-ha v faksimilirani izdaji po 400 letih znova med naše ljudi. Sl. Ru. v sredo zvečer popeljal občinstvo, ki se je zbralo v Mali dvorani Kulturnega doma. že v bližnjo preteklost, v XIX. stoletje, torej v dobo močnega duhovnega preporoda in pospešenega narodnostnega osveščanja, v čas Prešerna in Čopa, nato pa tudi v čas samega Cankarja in celo Župančiča. Prof. Anica Cevc, ravnateljica ljubljanske Narodne galerije, je prikazala bogato obdobje likovne ustvarjalnosti na Slovenskem, še prej pa je dogajanja na tem področju uokvirila v tedanji čas, v dobo, ko smo Slovenci dobili svojo prvo risarsko šolo v Idriji, ko smo imeli prve umetnostne razstave, ko je pri nas pojenjal barok, pa čeprav je zapustil svoje izrazite sledove, celo težnje po nadaljnjem uveljavljanju. Predavateljica je sicer poudarila, da se je nacionalna zavest močneje izražala med literati, s težavo pa prodrla tudi v zavest likovnikov, toda dobili smo vrsto umetnikov, med katerimi so tudi imena, ki spadajo na visoko evropsko raven. Smo pač v dobi, ko se likovna umetnost «seli» iz cerkvenih objektov in plemiških gradov v meščanske domove, ko «naročnik» ni več cerkveni dostojanstvenik ali grof, pač pa meščan, ki začenja ceniti umetnost in se da iz tega ali onega razloga tudi upodobiti. Od tod pravi val portretov in podob nasploh. Iz te dobe imamo Lovreta Janšo iz Breznice na Gorenjskem, ki je postal celo profesor na dunajski akademiji, od katerega pa je slovenskim zakladnicam ostalo bolj malo dediščine, kajti veliko njegovih del je ostalo izven domovine. V to dobo spada tudi Goričan Franc Kavčič, ki se je šolal na Dunaju in v Rimu, ki je postal velik umetnik, ustvarjalec na evropski ravni, za katerega pa prav tako velja to, kar smo rekli za Janšo, da je glavnina njegovih del v tujini in bolj malo njegovih stvaritev je ostalo doma. Njegova «Salomonska razsodba» je prav gotovo vrhunsko delo. In tudi naslednji umetnik, ki ga je nrof. Anica Cevčeva prikazala, je po rodu Goričan. Gre za Jožefa Tominca, ki se je rodil 1790 v Gorici, umrl pa 1866 v Prva-čini, šolal se je v Rimu. največ časa pa je živel v našem mestu, v Trstu. Živel in ustvarjal pa je tudi v Ljubljani. Več njegovih del je v tržaškem muzeju Revoltella. Predavateljica se je dalj časa u-stavila pri Tomincu in ga prikazala z vrsto njegovih del, začenši s portretom Auerspergove grofice, s skupinsko sliko družine Moscon, s podobo z naslovom Dama s kamelijo, ki spominja na istoimenski roman. Končno je pokazala tudi portret črnogorskega vladike in pesnika Petra Petroviča Njegoša, za katerega vemo, da je trikrat potoval skozi Trst in ga je Tominc portretiral po naročilu nekega Tržačana. Končno smo Tominca spoznali tudi po podobi njegovega očeta, pri čemer je bila zelo očitna razlika med deli, ki jih je slikar delal po naročilu, ter deli, ki jih je delal po lastnem navodilu. Tominčev oče je veliko preprostejših zato pa tildi bolj pristen kot so ljudje na drugih portretih, pa čeprav so vsi mojstrsko izdelanih še posebej, njegov lastni portret ter portret črnogorskega vladike. Nemogoče je v stavku dveh prikazati življenje in delo ljudi, kot so slikarji, o katerih je govor, toda čas in prostor sta bila odmerje na prof. Cevčevi in še bolj nam. Matevž Langus, kovačev sin iz Kamne Gorica, ki se je lotil sobo slikarstva, da bi si omogočil šolanje na Dunaju, je po Dunaju od potoval še v Italijo, vendar se je kmalu vrnil v Ljubljano v prepričanju, da se bo tu lahko razživel. Pa se je moral podrediti naročniku, bolje povedano njegovim željam. Kljub temu je zapustil več dobrih portretov, ki se sicer ne morejo kosati z deli prej omenje nih likarjev, ki pa dosežejo svoj višek v avtoportretu ter v portretu žene pri ročnem delu. Langusovo ime se omenja tudi v zvezi s tem, ker je nastala v Ljubljani Langusova šola, iz katere je išzlo nekaj učencev, med katerimi je bila tudi Marija Auerspergova. V to obdobje spada Mihael Stroj, po rodu Gorenjec, ki po svoji sposobnosti prekaša Langusa, ki pa je značilen tudi po tem, da se je že krepko vključil v tedanjo ilirsko gibanje, saj je živel tudi v Zagrebu in med zelo številnimi portreti, ki jih je napravil, je tudi portret vodilnega lika ilircev Stanka Vraza. Mihael Stroj je portretiral tudi Blaža Crobatha, odvetnika, pri katerem je bil France Prešeren koncipient. Ko že omenjamo Crobatha in z njim Prešerna, bomo omenili tudi slikarja Her-leina, ki je bil po rodu sicer Nemec, ki pa je živel tudi v Ljubljani, kjer je upodobil Prešernovo «nesrečno ljubezen» Primicovo Julijo v otroških letih, skupaj z bratcem. Ves čas doslej smo omenjali le portrete kot umetniške dosežke teh mojstrov iz XIX. stoletja, šele pozneje je slovenska umetnost dobila tudi krajinarstvo in to razmeroma veliko bolj pozno kot drugod v Evropi. In zanimivo je, da se med prvimi, ki se omenjajo s tem v zvezi omenja Nemec, ki je 30 let živel na Slovenskem. Gre za Franza Kurza Goldsteina, ki je med drugim upodobil Sv. Janeza v Bohinju ter vhod v Škocjanske jame, vtem ko je Korošec Marko Pernhart upodobil veliko slovenskih gora, kot na primer Dobrač, Mangart, Triglav itd. Po tem slikarju je ostalo veliko dobrih del, med katerimi so tudi Sava s Šmarno goro, Gorica na Vrbskem jezeru. Belopeška jezera, Špikova skupina itd. In že smo pri Antonu Karinger-ju, ki se je rodil v Ljubljani, študiral na Dunaju in v Muenchnu, nato pa živel kot častnik spet v Ljubljani, v Severni Italiji in Dalmaciji, obiskoval pa tudi črno goro in druge kraje Balkana in napravil poleg nekaj portretov veliko pokrajin, med katerimi je na primer pogled na Bohinjsko jezero, krasna upodobitev tedanjega Franc Udovič (Nadaljevanje na 8. strani) RAZGOVOR S PUBLICISTOM IVOM MIH0V1L0VIČEM Trst je izoblikoval moj življenjski nazor Avtor feljtona «Mafija včeraj in danes» o sebi, svojih tesnih predvojnih stikih s Slovenci v Trstu in povojnem delu v Jugoslaviji Pred kratkim smo v našem listu zaključili objavljanje daljšega feljtona pod naslovom «Mafija včeraj in danes» izpod peresa znanega hrvaškega publicista in novinarja Iva Mihoviloviča. Ker dolguje I-vo Mihovilovič začetek svoje novinarske in publicistične kariere prav Trstu, smo ga pred kratkim obiskali v Zagrebu, da bi odgovoril na nekaj vprašanj, ki prav gotovo zanimajo tudi naše bralce. Ko smo ga v prvem vprašanju poprosili, naj bi se na kratko predstavil bralcem našega časnika, nam je Ive Mihovilovič odgovoril: Rodil sem se 1907. leta v Pre-manturi pri Pulju. Z novinarstvom sem se začel ukvarjati že zelo zgodaj, saj v njem delam že skoraj pol stoletja. Sprva sem delal in sploh začel svojo novinarsko kariero v Trstu. Tam je bilo delo sicer lepo, toda težavno, saj sta takrat vladali tam fašistična diktatura in cenzura. V Trstu sem urejeval Istarsko riječ, pisal pa sem tudi v druge liste. Urejeval sem tudi revijo Naš glas, istočasno pa sem deloval v organizaciji Hrvatov in Slovencev v Trstu. Potem zaradi fašističnega nasilja v Trstu nisem mogel več delovati, zato sem emigriral v Jugoslavijo. Naše bralce bi zagotovo zanimalo, če bi morda malo podrobneje spregovorili o svojih mladih letih, to je o času delovanja v Trstu, se je glasilo drugo vprašanje. Povedati moram, da je vse, kar se je v zvezi z začetki mojega novinarstva dogajalo, tesno povezano s Trstom. Moj novinarski nazor in nadaljnji moj razvoj pa so vsekakor izoblikovale takratne politične okoliščine v Trstu. Vse moje nekajletno urejevanje Istar-ske riječi je potekalo v tem smislu. Zato se še dandanes ne morem osvoboditi nekaterih čustvenih doživljajev iz tistega časa, ki so me v bistvu formirali za vse moje nadaljnje življenje prav do današnjega dne. Zato lahko mirno rečem, da je bila faza mojega takratnega in tudi današnjega življenja izoblikovana in utemeljena v Trstu. Ta baza se še danes odraža v mojem odnosu do politike, do življenja nasploh, do fašizma in tudi do protifašizma. Se več. Ambient v Trstu mi je takrat tudi narekoval poseben odnos do slovenskega dela našega tamkajšnjega prebivalstva, kar se je kasneje preneslo tudi na moj odnos do celotnega slovenskega ljudstva. Podobno kot z menoj je bilo tudi z istrskim pesnikom Ger-vaisom. Kot torej lahko vidite, se je moj EMi odnos do Slovencev, in ta odnos je bil vseskozi pozitiven, ustvarjalen in razumevajoč, izoblikoval prav v Trstu in zato ga natanko tako kot pred petdesetimi leti gojim še danes. Spominjam se, kako smo se v preteklosti kot Hrvati, zlasti pa še jaz osebno, zanimali za celotno slovensko kulturno in politično življenje. Zato ni nič čudnega, če smo bili tako kot vi navdušeni takrat nad Kosovelom, Grudnom in vsemi slovenskimi primorskimi književniki. Tako sem bil veliko let dober prijatelj vašega rojaka in slovenskega pisatelja, zdravnika dr. Bogomira Magajne, ki je študiral pri nas v Zagrebu medicino. Prav z Magajno v zvezi lahko povem, da sem živo in z zanimanjem spremljal pisanje in nastajanje njegovega romana Gor- ivo Mihovilovič revije Dokumenti «Pazinskega» memoriala v «Dometih» Objava referatov, ki se nanašajo na zgodovi-Istre med narodnoosvobodilnim bojem Ravnateljica Narodne galerije v Ljubljani prof. Anica Cevc predava v Kulturnem domu no Reški dvomesečnik «Dometi» ki je bil na tem mestu že predstavljen, prinaša v 9.-10. številki lanskega letnika, ki je izšla nedavno, gradivo z lanskoletnega četrtega znanstvenega srečanja «Pa-zinski memorijal». Uredništvo revije se je odločilo za ponatise nekaterih referatov, zato da bi bili pristopni širšemu krogu bralcev, pa tudi zato, ker bo treba še počakati, da bo celotno gradivo s simpozija izšlo v samostojni publikaciji (gradivo s prvih dveh «me-morijalov» — 1970 in 1971 je izšlo v dveh knjigah). Uredniškemu odboru je pomagal pri urejanju številke prof. Petar Strčič, Strčičev je prvi prispevek «Neki problemi u proučavanju novije po-vijesti Istre» v katerem pregleda razmere v istrski histroriogra-fiji; ugotavlja, da Istra nima u-stanove, ki bi proučevala njeno zgodovino; poudari pomen «Pazin-skega memorijala» s posebnim poudarkom na jubilejni «memorijal» leta 1973, ki je bil posvečen 30-letnici priključitve Istre Jugoslaviji. Na njem je bilo prebranih 35 referatov in 14 diskusijskih prispevkov; recenzirani «Dometi» prinašajo 14 izmed referatov, dalje Vande Ekl zapis k objavljenim umetniškim prilogam (slikarska dela na tematiko NOB) in rubriko «oejene i prikazi». Pretežni del objavljenih člankov (izšli so integralno ali pa dopolnjeni) je posvečen predvsem jubilejni letnici 1943. Nekateri zadevajo pa časovno in prostorsko širšo problematiko. Sem sodita go tovo članka «Tito i Istra» V. Klja-koviča in dr. B. Križmana «Italija u vanjskoj politici jugoslavenske države (1918-1941)». Tržaški univerzitetni profesor T. Sala je avtor prispevka «O asimilaciji ’inorodnih’ u provinciji Istri», ki smo ga v slovenskem prevodu dobili v «Jadranskem koledarju» za leto 1974 (str. 91-6); v skrajšani obliki pa je bil objavljen v prvi številki (oktober 1973) «Bollettina» tržaškega Inštituta za zgodovino odporniškega gibanja v deželi Furlanija -Julijska krajina; ni znano zakaj je prevajalec članka našel za Venezie Giulio hrvatski izraz «Julijska Venecija», ko pa so Hrvati že med vojnama rabili obliko «Julijska krajina». Ivan Jelič je obdelal začetke narodnoosvobodilnega boja v Istri, o Istri v letu 1943 pa pišejo M. Mikolič, S. Vukelič, A. Giron, D. Rakovac in M. Rakovac. Zaključne vojne operacije 4. armije v Istri je obdelal F. Trgo, V. Branica pa je podal pregled virov za zgodovino Istre med 1918-1945 v arhivu beograjskega Vojnoistorijskog instituta. Znani predvojni istrski protifašist Vjekoslav Ladavac (Gortanova skupina) pa je napisal članek o pristopanju «gortanovcev» (ali «tigrovcev») v narodnoosvobodilno gibanje. Uvodoma omenjeni Strčič razglablja o zgodovini Istre med NOB v jugoslovanski zgodovinski literaturi in poudari pri tem delež slovenskih zgodovinarjev. Strčič je soavtor (z B. Janjatovič) članka o komunističnih procesih na jugoslovanskih predelih Reke v letu 1940. Zadnja dvojna številka «Dometov» — izhaja sicer z zamudo, na katero smo se bili pri mnogih periodičnih publikacijah prisiljeni navaditi — ne bo zadovoljila različnim okusom svojih bralcev, kogar pa zanima zgodovina Istre med narodnoosvobodilnim bojem, bo na šel med objavljenim gradivom veliko novega znanja in napotkov za razmišljanje. Branko Marušič nje mesto, ki se dogaja v Zagrebu, a je s toliko nitmi povezan tudi s Primorsko. Zavoljo vsega tega lahko mirno rečem, da je bil tržaški slovenski činitelj zame in za moj nadaljnji razvoj zelo pomemben. Tako so vse te zveze, celo osebne, ostale v nekem smislu trajne — in tu je končno tudi moj tesen odnos do slovenskega mladinskega kroga iz tistih let, ki se je kasneje razvil v organizacijo T1GR. Tega legendarnega kroga se še danes živo spominjam in še živi v meni, da omenim samo imena kot Roman Pahor, Dekleva in drugi. Kajti priznati moram, da sem temu krogu sam pripadal, čeprav sem bil Hrvat. In kako to, da se je vse to dogajalo prav v Trstu. Čisto preprosto zato. ker je bilo dejstvo, da smo imeli takrat vsi Hrvati iz Istre svojo bazo v Trstu. V Trstu pa smo imeli svojo bazo spet preprosto zato, ker je bilo v Trstu takrat mnogo laže delovati, kajti bili smo kot politični emigranti iz svojih krajev v tem mestu, v Trstu smo se pravzaprav skrivali pred preganjanjem in pogromi fašistov v Pulju, Pazinu in drugih istrskih mestih. Potem pa smo spet hodili iz Trsta v Istro kot ilegalci in zdelo se nam je, kot da odhajamo v tujo deželo. In s katerimi slovenskimi političnimi voditelji takratnega časa pa ste sodelovali v Trstu, je bilo tretje vprašanje. Dobro sem poznal skoraj vse tamkajšnje slovenske politične voditelje. Z njimi sem sodeloval in tako še danes obstaja moje trajno in živo prijateljstvo z dr. Lovom Čermeljem, Albertom Rejcem in drugim). In priznati moram, da mi je prav iz tržaškega obdobja, kot sem bil že dejal poprej, ostala velika naklonjenost do slovenskega kulturnega življenja sploh in sem bil tudi kasneje, ko sem prišel v Zagreb, eden izmed prvih v tem mestu, ki sem pisal o Kosovelu, Magajni in drugih slovenskih književnikih v zagrebškem tisku. Po emigraciji iz Trsta v Jugoslavijo Vaše delo v tem smislu nikakor ni prenehalo. Ali bi nam za konec povedali še kaj o tem, se je glasilo naše zadnje vprašanje. «V listu Istra, ki sem ga v Zagrebu urejeval več let, sem poleg dela o dnevnih novicah, uvedel še zanimivo kulturno - zgodovinsko novost — dvojezični tednik I-stra kot glas emigrantov, ki je imel zelo velik vpliv na politično emigracijo iz Julijske krajine. Zanimivo je, da je bil to po sto letih spet prvi slovensko - hrvatski list, kot je tudi zanimivo, da smo to takrat smatrali za čisto normalno zadevo. Ker je bil list dvojezičen, je imel tudi veliko razširjenost v Sloveniji. List je izhajal v Zagrebu, uredništvo pa je bilo v Ljubljani. Naj za konec še omenim, da je bil prav naš list tisti, ki je natisnil prvo prozno delo Cirila Kosmača in ga tako vpeljal v slovensko književnost. Dušan Željeznov Nova jugoslovanska ustava: kaj, zakaj, kako Iz temeljnih načel ii. Kakšna je ustavna podoba SFR Jugoslavije? Odgovor na to daje kajpak celotno ustavno besedilo, posebej pa še temeljna načela. Kratek, sorazmerno kratek povzetek že takoj na začetku ne more obiti dveh značilnosti Socialistične federativne republike Jugoslavije: to je 1. zvezna republika svobodnih in enakopravnih narodov ter narodnosti in 2. federativna skupnost delovnih ljudi. Jugoslovanski narodi, združeni v taki republiki, v prid vsakega naroda in narodnosti posebej in vseh skupaj «uresničujejo in zagotavljajo»: 1. socialistične družbene odnose, temelječe na samoupravljanju delovnih ljudi, ter zaščito socialističnega samoupravnega sistema; 2. nacionalno svobodo in neodvisnost; 3. bratstvo in enotnost narodov in narodnosti; 4. enotne interese delavskega razreda in solidarnost delavcev in vseh delovnih ljudi; 5. možnosti in svoboščine za vsestranski razvoj človekove o-sebnosti in za zbliževanje ljudi in narodov ter narodnosti, da bi ustvarili čedalje bogatejšo kulturo in civilizacijo socialistične« družbe; 6. združujejo in usklajajo prizadevanja za razvoj gmotne podlage socialistične družbe in blaginje ljudi; 7. sistem družbenoekonomskih odnosov in enotne temelje politič- nega sistema zato da bi a. zagotovili enotne interese delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in b. enakopravnost narodov in narodnosti; 8. svoja prizadevanja združujejo z naprednimi težnjami človeštva. Teh osem točk razodeva nekaj izrednih poudarkov, več načel, ki so konstante jugoslovanske družbene ureditve. To so: socializem in samoupravljanje, bratstvo in enotnost narodov in narodnosti, zasnovano na enakopravnosti in zbliževanju. Dalje: družbeni u-stroj, ki izvira in se naslanja na enotne interese jugoslovanskega delavskega razreda in predpostavlja solidarnost delavcev in delovnih ljudi. Ni naključje, da je človek. njegov vsestranski razvoj in zagotavljanje svoboščin in možnosti za to ena poglavitnih postavk ustavnih določil. In prav tako ni slučaj, da je poudarjena povezanost Jugoslavije z naprednimi težnjami človečanstva. Socialistična družbena ureditev pomeni negacijo, odpravo izkoriščanja človeka po človeku. Delo je namenjeno izključno kritju o-sebnih in skupnih potreb. Za to pa je potrebna oblast delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. In spričo takšne neizkoriščeval-ske narave družbe, so odnosi med ljudmi lahko le odnosi svobodnih in enakopravnih proizvajalcev in ustvarjalcev. Takšni socialistični odnosi so možni zato, ker ustava zagotavlja, da delovni človek dela s sredstvi v družbeni lastnini. Pri tem enakopravno in neposredno z drugimi ljudmi v združenem delu odloča o vseh zadevah družbene reprodukcije, obnove in razvoj družbe. Pri tem ne nastopa osamljeno, sebično zazrt vase, marveč upošteva medsebojno odvisnost, odgovornost in solidarnost. Ko tako družbeno dela in ravna, odloča, sklepa — «uresničuje svoj osebni gmotni in moralni interes ter pravico, da uporablja sadove svojega tekočega in minulega dela ter pridobitve splošnega gmotnega in družbenega napredka in na tej podlagi čim popolneje krije svoje osebne in družbene potrebe in razvija svoje delovne in druge ustvarjalne sposobnosti.» Da pa bi to zagotovili, so potrebna jamstva. Zato ustava kot «nedotakljivo podlago človekovega položaja in vloge» opredeljuje: — družbeno lastnino proizvajalnih sredstev — osvobajanje dela — pravico do samoupravljanja — načelo «vsak po svojih sposobnostih — vsakomur po njegovem delu» — gospodarsko, socialno in osebno človekovo varnost — solidarnost in vzajemnost vsakogar do vseh in vseh do vsakogar — svobodno pobudo pri razvijanju proizvodnje ter drugih družbenih in osebnih dejavnosti v prid človeka in družbene skupnosti — demokratične politične odnose — enake pravice, dolžnosti in od- PIŠE V' Jože Šircelj govornost ljudi. V ustavi je izrecno poudarjeno, da tako družbenoekonomski sistem kot politični sistem «izvirata iz takšnega človekovega položaja in služita človeku in njegovi vlogi v družbi.» Razredna narava ustave se kaže tudi v temle odstavku iz temeljnih načel: «V nasprotju z družbenoekonomskimi in političnim sistemom, določenim s to ustavo, je vsaka oblika upravljanja proizvodnje in drugih družbenih dejavnosti ter vsaka oblika delitve, ki pači na takšnem človekovem položaju družbene odnose — v obliki birokratske samovolje, tehnokratske uzurpacije in privilegijev, temelječih na monopolu nad upravljanjem proizvajalnih sredstev ali v obliki prisvajanja družbenih sredstev na skupinskolastninski podlagi ter v drugih oblikah privatizacije teh sredstev, kakor tudi vsaka druga oblika oviranja delavskega razreda, da bi uresničil svojo zgodovinsko vlogo v družbenoekonomskih in političnih odnosih ter organiziral oblast zase in za vse delovne ljudi.» Tako je torej idejni in politični obračun z birokratizmom, teh-nokratizmom in drugimi oblikami odtujevanja sadov dela delavstvu in delovnim ljudem dobil svoje mesto v ustavi. S tem je nedvoumno opozorjeno na protiustavnost slehernega ravnanja, ki izvira iz skomin po oblasti, ki ne bi bila delavska, ljudska, samoupravna in socialistična. Davčna posvetovalnica V tej rubriki seznanja naš davčni izvedenec dr. Stanislav Oblak čitatelje z novostmi, ki jih uvaja nova davčna reforma. Prav tako odgovarja na vprašanja čitateljev, ki se nanašajo na novo davčno reformo in na vprašanja, ki kakarkoli zadevajo davčne obveznosti državljanov. Vprašanja lahko naslovite na uredništvo lista v Trstu (Ul. Montecchi 6) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali na strokovni združenji Slovensko gospodarsko združenje ali Kmečka zveza, obe v Trstu v Ul. Cicerone 8/2. Pojasnila delodajalcem in upokojencem Ker smo iz raznih vprašanj dognali še vedno precejšnjo neinformiranost in včasih zmedenost aktivnih in upokojenih delavcev glede bistvenih vprašanj davčne narave, ki jih neposredno zadevajo, bomo v tem sestavku povzeli nekatere stvari, ki so bile v glavnem že predmet prejšnjih razgovorov. Do 1. aprila bodo morali, kakor doslej že skoraj četrt stoletja davčni obvezanci izpolniti in predložiti prijavo «vanoni» za dohodke v letu 1973 po dosedanjih predpisih. Vsi, ki niso v prejšnjih letih prijavljali svojih dohodkov in se niso ali se ne bodo poslužili davčne o-prostitve («condono fiscale»), a nameravajo izpolniti svojo obvezo z letošnjo, zadnjo «vanoni», tvegajo, da jim bodo ugotavljali dohodke še za dve leti nazaj. Rok za opro-stitvene prošnje je potekel 28. februarja in ni znano če ga bodo podaljšali, kot so nameravali, do konca marca, spričo grozeče vladne krize. Kakšne so in bodo obveze, dolžnosti in pravice delojemalca v letošnjem, prvem letu davčne pre-osnove? Menimo, da so že vsi seznanjeni z davčnimi bremeni, ki bodo težila njihove dohodka. Do 166.000 lir mesečne mezde in plače bo obdavčitev znašala 10 odst.; od 166.666 lir do 249.999 lir 13 odst. od 249.999 lir do 333.332 lir 16 odst., nato za vsakih 83.333 dalje s 3-odst. povišanjem davčnega bremena; vsak davkoplačevalec bo užival davčni «popust» 6.000 lir na mesec in pavšalno 1000 lir za zdravstvene in druge stroške. Za ženo bo znašal popust (vedno na mesečnem davku) 3.000 lir, za e-nega otroka 582, za dva 1250 lir itd. Predvidene odtegljaje bo avtomatično izračunaval in odvajal delodajalec in dajatelj pokojnin. Morebitne izravnave letnega davka bodo izračunali z izplačilom božičnice ali 13. plače, ki bo polno obremenjena. Glavna skrb delojemalca in upokojenca je med letom pravzaprav le v kontroli pravilnosti odtegljajev. Svetujemo vsem, da skrbno hranijo izplačilne liste («buste paga»), ki jih mora delodajalec obvezno izročiti svojim nameščencem. Šele do 31. marca 1975 bo obvezna prva prijava, v okviru davčne reforme, ki jo bodo verjetno imenovali po ministru Pretiju in sicer za dohodke leta 1974. Toda vsi. ki imajo izključno dohodke od dela ali pokojnine ne bodo dolžni polagati prave prijave, pač pa samo dokument delodajalca, v katerem bodo navedeni vsi podatki o izplačanih mezdah in plačah in odtegljajih. Davkoplačevalec bo moral ob tej priložnosti podnisati izjavo. plačevalci navajati na vseh dokumentih gospodarske narave (kupoprodaje, fakture IVA, pogodbe itd.), ki bodo romali, kot davčne prijave, v rimsko elektronsko središče. DAVKI IN VOJNE INVALIDNINE VPRAŠANJE: J. F. (vojni invalid, Trst): Uživam manjšo pokojnino, ker sem med zadnjo vojno dobil trajno telesno poškodbo. Sem zaposlen z letnim dohodkom okoli 1.500 000 lir. Svoje redne prejemke (brez invalidnine), skupno z dozdevnim dohodkom svoje predmestne hišice, sem vsako leto prijavljal. Bodo tovrstne invalidnine po novih odločbah podvržene davščini in ali jih bomo morali invalidi prijavljati? ODGOVOR: Po čl. 34. dekreta št. 601 predsednika republike z dne 29. septembra 1973. so «vojne pokojnine kakršne koli vrste in kakršnega koli poimenovanja («le pensioni di guerra di ogni tipo e denomi- nazione») proste davka na dohodke fizičnih oseb. Ostale so torej v tem pogledu v veljavi dosedanje o-prostitve. Spričo besedila, ki smo ga navedli, velja olajšava brez dvoma tudi za vojne pokojnine, ki jih nakazujejo iz inozemstva n.pr. iz Jugoslavije in drugih zavezniških držav in to bodisi samim invalidom, bodisi svojcem padlih. Za prijave dohodkov letošnjega leta, ki jih boste predložili do 31. marca 1975, ni še podrobnih navodil, vendar menimo, da bo potrebno omeniti prejemanje invalidnin v pripombah. Vsekakor %\fetujemo, da se čez leto dni za zadevo ponovno pozanimate, saj boste verjetno prejeli ustrezna pojasnila od prizadetih borčevskih in sorodnih združenj. Za letošnjo, zadnjo prijavo «vanoni», se ravnajte kakor v preteklih letih. VPLAČILA DELODAJALCEV VPRAŠANJE: (A. C., mali trgovec v Trstu). Po ustaljenem običaju sem svojim trem uslužbencem izplačal januarsko mezdo 5. februarja in ob tej priložnosti obračunal tudi nekaj nadur, ki so jih opravili v teku januarja. Davčne odtegljaje sem odvedel v roku (15. februarja). Nekdo me je opozoril, da bi svojo dolžnost lahko izpolnil do 15. marca. Kaj je na stvari? ODGOVOR: Zakon pravi dobesedno, da se mora vplačilo davkov, ki jih je delodajalec odtegnil svojim nameščencem, izvršiti «v roku prvih petnajst dni meseca, ki sledi mesecu, v katerem so bili odtegljaji izvedeni.» Ker ste brez dvoma odtegnili nameščencem davščine ob izplačilu mezd, se pravi v februarju, bi bili imeli dejansko čas za polog na davkariji do 15. marca (do 9. marca s poštno položnico). Odtegljaje za februarske mezde (ki jih boste izplačali 5. marca), boste lahko potemtakem vplačali do 15. aprila. Ne pozabite navajati na izplačilnih listih datum izplačila! Šola proti mamilom V šolah Vestfalije v ZR Nemčiji bo v bodoče predaval tudi učitelj, ki je specialist za probleme drog. Pedagogi morajo temeljito proučevati vzroke in posledice uživanja drog. Ti strokovnjaki ne bodo pomagali samo u-čencem, temveč bodo sočasno seznanili s temi problemi še druge vzgojitelje in starše. Specialisti za droge bodo vzdrževali zvezo s posvetovalnicami za narkomane in sodelovali pri ponovnem vključevanju narkomanov v družbo. Poleg tega so v načrtu posvetovalnice za narkomane na univerzah, kjer preti nevarnost študentom začetnih semestrov. Problematika drog se bo temeljiteje obravnavala v znanstvenih študijah. Bodoči pedagogi, zdravniki, pravniki, teologi in sociologi se bodo učili med svojim študijem, kako vodimo uspešen boj proti zlorabi drog. Odvetnik svetuje V tej rubriki seznanja goriški odvetnik dr. Peter Sanzin čitatelje našega dnevnika z vsakdanjo problematiko pravnega značaja tako z lastnimi sestavki kot z odgovori na vprašanja, ki jih lahko čitatelji naslovijo na uredništvo v Trstu (Ul. Montecchi 6/11.) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali v pisarni dr. Sanzina v Gorici, Ul. Duca d'Aosta 42. Razžalitev in obrekovanje Cien 594 kazenskega predvideva določene denarne ali zaporne kazni zoper tistega, ki žali čast ali ugled osebe v njeni prisotnosti. Naslednji člen, št. 595, pa predpisuje kazni za obrekovanje, to je za žalitev osebe v njeni odsotnosti. Žalitev časti je splošni in vsem razumljiv pojem in ga bo treba posebej razlagati: vsako dejanje, ki spravlja v dvom, ali osporava, zanikuje in škodi moralno in socialno važnim človeškim lastnostim, se i-dentificira v kaznivem dejanju žalitve Razžali se lahko z besedami, z dejanjem ali z znaki. Ali je kaka izjava razžalitev, se presoja po objektivnih merilih: po razmerah v katerih je izrečena, po vzjamnem razmerju med storilcem in prizadetim, po načinu izjave itd; za presojo je odločilno javno mnenje, ki skladu s pravnim in druž- K,_______ t________ _______ je v --------- - nima drugih vrst dohodkov. Za I benim redom. Pri kaznivem deja- upokojence bodo verjetno tudi navedene formalnosti odpadle. Prijava bo vsekakor obvezna za delodajalce ali upokojence, ki imajo dodatno še druge vrste dohodkov (n.pr. od neoremičnin). Vsem davkoplačevalcem brez izjeme bodo nato podelili davčno številko ali oznako, pod katero bodo vodili evidenco v snujočemu se davčnemu anagrafskemu centru. Davčno številko bodo morali davko- nju razžalitve po členu 595 spada v storilčev naklep, da je njegovo ravnanje za drugega objektivno žaljivo, tudi če storilec sam ne bi bil imel namena drugega razžaliti; to se pravi, da pride do razžalitve že z dejanjem, ki objektivno pomeni podcenjevanje drugega ali žali njegovo čast in dobro ime. Obrekovanje se razlikuje od razžalitve, ker se vrši v odsotnosti prizadete osebe; identificira se v zakonika | treh elementih: a) odsotnost, kot že rečeno, prizadete osebe; b) žalitev ugleda in časti odsotnega; c) raznašanje žalitve dvema ali več drugim osebam. Za razžalitev je možna denarna kazen do 200.000 lir ali zaporna do šestih mesecev (v težjih slučajih do 400.000 lir, ali do enega leta zapora); obrekovanje se kaznuje z zaporom do enega leta ali z denarno kaznijo do 400.000 lir (v težjih slučajih do dveh let zapora in do 800.00 lir denarne kazni). Obrekovanje po tisku ali po drugih informacijskih sredstvih je podvrženo še težjim kaznim. Sodni postopek se začne na pobudo prizadete osebe, katera vloži prijavo (querella) na okrajno sodišče (Pretura), ali na policijske organe (kvestura, komisariat javne varnosti, orožniki itd.) Prijava mora vsebovati vse elemente, ki naj služijo za identificiranje povzročitelja, opis dogodka, omembo prič in drugega dokaznega gradiva in podobno. Rok za prijavo je 90 dni od dneva, ko je prišlo do razžalitve, ali dneva, ko je prizadeta oseba izvedela za obrekovanje. , Prijavo je mogoče umakniti — in tako priti do poravnave — vse do začetka javnega procesa, vendar le pod pogojem, da tožena stranka to sprejme in pristane na poravnavo Zakon hoče na ta način preprečiti. da bi prišlo do lahkomiselnega to-žarjenja ter svari tožitelja na kazenske odgovornosti, katerim bi se lahko izpostavil z zlonamernimi in izmišljenimi prijavami. Kot gre zaščita časti in ugleda možnemu tožitelju, tako ima tudi toženec pravico da se obvaruje pred namišljenimi obtožbami, ki bi utegnile ravnotako — ali še bolj — kaliti njegovo družbeno integriteto. Zaradi tega more priti do učinkovitega sodnega postopka le v slučaju. da je tožitelj gotov in da razpolaga z zadostnimi dokazi v dokazilo inkriminiranega dogodka. Italijanska kazenska normativa uveljavlja sodni pregon ne glede na namišljenost trditev razžalitve ali obrekovanja. Vendar je dana tožitelju izbira, da dopusti povzročitelju razžalitve ali obrekovanja možnost, da dokaže resničnost svojih trditev: to z namenom, da ne bi ostal dvom o neoporečnosti časti in ugleda prizadete osebe. Vsekakor so v členu 596 kazenskega zakonika določene izjeme, ko je dopuščeno toženi stranki dokazilo o resničnosti dejstev, ki so predmet prijave, posebno če je prizadeta oseba nositelj določenih jav nih odgovornosti, ali če je utemeljenost dejanja dokazana s samostojnim sodnim postopkom. Važna je tudi omemba, da je dana sodniku možnost, da po členu 599 izreče oprostilno razsodbo, kadar sta se oba — tožitelj in toženec — drug drugega žalila, ali če je prišlo do razžalitve ali obrekovanja vsled užaljenosti in kot direktna posledica provokacije nasprotne stranke. Tako bi se dalo ob zaključku ugotoviti, da je pregon kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime posamezni kov usmerjen v zaščito osebnost' vsakovar, ki mu ni do zlonemarnega natolcevanja ali prepirljivosti. NEDELJA, 3. MARCA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 11.00 Maša in V nedeljo ob 12. uri 12.15 Kmetijska oddaja 13.00 Risani filmi 13.30 DNEVNIK 14.00 TOLIKO GOVORIMO O NJIH Nagradno tekmovanje na temo otroške psihe 15.00 DAVID COPERFIELD Po znanem delu Charlesa Dickensa pripravil Anton Giulio Ma-jano. Drugno nadaljevanje 16.30 Program za mladino Prirodna enciklopedija 17.15 RIDOLINI V filmu Carcerato per forza 17.30 DNEVNIK 17.45 Nogometni rezultati in poročila 18.00 Napoved sporeda za prihodnje dni 18.15 BRODOLOMCI TV film v režiji Hearveya Harta, v glavnih vlogah igrata Ja son Robards in Hope Lange 19.10 Italijansko nogometno prvenstvo: Registriran polčas nogometne tekme Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.30 MLADI GARIBALDI Četrta epizoda nadaljevanke ANITA 21.35 Športna nedelja Kronike in komentarji o glavnih športnih dogodkih 22.30 DNEVNIK Vremenska slika DRUGI KANAL 15.00 Neposreden prenos športnega dogodka 18.40 Italijansko nogometno prvenstvo: Strnjen polčas nogometne tekme 19.00 Kitara, ljubezen moja Sodelujeta Franco Cerri in Mario Cangi, oddajo vodi Arnolda Foa, igra orkester pod vodstvom Enrica Simonettija 19.50 športne vesti 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK 21.00 SKUPINSKA SLIKA Glasbena prireditev, ki jo pripravljata Castellano in Pipolo, vodi pa Raffaele Pišu. Igra orkester, ki ga vodi Gorni Kramer 22.00 Sedmi dan Kulturne aktualnosti Oddajo pripravila Francesca Sanvitale in Enzo Siciliano JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.30 L. N. TOLSTOJ: VOJNA IN MIR Dramska nadaljevanka 10.15 Kmetijska oddaja 11.05 OTROŠKA MATINEJA: Poly in črni diamant. Enciklopedija živali in Pravnuki 12.30 POROČILA 15.05 Za konec tedna: Posebnosti in novosti iz sveta 15.25 Zvezna liga v košarki: Borac — Lokomotiva 17.00 Svetovno rokometno prvenstvo: JUGOSLAVIJA — MADŽARSKA 18.15 POROČILA 18.20 TRGATEV 19.45 Risanka 20.00 DNEVNIK 20.25 Zunanjepolitični pregled 20.40 A. KOVAČIČ: «V REGISTRATORI» Dramska nadaljevanka zagrebške TV 21.45 KUVAJT 22.15 ŠPORTNI PREGLED 22.50 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 17.00 Svetovno prvenstvo v rokometu: Jugoslavija —- Madžarska 19.45 Nauk o ptičih: «Vojvodov grad» 20.15 Kanal 27 — spored za prihodnji teden 20.30 Deklica za nagrado 22.00 Z mednarodnega jazzovskega festivala Ljubljana 73 PONEDELJEK, 4. MARCA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 9.50, 11.30 šola 12.30 Poljudna znanost: Proust 12.55 Tedenska knjižna oddaja 13.25 Vremenske slike 13.30 DNEVNIK 14.00 Sedem dni v parlamentu 14.25 Nemščina 15.00 - 17.00 Šola 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše Risani filmi z vsega sveta 17.45 Program za mladino: Slike iz sveta 18.15 Stingray: Podvodni svetilnik Sedma epizoda 18.45 Sindikalni problemi 19.15 ITALIJANSKE KRONIKE Danes v parlamentu in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 IL BUIO OLTRE LA SIEPE Film je režiral Robert Mulligan, v njem igrajo Gregory Peck, Mary Badaham, John Megna, Paul Fix, William Windom itd. Film «Il buio oltre la siepe» nosi izviren naslov «To Kili a Mockingbird». Prvič so ga predvajali pred 12 leti, pred 11 pa so ga predvajali tudi v Cannesu, kjer je bil nagrajen kot najboljši film s humanitarno poanto. Ta človeškost se nanaša v tem primeru na način, kako se obravnava posebno tedaj zelo aktualno vprašanje plemenskih odnosov v ZDA, namreč odnosov med belopoltim in temnopoltim prebivalstvom. Film je bil izdelan po istoimenskem romanu, ki ga je napisala Harper Lee. Odvetnik Finch je demokratično nastrojen in je še razmeroma mlad ovdovel. Svoja otroka Sconta in Jema je vzgojil tako, da ljubita pravico, svobodo, da spoštujeta bližnjega ter cenita predvsem šibkega človeka. In družina Finch mirno živi v svojem Maycombu vse do dne, ko pijanec in rasist Ewell zatoži šerifu črnca Robinsona, ki da mu je zapeljal 16-letno hčer. Tu se začne zaplet... 22.30 DNEVNIK Vremenska slika DRUGI KANAL 15.00 Zimski športi: prenos iz Cortine 18.45 Športne vesti 19.00 VIDOCQ Druga epizoda 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK 21.00 TV razprave 22.00 SIMF. KONCERT Berlinski filharmonični orkester bo pod vodstvom Herberta von Karajana izvajal Beethovnovo četrto Simfonijo. Beethoven je baje s težavo komponiral svojo četrto simfonijo. Zato pa je to njegovo delo bolj umirjeno, bolj vedro, hkrati pa izrazito, tako da se v njem močno odraža Beethovnovo razpoloženje, ki je bilo dokaj muhasto JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 8.10 in 14.10 Šola: Slovnica, Matematika, Spočetje, Srbohrvaščina 9.15 Angleščina , 17.30 KLJUKEC TABORI Lutkovna oddaja za otroke iz serije Kljukčevih dogodivščin 18.10 Obzornik 18.25 Enciklopedija živali Serijski poljudnoznanstveni film 19.00 MLADI ZA MLADE 19.30 KAJ HOČEMO — AKTUALNA ODDAJA 19.45 Luno, risanka 20.00 DNEVNIK 20.35 DEKLIŠKI TRAKOVI — BENEŠKA NOČ 21.45 Kulturne diagonale 22.15 TV DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 20.00 Risani filmi 20.15 DNEVNIK 20.30 Midem 74 21.20 Rezerviran čas 21.50 ZDRAVNIK MORSKIH PSOV Barvni film iz serije Nevarnost je moj poklic TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Chopinov klavirski trio; 11.15 Salgari - Kraševec: «Črni gusar»; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Melodije; 13 00 Kdo, kdaj zakaj?; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Busonijeve uverture; 16.30 Glasba in šport; 17.30 Komedija «Čin čin»; 19.15 Rava Qvartet;; 19.30 Zgodovina ital. popevke: 20.00 Šport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu: 22.10 Webemove variacije. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14 30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.00 Jutranja glasba; 9.00 Nepozabne melodije; 10.30 Dogodki in odmevi; 10.45 Prijateljica Vanna; 12.10 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 15.00 Zabavna glasba; 15 15 Poskočne; 17.00 Sosedni kraji in ljudje; 17.35 Glasba po željah; 18.45 Lukeš: «Prgišče zemlje»; 19.30 Trio Slak; 20.00 Glasba v večeru; 21.15 Operetna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00. 21.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 9.00 Godala; 10.55 Nedeljski ansambli; 11.35 Roditeljski krožek; 12.00 Plošče; 14.30 Folk glasba; 15.30 Jones in njegov orkester; 16.00 Nogomet od minute do minute; 17.00 Glasbeni variete; 17.50 Shakespeare: «Hamlet»; 19.20 Odrska glasba; 20 20 Ponovno na sporedu; 21.15 O gledališkem dogajanju; 22.10 Radijska priredba. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.35 Lahka glasba; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 šaljiva oddaja; 12.00 Športna prognoza; 12.15 Orkestri; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Glasbeno-govomi soored ; 14.30 Plošče; 15.00 Preizkušajo se diletanti, 15.35 Plošče; 17.00 športna nedelja; 18.40 Starejši motivi; 19.55 Operni svet; 21.00 Operetna glasba; 21.25 Nedeljska revija; 21.40 Italijanski zapori; 22.10 Plošče in skeči. III PROGRAM 9.45 Sličice iz Francije; 10.00 Newyorški filharmonični orkester: 11.35 Skladbe za orgle; 12.20 Baletna glasba; 14.00 Ital. folklorna glasba; 14.30 Operna glasba: 15 30 Stravinski in Ramuz; 18.00 Literarna oddaja; 18.45 Lahka glasba: 19.15 Večerni koncert; 20.15 Preteklost in sedanjost; 20.45 Poezija v svetu: 21.20 Glasbeni klub. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.05 Djur-djevič: Težave z resnico — igra za otroke; 8.45 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši..; 10.05 Srečanje v studiu: 14.05 M. Faulkner: Kako smo prišli čez — humoreska; 14.25 Veliki zabavni orkestri; 15.10 Športno popoldne; 17.15 Nedeljska reportaža: 17.30 Spoznavajmo svet in domovino; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Zaolešite z nami; 23.05 Literarni nokturno — P. Schalluck: Smrt v zamudi; 23.15 Jazz za vse. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Radijska šola; 12.00 Opoldne z vami: 13.30 Glasba po željah: 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radijska šola; 18.50 Glas in orkester; 19.20 Jazz; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Slov razgledi: 22.15 Filmska glasba. KOPER 6.30. 7.30, 12.30, 14.30, 16.30. 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.00 Ju tranja glasba; 8.45 Glasbeni album; 10.10 Šolska oddaja; 10.45 Prijatejica Vanna; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek; 14.40 Plošče; 16.15 Poskočne; 17.00 Glasbeni mozaik; 17.45 Športni pregled' 18.00 Izložba hitov; 19.00 Od Triglava do Jadrana: 20.00 Glasba v večeru; 20.30 Operna glasba; 22.00 Radio Kooer vam predstavlja. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Orkester; 13.20 Hit parade; 14.05 Odprta linija; 14.40 Radijska priredba; 15.10 Program za mladino; 16 00 «Sončnica»; 17.05 Popoldanski spored; 17.35 Program za otroke: 17.55 Opravljivci; 18.45 Glasbeno-govorni spored; 19.25 Plošče; 20.20 Ponovno na sporedu z O. Vanoni: 21.15 Literarni pregled; 21.40 Koncert; 22.25 XX. stoletje. II PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po- ročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 9.35 Radijska nadaljevanka: «Vojna in mir»; 9.50 Pesem za vsakogar; 12.40 Glasbe no-govorni spored; 13.35 Program z Walterjem Chiarijem; 13.50 Ka ko in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Plošče. III PROGRAM 9.30 Stoltzerjeve skladbe; 10.00 Koncert; T1.4Ó Barok v glasbi: 12.20 Italijanski skladatelj Mano Zafred; 13.00 Glasba skozi čas, 14.30 Dva kvarteta; 15.30 Redke skladbe; 17.25 Enotni razred: 18.00 Brez naslova: 18.20 Jazz; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Melodrama v diskoteki: Faust; 20.05 Phe-lan: L’apprendista segnalatore. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic; 9.20 Paleta lahke glasbe; 10.15 Za vsakogar nekaj; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Majhni ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Tuje pihalne godbe, 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Amaterski zbori; 15.40 Iz opusa Maurica Ravela; 16.00 «Vrtiljak»; 17.10 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Lahka glasba slov. avtorjev; 18.45 Interna 469; 19.00 Lahko noč. otroci!; 19.15 Trio Janeza Goršiča; 20.00 Stereofonski opemi koncert; 21.30 Zvočne kaskade; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno: E. Fritz: Pesmi; 23.15 Popevke. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 5. DO 9. MARCA 1974 TOREK, 5. marca 8.10, 9.35, 10.05 TV šola; 16.55 Karel Čapek: «Potepuška pravljica»; 17.10 Obzornik; 17.25 Svetovno prvenstvo v rokometu. Madžarska - Jugoslavija; 18.50 Risanka; 19.00 Staranje in starost: duševne značilnosti staranja: 19.20 Na vrsti je nemi film; 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik, 20.35 Pogovor o načrtovanju družine; 21.25 Hans Fallada: «Sam med volkovi» — 16. del nadaljevanke; 22.10 Dnevnik. Koprska barvna TV 17.25 Svetovno prvenstvo v rokometu; 20.00 Risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 «Monolog» — sovjetski film; 22,00 Jemen med Marxom in Alahom — film iz serije «Odiseja miru». SREDA, G. marca 8.10, 10.50 TV šola; 17.40 Poly in črni diamant francoski Ulm 'a mladino; 13.10 Obzornik, 18.2.' Na sedmi stezi — oddaja o telesni kulturi; 19.00 Vaš šlager sezone; 19.20 Ne prezrite — revija E-kran; 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik; 20.35 Film tedna «Pravljica o koničastem svetu» — risanka za odrasle; 21.45 Dnevnik; 22.00 Muenchen: svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju. Koprska barvna TV 20.00 Risanke za otroke; 20.15 Dnevnik, 20.30 Popevka v snegu; 21.00 Muenchen: svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju. ČETRTEK, 7. marca 8.10 TV šola; 9.35 Francoščina; 16.45 A. Ingolič: «Mladost na stopnicah» — dramska nadaljevanka; 17.25 Svetovno prvenstvo v rokometu; 18.00 Obzornik; 18.45 Moški pevski zbor «Vres» iz Prevalj; 19.15 Naš ekran; 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik; 20.25 Kam in kako na oddih? 20.40 Emile Zola: «V Kipečem loncu» — zaključni del; 21.40 Četrtkovi razgledi: kmečka žena; 22.10 Likovni nokturno: Lapanje; 22.20 Dnevnik. Koprska barvna TV 17.25 Svetovno prvenstvo v rokometu; 20.00 Risanke za otroke; 20.15 Dnevnik; 20.30 «Desetar Sam» — film; 22.00 Muenchen: svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju. PETEK, 8. marca 8.10 TV šola; 10.50 Angleščina; 17.25 Mama — oddaja posvečena Dnevu žena; 17.55 Obzornik; 18.10 Obisk pri Tončki Maroltovi; 18.50 Cesta in mi; 19.00 Nalezljive bolezni: meningitis; 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik; 20.25 Tedenski gospodarski komentar; 20.40 «Reci zbogom, Maggie Cole», film; 21.50 Dnevnik; 22.05 Muenchen: svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju ; Koprska barvna TV 20.00 Risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 «Oflandovo vstajenje» iz serije «Nenavadne zgodbe; 21.05 Muenchen: svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju. SOBOTA, 9. marca 9.30, 10.35, 12.00 TV šola; 14.45 Nogomet: Zagreb — Sarajevo 16.30 Košarka; Bosna - Jugo- plastika: 18.00 Obzornik; 18.15 Kako nastane naravoslovni film; 19.05 Moda; 19.15 Gledališče v hiši; 19.45 Risanka: 20.00 Dnevnik; 20.25 Tedenski notranjepolitični komentar; 20 40 Nagradna oddaja «3 X 7»; 21.45 Cannon — serijski film; 22.35 Dnevnik; 22.50 Muenchen: svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju. Koprska barvna TV 16.30 Prenos košarkarske tekme Bosna — Jugoplastika; 19.45 Ljubezen na podstrešju; 20.15 Dnevnik; 20.40 Festival Sanremo 74; 22.40 Muenchen: svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju. IZ NAŠIH KRAJEV 3. marca 1974 OB PEREČEM STANJU PREVOZOV V DOLINSKI OBČINI DOLINA V ČETRTEK, 28. FEBRUARJA JE ZAPADEL ULTIMAT DEŽELNE UPRAVE AVTOBUSNEMU PODJETJU SAP Se ta mesec bi moralo prevzeti proge avtobusno podjetje ACEGAT - Obveze deželnega odbornika Cociannija - Kaj meni župan Lovriha o pokrajinskem konzorciju za prevoze Pred nekaj tedni smo poročali 0 sestanku z deželnim odbornikom za prevoze Cociannijem, do katerega je prišlo na pobudo dolinske občinske uprave. Na tem srečanju se je odbornik Co-cianni, na zahtevo prisotnih vaščanov Mačkolj, Boljunca, Loga, Prebenega, sindikalistov in župana Lovrihe, obvezal, da bo v roku enega meseca rešen kočljivi problem prevoznih storitev na ozemlju dolinske občine. Obljubil Je, da bo najprej poskusil doseči ♦spravo» s koncesijskim podjet-Jom SAP, ki upravlja dobršen 001 avtobusnih prog po dolinski občini. V ta namen so dolinski občinski upravitelji, skupaj z delegacijo vaščanov posameznih naselij, pripravili «shemo urnikov» in tras voženj, za katere se je SAP svoječasno obvezala, a jih ne spoštuje. Bralci se gotovo spominjajo, da je v glavnem šlo za izredno pamanjkljive avtobusne povezave z Mačkolja-mi in Prebenegom, pa tudi z drugimi vasmi. To «shemo urnikov voženj» je dolinski župan izročil odborniku Cocianniju v deželnem svetu že nekaj dni po sestanku v Dolini. Cocianni jo je poslal vodstvu Podjetja SAP in opremil s pismom deželnega odborništva za prevoze. V pismu je uraden poziv družbi SAP, naj najkasneje do 28. februarja 1974 obnovi prejšnje vožnje, skladno s «shemo urnikov voženj». V nasprotnem primeru bo dežela, ki je edina za to pristojna, odvzela SAP koncesijo^ in, sporazumno z dolinsko m tržaško občinsko upravo, organizirala javne prevoze v okviru dejavnosti podjetja ACEGAT. Še preden je potekel rok deželnega «ultimata» je lastnik podjetja SAP, Sergas, prišel na dolinsko županstvo. Kot nam je župan Lovriha povedal, je Sergas ponovil svojo odklonilno sta-hšče in ga utemeljil, da «raje v'idi, če mu odvzamejo koncesijo», ker da se mu sedanja dejavnost ne izplača več. . Že prejšnji teden je torej bilo jasno, da SAP ne namerava obnoviti voženj, za katere je prejela koncesijo in deželne podpore v prejšnjih letih ter da so, po zapadlosti roka 28. februarja, odprta vrata drugi rešitvi, se pravi vožnjam z avtobusi najmočnejšega javnega prevoznega Podjetja na Tržaškem. Naj bralcem prikličemo v spomin stanje javnih prevozov v dolinski občini. Tod delujejo v bistvu tri podjetja: SAP, La Stradale in delno ACEGAT. Sled-nje je v Dolini prisotno samo zato, ker upravlja progo št. 23 jz Trsta (Stara mitnica) mimo Domja k tovarni «Grandi moto-n». Vožnje avtobusa so redne in Poceni, petdeset lir z jutranjimi olajšavami (zeleni listek) in a-bonmaji za delavce in dijake, žal, je ACEGAT uredila progo tako, da je končna postaja tega avtobusa pred tovarno, poldrugi kilometer, ali pet minut vožnje od Boljunca. Avtobus čaka pred tovarno tudi četrt ure, dvajset minut. Lahko bi podaljšal svoje vožnje do Boljunca in s tem rešil več perečih težkoč, poseb-n° ob praznikih. SAP upravlja sedaj tri proge in sicer iz Trsta skozi Domjo, Mačkolje do križpota pri Prebe-negu in nazaj preko Oreha v Trst, nadalje iz Trsta v Bolju-nec. Dolino in Prebeneg in, končno, iz Trsta do Ricmanj skozi Domjo. Vožnje avtobusov družbe SAP so redke, neredne, najbolj prizadeti pa sta vasi Prebeneg in Mačkolje. Edino podjetje, za katerega je dolinska uprava izrekla pozitivno oceno, je «La Stradale», ki upravlja dve progi. Prva gre iz Trsta (Stara mitnica) preko Ratinare v Ricma-nje, Boršt, Boljunec in Dolino, druga pa je nadomestila nekdanji vlak za Drago in vozi iz Trsta v Boršt, se tu obrne in preko Bazovice gre v Drago. V obeh primerih so vožnje redne, čeprav ostajajo nekatera nerešena vprašanja, kot je povezava z mejnimi prehodi in Gročano ter povezava kraškega dela dolinske občine z Dolino samo, kjer ima občina svoj sedež in kamor morajo ljudje večkrat po opravkih. Vprašanje je torej odprto, vsaj do ustanovitve pokrajinskega prevoznega konzorcija, za proge, ki jih je_ upravljal SAP. Odbornik v deželni vladi, Cocianni, je sprejel obvezo, da bo — po 28. februarju, torej je rok že potekel — odvzel podjetju SAP vse koncesije in organiziral vožnje z ACEGAT. V trenutku, ko pišemo, nam še ni znano, če je bil ta sklep že sprejet, vsekakor bi deželno odborništvo ne smelo odlašati niti teden dlje, kot je potrebno. Dolinska občinska uprava je že predlagala, naj bi ACEGAT prevzel progo iz Trsta skozi Domjo in Dolino do Prebenega in Mačkolj, nadalje naj bi še podaljšali progo avtobusa št. 23 do Boljunca, avtobusa št. 21, ki vozi do Naselja sv. Sergija, pa do Loga in Ricmanj. Te rešitve naj bi, vsaj delno, zadovoljile potrebe dolinske občine dokler ne bo začel delovati pokrajinski konzorcij za prevoze. Dušana Lovriho smo vprašali, kako je s konzorcijem in kakšna stališča zagovarja njegova uprava v njem. Dejal nam je, da se konzorcij za prevoze v tržaški pokrajini kuha že tri leta. Ustanovljene so bile tri komisije. Prva se ukvarja s finančnimi in upravnimi vprašanji novega konzorcija, ki bo prevzel vse avtobusne proge in jih reorganiziral, druga pa izdeluje «shemo voženj» za celotno pokrajinsko področje. V tretji so župani šestih občin. Shema avtobusnih prog bi morala biti taka, nam je dejal Lovriha, da bi upoštevala potrebe povezovanja Krasa s Trstom, oziroma okolice z mestom, obenem pa tudi potrebe po medsebojnih stikih med ljudmi, ki prebivajo v okolici. «V mislih i-mam», je dejal, «na primer avtobusno progo, ki naj bi povezovala Dolino s kraškimi vasmi, tja do Opčin in dalje, mimo Nabrežine do Doberdoba. Taka proga bi koristila medsebojni povezavi Slovencev novega upravnega področja, se pravi kraške gorske skupnosti.» Razmišljal je še, da bi morda koristilo, če bi to dolgo progo razdelili na dvoje. Stična točka bi bile Opčine, od koder bi avtobusi vozili v mesto in torej v tri smeri: proti Bazovici in Dolini, proti Nabrežini in Doberdobu, proti Trstu. «Denar je za konzorcij že na razpolago. Dežela je v proračunu predvidela dve milijardi podpore, od teh 750 milijonov za tržaški konzorcij za prevoze. Nekaj malega prispevajo okoliške občine. Sedaj je treba samo pristopiti k delu. Medtem pa upamo, da bo prehodna rešitev, za ka- tero se je obvezal Cocianni v nekaj dneh, postala stvarnost. V nasprotnem primeru bi se ponovilo izigravanje izpred enega leta, ko grožnjam prejšnjega deželnega odbornika za prevoze, da bo SAP odvzela koncesijo, niso sledili ustrezni ukrepi. Upajmo, da bo' tokrat drugače. Mi smo storili vse, kar je bilo v naših močeh». St. S. NABREŽINA PRIPRAVE ZA SKLADIŠČE CEVI ZA BENCINOVOD TRST-PALMANOVA Občinski tehnični urad je prepovedal gradnjo lope za pripravljanje cevi Za bencinovad so dale negativno mnenje občine Milje, Dolina in Zgonik Pred časom smo poročali, da pripravljajo v bližini nabrežinske železniške postaje skladišče cevi za novi bencinovod Trst — Palmanova. Ta bencinovod sodi v okvirni program povečanja proizvodnje tržaške čistilnice Aquila — Total. V zadnjih dveh tednih so delavci podjetja «Unione» iz Parme, ki ima v zakupu dela, zravnali zemljišče. Zgradili so tudi' dva nizka železobetonska zidka. ki sta na prvi pogled izgledala kot podstavka za cevi. Kar naenkrat pa so iz zidkov zrasli stebri in v tistem trenutku je posegel tehnični urad devinsko - nabrežinske občine. Jasno je postalo, da nameravajo tam nekaj graditi, zato je načelnik tehničnega urada inž. Uxa odredil takojšnjo ustavitev del. Kaj so nameravali zgraditi? Kot kaže, je imelo podjetje «U-nione» v načrtu veliko lopo, v Dela za pripravo skladišča cevi v Nabrežini. Na levi je zidek, ki naj bi služil kot osnova za steno lope kateri bi pripravljali cevi za dokončno namestitev. Za gradnjo te lope, ki bi povsem skazila okolje, pa niso imeli nobenega dovoljenja in ga tudi niso zahtevali. Verjetno bi tega dovoljenja, ne prejeli, vsaj v kratkem času ne. V bližini je namreč nabre-žinski sanatorij. Gradnja industrijskega objekta, pa čeprav majhnega, zasilnega in začasnega — tak objekt bi bila ta lopa — v neposredni bližini bolnišnice je vsekakor zelo negativno dejstvo, ki bi ga vsaka oblast zavrnila. Nobenega dvoma namreč ni, da bo pripravljanje cevi povzročilo precej ropota, verjetno pa še smrad. Gradnja te lope je torej ustavljena in v prihodnjem tednu bodo prišli na nabrežinsko občino voditelji omenjenega podjetja iz Parme, da se pogovorijo o stvari. Zemljišče, na katerem bodo stale cevi, pa je že v celoti izravnano; začeli so že z raztovarjanjem in cevi je iz dneva v dan več. Glavni del vprašanja o gradnji bencinovoda pa ne zadeva tega skladišča. Negativno mnenje za gradnjo so izdale uprave miljske, dolinske in zgoniške občine, medtem ko so občine Trst, Repenta-bor in Devin - Nabrežina izdale povoljno mnenje. Tako je bilo tudi mnenje sindikatov CGIL -CISL - UIL. Za kaj so pravzaprav pristojne občinske uprave? Prošnja za dovoljenje, ki jo je družba TOTAL naslovila na vseh šest občinskih uprav, se je omejevala na prèhod čez občinska zemljišča, torej predvsem za prečkanje cest. Kljub temu, da je torej dovoljenje, ki ga lahko izdajo občine, zelo majhno, je to vendarle nujno potrebno. ' Zato nam ni jasno, kako bo družba Total ki nasprotujejo gradnji bencinovoda, da spremenijo svoje mnenje. Če tega ne doseže, verjetno ne bo mogla začeti z gradnjo. Zadeva je bolj zapletena, kot izgleda na prvi pogled. Možno je sicer, da dopušča italijanska zakonodaja tudi tako možnost, da se družba izogne temu dovoljenju, vendar pa o tem nismo poučeni. Če take možnosti ni, potem ostaja le komisar, ki bi ga poslala deželna uprava (ta je pred kratkim postala pristojna za nadzorstvo nad občinskimi upravami in prevzela to nalogo prefektu) v vse tri občine, da bi podpisal dovoljenje. Zakaj pa so pravzaprav omenjene občinske uprave proti gradnji bencinovoda? Če bi zgradili to infrastrukturo, bi se takoj pojavilo vprašanje večjega dobavljanja surovin čistilnici Aquila. Gradnja petrolejskih terminalov, o kateri smo obširno poročali prejšnji teden, bi postala nujnost, to pa bi pomenilo nadaljnji korak k uresničevanju želje nekaterih, da bi Trst postal petrolejsko pristanišče. 1 Vprašanje skladišča v Nabrežini je torej mnogo pomembnejše, kot se zdi na prvi pogled. PISMO UREDNIŠTVU dosegla od teh občinskih uprav, iiiiiiiiinriiiiiiiiiiiiUfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiitmiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiifiiuiiinmiiiigm iiiIiiIiiiiiIiiiiiIiiiiiiiiiiiiiiiiiiI||||||||||||||||Iiii,|I|,i,,,I|||||I||||IiiiiiiiiiiiiiiiiiiiIiiiiii,iiiiiii,iiI|||,,iiiiIiiiiiiiiiiiiiiiiI||||||||||||||||||I||||||||||||||||||||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||||,||I|||||||||| PRIJETEN IN ZANIMIV POGOVOR Z 99-LETNO ŽENICO NA PONČANI Dosti hudih je prestala Ivanka Pajer Imela je dvanajst otrok, edinega sina Rajka pa so odpeljali fašisti in se ni več vrnil iz Dachaua Na Pončani, ,v Ul. ,Lorenzetti 62, živi pri svoji hčeri Ivanka Mravlje vd. Pajer, ki je lanskega decembra stopila v svoje 99. leto, še dokaj čila, bistra, zdrava in prisebna, da ji ne bi prisodil toliko križev, ki jih nosi z idrijsko odpornostjo in žilavostjo. Rodila se je namreč 24.12.1875 v Žireh, v revni družini, in si je morala že od svojih otroških let sama služiti kruh. V šolo je hodila tri leta, ko ji je bilo komaj 6 let pa je že začela izdelovati idrijske čipke. «Klekljala sem od jutra do večera. Kam sem tela, ko pa je bila taka mižerija in mama bolna.» Da bi jo slišali, kako zna pripovedovati, živo in Segavo, da bi jo kar poslušal. «Zakaj pa ste prišli? Kaj bi rad izvedel?» «Da bom nekaj napisal za Primorski dnevnik». «Oh, na Primorski! Veste, prej sem ga brala vsak dan, zadnje čase pa ga berem kadar ni temno in oblačno vreme.» Brez naočnikov bere in hodi brez palice, le malce naglušna je, pa tako malo, da postaja pogovor še bolj zanimiv. «Kako se kaj počutite, nona, pri tolikih letih?» «Kot stari ljudje. Preveč jih je, preveč. Zadosti sem jih provala. Dosti slabega, dobrega nič. No, zdaj živim prav, z mojo hčerko. Pravi mi, da sem sitna, pa se kakšenkrat malo spričkava, saj veste, kot ženske, za malenkosti. Oh, pa mi je dobro pri hčerki, zdaj živim prav». Potem mi pripoveduje o svojem življenju. Daleč v.stare čase segajo njeni spomini. V Trst je prišla «služit», ko je imela 25 let. Leta 1903, in sicer 21. novembra, se je poročila z Leopoldom iz Idrije, s katerim sta se poznala že pet let. Ko je Polde odslužil vojaški rok, je prišel v Trst k svojemu dekletu in sta se poročila v Skednju, kjer sta se naselila in vzela v najem stanovanje s kuhinjo in tremi sobami. Mož, ki je umrl leta 1937, je delal v «ferjeri», potem pri železnici, ona pa je skrbela za gospodinjstvo, kuhala in prala za delavce, ki so pri njih stanovali. Hana ni več služila drugim, ni bila več tako lačna, imela pa je toliko več dela in skrbi, in koliko skrbi, dela in dela. «Kadar sva se poročila, nisva nič imela, pa so nam dobri ljudje Mandeljni v cvetju naznanjajo pomlad rr" Letošnja zima je bila razmeroma zelo kratka. Po mrzlem valu v zadnjih novembrskih dneh, se je vreme počasi izboljšalo, tako da sedaj moti pomladno vzdušje (e še kraška burja. Pomlad so občutili tudi mandeljni, ki so jo kot vsa prejšnja leta kot prvi naznanili s svojim lepim belim cvetjem I pomagali. Ja, ja, še se dobijo tudi dobri ljudje na svetu.» Mož ni imel stalne službe, družina pa je stalno naraščala. «Dvanajst otrok sem rodila. Joj, joj. Vsako leto je bil eden.» Enajst hčerk in en, edini sin. Žive so še tri hčerke, osem pa jih je umrlo, druga za drugo, v otroških letih. Sin je doraščal v krepkega fanta, moža. Ustvaril si je družino, pa so ga odpeljali fašisti in se ni več vrnil, njen zlati Rajko. «V Dachau je 'finii’ ubogi moj Rajko. Prekleti, črni fašisti!» Solze so se posušile na obrazu, ki ga rišejo gube in gubice, materino srce pa ne more preboleti tako hude izgube. Ženica sklone glavo, sklene roke in pripoveduje, kako so ji črni hudiči odpeljali sina. Dobro se spominja dneva in vsake podrobnosti. To je bilo 19. oktobra 1944, zjutraj. Rajko je bil takrat star 41 let Prejšnji večer se je sprl z nekom zaradi politike in mu priselil krepko klofuto. Podlež mu je vrnil z grožnjo, ki se je uresničila: «Rajko v lager, jaz pa na pokopališče.» Nekega dne leta 1942 sta se mati in sin vračala domov in pogovarjala po slovensko, pa ju sreča na stopnišču, tam pri šoli, fašist in jima zagrozi : «Che lingua parlate? Qui si parla italiano!» Rajko ga ostro pogleda in se mu posmeji. Fašist se krepke postave boji in zagrozi: «La pagherai cara!» Ženica zdaj spet bolj živo pripoveduje, kot da bi še videla pred seboj svojega sina. «Še nekaj vam bom povedala. Ko sem bila noseča, me je neka babura zmerjala in okrog govoričila, da bom rodila spačka, «šimjo-tota». V meni je skipelo. pa sem ji zmetala jajca v obraz, da so se ji vsi smejali. Potlej pa so videli, kakšnega otroka sem rodila, sina Rajka, ki je bil lep kot sonce. Zdrav kot riba, lep kot sonce. Ubogi moj otrok, v Dachau so ga «finili». Ni se več vrnil». «Imela si lepega sina, ker si imela lepega moža», se pošali hči Žefka. «Ja, ja,» prikima Hana, ki se bliža svoji stoletnici in sploh ni bila še v bolnišnici. «Še to bi se mi hotelo, da bi bila bolna. Kako bi pa delala?» Najprej je delala kot hišna pomočnica pri «boljših» družinah, pa jih je zapustila, ker je morala stradati. Samo tri dni je ostala pri neki babici v Ul. Cavana, ker so ji obljubili, da ji bodo dali za hrano, kar bo ostalo otrokom. Zbežala je skozi okno in odšla domov. Potem se je vrnila in delala kot snažilka v velikem hotelu «Volpi» ob morju. «V dveh urah sem morala pospraviti 19 sob in očistiti 12 parov čevljev, za kosilo pa so mi dali pol krožnika juhe, košček kruha in «mrvo» mesa. Šla sem proč, če ne, bi umrla od glada». Nekoliko bolje je bilo s hrano, ko je delala v kuhinji gostilne na vpgalu na Trgu Cavana. «To je bilo leta 1902. Takrat je bil «revoluejon». To je huda reč, veste, «revoluejon». «Povej, povej, mama, kaj si doživela takrat». «Hudo, hudo je bilo. Kakšna zmešnjava je bila tam na «Velikem plači». Bila sem radovedna, pa bi me kmalu pomendrali žendarji na konjih. Kaj so delali Je bil «revoluejon», da vam rečem. Pomagala sem v kuhinji, v tisti gostilni na Trgu Cavana, pa je treščil skozi okno kamen, tako velik kot glava. Ali smo se prestrašile. Vse smo zbežale.» Potem pove še drugo o žendar-jih. Na stanovanju in hrani je imela delavce, Slovence in Hrvate, ki so po delu radi zvečer «po-jali». Po določeni uri je bilo petje prepovedano, fantje pa se niso zmenili za tako prepoved. In so prišli žendarji. «Kdo prepeva? Odprite!» «Ne, ne odprem!» Čarman se je hitro skril pod posteljo. «Odprite takoj!» «Ne odprem. Vas ne poznamo». «Žendarmerija». «Ne odprem!» «V imenu postave, odprite!» «Če je tako, v imenu postave, pa bom odprla». «Vse je policaj pregledal, šegavo pripoveduje Hana, ulovili pa so samo tistega Hrvata... ja, ja, Udoviča, ki se ni utegnil skriti. Ma ga niso daleč odpeljali, na stopnicah je policaja porinil, da je zletel po vseh štirih... in izgubil prstan». Drugi dan se je policaj vrnil, po prstan, ki ga ni več najdel. Hano so poklicali na zasliševanje. Načelnik je bil Štajerc in «grubo dober človek». «Prav ste naredila in odprla vrata šele, ko ste slišala ukaz v imenu postave!» Tako jo je pohvalil mož postave. V Skednju je Ivana, ali Hana, Mravlje vd. Pajer preživela svojih 62 let. Zato je še vedno tako navezana na svojo Ščedno, leta pa ji ne dopuščajo več, da bi tja bolj pogostoma zahajala. «Ali bi šla rada spet pogledat v Skedenj?» jo sprašuje hčerka. Ni treba čakati na odgovor. «Ja, ja! Te dni, za pust, da bi videla «maškare». «riovej, povej, mama, tvoje zgodbe o pustnih šemah». «on, ko sem bila mlada, sem bila «matasta», veste za maškara, ki so se mi vedno dopadle. Vam bom povedala, kako sem se «namaškarala», da me niti moj mož ni spoznal. Joj, kako je bilo smešno. S tremi prijateljicami smo se domenile, da se bomo ošemile, pa smo se «naštimale». Jaz sem šla iz hiše skozi okno, da me ni zapazil mož, ki je s prijatelji igral na karte v kuhinji. Ko smo prišle v hišo, so moški še igrali na karte. Kako so nas gledali, občudovali in ugi-bali, kdo smo, če smo preoblečeni fantje, čigava dekleta? Dala sem roko svojemu možu in se mu poklonila. Gledal je moje velike čevlje, pa me ni spoznal. Ma me je bem spoznal takrat, v Žireh, ko sem bila še njegova punca. Hodili smo po hišah in gostilnah. Ko me je zagledal v gostilni, me je takoj spoznal po «šulnih» (čevljih) in spodil domov». «AT si ga ubogala?» jo vpraša hčerka Žefka. «Pa še kako! Tako sem jo hitro pobrisala domov»! «Ma ste zelo radoveden. Kaj boste vse to napisal?» «Če bi znal tako lepo napisati, kot znate vi, nona, pripovedovati, bi vsi radi brali.» «In kdaj bo napisano v dnevniku, da bom brala? Bom na sliki bolj mlada in lepa kot sem?» Tako me je radovedno vprašala, skoraj šepnila na uho, ko sem Mati in hčerka med pogovorom: «Povej, povej, mama, kako je bilo tedaj...» ........ ..... .................... Sklonila je glavo in sklenila roke se poslovil in se ji zahvalil za zanimiv in prijeten pogovor, ki je trajal skoraj tri ure, pa je ni prav nič utrudil. Albin Bubnič Odpraviti neznosen smrad iz predelovalnice kosti Spoštovano uredništvo Sporočamo vam, da smo prebivalci Adamiča, Krmenke, Lakoti-šča, Frankovca, Mačkolj in Doline zbrali preko 550 podpisov za odpravo neznosnega smradu, ki se še vedno širi iz predelovalnice živalskih kosti, ki se nahaja v naši neposredni bližini in ji domačini pravimo «Polveriera». Vloga na oblasti se glasi: «Podpisani prebivalci, stalno bivajoči v občini Dolina, prosijo, da se čimprej sprejmejo ukrepi v zvezi z delovanjem industrijskega obrata 1TLOC, last bratov Bettelli, v katerem predelujejo živalske kosti v razne druge proizvode. Pri tem ta tovarna povzroča odvraten smrad preko mere, ki se da prenašati. Zato podpisani zahtevajo, naj se s primernimi ukrepi doseže odprava omenjenega smradu. Ob koncu izražajo upanje, da bodo pristojne oblasti hitro ukrepale. To je že druga pritožba pri-zatetih prebivalcev v zadnjih dveh letih». To prošnjo smo poslali županu dolinske občine in v vednost deželnemu odborniku za zdravstvo ter pokrajinskemu zdravniku v Trstu. Sedaj pa se obračamo na časopise, da poročajo o tej naši zadevi in nam v tej težki borbi proti onesnaževanju zraka, ki ga moramo vsak dan vdihavati, pomagate s svojim vplivom. Krmenka, 26. februarja 1974 Sledijo poapisi iiiiiiiiiliiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii,m,,l,„Illllllll|JIII|llllll|,llnim„|MI,„||„||l,„,l, n,nini,!,,!,ninni PO VEČLETNI KRIZI LONJER Z vztrajnim delom je mladina poživila prosvetno dejavnost Delo bi sleklo še lepše, če bi operativno združili prosvetno in športno delovanje V zadnjem teiu je prosvetno delovanje v Lonjerju zopet oživelo, za kar gre zahvala predvsem mladim, ki so občutili potrebo, da obudijo v vasi prosvetno - kulturno delovanje, ki je zašlo v globoko krizo. Začelo se je z malim, nato pa vedno bolj visoko. V lanskem letu je mladina poleg plesa priredila še zelo uspelo Prešernovo proslavo, pripravlja se na praznovanje osmega marca v Lonjerju in na Katinari, prosvetno društvo pa ima v načrtu tudi proslavo (letos sicer v omejenem merilu) junaškega odpora partizanov v vasi leta 1945, ko jih je napadla fašistična drhal, Ne smemo pa pozabiti niti na prirejanje predavanj in na predvajanje zanimivih filmov. V zelo kratkem obdobju se je tako v Lonjerju in na Katinari prebudilo družabno življenje, saj je pred dvema letoma nastal še športni odsek, kjer se izživljajo ljubitelji kolesarstva, najbolj priljubljenega športa med Lonjerci, kar dokazuje tudi dejstvo, da se je precej vaščanov, ki so se izselili v Jugoslavijo, še naprej bavilo s to panogo. Prosveta in šport gresta tako v vasi skoraj vzporedno, tudi zaradi tega, ker delujejo v obeh društvih skoraj izključno eni in isti ljudje, kar je tudi razumljivo, zaradi majhnega števila prebivalstva. Tako se je pred kratkim razširilo mnenje, da bi se morali obe društvi združiti in še tesneje sodelovati, da bi prihranili razsipavanje energije, ki je potrebna sedaj za vodenje obeh društev, prosvetnega in športnega. Pri tem pa bi si morala prevzeti glavno breme mladina, ki se je izkazala za najbolj delavno, tako ob raznih kulturnih prireditvah, kot tudi v zabavnih trenutkih, kot je bil letošnji nadvse uspeli pust v Lonjerju in na Katinari. Pri tem pa se poraja vprašanje primernih prostorov za dostojno delovanje; v Lonjerju obstaja majhna dvorana prosvetnega društva, ki pa ne zadostuje za potrebe Lo-njerja in Ratinare. Na katinar-ski osnovni šoli, kamor so se nameravali zateči po pomoč, pa ni dovolj prostorov, da bi priredili kaj večjega. Zato bi bilo nujno, da bi našli primemo stavbo, kjer naj bi bilo dovolj prostora za nadaljnje delovanje. Pri tem pa ne nastaja le potreba po prostorih za prosvetno društvo, pač pa tudi po primernem športnem objektu. Pri tem ne mislimo na kolesarsko dirkališče (po možnosti pokrito), toda na cementno ploščad, ki naj bi bila v zasilno nadomestilo za telovadnico in za zabavo predvsem najmlajšim, ki se sedaj podijo po cesti in so v stalni nevarnosti, da se bodo znašli pod kolesi avtomobilov. Seveda pa ne bi nihče zavrgel pokritega prostora, kjer bi lahko telovadili, se zabavali in se nekoliko «razmigali». Poleg teh tako zaželenih gradenj pa bodo Lonjer in Katinaro obogatili še z drugimi infrastrukturami, kot je vozel novih supercest, ki bodo popolnoma prekrile obe vasi. Razen teh hitrih cest pa je v načrtu še ena cesta, ki bi morala teči po trasi potoka, ki teče pod vasjo vse do Sv. Ivana in nato pod mestom do morja. Ta cesta bi uničila vse (Iste njive, ki ležijo pod vasjo in bi odvzela še tisto malo prostora, kar ga je ostalo za domače vinogradnike ài kmetovalce. horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop OVEN (od 21. 3. do f \ 4.) Impulzivnost je I 'ptt&L J včasih dobra, cesto pa \/ tudi slab svetovalec. Posebno ko bi bilo veliko bolje biti previden in počasi ubirati pot. Zelo prijetna vest o ljubljeni osebi. Na pot boste šli ali dobili prijetno pošto. Nekoliko preveč nervozni ste in ihtavi. BIK (od 21. 4. do 20. f o\ 5.) Svoje posle ali svo-| j je delo boste tako u- J ravnali, da boste do-segli neslutene rezultate. Tokrat imate več sreče kot pameti. Drugič bodite bolj smotrni, ko izbirate delo. Pri izbiri družbe pa tudi ne jemljite vsega za dobro. V glavnem kar dobro počutje. DVOJČKA (od 21. 5. 22. 6.) Nekaj dni nervoze zaradi nepravilno razstavljenega dela. Nekdo pa bo zatisnil eno oko in vse bo prav. Pritegnite k sodelovanju ljudi, ki so boljši od vas. Neko srečanje, ki se vam je zdelo prehodnega značaja, bi znalo počasi imeti trajnejše posledice. Veljaven od 3. do 9. marca 1974 RAK (od 23. 6. do 22. , . , 7.) Nadaljujte po svo- I i' Poti in sledite last-l / nim navdihom, ki so ** * S vas zadnje čase kar dobro vodili. Ravnotežje v splošnih odnosih vam bo pomagalo pri premagovanju težav. Ljubljena oseba se upravičeno razburja. Motnje v prebavi. LEV (od 23. 7. do 22. /‘""""'N. 8.) Izredni uspehi, ki f C,4 \ Pa •h*’1 ne b0;ite znali ( J ustrezno izrabiti, da V / bi si utrdili položaj. ^-----^ Zapletli se boste v trenutno težavo. Neka družba, ki vas močno vabi in priteguje, ni primerna za vas. Ne bi bilo napak stopiti k zdravniku. DEVICA (od 23. 8. •'n do 22. 9.) Zvezde so vam naklonjene in vendar ne boste prišli nikamor, kajti premalo je v vas iniciativnosti, še manj pa volje, da bi kak načrt dodelali in izpeljali. Poiščite si družbo, v kateri se boste odpočili. Nekoliko nervozni boste. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Preveč negotovosti je v vas, da bi vam uspelo vse tisto, kar ste si začrtali. Bodite bolj odločni in dosledni, kajti sicer boste občepeli sredi poti. Če potrebujete pomoči, jo iščite med svojci. Ljubljena oseba se kuja. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Posvetite več pozornosti smotrnosti, načrtom in rednemu delu, kajti sicer boste zabredli. Nekdo skuša spodnesti vaše dobro uspevajoče poslovne dejavnosti. Otresite se ljubosumnosti. Popazite na zdravje. STRELEC (od 22. 11. do 20. 13.) Vsi vaši napori bodo šli po zlu, če ne boste dobili u-strezne podpore tistih, ki se na delo spoznajo. Tudi zaupanje pri predstojnikih boste izgubili. Zanesite se na svoje prijatelje in na družbo, v kateri se dobro počutite. Glavobol. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Pogosto ste preveč odločni in jezikavi. Odkritost je sicer vrlina, zna pa tudi škodovati. Ko niste povsem gotovi v neko stvar, je bolje, da ne rinete v ospredje. Skušajte raje počasi prodirati, kajti bolj bo gotovo. Razmeroma dobro počutje. VODNAR (od 21. 1. do 20. 2.) Fizično in duševno se boste dobro počutili, to pa bo osnovni pogoj za na- predek pri delu ali v službi. Na vsak način boste tokrat veliko bolje uspeli kot sicer. čaka 'vas pa nesporazum, ki bo sprevrgel sicer prijetno razpoloženje. Nervoza. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Čeprav boste imeli prav, ne vztrajajte pri svojem stališču, ko pa imate opravka s trmastimi ljudmi, poznajo kompromisov. Šivam bodo tudi dobri so-zagrenili kako uro. To- boste našli med svojci, boste utrujeni. Prehlad. KRIŽANKA... z našim krajem 1 m 2 3 4 5 B 6 7 8 9 10 11 12 m 13 14 15 ■ 16 Sl 17 18 19 m 20 IB 21 22 H 23 fl 24 25 li 26 m 27 m 28 ■ 29 □ fl 30 31 32 33 fl 34 H 35 m 36 m 37 B 38 39 B 40 41 m 42 B 43 44 m 45 m 46 47 m 48 a 49 IS 50 B 51 Rešitev križanke je na eni izmed današnjih strani dnevnika VODORAVNO: 2. Pisatelj «našega kraja», 6. Vas pri «našem kraju», 14. Skopuh, stiskav, 16. Tare pacienta, 17. Kopen, 19. Občinski uradnik, 20. Bikilov tek, 21. Perujska prestolnica, 22. Ugriz, pik, 23. Smešen, neolikan, 24. Odcepljen, 25. Tekstilna rastlina, 26. Dela vzorce za letala, 27. Igra na karte, 28. šumanove začetnice, 29. Gostišče za motorizirane ljudi, 30. Trg v «našem kraju», 32. Delaven, iznajdljiv, 35. Andričeva reka, 36. Hud poraz v ooksu, 37. Joycevo ime (J = I), 38. Pretočeno, 40. Poklon. 41. Razmerje, 42. Prekrasni, 43. Svevov junak, 44. Šport Carlosa Monzona, 45. Vrteti se v paru, 46. Liho število, 47. S priimkom, 48. Familija, rodbina, 49. «Naš kraj», 50. Odpadki, 51. Gregorčič, «Slavček našega kraja». NAVPIČNO: 1. Ozka rovnica, motika, 2. Hud, jezen, razkačen, 3. Delovna soba, 4. Glasbena nota, 5. Medmet, 6. Jena, francoski filmski igralec, 7. Kot travnik, ko pustimo za seboj šope trave, 8. Burja, 9. Druga oblika kisika, 10. Nemški spolnik v 4. sklonu, 11. Nomen nescio, 12. Nraven, moralen, 13. Načrt, 15. Študentsko naselje v «našem kraju» z ravnateljem Košuto, 16. železen sod za tekočine, 18. Hemingwayev rojak, 20. Sladkega okusa, 21. Kraj v Sloveniji, 23. Zapisnica, beležnica, 24. Mesto v Liguriji, 26. Ameriški fizik, 27. Dospeti, 29. Igra z izrazi obraza, 30. Bolezenska gibanja z očmi, 3h Zamejski Slovenec, 33. Ladja, 34. Naveličan vsega, 35. Orodja za dol-benje, 38. Drža, 39. Zanosi, poleti, 40. Slovenska vas z gradom, 41. Z žeblji priprt. 42. Priprava za o-ranje, 43. Italijanska ničla, 45. Baje, menda, 46. Športno društvo v «našem kraju», 48. Dan brez srede, 49. Krogi na koncu. (lako) CIHIL GALE: OBRAČUN V POSTOJNI 1« •"V* . . ... - . ■ |. ■ --' j' r-:'Lil:,*..:- danes v Ljubliam. danes v Ljubljani, danes v Ljubljani, 9 9 9 . 9 9 ' * : ^ * . Festival Ljubljana Danes, nedelja, 3. marca ob 20.15 bo v stolnici BACHOV ORGELSKI VEČER. Poleg orgelskih skladb, ki jih bo izvajal prof. Humbert Bergant, bodo na sporedu tudi pesmi iz Schemellijeve pesmarice v izvedbi sopranistke Nade Vidmar in altistke Bogdane Stritar. Vstopnice bodo v prodaji pol ure pred začetkom koncerta v stolnici. GLEDALIŠČA Drama SNG Jutri, v ponedeljek, 4. marca ob 15. uri: Bratko Kreft: VELIKA PUNTARLI A (Tahi - A. Valič). Za gimnazijo iz Tolmina, Šolski center iz Nove Gorice in OŠ iz Prestranka. Zaključena predstava. Mala drama SNG Jutri, v ponedeljek, 4. marca ob 26. uri: Miroslav Krleža: MAŠKARADA. Za redne abonmaje Drame SNG in izven. Vstopnice bodo v prodaji pri blagajni Drame v ponedeljek Redni abonentje zamenjajo za vstopnico zeleni bon. Za dijake in študente po 10 din. Igrajo: D. Benedičič, B. Cavazza in M. Kohkova. Opera in balet SNG Nedelja, 3. marca — ni predstave. Jutri, v ponedeljek, 4. marca ob 19.30: G. Puccini: LA BOHEME Za Ljubljansko banko. Zaključena predstava. Mestno gledališče ljubljansko Gladališka pasaža Danes, nedelia, 3. marca, ob 10.30: VAŠA MATINEJA - ZKPO — JO Al)! BAEZ. V glasbi in besedi z igralko Mileno Zupančič. Jutri, v ponedeljek, 4. marca ob 20. uri: N. Coward: KOMEDIJA LJITREZNI. Abonma Mladinski IV — Poljane. Šentjakobsko gledališče Mestni dom Danes, nedelja, 3. marca ob 16. uri: Linhart: MATIČEK SE ŽENI. Komedija. Abonma Nedelja popoldanski in izven. Obiskovalce opozarjamo, da je za današnjo popoldansko predstavo na voljo tudi nekaj izven-abonmajskih vstopic. Rezervacije na telefon 312-860. Eksperimentalno gledališče GLEJ Jutri, v ponedeljek, 4. marca ob 21. uri: Milan Jesih: GRENKI SADEŽI PRAVICE. Ponovitev Jesihove interpelacije bo v Eksperimentalnem gledališču GLEJ, ki ima svoje prostore v mladinskem klubu Poljane — Poljanska 22 a. Stavba je na dvorišču Srednje vzgojiteljske šole. Predaja vstopnic uro pred predstavo pri gledališki blagajni, študentje imajo 50-odst. popust. Gledališče Pekarna Danes, nedelja, 3. marca ob 21. uri: Matjaž Kocbek: DAN ZAKLAN. KINO KINO UNION: ob 15. uri slovenski barvni film PASTIRCI. Prod.: Viba film, 1973. Po povesti Franceta Bevka scenarij Ivan Potrč. Režiser France Štiglic. Glavne vloge: Jože Zupan, Ksenija Sinur, Miha Levstek, Bogo Rocotar, Andrej Čavka in drugi. Brez tednika! Enotne znižane cene 5 din. Predvidoma zadnjikrat! Ob 17., 19. in 21. uri ameriška barvna kriminalna drama ŠKORPIJON UBIJA. Prod.: Warner Bross, 1971. Režiser: Don Siegel. Glavne vloge: Glint Easrivood, Harry Guardino, Diana David- son, John Vernon in drugi. KINO KOMUNA: angleški barv. film DIVJI MESIJA - FEST 73. Prod. MGM. Režiser Ken Russel. V glavnih vlogah: Scott Anthony, Dorothy Tutin, Helen Mirren in dr. Kratki film. Zapis o slikarju. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. Ni primerno za otroke! KINO VIČ: italijanska barvna WS komedija ALFREDO. ALFREDO... Režiser Pietro Germi. V glavnih vlogah: Dustin Hoffman, Stefa-nja Sandrelli, Carla Gravina in drugi. Brez tednika! Predstave ob 15., 17.. 19. in 21. uri. FEST 74! KINO SLOGA: ameriško-italijanska barvna VV erotična komedija ŽENSKE VLADAJO. Režiser Pasquale F. Campanile. V glavnih vlogah: Catherine Spaak, Jean -Louis Trintignant, Philip Leroy in drugi. Tednik št. 9. Hrvatski podnaslovi. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Ni primeren za otroke! KINO ŠIŠKA: ameriški barvni CS film iz življenja avtomobilističnih dirkačev 24 UR LE MANSA. Kamera: Robert B. Hauser in Rene Guissar. Režiser Lee H. Katzin. V glavnih vlogah: Steve Mc Quinn, Elga Andersen, Sigfried Rausch in drugi. Brez tednika. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. KINO SAVA: ameriški barvni VV vojni film KRVAVA OBALA. Scenarij: Glint Johnson po romanu Petra Bomana. Režiser: Cornei Wilde. Igrajo: Rip Thorn, Patrick Wolf, Gene Valace in drugi. Tednik št. 8. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Ni primerno za otroke! Vstopnice so naprodaj uro pred začetkom predstav. KINO KRIŽANKE: ameriški barvni film RDEČI GUSAR, ob 18. in 20. uri. Režija: Robert Siodmak. KINO SOČA «Ne joči Peter», jugoslovanski film, ob 16.00. «Zgodba iz zahodne strani», ameriški barvni film, ob 18.00 in 20.00. ŠEMPETER «Valdez, maščevalec», ameriški barvni film, ob 16.00, 18.00 in 20.00. DESKLE «Grajski stolp», ameriški barvni film, ob 17.00 in 19.30. RENČE «Lev med gangsterji», a-meriški barvni film, ob 18.00 in 20.00. PRVAČINA «Smrt Indijanca Džoa», ameriški barvni film, ob 16.00 in 20.00. VIPAVA «Dvorne spletke», francoski barvni film. DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Nova Gorica: dr. Tone Martinc, Zdravstveni dom, Nova Gorica, tel 2122. Igrajo: Burt Lancaster, Eva Bar-tok, Nick Cravat. Prodaja vstopnic uro pred začetkom. KINO TRIGLAV: ameriški barvni film CS vestern MACHO CAL-LAHAN, ob 16., 18. in 20. uri. Zadnjikrat! Režija Bernard Ko valski. Igrajo: David Janssen, Jean Seberg in Lee J. Cobb. Srbo-hrvatski podnaslovi ! Proda ja vstopnic od 15. ure dalje. KINO VEVČE: francosko - italijanski barvni spektakel NORMAN-SKI MEČ. Ob 18. uri. Režija: Roberto Mauri. Igrajo: Mark Do-mon, Louis Deville, Crista Neli. KINO ZALOG: ameriška melodrama DAMA S KAMELIJAMI. Ob 18. uri, zadnjikrat! Režija George Cukor. Igrajo: Greta Garbo, Robert Taylor in Lionel Barry-more. Slovenski podnaslovi. Dornberk, Miren, Šempeter: dr. Rudolf Mervič, Splošna ambulanta Šempeter, tel. 61307, in medicinska sestra Kristina Potokar. Dobrovo, Kanal: dr. Boris Terseglav, klicati Dobrovo, tel. 71055, ali postajo milice, tel. 71002. DEŽURNA LEKARNA V Novi Gorici je danes dežurna Centralna lekarna, tel. 21-456, ki je odprta od 8. do 12. ure; odprta pa je tudi ves prosti čas in vso noč do ponedeljka zjutraj za izdajo zdravil in receptov za nujne primere. Lekarna opravlja dežurno službo tudi za območja Šempetra, Dornberka, Kanala in goriških Brd. GOSTOVANJE PDG N. GORICA Ponedeljek, 4. marca ob 19.30: T. Partljič «Ščuke pa ni» v dvorani PDG za Lesno šolo. danes ob obali KINO KOPER: ob 10. ital. Robin Hood - Ognjeni lokostrelec; ob 16. amer. Cabaret; ob 20.30 ital. Sled maščevanja. IZOLA: ob 10. amer. Stanlio in Olio - Večna prepirljivca; ob 17. amer. Pustolovci; ob 20. franc. Sex shop. ŠKOFIJE: ob 16.30 in 17.30 amer. Karate - Jekleni fant. PIRAN: ob 10. amer. risani Magična številka; ob 16., 18. in 20. amer. Metulji so svobodni. PORTOROŽ: ob 20. amer. Izgubljeni. TRGOVINE Piran in Portorož sta ob nedeljah še brez dežurnih trgovin. V Kopru bosta v nedeljo dežurali Market EMONA na Prešernovem trgu in trgovina s sadjem in zelenjavo, prav tako na Prešernovem trgu. V Izoli pa bosta dežurali samopostrežna trgovina Jestvine v Drevoredu 1. maja in Kmetijska zadruga v Ljubljanski ulici. LEKARNE V nedeljo dopoldne so odprte vse glavne lekarne v obalnih mestih, za nujne primere pa je popoldanska dežurna služba. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA V vseli treh obalnih mestih je organizirana celodnevna zdravniška dežurna služba. Tako v zdravstvenem domu v Kopru kot v zdravstvenih ustanovah v Izoli in v Piranu dobite pomoč od 7. ure zjutraj v nedeljo, do 7. ure zjutraj v ponedeljek. ZABAVE Danes zvečer bodo v vseh večjih gostinskih lokalih na obali igrali zabavni ansambli, barski program pa si lahko ogledate v barih hotela Triglav v Kopru, v Palacu, Centralo in Metropolu v Portorožu. Pri treh papigah v Piranu in v Simonovem zalivu. danes v Novi Gorici Bogata slikarska ustvarjalnost pa je bilo uničeno zaradi nera-l zumevanja določenih krogov, konkretno slikarja Ogrina, ki je sproti uničil, kar je Petkovšek ustvaril. In vendar nam je po njem o-stalo nekaj dobrih del, kot so na primer «Napolitanski deček», «Pismo», «Beneška kuhinja» in «Vrnitev». Smo že pri impresionistih in sicer pri obeh skupinah pri folklorni «Vesni» ter pri skupini «Sava». V prvi skupini prevladujeta prav gotovo Guido Birolla in Maksim Gaspari, ki v glavnem upodabljata kolednike, ohceti, narodne o-bičaje nasploh, od česar je ostalo zelo veliko, saj je ta umetnost močno razširjena tudi v obliki razglednic. Zaključujemo ta bežen pregled s skupina, ki jo sestavljajo Grohar, Jama, Sternen in Jakopič. Groharjeva «Sejavca» sta znana, toda Grohar je zapustil še veliko drugih del, ki prikazujejo «poetično slovensko krajino», njegov «Čred- nik» pa je že glasnik nove dobe. Tudi Matija Jama je veliko u-stvarjal in čeprav je veliko potoval, je upodabljal veliko domačih tudi folklornih motivov. Na svoj način je bil svojevrsten Matej Sternen, ki v upodabljanju pokrajine ni tako prepričljiv, kot je v svojih oortretih, Rihard Jakopič pa je bil zadnji likovnik, ki ga je omenila prof. Cevčeva. In tudi ta slovenski likovnik, ki je ustvaril neverjetno veliko del in ki je značilen po svojih gabrih, topolih in drevju nasploh, je že začetnik našega sodobnega slikarstva. Navedli smo imena naših glavnih likovnikov iz preteklega stoletja in se pri njih le bežno ustavili, da bi vsaj vzbudili zanimanje za boljše spoznavanje našega tovrstnega kulturnega bogastvu, ki se nam na teh večerih v sliki in besedi strokovnjakov razgrinja v tolikšni meri, da marsikdo šele sedaj spoznava, kako bogato je slovensko slikarstvo. RAZGOVOR Z REŽISERJEM JOŽETOM RARIČEM (Nadaljevanje s 5. strani) Kranja, upodobil pa je še gori Razor in Triglav. Nemogoče je ustaviti se prav pri vseh likovnikih, ki sm jih tedaj imeli. Taku bomo Janeza Wolfa omenili le zaradi tega, ker je v Ljubljani imel svojo slikarsko šolo, nakar moramo preiti k bratoma Šubic, torej k začetku slikarske rodovine Šubicev, ki se nadaljuje še v našo dobo. Janez Šubic, ki se je šolal v I-taliji in na Dunaju, je pustil več portretov med katerimi so značilne upodobitve -matere, očeta in sestre; zanimiv pa je tudi «Sveti Martin», ki je rekli bi, nekoliko premalo nabožoa,. jgpodpbitev tega svetnika, tako da so ga verniki odklanjali. Njegov brat Jurij Šubic, ki je umrl že pri 30 letih, je veliko potoval in obredel Dunaj, Pariz, Atene in druga mesta, živel je v Bosni, pa tudi v našem mestu, v Trstu. Bil je zelo razgledan in pronicljiv. Bil je tudi prvi slovenski slikar, ki je tesno sodeloval s tedanjimi literati in je svoj «objektivni naturalizem» uveljavil v številnih svojih delih, med katere spada na primer tudi njegov «Vrtnar», vtem ko je njegova slika «Pred lovom» zares mojstrovina. Anton Ažbe je manj znan kot slikar, bolj pa kot slikarski pedagog. V Muenchnu v Nemčiji je imel svojo šolo, kamor je odhajalo veliko slovenskih ljudi. Eden njegovih učencev je bil tudi Ferdo Vesel, «čudak», «samotar», «večni eksperimentator», ki je ustvaril nekaj zelo dobrih del, kar mu je o-mogočila njegova sproščenost v barvah. Zanj so že značilni socialni motivi «Sirota», pa tudi že nekaj folklore, «Dve dekleti», itd. O-meniti moramo žensko predstavnico tedanje slovenske likovne u-stvarjalnosti Ivano Kobilica in njene žanrske slike s socialno obarvanim naturalizmom. Omeniti moramo vsaj njeno «Mamico kavo-pivko». In že smo pri Juriju Petkovšku, kmečkemu fantu z Verda, ki se je šola1 v Ljubljani, vendar je šolanje opustil in se posvetil likovni umetnosti, žal pa ga je slovenski umetnosti vzela duševna bolezen, marsikatero njegovo delo (Nadaljevanje s 5. strani) cije morajo Mali odri postati stalna oblika gledališkega delovanja ne kot izhod za reševanje določenih kadrovskih zadreg, marveč kot dejavniki izobraževanja in e-stetske vzgoje. Taka opredelitev je — kot sem videl med svojim nedavnim obiskom — že zelo izoblikovana na Poljskem, vendar tudi v Sloveniji nismo daleč od nje, le da je na Poljskem bogatejša, ker komorne predstave zelo skrbno povezujejo z vzgojo občinstva. Ob vseh skrbeh za poklicno u-smerjanje in režijo v domači hiši — Primorskem dramskem gledališču, po režijah v Mariboru (ščuke pa ni) in sedaj v Trstu, bom verjetno v aprilu gostoval v Drami SNG v Liubljar.i z režijo Forte-jevega Luthra. Gre za star dogovor, ki je vezan še na lanski repertoar tržaškega gledališča. V okviru Skupnosti slovenskih gledališč je sedaj v ospredju pri- prava na «Cankarjevo jubilejno leto», ki bo zajelo ves slovenski kulturni prostor in vsa slovenska gledališča z uprizarjanjem Cankarjevih del, posebej pa še vsa gledališča s skupno predstavo z nalašč v ta namen formiranim ansamblom. Pred nami kot Skupnostjo slov. gledališč pa so seveda še mnoge druge naloge od notranjih organizacijskih naporov in urejanja zadev, ki naj gledališkega delavca izenačijo z ostalimi delavci, do prizadevanj. da se slovensko gleda-- lišče kot celota in kot posamezne hiše uveljavi tudi v evropskem prostoru, kjer smo še vedno deficitarni. Naša kulturna politika v tej smeri pa mora vzporedno težiti tudi k afirmiranju naše domače dramske tvornosti, kar se v nekaterih repertoarjih naših gledališč že opaža, in kar bo posredno odprlo naši avtohtoni dramatiki pot tudi na druge odre. TONE SVETINA Sloki je debelo gledal, Joža pa je dejal: «Jaz nič, ker te ne bom peljal!» Težave v steni so bile kmalu pozabljene. Okoli njih se je strnila družba planincev, ki so se do solz nasmejali Čopovim šalam. Celo Sloki se je kmalu hahljal na vse grlo in proti svoji navadi je povedal sam nekaj šal, ki so mu ostale v spommu iz dijaških let. Zabavali so se, dokler ni prišel oskrbnik godrnjat, da hočejo gostje mir. Pokorili so se mu. Nekaj prostora je še bilo zanje na skupnem ležišču. 10 Naslednje jutro se je ob sončnem vzhodu spustil Sloki Čez ledenik proti Kugyjevi polici. Vino mu je izpuhtelo, grenki občutek preživete sramote pa mu je ostal v srcu. čop in Stane sta hitela čez Prag v dolino. Preden sta izginila tam, kjer se je strmina zlomila — jima je pomahal. Na Kugyjevi polici je položil nahrbtnik na skalo in sedel nanj Od tod je imel razgled v sončni raz gore in v temačne prepade stene Iz žepa je vzel nalivno pero in beležnico, ki jo je položil na kolena. Dnevnika ni pisal, saj se je vse poletje klatil po gorah. Beležil si je le, kar se mu je zdelo pomembno. Na tihem je gojil željo, da bi postal pisatelj. Če mu to ne bo uspelo, bo pa kritik, saj je mnogo lažje ocenjevati, primerjati in kritizirati, kot ustvarjati. To je nekako tako — si je mislil — kot če govoriš o plezanju ali pa sam iščeš in utiraš prvenstvene smeri. Preletel je vrstice svojih misli, napisanih v zadnjih dneh. Po tej nezgodi jih bo morda vrednotil drugače ali pa kaj dopolnil, «človek, ki se boji poti vase, bega v svet, išče pomoči pri drugih. Če je ne najde, ostane sam. Prišel sem do spoznanja, da se ustaviš slej ali prej, ko srečaš svojo senco. Gre za teboj in ne moreš ji ubežati. Tragično! Največkrat se najdem tam, kjer bi najlaže shajal brez sebe. Kdo sem, se znova in znova sprašujem. Kaj delam iz sebe? In kaj bo življenje iz mene ustvarilo? Z ljudmi se srečujem na ozkih policah, kjer se srečanju ne da izogniti.» Od tu je pisal naprej. «Včeraj, ko sem se zaplezal v steni, sem pred padcem spoznal v zadnjih trenutkih, ko življenje visi na nitki in se sooča s koncem, da si stojita nasproti resnični in namišljeni jaz in za njima praznina. Čemu me nisi posrkala, globina niča? Neštetokrat sem te izzival, na tvojem skrajnem robu sem trepetal in klical tiste, ki sem jih v duši preziral. Dal sem jim celo vse priznanje in se z njimi zapil. Kje si, moj veliki jaz, ali se bom še lahko klanjal veličini svoje ničevosti? Vem samo to: čim više se bom povzpel, tem globlje bom strmoglavil v praznino niča. Ali se je torej vredno vzpenjati? Kdaj bo konec te velike igre med nami? Igram sam za vse. čutim, da sem se v nekaj urah, ujet nad prepadom, spremenil. Sicer pa — kdo se ne spreminja? Postajam grenak in v meni rjove praznina. Kdo je tisto, kar bi rad bil? Iščem izgubljeni del sebe. Ali se moram res najti? Nisem se sam razklal, nisem se sam razstavil, da bi se lahko sam sestavil v novo celoto. Prek sedla na zahodni strani gore sta šli pravkar dve senci, zledeneli sta in izginili. Veter nosi oblake — kot bele krste drsijo čez grebene. Kaj mi je mar, kje bodo butnile v čeri in se raztreščile! Vsak, kdor išče, se nekoč izgubi. In potem ne ve, če se bo še kdaj našel. Tavam, pa ne vem, zakaj. Kaj pravzaprav iščem v stenah? Saj me ni sem nihče klical. Ali je to sla po resnici ali me k temu vleče prijetna laž? Na robu obstoja sem spoznal, da so nekatere stvari, ki si jih moramo zapomniti, nekatere pa je bolje pozabiti. Zdaj vem. Gorje ljudem, ki se spominjajo tistega, kar bi morali pozabiti, in gorje tistim, ki pozabljajo na to, kar bi si morali zapomniti. Bolečina te napravi močnejšega ali pa te zlomi in spači, še ne vem, kaj bo naredila z menoj... Rad bi bil slep in gluh za težave drugih, da ne bi čutil svoje bolečine. Če bi moral izbrati med zlim in dobrim, bi izbral zlo, če bi se do globin prepričal, kaj je v resnici dobro. Nikoli ne bom pobiral otrplih čmrljev iz snega in jemal kavkam, kar jim gre. Nikomur ne bom sporočal, kaj se v meni dogaja. Svet postaja slep in gluh za človeka. Zakaj bi govoril ljudem? Nihče me ni slišal takrat, ko sem govoril s krvjo... Zato bom samo še tlel kot žerjavica pod pepelom — sam vase. Najbrž ne bom nikoli več govoril resnice. Po sobah spomina bom trkljal kamenje in užival bom v tem, če bo okus praznine grenak in trpek... V meglenih prepadih preteklosti je vedno nekaj za večno izgubljenega. Smisel mojega prizadevanja je v tem, da skušam to, kar ne bom nikoli dobil vrnjeno, nadoknaditi z nečim drugim. Vem, da nadomestek ni nikoli tisto pravo, resnično. Toda vedno je več nekaj kakor nič. čutim, da me zmanjkuje, čedalje manj me je. Ugašam, predem sem se razgorel. Sem kot tista gora, ki se je prebudila v njej smrt. Razkolje ledeni oklep in izbruhne hlad ... Razneslo jo je ljubosumje na vse živo... Kamen sem, prilepljen v goro. Sovražim vse, kar se premika, vse, kar leti... Razočaranemu izpuhti tudi tisto, česar ni pričakoval. Obupan si želi daljav prav tako kot bližine. . Moral se bom vračati na sledove svoje preteklosti Tja, kjer sem zgrešil smer. Morda se bom našel, ali pa me bo našlo nekaj, kar se me bo usmililo. Kaj morem za to? Tistega, ki te najde revnega v najbednejšem stanju in ki te reši pogube, sovražiš, namesto da bi ga vzljubil. Ker je priča tvoje trenutne ničevosti... Moral si bom poiskati dostojnih prijateljev. Pridi, samota, pridi, sprejmi svojega varovanca v naročje blaženosti...» Zaprl je knjižico svojih zapiskov in jo vtaknil v žep vetrovke. Nenadoma se je počutil olajšan. Legel je na rob stene in se počasi, ped za pedjo, pomikal čeznjo, če bi šel še nekoliko dlje, bi strmoglavil. Rad je z robov sten gledal v prepade, kako se iz njih vrtinčijo megle in se spreminja oblika pogreznjenih črt, ki se spajajo v dnu. Njegov pogled je tipal po osrednjem stebru in obstal globoko spodaj na oblikah, podobnih ladijskim kljunom iz davnih časov, ko sta si veliko vodovje in zemlja delila prostor in se borila med seboj za vedro večnosti. Zaslutil je, da bi se tam skozi dala speljati sijajna smer. Kdo se bo prvi opogumil? Klement Jug? čop? Ali še kdo drug, ki ga še ne poznajo in ne vedo, da bi rad v steni požel lovorike prvega pristopnika?! Vseeno je, kdo bo. Obsojeni smo na tekmo. Tudi tu v gorah, kjer naj bi bila tekma izključena. Tudi sem vnašamo zakon doline. Nenasitno željo, kdo bo prehitel koga in kako. Kdo bo prvi. Ne vprašujemo se ne za ceno ne za smisel, samo za cilj... Za takšen podvig mu je prej manjkalo poguma, ker ga ni mogel razumsko opravičiti; včeraj pa mu je pogum zrasel. Bil je prepričan, da je edino zavist dovolj močna strast, da požene človeka iz želje v dejanje tudi tam, koder bi še dolgo okleval. (Nadaljevanje sledi) SPORT SPORT SPORT SMUČANJE ZA SVETOVNI POKAL ZMAGA THONI JA V VELESLALOMU Italijanski smučar v boju za osvojitev pokala VOSS, 2. — Italijanski smučar Gustav Thoni je zmagal v veleslalomu v Vossu na Norveškem. Tekmovanje je veljalo za svetovni smučarski pokal. Thoni je zmagal v prvi vožnji, v drugi pa je prišel tretji, kar pa mu je zadostovalo za zmagoslavje. Po današnjem uspehu računa italijanski predstavnik tudi na osvojitev svetovnega pokala, kar pa je nekoliko težko, saj zaostaja 20 točk za Francozom Collombinom (k' pa ne bo letos več tekmoval). Vrstni red: 1. Gustav Thoni (It.) 3’16”74 2. Hans Hinterseer (Av.) 3’17”02 3. Ingemar Stenmark (Šve.) 3’17”84 4. Piero Gros (It.) 3’18”57 5. Walter Tresch (Švi.) 3’20”63 NOGOMET (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 2. — Danes se je se-»tal izvršni odbor jugoslovanske nogometne zveze, ki je na svoji seji potrdil za zveznega kapetana državne reprezentance Miljana Milja-niča. Prvenstvo se bo zaradi nastopa Jugoslavije na SP v Nemčiji zaključilo 19. maja, nekatere tekme pa bodo zato odigrali med tednom. Pri preučevanju nalog nogometne organizacije v zvezi z izvajanjem smernic izvršnega biroja predsedstva ZKJ je bilo sklenjeno, da se do konca tega meseca skliče razširjeni sestanek izvršnega odbora nogometne zveze. Izvršni odbor je nadalje določil, da bo tekma med amaterskima reprezentancama Jugoslavije in Italije za nogometni pokal UEFA 21. marca na Reki. Tekma Jugoslavija — Sovjetska zveza bo 17. aprila v Zenici, srečanje Jugoslavija — Anglija 3. junija v Beogradu, prijateljsko srečanje Jugoslavija — Italija pa 28. septembra v Zagrebu. B. B. * * # Rezultati včerajšnjih nogometnih tekem: A LIGA: Cagliari - Milan 0:1 (0:0). C LIGA: Pro Vercelli — Monza 3:0 (0:0), elodiasottomarina — Ga-vinovese 0:0. * * * V tretji nogometni amaterski ligi so Sovodnje zgubile proti Vermeglia-nu z 1:0. • • • V drugem kolu 1. jugoslovanske zvezne nogometne lige je Proleter zmagal proti Partizanu z 1:0. ODBOJKA Simčl V TRSTU BOR IZPADEL IZ B LIGE Bor — Junior Casale 1:3 V zadnjem srečanju ženske B IT ge so sinoči borovke podlegle ekipi Junior iz Casaleja z 1:3 (11:15. 12:15, 15:3, 5:15) in tako izpadle iz lige. Tržačanke so v tem poslednjem in odločilnem srečanju postale žrtev živčnosti, ki jih je drago stala, predvsem v prvih dveh setih. « * » V prvi moški odbojkarski diviziji je Bor premagal Libertas iz Turjaka s 3:0. # # * V prvi ženski odbojkarski diviziji je Sokol premagal v Dolini Breg s 3:0. «** V prvenstvu prve ženske divizije je Bor premagal predstavnice AGI s 3:2 (15:12, 15:10, 12:15, 11:15 in 16-14); *** V petem kolu italijanske odbojkarske A lige je Are Linea premagala CUS iz Pize s 3:0. košarka Ljubljanska Olimpija je včeraj v pvvi zvezni košarkarski ligi zgubila Proti Industromontaži s 93:96. vzdrževati stike s športniki slovenskih in italijanskih zamejskih šol. ETBIN TUTTA BOKS EVROPSKO PRVENSTVO Boutticr premagal Calcabrinija PARIZ, 2. — V srečanju za naslov evropskega boksarskega prvaka srednjetežke kategorije je danes Francoz Bouttier premagal dosedanjega prvaka Italijana Calcabrinija V dvanajstih kolih. NOGOMET Prijateljska tekma v Dolu Na dolanskem «stadionu» se bosta v nedeljo pomerili v nogometni tekmi ekipi financarjev kasarne iz Mikoli ter dolanski mladeniči. Slovenski fantje bodo nastopili v tej postavi: Devetti, Vižintin L, Vižintin IL, Devetak, Heric, Peric, Fer-letič; rezerva Fontana in Šuligoj. Po tekmi se bo druščina zbrala v gostilni pri Kekcu, kjer bo tradicionalna igra briškole z bogatimi nagradami za dobitnike. KOŠARKA V drugi tekmi košarkarskega prvenstva dečkov je goriški Dom klonil proti Arditi s 77:56 (36:25). * * * V košarkarskem prvenstvu mladincev je Polet premagal Servola-no s 40:34. * * # V košarkarskem prvenstvu kadetov je Bor visoko odpravil Scogliet-to s 123:36. ODBOJKA S TEKMO KRAS-BREG V DOLINI JVTBI ZAČETEK TURNIRJA ZA «POKAL PRIJATELJSTVA» Pri moških bodo naše ekipe nastopale v eni. pri ženskah pa v dveh skupinah Vesna bo danes gostovala pri Flaminiu (na sliki: Križani med tekmo z Liberi asom) S tekmo Kras - Breg, ki bo jutri zvečer v občinski telovadnici v Nabrežini, se bo pričel letošnji 8. turnir v odbojki za «Pokal prijateljstva». Pri članih se je prijavilo pet naših ekip: Bor, Kras, Breg ter dve goriški šesterki Olympia in Dom. Glede na to, da ni bilo mogoče sestaviti dveh izločilnih skupin, so bile vključene vse ekipe v eno in bodo igrali po eno samo srečanje z vsakim nasprotnikom. Tako bo vsak tekmec igral dvakrat in prav tolikokat v gosteh. Pri članicah sta bili sestavljeni dve izločilni skupini. Zastopnice Brega in Bora so bile določene za nosilke skupin, ker sta naši naj- ATLETIKA PO MAH COMMONWEALTHA Afriški atleti v Christchurchu odigrali letos glavno vlogo Modupe Osikoya prava ženska velesila iz Nigerije Na OŠ «Milojka Štrukelj Novo društvo v Novi Gorici V preteklem mesecu so na OŠ «Milojka štrukelj» v Novi Gorici ustanovili šolsko športno društvo. Učenci te šole so se že doslej Udejstvovali v atletiki, košarki, rokometu in šahu, zdaj pa so svoje delovanje strnili v trdnejši organizacijski obliki. To delovanje bo lahko še uspešnejše, ker je šola dobila pred kratkim novo telovadnico. Novo društvo namerava tudi ,,,',111,,I,H,IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIII Igre Commonwealtha prirejajo tudi iz «folklornih» potreb britanske krone. Na veličasten način hočejo prikazati, da je cesarstvo živo in mogočno. V kopici športnih panog je edino atletika taka, kjer so tehnične razlike med razvitimi državami in državami v razvoju (ali v zaostalosti) najmanj opazne. Letošnje igre na (z nas skoraj neznani) Novi Zelandiji so bile za športnike s severne poloble neugodne, ker so se odvijale med našo zimo. Brez dvoma so se v tem pogledu okoristili nekateri tekači iz Afrike, za Avstralce in domačine pa so igre predstavljale gotovo višek sezone in niti ne samo ene. Nujno se moramo ustaviti pri A-fričanih, ki postajajo vse resnejši nasprotniki držav z dolgoletno športno tradicijo. Ženske so statistično še v zamudi, moška konkurenca pa odnaša z letošnjih iger od skupnih 22 panog kar 8 prvih, 5 drugih in 11 tretjih mest, poleg večjega števila uvrstitev med prvih 6; vsekakor občutno VeČ kòt ria pFejštljih igrah. O Tanzanijcu Filbertu Bayiju smo že obširno pisali in bomo letos verjetno še. Jipcha tudi že vsi, dobro poznajo. Novost predstavljajo najprej tekači čez ovire na kratkih progah. Na 400 metrov ni bilo svetovnega rekorderja iz Ugande. Kot zmagovalca ga je zamenjal Anglež Pascoe, med prvimi pa najdemo pod 50 sekundami kar dva Kenijca, z dobro tehnično podlago. Tretji na cilju, Koskei, je bil že dve leti znan kot zelo dober tekač, četrti, Kimaiyo. pa je navadno tekel le na krajši progi. V Christchurchu je na 110 metrov tudi zmagal z odličnim «električnim» časom 13”69, ki velja manj kot 13”5 z ročnim sistemom. V primeru olimpijskih iger bi rezultat gotovo veljal uvrstitev v finale. Na ženski strani se Kenija ne more razživeti. Morda so vmes tudi vzroki družbenega ali verskega značaja, ki so nam neznani. Že dolgo let se afriška elita nahaja v državah ob Gvinejskem zalivu, točneje v Nigeriji in v Gani. Sprinterka Annum je kljub njenim 22’’9 na 200 m gotovo že v zatonu. Novo ime je Nigerijka Modupe Osikoya (ena najuspešnejših tekmovalk na igrah sploh) z enim prvim, enim drugim in enim tretjim mestom. 20-letna knjižničarka iz Lagosa je samo še velik naravni talent. Pred letom dni je že osvojila 4 afriške naslove na celinskih Kenije. Gre za srednjeprogašico Sabino čebiči. Tehnični komentarji z Nove Zelandije ji prisojajo veliko bodočnost na progi 800 m. Gre za tekačico brez taktičnih predsodkov, ki se naslanja samo na moč. Njen najboljši rezultat je sedaj že pri 2’2’’6. Za afriška dekleta bo še nekaj let usodno pomanjkanje gostovanj po Evropi. K. B. igrah, v peteroboju pa je tekmovala tudi v Miinchnu na olimpijskih igrah in osvojila prav dobro 14. mesto. V Miinchnu so bili njeni rezultati: 100 ovire: 13”96 — krogla: 10,00 m — višina: 168 cm — daljina: 6, 31 m — 200 m 24”87, v Christchurchu pa: 13”72 — 10,44 m — 174 cm — 6,50 m — 24”15. Poleg tega je bila Nigerijka zmagovita v skoku v daljino za posameznice z rezultatom 6,46 m, na 100 m čez ovire pa tretja s 13”69. V peteroboju je bila druga za olimpijsko zmagovalko Peters. Popolna ničla je mlada Afričanka v krogli in postava ji ne omogoča večjega napredka. 52 kg je premalo za vsak boljši rezultat v tej panogi, v skoku v daljino in na 100 m čez ovire pa ima gotovo precej možnosti za uspeh v mednarodnem merilu. Vsaj ena izjema je iz velesile SMUČANJE AUTRANS, 2. — Na evropskem mladinskem smučarskem prvenstvu nordijskih disciplin so dosegli naslednje najboljše rezultate: MOŠKI tek na 15 km: Wasserberg (šve.) 50’54”74 tek na 10 km: Winkler (Vzh. Nem.) 34’48”05 ŽENSKE tek na 5 km: Čvorova (SZ) 18’45”26 DANES NEDELJA, 3. marca 1974 ODBOJKA ZIMSKI ŽENSKI POKAL SLOVENIJE 9.00 v Ljubljani Nastopata Breg in Bor MOŠKA C LIGA 10.30 v Casadio Ravenni — Kras KOŠARKA DEČKI 11.00 na Kontovelu Kontovel — Flaminio * * * 12.30 v Trstu, Ul. Della Valle Italsider — Polet NOGOMET Duino Zarja 11.00 v Trstu, Sv. Alojzij Stock — Breg * * * 15.00 pri Sv. Sergiju Flaminio — Vesna NARAŠČAJNIKI 10.30 v Trstu, stadion «1. maj» CGS — Breg 10.30 v Ribiškem Libertas S. Marco naselju — Union 12.45 pri Sv. Alojziju Esperia — Primorje 11.00 na Gaja — Padričah Giarizzole 10.30 v Križu Vesna — Ponziana 10.30 v Lucinico Ločniku — Juventina 2. AMATERSKA LIGA 945 v Trstu, Ul. Flavia S. Anna — Primorje * ★ * 15.00 v Standrežu Juventina — Inter SS * * * 15.00 v Nabrežini PLANINSTVO 8. ZIMSKI SPREHOD 9.45 v Trstu, Trg Libertà Izlet v Nabrežino STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE PLANINCEV Tečaji za vodnike so dokaj zahtevni Tudi SPOT skrbi za vzgojo svojih strokovnih kadrov Trstu, Ul. Sežano Cicerone Da bi postali vodniki tudi v zimskih razmerah, smo se morali udeležiti tečaja, ki ga je organizirala Planinska zveza Slovenije na Komni od 25. januarja do 3. februarja, Letos je zelo malo snežilo, na Komni pa je bilo še precej snega. Pri hotelu Zlatorog ob Bohinjskem jezeru smo se zbrali vsi tečajniki. Večinoma smo se poznali, saj smo skupaj opravili tudi letni tečaj v Vratih in zimski pripravljalni na Pohorju. Skupaj smo nato odšli na Komno. Pot je bila močno zasnežena in jo je bilo težko razločiti. K sreči pa so naši voditelji teren dobro poznah in so nas po dveh urah hoje pripeljali na cilj. Že naslednji dan smo pričeli s tečajem smučanja. Blizu naše hoče je bil ugoden teren, kjer smo lahko vadili. Razde-lili smo se po skupinah in delali vse mogoče vaje. Smučati smo morali v vseh vrstah snega, obvladati smučarsko tehniko in zadovoljivo izvajati vaje, ki so nam jih predvajali inštruktorji. Pri tem so se nekateri bolje, drugi slabše izkazali. Tako smo vadili dvakrat na dan, tri ure zjutraj, tri ure popoldne, čisto dovolj, saj smo bili zvečer utrujeni. Imeli smo dovolj časa za počitek, a kljub temu .-je je nekaterim drugi dan še poznala utrujenost. Zvečer so bila ponavadi na vrsti predavanja in prikazovanje diapozitivov. V prvi dneh smo imeli zelo lepo vreme, ki nam je tudi o-mogočllo, da smo šli na turo. Odpravili smo se na Bogatinsko sedlo, od tam pa smo se povzpeli na Lan-ževico, od koder smo se spustili v dolino. Smuk je bil zelo prijeten, vendar utrudljiv, ker smo ves čas vozili po visokem, svežem snegu. Vsekakor pa je tura popolnoma uspela. V načrtu sta bili še dve turi, a jih zaradi slabega vremena nismo mogli izvesti. Zadnje dni je namreč brez prestanka močno snežilo, tako da smo morali ostati v koči. Vodili smo tudi iskanje in reševanje ponesrečenca izpod plazu, gradili transportna sredstva, spuščali ponesrečenca po hudih strminah s pomočjo sidrišča. Poleg dela na terenu, smo morali opraviti dva testa, ki sta vsebovala sto vprašanj glede prve pomoči, metode in organizacije dela, gorske reševalne službe, nevarnosti v gorah, vremenoslovja itd. Letos so se voditelji pri izvajanju tečaja poslužili novih metod. Ni bilo več tako stroge discipline, kot v prejšnjih letih. Imeli smo obilo časa za učenje, počitek, zabavo in igre. Vsak dan je bil na sporedu zabavni večer. Na razpolago smo imeli tudi televizor. Vsekakor lepšega kraja, kot je Komna, organizatorji niso mogli izbrati. Ko je pokrita s snegom je čudovita. Povsod okoli so vrhovi, ki se svetlikajo v soncu. Porodi se želja, da bi za vedno ostal v gorah, nekje odtujen in daleč od mesta, tovarn, ropota, umazanega zraka. P. BOKS V mednarodnem boksarskem dvoboju v Vidmu je Italijan Polloni v srednjetežki kategoriji v šestih krogih premagal Jugoslovana Ma ver ja (po točkah). NOGOMET KAIRO, 2. — Egipt je premagal Ugando z 2:1 v otvoritveni tekmi a-friškega pokalnega nogometnega tekmovanja. boljši šesterki. V skupini A bosta poleg prve postave združenja igrali še Sloga in Sovodnje, v skupini B pa že omenjeni Breg ter Kontovel druga postava Bora. Skupno se bo tega že tradicionalnega turnirja udeležilo enajst ekip. Glede na to, da imata pravico igranja v sklepnem turnirju samo dve šesterki z našega področja in še dve iz hrvaške Istre in Reke, tako pri članih kot pr; članicah, bodo že uvodni obračuni dokaj zanimivi. Pri članih je velik favorit za prvo mesto med našimi zastopniki letos odlični Bor. Za drugo mesto pa bi se morala potegovati goriška Olympia in Kras. Kot je znano je prišlo lani do presenečenja, saj sta se uvrstili v zaključni turnir Sloga in Olympia. Vsaj na papirju Breg in Dom ne bi smela biti tako nevarna. Za vse šesterke bo to tekmovanje koristno, čeprav so razna prvenstva v polnem teku, razen pri Krasu. Pri članicah imata Breg in Bor vizitko za nastop na zaključnem turnirju praktično že v žepu. Ker so v vsaki skupini po tri ekipe, bodo članice igrale tudi povratni del. Oba zaključna turnirja bosta pri nas, ker je ZSŠD v Italiji vključila tudi to tekmovanje v letošnje proslave ob jubileju 50. obletnice ustanovitve naše krovne športne organizacije. Na Reki se je že pričel izločilni del tekmovanja za letošnji pokal. Pri članih je prijavljenih nič manj kot enajst šesterk. Pri članicah pa je šest zastopnikov. Vse te tekme v obeh kategorijah bodo igrali na tri dobljene sete. Vse ekipe lahko nastopijo le z odbojkarji, oziroma z odbojkaricami, ki so niihovi člani. V ostalem pa velja tekmovalni pravilnik italijanske odbojkarske zveze. Umiki in datumi posameznih tekem. Član! Kras - Breg 4. marca ob 20.00 Dom - Olympia 7. marca ob 19.30 Bor - Kras 8. marca ob 21.00 Breg - Bor 13. marca ob 19.30 Olympia - Kras 14. marca ob 20.30 Dom - Bor (bo obenem prvenstvena tekma, ki bo 16. t.m. v Gorici) Olympia - Breg 21. marca ob 20.30 Breg - Dom 25. marca ob 20.00 Bor - Olympia 2. aprila ob 21.00 Kras - Dom 21. marca ob 20.30 Češkoslovaška Zimski pokalni odbojkarski turnir članice za leto 1974 bo danes Y Ljubljani. Nastopali bosta tudi ženski odbojkarski ekipi Bora in Brega. * * * Ob priliki letošnjih proslav 50-letnice organiziranega slovenskega zamejskega športa bo ZSŠDI prevzelo pokroviteljstvo nad važnejši-(ni športnimi manifestacijami, ki jih bodo prirejala društva. Društva, ki želijo svoje manifestacije vključiti v okvir teh proslav, naj to čimprej pismeno sporočijo tajništvu, ki bo zbralo vse podatke. * * * ZSŠDI sporoča, da so uradi odprti za občinstvo vsak dan od 8. do 14. ure v Ul. Geppa 9, tel. 31119. Motociklistične dirke v Gottwaldovu leta 1955 (levo); motiv iz športne serije iz leta 1958: drsalka na ledu (desno) Po sovjetskem vzorcu prirejajo tudi na češkoslovaškem spartakia-de. To so vsedržavne športne igre, s popolnim olimpijskim programom, z dodatkom telovadnih in folklornih nastopov mladine. Prva taka prireditev je bila na čaškoslova-škem leta 1955. Izšli sta dve seriji; prva je posvečena zimski spar-takiadi (dve znamki), druga pa letni (tri znamke). Nekaj let kasneje, to je leta 1960, sta izšli prav tako dve seriji, kateri sestavljajo tri znamke za letno in tri za zimsko prireditev. Leta 1962 je izšla serija štirih znamk (plavanje, tek čez ovire, nogomet in tek). Zadnja serija znamk, posvečenih sparta-kiadi, pa je izšla leta 1965, in jo sestavljajo štiri znamke. Za mednarodno motociklistično dirko v Gottvvaldovem je izšla leta 1955 znamka, na kateri je zelo slikovito prikazan trenutek tekmovanja. Leta 1957 je pa izšla še ena znamka ob priliki 32. mednarodne šestdnevne motociklistične dirke. Takih prireditev v Italiji ne poznamo, medtem ko so na češkem pravi mojstri v prirejanju tovrstnih tekmovanj. Različnim športnim dogodkom so namenjene razne serije po več znamk. Prva je izšla leta 1956 (6 znamk: zanimivi sta znamki za 5. žensko evropsko košarkarsko prvenstvo in olimpijske igre v Melbournu), ostale so pa izšle v naslednjih letih: 1957 (5 znamk; prvenstvo v lokostrelstvu in evropsko boksarsko prvenstvo), 1959 (6 znamk: med drugimi je zanimiva znamka za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu), 1961 (7 znamk: svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju), 1962 (6 znamk: svetovno prvenstvo v telovadbi v Pragi in evropsko atletsko prvenstvo v Beogradu), 1963 (6 znamk), 1965 (5 znamk: svetovno kolesarsko prvenstvo v Pragi) in leta 1967 (4 znamkel. Na češkoslovaških znamkah najdejo prostor tudi drugi športi, ki so morda manj znani, zato pa zelo slikoviti. Ena znamka je izšla ob priliki svetovnega prvenstva v a-krobatskem letenju (leta 1960), ena (leta 1964) ob priliki svetovnega prvenstva v rokometu. Leta 1966 je izšlo kar šest znamk v čast svetovnega prvenstva v sladkovodnem ribolovu, 1 znamka pa je posvečena športnim igram poštarjev (1967). Leta 1971 je izšla znamka na čast 50. obletnice ustanovitve češke telovadne zveze, leta 1973 pa je izšlo 6 znamk na čast 50. obletnice zveze lovskih psov. Na teh znamkah so prikazane najzanimivejše pasme lovskih psov. Ob tej priliki bi dodali še, da na Češkoslovaškem niti med drugo svetovno vojno, ko je bila država razkosana, ni zamrl športni duh. V takratni slovaški državi je leta 1944 izšla serija štirih znamk, ki prikazujejo razne športne dogodke. Dobiček je bil namenjen športni zvezi. Tudi tekmovanja za pokal Rimet so našla mesto med znamkami te SGlESI * S tOV E N S KO . tv cfKL 4-^ - Slovaške znamke: serija športne zveze v korist M i P žlŠitOONV.HAJAlON Mii»» Mednarodni maratonski tek v Koši-cah (1956) države. Leta 1962 je ob priliki tekmovanja v Čilu izšla ena znamka, leta 1970 (Mehika) pa 6 znamk. Leta 1964 sta izšli dve znamki ob priliki zimskih univerzitetnih iger (drsalka na ledu in tekači); leta 1966 so izšle 4 znamke ob priliki evropskega prvenstva v umetnostnem drsanju v Bratislavi; leta 1966 sta izšli še dve znamki ob priliki svetovnega odbojkarskega prvenstva (prikazana sta tolkač in mreža). Končno bi omenili še dve seriji, posvečeni hokeju na ledu. Obe sta izšli leta 1972. Prva je sestavljena iz dveh znamk in je izšla ob priliki svetovnega prvenstva, drugo serijo pa sestavljajo pretiskane znamke prve serije z dodatnim napisom, da je češkoslovaška postala svetovni prvak. Na splošno moramo reči, da je češkoslovaška zbirka znamk zelo pestra in slikoviti, kot zanimivost bi pa dodali, da je bilo mnogo znamk posvečenih ženskam, kar je pri ‘Tateliji skoraj prava red-i kost- SMUČANJE Pred kratkim v Auronzu Uspelo zimovanje dijakov liceja «Prešeren» iz Trsta Ko vsi smučarji iščejo sneg* za dobro smuko, smo dijaki znanstvenega in klasičnega liceja «F. Prešeren» preživeli teden, da ga zlepa ne bomo pozabili. Za zaključek smučarskega tečaja je bilo v soboto na sporedu tekmovanje. Že v petek zvečer so si tekmovalci pripravljali «bojno orožje». Mazali so smuči, brusili robnike, ter pregledovali vezi ter sanjarili, kako bodo naslednjega dne zmagoslavno stopili na najvišjo stopničko. V soboto zjutraj ni bilo treba profesorjev, da bi nas zbudili, kajti vsi smo bili že pokonci ter smo v jedilnici nestrpno čakali na zajtrk. Po zajtrku smo krenili na smučišče. Brž ko nas je žičnica pripeljala na vrh Aguda, smo si nataknili smuči ter nekajkrat prevozili progo, ki so jo postavili smučarski učitelji. Proga je bila kratka, na zgornjem delu strma, na spodnjem pa položna. Vratca so bila postavljena na široko, da bi tekmovalci preveč ne hiteli. Vreme in sneg sta obetala najbolje. Prvi so startali tekmovalci iz najboljše skupine. Izid tekme je bil porazen: šestnajst jih je startalo, pet pa jih je dospelo do cilja. Mnogi so hoteli prismučati do cilja hitreje, kot je bilo mogoče ter so ta podvig zelo drago plačali: s padci ali z izpustom vrat. Padla sta tudi glavna dva favorita za 1. mesto Kuret Igor, ki je padel zaradi nepremišljenega spusta, Robi Novello pa zaradi nenaklonjenosti športne sreče, saj se mu je pri zadnjih vratih odprla vez. To priložnost je izkoristil Mazzuc-ca, ki je z odličnim spustom zasluženo zmagal s časom 29”. Njegov čas je bil najboljši. V nekoliko slabši skupini je bila Lorenzettova zmaga, (čeprav zaslužena) med dekleti nekoliko neza-željena, saj je bil edini fant v tej skupin, v kateri so tekmovala samo dekleta. V drugih skupinah sta bili zmagovalca Milko Malalan in Romeo Malalan. Začetniki pa so tekmovali na spodnjem delu proge. Zmagovalec te skupine je bil Sergij Parovel. Popoldne je bilo v restavraciji Agudo nagrajevanje, šolski skrbnik Fidenzi je nagradil zmagovalce s plaketami, ki jih je darovalo Slovensko planinsko društvo iz Trsta. Veliko plaketo za najboljši razred je osvojila IV. višja gimnazija. Dijaki pa so vljudno poklonili plakete gtf-spej Lauri Abram, ravnateljici liceja. Nagrajevanje se je zaključilo z veselim petjem. Dijaki se zahvaljujejo Slovenskemu planinskemu društvu, ki je darovalo plakete in profesorjem, ki so se trudili, da je tekmovanje poteklo v najlepšem redu. Igor Kuret Kontovel - Bor B 26. marca ob 20.00 Kontovel - Breg 2. aprila ob 21.00 Breg - Bor B 9. aprila ob 20.45 Bor B - Kontovel 22. aprila ob 19.30 G. F. DANES V SLOVENIJI Atletika TABOR (v Savinjski dolini) : repu-uliško prvenstvo v krosu ob 10. uri. Kegljanje JESENICE: 1. RML Jesenice . Hmezad ob 9. uri. Košarka MARIBOR: zimsko prvenstvo štajerske ob 14.30. Namizni tenis LJUBLJANA: 1. ŽZL Olimpija -Proleter, v Tivoliju ob 10.00 in Ilirija - Vojvodina, v Zg. šiški ob 10.00. KRANJ: 1. ŽZL Triglav - Partizan ob 10.00. Nogomet MARIBOR : prijateljska tekma Maribor - Branik, v Ljudskem vrtu ob 10.00. Odbojka NOVO MESTO: pokalno prvenstvo Dolenjske za moške ob 9.00. LJUBLJANA: pokalno žensko prvenstvo SRS ob 9.00. Plavanje RAVNE: prvenstvo ml. pionirjev SRS ob 11.00. KRANJ: prvenstvo ml. pionirjev SRS ob 11.00. Rokoborba LJUBLJANA: 2. ZRL Olimpija . Metalac, v Dravljah, ob 10.00. GROSUPLJE: 2. ZRL Partizan -Split ob 10.00. MARIBOR : 2. ZRL Maribor - Podravka, na Ruški cesti ob 10.00. Smučarski skoki POKLJUKA: držav, prven. ml. pionirjev ob 10.00, za ml. mladince ob 11.00. Smučarski tek POKLJUKA: Beštrov memorial ob 10.00. Članice skupina A Bor - Sovodnje 13. marca ob 21.00 Sovodnje - Sloga 11. marca ob 21.00 Sloga - Bor 20. marca ob 19.30 Sovodnje - Bor 25. marca ob 21.00 Sloga - Sovodnje 5. aprila ob 21.00 Bor - Sloga 10. aprila ob 19,30 skupina B Breg - Kontovel 5. marca ob 20.45 Bor B - Breg 12. marca ob 21.00 Šport na slovenskem radiu Oddaja «šport in glasba» (16.30 -17.30) bo tokrat obsegala prenos x drugoligaške tekme med Flaminiom in Vesno z igrišča pri Sv. Sergiju. Poleg italijanskega in jugoslovanskega nogometa in košarke, bo govor tudi o zadnjih tekmovanjih za svetovni smučarski pokal in ostalih mednarodnih dogodkih. Iz domačih dogodkov pa velja opozoriti na poročila z odbojkarskih prvenstev, a-materskih nogometnih prvenstev in o gostovanju odbojkaric Bora in Brega v Ljubljani. Brežani (zgoraj med tekmo s Campanellami, spodaj z Libertasoin od Sv. Sergija) se bodo morali posloviti od Z. amaterske nogometne Hge: vsi nakupi tujih igralcev niso letos nič pomagali Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecehi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 10 3. marca 1974 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPL Odgovorni urednik Gorazd Vesel lzdal'a in tiska ZTT - Trst DELNI NEUSPEH AMERIŠKEGA DRŽAVNEGA TAJNIKA Zastoj tristranskih pogajanj o razmiku med Sirci in Izraelci Izraelski predlogi nesprejemljivi za Sirijo - Gospodarska konfrontacija med SZ in ZDA DAMASK, 2. — Sirska vlada je odbila izraelske predloge o razmejitvi oboroženih sil na črti premirja med Izraelom in Sirijo. Predloge je posredoval sirski vladi ameriški državni tajnik Henry Kissinger. A-meriški državnik se je razgovarjal štiri ure s predsednikom Asadom, toda brez uspeha. Izraelski predlogi so namreč nesprejemljivi za Sirijo. Za kakšne predloge gre, se ne ve še točno. Po nekaterih vesteh, pravijo v dobro obveščenih krogih (vest je prišla iz Kaira ter jo je objavil egipčanski list «Ahbar El Yom»), naj bi izraelski načrt predvideval ustanovitev demilitariziranega področja, ki naj bi ga nadzorovale oborožene sile OZN ter tako delile vojaške enote nasprotnikov. Načrt predvideva nadalje umaknitev izraelskih sil s sirskega ozemlja, ki je bilo zasedeno med vojno v preteklem oktobru. V nadaljnjem razdobju, naj bi se izraelske sile umaknile z Golanskega gorovja, ki je nad Galilejskim morjem (jezerom). Ameriški državni tajnik je že odpotoval v Riad, od koder je pozneje HIPNOTIZER Leonidas Mendoza, prileten venezuelski puščavnik, je bil prepričan, da ima nadnaravno moč. Dokler je zdravil namišljene bolnike, mu nihče ni oporekal, bridko resnico je spoznal šele, ko si je zastavil nalogo, da hipnotizira jaguarja. Zver se ni zmenila za niegove čarovnije in ga je kratkomalo raztrgala. Mendoza je živel v samotni kolibri v kraju «El Limon» nedaleč od Caracasa. Pred nekaj dnevi je stavil s prijateljem, da bo hipnotiziral jaguarja in ga spremenil v krotko mačko. Pokazal mu je tudi listič, na katerega je zapisal čudežno molitev, ki naj "bi mu omogočila hipnotiziranje divje zveri odpotoval v Aman, kjer se je srečal s kraljem Huseinom. Te suhoparne vesti o vsaj začasnem neuspehu ameriškega državnega tajnika pri naporih, da bi ugladil arabsko - izraelski spor, pa je treba povezati z daljnjeročnejši-mi dogajanji na Bližnjem vzhodu. Na videz se zdi, da je Kissinger doživel določen neuspeh pri svojih poskusih. Upoštevat’' pa je treba pri vsem tem dve pomembni dejstvi: 1. pogovori med Izraelom in Kissin-gerjem ter Sirijo in Kissingerjem se bodo nadaljevali v Washingtonu. Spočetka bodo ti razgovori bilateralni, pozneje pa bi utegnilo priti do direktnih pogovorov med prizadetima strankama, kar pa se bo zgodilo, morebiti, v Ženevi, kjer so Egipčani in Izraelci, kot je znano, že uredili svoje medsebojne odnose glede ločitve čet na področju Sueškega prekopa. Zato lahko govorimo le o Kissin-gerjevem delnem neuspehu pri pogajanjih v Damasku, šaj je pot za ta pogajanja še vedno odprta, čeprav se je nekoliko zavlekla. To pa se je zgodilo, ker so bili izraelski predlogi nesprejemljivi za Damask. V teh razmerah, upoštevajoč dejstvo, da je sedaj na obisku v Kairu sovjetski zunanji minister, ki se je že razgovarjal s predsednikom Sadatom in še prej z egiptovskim zunanjim ministrom, in da se v Egiptu že pripravljajo na obisk sovjetskih državnikov Brežnjeva ter Pod-gornega, potem je razvidno, da bo bodoči politični razvoj na Bližnjem vzhodu zapleten in dolg. Vedno bolj jasno postaja, da prihaja na tem področju do določene konfrontacije med ZDA in Sovjetsko zvezo. V preteklosti je Sovjetska zveza odigrala na Bližnjem vzhodu precejšnjo vlogo, ker je pomagala arabskim državam pri njihovi oborožitvi ter prispevala na pomemben način k drugačni rešitvi oktobrske vojne, kot so pričakovali Izraelci. Sedaj pa je začel pihati drugačen veter. Egipčani trdno zasledujejo cilj mirnega reševanja sporov in odnosov z Izraelci. Resno so se ’o-tili vprašanja odprtja Sueškega prekopa v najkrajšem roku ter gospodarskega razvoja vseh obmejnih krajev (vključno tudi določenih predelov Sinaja). Bolj zadržani so Sirci, ki morajo reševati predvsem politične probleme sožitja z Izraelom, vključno tudi vprašanja Palestincev. V teh novih razmerah Sovjetska zveza skuša uveljaviti svojo navzočnost tudi na gospodarskem področju. Na vsak način noče prepustiti samo Amerikancem glavno vlogo pri obnavljanju egiptovskega gospodarstva, posebno vzdolž Sueškega prekopa. Gre torej pri vsem tem za konfrontacijo med Sovjetsko zvezo in ZDA, čeprav v tem trenutku na področju gospodarstva in gospodarskega vpliva. Ta razplet dogodkov bo seveda nekoliko spremenil načrte ameriškega državnega tajnika, ko se bo ta vrnil nazaj v Washington. Ne ve se še, če ne bi utegnili pogovori v Washingtonu z Izraelci in Sirci vplivati na odložitev Kissdngerjevega potovanja v Moskvo, kjer bi se moral pogovarjati s Sovjeti glede pogodbe o omejitvi strateške oborožitve. Šele pozneje naj bi se Kissinger ponovno podal na Bližnji vzhod. Freda zahteva da se dr. D’Ambrosiu odvzame preiskava MILAN, 2. — Franco Freda, pa-dovski odvetnik, ki je skupaj z založnikom Giovannijem Venturo obtožen pokola v kmečki banki na Trgu Fontana, je danes vložil načelniku preiskovalnega urada milanskega sodišča zahtevo, naj vzame preiskavo o krvavem atentatu dr. Gerardu D'Ambrosiu in naj jo poveri drugemu sodniku, «ki ne bo imel ideoloških predsodkov do obtožencev». Freda utemeljuje svojo zahtevo z navajanjem raznih primerov, v katerih naj bi preiskovalni sodnik pokazal svojo pristranost. Najbolj verjetno je, da se je skušal Freda izvleči iz kočljivega položaja s formalnim trikom. Nepojmljivo je namreč, da se pritožuje proti dr. D’Ambrosiu ko manjka samo dvajset dni do zaključka nreis-kovalnega postopka in se sklicuie dogodke izpred dveh let. če kavo novemu sodniku, ki bi moral vse znova in prezreti gradivo, ki ga je v dveh letih napornega dela zbral D’Ambrosio. Medtem pa bi zapadel rok preventivnega zapora in Freda bi moral biti izpuščen na svobodo. Pomiritev v Etiopiji ADIS ABEBA, 2. — Stanje v Etiopiji je postalo skoraj normalno. Z ulic v glavnem mestu in Asmari so se umaknile vojaške enote ter prepustile nadzorstvo nad javno varnostjo policiji in vojaški policiji. Oblasti so dovolile tudi letalski promet na asmarskem letališču. Davi se je cesar Haile Selasje udeležil verskega obreda v stolni cerkvi ob obletnici zgodovinske bitke pri Adui, kjer so abesinske čete porazile v prejšnjem stoletju italijansko vojsko. Na svečanosti je bil navzoč prejšnji premier Aklilu, ni pa ji prisostvoval novi prvi minister Makonnen. VESTI S KOPRSKEGA SKUPNO DOLGOROČNO NAČRTOVANJE JUGOSLOVANSKIH PRISTANIŠČ Načrt bodo pripravili Zavod za promet iz Zagreba, inštitut Kiro Savič iz Beograda in Prometni inštitut iz Ljubljane Iz neznanih razlogov (izključena je vinjenost, oziroma uživanje mamil) se je neki ameriški vojak, črne., polastil tanka ter se zapeljal v vzhodni Berlin, se vrnil in nato zapeljal po avtocesti na področje Nemške demokratične republike. Incident ni povzročil diplomatskih zapletlja jev. Na sliki: prizor na bloku «Char- lie» po prehodu tanka s hitrostjo do 75 km na uro llllllllllllllllllllllllllllllllllll■lllllllllllllllllllllllllllllmlllllllllllllllllIlllllllllllllllllllllllll||lllllllllllllll|||||||lHllllllllnlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll■llllllllllllllllllllllllll■llllllllllMlllllllllllllllllllllllllll■llllll■ll■ll ŠE EN ZLOČIN FRANCOVEGA FAŠISTIČNEGA REŽIMA V barcelonskem pokrajinskem zaporu izvršena smrtna kazen proti rodoljubu Puigu Antichu V Tarragoni je bil zadavljen z «garrote» tudi apolid Heinz Chez KOPER, 2. — Predstavniki jugoslovanskih pomorskih luk so se na sestanku v Kopru dogovorili o izdelavi skupnega dolgoročnega razvojnega načrta. Načrt bo pripravil Institut za promet, pomorstvo in zveze iz Zagreba, sodelovala pa bosta Institut Kiro Savič iz Beograda in Prometni institut iz Ljubljane. Gre pravzaprav za uskladitev že obstoječih programov jugoslovanskih luk in za prilagoditev teh programov splošnim koristim jugoslovanskega pomorskega gospodarstva. Doslej se je namreč dogajalo, da so posamezne luke vse preveč gledale na svoje ožje koristi in premalo upoštevale nujno potrebno delitev dela. Za osrednji luški kontejnerski terminal se na primer potegujejo Reka, Koper in Bar, čeprav je jasno, da treh terminalov ne potrebujemo. Na sestanku v Kopru so govorili tudi o problemu prostih carinskih con. Novi carinski predpisi namreč otežujejo uvoz opreme, s katero tuja podjetja v poslovno tehničnem sodelovanju z jugoslovanskimi podjetji, pripravljajo blago za nadaljnji tranzit. Predstavniki jugoslovanskih pomorskih luk so menili, da je potrebno ponovno proučiti vprašanje drugačnega carinskega režima, ker bodo sicer luke izgubile možnost za razvoj industrije v prostih conah, s tem pa tudi možnost, da bi dolgoročno vezale nase blagovne tokove. BARCELONA, 2. — Danes zjutraj je bila na dvorišču pokrajinskega zapora v Barceloni izvršena smrtna obsodba proti 26-letnemu španskemu rodoljubu Salvadorju Puigu Antichu. Usmrtitvi so prisostvovali funkcionar kaznilniške u-prave, preiskovalni sodnik, duhovnik in dve priči. Puiga Anticha je obsodilo na smrt vojaško sodišče februarja letos. Njegovi branilci so sicer vložili priziv vrhovnemu vojaškemu sodišču, a zaman. Antich je prosil za pomilostitev predsednika države, generala Franca, ' »‘ tudi ta prošnja je bila zavrnjena. Španske in tuje osebnosti so v zadnjih dneh dobesedno obsipale španske oblasti s prošnjami za pomilostitev mladega anarhista. Neki madridski list je tudi danes objavil poziva, ki sta ju Francu poslala kardinal v Barceloni Narciso Jubany in taragonski nadškof Jose Pont. Toda vse je bilo zaman. Franco je vztrajal v politiki trde roke in surove represije, ki jo je še zaostril, odkar je bil v atentatu ubit admiral Carrero Blanco. Skoraj istočasno z usmrtitvijo Puiga Anticha so v zaporu v Tarragoni izvršili smrtno obsodbo proti apolidu poljske narodnosti Heinzu Chezu. Le ta je bil obsojen na smrt septembra lani zaradi umora neke «guardie civib med ropom v banki. Primer Chez in primer Antich nista povezana, značilno pa je vsekakor, da so španske oblasti izbrale isti dan ___ za izvršitev smrtnih obsodb. bi sodišče namreč sprejelo njegove ) Puig Antich je bil obsojen na ugovore, bi moralo poveriti preis- smrt zaradi umora nekega policij- •iiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifliiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiia V Cordobi odločilna bitka za oblast ■ ■■■■ ■■■■ ■ Trije mrtvi v spopadih med levičarji in policijo ■ Zmeden politični položaj Peron zahteva od zveznega parlamenta pooblastilo za neposreden poseg JORDOBA, 2. — Danes ponoči so pristaši levičarskega krila pe-lističnega gibanja ostro spopadli pripadniki desničarskega krila s policijo. Vesti o spopadih so zelo skope in protislovne, goto-je le, da so bili spopadi zelo :ri in zelo številni. Po vesteh poluradnih krogov, naj bi v ne-iih vsaj tri osebe izgubile živ-nje. ludi politični položaj v pokrajini nič kaj manj zmeden. Cordoba imela danes zjutraj istočasno vlade: upravo zakonito izvolje-ga guvernerja Obregona Cana, ki bil osvobojen danes ponoči in je izjavil, da namerava izvajati mdat, ki ga je dobil od ljudstva; ido začasnega guvernerja Maria inteja Agodina. ki je včeraj raz-sal nove volitve za 1. september; ido «de facto» policijskega po-Ijnika Antonia Navarra, ki je dii upor policije proti zakonitemu vernerju. Navarro si javno lasti nkcijo «varuha ustave zakonito-» in «peronistične revolucije» in slej mu nihče ni skušal priti na ste. Po nočnih spopadih in po osvo-ditvi Obregona Cana je položaj Cordobi tako napet, da je bil Pe-n prisiljen neposredno poseči, če-av se je doslej tega otepal kot idič blagoslovljene vode. Poskus, I bi rešili krizo v okviru pokraji-! in brez posega osrednje vlade, padel v vodo. Popoldne je notranji mini»ter Beto Llambi uradno zahteval od kongresa, naj razpravlja o cordob skem vprašanju in naj odloči, če je poseg zvezne vlade potreben. Da jo lahko zahtevala razpravo zveznega parlamenta, pa je morala vlada sama zavzeti stališče do tega vprašanja. In to je tudi storila z dokumentom devetih tipkanih strani, v katerem napada odstavljenega guvernerja Oberegona Cana in ga dolži, da je odgovoren za nerede v pokrajini in da je dovolil uveljavitev ideologij, ki so tuje «pravovernemu» peronizmu. Doslej ni bilo mogoče izvedeti, če je parlament že določil datum razprave o cordobskem vprašanju. Zaradi napetega položaja pa so Politični komentatorji prepričani, da se bodo parlamentarci lotili vprašanja že v ponedeljek. Poseg zvezne vlade je v bistvu zamrznitev «statusa quo» in imenovanje komisarske uprave, ki naj rešuje po svoji uvidevnosti mimo izvoljenih organov položaj v pokra-iini. Bo argentinski parlament imenoval komisarja? V Buenos Airesu so mnenja, da ima Peron zadostno večino v parlamentu, če se je odločil, da mu predloži problem. Po segu zvezne vlade bi se lahko upiral le lider radikalcev Ricardo Bal-bin, ki je že pred dvema dnevoma izjavil, da je strmoglavljenje Obregona Cana neustavno. Balbin je tudi zahteval pogovor s predsedni kom države, a Peron ga doslej ni sprejel. Po vesteh Iz dobro Obveščenih krogov pa na j bi šlo Balbimi le za formalno opozicijo. V parlamentu naj bi branil ustavo, posredno pa naj bi privolil v oster nastop proti levici. V pričakovanju parlamentarne razprave vlada upa, da položaj v Cordobi, ki je še vedno zelo napet, ne bo vsak čas «eksplodiral». V tem političnem okviru je omembe vredno dejstvo, da vojska, ki je še do pred kratkim imela nosilno vlogo v takih dogodkih, tokrat še ni posegla. skega inšpektorja. Med procesom je obramba pokazala na razne nedoslednosti obtožnice in zlasti na dejstvo, da Antich, ki je priznal, da je član anarhističnega gibanja MII,, ni streljal proti policistu namenoma, oziroma da je streljal, potem ko so ga policisti nekajkrat udarili po glavi s puškinim kopitom in ga podrli na tla. Obramba je nadalje poudarila, da sodna oblast ni dovolila obdukcije policistovega trupla in ni zahtevala nobenega balističnega pregleda krogel, ki so ubile policista. Odvetniki so tako jasno namignili na možnost, da bi inšpektorja lahko pomotoma ubili a-genti med oboroženim spopadom, ki je privedel do aretacije Anticha. O-čitno je torej, da je bil mladi španski anarhist obsojen že pred začetkom procesa in da šDanska «pravica» ni imela nobenega interesa ugotoviti resnice. Smrtni obsodbi proti Antichu in Chezu sta prvi smrtni obsodbi iz političnih razlogov v zadnjih desetih letih. Zadnji usmrčeni rodoljubi so bili komunistični voditelj Julian Gri-mau, ki je bil ustreljen 20. aprila 1963. leta in anarhista Joaquin Del-gado in Francisco Granados, ki so ju zadavili z «garrote» 17. avgusta istega leta. Grimau je bil obsojen zaradi svojega delovanja v španski komunistični partiji med državljansko vojno, Delgado in Granados, člana «svobodne mladine», pa sta bila obsojena na smrt zaradi atentatov proti neki telefonski centrali in sedežu madridske policije. Po teh umorih je bil general Franco pod pritiskom demokratičnega javnega mnenja vedno prisiljen pomilostiti rodoljube, ki so jih vojaška sodišča obsodila na smrt. Antichev odvetnik Oriol Arau je sporočil časnikarjem, da je mladi a-narhist pred smrtjo napisal tri pisma, ki pa mu jih uprava zapora ni hotela izročiti. Odvetnik je poudaril, da je Antich mimo prebil svojo zadnjo noč v pogovoru z njim, da pa so mu živci popustili, ko so ga žen-darji vklenili, da bi ga odvedli na dvorišče, kjer je čakal nanj rabelj. Strt monopol jedrskega orožja PEKING, 2. — Alžirski predsednik Huari Bumedjen je pred svojim odhodom iz Pekinga spregovoril na srečanju načelnikov misij neuvrščenih držav. V svojem govoru je poudaril rastočo vlogo neu-vrščenih držav ter potrebo, da se okrepi njihova enotnost v skladu s sklepi alžirske konference. Govoreč o bližnjem zasedanju OZN ter o problemih surovin je de- sveže pražena kava — prihranek Svete pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave Cremcaffè proži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja Cremcaffà Vam daje vedno vse najboljše ffumcaj/l PRAŽARNAt UL. PIGAFETTA 6/1 - Tel. 820.747 . Industrijska cone PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišč« 10 - TWI 29.210 DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 Telefoni 793.735 • 750.575 PRIMO ROVIS jal, da države, ki razpolagajo z jedrskim orožjem nimajo več v svojih rokah monopola o usodi človeštva. «Tretji svet» se sedaj zaveda, da lahko s svojimi surovinami razbije ta monopol. Bumedjen je danes odpotoval iz Pekmga v Alžir. Poziv čilski junti NEW YORK, 2. - Komisija OZN az človekove pravice, ki je zasedala v zadnjih dneh, je posvetila največ svoje pozornosti čilskim po- litičnim razmeram. Na zasedanju je nastopila tudi vdova po pok. čilskem predsedniku Hortensia Allende. Komisija je sklenila poslati čilski hunti brzojavko v kateri jo poziva, naj preneha takoj z vsakršno kršitvijo človekovih pravic " ter naj zagotovi fizično integriteto oseb, ki so bile aretirane po državnem udaru v septembru lani. Italijanski predstavnik je skupaj s predstavniki drugih 31 držav podpisal brzojavko vendar je menil, da bi komisija morala sprejeti obvez-nejši dokument. LETOS MEDNARODNI KONGRES ARHEOLOGOV V KOPRU KOPER, 2. — Predsednik občinske skupščine Miro Kocjan je sprejel de- iiimiiiiiiiiimi::: H'iiHiimiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii NEW YORK, 2. — Newyorsko sodišče je obsodilo na dosmrtno ječo 32-letno Rebeko Truesdale, mater petih otrok, ki je priznala, da se je ukvarjala s trgovanjem z mamili. Gre za prvo obsodbo v zvezi z novim poostrenim zakonom v newyorski državi. Truesdalejeva je črnka. Prodala je nekemu policijskemu agentu dva zavitka heroina za 20 dolarjev, če se bo dobro obnašala, bo po letu dni prišla na začasno svobodo, toda do konca življenja bo ostala pod policijskim nadzorstvom. legacijo slovenskega arheološkega društva, ki ga je seznanila s pripravami za mednarodni kongres arheologov. Kongres bo prve dni oktobra v Kopru, gostitelj bo vsa obala, pokrovitelj pa koprska občinska skupščina. Na koprskem kongresu bodo obravnavali rezultate najnovejših arheoloških raziskovanj v Jugoslaviji, Avstriji, Italiji in na Madžarskem. Posebno pozornost pa bodo posvetili tudi najnovejšim arheološkim odkritjem na slovenski obali. V dneh kongresa bodo pripravili tudi arheološko razstavo ter izdali posebno številko Arheološkega vestnika. Predsednik koprske občinske skupščine je članom republiškega arheološkega društva zagotovil vso podporo, da bi ta znanstvena manifestacija kar najbolje uspela. NOVO VODSTVO OBČINSKE ZK V PIRANU PIRAN, 2. — V Piranu so izvolili U-članski komite in druge organe občinske konference Zveze komunistov. Funkcijo sekretarja občinskega komiteja bo začasno opravljal Roman Kreačič, načelnik oddelka za gospodarstvo pri piranski občinski skupščini. Nadalje so izvolili 19 članov v obalno konferenco Zveze komunistov ter delegate za sedmi kongres ZKS in za deseti kongres ZKJ. Na republiškem kongresu ZK bodo Piran zastopali Pavel Godnič, Rozi Kandus, Ljubo Koler in Vinko Močnik, na zveznem kongresu ZK p« Livi j Jakomin. KLJUB TEŽAVAM JE TOMOS USPEŠNO ZAKLJUČIL POSLOVNO LETO KOPER, 2. — Delavski svet tovarne Tomos je sprejel zaključni obračun za lansko leto, iz katerega j* razvidno, da je tovarna kljub številnim težavam uspešno zaključila poslovno leto. Proizvodni plan so izpolnili 94-odstotno, ugodni pa so tudi finančni pokazatelji. Značilno je, da so prodali skoraj v celoti vse zaloge dokončanih izdelkov, nekaj težav pa je še zaradi zalog materiala in kupljenih polizdelkov. L. O. SPALNICA «BARBARA BREST CERKNICA INDUSTRIJA POHIŠTVA - JUGOSLAVIJA CELOTEN PROGRAM IZDELKOV INDUSTRIJE POHIŠTVA BREST - CERKNICA LAHKO KUPITE PO IZREDNO UGODNIH CENAH V «SALONU POHIŠTVA» V CERKNICI. SALON POHIŠTVA JE ODPRT VAK DAN NEPREKINJENO OD 9. DO 19. URE. OB SOBOTAH OD 8. DO 13. URE. m ZA DEVIZE 5% POPUSTA ■ POTROŠNIŠKO POSOJILO DO 15.000 ND ■ BREZPLAČNA DOBAVA POHIŠTVA NA DOM TELEFON; 791 200 - TELEX: 31-167 C&v ,-