Celje - skladišče D-Per 581/1981 5000000295,5 COBISS o PRELCI Leto IX — St. 5 (94) GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA Maj 1981 POSLOVANJE V PRVEM ČETRTLETJU 1981 POROČILO O ZDRAVILIŠKI DEJAVNOSTI Negativen trend in gibanje vseh kazalcev, ki so zgovorni za oceno poslovnega obdobja, je osnovi znak prve četrtine leta. Občutno je padel delež pacientov, ki se zdravijo na družbene stroške (ind. 69 in 23 % pod planom). Na splošno je bilo domačih gostov za 16 °/o manj nasproti lanskemu obdobju. Povprečna doba bivanja vseh gostov znaša 10,4 dni (lani 10,8). Boljši kot lani je obisk inozemskih gostov, saj je porast za 17 °/o. Glede na plan pa je indeks 106. Vseh nočitev je za 8 % manj od enakega obdobja lani. Odraz teh temeljnih kazalcev je zaznati pri zdravniških storitvah — indeks vseh pregledov je 83, plan pa je b^l domala izpolnjen (99). Enako se gibljejo indeksi postopkov hidroterapije (84), elektroterapije (93). V porastu so edino postopki kine-zioterapije (114), skupen plan pa je bil izvršen 97 %>. Pri gastroskopiji beležimo 22 % porast, pri. EKG padec za 16%, RTG pa 29% manj. Ker števila delavcev nismo mogli prilagoditi stanju povpraševanja, govore vsi kazalci o padcu produktivnosti: na uro zdravnika 1,71 pregleda (lani 1,96), ali 13 % manj, na uro fizioterapije 15 % manj storitev, na en zdravniški pregled pa 19 % več porabljenega delovnega časa. K uvodoma omenjeni vzročni ugotovitvi za padec produktivnosti moramo dodati, da se je število delavcev povečalo. V zvezi s planirano investicijo smo že pred leti pripravljali kadre, ki. jih skladno s takratnimi predvidevanji, da bo hotel 1981 leta nared, že sedaj nameščamo. Padec produktivnosti je izrazit. Nadaljevale lhako občutno omaje planirano višino osebnih dohodkov. V restavracijskem delu temeljne organizacije beležimo enak pojav pri pen-zionskih gostih — indeks 88, vendar izpolnitev plana 112. Količino prodanih pijač smo presegli za 12 %. Vračamo se na običajno potrošnjo, ki je lani vsled bolezni predsednika Tita upadla (izpad večernih tradicionalnih zabav). Opravljene delovne ure z indeksom 98 niso mogle ugodnejše vplivati na padec produktivnosti. Poskus ocene vzrokov za upadanje relevantnih kazalcev nagiba k sklepu, da je tudi na zdraviliškem zdravljenju vse bolj opazna družbena restrikcija. Padec po-trašnie v gostinskem delu temeljne organizacije pogojujejo tudi omejeni stroški potrošnje reprezentance pri družbenih potrošnikih. Več optimizma vnaša ponovna oživitev obiska iz inozemstva. Močno pa nam kazita normalne pogoje nemir in nečistoča z gradbišča Vse manifestacije gostov, ki kažejo na upadanje obiska iz teh vzrokov, so že prisotne: predčasen odhod, kritično reagiranje gostov, odpovedi sklenjenih rezervacij itd. Oskrba z živili je normalno potekala, enako je z energijo. Kadrovskih (kvantitativnih) problemov nismo imeli. Zvišanje din — cen za poprečno 38 % in deviznih za 5 % je imelo opazne posledice — slabe v domačem, ugodne pri inozemskem obisku. Neugoden finančni rezultat je za to obdobje značilen in je prisoten že vsa leta. Tudi na rezultate nastopajoče sezone lahko gledamo z optimizmom. POROČILO O TEMELJNI ORGANIZACIJI POLNILNICE Prvi trije meseci nam zaradi našega več ali manj še vedno veljavnega pravila, da se sezona začne aprila meseca, ne povedo veliko in nam ne dajo prave slike o poslovanju, so pa le eden izmed kazalcev za prihodnost ter sedanjost, ali so začrtani programi realizirani ali ne. Ko pogledamo podatke, vidimo da so planirane količine v skupnem številu tudi realizirane. Odstopanja so pri posameznih vrstah proizvodov, tako da smo namesto planiranih dosegli: 6,747.530 steklenic mineralne vode, 6 % manj kot smo napolnili lani, plan izpolnjen 100 %. 4,073.937 smo prodali Dona-ta MG, 7 % manj kot lani in 4 % manj od plana. 2,699.487 steklenic smo prodali Tempi a ali 6 % manj kot lani in več kot smo planirali. 1,077.700 litrov smo prodali Trim vita, ali 30 % več kot lani in 4% več kot . smo planirali. 762 ton plina, kar je 2 % manj kot lani in 11 % manj kot je planirano. Zelo ugoden kazalec je, koliko smo napolnili na uro mineralne vode in plina. Lani smo dosegli 312 litrov in 89 kg plina CO2, letos pa 320 litrov in 88 kg plina. Produktivnost je torej v porastu. Pri urah vseh zaposlenih beležimo 5 % znižanje proti letu 1980, kar pomeni, da smo uspeli dobro organizirati proizvodnjo. Problemi, s katerimi se srečujemo, so poleg organizacijskih Slej kot prej, nabava repromateriala. Pri re-promaterialih kljub dogovorom o deviznem poslovanju — soglasju, še vedno nimamo zagotovljene kontinuirane dobave, tako da lahko s pesimizmom gledamo v prihodnost. POROČILO O VZDRŽEVALNI DEJAVNOSTI Težko je podati realno oceno dela in poslovanja v Temeljni organizaciji. Vzdrževalna dejavnost v I. tromesečju 1981 brez dodatne osvetlitve' vseh pogojev in okoliščin, v katerih je delovala v tem obdobju. Poudarek dajemo trem bistvenim dejavnikom, ki so po našem mnenju najbolj vplivali na rezultate poslovanja V tem obdobju: 1. Vse tesnejša povezanost po dohodkovni in stroškovni strani, s temeljno organizacijo Zdraviliška dejavnost, dodatno pa tudi s temeljno organizacijo Polnilnica daje svojstveno vsebino celotnemu delovanju v temeljni organizaciji. Dohodkovna povezanost vzpodbuja k zniževanju stroškov, na drugi strani pa vpliva na boljše delo in zmanjševanje delovnih ur doma na račun iste ali boljše kvalitete dela, vspodbuja pa še k temu, da v preostalem delovnem času iščemo delo tudi izven delovne organizacije. 2. Stabilizacijsko ravnanje po programu, ki smo si ga zastavili., obravnavali in sprejeli že v letu 1980, je zajeto v vseh nalogah, ki jih v okviru vsakodnevnega dela opravljamo na vseh področjih. Vse več je razprav, dogovorov, kako prihraniti več materiala, kako opraviti enako delo v krajšem času, kako zmanjšati stroške ali povečati dohodek. 3. Prisotne so vse večje tfežave pomanjkanja materiala, visoke in hitro rastoče cene materiala in storitev, zadnje čase pa tudi težave z nesolidnim obnašanjem dobaviteljev materiala in ponudnikov storitev. (Nadaljevanje na 2. strani) VRELCI (Nadaljevanje s 1. strani) Prav zaradi tega nastajajo izredno velike težave. Pesti nas pomanjkanje osnovnega materiala za vzdrževanje (vseh vrst žarnic, varovalk, starterjev, rezervnih delov, domačega in uvoženega porekla itd.). Količinski pokazatelji poslovanja v I. tromesečju 1981 niso najbolj ugodni v primerjavi s podatki v letu 1980, vendar so nam bolj razumljivi, če jih primerjamo s podatki o gostih v temeljni organizaciji Zdraviliška dejavnost. Manjše količine opranega perila v pralnici SO’ tesno povezane z manjšim številom nočitev in z zmanjšanim številom opravljenih kopeli. Seveda pa se vsako ^ zmanjšanje nočitev nujno odraža tudi na zmanjšanju dohodka v naši temeljni organizaciji. To sicer ni nič novega, vendar tega pri analizi gibanja dohodka pa tudi drugih kazalcev v delovanju temeljne organizacije ne smemo pozabiti. Čeprav je bilo opravljeno v tem obdobju za 8 °/o manj delovnih ur kot v letu 1980, to ne pomeni za našo temeljno organizacijo neposredno večji dohodek (dohodek bo celo manjši) — pomenilo pa bo manjši Strošek za temeljno organizacijo Zdraviliška dejavnost in posredno večji dohodek. Zaradi dohodkovne povezanosti pa tudi večji dohodek za našo temeljno organizacijo. To je le nekaj pripomb na okvirne kazalce, ki so bili dani v razpravo za našo temeljno organizacijo. POROČILO IZ KOMERCIALNEGA SEKTORJA Prodaja mineralne vode je v prvem tromesečju več ali manj v okviru predvidevanj oziroma planskih na- PERIODIČNI OBRAČUN I - II1/1931 BILANCA USPEHA log. Prodaja Trimvita je nekoliko večja. Problemi na tržišču so v glavnem identični tistim iz preteklega leta — močna neizprosna konkurenca, velika in efektna reklama s tem, da naše reklame skoraj ni. To nam kupci v nekem smislu tudi očitajo, ko preko njih želimo več prodati. V tem času proti koncu prvega tromesečja smo zvišali tudi cene naših proizvodov, še pred tem pa tudi prevoze. Ocenjujemo, da bi se moglo to odražati na nekoliko manjši potrošnji. Izvoz mineralne vode je v okviru predvidevanj kljub težavam, ki jiih imamo v Avstriji. Prodaja CO2 v jeklenkah je v Okviru planskih nalog, v cisternah pa je pod planom, vendar računamo, da bomo to nadoknadili v drugem tromesečju, ko bodo uporabniki COs povečali njihovo proizvodnjo. Menimo, da bomo imeli še veliko možnosti, da nedosežene količine nadoknadimo v tekočem tromesečju, ob normalnih vremenskih in tržnih pogojih in normalni dobavi repromaterialov, embalaže, steklenic, zamaškov in drugega. Nekoliko težje bo nadoknaditi izpad v osnovni dejavnosti. Stabilizacijska gibanja so se odrazila predvsem na prilivu domačih kreditiranih gostov in povzročila količinsko zmanjšanje števila nočitev v januarju in februarju, saj se je ta del koristnikov naših storitev zmanjšal na tretjino. To je posledica restriktivne politike različnih družbenih fondov in zmanjšanja razpoložljivih sredstev za namene zdravljenja in rekreacije v DO. Posebno razveseljujoče je dejstvo, da se je v tem obdobju najmočnejša kategorija »domači samoplačniki« povečala za 4 %> kljub upadanju realnih OD. Zdravilišče - zbirna postavka Zdraviliška dejavnost Polnilnica Vzdrževalna dejavnost Skupne službe SKUPAJ ** VREDNOST OPRAVLJENEGA DELA 48,066.869,15 45,294.180,94 16,738.956,20 8,529.743,15 118,629.749,44 terjatve v začetkn lota 6,554.429,35 1,955.461,36 186.826,20 27.135,90 8,723.852,81 terjatve konec obdobja 4,493.969,35 2,5o9.131,31 281,65o,4o n.341,80 7,396.092,86 CELOTNI PRIHODEK 50,127.329,15 44,64o.5o9,99 16,644.132,00 8,545.537,25 119,957.508,39 material 12,692.o34,5o 12,135.71o,o5 8,323.081,68 426.lo6,25 33,576.932,48 storitve 13,366.013,25 lo,613.115,65 l,6o6.313,6o 964.069,35 26,549.511,85 drugi stroški 2,o96.1oo,15 2,9o2.777,75 62.72o,7o 133.336,6o 5,194.935,20 povračila 89.o24,3o 181.471,35 37,096,5o 364.295,80 671.887,95 amortizacija 4,125.9o6,95 1,913.365,80 6o2.798,85 52o.571,3o 7,162.642,9o drugi in izredni stroški 1.115,25 6o.591,49 11.25o,oo 1.488,oo 74.444,74 PORABLJENA SREDSTVA 32,37o.l94,4o 27,8o7.o32,o9 10,643.261,33 2,4o9.867,3o 73,230.355,12 DOHODEK 17,757.134,75 16,333.4?7,9o 6,000.870,67 6,135.669,95 46,727-153,27 prispevki iz dohodka 2,9o2.465,6o 2,42o.341,4o 8o2.39o,80 799.8o5,85 6,925.003,65 pogodbene obveznosti 2,451.338,50 388.986,15 5.49.*o2,oo 12o.954,8o 3,llo.581,45 dohodek za delovna skupnost 3,265.44o.00 4,5ol.650,00 619.o5o,oo 8,586.14o,co amortizacija nad minimalno 163.145,70 163.145.7o PRISPEVKI IS DOHODKA 9,137.244,10 7,310.977,55 l,57o.742,8o l,o83.9o6,35 18,534.87o,8o ČISTI DOHODEK 9,137.89o,65 9,522,5oo,35 4,43o.l27,87 5,o51.763,6o 28,142.282,47 osebni dohodki 13,oo5.95o,35 5,So9.12o,oo 3,178.510,65 4,642.428,45 26,756.oo9,45 skupna poraba: - stanovanjki del 167.736,65 92,91o,3o 121.038,95 827.615,o5 - ostali del - 45o.ooo,oo 250.000,00 288.296,20 988.296,2o rezervni sklad - 42o.857,oo 15o.o21,75 - 57o.858,75 poslovni sklad - 2,574.8o6,7o 758.685,17 - 3,333.491,87 nekrita delitev ČD 4,313.988,85 4,515.988,85 Najboljše rezultate smo zabeležili pri tujih gostih saj je povečanje 17 %> v primerjavi s prejšnjim letom. Leto je nedvomno odraz poja-čane propagande in prodajne aktivnosti na teh tržiščih. Pri tem pa težave in motnje, ki nastajajo pri gradnji novega hotela navajajo na pomisleke, da se bo to odrazilo na zmanjšanju priliva tujih gostov v naslednjih mesecih letošnjega leta. POROČILO IZ EKONOMSKO FINANČNEGA SEKTORJA Vrednostni, obračuni — bilance uspeha za prvo tromesečje — odražajo skupen rezultat doseženega obsega poslovanja in prodajnih cen ter po drugi strani pogoje poslovanja, ki so se v primerjavi z lanskim prvim tromesečjem občutno spremenili in bolj obremenjujejo doseženi dohodek. Posebej omenjamo nesorazmerno podražitev materiala in storitev ter nove in povečane družbene obveznosti iz dohodka. Zdraviliška dejavnost je dosegla 50,127.329 din celotnega prihodka, kar je 11% več od planiranega in 22 % več kot lani. Pri tem pa je znesek porabljenih sredstev, predvsem materiala in storitev, večji za 30 % in zato planirani dohodek ni v celoti dosežen. Temeljna organizacija ima nove prispevke iz dohodka za izobraževalne in raziskovalne skupnosti, lanski znesek je tako povečan za 67 %. Čisti dohodek 9,137.890 din je 'Sicer večji kot je bil za prvo tromesečje planiran, vendar ne pokriva v celoti izplačane osebne dohodke. Nepokrito ostane 4,313.988 din, kar je enkrat več kot lani v prvem tromesečju in 4 % več kot smo planirali. Tako kot lani tudi letos še niismo v celoti uveljavili novih cen za oSkrbni dan. Pri zdravstvenem zavarovanju je obračunano 13 %-no povečanje, pri VVI pa so še vedno cene iz lanskega leta. Pri samoplačnikih pa so v tem obdobju najnižje — predsezonske cene. Izplačani osebni dohodki so v okviru programa usklajene delitve in dogovorjene Skupne obračunske vrednosti 24,— din, ki se po izvršenem obračunu ne spreminja. Polnilnica. Za proizvode polnilnice v tem obračunu še nimamo usklajenih prodajnih cen — spremenjene veljajo od 21. aprila dalje. Tudi v tem obračunun so cisterne še vedno kot nedokončana proizvodnja. Na teh podatkih ocenjujemo, da je v tromesečnem obračunu prikazano zaostajanje za planom začasno. Doseženi celotni, prihodek 44,640.510 din je 22 % večji od lanskega in 3 % manjši od planiranega. Porabljena sredstva, predvsem material in storitve, so nesorazmerno večja, Skupno za 32 %. Zato je dohodek in čisti dohodek za 15 % nižji od planiranega. Izplačani osebni dohodki so v okviru programa usklajene delitve, vendar je izkoriščen celoten znesek in ostaja vrednost točke nespremenjena. Predlagamo, da se ostanek čistega dohodka rasporedi za Skupno porabo po 2.500 din na zaposlenega, to je 450.000 din, za rezervni sklad 2,5 % od dohodka, to je 420.837 din in ostanek 2,574.806,70 za poslovni Sklad. Vzdrževalna dejavnost ima povečano vrednost opravljenega dela predvsem na račun podražitve ogrevanja, kar izhaja iz podražitve plina za 130%. Dohodek 6,000.870 din in čisti dohodek sta v okviru planiranega. Izplačani osebni dohodki so usklajeni s programom usklajene delitve. Ostanek čistega dohodka predlagamo, da se rezervira za Sklad Skupne porabe 250.000 din, za rezervni sklad 150.021,75 din in za poslovni sklad 758.685,17 din. Skupne službe. Po dogovoru in usklajenem planu se delež delovne skupnosti oblikuje Skladno z doseženim dohodkom v temeljnih organizacijah, zato v bilanci uspeha za delovno skupnost ni obračunan celotni prihodek v višini, prvega četrtletnega plana, ampak v znesku 8,545.537 din, kar pomeni 14 %-no znižanje. S tem zneskom so pokriti stroški materiala, storitev in drugih porabljenih sredstev, obveznosti iz dohodka in povečana amortizacija za vrelce. Cisti dohodek pokriva izplačane osebne dohodke in sorazmeren del za sklad Skupne porabe v znesku 288.296.20 din. Znesek osebnih dohodkov je v okvi-(Nadaljevanje na 8. strani) PRIPRAVE NA 3. KONGRES Po razpravah na občinskem sindikalnem svetu in koordinacijskem odboru smo pričeli z akcijo tudi pri nas. Izvršni odbori sindikata v TOZD so obravnavali gradivo, katerega so prejeli od obč. sind. sveta. Na teh sestankih so evidentirali možne kandidatke — neposredne proizvajalke. Od teh naj bi bila ena evidentirana oz. izvoljena za delegatko 3. kongresa samoupravi j alcev, ki bo sredi junija v Beogradu. Na predlog koordin. odbora v Šmarju naj bi samoupravi j alce v občini Šmarje zastopala 2 delegata iz večjih DO. Tako bo Steklarna Boris Kidrič nredlaeala moškega in Zdravilišče Rog. Slatina žensko. Evidentiranje treh tovarišic je potrdila konferenca sindikata do 15. marca, kot je bil rok. Nato pa so delavski sveti TOZD in DSSS imenovali člana za občinsko vodilno telo, sestavljeno iz članov vseh delovnih organizacij v občini. To volilno telo je za občino Šmarie izvolilo tov. Emo Jernejšek iz Zdravilišča in tov. Franca Vehovarja iz Steklarne Boris Kidrič za delegata na kon- V gresu. j, Predstavniki družbenopolitičnih organizacij Zdra-(l vilišča so se sestali na V skupnem sestanku in ime-\ novali 5 člansko delovno S skupino, katera naj bi nri-) pravila teze za temo: »Stanje in problemi samoupravnega sporazumevanja v svobodni meroavi dela med delavci DSSS in delavci TOZD v delovni organizaciji Zdravilišče Rogaška Slatina«. V tej delovni skupini so po eden član vsake temeljne organizacije in skupnih služb, predstavniki sindikata oz. ZK. Teze je delovna skunina pripravila do 20. aprila. Za nadalinie delo bo delovna skunina k sodelovanju pritegnila strokovne delavce in neposredne proizvajalce. To nalogo bodo obravnavale DPO, IO sindikata in sindikalne sVurvine. Široke razprave v TOZD in službah nai bi vsebino programa dopolni- le in osvetlile z dejanskim stanjem. To naj bi bile poglobljene razprave, razprave o samoupravljanju v Zdravilišču, predvsem o slabostih, ki so se v kon- t kretnem delu pokazale. Obenem bi bilo potrebno nakazati tudi rešitve za odpravo pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri uveljavljanju samoupravljanja. Razprave pa naj bi bile f tudi po ostalih DO, kjer imajo medsebojno menja- (> vo dela med TOZD in * DSSS. Zaključki s teh razprav bi bili sprejeti na skupnem zboru predstavnikov DPO vseh takšnih delovnih organizacij v občini. Na tem zboru pa bi vse delovne organizacije dale svoje pripombe in prispevke. Na skupnem sestanku predstavnikov DPO smo sprejeli stališče, da morajo biti razprave konkretne in direktne. Za uresničitev tega stališča so zadolženi vsi člani ZK in delegati samoupravnih organov, kot tudi delegati SISOV, ker bomo le tako prišli do analize stanja pri nas. Tega na nivoju delovne organizacije sicer nismo toliko opazili, pač pa več na področju delovanja de- j legacij samoupravnih interesnih skupnosti. Mislim, da se bo odnos delegatov SIS spremenil, saj smo v DO za strokovno pomoč delegatom namestili delavca, ki bo skrbel za njihovo aktivno in odgovorno delo ter udeležbo na sejah skupščin, ka- v kor tudi za usklajevanje j) interesov in mnenj med TOZD. Prepričani smo, da nam bo le tako organizirano delo z delegati prineslo tudi povratno informacijo, kar je osnovni pogoj za uspešno delovanje delegacij. Naloga delovne skupine, katero smo imenovali, ne bo zaključena s 3. kongresom samoupravij alcev, pač pa se bo njeno delo nadaljevalo, da bomo izvršili vse naloge in odpravili pomanjkljivosti, katere bo skupina v času svojega dela v predkongresnem obdobju zabeležila. VRELCI VRELCI Prva plošča časovno nared Namesto slovesnosti ob položitvi temeljnega kamna za hotel SAVA, smo skromno proslavili dogotovitev prve hotelske plošče. Glavni direktor tov. Libnik je takole opisal sedanji trenutek. Tovarišice in tovariši, spoštovani gostje! Dovolite, da vas najtopleje pozdravim v naši lepi 'Rogaški Slatini. Še posebej pozdravljam podpredsednika Republiškega IS tov. Florjančiča, predsednika komiteja za turizem tov. Razdevška. Pravkar pa sem prejel obvestilo, da je že na poti tov. Zvone Dragan, podpredsednik Zveznega IS. Za današnjo skromno slovesnost smo se odločili iz povsem preprostega razloga, da vas, ki ste po svojih močeh prispevali k tej nadvse potrebni in za družbo koristni gradnji, na kratko seznanimo z našim delom. Med vami pa je tudi nekaj takih, ki našo DO skoraj tako dobro poznajo kot jaz, pa vas prosim za potrpežljivost v prvem delu, ker odnos do onih, ki jo manj poznajo, zahteva da jo na kratko predstavim. Potrudil sem se, da bom kratek. Še prej pa tole, vrsta vodilnih tovarišev, ki so prej obljubili da bodo prišli, saj smo udeležbo z njimi uskladili, pa so bili zadnji trenutek zadržani, med njimi tudi tov. Smole Janko, Briški Lojze idr. Po zakonu o združenem delu smo zdravstvena delovna organizacija, registrirana kot rehabilitacijski center za gastroenterološka obolenja s tremi TOZD in DSSS, v kateri združuje delo skoraj 1.000 delavcev, ki smo lani ustvarili 520 milijonov celotnega prihodka in 78 milijonov sredstev za sklade. Na delavca smo dosegli 277.000 din dohodka in izplačali povprečni mesečni neto osebni dohodek v višini 7.391 din. Ob tem je bilo za programe splošne in skupne porabe v kraju, občini in širši skupnosti nakazano 85 milijonov din, kar je 95.000 din na delavca. S programom razvoja zdraviliškoturističnega centra, ki smo ga pripravili pred 27 leti na iniciativo velikana naše revolucije našega rojaka Borisa Kidriča in s pomočjo strokovnih služb republike, smo si na osnovi iz- kušenj, pridobljenih doma in v tujini zastavili kot prioritetno nalogo, da ustvarimo materialno in kadrovsko bazo za širitev našega zdravilišča, predvsem na izvozni komponenti. Tako smo se edini od vseh zdravilišč v Jugoslaviji že pred 26. leti začeli ukvarjati z inozemskim turizmom in v letu 1958 že dosegli najugodnejše predvojno leto. Zdravilišče Rogaška Slatina ima danes v 14 hotelih 1.287 ležišč in v 7 restavracijah, kavarni, slaščičarnah in drugih prostorih 2.672 sedežev. Po kvaliteti so ležišča 16 % v A kategoriji, 27 %> v B kat., 38 %> v C in le še 19 % v D kategoriji, medtem, ko je še leta 1958 bilo v tej kategoriji 91 % vseh nastanitvenih kapacitet. Ker večina naših obiskovalcev prihaja v Rogaško Slatino na zdravljenje, velja posebna skrb zdravstveni enoti. Z izgradnjo terapije v letu 1964 smo postavili temelje sodobni zdraviliški zdravstveni službi, po kateri s stalnim izpopolnjevanjem kadrov in opreme slovi naše Zdravilišče po svojih uslugah ne le doma, ampak tudi v tujini. V tej zdravstveni instituciji dela 118 zdravstvenih delavcev, med njimi 11 zdravnikov raznih specialnosti z univ. prof. dr. Za-veršnikom na čelu. Je sodobno opremljena s kabineti: za gastroskopijo, retroskopi-jo, rentgenom ter fizioterapijo, ki lahko dnevno obdela 850 pacientov. Letno obišče zdravilišče okoli 30.000 gostov, ki so lani ustvarili 331.000 prenočitev. Od tega je bilo 97.000 tujih in smo tako ne le v Sloveniji, ampak tudi v Jugoslaviji najmočnejši v inozemskem zdraviliškem turizmu. v. Obiskovalcem smo nudili skoraj 40.000 zdraviliških pregledov in nekaj nad 250.000 fizioterapevtskih postopkov. Da bi zagotovili našim gostom nadaljevanje zdravljenja doma, smo usposobili tudi proizvodnjo mineralne vode s polnilnimi linijami s kapaciteto 20.000 steklenic na uro; to opravlja TOZD Polnilnica. Poleg zdravilne vode Donat polnimo tudi na- mizno vodo Tempel, svoj proizvodni program pa smo razširili tudi na proizvodnjo dietetične brezalkoholne pijače Trim vit. Skupna letna proizvodnja doseže 35 milijonov litrov. V tretji temeljni organizaciji, v kateri združujejo delo obrtniki raznih profilov, vrtnarji in komunalni delavci, opravljajo vsa večja popravila, kakor tudi del manj zahtevnih investicij ter vzdrževanje parkov in vseh komunalnih naprav, tako da je tudi ta temeljna organizacija, čeprav opravlja v glavnem interne storitve, zelo pomembna za počutje gostov in tako za napredek zdraviliško turistične ponudbe. Posebni pogoji pridobivanja mineralne vode, ker se nahajamo na hribovitem območju, zahtevajo stalna vlaganja v obnavljanje in raziskovanje mineralnih vrelcev. Zato imamo v sklopu delovne skupnosti skupnih služb organiziran razvojni center za znanstveno raziskovanje mineralnih vod s sedežem v Mariboru, v katerem dela poleg ostalih strokovnjakov tudi univ. prof. dr. Vojko Ozim. Preko Centra in z maksimalnim skupnim prizadevanjem strokovnih delavcev v TOZD Polnilnica smo uspešno uveljavili inovacijo daljinskega cevnega transporta visoko mineralizirane mineralne vode. Skupno z Etolom Celje pa tudi uvedbo proizvodnje dietetičnih brezalkoholnih pijač na osnovi mineralne vode iz Rogaške Slatine z domačo surovino in je to prva tovrstna pijača brez tujih licenc v Jugoslaviji. V isti temeljni organizaciji, to je polnilnici mineralne vode smo prvi pričeli v Jugoslaviji s sodobnim transportom vtekočinjenega plina CO2 s cisternami. Ker teh visokotlačnih cistern pri nas nihče ni izdeloval, v tujini pa so zelo drage, smo jih pričeli sami izdelovati s štirinajstimi koperanti, pri čemer gre zasluga našemu mlademu tehničnemu kadru. Za te inovacijske dosežke smo pred leti dobili prvo, letos pa že drugo inovacijsko verižico kot priznanje za te dosežke. Tako smo v občini sploh, po informacijah pa tudi v regiji, edini, ki smo v tako kratkem času prejeli kar dve takšni priznanji. Poleg teh inovacij pa uspešno tečejo znanstvene raziskave tudi na zdravstvenem področju. V zadnjih dveh letih je bilo objavljenih 9 znanstvenih razprav. Prav tako uspešno tečejo razne raziskave na področju kemizma mineralnih vod in geološke sestave tal. Tudi za ta prizadevanja smo prejeli razna priznanja. Med njimi je 5 naših delavcev prejelo nagrado Borisa Kidriča ter nagrado raziskovalne skupnosti Maribor, delovna organizacija kot celota pa za uspešno gospodarjenje največje gospodarsko priznanje, ki ga podeljuje Gospodarska zbornica SRS, to je nagrado in diplomo Borisa Kraigherja. Za razliko od drugih jugoslovanskih zdravilišč obiskovalci Rogaške Slatine iz t. i. kategorije »na družbene stroške«, to je socialni zavarovanci, invalidi, člani ZB itd., koristijo nekaj manj kot 30 °/o naših razpoložljivih kapacitet. Polovico še prostih kapacitet koristijo naši gostje, ki so se sami odločili za zdravljenje in bivanje pri nas, tako imenovani domači samoplačniki, preostale kapacitete pa smo izkoristili za storitve inozemskim gostom iz vse Evrope pa tudi iz drugih kontinentov, predvsem pa iz sosednjih držav Avstrije, Italije in Nemčije. Dosegamo izredno dobro zasedenost. Ta hotel Donat, ki smo ga zgradili pred šestimi leti, je vseskozi 90% zaseden s tujci. Visoka zasedba pa je tudi v ostalih hotelih. Pri tujskem prometu smo lani iztržili 80 milijonov devizne realizacije. Prepričani pa smo, da lahko ta del še bistveno povečamo, seveda ko bomo imeli še več boljših kapacitet. Zato je osnovna odločitev v tem srednjeročnem planu program izgradnje hotelskega kompleksa Sava, s katerim bomo za dobro četrtino povečali celotno dejavnost temeljne organizacije Zdraviliška dejavnost. Zaposlili bomo novih 150 zaposlenih delavcev, kar precej pomeni za naše manj razvito območje. Ustvarjen pa bo tudi sorazmerno večji del dohodka za sklade v delovni organiza- ciji in tudi v širši družbeni skupnosti. Tako bomo do konca tega srednjeročnega obdobja ta obseg dejavnosti povečali fizično od sedanjih 330.000 na 420.000 nočitev, od tega od sedanjih nekaj nad 90.000 na 157.000 tujih, s 7 milijoni dolarjev deviznega priliva, kar nam bo omogočila sedanja naložba. Tudi ob obsežni novogradnji bomo v tem srednjeročnem obdobju nadaljevali z modernizacijo obstoječih hotelov, v temeljni organizaciji Polnilnica pa z modernizacijo obstoječe opreme in naprav. Sedanjo strojno opremo bomo zamenjali z novo polnilno linijo kapacitete 25.000 na uro. Pri tem pa se zavedamo, da je sigurnost nadaljnjega razvoja pogojena tudi z od- prtostjo in povezovanjem od neposrednega združevanja v krajevni skupnosti do dolgoročnih poslovnih povezav. Že več let zelo uspešno sodelujemo na področju proizvodnje plina CO2 s Plinom Sarajevo in Tehnogasom iz Kutine. Na tem področju sodelujemo tudi z Belinko iz Ljubljane in to predvsem na modernizaciji prevoza in skladiščenja plina CO2 s cisternami. Zdraviliško dejavnost pa smo sedaj dolgoročno poslovno in dohodkovno povezali s Savo Kranj, ki je s svoje strani z deležem podprla naš investicijski program in tako omogočila gradnjo. Sedaj pa še nekaj besed o pripravi načrtov, sklenitvi finančne konstrukcije za to gradnjo in oddaji del. ' S pripravo načrtov smo pričeli v letu 1976. Na razpis so se prijavile štiri projektantske organizacije. Izmed njih smo izbrali Inženiring biro Maribor, katerega smo smatrali po predloženi dokumentaciji za najugodnejšega. Odločilno vlogo pri odločitvi pa je imelo dejstvo, da v tej projektantski organizaciji dela projektant ing. arhitekt Borut Pečenko, ki je naš že večletni sodelavec in je bil tudi glavni projektant pri hotelu Donat. Zanj smo se odločili, ker je hotel Donat zelo funkcionalen, racionalen in domač ter je zaradi tega od obiskovalcev zelo dobro sprejet, kar pa je za nas nadvse pomembno. Pre- pričani smo, da smo prav izbrali, da bo tudi hotel Sava, ki ga gradimo po njegovih načrtih in s pomočjo naših strokovnih delavcev, doživel enak ali pa še boljši sprejem, ker bodo odpadle malenkosti, ki so se pri Donatu pokazale kot hibe. Investicijski program, kakor tudi ostali načrti, ki so bili potrebni za pridobitev lokacijskega dovoljenja in za sklenitev finančne konstrukcije, kakor tudi izvedbeni načrti, so bili narejeni v dogovorjenem roku. S tem je bilo omogočeno, da smo lahko v hitrem času priskrbeli potrebna dovoljenja, pri čemer gre zahvala tudi občinskim upravnim organom za zares ekspeditiv-no reševanje. Tudi finančno konstrukcijo nam je uspelo s pomočjo družbe, sovlagatelja Save in razumevanjem Ljubljanske banke sorazmerno hitro zaključiti. Upoštevati namreč moramo dejstvo, da so naložbe v turistično dejavnost zahtevne tako za investitorja kot za posojilodajalca, ker so obsežne in se vračajo v dolgem roku. Investicijo hotelskega kompleksa v Rogaški Slatini smo vključevali v občinski družbeni plan in plane naše temeljne banke — Splošne banke Celje že v prejšnjem srednjeročnem obdobju. Pri določanju finančnega pokritja smo ugotovili, da z lastnimi sredstvi in posojili po poslovni politiki naše banke ne pokrijemo predračunske vrednosti, oce- njene na 745,464.000 din. Vključili smo zamisel o sovlaganju. Vendar turizem, tudi zdraviliški, ne dosega take akumulacije in dohodka, da bi bil samo to motiv za skupne naložbe. Tudi v širši skupnosti pa ugotavljamo, da ima še neizkoriščene možnosti za povečanje neto deviznega priliva. Na tej osnovi smo že v letu 1979 ponujali skupno izgradnjo, po kateri bomo sovlagatelju odstopili sedanji in bodoči povečan neto devizni priliv zdraviliške dejavnosti. Že v letu 1978 in v začetku preteklega leta smo se dogovorili s petnajstimi delovnimi organizacijami, ki potrebujejo devize; nekatere so bile pripravljene sodelovati ven- dar z manjšim deležem. Na srečo obeh, sedanjega sovlagatelja in nas, pa je k hitrejšemu pokritju financiranja veliko prispevala odločitev Save iz Kranja, da prevzame celoten sovlagateljski delež — 180 milijonov dinarjev. Razmerje s sovlagateljem Savo smo uredili z dolgoročnim samoupravnim sporazumom na dohodkovnih odnosih ter z opredeljeno obveznostjo za prvih pet let s prenosom 18 milijonov $. Velik prispevek sovlagatelja je bil tudi v tem, da je sprejel v tem letu priprave bistveno spremenjene pogoje kreditiranja, s čemer se je povečal delež njegovih lastnih sredstev in temeljne banke. Združena LB sodeluje v tej investiciji s 15 °/o — 112.500.000 din. Temeljni banki investitorja in sovlagatelja zagotavljata 30 %> — Splošna banka Celje 161.700.000 din in Temeljna banka Gorenjske Kranj 64.800.000. — din. Ker je še vedno primanjkovalo sredstev, smo vključili tudi inozemski finančni kredit 196.000. 000 din, to je 26 °/o predračunske vrednosti. Preostali del — 310 milij. ali 29 % je pokrito z lastnimi sredstvi Zdravilišča in Save ter kratkoročnimi krediti izvajalcev del. S tem je bil dan pogoj za oddajo del. Razpis za preizkus izvajalca smo opravili v mesecu juniju lanskega leta. Na osnovi tega razpisa smo v juliju izbrali štiri izvajalce, ki so nato predložili ponudbe. Pri odpiranju ponudb v mesecu juliju pa so si bile te le tako podobne in visoke preko ' vseh normativov, da se nas je polotil dvom, da so se ponudniki med seboj dogovorili. Odločili smo se za ponoven razpis v jugoslovanskem merilu. Na ta drugi razpis so se prijavila tudi podjetja iz drugih republik, iz Slovenije pa SCT iz Ljubljane. Zadnji je bil vsestransko najugodnejši ponudnik, tako glede sposobnosti, roka in tudi cene. Z dosedanjim delom Slovenija ceste tehnika smo zadovoljni, saj so pri sedanjem najtežjem delu v zemlji dokazali, da so mož beseda. Ker jim verjamemo, smo že sprožili veliko propagandno akcijo v državah zapadne Evrope za zasedbo (Nadaljevanje na 8. strani) Pogled na gradbišče hotela Sava VRELCI VRELCI Samoupravni sporazum o kreditiranju stanovanjske izgradnje Oddajanje stanovanj in dodeljevanje posojil za izgradnjo stanovanj je občutljivo vprašanje v organizacijah združenega dela. Pri tem nastajajo številna življenjska in pravna vprašanja, posebej glede na to, da je to področje, kjer ni statičnosti, kjer nova spoznanja zahtevajo nove praktične rešitve. Prav zaradi tega je bil v letošnjem letu sprejet nov zakon o stanovanjskem gospodarstvu in družbeni dogovor o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji. To je vodilo tudi naše strokovne službe, da usklajajo interne akte. Zato je bil pripravljen novelirani osnutek Samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za stanovanjsko izgradnjo in določitvi skupnih enotnih osnov za pridobitev stanovanjske pravice in posojil za izgradnjo ali nakup zasebnih stanovanj ter noveliran osnutek Pravilnikov o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev TOZD oz. DSSS. Vsekakor sta oba akta doživela precejšnje spremembe, zato bi rad te spremembe oziroma novosti posebej poudaril in obrazložil: Do sedaj je stanovanja oz. stanovanjska posojila dodeljeval odbor za družbeni standard, ki je deloval na nivoju delovne organizacije. Ta funkcija omenjenemu odboru ugasne s tem, da ima le še pravico — skladno s plani — predlagati s kolikimi stanovanji nai razpolaga posamezna TOZD oz. DSSS. Kdo izmed delavcev v temeljnih organizacijah ali skupnih službah bo dobil stanovanje, bo odločal njihov delavski svet na podlagi prioritetne liste. Če bi to poskušal konkretizirati, bi to izgledalo tako: Zdravilišče bo z združenimi sredstvi pridobilo, recimo, 7 stanovanj. Odbor za družbeni standard bo na podlagi vloženih sredstev TOZD oz. DSSS ter na podlagi potreb in solidarnosti predlagal, da se na novo pridobljeni stanovanjski fond razdeli tako, da dobi TOZD 1 tri stanovanja, TOZD 2 dve stanovanji, TOZD 3 eno stanovanje in DSSS eno stanovanje. Ko bodo stanovanja sporazumno razdeljena, bodo delavski sveti dodeljevali stanovanja na podlagi poprej pripravljene prednostne liste. Predlog prednostne liste bo posebna komisija sestavila na ta način, da bo z razpisom pozvala vse delavce, naj vložijo zahtevek na posebej za to pripravljenem obrazcu za pridobitev stanovanja oz. posojila. Ko bo zaključen rok za prijave, bo komisija izdela- , la prioritetno listo, ki bo temeljila na oceni stanovanjskih, socialnih, zdravstvenih in družinskih razmer, delovne dobe, uspešnosti pri delu, udeležbe v NOB in ostalih razmer prosilcev skladno s točkovnim sistemom, ki je določen v Pravilniku o reševanju stanovanjskih potreb. Tako prioritetno listo bo komisija objavila. Delavski svet bo o morebitnih ugovorih na dodeljeno število točk odločil in objavil dokončno prioritetno listo, ki bo edina osnova za dodeljevanje stanovanj in posojil. Ob tem pa bo potrebno upoštevati tudi stanovanjske standarde, in sicer: Število pripadaioča družinskih stanovanjska članov površina 1 do 32 m2 2 do 45 m2 3 do 58 m2 4 do 70 m2 Novost je tudi v tem, da bo moral prosilec ob prošnji za dodelitev stanovanja predložiti varčevalno pogodbo oz. drugo pismeno zagotovilo, da bo imel zagotovljena sredstva v znesku, ki ga je dolžan prispevati za pridobitev družbenega najemnega stanovanja. Višina participacije (lastne udeležbe) pa je odvisna od odstotka iz razmerja med povprečnim mesečnim dohodkom na družinskega člana in povprečnim mesečnim dohodkom na zaposlenega v SRS v letu pred dodelitvijo sta- se bo obračunavala po na-novanja. Sama participacija slednji tabeli: Skupni mesečni dohodek na % udeležbe družinskega člana v % na občana na povprečni osebni dohodek nabavno vrednost stanovanja za družine z dvema člani in več za samske občane nad 20 % do 30 % nad 30 % do 45 % 1% nad 30 % do 40 % nad 45 % do 60 % 2% nad 40 % do 50 % nad 60 % do 70 % 3% nad 50 % do 60 %> nad 70 % do 80 % 4% nad 60 % do 70 % nad 80 % do 90 % 5% nad 70 % do 80 % nad 90% do 100% 6% nad 80 % do 90 % nad 100% do 110% 7% nad 90 % do 100 % nad 110 % do 120% 8% nad 100% do 110% nad 120% do 130% 10% nad 110% do 120% nad 130 % do 140 % 12% nad 120% do 130% nad 140 % do 150 % 14% nad 130 % do 140 % nad 150 % do 160 % 16% nad 140 % do 150 % nad 160% do 170% 18% nad 150% nad 170 % REALIZACIJA MINERALNE VODE ORGANIZACIJ, ZDRUŽENIH V POSLOVNO SKUPNOST, ZA ČAS JANUAR-MAREC 1981 (000 steki.) . .. Oreani- Januar - — Januar — Index " s " zacija Marec 1980 Marec 1981 1. Radenska 36.102 34.462 95,46 2. Bukovička banja 22.894 22.858 99,84 3. Rogaška 7.501 6.773 90,29 4. Vrnjci 6.370 5.610 88,07 5. Jamnica 13.887 14.488 104,33 6. Milan Toplica 3.171 3.183 100,38 7. Palanački kiseljak 2.377 2.005 84,35 8. Sarajevski kiseljak 3.555 3.778 106,27 9. Pelisterka 1.529 1.286 84,11 10. Skopljanka 650 480 73,85 11. Terme Lipik 4.213 4.272 101,40 12. Minakva 650 618 95,08 13. Križevci 231 202 87,45 14. Heba 4.147 3.700 89,22 15. Klokot 1.205 716 59,42 16. Vitinka 1.352 1.634 120,86 SKUPAJ 109.834 106.065 96,57 (Vir: Bilten združenja št. 4) IZVOZ MINERALNE VODE članica § O) r—l 1979 o? % udeležbe 1 g 1980 1979 Radenska 10,753.950 11,792.318 91 79 79 Bukovička banja 560.458 493.207 114 4 3 Rogaška 2,307.312 2,539.838 91 17 17 Jamnica 52.440 109.044 48 1 Vrnjci 5.000 SKUPAJ 13,674.160 14,939.407 92 100 100 Plačila participacije (lastne udeležbe) po gornji tabeli so oproščeni samo delavci, ki dosegajo manj kot 20 °/o povprečnega dohodka, doseženega na družinskega člana. Olajšave pri plačilu lastne udeležbe pa imajo tudi mlade družine (za mlado družino se ob uporabi določil družbenega dogovora šteje tista družina, v kateri nobeden od članov nima več kot 6 let delovne dobe). Te družine bodo plačale lastno udeležbo v petih letih od vselitve. Tako kot za dodeljevanje stanovanj bodo narejene tudi prioritetne liste za prosilce kreditov za individualno stanovanjsko izgradnjo. Vendar bodo prosilci lahko dobili posojila samo pod naslednjimi pogoji: — da združujejo svoje delo pri TOZD oz. DSSS; — da sodelujejo z lastno udeležbo najmanj 25 % od predračunske vrednosti; — da se zavežejo vrniti posojilo v pogojih in rokih, ki jih določa samoupravni sporazum; — da se zavežejo vrniti pri udeležencu celotno posojilo takoj ob prenehanju dela, če jim delo preneha na lastno željo ali po njihovi krivdi, razen starostne in invalidske upokojitve; — da namensko varčujejo pri banki za stanovanjsko izgradnjo. Če bo kvota za dodeljevanje posojil manjša kot je za- prošeni znesek vseh prosilcev, se bodo zneski odobrenih posojil zmanjševali vsem proporcionalno. To pomeni, da bo potrebno skupno število točk vseh prosilcev deliti z razpoložljivim zneskom, nakar bomo iz tega dobili vrednost ene točke. Vrednost točke pa bomo množili s točkami posameznika in bomo tako dobili znesek, ki bo odobren posameznemu prosilcu. Pri dodeljevanju posojil pa imamo vgrajen tudi interes Zdravilišča, da hitreje izpraznuje stanovanja, nad katerimi ima razpolagalno pravico, zato bo dodeljen kredit tudi prosilcem, ki namensko ne varčujejo, izpolnjujejo pa naslednje pogoje: — prosilec je nosilec stanovanjske pravice na stanovanju, s katerim ima razpolagalno pravico ena izmed TOZD oz. DSSS Zdravilišča; — prosilec se bo zavezal izprazniti družbeno najemno stanovanje najkasneje v enem letu od odobritve posojila; — znesek kredita iz tega naslova ne more biti večji od 40°/o vrednosti izpraznjenega stanovanja, kadar je to manj od absolutne limite možnih dobljenih zneskov. Zavedam se, da sem pri tem marsikaj izpustil, vendar upam, da sem najpomembnejše novosti le uspel povedati na razumljiv način. B. Z. KADROVSKE NOVICE V mesecu aprilu 1981 so sklenili delovno razmerje v Zdravilišču naslednji delavci: TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST Datum sprejema — dela in naloge Zdravstvo Otorepec Edita, 1. 4. 1981, opravila višjega fizioterapevta, pripravnica — nedoločen čas. Hoteli Kramberger Franc, 30. 4. 1981, opravila hotelskega vratarja, vrnil iz JLA; Žgajner Cvetka, 15. 4. 1981, pomoč pri pospravljanju sob, določen čas. Restavracije Rebič Božena, 11. 4. 1981, enostavna točajska opravila, določen čas. TOZD POLNILNICA Lovre Zdenka, 16. 4. 1981, razkladanje in prebiranje steklenic, določen čas; Gajser Ljudmila, 14. 4. 1981, razkladanje in prebiranje steklenic, določen čas; Jeranko Rozalija, 16. 4. 1981, razkladanje in prebiranje steklenic, določen čas; Mašera Štefanija, 14. 4. 1981, razkladanje in prebiranje steklenic, določen čas; Rado j ko Popovič, 20. 4. 1981, opravila razvozov v skladišču Ljubljana, nedoločen čas; Goričan Milica, 23. 4. 1981, razkladanje in prebiranje steklenic, določen čas; Humski Irena, 14. 4. 1981, razkladanje in prebiranje steklenic, določen čas; (Nadaljevanje na 8. strani) IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIHE BI E ■ |■ v ir V Zdravilišču i je ustanovljen ! aktiv invalidov I Ko človek postane invalid, je mnogokrat še bolj g prizadet duševno kot telesno. Tisti, ki se vrnejo 1 nazaj na delo, se pogosto srečajo z nerazumeva- j njem, doživljajo razočaranja ipd. 1 V naši delovni organizaciji je trenutno evidenti- g ranih 45 invalidov od vseh zaposlenih delavcev g (cca 900). V posameznih TOZD je število invalidov 1 naslednje: TOZD Zdraviliška dejavnost — 18, g TOZD Polnilnica — 10, TOZD Vzdrževalna dej a v- H nost — 5, DS Skupne službe — 12. Naši delavci — 1 invalidi imajo dokaj različne vzroke za nastanek g invalidnosti: so vojni invalidi, invalidi zaradi po- g klicne bolezni, invalidi od rojstva, zaradi nesreč g pri delu, lahko pa je invalidnost posledica bolezni, g Tako so nekateri invalidi zaposleni le za 4 ure, dru- g gi pa za poln delovni čas. Na pobudo Iniciativnega odbora je bil 2. 4. 1981 1 sklican sestanek vseh evidentiranih invalidov v g Zdravilišču. Ni toliko pomembno, da se sestanka g niso udeležili vsi, toda tisti, ki so bili navzoči, so g spoznali, da se je zares potrebno povezati. Ugoto- g vili so, da bi probleme, ki se pojavljajo pri inva- H lidnih ljudeh-delavcih, lažje reševali s skupnimi g močmi — povezani v aktiv. Zato so tudi sprejeli 1 sklep o ustanovitvi aktiva invalidov v Zdravilišču, g Aktiv invalidov Zdravilišča ne bo registrirana g pravna oseba. Deloval bo v sklopu Društva inva- g lidov Občine Šmarje pri Jelšah preko svojih po- J verjenikov, zato so iz svojih vrst izvolili 5 članov— g poverjenikov (med njimi pa predsednika), ki bodo | sodelovali direktno z Društvom invalidov Občine M Šmarje, obenem pa o vsem seznanjali svoje sode- 1 lavce-invalide v Zdravilišču. Podoben aktiv so že pred leti ustanovili v Ste- 1 klarni Rogaška Slatina, kjer so zaposleni 104 de- g lavci-invalidi. Pokazalo se je, da je njihovo delo — g združeno v aktivu in preko poverjenikov poveza- g no z Društvom — zelo uspešno. g Vsi tisti delavci, ki še niso evidentirani v Z dr a- g vilišču, so pa invalidi ne glede na izvor invalid- g nosti, se lahko oglasijo pri poverjenikih, kjer bodo g dobili vse želj ene informacije. Izvoljeni poverjeniki g za posamezne TOZD so: — TOZD Zdraviliška dejavnost — zdravstvo: He- g rič Frančiška gostinstvo: Gajšek Heda — TOZD Polnilnica: Zorin Jani (predsednik) — TOZD Vzdrževalna dejavnost: Sajko Vinko — DS Skupne službe: Kitak Gordana Delavci-invalidi Zdravilišča so torej seznanjeni g o današnjem položaju invalidov v družbi. Vedo, da g jim družba omogoča enakopravno vključevanje v g delo. Vedo, da družba nudi posameznikom ustrezno g prekvalifikacijo. Zavedajo pa se tudi, da vsak dan g znova prihajajo problemi, ki zahtevajo rešitve. S tem, ko je ustanovljen aktiv v Zdravilišču, g prav gotovo ne bodo rešena vsa vprašanja. Potreb- g no bo delo, dogovarjanje, sodelovanje. Za vse to M pa imajo delavci-invalidi v Zdravilišču dovolj de- g lovne vneme in trdne volje. KJ | lllllll!lllllllllllllllll!lll!lllllll!lll!lllllll!lll!llll!llllllllllllllll!lll!llllllllllllllll!lllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllll!ll!lllllllllllP VRELCI VRELCI OB 40-LETNICI »NASE 2ENE« Revija, ki jo berete in ne le prelistavate Naša žena je najstarejša slovenska ženska in družinska revija. Januarja letos je dopolnila natanko 40 let. To pa pomeni, da je pričela izhajati že pred drugo svetovno vojno. Prve tri številke so izšle februarja, marca in aprila leta 1941. Zato ni čudno, da je prva (januarska) številka Naše žene v letošnjem letu ob tem visokem jubileju slavnostno obarvana. V njej je posebna priloga, ki obravnava zgodovino slovenskega ženskega naprednega tiska od 1897. leta, ko je pričela izhajati »Slovenka«, prvi ženski list, pa do danes. V njej so predstavljene tudi vse urednice Naše žene, pa tudi zanimiv zapis o tem, kako nastaja ta priljubljena revija. Če Naše žene ne poznate, naj vam povemo, da je to mesečna revija. Na leto izide 11 številk, ker je ena (julij-avgust) dvojna. Običajno ima 64 strani, le dvojna ima 16 strani več. Štirikrat na leto izide v Naši ženi kot priloga tudi krojna pola. Naša žena izide vsak zadnji torek v mesecu. In o čem piše Naša žena? Obravnava predvsem humane odnose v družbi in družini, odnose med spoloma; piše o vzgoji otrok, o zdravem načinu življenja. Tisti, ki se zanimajo za modo, avtomobilizem, zdravilna zelišča in podobno, lahko v vsaki številki Naše žene najdejo kakšen koristen nasvet zase. Tudi otroci imajo svojo stran, pa ljudje, ki radi rešujejo teste in križanke. V vsaki Naši ženi pa so tudi (3 strani!) zdravniški nasveti. In seveda veliko člankov, prispevkov, celo napotkov, kako naj ženska v naši družbi postane zares enakoprava. Bistvo vsake revije, vsakega časnika je, da ima večjo naklado, da ga bere čim več ljudi. Zato vsem osnovnim organizacijam zveze sindikatov predlagamo, da naročijo vsaj en izvod Naše žene. Pri tem pa ne pozabite, da tudi od vas, ki ustvarjate glasila, pričakujemo kakšno pobudo, kakšen utrinek o tem, kako poteka delo tam, kjer ustvarjate svoje glasilo. Najzanimivejše prispevke bomo seveda objavili in honorirali. Sodelujte torej z nami. Postanite naša sodelavka, naš sodelavec. uredništvo Naše žene PRVA PLOŠČA ČASOVNO NARED (Nadaljevanje s 5. strani) hotela Sava v sezoni prihodnjega leta. Vsenh ki ste karkoli pripomogli, da smo lahko pričeli z gradnjo, se v imenu kolektiva zahvaljujem ter hkrati obljubljam, da bo tudi ta hotel rekorder, kot je bil Donat, tako v urejenosti, kot roku izgradnje in zasedenosti. Za prva dva sta nam garant izbrana izvajalca, to je Ing. biro Maribor in SCT Ljubljana. Za zasedbo POSLOVANJE V I. (Nadaljevanje s 3. strani) ru programa usklajene delitve. Po skupni oceni, da je seštevek celotnih prihodkov 120 milijonov din za 4 %> večji od plana, čisti dohodek VRELCI — glasilo delavcev Zdravilišča Rogaška Slatina. Izdajajo ga delavski sveti vseh TOZD in SDS Zdravilišča. Izhaja mesečno v nakladi 750 izvodov in ga prejemajo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Stane Cu-jež. Tisk in klišeji: ČGP Večer. Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na osnovi mnenja republiškega sekretarja za informacije. pa garantirajo naši strokovni kadri. Sedaj pa bo tov. Metelko, ki vodi operativno skupino za gradnjo tega hotela s pomočjo glavnega projektanta Boruta Pečenka predstavil projekt. Nato bi si mimogrede, ko bomo šli na gradbišče, na kratko ogledali zdravstveni objekt, zatem gradbišče. Po ogledu pa vse vabim v Zdraviliško dvorano, da boste ugotovili, kaj znajo pripraviti ob skromnih sredstvih naši vrli gostinci. ČETRTLETJU 1981 v znesku 28 milijonov za 5 % zaostaja za planom in obračunani osebni dohodki v skupnem znesku 26,7 milijona za 3 % presegajo planirane — ob upoštevanju, da je začetek leta Vključeval vse slabše pogoje poslovanja, ni nam pa še omogočal realizacije naših ukrepov — zaključujemo, da je letošnji plan realno zastavljen in da nam bo izvršitev dogovorjenih nalog in ukrepov omogočila tudi doseganje zastavljenih ciljev. (Nadaljevanje s 7. strani) Juračič Marija, 14. 4. 1981, razkladanje in prebiranje steklenic, določen čas; Osek Rajko, 13. 4. 1981, razkladanje in prebiranje steklenic, določen čas; Kitak Alojz, 20. 4. 1981, razkladanje in prebiranje steklenic, določen čas. Delovno razmerje je prenehalo naslednjim delavcem: Datum prenehanja — dela in naloge TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST Hoteli Trateški Amaliji, 15. 4. 1981, pomoč pri pospravljanju, sporazumno prenehalo delovno razmerje. Restavracije Sisinger Dušanu, 6. 4. 1981, natakarska opravila, odšel v JLA; Kužner Zoranu, 6. 4. 1981, priprava jedi, odšel v JLA. TOZD POLNILNICA Petrovič Jovanu, 10. 4. 1981, opravila razvozov v skladišču Ljubljana, sporazumno prenehalo delovno razmerje. Zakonsko zvezo so sklenile: Škorc Darinka in Dure-tek Darinka iz TOZD Zdraviliška dejavnost in v skupnih službah Šeligo Elizabeta. K. T. POROČILO 0 PROMETU JANUAR-APRIL 1981 postavka g plan 1981 1980 % izp. plana indeks 81:80 ZDRAVSTVO zdrav, pregledi 8.836 8.500 10.142 104 87 kopeli 49.168 55.382 89 65.500 98 postopki 15.103 14.793 102 gastroskopija 304 266 294 114 103 EKG 415 533 526 78 79 parcial. kolonoskop. in rektoskopija 42 66 35 64 120 rentgen (št. ekspoz.) 3.345 3.368 4.112 99 81 HOTELI nočitve skupaj 74.078 74.800 80.760 99 92 nočitve hotel Donat 22.953 22.100 22.059 104 104 nočitve hotel Boč 1.872 2.600 1.717 72 109 nočitve ost. hoteli 49.253 50.100 56 984 98 88 nočitve dom. gostov 50.208 49.700 58.941 101 85 od tega na druž. str. 26.096 33.150 34.692 79 75 nočitve tujihgostov 23.870 25.100 21.819 95 109 od tega: Avstrija 14.288 14.275 100 Italija 3.692 3.381 109 Nemčija 4.727 3.583 132 ostali 1.163 580 201 število gostov skup. 6.915 7.345 94 štev. gost. h. Donat 2.615 2.676 98 štev. gost. h. Boč 245 322 76 štev. gost. ost. hoteli 4.055 4.347 93 štev. domačih gost. 4.834 5.310 91 od tega na druž. str. 1.349 1.708 79 število tujih gost. 2.081 2.035 102 od tega: Avstrija 1.256 1.167 108 Italija 401 475 84 Nemčija 293 328 89 ostali 131 65 202 RESTAVRACIJE iztržek hrane po naročilu v din 2,885.342 2,544.864 113 POLNILNICA polnilnica min. vode + rinerji 9,918.746 9,295.000 10,185.893 107 97 prodaja min. vode + rinerji 9,658.143 9,295.000 10,042.375 104 96 Donat Mg 5,680.066 5,775.000 5,915.611 98 96 Tempel 3,954.542 3,520.000 4,102.860 112 96 rinerji 23.535 23.904 98 polnitev Trimv. 1,625.260 1,425.000 1,146.105 114 142 prodaja Trimv. 1,584.255 1,425.000 1,242.897 111 127 polnitev CO2 629.263 681.031 92 od tega v cist. 61.220 103.130 59 prodaja CO2 (Kutina, Belin.) 1,045.943 1,160.000 1.058.336 90 99 od tega v cist. 472.380 480.560 98