25. seja Obcine Vodice Slovenija, vse najboljše Intervju: Roman Cernivec DU Vodice Spominsko obeležje Jerneju Kopitarju Oratorij Praznicni junij bomo, upam, lahko rekli ob koncu meseca, ko praznuje naša država 30-letnico svoje neodvisnosti. Nima vsak narod svoje države, nima vsaka država ponosnih državljanov, nima vsak narod jezika, ki bi bil eden od ura­dnih jezikov Evropske unije. Z vsem tem se lahko pohvali Slovenija, mlada država, ki je pred tremi desetletji ponosno stopila na samostojno pot, ceprav so se tisti, ki so to pot tlakovali, zavedali, da ne bo lahko, številni med njimi so vedeli, da bo treba državo braniti s silo in da bo morda vojna dolgotrajna in zaznamovana z žrtvami. A je bilo vredno, ceprav pot še ni povsem koncana, saj država ves cas potrebuje modre voditelje in odgovorne državljane. Enega od teh smo povabili tudi v osrednji intervju, verjamem, da boste z veseljem prebrali njegove spomine na osamosvojitveno vojno. V osrednjem clanku pa delimo z vami pogled nekaterih obcin­skih svetnikov na Slovenijo, zastavili smo jim namrec vpraša­nje, kako državo vidijo v prihodnje. Odzvala se je približno po­lovica svetnikov in zapisala svoje razmišljanje, iz katerega veje veliko razlicnih custev in opažanj. Ce recemo, da so obcinski svetniki tisti, ki sooblikujejo našo lokalno skupnost v trenu­tnem obdobju, pa lahko recemo, da imamo v Vodicah veliko takih, ki so sooblikovali to skupnost v zgodovini in nanje smo še kako ponosni. Eden izmed teh je v Repnjah rojeni Jernej Ko­pitar, po katerem obcinsko glasilo nosi tudi ime, pred dnevi so mu na Dunaju postavili obeležje, o cemer prav tako porocamo v tokratni številki. Sicer pa se pozna, da je koronavirus v maju in juniju precej manj razširjen, saj so društva znova obudila svoje dejavnosti. Tako porocamo o pohodnikih, o teku na Ra-šico, o organizaciji letošnjega oratorija, o aktivnostih vrtca, skratka, junij diši po pocitnicah in prav je tako. Verjamem, da boste mnogi med vami izkoristili te lepe soncne dni za izlet v naravo, morda pa tudi za obisk katere od kulturnih prireditev, ki so od jeseni cakale na sprostitev ukrepov in na obiskoval­ce. Ce se dogajajo na prostem, pogoj PCT (preboleli, cepljeni ali testirani) ne velja, zato upamo, da bo tudi organizatorjem vreme lepo služilo, da bodo lahko svojo ustvarjalnost delili z glasbe željnimi obiskovalci. Teh bodo še posebej veseli vsi, ki pripravljajo prireditev ob dnevu državnosti, le vzemite si cas in jo obišcite. Lepo praznovanje in lepe pocitnice, nova številka Kopitarjeve­ga glasa bo v vaših nabiralnikih spet konec avgusta. TANJA DOMINKO Odgovorna urednica Uvodnik .............................. 2 Hišni imenik .......................... 3 Obcinski svet ........................ 4 Osrednji clanek ....................... 6 Intervju .............................. 9 Društveni utrip ...................... 12 Dogodki ............................ 16 Koristno ............................ 22 Obvestila ........................... 26 Javno obcinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462. Izdajatelj: Obcina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe v obcini brezplacno. Izhaja mesecno v 1650 izvodih. Odgovorna urednica: Tanja Dominko Pomocnica urednice: Monika Kubelj Uredniški odbor: Helena Cerin, Monika Kubelj, Ajda Batistic, Natalija Golob Lektor: Grega Rihtar Fotografije: Tina Kosec in ostali Celostna graficna podoba: Rok Štupar Prelom in oblikovanje: ExoGraf, Janez Hocevar s.p. Tisk: Kubelj d.o.o. Datum natisa: junij 2021 Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice Elektronski naslov: kopitar@vodice.si, telefon: 031 500 018 Javno obcinsko glasilo Kopitarjev glas na spletu: www.vodice.si Sporocilo bralcem: Odgovorna urednica si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenarocenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to doloca zakon. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizicne osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoce preveriti avtenticnost avtorja. Zaradi razlicnih datumov izida bomo vaše prispevke objavili, kolikor hitro bo mogoce. Obcina Vodice Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice POSLOVNI PROSTOR Škofjeloška cesta 7 1217 Vodice T: 01 833 26 10 obcina@vodice.si Uradne ure vložišce: ponedeljek, torek in cetrtek od 8. do 16. ure, sreda od 8. do 17. ure in petek od 8. do 15. ure Uradne ure obcinska uprava: ponedeljek in petek od 10. do 12. ure, sreda od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Sporocanje okvar na omrežju javne razsvetljave: vsak delovni dan med 8. in 16. uro. T: 01 833 26 15 ali 01 833 26 10, komunala@vodice.si. Javno podjetje Komunala Vodice, d. o. o. Poslovanje s strankami: T: 01 833 25 00, uradne ure v prostorih javnega podjetja (Dom krajanov, Utik 1), ob ponedeljkih in petkih med 9. in 12. uro, ob sredah med 9. in 12. ter 14. in 17. uro. Dežurna terenska služba: GSM: 051 622 282. Medobcinski inšpektorat Uradne ure na sedežu inšpektorata, Mengeška cesta 9, Trzin, vsak ponedeljek in sredo med 9. in 11. uro; v prostorih Obcine Vodice vsak ponedeljek med 9. in 11. uro. Po predhodnem dogovoru na T: 01 564 47 20. Osnovna šola Vodice Ob šoli 2, 1217 Vodice T: 01 833 25 11 in 01 832 41 95 E: projekt2.osljvo@guest.arnes.si Vrtec Vodice vodice@vrtec-vodice.si Poslovalni cas: Vrtec Škratek Svit Vodice: 5.45–17.00, enota Skarucna: 6.30–16.30 in enota Utik: 6.30–16.30. Knjižnica Vodice Škofjeloška 7, 1217 Vodice T: 01 308 52 30, E: vodice@mklj.si Poletni delovni cas: TOR: 12.30–19.00 SRE: 12.30–19.00 PET: 12.30–19.00 PONEDELJEK, CETRTEK, SOBOTA IN NEDELJA: ZAPRTO Telekom Slovenije Prijava napak in tehnicna pomoc, T: 080 10 00. Dimnikarska služba Zakon o dimnikarskih storitvah (Ur. l. RS, št. 68/2016) doloca izvajanje dimnikarske službe na podlagi licenc. Seznam dimnikarskih družb z dovoljenjem in dimnikarjev z licenco, opis postopka zamenjave dimnikarske družbe ter odgovore na pogosta vprašanja najdete na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor: http://www.mop.gov.si/si/delovna_ podrocja/dimnikarska_dejavnost/ Dimnikarstvo Uroš Verac s.p., GSM: 041 529 563 Zacasni zbirni center za loceno zbiranje odpadkov Lokacija: pri cistilni napravi Vodice (dostop s Kamniške ceste ali ceste Vodice–Bukovica); Uradne ure:sreda od 13. do 16. ure sobota od 9. do 12. ure (ob praznikih oz. dela prostih dneh je zbirni center zaprt) ENSVET – brezplacno energetskosvetovanje za obcane Lokacija: obcinska sejna soba nad pošto v Vodicah. Narocanje strank vsak delovni dan med 8. in 15. uro na T: 01 833 26 10 (sprejemna pisarna Obcine Vodice). Uradne ure: po dogovoru s svetovalcem. Pošta Vodice Delovni cas: ponedeljek, sreda in petek od 9. do 12. in od 13. do 16. ure. Torek in cetrtek od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Sobote, nedelje in prazniki zaprto. T: 030 718 462. Zemeljski plin - Petrol d. d. Informacijska pisarna Vodice: uradne ure v prostorih obcinske sejne sobe nad pošto v Vodicah, vsako prvo delovno sredo med 18.30 in 19.30 (vodja informacijske pisarne Boštjan Zupancic). T: 01 471 44 90, GSM: 041 577 813. Zavod za gozdove Slovenije Obmocna enota Ljubljana, Krajevna enota Ljubljana, Revir Vodice: uradne ure v prostorih obcinske sejne sobe nad pošto v Vodicah vsak cetrtek med 7. in 9. uro (revirna gozdarka Nina Iveta), GSM: 041 657 224. Kmetijska svetovalna služba Uradne ure kmetijske svetovalke za podrocje obcine Vodice, Mojce Lovšin so vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 10. ure v prostorih kmetijske svetovalne službe v KZ Medvode (Cesta ob Sori 11); v prostorih Obcine Vodice, ali na terenu, pa le po predhodnem dogovoru in po presoji nujnosti zadeve. TEL.: 01 361 82 86, GSM: 041 310 180 e- naslov: mojca.lovsin@lj.kgzs.si. Elektro Ljubljana, d. d. Sporocanje okvar na omrežju: T: 01 230 40 02 Informacijska pisarna DE Ljubljana okolica Podrecje 48, Domžale, T: 01 230 47 00 Delovni cas informacijske pisarne: pon. in pet. med 8. in 12. uro, sre. med 12. in 16. uro. Nadzorništvo Kamnik Ulica Kamniško-zasavskega odreda 6a, Kamnik. T: 01 230 47 60 Prijava na brezplacno storitev obvešcanja o nacrtovanih izklopih na distribucijskem omrežju: https://www. elektro-ljubljana.si/1/O-omrezju/ Obvestila-o-izklopih/ Obvescanje-o-izklopih.aspx Patronažna služba Višji medicinski sestri Majdo Podgoršek in Marijo Cuk dobite vsak delavnik med 7. in 9. uro v zdravstvenem domu. T: 01 833 22 36. Lekarna Lekarna Komenda, podružnica Vodice Delovni cas: ob ponedeljkih in sredah od 12. do 19. ure, torek, cetrtek in petek od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Sobota zaprto. T: 01 832 43 20. Pomoc na domu Izvajalec storitve pomoc in nega na domu na podrocju obcine Vodice je Comett, Zavod za pomoc in nego na domu. Uradne ure za obcane obcine Vodice glede pomoci in nege na domu so v pisarni zavoda na naslovu Tbilisijska 57b, 1000 Ljubljana. Vec informacij lahko dobite po telefonu na številki 01 721 10 21, elektronskem naslovu kristina.kobe@ comett.si ali spletni strani www.comett-zavod.si. Splošna ambulanta Dr. Dragan Grujicic, T: 01 832 40 88 Sprejemni cas: PON: 13.00–17.30 TOR: 7.00–11.30 SRE: 13.00–17.30 CET: 7.00–11.30 PET: 7.00–11.30 Zobozdravstvena ordinacija Leopoldina Kranjec dr. dent. med., T: 01 832 42 93 Delovni cas: PON: 12.00–18.00 TOR: 7.00–13.00 SRE: 12.00–17.30 CET: 7.00–13.00 PET: 7.00–11.30 Barbara Ražen s.p., dr. dent. med. T: 01 832 35 44 Delovni cas: PON: 13.00–19.00 TOR: 8.00–13.00 SRE: 12.30–18.30 CET: 8.00–13.00 PET: 7.00–12.00 Zavetišce za živali Zavetišce Meli Trebnje, Repce 10, 8210 Trebnje; vodja Dušan Hajdinjak, GSM 031 331 336. Pogrebnik Dvorje, d. o. o. Dvorje 13, 4207 Cerklje na Gorenjskem. Dežurna služba podjetja je dosegljiva 24h na dan na mobilni številki 041 624 685 ali 070 443 902 ter prek elektronske pošte pogrebnik@t-2.si. Najdba poginule (domace ali divje)živali na / ob cesti Ce na / ob cesti opazite povoženo (domaco ali divjo) žival, o lokaciji najdbe obvestite pristojno službo za odstranjevanje poginulih živali na dežurno številko Nacionalnega veterinarskega inštituta, ki izvaja javno službo veterinarsko higienske službe: 01 477 93 53. (Odvoz trupla poginule živali se ne zaracunava.) 25. redna seja Obcinskega sveta Obcine Vodice HELENA CERIN Na majski seji obcinskega sveta so vodiški svetniki najvec po­zornosti namenili drugi obrav­navi predloga odloka o jav-no-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta »Kopitarjev center«. Svetniki so predlog podprli in tako zagotovili prav-no podlago za iskanje zaseb­nega investitorja, ki bi zgradil osrednje kulturno, upravno in trgovsko središce v obcini. Poleg tega so na seji obravna­vali še strategijo za podrocje staranja in sožitja med ge­neracijami v obcini Vodice, potrdili predlog spremembe cene storitve pomoc druži­ni na domu – ta je po novem nekoliko višja. Seznanili so se tudi s podrobnim prostor-skim nacrtom (OPPN) za iz­gradnjo novih sedmih stano­vanjskih objektov v Repnjah (Benko). V razpravi o sprejemanju odloka za iskanje zasebnega partnerja za Kopitarjev center so imeli ob­cinski svetniki, predvsem iz vrst svetniške skupine NSi, pomisleke glede pripravljene vsebine odlo­ka. Anton Kokalj je tudi tokrat predlagal umik tocke iz dnevne­ga reda seje, ker niso bili v celoti upoštevani predlogi ministrstva za finance. Pri tem ga je podprl tudi Tilen Jeraj in izrazil pomi­slek, ali je investicija za obcino sploh financno vzdržna. Tocka je po glasovanju ostala na dnevnem redu, a tudi v razpravi so bili ob­cinski svetniki zaskrbljeni, pred­vsem glede opredelitve stavbne pravice za javni del in lastninske pravice za zasebni del projekta. Anton Kosec je dejal, da je v odloku varovalka, in sicer 13. clen odloka, ki daje obcinskemu svetu možnost, da zavrne po­trditev koncesijske pogodbe, ce bi bilo to potrebno. Župan Aco Franc Šuštar je povedal, da po­stopki za gradnjo Kopitarjevega centra potekajo že od leta 2012. Vsi postopki so bili izvedeni za­konito in transparentno, vkljuc­no z odlokom o javno-zasebnem partnerstvu. Dr. Boštjan Ferk z Inštituta za javno-zasebno par-tnerstvo, ki je pripravil odlok, pa je obcinskim svetnikom odgovo­ril, da predlog ministrstva, da bi v odloku dolocili, da koncesio­nar stavbne pravice ali vloženih zemljišc ne bi mogel zastaviti za pridobitev virov financiranja, ni v skladu s stavbnopravnim za­konikom, saj bi s tem tveganje financiranja ostalo na obcini. Ceprav so bili v razpravi izraženi številni pomisleki glede gradnje Kopitarjevega centra, je prevla­dalo mnenje, da Vodice takšen objekt nujno potrebujejo. Zato je vecina svetnikov odlok podprla. Dr. Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka za geronto­logijo in medgeneracijsko soži­tje sta obcinskemu svetu pred­stavila študijo in razvojni nacrt za podrocje staranja in sožitja med generacijami v obcini Vodi­ce. V strategiji je zacrtana smer, da bo obcina še bolj prijazna do starejših, družin in da bo skr­bela za povezanost med vsemi generacijami. Strategija je tudi osnova za crpanje domacih in evropskih sredstev za investicije in vzpostavitev pogojev za zdra­vo staranje, dolgotrajno oskrbo v skupnosti in krepitev solidarno­stnega sobivanja v njej. Dr. Ramovš je dejal, da – glede na trende – v obcini Vodice po­trebuje dolgotrajno oskrbo blizu 200 ljudi, od tega 50 v oskrboval­nih ustanovah in 150 v domaci oskrbi. Skoraj 1000 prebivalcev po 60. letu starosti potrebuje sodobne programe za zdravo in aktivno staranje, vsi obcani pa vzgojo za krepitev medgeneracij­skega sožitja. Prva prioriteta pri tem je sodo­ben dom za starejše obcane, in sicer za približno 50 stanoval­cev, z zagotovljeno intimnostjo za vecino stanovalcev in tesno vpetostjo v lokalno skupnost. Hkrati bo predstavljal središce dolgotrajne oskrbe za celoten kraj. V razpravi sta obcinska svetnika Anton Kokalj in Milan Cebulj oce­nila koncept kot dober, a sta po­grešala zavezo obcine za uresnici­tev referendumske volje ter izpo­stavila, da mora biti dom predno­stno namenjen domacinom. Til­na Jeraja pa je zanimalo, ali ima obcina že zagotovljeno zemljišce za postavitev doma. Anton Kosec je odgovoril, da je doloceno v ob­cinskem prostorskem nacrtu, kje takšne zgradbe lahko stojijo in da bo zraven Kopitarjevega centra. Obcinski svet je potrdil tudi cene socialno varstvene storitve pomoc družini na domu za leto 2021. Te bodo po novem 16 cen­tov višje na uro med delovniki in 20 centov višje med prazniki. Med delovnikom je nova cena storitve za uporabnika 6,04 EUR (ob upoštevanju subvencije obci­ne), subvencija obcine Vodice pa znaša 70 % cene, to je 15,07 EUR na efektivno uro. Ob nedeljah cena za uporabnika znaša 8,44 EUR, subvencija obcine je 20,68 EUR, praznicna ura pa znaša 9,13 EUR za uporabnika in 22,28 EUR subvencionira obcina. Obcinski svetnik ddr. Tomaž Gyergyek je v razpravi predla-gal, da bi bilo v prihodnje smisel-no razmišljati še o kakšni konku­rencni ponudbi. Obcinski svetniki so se še sezna­nili z dopolnjenim osnutkom za predvideno gradnjo petih pro­stostojecih stanovanjskih stavb in enega dvojcka z delno že ure­jeno komunalno infrastrukturo v spodnjih Repnjah. V OPPN je predvideno enotno oblikovanje, izbor materialov in barv. Dostop in dovoz do predvidene pozidave bo zagotovljen z obcinske ceste Benko (Repnje). Obcinski svetniki so predlog sprejeli in tako prižgali zeleno luc za 30-dnevno javno razgr­nitev. Podroben zapisnik s seje lahko preberete na spletni strani obcine www.vodice.si. Slovenija, vse najboljše za tvojih 30 let! TANJA DOMINKO 25. junija se bomo spomnili 30. obletnice sprejetja Zakona za ure­snicitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slo­venije, Deklaracije o neodvisnosti in vec drugih zakonov, ki so bili podlaga, da je Slovenija lahko raz­glasila svojo neodvisnost od Ju­goslavije. Novi so bili tudi držav­ni simboli: himna, grb in zastava. Številni med nami se dobro spo­minjamo teh slovesnih trenutkov razglasitve na ljubljanskem Trgu republike, kjer se je zbrala velika množica ponosnih in ganjenih Slo­venk in Slovencev. Samostojnost ni bila podarjena, niti zastonj, tre­ba jo je bilo ohraniti in ubraniti, saj se je kmalu zacel napad jugoslo­vanske vojske. Za zbornik Dedišcina ljudi in krajev se je teh dogodkov spominjal Franc Duric, tedanji policist v Vodicah, ki so bile ogrožene prav zaradi bli­žine letališca. Spominja se, da jih je postalo strah tedaj, ko so raketirali televizijski oddajnik na Krvavcu, saj bi raketa lahko zašla in povzrocila škodo na objektih ali koga ranila, morda celo vzela življenje. Posebej se spominja, ko je moral kot milic­nik usmerjati promet, torej tudi tan-ke, ki so se premikali proti Brniku. Opazil je, da nekateri tankov niso resno jemali, vrivali so se med njih, a so kmalu spoznali resnost situacije. Tudi domacini so se zbrali ob cesti in spremljali dogajanje, milicniki, med njimi tudi Duric, pa so pazili, da so se zbrani vedli odgovorno in da s svojo prisotnostjo niso nikogar izzivali in da niso ogrožali svojega premoženja. Spominja se, da so nekateri obcani ponudili svoja tovorna vozila za ba­rikade, menda jim je bila obljubljena odškodnina, a je niso nikoli dobili. Nekateri obcani so se pridružili tudi Manevrski strukturi narodne za-šcite, Civilni zašciti in Teritorialni obrambi. Med drugimi je bil povelj­nik odreda Teritorialne obrambe z nalogo blokade vojašnice v Šentvidu Brane Podboršek, ki je bil za svojo aktivnost leta 1992 odlikovan s ca-stnim znakom svobode Republike Slovenije z naslednjo utemeljitvijo: »Za izjemne zasluge pri obrambi svo-bode in uveljavljanju suverenosti Re-publike Slovenije.« Vojna za Slovenijo na obmocju obcine ni pustila vecjih posledic, se pa še vsi spominjamo si­rene, ki je oznanjala preplah in umik v zaklonišca. Zase, ki sem bila tedaj še najstnica, lahko recem, da še zda­lec ni bilo prijetno, strah, da bi res prišlo do napada, da bi bila ogrože­na naša življenja, da bi morali beža-ti, je bil prisoten ves cas, klet je bila založena z osnovnim živežem, a na sreco se je vojna koncala v relativno kratkem casu in lahko smo v polno­sti zaživeli svojo samostojnost in su­verenost. Zato je prav, da se letošnje obletnice spomnimo s ponosom in hvaležnostjo za vse, ki so tedaj so-ustvarjali našo prihodnost in omo­gocili, da pot nadaljujemo v miru in sodelovanju za skupno dobro. Kaj bi naši državi zaželeli ob njenem jubi­leju, sem vprašala obcinske svetnike. Vsi se niso odzvali, a nekaj zapisov lahko preberete. Tilen Jeraj Vse življenje sem bil in sem zelo opti­misticen glede prihodnosti. Po dveh letih dela v lokalni politiki imam ob­cutek, kot da je slovenska lokalna po­litika postala eksperiment dr. Johna B. Calhouna, utemeljitelja »vedenj­skega telesa« v prevodu »vedenjski umivalnik«. Dejstvo je, da je lokalna politika zaradi vpetosti v EU postala tako kompleksna kot mednarodno pravo. Gradiva za seje je tudi po vec kot 500 strani zakonskih in podzakonskih aktov, žal vzame branje vse prevec casa. Vcasih se sprašujem, ali ga ne­kateri svetniki sploh preberejo. Po-sledica tega je, da clani obcinskega sveta, ki imajo dobre ideje, ostanejo tiho. S tem se izgubijo dobre ideje in za zunanji svet je situacija videti, kot da obstajata samo dve strani. Tisti, ki pregledajo gradivo, in tisti, ki ga preberemo, komentiramo in predla­gamo dopolnitve. Tak nacin dela ne vodi nikamor. Želja številnih clanov obcinskih svetov, clanov krajevnih skupnosti ... po Sloveniji in Evropi za prihodnjih 30 let je, da bi premagali to tako imenovano klansko misel­nost, da bi prenehali obremenjevati mlade s preteklostjo in jim tako pu­stili, da se svobodno odlocajo in pro-sperirajo. To pa je tudi temelj vsake uspešne lokalne skupnosti, poveza­nosti v dobrem in slabem, samo tako lahko uspemo. Milan Cebulj Slovenija je moja dežela, želim si, da bo šel razvoj v smeri, da bo omogo-ceno sobivanje med vsemi državljani. Da bodo socialne razlike ostale cim manjše in da revšcine v Sloveniji ne bi poznali. Razmišljajmo pozitivno in tudi življenje bo lepše. Lepo pra­znovanje vam želim. Jaka Šimnovec Slovenija je najboljša država, ki si jo lahko predstavljamo, nanjo smo lah­ko ponosni, nanjo se lahko zanesemo in je kot naša domovina podobna ma-teri, ki zna odpušcati naše napake. Vcasih me spreleti bojazen, da si sa­mostojne države zaradi svojega rav­nanja pravzaprav ne zaslužimo. Kot družba smo razdvojeni, delimo se na leve in desne, bliže nam je bodi­si ruralno ali urbano okolje, in smo strokovnjaki na podrocju izobliko­vanja predsodkov, ki se sprevržejo v stereotipe, zaradi katerih se »naši« niti pripravljeni niso pogovarjati z »vašimi«, kaj šele sodelovati. To me žalosti. Na to prav gotovo vpliva zgodovina, ob kateri se moramo zavedati vseh njenih dobrih, pa tudi slabih plati, vendar to ne sme postati ovira v raz­voju naše prihodnosti. Ljudje smo si razlicni, imamo razlicne poglede, razlicna porekla – tega se moramo zavedati in moramo biti ponosni na to. Ljudje niso politika in ljudje si ne želijo prepira. Ce poskušamo odmisliti razlike, ki nas locujejo, se moramo osredotoci-ti na našo prihodnost in graditi na stvareh, ki nas združujejo. Svetla toc­ka v tem so dosežki naših športnih asov. Vsi si želimo sonaraven razvoj, prehod v zeleno energetsko samoo­skrbo, tehnološki preboj in socialno varnost. Doseci pa moramo konsenz, dolociti ceno, ki smo jo pripravljeni placati za doseganje teh ciljev in na tem graditi – tako kot s(m)o dosegli in si zaželeli samostojnosti ali vsto-pa v EU, kjer smo nastopili enotni. In prav to, enotnost, želim Sloveniji v prihodnjem desetletju in v priho­dnosti. Maja Drešar 30 let je že od rojstva naše Slovenije. Želim si, da bi se vsi skupaj spomni­li složnosti, s katero smo vstopili v neodvisnost in miselnost prenesli v sedanjost. Poskrbimo, da se bomo razvili v sodobno evropsko državo, vse možnosti imamo. Naucimo se poslušati mlajšo, neobremenjeno ge­neracijo! Veliko nam imajo povedati in svetovati, kako doseci ta cilj. Slo­venija, vse dobro ti želim! Branko Bogovic Prihajam iz generacije, ki je videla in doživela obe državi. Tako prej­šnjo kot sedanjo, v obeh sem preživel približno polovico svojega življenja, tako da sem si lahko ustvaril realno sliko in mnenje o obeh državah. V obeh so bile lepote in prednosti pred drugo, socializem je imel bolj socialno noto, skrb za cloveka, ma-terialno ni bilo tako pomembno, vsi smo imeli približno enako, ni pa bilo osebne svobode, vse je bilo podrejeno enoumju in kultu osebnosti. V današnji Sloveniji, takšni, kot jo poznamo sedaj, smo pa sicer dobi­li navidezno osebno svobodo, ki pa nam je bila dana v zameno za novo religijo potrošništva in kapitalizma, ki ga sedaj doživljamo v najbolj realni in kruti verziji. Tako do nas kot ljudi in do okolja in narave, v kateri živi-mo. Sedaj v teh novih casih nam je korona pokazala in dokazala, da nam ocitno kot cloveštvu ne gre najbolje in da sploh ni pomembno, ali smo živeli na levi ali na desni strani. Oba sistema, v katerih smo živeli in sedaj živimo, sta v osnovi zgrešena in napacna, ker v svojem delovanju ne upoštevata in nimata vgrajene ljubezni, svobode, poguma in najpomembnejšega, to je socutja do vseh ljudi enako in do na-rave. Sedaj živimo v strahu, manipulaci­jah, pravih in ne pravih informaci­jah, pritiskih, vsi si želimo in želijo v t. i. normalo. Vsi pa vemo in cutimo, da te iste normale, ki jo poznamo in smo jo poznali, ne bo vec, in nobeno cepljenje ali karkoli drugega ne bo pripomoglo k vrnitvi v normalo, žal ali pa na sreco. Zgodovina nam bo šele povedala in pokazala, v katero smer gremo in smo šli tako Vodicani, Slovenci in ves svet. Živeti bomo morali v skladu s temi moralnimi, osebnimi in cloveškimi normami, ki sem jih navedel in na­štel zgoraj, in takšno Slovenijo si v prihodnosti želim, ne levo ne desno, ampak pravicno, socutno in pošteno. Seveda se 100-odstotno zavedam, da mora na to pot kreniti vsak najprej prvi, sam in zase. Anton Kokalj Moje želje za Slovenijo so, da bi po­stala svobodna in vedno bolj neodvi­sna od starih struktur in totalitarne miselnosti, ki še vedno živi in je tako vir cenzure in samocenzure v celotni družbi. Demokraticni in evropski okvir nam dajeta neslutene možno­sti osebnega in skupnega razvoja, vendar samo s spremembo miselno­sti. Želim si, da bi se ne nadaljevalo vedno vidnejše uveljavljanje interesa ožjih skupin namesto normalnega demokraticnega vodenja države in obcin ter da bi se pojmovanje vlada­nja bolj premaknilo iz drže »lastni­njenja« v držo »služenja« za potrebe ljudi. Tomaž Gyergyek Ob tako slavnostnem trenutku, kot je 30. obletnica neodvisnosti, smo Slovenci in vsi državljani naše drža­ve lahko upraviceno ponosni na vse dosežke na raznih podrocjih. Goto-vo pa ni vse tako, kot smo si zamiš-vsi naj si v róke sežejo, ljali pred tridesetimi leti, da bo. Ob de oblast 30. obletnici neodvisnosti si zato in z njo cast, želim, da bi nam uspelo prepreciti, ko préd, spet naša boste last! da bi si še naprej državo vse bolj pri­ Žiga Janežic svajale razlicne interesne skupine, in Želim si Slovenije, ki bo dala pred­ da bi postala res država slovenskega nost volji državljanov pred osebnimi naroda in vseh državljanov. V tem interesi. Ki bo dala priložnost razlic­ trenutku je po mojem mnenju odlic­ nim nazorom. no vošcilo cetrta kitica pesmi, kate- Ki bo znala poslušati, skušala razu- re sedma kitica je sicer tudi uradna meti in iskala sporazum namesto himna: konflikta. Ki bo znala gledati naprej, Edinost, sreca, sprava namesto nazaj in bo postala in osta- k nam naj nazaj se vrnejo; la v ponos tistim, ki tu živimo. otrók, kar ima Slava, Spoštovane in spoštovani. Pred nami je dan državnosti. Zato se spodobi, da za velica­stnih 30 let naše Slovenije to tudi vsem pokažemo. Dokažimo, da lahko ponovno stopimo skupaj in skupaj proslavimo ta pomemben dan. Okrasimo svoje domove, na okna postavimo lepo cvetje, ocistimo okolico svojega doma in ponosno, spoštljivo in z ljubezni­jo izobesimo slovensko zastavo. Veselo praznovanje v barvah naše trobojnice. Živela Slovenija! URBAN KOGLAR MONIKA KUBELJ TINA KOSEC, ZASEBNI ARHIV V življenju cloveka je 30 let veliko, v obstoju države malo. Tako zelo smo si jo želeli, lastno domovino. Zdaj, po treh desetletjih, so mne­ nja precej bolj neenotna kot takrat ob referendumu. Marsikaj nam je šlo odlicno od rok, kakšno rec smo spustili mimo, veliko se moramo še nauciti in se ucimo sproti. Pred­ stavljamo dva zanimiva pogovora, ki se dotikata aktualne obletni­ ce. Obcan Roman Cernivec je bil v njen nastanek aktivno vkljucen, Mateja Vinšek (nekoc Rajteric) se je odlocila in si pred leti poiskala novo domovino. Pred tridesetimi leti ste se za lastno državo borili dobesedno, ne samo v mislih. Ste namrec vojni veteran. Kako se spominjate tistih casov? Trideset let je v clovekovem življenju veliko casa, vendar se tistega obdo­bja še dobro spominjam. Takrat sem bil samostojni podjetnik, dva majhna otroka, tako da prostega casa prak-ticno nisem imel. Sem pa spremljal dogajanja v družbi preko medijev, tako da sem kar dobro vedel, kaj se dogaja. Prejeli ste znak Obranili domovi-no 1991. Imate obcutek, da danes s spoštovanjem govorimo o aktivno udeleženih na terenu pred 30 leti ali je javnost malo pozabila na po-men? Menim, da predvsem mladi o tem premalo vedo. In ce o tem ne veš ve­liko, potem tudi nimaš predstave oz. mnenja. Opažam celo, da nekateri sedaj o tem govorijo z omalovaževa­njem, ceš kako poceni smo prišli sko­zi, vsaj v primerjavi z Bosno ali celo Hrvaško. Vendar za tiste, ki so v tem izgubili svoje najdražje, razlike verje­tno ni. Jih pa po svoje tudi razumem, saj je tudi meni, ko sem bil mlad, šlo na živce razvršcanje ljudi glede na »zasluge v NOB«. Tega enostavno ne prenesem, saj menim, da je dolžnost vsakega državljana narediti tisto, kar je v dolocenem trenutku potrebno. Ce pa za to nimaš korajže, pa bodi to-liko pošten in bodi tiho. Ceprav je cela družina živela od po­sla, ki je zahteval mojo prisotnost, sem brez pomišljanja za tri tedne pustil vse. Dobro pa se spominjam nekaterih znanih ljudi, ki so zbeža­li cez mejo, ko je bilo koncano, pa so bili spet v prvih vrstah. Vse to še piše v takratnih casopisih. Upam, da niste bili ranjeni. Bi danes kakšno dejanje iz tistih casov obr­nili drugace? Ranjen nisem bil, je pa bilo kar ne­kaj vrocih dogodkov, tudi smrt kot posledica dejanja vojaka iz mojega voda. Seveda bi kaj naredil tudi dru­gace, toda marsikaj danes vidim dru­gace kot tedaj. O skupni moci, vseslovenski pove­zanosti in visoki motiviranosti, ki je takrat vladala, govorimo še danes. Bi si želeli tistega obcutka še da­nes, ga bomo kdaj spet dosegli? Seveda si želim, da bi bili kot držav­ljani Slovenije bolj povezani, vendar menim, da take enotnosti ne bo vec. Takrat nas je tista politika pripeljala na rob in v takem stanju clovek prav­zaprav ne misli vec na posledice. Da­nes je samo še kalkuliranje, bitka za svojo dobrobit, politiki, ki bi za svo­jih 1000 evrov koristi državi naredili 1 mio škode. Pa ne samo politiki; še drugi tudi. Minilo je torej 30 let, a naša drža­va še vedno velja za mlado državo. Pravijo, da nam manjka kilometri­ne. Kaj nam manjka po vašem? Ne vem, ce nam manjka samo ki­lometrine. Po mojem je problem v ljudeh samih, v nesankcioniranju barabij (bancniki, tajkuni), zgrešena socialna politika (Romi), neucinko­vito sodstvo. Ne gre samo za to, da je nekdo ukradel milijon, veliko ve-cja škoda je, kakšno sporocilo dobijo ljudje, predvsem mladi. V Sloveniji se kriminalec‘ enostavno splaca biti. To je problem. Imate kdaj priložnost oz. interes primerjati Slovenijo z drugimi dr­žavami? Kako bi nas umestili ali ocenili? Glede na to, da sem videl dosti sve­ta, lahko recem, da je kljub vsemu lepo živeti v Sloveniji. Veliko lepše kot v Ameriki ali kje drugje, ceprav bi verjetno temu marsikdo oporekal. Se pa bojim, da ce bomo tako dela­li s svojo državo kot sedaj, je samo vprašanje casa, do kdaj jo bomo še imeli. Apetiti nekaterih držav so verjetno samo zacasno potlaceni in lahko izbruhnejo ob prvi primerni priložnosti. Tudi Evropa kot taka se še ni postavila na zemljevid sveta in ob cagavi bruseljski politiki tega tudi ne vidim. Samo spomnite se, kako so v casu pomanjkanja cepiv Americani in Angleži le-tega odvažali iz Evrope. Bi si kdaj želeli živeti kje drugje? Ne. Tudi drugje ne kot v Vodicah ha, ha, ha. Sleherna država je natancno ustro­jen, po svoje zapleten sistem, ki omogoca državljanom varno, or-ganizirano, demokraticno življenje znotraj meja. Bi v tem sistemu kaj spremenili? Veliko. Najprej socialno politiko. Vsak clovek, ki dela poln delovnik, mora živeti dostojno. V Sloveniji je dela dovolj, vsak lahko dobi delo. Za delomrzneže socialne podpore ni, prav tako za tiste, katerih poslovni model je rojevanje otrok (Romi) in ukvarjanje s kriminalom. Pri takem dejanju zame avtomatsko izgubi pomoc. Prav tako pri prvi zavrnitvi dela. Vsako delo je castno. Spreme­niti sistem sodstva. V parlamentu bi tudi morali sedeti ljudje, ki so vsaj nekaj let živeli od svojih rok. Kot opažam, imajo podobne težave tudi druge države z daljšo tradicijo. Ver­jetno bo treba zelo hitro spremeniti tudi nekatere temeljne norme druž-be, saj je to, da recimo 5 odstotkov ljudi obvladuje 80 odstotkov sve­tovnega kapitala, dolgorocno ne­vzdržno. Ce ne bo dogovora, se bo to verjetno spremenilo s prevratom. Ne begunci, temvec ekonomski emi­granti so samo zgodnji pokazatelj moje trditve. Nihce na svetu ne rabi 160-metrske jahte. Kaj bi morda, takole po premisleku, izpostavili, kot res velike dosežke znotraj države? Katere projekte, ideje, uresnicitve? Prvo predvsem odcepitev od naše bivše države, prikljucitev k Evropski uniji, uvedba evra … Vec bi znal po­vedati, kaj smo naredili narobe … Morda komentar ob zadnjih poli­ticnih dogajanjih? Je vlada sprejela dobre ukrepe ob pandemiji koro­navirusa, .... so ‚protesti‘ nekaterih upraviceni ali zgolj politicno prei­gravanje? Protesti so legitimna pravica vsake­ga. Ne odobravam vseh ukrepov vla­de, seveda ne. Vem pa, da v teh pro-testih ne sodelujejo ljudje, ki kljub dobremu delu komaj živijo, kmetje, ki imajo doma živino, ki rabi vsako­dnevno oskrbo. Ukrepi gredo ver­jetno najbolj na živce ljudem, ki so zaradi ukrepov, predvsem policijske ure in zaprtja šol, ob svoj zaslužek. Komu bodo dilerji prodajali robo, ce so šole zaprte. Vem tudi za ljudi, ki v dopoldanskem casu opravljajo dr­žavno službo, v popoldanskem pa furajo razne institute civilne druž-be, ki denar vlecejo od te iste države, cez katero pljuvajo. Poglejte si ERAR. Verjamem pa, da je vmes tudi nekaj ljudi, ki mislijo iskreno in ki jim svo­boda pomeni vsaj toliko kot meni ali nam vodnarjem ha, ha. Mateja Videnšek (nekoc Rajteric, Vodice) iz Avstralije o Sloveniji: Kako gledaš na svojo državo od zunaj? To vprašanje je zame malo dvoumno, ker cutim Avstralijo kot svojo državo, saj sem njena državljanka. Slovenijo sem zapustila iz vec razlogov, zato o njej ne razmišljam dosti. Kaj se ti zdi drugace? Iskreno, VSE! Pri nas v Avstraliji je manj politiziranja, precej bolj umirjen stil življenja, manj stresa, vec možnosti na vecini podrocij. V kraju, kjer živim, je zelo ugodna klima, ljudje so pozitivno razpoloženi, pripravljeni na pogo-vor in vsekakor bolj odprte narave. Vecina stvari se zgodi neprimerno hitreje in skoraj brez birokracije. Seveda so tu popolnoma drugacne živali in cisto drugacna narava. Kaj pogrešaš in cesa ne? Razen svojih bližnjih ne pogrešam nicesar. Kakšna je Slovenija v primerjavi z Avstralijo? Po samem številu prebivalstva in velikosti se opazi majhnost Slovenije, kar opaziš še posebej, ko potuješ. Tu ima-mo pušcave, pragozdove, cela Avstralija ima ogromno otokov in otocij, vkljucno s koralnimi grebeni. Pozimi lahko smucaš, ali pa se kopaš v toplem morju, odvisno, kje se nahajaš. Ce omenim razlicnost živali, od najprijaznejših, cudovitih koal, kengurujev, emujev, pelikanov ..., pa vse do najnevarnejših kac na svetu. Kot zanimivost lahko omenim, da sem ob hranjenju divjih kokacujev sama doživela ugriz vec kot dva metra velike kace, ki pa ni bila strupena, zato ugriz na sreco ni pustil nobenih trajnih posledic. Kako živiš, kaj pocneš? Moje življenje v Avstraliji je popolnoma drugacno od tistega, ki sem ga živela v Sloveniji. Življenjski stil je ne­primerno bolj umirjen, najdeš se v tistem okolju, kjer se vidiš. Vcasih porabiš za to malo vec, vcasih malo manj casa, ampak skoraj zagotovo dosežeš želeno. Delam od doma, brez dolocenega števila ur, uživam v raziskovanju ogromne države, po kateri potujem na motorju ali z avtodomom, odvisno od cilja. Ucim se tudi surfanja, kjer je obcutek, ko si eno z oceanom, nepopisen. Edina stvar, ki je enaka, je moj dnevni trening boksa, ki ga ne bi nikoli opustila. Pestro športno dogajanje v SD Strahovica NIKA MESEC, ANDREJ VERTACNIK IN DARE BORCNIK ARHIV SD STRAHOVICA Kolesarska sekcija SD Strahovica je na zacetku letošnje kolesarske sezone organizirala Šolo gorskega kolesarjenja »Mladih strahcev«, ki se ucijo vešcin in spretnosti na kolesu. Za nami je tako že kar nekaj treningov v šestih skupinah. Ponosno sporocamo, da je v naši ŠGK trenutno 44 tecajnikov, za zanimive in predvsem zelo pouc­ne treninge pa skrbi pet trenerjev. Treningi potekajo v športnem sre­dišcu SD Strahovica na Selu, va­bljeni, da si katerega od njih tudi ogledate – vedno je zanimivo! V Šoli gorskega kolesarjenja se posve-camo tudi vzgoji mladih tekmovalcev. Nejc Vertacnik se je konec aprila na Peci udeležil tekme za avstrijski pokal mladih v olimpijskem krosu. Nejc se je v disciplini eliminator uvrstil v cetrt-finale, na nedeljski tekmi pa se je po dobrem boju z blatom in terenom uvr­stil na 20. mesto. Svoje mlade tekmo­valce smo konec maja pospremili na tekmo v Kocevje, kjer se je 16 »Stra­hcev« pomerilo v konkurenci vseh slo­venskih klubov, nekaj pa je bilo tudi mednarodne udeležbe. V zelo zahtev­nih razmerah so pokazali talent, za­grizenost in borbenost. Naliv tik pred zacetkom tekmovanja je najprej »od­nesel« tekmovanje na poligonu, nato pa prinesel obilico blata. V kategoriji do 7 let sta si tako Tine Vertacnik in Nace Špenko priborila prvo in drugo mesto, nato pa je med deklicami v cilj prišla na drugem mestu še Maja Ke-pic. V kategoriji do 9 let je med dec­ki z izredno borbenostjo v zadnjem krogu Rok Žavbi splezal na tretjo stopnicko, za njim pa se je na cetrto mesto uvrstil še Jaša Borovšak. Med deklicami sta blesteli Lara Hajnrihar in Klara Žlender, in sicer s prvim in tretjim mestom. V kategoriji do 11 let se je z odlicno vožnjo v mocni konku­renci Nejcu Vertacniku uspelo prebiti na peto mesto. V najštevilnejši in naj­mocnejši kategoriji do 13 let sta barve Strahcev zastopala Blaž Gregorc in Aljaž Šimenc, ki v konkurenci izkuše­nih tekmovalcev nista bila v ospredju, vendar sta svoj krstni nastop odpelja-la vec kot odlicno. Strahci so pokazali, da v mlajših kategorijah sodijo ob bok najvecjim klubom v Sloveniji, kar je lepa popotnica za naprej. V okviru šole poteka izgradnja kole­sarskega parka. Vsako suho vreme izkoristimo za razlicna zemeljska dela. Izdelujemo poti, ki bodo služi­le kolesarjenju, priložnostno pa tudi teku. Na kar nekaj delovnih akcijah smo razredcili in razširili ter utrdili že obstojece poti. Zaradi zahtevno­sti terena je bilo treba uporabiti tudi gradbeno mehanizacijo v sodelovanju s podjetjem Pikolo, d. o. o. Najlepše se zahvaljujemo podjetjema Kuhta, d. o. o., in Jaka Ovijac, s. p., za donirani pesek. Projekt izgradnje poligona se je zaradi neugodnega vremena mal­ce zavlekel, vendar se pocasi bližamo zakljucni fazi, v kateri bomo organizi­rali pogozdovanje in postavili oznake ter ustrezne napise za varno uporabo. Ob sredah poteka rekreacijsko cestno kolesarjenje, v kolesarskem žargonu smo to aktivnost poimenovali »Stra­hovška runda«. Glede na sposobno­sti udeležencev se razdelimo v manjše skupine, ki se podajo na zacrtano tra-so. Tako smo uspešno izpeljali že kar nekaj »rund«. Tempo skupine ni tek­movalni, pa tudi ne cisto izletniški. Zbor je vsako sredo ob 17. uri pri naši koci. Pred vsakim terminom se zain­teresirane clane obvesti o trasi, hkra-ti pa zberemo prijave. Vsi novi more-bitni zainteresirani se lahko za vec informacij glede sredinih dogodkov obrnejo na info@strahovica.si. V casu treningov ŠGK ob torkih in cetrtkih poteka tudi kolesarska rekreacija za starše, ki svoje otroke pripeljejo na trening. Skupinsko se odpravimo proti vrhu Rašice, nato pa se varno spustimo v spremstvu izkušenejših kolesarjev nazaj do našega športnega središca, kjer se družimo na terasi ob klepetu in pijaci. V letu 2021 nadaljujemo tudi s ko­lesarskimi izleti. Tako smo se na prvega izmed njih, ki mu tradicional­no pravimo kar otvoritev kolesarske sezone, odpravili v nedeljo, 30. maja. Tudi letos nekoliko pozneje kot po navadi, saj nam že znane omejitve ta­kšnega druženja prej niso dovolje-vale. Izhodišce kolesarjenja je bilo, kot smo vajeni, na avtobusni postaji na Selu in tudi tokrat smo šli po lani »sprobani« novi poti. Dvajset udele­žencev se je tako podalo na razpisa-no pot: Selo–Komenda–Komendska Dobrava–Lahovce–Vodice–Selo. V prijetnem vzdušju, tempu, ki je bil prilagojen udeležencem, smo vsi ude­leženci uspešno opravili s predvide-no potjo. Kaj pa v teh razmerah storiti z našo paradno tekmo, Gozdnim tekom po Rašici za pokal Gorenjskega odreda? Odlocili smo se, da tekmovanje pri- MUZEJ. 1925 MARIJA KUNSTELJ Spomin na leto 2011 Prva faza projekta MUZEJ.1925 se zakljucuje. Notranjost doma je drugacna, novejša in v prica­kovanju prostovoljskih zgodb, ki jih bomo uvrstili med slike, stare predmete, dokumente, gradiva, kolajne in pokale. Bralci! Še vedno nas lahko razveselite s svojo iz­kušnjo prostovoljstva ali dobrega dela. Vse poucne, iskrive, sporocil­ne zgodbe bodo na pravem mestu, da jim pozoren bralec ne bo ušel. Pošljite jih na PGD Šinkov Turn, Koseze 26, 1217 Vodice ali na mail muzej.1925@gmail.com Današnji podlistek je pripoved ko­lega iz Šentjakoba v Rožni dolini pravimo v nekoliko okrnjenem obse­gu. Tek smo pripravili samo za clan­sko konkurenco. Tako je prvi petek v letošnjem juniju po gozdovih Rašice teklo 25 tekacev, naj ob tem pouda­rimo, da je bil pogoj za udeležbo spo­štovanje covidnih ukrepov (ceplje­nje, test …), enako je veljalo tudi za organizatorje. Spremenili smo tudi traso proge, letos so udeleženci tekli na 5400 oz. 10.800 m dolgi progi. Najhitrejši pa so bili Ana Vrecar, Bo-jan Galin in Marko Florjanic. Prire­ditev sta obiskala tudi župan Obcine Vodice Aco Šuštar in predsednik KO ZZB za vrednote NOV, Franc Duric, ki je zmagovalni ekipi Šmarnogor­ska naveza podelil prehodni pokal Gorenjskega odreda. Vse tekmovalce smo obdarili s simpaticnimi praktic­ v Avstriji, Willija Moschitza. Bil je 'slovensko' spremstvo 2011, ko nas je obiskal podpredsednik avstrijskih gasilcev, 'kamerad' Josef Meschick. Troblja Nekega dne v popoldanskih urah se je oglasila sirena. Naš prvi gasilski avto iz leta 1964, na katerega smo bili zelo ponosni, je bil hitro napol­njen. Z vkljuceno gasilsko trobljo smo zapustili garažo. Že od dalec smo zaznali požar. Kako dobro se nam je zdelo, da so se zaradi troblje­nja na poti vsi umikali. Na mostu cez Dravo je cesta postala malo strmej­ša in konjske moci niso vec zmogle teže nabasanega vozila. Kmalu smo opazili, da nas prehiteva celo moped. Zacetni ponos se je spremenil v razo-caranje ... nimi nagradami, pridelki z družinske kmetije Kosec iz Šinkovega Turna. Podrobni rezultati so objavljeni na naši spletni strani www.strahovica. si. In še beseda, dve o balinanju. V tekmovalni sezoni 2020/2021 smo ligaši jeseni odigrali osem tekem. Ob pomanjkanju terminov v spomladan­skem delu smo po sklepu tekmovalne komisije ligo junija zakljucili po eno­krožnem sistemu. Z deveto zmago si je ekipa Strahovice tretjic zapored priborila prvo mesto v II. ligi OBZ Ljubljana. Upajmo, da se na ligaških tekmovanjih v novi sezoni znova vi-dimo avgusta. Športni pozdrav! SD Strahovica KO ZB za vrednote NOB ob dnevu državnosti iskreno cestita vsem obcankam in obcanom obcine Vodice kot tudi vsem državljankam in državljanom Slovenije. Vse najboljše Slovenija! Odbor KO ZB Vodice DU Vodice: pohodi (Osp–Socerb 389 m) in kolesarjenje JOŽE ROŽMANEC Pocasi se razmere v Sloveniji sprošcajo do te mere, da že omogocajo dokaj normalne aktivnosti naših re-kreativcev. Kolesarji pridno vrtijo pedale v skladu s spomladi zastavljenim programom in tudi pohodniki so se že nekajkrat povzpeli na nekoliko nižje, a kljub temu zanimive vrhove. V zadnjem mesecu smo se od­locili za zanimivo pot, ki jo obicajno opravimo z av-tomobilom, iz Ospa do Socerba in naprej po Kraškem robu nad Trstom do doline Glinšcice. Socerb (389 m) Dostop do izhodišca v Ospu je zelo enostaven, saj smo se do odcepa na koncu crnokalskega viadukta enostavno pripeljali po avtocesti, po odcepu smo sledili smeroka­zom za Osp in se kmalu znašli v kraju pod znamenito osapsko plezalno steno. V kraju ni dosti primernih mest za parkiranje, zato smo poprosili lastnika gostišca in kampa, da nam je dovolil brezplacno parkiranje za cas našega pohoda. Od kampa vodi pot strmo mimo cerkvi­ce in zadnjih hiš na kolovoz, ki se lepo vzpenja skozi bolj redek gozd proti robu kraške planote nad Ospom. Pot je strma, dobro oznacena in ne prevec zahtevna. Po do-bri uri vzpona, med katerim smo vmes nabrali še nekaj divjih špargljev, smo dosegli asfaltirano cesto, ki vodi do mejnega prehoda na Socerbu. Nekaj hiš je stisnjenih na bregu pod gradom. Še kratek vzpon med hišami in že smo se znašli pred, na žalost zaklenjenim, gradom. Z razglednih tock okoli gradu smo si ogledali bližnjo in daljno okolico. Pred nami je razgled omogocal pogled na tržaško obalo od Debelega rtica do Devinskega gradu in cerkve na Vejni in še dalje po obali in zaledju Tržaškega zaliva, hribov v zaledju do Slavnika, Šavrinskega gri-cevja, Kopra z luko in našo obalo do Pirana. Kratka šola geografije slovenskega primorja. Po kratkem postanku smo se odpravili po oznaceni poti preko kraških planjav nad Trstom proti razgledišcu nad zacetkom doline Glin-šcice. Ti nekoliko odrocni kraji so bili ravno zato toliko bolj zanimivi. Med razgibano potjo so se izmenjavali redki gozdici s poraslimi travniki, ki še niso bili pokoše­ni, niti se na njih ni pasla živina, ceprav so bili nekateri ograjeni. Nabrali smo nekaj kraškega šetraja za izbolj­šanje kulinaricnih dosežkov naših kuharic, nekajkrat pogledali cez rob stene, prek katerih se verjetno spušca­jo jadralni padalci ali zmajarji, saj je bila na teh mestih pokošena trava in postavljene so bile kontrolne vrece za dolocanje smeri vetra. Pot je bila razgibana in oznacena, rahlo navzgor, pa spet navzdol, preko Malega Krasa do razgledišca nad Dolino. Lep in zanimiv razgled nad za-cetkom doline Glinšcice še zlasti, ker smo si samo dolino pred leti že ogledali, ko smo se preko Krvavega Potoka po italijanski strani spustili v vas Botac na dnu doline, si ogledali zanimivo »lunino pokrajino«, slap Glinšcice, cerkvico sv. Marije in celotno dolino do naselja Doline. Na razgledišcu so nas pozdravili razcveteli divji irisi. Po kratkem oddihu na že kar toplem majskem soncu je sledila vrnitev do Ospa in vožnja proti domu, kjer nas je okoli Šmarne gore ujelo mocno neurje in v Vodicah še drobna, a gosta toca. Tokrat smo imeli lep zacetek in slabši konec izleta, vendar smo bili vseeno zadovoljni po lepo preživetem dnevu. Kolesarji Rahlo vijugamo z vremenom, a še vedno izpolnjujemo predvideni letni plan. Z razrahljanjem covidnih ukre­pov je bilo letos znova organizirano srecanje kolesarjev petih društev. Letošnje druženje je organizirala kolesar-ska sekcije DU Cerklje. Zbor kolesarjev je bil na vrtu »Pod Jenkovo lipo« v Cerkljah. Poleg prijetnega druženja je DU Cerklje organiziral tudi kratek ogled kraja z zanimivo razlago o znamenitih možeh, ki ima­jo postavljene spomenike v parku pri Osnovni šoli Davorina Jenka, in zgo­dovini Cerkelj. Kljub ne prevec pri­jaznemu vremenu, ki je obetalo celo kakšno kapljo dežja, smo se dobre volje v lepem vremenu vrnili domov. Nekaj casa bomo še potrebovali, da se navadimo na normalno aktivno življenje, kot smo ga imeli pred iz­bruhom epidemije. Druženje v prije­tni družbi in hkrati rekreiranje omo­gocata zdravo življenje tudi v naših letih – zato se nam pridružite. Ko bo kaj novega, se spet oglasim, do takrat pa lepo poskrbite zase in za svoje zdravje. Zahvala ROZALIJA JEGLIC V imenu ŽK Vodice se iskreno za­hvaljujemo vsem, ki so sodelovali pri projektu Tek podnebne soli­darnosti. Obžalujemo, da zaradi epidemije ni bilo možno izpeljati dobrodelnih iger v okviru omenje­nega projekta. Oddelki podaljšanega bivanja Osnov­ne šole Vodice in Podružnicne šole Utik so organizirali zbiranje hrane, šolskih potrebšcin in higienskih iz­delkov. Ucenci so skupaj s starši ob sodelovanju uciteljev zbrali 211 kg hrane, 127 razlicnih šolskih potreb-šcin in 7 izdelkov za osebno higieno. Z dobrodelnimi projekti krepimo medgeneracijsko povezovanje. Za otroke so to dragocene izkušnje, da lahko s svojimi dejanji nekomu po­magajo. Tudi med nami so družine in posame­zniki, ki nam zaupajo svoje težave in se na nas obrnejo s prošnjo po pomo-ci. Vedno jim pomagamo v naši najvecji možni meri, tokrat tudi s pomocjo vašega projekta. Naša eticna nacela nas zavezujejo, da bo vsak dar prišel v tiste roke, ki potrebujejo pomoc. Hvaležnost prejemnikov naj bo naše in vaše zadovoljstvo. Vsem zaposlenim Osnovne šole Vo-dice in Podružnicne šole Utik želimo uspešno delo, ucencem ustvarjalno­sti in staršem vse dobro. Posebno zahvalo namenjamo vsem uciteljem podaljšanega bivanja, ki so znali motivirati otroke, da so bili skupaj s starši pripravljeni sodelovati v hu­manitarni akciji. Vsem še enkrat velika hvala, še pose-bej gospe Joži Nastran Brank, vodji projekta. Prijazne besede so kratke in lahkotne, a njihov odmev je neskoncen. (mati Terezija) Na Dunaju spominsko obeležje Jerneju Kopitarju TANJA DOMINKO SLOVENSKO VELEPOSLANIŠTVO V AVSTRIJI Na dunajskem pokopališcu St. Marx je 28. maja 2021 potekalo slovesno odkritje spominskega obeležja jezikoslovcu Jerneju Ko­ pitarju, ki je bil na tem pokopališcu pokopan leta 1844, nato pa so nje­ gove posmrtne ostanke leta 1897 prepeljali na ljubljansko Navje. Pobudo za postavitev kopije nagrob­nika je pred leti podal Ivan Marte­lanc, svetovalec Slovenske akademije znanosti in umetnosti za raziskave pitar je bil eden izmed najpomemb-Kranjskem, Koroškem in Štajerskem, kulturnega delovanja Slovencev po nejših lingvistov svojega casa, ki je ki velja za prvo znanstveno slovnico svetu. Pobudo je nato podprl dunaj-deloval na univerzi na Dunaju. Do-slovenskega jezika in za prvo sodob-ski župan Michael Ludwig, nato pa pisoval si je z znanstveno elito po no slovnico od slovanskih jezikov. tudi predsednik Državnega sveta RS vsej Evropi. Rodil se je leta 1780 v Kopitar je bil na Dunaju tudi dvorni Alojz Kovšca. Postavitev spomenika Repnjah. Leta 1808 je objavil Slov-svetnik in prvi kustos dvorne knji­je omogocilo Ministrstvo za kultu-nico slovanskega knjižnega jezika na žnice. ro RS. Kovšca je v svojem nagovoru ob slovesnem odkritju spominskega obeležja poudaril, da je postavitev obeležja izjemnega pomena za Slo­venijo, dunajski župan Ludwig pa je dodal, da gre za skupno dedišcino, ki utrjuje odnose na državni ravni. In kaj je zapisano na obeležju? Slovenski prevod besedila bi se glasil: »Jernej Kopitar, Repnje 1780–Dunaj 1844, filolog, pravnik, zgodovinar, utemeljitelj evropske slavistike. Po-vezovalec slovanskih kultur z zaho­dnoevropskimi. Avtor prve slovenske znanstvene slovnice. Dvorni svetnik in prvi kustos dvorne biblioteke na Dunaju. Nosilec reda Pour le Merite. Pokopan na tem pokopališcu. 1897 ekshumiran in pripeljan v Ljubljano.« Oce slovenskega jezika Jernej Ko­ Vodicani v znanju iz fizike in astronomije kovali »zlato« KLAVDIJA COF MLINŠEK, MENTORICA Vodicani v znanju iz fizike in astronomije kovali »zlato« Naši ucenci so v drugi polovici maja dosegli nadpovprec­ne uspehe na državni ravni. Na državnem tekmovanju iz fizike za Stefanova priznanja je sedem ucencev doseglo visok dosežek, prav tako pa s podrocja astronomije. Obe tekmovanji zahtevata od tekmovalcev visoko raven zna­nja za njihovo starost. Skupno so v Vodice prinesli 8 zla­tih priznanj. Dosežki iz tekmovanja za zlato Stefanovo priznanje – fi­zika Dosežki iz tekmovanja za zlato Dominkovo priznanje – astronomija Po dosežkih je šola uvršcena med najboljše šole v Sloveni­ji, za kar so zasluženi ucenci, ki so celo šolsko leto zavzeto reševali problemske naloge s podrocja fizike in astrono­mije. Tudi v casu karantene so z zapletenimi nalogami trenirali svoje sive celice, nekateri pa so v šolo prišli tudi med prvomajskimi pocitnicami. Vsem tekmovalcem iskrene cestitke in uspešno tudi v prihodnje. Tako lepo, živahno je pri nas V našem Vrtcu Škratek Svit Vodice HEDVIKA ROSULNIK VZGOJITELJICE VRTCA Tudi otroci so komaj cakali, da smo lahko zaceli izvajati razlicne obo­gatitvene dejavnosti. Zaceli smo z glasbenimi, Orffovimi delavni­cami, ki so potekale v mehurckih. Otroci so posebej težko cakali iz­lete, vožnjo z avtobusom, v žival-ski vrt in Kekcevo deželo. Starejši otroci so na igrišcu vrtca spretno rolali pod vodstvom vzgojiteljic. Caka jih še letovanje v Seci, ki se ga bo udeležilo kar 65 predšolskih otrok. Vsi skupaj pa pridno pojemo, ple­šemo, saj bodo prav vsi otroci Vrtca Škratek Svit Vodice nastopali na sku­pni prireditvi ob 30. obletnici osa­mosvojitve Slovenije in 60. obletnici vodiškega vrtca. Donela bo pesem najmlajših in pesem Nuške Drašcek Rojko. Vljudno vabljeni na prireditev, ki bo potekala na igrišcu OŠ in Vrtca Vodice, v sredo, 23. junija, ob 18. uri. Veselite se in praznujte z nami ORIGINALEN.SEM ali ORATORIJ 2021 PIA BONCINA VODIŠKI ANIMATORJI Šolskega leta bo kmalu konec, zacele se bodo poletne pocitni­ ce. Tudi letos bodo lahko otroci nekaj pocitniških dni preživeli na poseben nacin – na oratoriju, kjer se bodo skupaj s sovrstniki sreca­ li z racunalniškim genijem Carlom Acutisom. Tako imenovani Bož­ ji influencer, ki je umrl pri svojih petnajstih letih (leta 2006), je bil pred kratkim razglašen za blaže­ nega. Njegova misel »Vsi ljudje se rodimo kot originali, a mnogi žal umrejo kot fotokopije.« je tista, ki je navdihnila letošnje oratorijsko geslo. KAJ SPLOH JE ORATORIJ? Oratorij je vzgojni pocitniški pro-dnevni oratorijski dogodek imenuje-ska skupina ima vodjo oz. voditelj-gram za otroke, ki ga pripravljajo mo oratorijski dan; krajši oratorijski sko skupino, ki skrbi, da je celotna mladi prostovoljci – animatorji. V dogodek imenujemo oratorijska de-skupina uspešna. Pomembno vlogo obliki, v kakršni ga poznamo danes, lavnica, oratorijsko popoldne ipd. imajo tudi starši, ki pripeljejo svo-v Sloveniji poteka od leta 1988. Do Vsak krajevni oratorij organizira je otroke in s tem animatorjem za­danes se je razširil že v vec kot 300 skupina animatorjev, ki jo sestavlja-upajo, da bodo z njimi in zanje delali krajev po vsej Sloveniji. jo najstarejši osnovnošolci, dijaki dobro. Seveda pa oratorija ne bi bilo Vrednote, katerih pomen se poskuša in študentje, ki so pripravljeni del brez osnovnošolskih otrok, ki se ga vsako leto poudariti, so predstavlje-svojega casa nameniti skrbi in vzgo-udeležijo. Obstajajo pa tudi oratoriji ne preko zgodbe, ki vkljucuje glavne-ji mlajših od sebe. Vsaka animator-za starejše generacije: srednješolski ga junaka. Ta je lahko svetopisemska oseba, svetnik ali literarni lik. Pro­gram oratorija na privlacen nacin navdušuje za veselo kršcansko življe­nje, ustvarjalnost, sodelovanje in po­štenost. Nepogrešljive sestavine ora­torija so tako molitev, petje, dramska zgodba, kateheza, ustvarjalne delav-nice in igre. Oratorijski program navadno poteka od jutra do popoldneva. Vecina ora­torijev se dogaja v poletnem casu, za oratorij pa so primerni tudi vsi drugi pocitniški casi oz. prosti dnevi. Eno- oratorij, animatorij (oratorij za animatorje), oratorij plus (oratorij za odrasle), oratorij za družine. Oratorijski program v harmonicno celoto združuje zaba­vo, sprošcujoce, ustvarjalne in poucne dejavnosti, dru­ženje in duhovnost. Navdihuje se v ideji preventivnega vzgojnega sistema, katerega zacetnik je italijanski duhov­nik sv. Janez Bosko. ORATORIJSKI ŠTIRJE STEBRI – ZAKAJ ORATORIJ NI SAMO VEROUK IN NI SAMO IGRATORIJ Marsikdo pogosto zmotno enaci oratorij z veroukom. Ali pa ga ima le za navadno pocitniško varstvo. Noben od teh pogledov ne upošteva bistva oratorija – oratorij je kombi­nacija razlicnih aktivnosti in k vzgajanju mladih pristopa celostno. Oblika oratorija se je skozi cas in prostor spreminjala, njegovi prvotni vzgojni elementi, ki jih je v zacetku po­stavil sv. Janez Bosko, pa so vedno ostali enaki. Lahko jih razdelimo v štiri glavne sklope ali stebre: oratorij je dom, ki sprejema; je župnija, ki evangelizira; je šola, ki uvaja v življenje; in je dvorišce za prijateljske stike ter za življe­nje v veselju. Tako je glavnih ciljev oratorija vec: da se vsi mladi in otroci, ki tja pridejo, pocutijo sprejete in ljublje­ne; ucenje vešcin: prakticnih ob delavnicah in socialnih preko igre; poglabljanje odnosa z Bogom in spoznavanje kršcanskih vrednot preko molitve in kateheze; ter vzpo­stavljanje sprošcenih in pristnih odnosov. Nic od tega ne sme manjkati. Ko eden od teh stebrov izpade, oratorij iz­gubi svoj pravi namen in svoje bistvo. Oratorija se seveda lahko udeležijo tudi otroci iz never-nih družin. Priporocljivo pa je, da v takem primeru starši svojim otrokom vnaprej razložijo, kakšnega programa se bodo udeležili ter predvsem, kako se spoštljivo obnašati med molitvijo in v cerkvi (npr. v casu skupne kateheze). KAKO BO LETOS Z ORATORIJEM V NAŠI ŽUPNIJI? Zaradi razmer bo oratorij, podobno kot lansko leto, po­tekal v dveh terminih: 17. 7.–20. 7. 2021 in 21. 7.–24. 7. 2021. Prijavnice in vse potrebne dodatne informacije lahko dobite na spletni strani Župnije Vodice (http://zu­pnija-vodice.rkc.si/) pod zavihkom OTROCI IN MLADI. Kljub temu da so bile prijave naceloma možne do 17. 6., lahko povprašate v župnišcu v Vodicah, ce je kakšno me-sto morda še prosto. Za kakršna koli vprašanja smo vam na voljo tudi na vodiceoratorij@gmail.com. Polje bo kmalu zaživelo v prenovljeni podobi TANJA DOMINKO Medtem ko so v Polju v minulih mesecih intenzivno potekala dela na podrocju cestne in komunalne infrastrukture in so se Poljci sredi tega meseca razveselili novo asfal­tirane ceste in plocnika, bo osve­ženo podobo dobila tudi kapelica, ki krasi križišce v vasi. Posvecena je Usmiljenemu Jezusu, na njeni hrbtni strani pa vidimo cerkev sv. Lucije na Skarucni in nad njo sve­tnico, h kateri se še dandanes pri­porocajo za boljši vid. To fresko je leta 1997 naslikal Franc Petric, Turnšek in Katarina Blaži. Matej je gradbeniki to uspešno rešili. Kapeli­ slikarski mojster, ki je že v rani strokovnjak za kamen in štukatu-ca ni vpisana v register kulturne de­ mladosti izgubil sluh in se nato po­ re, Katarina pa za poslikave. Kot sta dišcine, a je vseeno Poljcem v ponos, svetil umetnosti. Njegove freske ugotavljala, je bila kapelica že vec-kar so dokazovali tudi mimoidoci, ki krasijo številne cerkve in kapelice, krat predelana, zdaj sta jo morala so pozorno spremljali obnovo in skr­ umrl je leta 2017. nekoliko obrusiti, odstraniti razpa-beli za dobro pocutje in razpoloženje Restavriranju kapelice sta se posveti-dajoci del ometa in barve, jih osvežiti obeh umetnikov. »Zelo so prijazni,« la konservatorja restavratorja Matej in poskrbeti, da bo kapelica znova sta mi povedala. Terensko delo na zasijala v vsej svoji lepoti. Skrbi ju le, kapelicah je sicer njuna stalnica v Enota za prvo pomoc tudi v letu 2021 ne pociva! KLEMEN DOLENC POVELJNIK ENOTE ZA PRVO POMOC GZ VODICE Clani enote smo bili v obdobju delovanja, torej od oktobra 2019 do danes, na pomoc obcanom in obiskovalcem obcine Vodice poz­ vani 38-krat. Stanja, ki smo jih ob- ravnavali na terenu, so bila izjem- no raznolika, vsem pa je skupno, da so o boljšem koncnem izidu v vecini primerov odlocale minute. In ravno to je cilj Enote za prvo pomoc – hitrejša oskrba pacienta, medtem ko se vozilo nujne medi­ cinske pomoci prebija iz Ljubljane na kraj intervencije. Aktivacija enote Ceprav se v lokalni skupnosti med seboj poznamo, je treba za aktivacijo enote poklicati na 112. Ker smo clani enote v prvi vrsti gasilci, nas bo ak­tiviral dispecer v regijskem centru za obvešcanje (ReCo Ljubljana) na predlog zdravstvenega dispecerja. Za našo aktivacijo obstajajo doloceni pogoji, mimo katerih sami ne sme-mo oz. ne moremo. Enota je v stalni pripravljenosti 24/7. Pilotni projekt v sodelovanju z DSZ EPP je bila ob ustanovitvi aktivi­rana na tri nujna stanja – srcni za­stoj, huda krvavitev in huda zapora dihalne poti. Ker pa smo clani enote usposobljeni in opremljeni tudi za oskrbo drugih nujnih poškodbenih ali bolezenskih stanj, smo v sode­lovanju z dispecersko službo zdravstva (DSZ) pristopili k pro-jektu, kjer smo bili pozvani na celo vrsto dodatnih stanj opisanih v in-deksu za nujno medicinsko pomoc. Tak projekt je po naših informacijah v Sloveniji prvi in za zdaj še edini. Pilotni projekt je trajal pol leta. Na podlagi skrbne analize intervencij in na podlagi ugotovitev po preteku pilotnega projekta, smo zaceli z red-nim nacinom take oblike aktivacije, kar pomeni, da bomo clani enote pozvani na vse vrste intervencij, za katere bo zdravstveni dispecer pre­sodil, da bo naša pomoc pripomogla k oskrbi pacienta. Sodelovanje z Obcino Vodice in Gasilsko Zvezo Vodice Obcina Vodice že od same ustano­vitve Enote aktivno sodeluje pri nje­nem opremljanju. V prvi vrsti je za­gotovila vso potrebno individualno opremo za vse clane, ob razglasitvi epidemije je pomagala pri opremljan­ju Enote z posebno zašcitno opremo, s katero smo lahko varno posredova­li, tudi ko smo imeli opravka s covid pozitivnimi pacienti. Obcina nam je zaradi prostorske stiske omogocila uporabo obcinskih prostorov, v kat­erih imamo skladišce opreme in pro-stor, ki služi kot manjša predaval­nica. Zadnja vecja pridobitev pa je zacetek zamenjave avtomatskih eksternih defibrilatorjev (AED), to-rej tistih, ki so v lasti obcine, z bolj zmogljivimi. Prvega izmed AED-jev smo tako prejeli v aprilu, ko smo zno­traj ekipe izvedli tudi dodatno inter-no izobraževanje o uporabi AED-ja. Dodatne možnosti, ki jih ta vrsta aparata ponuja, nam omogocajo še boljšo možnost oskrbe in diagnos­tiko obolelih. Ne moremo mimo odlicne pod-pore naše maticne Gasilske zveze Vodice, ki nam omogoca delovanje in nas podpira pri naših aktivnostih. Odlicen primer sodelovanja je na primer vzpostavitev podporne enote iz PGD Polje, ki poskrbi za razkuževanje vse opreme in clanov EPP po zakljuceni intervenciji, pri kateri je bil izražen sum na okužbo s covid. Kaj lahko stori posameznik med cakanjem na pomoc? Minute od klica na pomoc do priho­da prvih reševalcev na kraj se zdijo kot vecnost. Vedno bomo naredili vse, kar je v naši moci, da bomo na kraju intervencije kar se le da hitro. Medtem ko cakaš, lahko storiš naslednje: Pošlji nekoga, naj nas pricaka pred hišo oz. na vidnem mestu. Ostani miren in zbran! Panika ne koristi nikomur. Ravnaj se po navodilih dispecerja in ne prekini telefonske zveze. Poskrbi za pse, ne vemo, kako bodo še tako prijazni domaci ljubljencki ravnali, ko nas vidijo. Želimo si, da se z Enoto srecate samo na kakšnem izobraževanju na temo prve pomoci, ce pa boste potrebovali našo pomoc, ste lahko prepricani, da bomo na intervenciji vedno dali od sebe 120 %! Z gasilskim pozdravom Na pomoc! Poletje s knjigo KARMEN JANCAR Koncno je prišlo poletje, ki prinaša uživanje v senci z dobro knjigo v roki. V knjižnici se lahko sami spre­hodite med policami in si izberete knjige ali pa jih za vas pripravimo knjižnicarji. Za letošnje uživanje v poletju smo vam pripravili kar ne­kaj projektov, ki vam lahko poleg bralnih užitkov prinesejo tudi na-grade. Spet boste lahko izbirali med vrecka-mi s knjigami, ki smo jih poimenovali Macek v žaklju. Za vas smo pripra­vili literaturo po našem izboru, pri­merno za vse starostne skupine bral­cev. Tisti, ki ste nas obiskovali tudi prejšnja poletja in v casu med epide­mijo, jih že dobro poznate. Naši mladi bralci od 7. do 12. leta se lahko pridružijo Poletavcem. To so tisti poletni bralci, ki med pocitnica-mi berejo 30 dni vsaj pol ure na dan. Bralne sezname dobite v knjižnici ali na spletni strani www.poletavci. si, kjer najdete vse informacije o po­letnih bralcih. Vsak Poletavec poleg najvecje nagrade, to je bralne navade, prejme tudi priznanje in majico ter sodeluje v žrebanju za lepe nagrade. Naj vam prišepnem še, da je Društvo Bralna znacka Slovenije potrdilo, da znanje jeseni v šoli uveljavlja kot eno prebrano knjigo za Bralno znacko. Po 12. letu starosti pa Poletavci po­stanejo NajPoletavci. To so najstni­ki in najboljši poletni bralci, ki med pocitnicami preberejo tri obsežnejše knjige in svoje kratko mnenje o pre­branem zapišejo na spletni strani. Po 16. letu pa postanete že cisto pravi bralci in sodelujete v bralnem projektu Mesto bere. Sodelujete lah­ko clani Mestne knjižnice Ljublja­na, ki boste v casu trajanja projekta prebrali vsaj pet knjig z aktualnega seznama priporocenih knjig in nam do 8. septembra 2021 poslali izpol­njen obrazec, ki ga najdete v knjižni­ci in na spletni strani www.mklj.si/ projekti/mesto-bere/. Vsak sodelujo-ci prejme bon za clanarino v Mestni knjižnici Ljubljana ter sodeluje v žre­banju za vikend paket za dve osebi v buticnem hotelu Sunrose 7 v Bohinju ter druge nagrade. Veliko razlogov za obisk knjižnice, kajne?! Zato lepo vabljeni med knji­žne police, kjer zagotovo najdete kaj zase. Veselimo se srecanja z vami! Se vidimo v knjižnici! Ko vsaka minuta šteje MONIKA KUBELJ Možganska kap je tretji najpogo­stejši vzrok smrti pri nas. 40 od­stotkov bolnikov ima po možgan-ski kapi zmerne, 15-30 odstotkov hujše težave pri funkcioniranju, vec kot polovica pa jih potrebuje pomoc pri izvajanju najbolj osnov­nih dnevnih aktivnosti. Glede na to, da vsaka minuta šteje, je do-bro vedeti, kateri so najbolj tipicni znaki. Posameznika ne samo reši-mo, ampak tudi preprecimo dol­gotrajne in hude posledice mož­ganske kapi. Je zagotovljena optimalna obravnava teh bolnikov, kaj bi lahko izboljšali, da bodo cim boljši rezultati zdravlje­nja in tudi rehabilitacijska pomoc pra­vocasna in ustrezna? Prim. dr. Matija Cevc, zaposlen na UKC Ljubljana in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, vsako leto znova poudarja, da je najpomembnejša pre­ventiva pred nastankom možganske kapi. To je zdrav nacin življenja, ki naj se zacne cim bolj zgodaj v življenju posameznika: ne kaditi, znati se mo-ramo sprošcati in omiliti stres, vzdr­ževati ustrezno telesno težo, vsak dan se vsaj 30 minut gibati, jesti vec sadja in zelenjave, omejiti vnos soli, mašcob in sladkorja. Zelo pomembne so redne kontrole dejavnikov tveganja, npr. kontrolirati krvni tlak, krvne mašco-be in krvni sladkor ter srcni utrip. Na kaj bodimo pozorni? Možgansko kap moramo prepozna-ti hitro. Morda je kdo od vas že imel tako izkušnjo sam ali je bil prica do-godku. Ob možganski kapi nas samih ali pri drugi osebi je treba ukrepati hi-tro in pravilno. Ne smemo cakati, da bodo pomagali drugi. Verjetnost, da se bomo znašli v bližini obolelega, je razmeroma velika, saj se vecina mož­ganskih kapi zgodi v domacem okolju. Zato se ne ustrašimo, ampak ukrepaj-mo. Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center. Najbolj preprosto in zanesljivo prepo­znamo znake kapi s pomocjo besede GROM:  G govor (prizadet govor)  R roka (delna ali popolna ohromelost ene roke)  O obraz (povešen ustni kot asimetrija obraza)  M minuta (takoj poklici 112) Vec ljudi bo znalo prepoznati znake možganske kapi in pravilno ukrepati, milejše bodo posledice za obolele. K temu lahko pripomorejo tudi delavni­ce o možganski kapi za dijake na slo­venskih srednjih šolah. Znova poziva-mo šole, da se obrnejo na Društvo za zdravje srca in ožilja, ko bodo želele, da izvedemo delavnico tudi pri njih za njihove dijake. Za uspešno zdravljenje s cim manj posledicami je najpomembnejši cim krajši cas od nastanka znakov kapi do bolnišnicnega zdravljenja s toplje­njem ali odstranitvijo krvnih strd­kov iz zamašenih žil v možganih. Tako imenovana veriga preživetja ima vec clenov, zacenši s prepoznavo znakov možganske kapi, aktiviranje nujne medicinske pomoci, zacetna terenska oskrba bolnika in urgentni transport ter bolnišnicna obravnava in zdravljenje. Pri vsakem od njih so mogoce izboljšave in optimizacija, a žal sta še vedno najšibkejša prva clena verige. Prepogosto ugotavlja-mo, da ob blago izraženih znakih možganske kapi ljudje cakajo, da se bo stanje spontano izboljšalo, znake kapi pripisujejo drugim prehodnim zdravstvenim težavam ali pa odlaša­jo s takojšnjim obiskom zdravnika. Torej? Ne cakajte, takoj obišcite ur­gentnega zdravnika ali na številko 112. Kot priznajo strokovne službe, se je dostopni cas nujnih intervencij zaradi priprave reševalnih vozil in oblacenja osebne varovalne opreme pri bolnikih s sumom na okužbo s koronavirusom za nekaj minut po­daljšal, zaradi varnosti osebja heli­kopterskih ekip nujne medicinske pomoci pa tudi ni mogoc prevoz s covidom okuženih bolnikov s heli­kopterjem. Pri bolnikih z možgan­sko kapjo v vecini primerov ni suma na hkratno covidno okužbo, zato se aktivacije izvajajo brez pomembnih odstopanj kot pred pandemijo. Sistem TeleKap Mateja Verdinek, dr. med., speci­alistka interne medicine, Splošna bolnišnica Jesenice: »Obravnava možganske kapi se v urgentni inter­nisticni ambulanti zacne s klicem s terena, da peljejo bolnika z nevrolo­škim izpadom. Pomembno je prido­biti cim vec podatkov, predvsem pa je važen cas nastanka in pridružene bolezni ter morebitno jemanje zdra­vil. Zelo pomemben izvor podatkov so porocanja ocividcev, svojcev. Ko je bolnik pripeljan v urgenco, pride direktno v ambulanto, da se lahko obravnava cim prej zacne. Bolniku se izmerijo vitalni kazalci, nastavi ven-ski kanal, odvzame kri za preiskave, nato gre na CT-slikanje. Praviloma se odlocimo za slikanje možganov in možganskega žilja. Slike nato po­šljemo po sistemu TeleKap v UKC Ljubljana, na Nevrološko kliniko, hkrati jih prejme v odcitek specia­list radiolog. Na osnovi pridoblje­nih podatkov bolnika preko kamere pregleda nevrolog, oceni težo priza­detosti, nato, ce ni zadržkov, odredi topljenje strdkov (trombolizo) ali se odloci za premestitev na Nevrološko kliniko, kjer lahko nekatere strdke odstranijo tudi mehansko. Zdravlje­nje s trombolizo se zacne takoj in cim prej, kar je mogoce. S pomocjo telemedicine že od leta 2014 obrav­navamo bolnike z možgansko kapjo brez nujne neposredne prisotnosti nevrologa. V zaostrenih pandemic­nih razmerah so zagotavljali nemo­teno oskrbo tudi najbolj zahtevnim bolnikom z možgansko kapjo. Hitra reakcija je tista akcija, ki se prica­kuje od vsakega posameznika, ki ne potrebuje zdravstvenega znanja, le poznavanje osnovnih znakov more-bitne možganske kapi. Zdravilna moc zacimb NATALIJA GOLOB Zacimbe so nepogrešljive v pre­hrani sodobnega cloveka, saj dodajo okus in aromo prav vsaki jedi, poznane pa so tudi po svojih številnih blagodejnih ucinkih na telo. V nadaljevanju bo predstavljenih le nekaj domacih zacimb, ki so še kako prisotne v slovenski kulinariki in bi jih na svojem vrtu ali pa balkonu la-hko gojil prav vsak izmed nas. Peteršilj za odvajanje vode Peteršilj je zacimba, ki se prilega skoraj vsaki jedi in je zato sestavni del slovenske kuhinje. Prav tako ima lahko pomagate tako, da na obolelo velik pomen tudi v ljudski medicini. mesto položite zdrobljene listice Korenina peteršilja naj bi namrec peteršilja. Je tudi izvrsten naravni pomagala pri menstruacijskih diuretik, zato je izvrsten pri zapletih, krcih, pri protinu in revmi, žvecenje povezanih z vašimi secili ter izgubi peteršiljevih listicev pa bo zagotovo odvecnih kilogramov, ki so posledica izboljšalo vaš zadah. Pri nategnjeni prekomernega zadrževanja vode v mišici, piku ose ali cebele si z njim telesu. Majaron proti nespecnosti V starodavnih casih je bil majaron znan kot zelišce ljubezni, danes pa s svojim cvetlicnim, smolnatim, ci­trusnim okusom bogati številne jedi. Kot zacimbo ga dodajamo v eno-loncnice, golaže, obare in juhe ter k drugim mesnim jedem in izdelkom, kot so denimo klobase. Poleg tega ga uporabljamo tudi za lajšanje šte­vilnih zdravstvenih težav. Majaron namrec ucinkovito deluje proti gla­vobolu, nespecnosti, želodcnim in crevesnim težavam ter ima ugoden vpliv na sluznico dihalnih poti, saj pripomore k blaženju kašlja. Znan je kot naravno pomirjevalo za blaženje napetosti, tesnobe, krcev ter znižu­je visok krvni tlak. Uporabljamo ga lahko tudi kot poparek za pripravo inhalacij za omilitev težav z astmo, senenim nahodom ali bronhitisom ali za grgranje v primeru vnetega grla. Prav tako kot peteršilj ima tudi majaron diureticni ucinek. S timijanom nad težave z dihali Intenziven, dimast in aromaticen ti-mijan lepo dopolni okus enoloncnic, omak, gob, suhega sadja ter številnih zelenjavnih in mesnih jedi. Timijan je znano in priljubljeno domace zdravi-lo za bolezni zgornjih dihalnih poti, kot so bronhitis, seneni nahod in ast-ma. V ljudski medicini ga priporocajo za spodbujanje teka in prebave. Ker deluje pomirjevalno, ni priporocljiva zacimba za tiste, ki že trpijo zaradi nizkega krvnega tlaka. Timijan se uporablja tudi v kozmetiki, najdemo ga v kozmeticnih sredstvih, kot so deodorant, krema, zobna pasta in tonik. Zavira namrec gnitje, zdravi kožne bolezni in odpravlja akne. Bazilika proti želodcnim in pre­bavnim težavam Bazilika je ena izmed najbolj os­novnih zacimb v kulinariki. Njeni sveži listi dajejo jedem posebej pri­jeten okus, ki koristi tudi prebavi in zdravju. Preprecuje tudi napenjanje, zato jo dodajamo jedem, ki vsebuje­jo strocnice. Ta zacimba krepi tek, spodbuja peristaltiko in praznjenje crevesja, preprecuje crevesne krce in pozitivno vpliva na ravnovesje cre-vesne mikroflore. Bazilika deluje po­mirjevalno in odpravlja nespecnost. V ljudski medicini velja kot naravno zdravilo zoper astmo, pljucna obo­lenja, tuberkulozo in vnetja ledvic. Bazilika pomaga tudi pri zniževanju telesne temperature in blaži simp-tome prehlada. Pri dojecih materah pospešuje izlocanje mleka. Deluje protibakterijsko in je zato prim-erna za zdravljenje razlicnih vnetij. Odlicna je tudi v boju proti kariesu, krvavenju dlesni in slabemu zada­hu. S poparkom iz bazilike pa lahko zdravimo tudi afte. Origano je mocan antioksidant V sredozemski kulinariki je origano nepogrešljiva zacimba pri pripravi omak in polivk za testenine ter ob-vezen dodatek na picah. Velja za pomemben vir vitamina K, vlaknin in za enega izmed najmocnejših an-tioksidantov. En sam gram origana ima namrec toliko antioksidantov, kot denimo 400 gramov paradižnika. Origano je znan po svojem protibak­terijskem in protiglivicnem ucinku ter protivnetnem delovanju. Uporab­lja se tudi v kozmeticni industriji, saj je uspešen v boju z aknami. Drobnjak ima protitumorni ucinek Drobnjak se zaradi svoje sveže aro-me odlicno poda k juham, solatam, prelivom, rižotam, ribam, krompirju in mlecnim izdelkom, kot so jogurt, skuta ali kisla smetana. Vsebuje ve­liko vitamina A in C, 100 gramov drobnjaka namrec vsebuje skoraj 50 miligramov vitamina C, kar je pri­bližno 85 odstotkov priporocene­ga dnevnega odmerka, zaradi cesar je odlicen tudi v boju proti spom­ladanski utrujenosti. Drobnjak je antiseptik, antioksidant, ki zavira procese staranja, antimikotik, saj deluje proti glivicnim obolenjem, diuretik – spodbuja delovanje ledvic in odvaja toksine iz telesa, in celo antibiotik. Spodbuja tek, ureja slabo prebavo, saj odstranjuje crevesne za­jedavce in je odlicno sredstvo proti napenjanju. Poleg tega znižuje krvni tlak in raven holesterola v krvi ter širi žile. Primeren je za slabokrvne in na splošno izboljšuje pocutje našega organizma. Ugotovljeno je bilo tudi njegovo protitumorno delovanje, saj naj bi cebulnice drobnjaka pomagale zmanjševati nenormalno rast celic, ki so znacilne za rakava obolenja. Šetraj – zacimba srece, ki nas poživi Šetraj zaradi številnih pozitivnih ucinkov na energijo in moc cloveka imenujemo tudi rastlina srece ali dobro zelišce. Blaži napenjanje, zato je odlicen dodatek k jedem, kot so strocnice, gobove jedi, jedi z veliko krompirja idr. Je domace zdravilo, ki pomaga pri želodcnih in creve­snih krcih, pri jetrnih in žolcnih boleznih ter pri sladkorni bolezni. Zdravi drisko, uravnava slabo preba­vo ter odpravlja crevesne zajedalce. Šetraj deluje tudi kot antiseptik ter krepi spolno moc. Zelo ucinkovito zdravi vnete dlesni, grlo ter razjede v ustih. V kozmetiki pa se ga uporablja pri težavah s suho in obcutljivo kožo. Leposlovje za odrasle Ferrante, Elena: Zlagano življenje odraslih (družbeni roman) Karlovšek, Igor: Samo domov me pelji (družbeni roman) Anappara, Deepa: Patrulja z bazarja Bhut: roman skozi otroške oci (družbeni roman) Švigelj-Mérat, Brina: Ne želi si lahke poti (družbeni Leposlovje za otroke in mladino roman) Širok, Mojca: Evidenca: [trilogija] Rim-Ljubljana-Bruselj (kriminalni roman) Nesbř, Jo: Kraljestvo (kriminalni roman) Sivec, Ivan: Ljubezen ob Kolpi: povest o kostelskem ljudskem junaku Mikuli (zgodovinski roman) Strokovno gradivo za odrasle Strokovno gradivo za otroke in mladino kronika Prometna nesreca I. kategorije.