LOGATEC VAM NUDI KVALITETNA OKNA BALKONSKA VRATA IN ROLETE 1 •^v il p 1 K STJEPAN ŠAUBERT O PROGRAMSKI USMERITVI SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA SLOVENIJE________________________________ Smele j e po poti družbenega dogovarjanja in sporazumevanja 1942- TRIDESET LET - 1972 ELAVSKA NOTNOST 11. DECEMBRA 1971 — ŠT. 49 — L. XXIX V razpravah o družbenoekonomskih razlogih za družbeno usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov smo večkrat ugotavljali, da trg - pa ne le naš jugoslovanski — ne deli samo po delu. Sodobne družbe trg obvladujejo, ga usmerjajo, korigirajo in vendar je malokatera ekonomija s posledicami takega delovanja trga trajneje zadovoljna. Kar pomnim, se ukvarjamo s pogoji za gospodarjenje, ki so vedno za nekoga nepravični — ti so ponavadi glasni - za druge pa vir dohodka, ki ni posledica lastnega dela — ti so ponavadi tiho ali pa zagovarjajo trenutno stanje. Odpiranje naše ekonomije do drugih ekonomij postavlja ostreje kot v izolirani družbi vprašanje sodobnosti proizvodov, konkurenčnosti, načina produkcije, sposobnosti prilaga- Svojo uvodno besedo na III. kongresu je Stjepan Šau-bert posvetd obrazložitvi programske usmeritve sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije v obdobju od 1971. do 1975. leta. Omejen prostor nam, žal, ne omogoča, da bi to uvodno besedo ponatisnili v celoti - to bomo storili v posebni izdaji DE - odločili pa smo se posredovati širši javnosti tisti del razprave tov. Šauberta, ki osvetljuje sedanji odnos in bodoča prizadevanja sindikata v zvezi z gospodarjenjem, dohodkom in osebnimi dohodki. janja itd. Dinamična proizvodnja. takšna, ki vedno preti, da bo v primeijavi z drugimi slabša, dražja ali nerentabilna, nosi v sebi elemente nestabilnosti. Način proizvodnje, kije včeraj prinašal velike dobičke, spravijo tehnološke spremembe pri sosedu na rob rentabilnosti. Brez zavestnega in organiziranega družbenega poseganja na to področje se vsi elementi delovanja trga odrazijo na dohodku delovne organizacije in potencirano tudi na osebnih dohodkih zaposlenih. Z družbenim usmerjanjem delitve dohodka in osebnih dohodkov dobivamo elemente in možnosti pravičneje presojati odnose v delitvi dohodka, pa tudi odnose v pogojili za nastajanje dohodka. V : KRANJ, 1. in 8. decembra: V ‘ °rani občinske skupščine se je M tt *° več kot štiristo delegatov, go-■i. ov in drugih udeležencev 111. kon-1 ?, j83 sindikata delavcev industrije in |č uoarstva Slovenije. Kongresa so se razen uglednih predstavnikov domačega družbeno-poltiičnega življenja udeležili tudi predstavniki Sveta ZSJ in CO tega sindikata ter predstavniki drugih republiških in pokrajinskih vodstev. Kongresu pa so prisostvo- vale tudi štiri delegacije strokovnih sindikatov iz avstrijske štajerske in koroške ter ena iz beneške regije. V razpravi na kongresu je sodelovalo več kot 40 delegatov in gostov. Tretji kongres je poslal brzojavko predsedniku Titu, v kateri zagotavljajo, da bodo programske naloge v celoti usklajene s sprejetimi ustavnimi dopolnili in političnimi stališči 21. seje predsedstva ZKJ. Po za- ključku kongresa se je konstitituiral 77-članski republiški odbor. Za predsednika je bil vnovič izvoljen Stjepan Saubert, za podpredsednika pa prav tako Srečko Mlinarič. Oj^EčKO MLINARIČ O ZASNOVI IN VSEBINI iiipUSTRIJE IN RUDARSTVA SLOVENIJE STATUTA SINDIKATA DELAVCEV »Sindikata je toliko, kolikor Ni ga želimo!« |\/| ] Mercator . Tretji kongres sindikata de-3vcev industrije in rudarstva Novenije je sprejel temeljni do-I Kutrient organizacije - statut — s Katerim ta sindikat postaja enotna, samostojna in prosto-Voljna družbeno politična orga-, Lacija. Hkrati s sprejemom jVega statuta pa je kongres udi ugotovil, da dokument de- jansko potrjuje to, kar je ta posebni sindikat že doslej delal, saj je zavoljo svoje dosedanje organiziranosti že doslej samo-, stojno oblikoval svoje odločitve in snoval svojo pohtiko. Ko je delegatom tretjega kongresa sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije govoril o vsebini in pomenu tega dokumenta, je podpredsednik republiškega odbora SREČKO MLINARIC poudaril: „Dogovorili smo se, da mora statut jasno izhajati iz naše samoupravne družbe in prakse in iz samoupravljanja kot temeljnega družbenoekonomskega odnosa na vseh področjih druž-(Nadaljevanje na 3. strani) •s HIGIENSKA-—■ SiSf fe* t>;. -lovaliii<*a I)I<; VPRAŠANJE! V našem podjetju imamo premijski pravilnik, po katerem redno dobimo premijo do 15 % na osnovni osebni dohodek, če seveda dobro delamo in če delovna organizacija uspešno posluje. Odločanje o premiji pa je prepuščeno vodjem oddelkov, ki svoje predloge posredujejo direktoiju, le-ta pa izdaja odločbe o tem. Tako je odločitev o premiji v rokah enega človeka (in ne kolektivnega organa) in zgodi se, da delavec premije sploh ne dobi ali dobi le nekaj odstotkov zavoljo povsem subjektivne ocene enega človeka ali pa zaradi manjšega prekrška. Menimo, da gre v takih primerih za prikrito denarno kaznovanje zaradi nediscipliniranosti, kar pa po zakonu ni dovoljeno. Zanima nas, ah je opisani način odločanja o premiji v skladu z veljavnimi predpisi? DELAVCI NN PODJETJA - MARIBOR drovsko politiko ter za s3^t\jc upravno urejanje vseh najbolj P membnih vprašanj delovnih ljudi- ^ Org jOžl ^ten lav kov samoupravni organ (delovna skupnost ali njen kolektivf w v ^ ___ ______ _____ i*' y • organ). Menim torej, da ni v skladu z veljavnimi določih TZDR-^ odloča o'višini osebnega dohodka posameznega delavca PoS,uiy meznik, temveč da bi to moral biti kolektivni organ - odbf (j komisija, itd. Seveda je možno, da nadrejeni delavec, kot na pril11)'tj]e vodja oddelka, pripravi konkretne predloge, vendar pa bi morall’^ teh predlogih odločati samoupravni organ, šele na osnovi njegov^njg sklepa pa lahko izdaja odločbe posameznik - direktor. denarnega kaznovanja, naj omenim,, da le-to po zakonu ni Ijeno. Za kršitve delovnih dolžnosti so z zakonom predvide,l!ljej ustrezni ukrepi, med katerimi denarnih kazni ni in jih tudi delov1"ust organizacija ne sme v nobeni obliki uvajati. Tj^ M. lipužiL ODGOVOR! Sam zakon sicer izrecno ne določa organov, ki odločajo o višini osebnih dohodkov posameznih delavcev, vendar je iz načel temeljnega zakona o delovnih razmerjih in iz posameznih določil o osebnih dohodkih, ki govorijo o delovni skupnosti, mogoče sklepati le to, da mora odločati o udeležbi delavca pri delitvi osebnih dohod-, STRAN 2 DELAVSKA ENOTNOST — 11. DECEMBRA I*7’ 7 DNI V SINDIKATIH Smeleje po poti družbenega dogovarjanja in sporazumevanja Nadaljevanje s 1. strani) . asih celo v nasprotju. To področje 0 letalo že nekak poligon za teore-rT > praksa pa ostaja nespreme-Pena. Tudi letos cene rastejo - in na I .P° strukturi zelo neugodno. V tot LVJlenjski}i stroških odpade na živila e nf^ližno 50%, nadaljnjili 25 % pa ug°r za stanovanje, kurjavo, razsvet-obleko in obutev. Pri takšni m kj ton življenjskih stroškov je se-Itoa njil “ • - - - .tovsem za tiste z nizkimi ipd 11 zlviJenjsisui suosisuv je se* i, ? njihovo zviševanje hud udarec . n| tovsem za tiste z nizkimi jivl'?1' dohodki, saj jim osnovne 0 ,‘i^njske potrebe praktično pobe-ln°SClVes osebni dohodek. Ker smo ia ^oncu leta, se za 'sindikate, ki so lih v“Pisniki splošnega družbenega do-kafc.pto 0 usmerjanju delitve - ža- ltavi' usmerjanju ueinve - aa- e ^Ja vprašanje korekcije kalkula-1 n*h osebnih dohodkov v splošnem jjlv^^enem dogovoru. Pri tem se bo iaj ".v53 odločiti za višino in način po-Ca"’a. Razmisliti bo treba, ali že- J i o iga.TOanja lihfelO ni I#1 Jj10 ohraniti sedanje razpone med tio^j^eznimi obračunskimi skupi-h ftJhi kalkulativnih osebnih dohod-ež£uV kar torej pomeni povečati vse £ujC,Up‘ne za enak odstotek, ali pa nahLt?0 Podlagali hitrejše naraščanje l-lf^toativnih osebnili dohodkov za ,liilažunske skupine nižjih kvalifika-r diskih kategorij. Osebno mislim, da ter) in lOSi' 'hko ti člani s pomočjo svoje Iz referata Stjepana Šauberta, predsednika RO sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije, na III. kongresu tega sindikata Nadaljevanje s 1. strani) c^Ifnega dela. Dosedanja aktiv-Z)lPost našega sindikata dokazuje, ‘“'L a Postajamo čedalje bolj po-; ^erhben dejavnik v celotnem J’/atooupravnem mehanizmu i PtL . dmžbe, da samostojno ob-^(f^kujemo lastno politiko in se z pi* 1° vključujemo v naš samo-li. ^Ptovni sistem. To hkrati tudi -- Pomeni, da nismo vase zaprta °rganizacija, ki bi se borila za j ^e interese svojih članov, emveč da smo organizacija de-avskega razreda, ki politično tjViiiaclružuje in organizira zaposlene i ijr mdustriji in rudarstvu, da bi si bi pri letošnjih in poznejših korekcijah sprejeli sistem valoriziraftja kal-kulativnfli osebnih dohodkov v družbenem dogovom, kot ga uporabljajo skupščine socialnega zavarovanja pri valorizaciji pokojnin - torej vsem enak odstotek povečanja -in na to še neki absoluten znesek povečanja. Glede višine valorizacije, bo verjetno odstotek, povzročen zaradi povečanja življenjskih stroškov nesporen, bo pa sporen odstotek zaradi povečanja družbene proizvodnosti dela in skladnosti z ekonomsko politiko republike. Že v dosedanjem delovanju republiškega odbora in njegovih organov pa tudi ob pripravljanju predloga tega dokumenta je bil pogosto predmet razprav sedanji način oblikovanja cen. Enostavno rečeno, gre za dvoje: prvič, zavračamo sistem formiranja cen, v katerem končne potrošnike predstavlja trgovina; kako naj vendar trgovina predstavlja potrošnika, ki bo plačeval „samo-upravno doseženo ceno“, ko pa ta trgovina zavoljo marže ni zainteresirana za ekonomsko še upravičeno nizko ceno, temveč je zainteresirana za čim višjo ceno, tako, ki jo bo trg še sprejel. In drugič: menda bomo le začeli ločevati plevel od zrna in spoznali, da je dosedanje samoupravno sporazumevanje o cenah farsa in da temu v normalnih ekonomijah rečejo monopolno dogovarjanje o cenah in imajo proti takemu sporazumevanju celo ustrezne zakone z zelo ostrimi določili. Mi smo pa prišli tako daleč, da tisto, kar ju drugod najbolj varovana skrivnost — namreč monopolno dogovarjanje -uradno registriramo pri gospodarski zbornici kot samoupravni sporazum. Proklamiramo samoupravno sporazumevanje kot našemu sistemu svojstven način urejanja medsebojnih odnosov. Toda bojim se, da je sedanje dogovarjanje o cenah medvedja usluga tej ideji. V pripravah dokumenta so nas člani in organizacije opozarjali, da moramo sedaj, ko postajamo država, ko številni zvezni zakoni nehajo veljati in ko si sami snujemo norme ravnanja, bistveno spremeniti sistem prispevkov in davkov. Dokument ugotavlja, da „sedanji sistem prispevkov in davkov prizadene zlasti panoge z velikim številom zaposlenih, ker obremenjuje predvsem živo delo“. Prav tako sodimo, daje treba odpraviti dosedanje različne stopnje prispevkov na osebne dohodke pri različnih vrstah del. Sedanji sistem namreč spodbuja špekuliranje z nadurnim delom, delom na domu, honorarnim delom, avtorskimi honorarji, z delom po pogodbah itd., itd. Prav te vrste osebnih dohodkov so bile in žal še vedno so vir dohodkov brez dela, vir dohodkov izven samoupravne kontrole in seveda s tem tudi vir socialnega razlikovanja. Morda je krivo dejstvo, da še vedno mnogi delavci ne razumejo v celoti namena družbenega usmerjanja delitve -- toda odpraviti moramo miselnost, da s samoupravnimi sporazumi o delitvi dohodka izgubljajo na pomenu interni akti o delitvi osebnih dohodkov in drugi kriteriji o udeležbi posameznika pri dohodku delovne organizacije. Noben samoupravni sporazum ne more opredeliti deleža posameznika pri dohodku; to je slej ko prej naloga sistemov za delitev osebnih dohodkov v delovnih organizacijah; zatorej ti sistemi ne izgubljajo pomena zaradi samoupravnih sporazumov, saj le-ti neposredno posegajo le v delitev dohodka, medtem ko v delitev osebnih dohodkov posegajo samo posredno. Že danes tudi dozorevajo spoznanja, da bo treba v nadaljnjem procesu sporazumevanja spremeniti nekatere določbe v družbenem dogovoru in v nekaterih samoupravnih sporazumih. Toda ne zato, ker bi bile slabe, temveč zato. ker so možne še boljše rešitve. Vedno pogosteje je možno slišati dokaj utemeljene kritike tistega, kar je sporno ali ni dobro. Zastavlja se vprašanje, kaj sedaj. Dejal bi, da so te kritike, če so obrnjene nazaj, v ocenjevanje bitke po bitki, žal, nekoliko pozne, da pa so izredno dobrodošle, če skupaj iščemo rešitve za naprej. Tiste, ki so obrnjene izključno nazaj in ne iščejo pota vnaprej, so lahko tudi zlonamerne. Verjetno ni noben greh, če po dosedanjih spoznanjih rečemo, da bi sistem oblikovanja mase kal-kulativnih osebnih dohodkov lahko bil drugačen, da sedanji favorizira spričevala; ugotovili smo že, da je področje zadovoljevanja skupnih potreb delavcev v sporazumih dokaj neenotno urejeno, kar je verjetno povzročilo določilo družbenega dogovora; vedno bolj velja ocena, daje treba spremenitidolo-čila v družbenem dogovom in kriterije v samoupravnih sporazumih, ki zadevajo najvišje osebne dohodke; nerešeno je vprašanje sankcij za neizpolnjevanje nekaterih določil iz samoupravnih sporazumov; v metodi za spremljanje delovanja samoupravnih sporazumov je po mojem mnenju neprimerno rešen problem izplačil za delo po pogodbah. Verjetno pa je takih vprašanj še več. Prav bi bilo, da jih v današnjih in naslednjih razpravah ne le odpremo, temveč da poskusimo poiskati tudi ustrezne odgovore. l,0i,?rEanizacije zavarovali pravice, ir£,n! 8recl0 ^ delovnega raz-ah^-i.3- Delavci se združujejo v ^i^dikatu zato, da bi laže ures-Ijdrtofivali svoje posamične in 0v(>/topne interese: uveljavljali sa-jeiiiptopravljanje, si izboljšali živ-,vp'Jer>jske in delovne razmere, stvaijali večji dohodek in uve-7j(’ Javljali čim pravičnejšo delitev skratka boljši družbeni in 0sebni standard.11 Ko je ocenjeval vlogo in po-toen sindikata v zdajšnjem tre-fj^tku, je podpredsednik repub-^‘‘škega odbora MLINARIČ ®P°zoril na potrebo, da se kori-sn in potrebe članov njihovega sindikata uskladijo s koristnimi vseh zaposlenih. To pa pomeni, 'da zahteve sindikata delavcev industrije in rudarstva ne smejo biti demagoške in neracionalne, saj bi v tem primeru odvračali pozornost delavcev od ciljev, zavoljo katerih se združujejo v sindikatu. Zato bo tudi osnovna organizacija sindikata temeljna organizacija, v kateri delavci uveljavljajo svoje interese. Vsebina in metode njenega delovanja pa morajo - da bi bili v sindikatu čimbolj učinkoviti -ustrezati zahtevam članstva in časa; dolžnost sindikalne organizacije pa je tudi, da daje pobude za reševanje vseh porajajočih se problemov. Zatem je tov. MLINARIČ opozoril: „Ne smemo pozabiti, da so sindikalni organi na vseh ravneh samo izvršilni organi sindikata, ki zagotavljajo možnosti za njegovo dejavnost. Zato tudi morajo organi sindikata v delovnih skupnostih pravočasno zaznavati probleme, ki tarejo člane naše organizacije. Organi se pri svojem delovanju ne smejo odtrgati od članstva in si tudi ne lastiti pravic in dolžnosti, ki gredo vsem članom sindikalne organ izacije.“ Sindikat delavcev industrije in rudarstva je že doslej, še veliko bolj pa bo v prihodnje samostojno oblikoval svoje naloge, cilje in stališča, samostojno nastopal in ukrepal za njihovo uresničitev. Hkrati pa se ta sin- dikat zavestno in ustvaijalno vključuje v oblikovanje skupne politike sindikatov ter sprejema obveznost, da si bo z vsemi silami prizadeval dogovorjeno skupno politiko tudi uresničevati. Kar pa zadeva programsko usmeritev in akcije, ki jo na vsake štiri leta sprejema kongres tega sindikata, velja opozoriti, da bodo prizadevanja uspešna samo tedaj, če bodo izhajala iz problematike osnbvne organizacije sindikata in iz resničnih interesov članstva. Z drugimi besedami, to pomeni, da bo sindikata toliko, kolikor si ga članstvo samo želi in kolikor je članstvo samo ustvaijalno pri svojem delu. Sindikat pa bo užival pri članstvu veljavo in ugled samo tedaj, če bo le-to čutilo, da lahko s pomočjo te organizacije in v njej rešuje praktične probleme svojega življenja in dela, če bo spoznalo, da lahko s svojim organiziranim delovanjem vpliva na obravnavo, sklepanje in akcije tudi vseh drugih družbenopolitičnih dejavnikov. Če s tega stališča ocenjujemo pravkar sprejeti statut sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije, potem je njegova odlika tudi v tem, da ne predpisuje nobenih togih shem za organizacijo sindikata, da ne vsebuje poenotenih metod za njegovo delovanje. Statut namreč slehernemu članu sindikata ali njegovih organov na široko odpira možnost, da vpliva na ustvarjalno delovanje svoje or- Nekatere delegate III. kongresa Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije smo vprašali, kaj sodijo o programski usmeritvi svojega sindikata v času po kongresu. Predvsem pa nas je zanimalo njihovo mnenje o tem, ali je kongres sindikata delavcev industrije in rudarstva prižgal zeleno luč za razreševanje konkretnih problemov, s katerimi se srečuje članstvo ob vsakdanjem delu v delovnih organizacijah. da se je sindikat izmed vseh politični!) organizacij še najgloblje spustil v konkretno razreševanje problemov delavcev, lahko tudi rečem, da naš kongres glede na predlagano akcijsko in programsko usmeritev predstavlja velik korak naprej prav v tem smislu, prav to pa je tudi tisto, kar članstvo pričakuje od svoje organizacije. Toliko bolj pa delavci občutimo preveč načelno in marsikdaj odmaknjeno obravnavanje konkretnih problemov delovnih ljudi v drugih organih in organizacijah. Sedanji trenutek samoupravnega sporazumevanja predstavlja najbolj tipično potrditev tega, o čemer pripovedujem. Potem ko so bila določena in sprejeta glavna načela samoupravnega sporazumevanja, se je vse skupaj ustavilo! Sindikati so, denimo, dali svoje soglasje k predlogom samoupravnih sporazumov, jih vseskozi gradili in bogatili, druge subjektivne sile pa zvečine molčijo!" MILAN DEISINGER, Papirnica Količevo: „Če bo naš sindikat v prihodnje učinkovito razreševal vprašanja, ki so nakazana v kongresnih dokumentih, po mojem prepričanju noben delavee,-ite bi smel več vprašati, čemu plačuje sindikalno članarino. Drži sicer, da so v predloženem gra- »Sindikata je toliko, kolikor si ga želimo!« Iz referata Srečka Mlinariča, podpredsednika RO Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije, na lil. krngresu tega sindikata ganizacije. Pomembna novost pa je nedvomno tudi v tem, da poslej članstvo neposredno voli svoje predstavnike v vseh organih sindikata od osnovne organizacije pa do republiškega vodstva! S tem ni zagotovljena samo čvrstejša vez med organizacijo, njenimi osnovnimi organizmi in forumi, med članstvom in organi, temveč dobiva tudi odgovornost izvoljenih povsem nove razsežnosti. Ko je ocenjeval ta del statutarnih določil, je SREČKO MLINARIČ opozoril tudi na naslednje vprašanje: „Člani sindikata so dolžni aktivno sodelovati v svoji organizaciji in uresničevati sprejete sklepe, za kar pa jim mora delovna organizacija zagotoviti potrebne možnosti tudi s svojimi internimi predpisi, zlasti pa jim mora zagotoviti ustrezno obveščenost o svojem položaju in problemih, ki zadevajo člane kolektiva. Z novim statutom pa si moramo odpreti možnosti, da bomo enotno delovali in organizirano nastopali. V njem moramo videti možnosti, da bi v celotni organizaciji dosledno prevladovali odnosi, ki bodo resnično omogočali izražanje in uveljavljanje mnenja našega članstva, usklajevanje interesov posameznika z interesi skupnosti kot tudi usklajevanje sedanjih z zgodovinskimi interesi delavskega, razreda." NN' divu tudi nekatere vrzeli, nejasnosti in marsikdaj preveč načelna stališča. Mislim predvsem na vprašanja, ki zadevajo socialno diferenciacijo, nočno delo, izobraževanje in deloma tudi delitev dohodka. Vendar pa je predsednik našega sindikata v svojem uvodnem referatu tudi o teh vprašanjih spregovoril na način, kije razčistil vse dileme in pomisleke, ki sem jih poprej omenil V teh njegovih stališčih in pogledih so ga kasneje podprli tudi številni delegati, zato imam občutek, da zdaj vemo, kaj in kako naj bi delala naša organizacija. To pa mi vliva upanje, da bomo tudi v praksi hitreje uresničevali stališča in naloge, ki smo si jih zapisali v svoj delovni program." IZTOK KAVČIČ, Tovarna dekorativnih tkanin Ljubljana: „V našem podjetju so pretežno zaposlene žeaske, zato je za nas nadvse pomamben odgovor na vprašanje, kako ravnati, da bi čimprej odpravili nočno delo. Vem, da gre za problem, ki ga ni mogoče razrešiti prek noči. Vendar pa sem na kongresu dobil vtis, da se bo poslej sindikat resneje zagrizel v razreševanje vprašanj, povezanih z ukinitvijo nočnega dela, da se njegova zavzetost ne bo ustavila samo ob ugoto- Inž. IVAN BOH, Lesna industrija Litija: „0b prebiranju kongresnega gradiva sem dobil vtis, da sindikat postaja subjekt, s katerim je treba za razliko prejšnjih let resno računati. Začenjamo se namreč tudi konkretno ukvarjati s problemi, od katerih razrešitve je odvisno, kako bomo v vitvi problema, temveč da si lahko od akcije sindikatov obetamo tudi konkretne rezultate. Globok vtis name je naredila tudi odločna obsodba poskusov nekaterih bolj ali manj odgovornih posameznikov v delovnih organizacijah, da bi po najkrajši poti izigrali komaj sprejete samoupravne sporazume. In tako, kot je to storil naš kongres, tako bi morali ravnati tudi predstavniki sindikata v delovnih organizacijah. S tem hočem povedati, da zame proces samoupravnega sporazumevanja še zdaleč ni končan in da ga moramo razvijati v tem smislu, da bo spodbujal vse zaposlene k čim boljšim rezultatom dela ter na tej osnovi tudi boljšim osebnim dohodkom." IVAN POTOČNIK, Tovarna ,Jože Ker&nčič" Ormož: prihodnje živeli in kakšen bo standard delovnih ljudi. Pripomnil pa bi, da kljub temu mnoga naša stališča v kongresnih dokumentih še vedno bolehajo na preveliki načelnosti ali pa očitno kažejo, da sindikalni vrh, če tako rečem, premalo pozna konkretne probleme delavcev po podjetjih. Res je, da delavci ne znajo vedno politično in ne vem še kako prav postaviti vprašanj, kijih težijo., Vendar bi bila dolžnost sindikata, da kot organizacija delavskega razreda oblikuje in usmerja zahteve in interese članstva ter jih potem, ob sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in organi tudi konkretno razrešuje." FRANC SOLAR, Mehanotehnika Izola: ,,S kongresa odhajam zadovoljen, ker menim, da je s svojimi dokumenti dovolj jasno opozoril na najvažnejše probleme, ki trenutno težijo naše delovne ljudi in ker je izpričal našo pripravljenost, da bomo bolj kot doslej tudi konkretno razreševali probleme, s katerimi se ubada naše članstvo. Kar naravnost pa bom povedal, da me precej moti to, da smo na kongresu premalo govorili o vlogi sindikalne organizacije pri razreševanju problemov v naši družbi, da tudi nismo dovolj konkretno opredelih naših konceptov, kako se mislimo lotiti razreševanja posameznih zadev. Zaradi trenutnih gospodarskih razmer je sicer povsem razumljivo, da je v razpravi prevladovala gospodarska problematika, vendar pa bi sindikat moral imeti povsem jasen koncept, kako se bo lotil oziroma kako bo sodeloval ne le pri razreševanju povsem gospodarskih, temveč tudi vseh drugih vprašanj." OBVESTILO IN OPOZORILO Posvetovanje skupnosti slovenskih občin z naslovom »Republika kot država in samoupravna skupnost«, ki je bilo 11. in 12. novembra v Kranju, je dalo številne pobude za naslednjo fazo ustavnih sprememb. Zato bo skupnost slovenskih občin založila in izdala celotno gradivo s posvetovanja (uvodno besedo predsednika Skupščine SR Slovenije Sergeja Kraigherja, avtorizirane stenografske zapiske udeležencev v razpravi). To gradivo bo potrebno vsakemu posamezniku kot tudi organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim, krajevnim skupnostim, članom družbeno-političnih organizacij za aktivno udeležbo pri oblikovanju bodoče ustave Socialistične republike Slovenije. Gradivo bo izšlo v obliki knjižice. Prednaročila pošljite na naslov: SKUPNOST SLOVENSKIH OBČIN, Ljubljana, Cankarjeva 5, 61001 Ljubljana Skupnost slovenskih občin bo v dogovoru z republiškim sekretariatom za urbanizem založila in izdala priročnik »METODOLOŠKE OSNOVE PROGRAMIRANJA STANOVANJSKE GRADNJE V DELOVNI ORGANIZACIJI« in poseben obrazec STANOVANJSKI ANKETNI LIST Vse temeljne organizacije združenega dela bodo potrebovale to gradivo za sestavljanje svojih programov stanovaniske gradnje, ki bo izhodišče za sestavljanje programov stanovanjske graditve v občini. Stanovanjski anketni list bodo potrebovale vse temeljne organizacije združenega dela za vsakega zaposlenega. To gradivo bo izšlo v naslednjih dneh. Prednaročila pošljite na naslov: Skupnost slovenskih občin, 61001 Ljubljana, Cankarjeva cesta št. 5, p. predal 386. DE SPET V AKCIJI: KAKO DO ZASLUŽKA 1.000 DINARJEV Govorijo delavci tovarne lila •lili J Ipg I i obutve »PEKO« np v • -v Trzic ! i lili IlliS ili Delavce tovarne obutve PEKO Tržič smo vprašali, kako ocenjujejo pobudo slovenskih sindikatov, naj bi ob koncu leta znašali najnižji osebni dohodki 1000 dinarjev za normalno delo v rednem delovnem času ter kje — po njihovem mnenju - v delovni organizaciji še obstajajo možnosti, da bi ta cilj čimprej dosegli. Odgovorili so: Zofija MEGLIČ (prva z leve), PK delavka, zaposlena pri strojnem zagibanju v šivalnici, mesečno zasluži med 900 in 1000 din; z možem, ki je zaposlen, preživljata enega otroka: „Za priporočilo sindikatov sem slišala in se mi zdi utemeljeno. Zelo lepo bi bilo, če bi ga čimprej uresničili tudi v naši tovarni, kajti precej nas je, ki niti toliko ne zaslu- žimo. Sama sem razporejena v VII. skupino in še toliko ne bi dobila, kot prejemam zdaj, če bi naredila samo toliko, kot je določeno z normo. Draginja pa narašča, saj jo najbrž tudi sami čutite! Možnosti za splošno izboljšanje rezultatov in s tem tudi osebnih dohodkov pa se po mojem skrivajo predvsem v nadaljnji modernizaciji in .piljenju' tehnologije. Ker pa s tako majhnimi denarji, kot jih mnogi med nami prejemajo zdaj, ni več mogoče živeti, bi po mojem takoj morali tistim delavcem, ki so razporejeni v najnižje skupine, določiti boljše norme, skratka take, da jih bodo laže dosegli in presegli, s tem pa imeli tudi več volje do dela." Angela HANŽIČ (druga z leve), KV delavka, zaposlena kot prešivalka okrasnega šiva v šivalnici, osebni dohodek kakih 1700 dianrjev; skrbi za enega otroka: „Stališče sindikatov se mi zdi v redu. Kolikor vem, naj bi ga v našem podjetju uresničih okrog novega leta enkrat. Odkar smo začeli delati v novi šivalnici, so tudi rezultati veliko boljši. Zato menim, da dokončanje modernizacije, če tako rečem, in smotrno izkoriščanje tistega, kar imamo in kar pričakujemo, lahko pomeni pot do večjih poslovnih uspehov in tudi do višjih zaslužkov." Franc RUPARIČ (tretji z leve), KV delavec, zaposlen pri strojnem navlačevanju golenic v montaži, mesečno zasluži kakih 1600 din, skupaj z ženo, ki je v službi v istem podjetju, preživljata dva otroka: „Od vas prvič slišim, da se sindikat v tem smislu poteguje za delavce. Dobro in prav je tako, samo to me skrbi, da bi spet ostalo pri besedah! Sicer pa mislim, da bo pri nas precej bolje, ko se bodo zavrteli vsi novi stroji, ki smo jih že dobih ali jih še pričakujemo, ko bo, skratka, steklo delo v novih prostorih in ko bo vpeljana nova tehnologija, nov postopek dela. Pričakujem namreč, da bodo zaradi modernizacije lahko odpadle mnoge zdaj slabo nagrajene faze delovnega postopka, da bomo vsi skupaj laže delali in več naredili ob' manjših stroških. Torej bi tudi zaslužiti morali več, se vam ne zdi!? “ Janez PAGON (desno), KV delavec, dela pri kosmatenju golenic v montaži, osebni dohodek v višini slovenskega industrijskega poprečja - kakih 1420 din; poročen: „Stališče sindikatov poznam in ga pozdravljam. Menim pa, da bi se sindikati morah zavzeti za to, da bi se spodnja meja zaslužkov, zdaj določena na tisočaka mesečno, sproti zviševala, kot pač naraščajo življenjski stroški. Kar zadeva možnosti za boljše gospodarjenje, verjamem, da bo moderznizacija prinesla nekatere rezultate. Vendar pa bi po mojem dosegh še več, če bi bilo v podjetju kaj več sestankov, da bi se lahko pogovorih o vsem, kar nas teži, ali pa o tem, kako po najbolj smotrni poti doseči vse tisto, kar planiramo ali k čemur težimo." Prednost ima modernizacija podjetja V tovarni obutve Peko Tržič dajejo pri delitvi prednost dokončanju sedanje etape razširitve in modernizacije, ki jim p0rne,ton| tisto materialno osnovo, na podlagi katere bodo v naslednjem letu odpravili še zadnje zaslužke pod 1.000 din mesečno |962 — ‘■‘Tih Delovna skupnost tovarne obutve PEKO iz Tržiča je ena redkih, v kateri razen prve delitve - po individualnem uspehu - in druge delitve - po uspehu delovne enote — dosledno izvajajo tudi tako imenovano „tretjo delitev", kot pravijo obračunu osebnih dohodkov po zaključnem računu. Ce iz naslova „tretje delitve" vsak zaposleni prejme nekako 1,75 povprečnega mesečnega osebnega dohodka v tekočem letu, je povsem razumljivo, da so vsakokratni podatki o višini mesečnih zaslužkov precej varljivi. Po podatkih za oktober 1971 je, denimo, povprečni zaslužek znašal 1420 dinarjev, manj kot tisočaka pa je prejemalo 20 % delavcev v proizvodnji. Izmed teh 346 ljudi pa jih bo najmanj polovica presegla znesek 1000 din mesečno, ko bodo razdelili še drugi obrok „tretje delitve", ki jo obračunavajo dvakrat letno: poleti pred nastopom kolektivnega dopusta in pa okoli novega leta enkrat. bi torej bili za 26 % višji kot v letu 1970. Upoštevaje še ta del „tretje delitve" naj bi se povprečni mesečni osebni dohodki dvignili na 1500 dinarjev in Tovarna Peko zaposlenim zagotavlja za normalni delovni uspeh najmanjši osebni dohodek 800 din mesečno. Kakor je povedal tovariš Slavko Hvalica, direktor splošnega sektorja, je v 27. členu njihovega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov tudi natančno pojasnjeno, kako se ,.pokriva" ta minimum. Najmanj 750 din mesečno namreč v breme lastnih sredstev pokriva delovna enota, medtem ko ostanek do 800 din obremenjuje tisti del sredstev podjetja, ki jih ob obračunu izplačajo v obliki „tretje delitve". Če pa posamezni delavci z normalnim delovnim uspehom, mišljeno je preseganje norme za 15 do 20 % v rednem delovnem času, ne zaslužijo s svojim delom niti 800 din mesečno in za takšnim normalnim dosežkom ostanejo dlje kot tri mesece zapored, ima delovna enota, v kateri so zaposleni taki delavci, pravico, da z njimi sklene sporazum v tem smislu, da jim pripade le osebni dohodek v dejansko zasluženem znesku, oziro- ma da jih delovna enota lahko izloči iz svoje sredine. Zapisali smo že, da bo vsaj polovica izmed tistih 346 članov kolektiva delovne skupnosti PEKO Tržič, ki trenutno prejemajo manj kot tisočaka mesečno, to mejo presega po obračunu poslovnega uspeha za leto 1971. Kaj pa drugi? Odgovarja generalni direktor Jože Dolenc: „Glede na to, da še obstaja ko-njuktura za prodajo obutve, zlasti pa kvahtetnih tovrstnih proizvodov, kijih izdeluje naša tovarna, da skratka smemo računati z bolj ali manj normalno rastjo proizvodnje in prodaje, bi si upal napovedati, da bodo z naslednjim letom zaslužki pod 1000 din v naši tovarni bolj ali manj izjemni. Moram pa hkrati reči, da za PEKO ne bi bil noben problem, če bi takoj pomaknili minimalne zaslužke vsaj na tisočaka mesečno. Vendar pa se je naš kolektiv odločil, da delno zavremo rast osebnih dohodkov, da bi si tako ustvarili pogoje za normalno delo in za normalen razvoj naše tovarne. Pojem nor- malnega je v naših pogojih gospodarjenja močno raztegljiv in bi takoj povedal, kaj mi s tem razumemo. Prvič to, da moramo imeti zadosten obratni kapital, če naj tudi razvijamo tisto proizvodnjo, ki je tržno zanimiva. Dejstvo je, da si je PEKO v zadnjih letih tolikanj povečal lastna obratna sredstva, da samo še četrtino potrebnih obratnih sredstev pokriva z bančnimi krediti. Zato je lahko PEKO tudi v sedanjih težkih časih vseskozi likviden. Kaj to pomeni, najbrž lahko razumete! Drugič, naša tovarna teži k temu, da bi sicer imela take rezerve, ki bi ji ne glede na trenutne pogoje gospodarjenja omogočile normalno izplačevanje osebnih dohodkov. Doslej se še ni zgodilo, da bi morah najeti kratkoročni kredit, da bi lahko izplačali osebne dohodke, ampak se v kritičnem primeru poslužimo rezervnega sklada osebnih dohodkov. Tretjič, gre nam za zagotovitev normalnih delovnih razmer. Naša tovarna je bila grajena za dnevno proizvodnjo kakih 4000 parov obutve, trenutno pa izdelujemo po 8200 parov na dan. Posledica tega je ve- lika utesnjenost proizvodnih pr05;? je rov in s tem težave pri uvajanju ^ar dobnejše tehnologije, nadalje P In manjkanje skladiščnih proštom n zelo borne sanitarno-higienske ^ mere zaposlenih. Vsemu temu sflf poskušali odpomoči z gradnjo no| ^ proizvodne stavbe, ki ima v Pelj| etažah 7000 kvadratnih metrov ristnih površin in ki bo, razen na" denega, omogočila tudi koncent® cijo strokovnih služb. V to gra^I1J| smo že vložih 14,5 milijona din te- nih sredstev in še 3,5 milijona d« bančnih kreditov. V nove prosta|| že preseljujemo nekatere °dde^W nekatere še bomo v naslednjem teh medtem ko bodo tisti oddelki, W ostanejo v sedanjih prostorih, v slednjem letu tudi normalno za|J| hali. Potrebne pa bodo še nekat8^ dodatne investicije, da bi bil pr0T® vodni proces v razširjeni tovarni i® najbolj usklajen, da bi torej lal"m računali z optimalnimi učinki, preračunani na zmogljivost 10v parov obutve dnevno. Prav te sticije, ki jih moramo uresničit*A ' f*' naslednjem letu, pomenijo vzrok, si še vedno zategujemo pasove." ^ MILAN GOVEk** V OBJEKTIVU se sedaj deloma lahko preselili v novo tovarno, ki ima 6500 kvadratnih metrov površine. V starih prostorih je ostal le še obrat notranje transportne opreme in livarna, za katere bodočnost pa si še niso čisto na jasnem. V celoti imajo sedaj 8400 kvadratnih metrov sodobno urejenih delovnih površin, pri čemer je vštet tudi obrat plastike v Hruševju. Da so pred leti izbrali pravo smer, kaže podatek, da so od leta 1965 pa do danes v LIV Postojna za sedemkrat povečali proizvodnjo, pri tem pa zaposlili le 28 % več delavcev. Danes imajo 340 delavcev in računajo, da bodo z njimi do leta 1975 povečali proizvodnjo še za dvakrat. V zadnjem času je bilo mnogo govora o tem, da bodo v LIV začeli sestavljati Citroenove osebne avtomobile. Bilo je celo rečeno, da bodo že leta 1976 sestavili 40.000 amijev in malih žab. Toda kaže, da v razgovorih s Tomosom in Citroenom niso našli skupne poti in da bodo ostali samostojni. A. AGNIC Obrat v Hruševju zaposluje 134 ljudi. Izdelujejo pa predvsem plastiko za gradbeno Precejšen del nove tovarne je še prazen. Namenjen je bil montaži avtomobilov, okovje, sifone in dele za notranjo transportno opremo. Napočil je njihov trenutek Začeli so leta 1954. in kot pravijo ,,stari mački" v podjetju kot nezakonski otrok. Strah, da bi lahko lesna industrija v nekdanjem postojnskem okraju zašla v težave, je spodbudil idejo, da bi ustanovili kovinsko podjetje. Rojstvo podjeta LIV je bilo prav zanimivo. Takratni predsednik okraja je dal tovarni Prvomajska star osebni avtomobil in v zameno so dobili prvi rezkalni stroj. V začetku in še precej let pozneje niso imeli nobenega programa. Nihče jim tudi ni pomagal. Kot samorastniki so tavali in se prebijali. Vseeno pa so rasli in se večali. Leta 1960 so s 120 ljudmi postali podjetje in šele 1966, ko so zašli v resne težave in prisilno upravo, so začeli misliti bolj gospodarno. Opustili so nerentabilno proizvodnjo predvsem tehničnih učil in začeli misliti na velike serije artiklov, ki so na tržišču iskani. Razvijali so moderno tehnologijo serijske proizvodnje. Pred kratkim je skoraj odpadla tudi zadnja ovira za nadaljnjo razširitev. Dogradili so nove tovarniške prostore. Obrati, ki so jih imeli na petih krajih v Postojni, in to tudi v zasilnih prostorih, so diferencirana uporabnost baterij Topla kuhinja v Golf hotelu na Bledu — izdelek podjetja IGO Vedno razprodani Kolektiv ljubljanskega podjetja IGO je zakoračil v tretje desetletje vam omogoča optimalno izkoriščanje energije super zlata — za zahtevne aparate extra srebrna — za navadne aparate normal črna — za razsvetljavo |'Ježko bi natančno povedali, ;r° globoko segajo korenine ,3janske,delovne organizacije podjetja za projektiranje, felavo in montažo opreme za |f vrste kuhinj, samopostrež-■ restavracij, hotelov, bolniš-'c> ladij in obratov družbene ’ehrane. Z gotovostjo lahko 'Pišemo le to, da je kolektiv .Ujetja IGO te dni praznoval Nseto obletnico svojega ob- jj,”Na začetku, ko smo bili še Sg^hra delavnica, nas je bilo le .klavcev. Skromna je bila tudi i^Sa dediščina . . razlagajo v IGO. „Po pravici povedo, dodobra smo shodili šele pletu 1962. Rešili smovpraša-^|e Prostorov, organizirali smo ^r°izvodnjo, poskrbeli za po-nelj^bne kadre .. ., dejali bi, da L?0 na novo zadihali. Že v letu je naraslo število zaposle-p na 125 delavcev, realizacija rostpje znašala 6,6 milijona novih ju jnaijev .. ! Pj In kakšen je bil njihov razvoj ^^aslednjem desetletju? Morda najbolje ponazarjata nasled- nja dva podatka: kolektiv IGA šteje danes z vajenci vred 320 ljudi, kar je dva in polkrat več kot pred devetimi leti, pri tem pa je narasla realizacija od 6,6 milijona na 60 milijonov dinarjev ali za devetkrat! OD OHRIDA DO VRBSKEGA JEZERA „Zadovoljni smo, da poslujemo z lastnimi sredstvi Dolgoročnih kreditov nimamo. Ob tem nam dolgujejo kupci kar 24 milijonov, medtem ko dolgujemo sami svojim partnerjem blizu 4,5 milijona dinarjev . . .“ pripoveduje Edi Stefan, direktor podjetja IGO. „V primeijavi z minulim letom nam je uspelo letos zmanjšati dolgove kar za 50%...“ Blizu 70% proizvodnje podjetja IGO je serijske, preostalih 30 % pa je individualne proizvodnje. Kuhinje, točilne mize, štedilniki ter najrazličnejši kotli ter druga gostinska oprema podjetja IGO se blešči v najimenitnejših jugoslovanskih hotelih. Tja do Ohrida. IGO je opremil tudi vse nove hotele v Umagu, Poreču, Rabcu ... pa ekskluzivno letovišče Haludovo na Krku, hotel Golf na Bledu itd., itd. „Res, dela nam nikoli ne zmanjka . .nadaljuje^ svojo pripoved direktor Edi Štefan. „Med drugim opremljamo tudi zimskošportni center na Popovi Šapki, opremili bomo nov hotel ob Vrbskem ježem v Avstriji.. . Skratka, razprodani smo že za precej mesecev vnaprej. Samo za prihodnje leto smo sklenili pogodbe v vrednosti 13 milijonov dinarjev.11 IGO ima svoj projektivni biro, svoj razvojni oddelek in vse službe, ki so potrebne za proizvodnjo serijske in individualne gostinske opreme. Naročniku ni treba drugega, kot da. razloži strokovnjakom podjetja IGO, kakšne kapacitete naj bi imel njihov objekt, vse drugo ' Pred letošnjim praznikom republike je ljubljanska kemična tovarna Ilirija odprla ob Tržaški cesti v pa je potlej stvar podjetja IGO:' Ljubljani sodoben Narta studio, ki bo služil vzgoji jugoslovanskih frizerjev. V njem bodo preizkušali projektiranje, proizvodnja in tudi vse preparata, ki jih v ta namen izdeluje Ilirija. Otvoritve Narta studia se je udeležilo veliko oprema. gostov, med njimi tudi zastopniki zahodnonemške tvrdke VVELLA, s katero Ilirija uspešno sodeluje že več kot desetletje. J i? »DOM« MARIBOR M 5*^ l#* r»rl rv*' 1 -v ri/-virr\ v VELETRGOVINA na# :n tdni 13?" je odprla novo veliko i GLAVNO SKLADIŠČE gradbenega materiala in kuriva v Mariboru, Tržaška cesta 121 (ob železniških tirih postaje Tezno) sto1| 1« h zat ite" roil% ik>| J* .(F* iti j* l Prodajamo na veliko in drobno vse vrste premoga, drv, oglja in koksa kakor tudi gradbenega materiala kot cement, apno. opeko, salonitno kritino in cevi, strešno lepenko, keramične zidne in podne ploščice, betonske cevi, žlebove, betonsko železo, parket itd. Razen tega pa imamo v Mariboru še: • Prodajalno "Kozjak« v Smetanovi ulici 67 • Prodajalno »Železničar« v Sokolski ulici 29 • Prodajalno »Pobrežje« na Kosovelovi ulici 10 ® Prodajalno »Gradbeni material« v Kneza Koclja 13 ® prodajno pisarno na Tržaški cesti 95 ® prodajno pisarno na Trgu revolucije 9 Za naročila se priporoča kolektiv! KMALU V NOVIH PROSTORIH Razmeroma veliko je torej dosegel kolektiv IGA v minulih letih. Verjetno precej več, kot so sprva sami pričakovali, zato smelo načrtujejo svojo prihodnost. „Zavoljo sedanjih ozkih grl v proizvodnji, ker smo stalno razprodani in nenehno kasnimo z dobavnimi roki, smo se odločili za gradnjo,11 pripovedujejo v IGO. „Junija prihodnjega leta bomo pričeli graditi novo tovarno s površino 6000 kvadratnih metrov. Tovarna bo stala v industrijski coni na Viču . . .“ Skorajda bi zamolčali, da je že leta 1969 zgradil IGO z lastnimi sredstvi novo tovarno v Velikih Laščah, ki ustvarja s 53 delavci letni promet v vrednosti 14 milijonov dinaijev. ^ ^ ODPRTA VRATA NA TUJA TRŽIŠČA Na Prevaljah je v obratu LIP Slovenj Gradec stekla poskusna proizvodnja suhomontažnih vratnih kril Pred kratkim je stekla poskusna proizvodnja v novem obratu Lesnoindustrijskega podjetja Slovenj Gradec na Prevaljah. V njem je za zdaj zaposlenih kakih 50 delavcev, večinoma na novo zaposlenih, med njimi pa je več kot polovica žensk. Prve pošiljke suhomontažnih vratnih kril iz Prevalj, ki jim na- povedujejo pri nas že veliko bodočnost, so že na tržišču. Nekaj deset teh novih vratnih kril so poslali na ogled tudi že v tujino. Prihodnje leto bodo izdelah, kot računajo, najmanj 50.000 vratnih kril, pri čemer pa jih bodo vsaj 20.000 tudi izvozili. Kot vse kaže, pa so realne možnosti, da bi izvoz še povečali. V sedanjih prostorih, ob nakupu leta. Gradbena dela, ki jih je izvajalo podjetja Slovenija ceste iz Ljubljane, sb se začela 22. junija lani in^so bila končana 5. aprila letov Na osnovi tehnološkega projekta, ki je delo tovarniških strokovnjakov, je poskus- na proizvodnja stekla 9. avgusta letos, s tem da so postopoma vključevah posamezne faze dela in razporejah delavce iz prejšnjega obrata pisarniškega pohištva ter na novo zaposlovali. Po treh mesecih obratovanja se je število delavcev približalo predvideni zasedbi, tako da je zdaj v novi tpvarni zaposlenih 120 delavcev. V tem času je nov Stolov obrat dosegel predvidene rezultate v produktiv- nr\cti r»rr»'j n ivQr*iii fplinrJrtoiii in kvaliteti proizvodov. Z novo tovarno seje podjetje Stol iz Kamnika še bolj utrdilo na vodilnem mestu proizvajalcev pisarniškega pohištva ha jugoslovanskem tržišču. Kamniški stol pod novo streho V novih proizvodnih prostorih bo kamniški Stol povečal proizvodnjo pisarniškega pohištva kar za 216% po vrednosti |L V industriji pohištva „Stol“ v amniku, ki je eno vodilnih | Podjetij jugoslovanske lesne in-in vodilno v proizvodnji P Pisarniškega pohištva, projektilu pisarniških prostorov ter °rganizacijskih sredstev za pi-jj^niško poslovanje, so pred neyom republike odprli nove , Proizvodne prostore. V njih °do predvsem povečali proiz-^dnjo pisarniškega pohištva, in V. j? kar za 216% po vrednosti. ®lež pisarniškega pohištva v celotnem dohodku podjetja pa bo tako povečal od sedanjih S19 na 43 %. | gradnjo novih proizvod-|. ‘n prostorov so namenih v Sto-| u blizu 17,3 milijona dinaijev, §p te8a 40% lastnih sredstev. Postala sredstva pa pomenijo e Rediti, ki pa jih bo tovarna iz-Mačala že do konca letošnjega nekaj novih strojev ter ob zaposlitvi še kakih 50 delavcev bi lahko v prihodnje povečali proizvodnjo na približno 150.000 suhomontažnih vratnih kril letno. Izvoz suhomontažnih vratnih kril je potreben, saj morajo za zdaj del potrebnih surovin — furnirje, papir za brušenje in še nekatere druge materiale uvažati. Prizadevali pa si bodo, da bi v doglednem času zagotovili doma vse potrebne surovine in materiale za proizvodnjo. Med obiskom v tem novem obratu Lesno industrijskega podjetja Slovenj Gradec na Prevaljah so nam povedali, da je podjetje za zdaj edini proizvajalec v Sloveniji, ki nudi tržišču kompletna suhomontažna vrata. Na Prevaljah izdelujejo vratna krila, v obratu LIP v Pamečah pri Slovenj Gradcu pa suhomontažne vratne podboje. (ma) IZ ŠESTIH REPUBLIK EKCORRADO Tomc Water SPET VSAK VSE? | .. v iu*£«sl«vanskih sindikatih I I I I POMOČ REVNEJŠIM VOJVODINA Na seji pokrajinskega odobra sindikata delavcev industrije in rudarstva Vojvodine so člani predlagali, naj bi vsa industrijska podjetja, ki v letošnjem letu dosegajo povprečni osebni dohodek do 900 dinarjev, oprostili plačevanja tistega dela prispevkov na osebne dohodke, ki gre pokrajini. Ta predlog bo pokrajinski odbor posredoval skupščini Vojvodine. To naj bi bil eden od ukrepov za izboljšanje življenjskega standarda delavcev v številnih grupacijah vojvodinskega gospodarstva. Tako je namreč od desetih grupacij z anjniijimi osebnimi dohodki v Vojvodini kar sedem s področja industrije; najslabše življenjske razmere so v tekstilni, tobačni, živilski, lesni, papirni industriji, v industriji usnja in obutve ter v proizvodnji gume. Člani pokrajinskega odbora tega sindikata pa so se tudi zavzeh, da v prihodnje ne bodo podprli nobene investicije, ki ob povečanju proizvodnje ne bi zagotavljala tudi znatnejšega zvišanja osebnih dohodkov in povečanja akumulacije. gQ I I I I I Z LASTNIM i PRISPEVKOM I Odkar je v razpravi osnutek srednjeročnega načrta družbenega razvoja Jugoslavije, so se republike in pokrajine prikazale na politično prizorišče spet s starim seznamom svojih želja, čeprav so lani obljubile, da jih bodo med seboj uskladile. Tako spet ne vemo natanko, koliko atomskih elektrarn bomo gradili, kakšne avtomobile svetovnih znamk sestavljali, kje vse bomo napeljali plinovode ali naftovode, kakor tudi ne drugih posebnosti našega „načrtnega“ gospodarjenja. Sicer pa lepo po vrsti! Iz Vojvodine poročajo, da nameravajo v prihodnjih štirih letih zgraditi štiri nove tovarne avtomobilskih delov, in sicer v Subotici, Novem Sadu, Zrenjaninu in Senti. Razen tega bodo obnovili 25 podjetij. V ta namen bi potrebovali 800 milijonov novih dinarjev, ki naj bi jih deloma zbrali s posojilom. Ustanovili bodo konzorcij poslovnih bank in zainteresiranim delovnim organizacijam predložili razpis posojila. Vojvodina je tudi zelo zainteresirana za zgraditev plinske elektrarne, saj pridobivajo v pokrajini letno kake 2 milijarde kubičnih metrov naravnega plina Zato predlagajo, da bi v mejah milijarde 200 milijonov N-din, kolikor naj bi v različnih oblikah investirali v elektrogospodarstvo Srbije, vključili tudi izgradnjo plinske elektrarne. Vse torej kaže, da bitke, kje v Jugoslaviji zakoličiti nove elektrarne, še ne bo kmalu konec. Tudi makedonsko elektrogospodarstvo namreč resno razmišlja o graditvi nuklearne elektrarne z močjo 2 milijard KW. Makedonski energetiki sodijo, da bodo tako najlažje pokrili deficit v električni energiji. V Makedoniji imajo zelo majhne rezerve premoga, prav tako pa tudi niso bogati z vodnim padcem. Nuklearno centralo naj bi zgradili ob Vardarju, na področju Krivo-laka. V okviru energetike je torej prišlo do sporazuma samo glede gradnje visokonapetostne distribucijske mreže 400 kilovatov, ni pa prišlo do sporazuma glede gradnje proizvodnih zmogljivosti električne energije, brez česar si ni mogoče zamisliti racionalnega gospodarskega razvoja Jugoslavije. V naftni industriji ne samo da ni prišlo do sporazuma glede izgradnje naftovoda, temveč so si tudi glede gradnje rafinerij in njihove modernizacije interesi posameznih področij in podjetij nasproti Enako je v črni metalurgiji. Industija avtomobilov in motorjev ni uskladila svojih razvojnih planov, zato je aktualno vprašanje, kako sploh prodati izdelke dvakrat večjih zmogljivosti, kot jih lahko sprejme naš trg. Tudi podjetja, ki izdelujejo gospodinjske stroje, razširjajo svoje zmogljivosti, tako da se bo tudi ta proizvodnja povečala za dvakrat toliko, kolikor je lahko proda na domačem trgu. Uresničevanje sedanjih planov kovinske industrije bo nujno privedlo do nadaljnjega zmanjšanja izkoriščanja zmogljivosti, če izvoza ne bomo povečali veliko hitreje, kot je planirano. To je toliko bolj zaskrbljujoče, ker posamezne investicije zahtevajo po 2 milijardi dinarjev. Končno je potrebno uskladiti tudi plan gradnje in modernizacije glavnih cest. Republike in pokrajine v svojih predračunih predvidevajo za to skoraj dvakrat večji znesek, kot ga lahko prenese splošna investicijska bilanca Jugoslavije. Doslej smo takšne zahteve obšli dokaj enostavno: natisnili smo toliko denarja, kolikor ga je zmanjkalo. Zdaj, ko za tiskanje dinarja niso glasovale vse republike, bo šlo teže! V. B. ■“ d KaradjoKV Zaradi kritičnih stanovanjskih razmer so v sarajevskem stanovanjskem podjetju izdelali načrt stanovanjske gradnje. Po tem načrtu naj bi vsi Sarajevčani do 1985. leta rešili svoj stanovanjski problem, stanovanjska površina pa bi se povečala na 14 kvadratnih metrov na stanovalca. Načrt predvideva, da nihče ne bi mogel dobiti stanovanja brez lastne udeležbe, ki naj bi se v skladu z možnostmi gibala od 5 do 25 %. Tako bi lahko letno zgradili kakih 5.500 stanovanj. S / * * S * 5 5 5 .? Najcenejša stanovanja GR Mavrovo gradi za svoje delavce stanovanja po 1.600 din za kvadratni meter površine • Skopsko gradbeno podjetje „Mavrovo“ je nedavno dokončalo za svoje delavce 80 stanovanj, nadaljnjih 80 stanovanj pa še gradi po najnižjih cenah v Jugoslaviji: kvadratni meter po- vršine v teh stanovanjih velja namreč samo 1600 din, dvosobno stanovanje s 50 kvadratnimi metri površine pa torej samo 80.000 din. Da ne bi razdrobili sredstev za stanovanjsko izgradnjo, ki jih imajo na voljo, iri da se delavci ne bi sami mučili z gradnjo stanovanj, pri tem pa prosili svoje podjetje za različne ugodnosti, kot denimo za prevoze, gradbeni material itd., so strokovnjaki GP Mavrovo predlagali, da se vsa sredstva in prizadevanja za stanovanjsko izgradnjo združijo ter da začne podjetje serijsko graditi moderna stanovanja za svoje delavce v „četvorčkih“ — in da se pri tej gradnji odreče vsakršnemu zaslužku. Takoj, ko so v ,,Mavrovu“ ta predlog sprejeli, so ustanovili posebno skupino treh delavcev, ki skrbi za zbiranje sredstev za to stanovanjsko gradnjo in za vso potrebno evidenco, stanovanja pa gradijo obrati tega podjetja enako kot druge ob- jekte. Delavci morajo za ta stanovanja sami zagotoviti 20% potrebnih sredstev, preostanek pa „primakne“ podjetje kot posojilo z odplačilno dobo 40 let in z obrestno mero 1,5 %. Takšna stanovanja gradi GP Mavrovo v Gostivaru in v drugih mestih, kjer ima to podjetje večja gradbišča oziroma kjer živijo večje skupine njihovih delavcev. To prakso so začeli po- nilEST POHIŠTVO snemati tudi drugi makedonski delovni kolektivi, predvsem seveda kolektivi gradbincev. Marsikdo bo seveda rekel, da je lahko priti do cenenih stanovanj na tak način — kaj ko bi zato te njihove izkušnje tudi posnemali! Tovans Tito na sedstva ZKJ v vem: Bile so težnje, da se delav> razred popolnoma vključi v * cionalne okvire. Toda v slavij! imamo samo en dela'' razred, delavski razred celo, Jugoslavije. Ne samo zatoA8’ pomešan, ker v Srbiji, Hrv«*' Sloveniji in drugih republi* skupaj delajo ljudje različni!111 rodnosti. Delavski razred samo en iz mnogih vzrokovr posebej idejnih, in nikakor more dopustiti narodnostna preštevanja, kadar gre, denin’ za zaposlitev. Vedno sem N1 to, da se v našem gospodar5', in v našem javnem življ61] sploh na prvo mesto postan sposobnost, da pa se pri tem veda upošteva tudi naciori moment, da zaradi tega o® prihajalo do negativnih p°iaV,i Skratka želim povedati, da lavskega razreda ne morem0 čiti po republikah, saj je )a' slovanski Toda delavski raar je odločujoči dejavnik predvs^ v svoji republiki - in to m vse bolj postajati; tu mora ^ delavski razred najvažnejši javnik oblasti, kot je bilo da tukaj rečeno. Mi smo del skemu razredu obljubili mn°« malo tega pa smo tudi opravili. Zato moramo 61 gično uresničiti prav tista usi na dopolnila, ki zadevajo dei skirazred. Predsednik CK ZK Srbij1 MARKO NIKEZIČ na ^ stanku političnega akO’ ZK v Beogradu: Nacionalizem je tako na Hrn škem kot kjerkoli drugje v Juč, slaviji mogoče pobijati samo fj demokratični poti, ne pa po v\ birokratskega centralizma ‘ konservativizma, ne s kakršni! koli vračanjem na prejšnje e, noše. Na Hrvaškem ne m<| nihče drug graditi socializmi kot samo delavski razred Hn, ške in kumunisti Hrvaške. Sai^ nacionalisti kakega drugega n roda bi si lahko umišljali, da 1 poklicani reševati ali izboljšem socializem na Hrvaškem. Kdorkoli misli podpreti hrl ške komuniste pri njihovem ^ danjem razmejevanju in razj ščevanju, mora to storiti d*: doma, v svoji hiši. Prva nakrj komunistov Srbije je po moj | zavreti poskuse velikosrbskih G cionalistov da bi zdaj na šircm napadli ZK Hrvaško ali ^ hrvaški narod. Dejstvo, da bi I lahko počenjah pod krinko p0” pore ocenam predsedstva ZIM ne bo moglo nikogar preslep' * haruevj guzzini 65000 nova gorica telefon 065 22611 IZ NAŠE DRUŽBE off* [joti! Jela** :i v« , Jul iela',< celo« Jrva^ ubl)K( red kov, kol )Stn * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * MOŽNOSTI SO PRI »KORITU« V času ko govorimo o neupravičenih prejemkih nekaterih, ne moremo mimo stroškov, ki v delovnih organizacijah zajemajo dnevnice, kilometrine itd. Ta dva stroška poleg drugih v delovnih organizacijah zmanjšujeta dohodek in povečujeta prejemke delavcev, ki imajo ponavadi že tako visoke osebne dohodke. Pri izplačevanju dnevnic in kilometrin se v čedalje pogostejših primerih pojavljajo nepravilnosti, za katere samaoupravljavci najbrž ne vedo. Za primer bomo navedli tri takšne nepravilnosti s celjskega območja. Slišali smo jih na seji občinskega sindikalnega sveta v Celju. Direktor službe družbenega knjigovodstva Celje, Slavko Verdel, je povedal, da je v eni izmed celjskih delovnih organizacijah nekdo v prvem polletju prejel preko dva stara milijona dnevnic. Priznali so mu jih kar 263. Imajo v tej delovni organizaciji morda kakšen drug letni koledar z več dnevi, kot ga uporabljamo mi? V drugem podjetju pa je prejel nekdo na račun kilometrin v polletju šest starih milijonov dinarjev. Če bi mu kilometer obračunavali po 0,90 dinarjev, bi moral vsak dan prevoziti okrog 430 kilometrov. Ce je tako, potem v dveh dneh zasluži toliko, kot nekvalificirani delavec v enem mesecu s trdim delom. V neki delovni organizaciji glavni direktor in direktor komerciale zelo rada potujeta v tujino. Včasih se jima pridruži še direktor finančnega sektorja. Kljub temu, da za posamezna potovanja dvignejo po več sto tisoč starih dinarjev, ob vrnitvi ne predložijo nobenega obračuna o porabljenih devizah. Ali takšna dejanja ne povečujejo socialnih razlik? Za reševanje teh perečih vprašanj pa je vsekakor pomembno stališče občinskega sindikalnega sveta iz Celja. V stališču se namreč zavzemajo, naj bi člani delavskih svetov vsaj dvakrat na leto razpravljali o stroških, zlasti tistih, ki imajo značaj osebnih prejemkov. M. BRECL rbij1 » tti'1 NAGRADNA KRIŽANKA »ASTRA« Nagrade: 1. 100 dinarjev, 2. — 3. 50 dinarjev, 4. — 10. 20 dinarjev in 11. — 15. 10 dinarjev. Denarne nagrade so darilo trgovskega podjetja ,Astra" iz Ljubljane. Rešitve pošljite na naslov: ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4/II 61000 Ljubljana, p.p. 313/VI do torka 21. decembra 1971. Na ovojnico napišite oznako Nagradna križanka ,Astra“. Izid žrebanja bomo objavili v novoletni številki 25. decembra. DELAVSKA ENOTNOST — SINDIKATI SO SESTAVNI DEL NAŠEGA DRUŽBENOPOLITIČNEGA SISTEMA, ZATO JE TREBA NJIHOVO MESTO OPREDELITI TUDI V USTAVI SRS Predložili smo amandma o sindikatih Ustavni komisiji skupščine SR Slovenije so sindikati minuli teden predložili v razpravo predlog amandmaja ali dopolnila XXV b k republiški ustavi,. ki govori o mestu in vlogi te delavske organizacije v naših socialističnih družbenih odnosih in družbenem samoupravljanju. Z nekaterimi dopolnitvami in pripombami ga je komisija sprejela in predložila vsem skupščinskim odborom v dokončno obravnavo. Besedilo predloženega ustavnega dopolnila, ki govori o sindikatih, je naslednje: V sindikatih se delavci: 1. zavzemajo za uresničevanje svojih neodtujljivih pravic na podlagi dela v temeljnih organizacijah združenega dela in v vseh oblikah združevanja in poslovnega sodelovanja pridobivati dohodek, upravljati zadeve in sredstva družbene reprodukcije in odločati o dohodku, ki ga kot del skupnega družbenega dohodka ustvarijo v različnih oblikah združenega dela in združevanja sredstev; 2. prizadevajo si za vedno OBDAVČITI KREDITE? V razpravah o izvorih socialnih razlik v naši družbi, ki je potekala v Sloveniji skoraj leto dni, smo pogosto slišali predlog, da moramo korenito spremeniti tudi stanovanjsko politiko, če res želimo zajeziti nadaljnje razslojevanje naše družbe. Če namreč povežemo politiko družbenega subvencioniranja stanarin s politiko dodeljevanja družbenih stanovanj, kreditiranja izgradnje oziroma nakupa lastniških stanovanj ter v zadnjem obdobju še prodajo družbenih stanovanj, se nujno vsiljuje ugotovitev, da naša sedanja stanovanjska politika ne pelje k zmanjšanju socialnih razlik, temveč k njihovemu zaostrovanju. Tako se zaostruje razlika med zado-voljenostjo s stanovanji in pomanjkanjem stanovanj, med stanovalci v najemnih stanovanjih glede na obseg in način družbenega subvencioniranja stanarin, nadalje med tistimi občani, ki so prišli do lastniškega stanovanja pod posebno ugodnimi kreditnimi pogoji, in tistimi, ki so prišli do stanovanja pod težkimi kreditnimi pogoji ali le z lastnimi sredstvi Velike razlike nastajajo nadalje tudi med tistimi, ki so „kupili“ družbena stanovanja po izredno ugodnih pogojih in tistimi, ki so jih kupili pod normalnimi ekonomskimi pogoji itd. Te razlike so tem bolj občutljive, ker gre pri stanovanju za takšno premoženje, ki daje dolgoročne koristi, zaradi česar se lahko sedanje razlike v stanovanjskih ugodnostih v prihodnje še povečajo ter ustvarijo nova socialna nesorazmerja in nasprotja. Mnogi zaradi tega sodijo, da bi se morali v stanovanjski politiki odločiti za korenite spremembe, ki bodo dale resnično optimalne ekonomske in socialne učinke. Najpomembnejši ukrep naj bi bil postopno uvajanje našim razmeram primerne ekonomske stanarine, ob hkratnem družbenem subvencioniranju stanarine za socialno ogrožene kategorije prebivalstva. S kreditiranjem, razvijanjem stanovanjskega varčevanja in z drugimi ukrepi naj bi spodbujali občane k pridobitvi lastnih stanovanj, pri čemer pa naj bi imela občutno prednost gradnja stanovanj v čim bolj strnjenih in urbanistično urejenih območjih. Z različnimi ekonomskimi in drugimi ukrepi je treba vplivati tudi na racionalizacijo in s tem na pocenitev stanovanjske gradnje, kar lahko bistveno poveča možnost pridobitve stanovanja tudi za občane z nižjimi dohodki in prispeva k zmanjšanju stanovanjskega primanjkljaja. Vse to pomeni, da bi se tudi v pogojih močnejšega uveljavljanja ekonomskih prvin v stanovanjskem gospodarstvu ne smeli odreči določnemu obsegu družbene intervencije na tem pomembnem področju družbenega standarda. Vendar mora intervencija delovati tako, da bo zares krepila socialno varnost ljudi in zmanjševala socialne razlike v naši družbi. V takšno politiko pa sodi tudi ostrejša obdavčitev vseh oblik premoženja, torej tudi stanovanjskih hiš, ki so bile pridobljene pod ugodnejšimi pogoji od normalnih in zato prinašajo lastnikom tudi neupravičene materialne koristi. Kot je znano, bodo še letos v vseh občinah pregledali, po kakšni ceni so prišli posamezniki do družbenih hiš. Slišati pa je moč tudi predlog, naj bi v prihodnje obdavčili tudi dohodek oziroma povečano vrednost osebnega premoženja, ki je bilo pridobljeno v razmerah visoke stopnje inflacije s pomočjo ugodnih dolgoročnih kreditov iz družbenih sredstev. Ob sklepanju novih kreditnih razmerij pa naj bi uveljavili načelo o obvezni valorizaciji dolgoročnih kreditov glede na stopnjo inflacije. Če smo se že odločili za povečanje obresti na hranilne vloge, je vsekakor prav, da „podražimo“ tudi cenene kredite, sicer bodo vedno na izgubi tisti, ki varčujejo, bogateli pa bodo tisti, ki se lahko čezmerno zadolžujejo. boljše delovne in življenjske razmere z ustvarjanjem družbenih pogojev za razvoj samoupravljanja, z večanjem produktivnosti dela in z razvijanjem sodobne organizacije dela ob intenzivni uporabi znanstveno-tehnoloških dosežkov, s stalnim večanjem svojega strokovnega in družbenega znanja; 3. zavzemajo se za dosledno uresničevanje samoupravnih pravic v združenem delu in za varstvo svojih pravic ter organizirajo ustrezne oblike pomoči, predlagajo družbene ukrepe v primerih hujših kršitev samoupravljanja v delovnih organizacijah in dajejo pobudo ža postopek, da se zaščitijo njihove pravice in pravice delovnih skupnosti v temeljnih organizacijah združenega dela; 4. zavzemajo se za usklajevanje interesov na temelju samoupravljanja, delitve po rezultatih dela in vzajemnosti ter oblikujejo družbena merila za zago- tavljanje socialne varnosti, spodbujajo samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje ter v njem sodelujejo, krepijo njihov demokratični značaj ter krepijo družbeno odgovornost za uresničevanje 'sprejetih obveznosti; ~ 5. zavzemajo se za take družbenoekonomske in politične odnose, ki omogočajo polno izražanje in uresničevanje njihovih interesov, sodelujejo v kandidacijskem postopku in pri izbiri kandidatov za organe upravljanja v organizacijah združenega dela in v interesnih skupnostih ter za delegate v skupščine in družbenopolitične skupnosti, zahtevajo izdajo zakona, zastavljajo vprašanja samoupravnim, predstavniškim in upravnim organom, ki so jih dolžni obveščati o pomembnih družbenih zadevah, obravnavati njihova stališča in predloge, preden o njih odločijo. D. R. NOVA VELEBLAGOVNICA V CELJU VAM NUDI BOGATO IZBIRO Štiri etaže Darilni bon Dvajset oddelkov Dostava na dom 20.000 različnih izdelkov Menjalnica Bife BLAGA ZA ŠIROKO POTROŠNJO. OBIŠČITE NAS -ZADOVOLJNI BOSTE! - _________________ ' Veleblagovnica Q Celje, Gubčeva 2 Tehnd- MERcaTan V Šmartnem ob Paki že nekaj časa gradijo nov prizidek k sedanji osnovni šoli. V njem bo 5 učilnic, telovadnica in otroško varstvena ustanova. Dela_ izvaja gradbeno podjetje Gradbenik iz Ljubnega, stala pa bodo okrog 2 milijona dinarjev. Omenjena sredstva so večinoma iz prispevka za šolstvo. — Foto: Tavčar Novi moderni vzgojnovarstveni ustanovi za 150 predšolskih otrok, ki so jo za občinski praznik novomeške občine odprli v Novem mestu, se je ob prazniku republike pridružila tudi varstvena ustanova za dojenčke v Metliki. — S. D. Neskladja v osebnih dohodkih Kranjski sindikati so te dni dobili primeijalno analizo osebnih dohodkov in drugih prejemkov delavcev družbenih dejavnosti kranjske občine, ki jo je po merilih kataloga II izdelal strokovni sodelavec sindikatov dipl. oec. Franc BOHINC. Po enotni metodologiji je ugotovljen različni nivo osebnih dohodkov v 4 1 delovnih organizacijah. Višje osebne dohodke imajo tam, kjer. tudi proizvajajo (strokovne šole) ali pa se ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo. Analiza je pokazala velika neskladja med posameznimi kvahfika-cijskimi skupinami znotraj kolektivov, prav tako pa tudi na to, da so zelo različni kriteriji za vrednotenje delovnih izkušenj na osnovi službenih let. Ponekod tega kriterija sploh ne upoštevajo. Različni po delovnih organizacijah so tudi ostah prejemki - dnevnice, kilometrine, prevozi na delo, nadomestila za čas bolezni itd. Precej neskladij, ki pogojujejo velike socialne razlike, bo odpravilo izvajanje samoupravnih sporazumov, čeprav se bodo nekatere delovne organizacije zelo težko približale tistim, ki so sedaj delile za 90 in več odstotkov višja sredstva. Zato čaka kranjsko sindikalno .vodstvo v bodoče zahtevna naloga, da zagotovi uresničitev samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov na svojem območju. DRAGO VOBOVNIK Hrastniški referendum V nedeljo, 19. decembra, se bodo v Hrastniku odločali o tem, ali bodo uvedli samoprispevek za gradnjo novih učilnic in pokritega kopališča ali ne. Doslej le v tej zasavski občini niso imeli samoprispevka, medtem ko ostale tri komune že nekaj let po tej poti zbirajo denar za hitrejšo rast družbenega standarda. S tem pa ni rečeno, da v Hrastniku niso združevali sredstev delovnih kolektivov v te namene. Podjetja so doslej plačevala vsako leto po 1 % od bruto osebnih dohodkov zaposlenih. Novi predpisi o obveznem 30% pologu za vse take in druge gradnje pa so Hrastničane napotile, da se bolje organizirajo in da s samoprispevkom uredijo nekatera najbolj pereča vprašanja na področju vzgoje in izobraževanja. Če bo referendum uspel, za kar ni dvoma, bodo dogradili 12 novih večjih učilnic in kabinetov pri osnovni šoli heroja Rajka. Prav tam naj bi dogradili tudi pokrito kopališče, ki bi ga lahko uporabljali tako šolarji za potrebe telesne vzgoje, kot vsi drugi občani. Za pokrito kopališče so se v Hrastniku odločili tudi po nasvetu strokovnjakov, ki so ugotovili, da bi imeli z letnim bazenom večje stroške pa manjši učinek, saj traja kopalna sezona poleti največ 70 dni. V pokrito kopališče na Logu bodo lahko napeljali tudi toplo l v sn vsen Pod: težk se v braž SRS shto $ku Hm ^est Hoj Prol čun T Hzp 4i losi His< no svoj r cii Pr SVi na vil ce de pc de te- vodo iz bližnje toplarne na Rudniku, iz katere že zdaj ogrevajo večje stanovanjske in druge objekte v okolici. Na referendumu so se Hrastničani dobro pripravili. Vsem družinam so razposlali pismeno gradivo, v katerem so razložili, koliko naj bi prispevali občani s samoprispevkom in v kolikšnem času in kaj bodo storili z zbranim denarjem. V prihodnjih petih letih naj bi zbrali okrog 10 milijonov dinarjev. Nove učilnice in kopališče bi lahko dogradili prej kot v petih letih, ker bi lahko najeli za to tudi nekaj kreditov. —m- in va ■zi str za ra; čir us ne zn ki kc pc zn IZVRŠNI ODBOR IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI SR SLOVENIJE O IZRAČUNIH SREDSTEV ZA LETO 1972 Zahtevajo sestanek najodgovornejših Člani izvršnega odbora Izobraževalne skupnosti SR Slovenije so v sredo, 8. decembra, na svoji seji soglasno sklenili poslati pismo v*m organom, ki v republiškem merilu soustvarjajo politiko na Področju vzgoje in izobraževanja. S pismom želijo opozoriti na težke posledice, ki bi nastale, če bi vztrajali pri vseh stališčih, ki so te v zvezi z izračunavanjem sredstev za leto 1972 za potrebe Izobraževalne skupnosti SRS doslej izoblikovala v Izvršnem svetu oRS. Izvršni odbor meni, da je v tem trenutku vsekakor najbolj saiotrno, da sedejo za skupno mizo predstavniki Izvršnega sveta in ^upščine SRS, republiških vodstev SZDL, sindikatov, Zveze komunistov, Gospodarske zbornice in Izobraževalne skupnosti SRS. Ostali naj bi se pravočasno in skupno ugotovili predvsem to, ali je moč pred slovensko družbo, čeravno je tarejo težki gospodarski Pfoblemi, zagovarjati stališča Izvršnega sveta SRS zlasti glede izravna sredstev za osebne dohodke in materialne izdatke. To pismo bo izvršni odbor mzposlal tudi vsem članom ^upščine Izobraževalne skupiti SRS. Zavrnjena pa je bila misel, naj bi sklicali takoj izredno sejo skupščine, saj je le-ta ^oja stališča v zvezi z izraču- Železarji povabili slikarje V prostorih Likovnega salona Študijske knjižnice Ravne na Koroškem je odprta razstava del udeležencev Slikarske kolonije 71. Lani, ko so ravenski železarji slavili 350-letnico koroškega fužinarstva, so prvikrat povabili v Mežiško dolino tudi likovne umetnike. Uspeh Prve slikarske kolonije je spodbudil ravensko Železarno, da bo zdaj redno vabila v Mežiško dolino slikarje. Sadovi letošnjega ustvarjanja so zdaj na vpogled občinstvu. Lojze Perko, Lajči Pandur, Oton Polak, Ljubo Ravnikar, Ivo Seljak — Čopič, Janez Vidic in domačin Franc Boštjan razstavljajo nad 60 del. Tako je zdaj tudi v slikarstvu v večji meri zastopana Koroška, lepote sveta med_ Uršljo goro in Peco ter Železarna. Bodočim rodovom je ohranjena podoba življenja in ustvarjanja v Mežiški dolini. In z leta v leto bo teh „spomi-nov“ v likovnih stvaritvah več! M. 80% samoupravnega sporazuma, računano pri tem točko v vrednosti 92 in pri valorizaciji 15%.“ V zvezi s takim stališčem je izvršni odbor ugotovil, da tak pristop izračunavanja vsote denarja za osebne dohodke ne upošteva kot izhodišče družbeni in samoupravne dogovore, da pomeni za 20 % nižje kalku-lativne osebne dohodke, kot jih predvidevajo samoupravni spo- nom potrebnih sredstev za leto 1972 že izoblikovala in je izvršni odbor na osnovi teh stališč že pripravil predlog izračuna. Že ta tčden, ko bo v skupščini SRS stekla razprava o predlogu družbeno-ekonomskih in bilančnih izhodišč za financiranje splošne in kolektivne porabe v letu 1972, bodo poslanci imeli na vpogled torej tudi predlog izračuna Izobraževalne skupnosti SRS. i V čem se izražajo nasprotujoča si stališča skupščine Izobraževalne skupnosti SRS in tista, ki se oblikujejo v Izvršnem svetu SRS? Skupščina Izobraževalne skupnosti SRS se je zavzela za to, da se vrednosti za posamezne kategorije delavcev na področju vzgoje in izobraževanja valorizirajo za 20%, pri čemer so upoštevali uradne podatke o 16% porastu življenjskih stroškov v letu 1971 in povečano družbeno produktivnost za 4 %. Skupščina pa je predvsem odločno terjala, da se zagotovi enak družbeno-ekonomski položaj delavcev na vseh področjih družbene dejavnosti in to tako, da se realizirajo osnove in merila iz samoupravnih sporazumov v enakem odstotku za vse delavce na vseh področjih družbenih dejavnosti. V Izvršnem svetu SRS pa se je izoblikovalo v zvezi z izračunavanjem vsote denarja za osebne dohodke drugačno stališče. Po tem predlogu naj bi izračun za leto 1972 predvidel „povečanje osebnih dohodkov pri nižje plačanih kategorijah za 18%, pri srednje plačanih za 16% in pri višje plačanih za 14%. Ti razponi bi dali rezultat, da bi se vse kategorije zaposlenih v izobraževanju približale na raven SLOVENSKE KONJICE Občinski sindikalni svet in delavska univerza sta pred kratkim pripravila dvodnevni seminar za člane predsedstva OSS ter za predsednike osnovnih sindikalnih organizacij. Osrednji del razprave so posvetili nalogam sindikalnih organizacij na področju samoupravljanja ob neposrednem uresničevanju XXI. in XXIV. amandmaja zvezne ustave in ustreznih predlogov za spremembo republiške ustave. Dokaj razgibana je bila tudi razprava o medsebojnih odnosih. razumi, se pravi mnogo nižje osebne dohodke kot jih je že zdaj mogoče predvidevati na drugih področjih. Torej tak izračun tudi ne upošteva načela, da je treba merila iz samoupravnih sporazumov realizirati za vsa področja družbenih dejavnosti v enakem odstotku. Ugotovili so, da bi tako stališče pri izračunavanju sredstev za osebne dohodke pomenilo dvoletno zaostajanje, saj ne upošteva niti določil zakona o financiranju vzgojnih in izobraževalnih dejavnosti. Podobno so ocenili tudi stališče Izvršnega sveta SRS glede izračuna materialnih sredstev, za katera predvideva le 20% povečanje. Skupščina Izobraževalne skupnosti SRS pa je predlagala 40% povečanje, računajoč pri tem, da gre polovica na račun že ugotovljenih podražitev, le 20% pa bi v resnici lahko rabilo za izenačevanje pogojev v opremljenosti šol. Ce bi ostalo pri stališču Izvršnega sveta, bi bili seveda napori za modernizacijo pouka v prihodnjem letu enaki ničli. Na izvršnem odboru pa so tudi sklenili v pismu opozoriti na nenačelno politiko v zvezi z odvzemanjem presežkov, kar tudi ni v skladu z ustavnimi amandmaji. Poleg tega so načenjali še druge probleme, za katere seveda letos še ne bo mogoče najti rešitev, a bi jih morali v republiki urediti: gre za republiški zakon, ki ga bomo morali sprejeti o amortizaciji za celotno področje družbenih dejavnosti in potem seveda zagotoviti tudi denar za njegovo izvajanje; gre tudi za enakopravnejše materialno obravnavanje šol pri gospodarskih organizacijah ipd. Sicer pa, veijemimo, da bo o vsem tem kmalu stekla beseda za skupno mizo, v okviru možnosti jasno, toda načelno in v skladu s samoupravno organiziranostjo v naši družbi. Zakaj upravičen revolt lahko povzročijo neodgovorne besede odgovornega posameznika, ki meni: najprej o denarju, o samoupravljanju se bomo lahko pogovarjali kasneje ... Če naj bi bilo tako, kaj naj potem sploh počne samoupravna interesna skupnost? SONJA GAŠPERŠIČ IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH Do najvišjega nadstropja | le četrtina Na simpoziju izobraževanje — nujnost in način sodobnega življenja", ki je bil konec novembra v Mariboru, je nastopilo 21 referentov. Naj bralce tokrat vsaj bežno seznanimo z izredno zanimivim prispevkom o študiju zaposlenih na višjih in visokih šolah pri nas v Sloveniji, ki ga je temu simpoziju prispeval ZVONE ŠKANDALI, svetnik republiškega sekretariata za prosveto in kulturo. V desetih letih, vključno tekoče šolsko leto, se je vpisalo na izredni šolski študij v Sloveniji približno 31.000 kandidatov. To pa je kar tretjina vseh novincev, ki so se v tem razdobju vpisali na slovenske fakultete, višje in visoke šole ter akademije. 'Razdelitev izrednih študentov pa je po visokošolskih zavodih zelo neenakomerna Skoraj tri četrtine vseh izrednih študentov je na višjih šolah in le četrtina na drugih visokošolskih zavodih. V skupnem številu vpisanih na višjih šolah je v povprečju desetih let delež izrednih študentov tak: na višjih šolah 60 % na univerzi 14 %, na visokih šolah in akademijah pa 26 %. Doslej jih je uspelo diplomirati komaj 18 %, od tega le 1,6 % na drugi stopnji visokošolskega študija. Ob nizanju takih podatkov o strukturi izrednih študentov in njihovem študijskem rezultatu Zvone Skandli ugotavlja, da se je zaradi opisanega stanja dokaj razširilo v javnosti mnenje, daje izredni študij možen le na višjih šolah, oziroma da zaposleni po visoki izobrazbi itak ne težijo. Škandali opazarja, da je resnica verjetno drugačna in da je verjetneje treba iskati razloge za skromne rezultate izrednega študija v zelo težkih pogojih za študij ob delu. Delovne organizacije dolga leta niso posvečale izrednemu študiju svojih zaposlenih kot viru visokokvalifciranih kadrov skoraj nobene pozornosti. Šele v zadnjem času se nekoliko spreminja ta odnos, vendar smo še zelo daleč od urejenega sistema izrednega visokošolskega študija, ki bi slonel na dolgoročnih dogovorih med sfero proizvodnje oz. družbenih služb in sfero izobraževanja. Za razvoj izrednega študija so doslej storile nekaj več le šole, a to predvsem višje šole, ki nudijo vedno več organizirane pomoči izrednim študentom. Večina fakultet pa je postopoma opuščala to dejavnost, tako da na nekaterih fakultetah izrednega študija sploh ni več ali pa je še komaj omembe vreden. Organiziran izredni študij imata Ekonomska fakulteta in Fakulteta za strojništvo, a tudi ti dve le za prvo stopnjo. Na drugi stopnji so v preteklem šolskem letu bili le še 103 izredni študentje. Vsi ti kazalci napovedujejo seveda slabo perspektivo temu, da bi se izredni študij zaposlenih na univerzi uveljavil kot oblika in možnost neprekinjenega izobraževanja zaposlenih vse do najvišjega nadstropja učenosti' PRIHODNJIČ: Socialna diferencija tudi v izrednem študiju VELEBLAGOVNICA M dmhhmi 1 priporoča potrošnikom hiter, aodoben In cenen nakup vseh potrebščin aa sebe, za družino, za dom in za gospodinjstvo 1 potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje 1 za tuje kupce Je v hiši menjalnica LJUBLJANA Potrošniki lahko izhirajo blago v poslovalnicah: TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, VVolfova 1 KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka BLAGOVNICA NAMA, Kočevje * S IZKUŠNJE OD DRUGOD • IZKUŠNJE OD DRUGOD • IZKUŠNJE OD DRUGOD • IZKUŠNJE OD DRUGOD • IZKUŠNJE OD DRUGOD • IZKUŠNJE OD DRUGOD • IZKUŠNJE OD DRUG' 3 Spoznanja Francij« Ustanova v Nancyju je lahko zgled našim razvitejšim delavskim univerzam Bržkone je smotrno dva dosedanja prispevka o spoznanjih France glede izobraževanja dopolniti še s tretjim. Le-ta naj vsaj bežno Predstavi eno izmed najuspešnejših izobraževalnih ustanov, ki s ^ojo programsko dejavnostjo in organiziranostjo v praksi uveljavlja načelo stalnosti v izobraževanju. V Nancyju, v pokrajini Lorraine (območje, na katerem žive številni naši predvojni izseljenci in njihovi otroci) deluje Univerzitetni center za ekonomsko in socialno sodelovanje (Centre Universitaire de Cooperation Economique et Sociale - CUCES). Ta ustanova je Po svoji programski zasnovi v določenem smislu podobna našim delavskim univerzam v večjih središčih, čeravno je na višji — kvali-letnejši ravni. Center, kije bil ustanovljen 1954. leta na pobudo industrialcev © univerzitetnih kadrov Lorrainske pokrajine, je vzgojnoizobraže-valna ustanova, ki odraslim omogoča stalnost v izobraževanju in Izpopolnjevanju znanj ne glede na raven njihovih predznanj. Poslanstvo centra, ki ga opredeljuje ministrski ustanovitveni dekret, je Zagotavljanje tekega izobraževanja, ki naj ljudem omogoča boljše razumevanje stalnega, hitrega, znanstvenega, ekonomskega in socialnega napredka na vseh področjih, da bi lahko bolje delali in se uspešno uveljavili v družbi. Dejavnost centra lahko razvrstimo v tri osnovne sestavine: — neposredna organizacija izobraževalnih oblik za izpopolnjevanje Znanj v poklicu, za morebitno prekvalifikacijo, za pridobitev poklicne ali višje strokovne izobrazbe, za pridobitev splošnih, strokovnih in družbenih znanj glede na osebni interes (ki ni vedno Pogojen z zahtevami dela na delovnem mestu), za pridobitev tistih Znanj, ki omogočajo pripravljanje na razpisana delovna mesta itd.; izobraževalno delo v podjetjih in upravnih službah, s katerim naj se zadovolji skupnim izobrazbenim zahtevam in potrebam zaposlenih in organizacij. - psihosociološki posegi v podjetjih in upravnih službah ter organizacija ustreznega izobraževanja kadrov, ki se ukvarjajo z izobraževanjem (predavateljev, izobraževalcev, animatorjev, organizatorjev, strokovnjakov itd.). V ČEM JE ODLIKA CUCES PRI ORGANIZACIJI IZOBRAŽEVANJA Če lahko ugotovimo, daje glede pridobivanja različnih stopenj poklicne izobrazbe pristop enak našim delavskim univerzam, moramo opozoriti, da je povsem drugačen glede zasnove in izvedbe izobraževanja in izpopolnjevanja. Da bi bile metode in organizacija izobraževanja in izpopolnjevanja znanj čimbolj prilagojene zainteresiranim odraslim, imži center posebno službo za usmerjanje in svetovanje. S strokovnjaki te službe kandidati obravnavajo svoje osebne izobraževalne potrebe in interese, z njimi o njih razpravljajo in razmišljajo ter začrtujejo najustreznejšo rešitev znotraj ali izven centra. To pomeni, da strokovnjaki centra usmerjajo kandidate za njih najustrežnejše izobraževanje oz. jim svetujejo vključitev v določeno izobraževalno enoto, ki jim bo omogočala dokončno opredelitev. Izpopolnitveni izobraževalni ciklusi, ki so zgrajeni na načelu stalnega dopolnjevanja znanj, tvorijo sistem zaokroženih izobraževalnih enot, v okviru katerih si lahko vsakdo (ob pomoči strokovnjakov službe za usmerjanje in svetovanje) začrta svoj program usposabljanja in izpopolnjevanja glede znanj, ki si jih želi pridobiti glede na svoje predznanje in glede na razpoložljivi čas. Pri izobraževanju, center uspešno uveljavlja sodobne učne teh- nike, vključno televizijo, pri čemer je eden izmed pionirjev programiranja učenja z avdovizualnimi sredstvi. KAKŠEN JE PRISTOP CENTRA KOT ZUNANJE IZOBRAŽEVALNE USTANOVE V PODJETJIH Vzporedno z organizacijo izobraževanja posameznikov skuša center zadovoljevati tudi ponudbe podjetij oz. njihovih delovnih skupnosti. Pri tem si center prizadeva, da bi ugotovil, kako zagotoviti stalnost oz. nepretrganost izobraževanja zaposlenih. Na osnovi problemov, ki se pojavljajo v organizacijah oz. jih postavljajo zaposleni, si prizadevajo povezovati izobraževanje s poklicno dejavnostjo. Pri tem je značilno, da center uveljavlja tako programsko zasnovo, ki temelji na večdimenzionalnem proučevanju potreb. To pomeni, da na osnovi izražene želje podjetja za izvedbo določene izobraževalne akcije predhodno prouči celovito stanje. Druga značilnost centra je, da pri izvajanju izobraževanja v podjetjih praviloma nastopa le kot zunanji svetovalec, kar pomeni, da se načeloma vzdržujejo prevzemanja neposredne organizacije oz. izvedbe izobraževanja. Zato center usposablja izobraževalce, organizatorje ali animatorje izobraževanja, ki jih izberejo podjetja. Hkrati pa zasnuje in pomaga upostaviti ustrezno organizacijo izobraževanja* ki mu služi kot medij pri realizaciji programirane vsebine. USPOSABLJANJE IZOBRAŽEVALCEV IN PSIHOSOCIOLOŠKI POSEGI Pomembna dejavnost centra je torej tudi odlikovanje sistema izobraževanja in usposabljanja izobraževalcev, predavateljev in organizatorjev izobraževanja. Zelo uspešno snujejo ustrezne metode in programe. Pri tem izobraževanju gre zlasti za ustrezno usposabljanje oseb, ki naj v delovnih organizacijah in pod njihovim mentorstvom izvajajo izobraževalni proces. Psihosociološki posegi pa so svojevrsten pristop k zasnovi izobraževalnih nalog, ki naj celoviteje razrešujejo probleme podjetij. Omenil sem že, da je CUCES v določeni meri podoben našim razvitejšim delavskim univerzam. Zato lahko njegova programska zasnova služi nadaljnjemu oblikovanju fiziognomije delavskih univerz, zlasti v največjih industrijskih centrih na Slovenskem. ANTON KUKOVIČA OBISKALI SMO DOMŽALSKI AVTOSERVIS Mehaniki in dobri gospodarji Z velikimi težavamiJ ® Izvajanje stabilizacijskega programa v Zasavskih premogovnikih S skromno slovesnostjo ob dnevu republike je 87-članski delovni kolektiv Avtoservisa iz Domžal zabeležil pomembno gospodarsko zmago. Mesec dni pred rokom je izpolnil letošnji gospodarski načrt in prvič v enajstletnem obstoju presegel 10 milijonov dinarjev bruto prometa. OD PRISILNE UPRAVE DO SODOBNEGA SERVISA Namenili smo se, da zvemo kaj več o tem marljivem kolektivu, zato smo ga te dni tudi obiskali. Pogovarjali smo se s Francem Zajcem, direktorjem, in Regino Grilj, računovodkinjo podjetja. Oba sta namreč v podjetju že od tedaj, ko je bila pred devetimi leti uvedena prisilna uprava, ki je trajala do 8. oktobra 1963. leta. „Ko smo imeli prisilno upravo, je veliko naših delavcev odšlo drugam,“ se spominja tistih Kakšne so medsebojne terjatve in obveznosti med gospodarskimi organizacijami in dejavniki izven gospodarstva - občinami, raznimi ustanovami družbenopolitičnimi organizacijami itd? To vprašanje ni majhnega pomena in da bi ga uredili, morajo sedaj gospodarske organizacije poslati SDK sezname svojih terjatev, omenjeni iz-vengospodarski dejavniki pa sezname svojih obveznosti. SDK bo te sezname primerjala, na podlagi teh primerjav pa naj bi potem našli ustrezne rešitve tega problema. Uradno podlago za to je dal Uradni list št. 50/71 oziroma v njem objavljeni ,,Zakon o evidentiranju obveznosti določenih uporabnikov družbenih sredstev in načinu njihove poravnave", na podlagi katerega je zvezni sekretar za finance izdal „Navo-dilo o vsebini in postopku pri pošiljanju seznama obveznosti in izplačilnega programa za obveznosti določenih uporabnikov družbenih sredstev ter seznama terjatev gospodarskih organizacij. Namen vsega tega je nedvomno dober, toda . .. . . . toda za naše podjetje (CZP Delavska enotnost) in verjetno še marsikatero drugo podjetje s podobno dejavnostjo pomeni pripravljanje teh seznamov zapravljanje delovnega časa računovodskih delavcev, ki imajo pred zaključkom tekočega poslovnega leta že itak posla čez glavo, še posebej zato, ker bi samoupravnim organom morali preskrbeti kopico podatkov, brez katerih ne moremo izdelati finančnega plana za prihodnje leto. Sedaj je moralo naše računovodstvo pustiti vse drugo delo in se z vso ihto spraviti na popisovanje množice terjatev, od katerih pa večina znaša le nekaj dinarjev — za neplačano naročnino na naš tednik, za različne naročene in še neplačane brošure in brošurice itd. Od vsega tega dela ne bomo imeli drugega kot škodo zaradi tega, ker ne bomo mogli pravočasno opraviti tistega računovodskega dela, ki nam je resnično nujno potrebno. Kot že tolikokrat se moramo tudi ob tem primeru vprašati: za koga delajo računovodstva, še posebej računovodstva manjših delovnih organizacij - za potrebe lastnega kolektiva, ali za potrebe najrazličnejših dejavnikov izven podjetja? Najrazličnejših statistik, evidenc in poročil, neprilagojenih različnim vrstam delovnih organizacij, imajo računovodstva „čez glavo" in nič ne kaže, da se bo kaj spremenilo na bolje, vsaj toliko časa ne, dokler eni lahko naročajo, drugi pa morajo to izvrševati - seveda na svoje stroške, ne pa na stroške tistega, ki to naroča. . . -P časov Regina Grilj. „Le malo nas je upalo na izboljšanje in da bo iz tega podjetja kaj nastalo. Sklade, ki smo jih ustvarili v prejšnjih dveh letih pred prisilno upravo, smo porabili za pokritje izgube. Razen tega smo za pokritje izgube najeli še kredit in ga pred petimi leti tudi vrnili." V tem času, ko se je domžalski Avtoservis boril z velikimi težavami, so imeli delovne prostore v najemu pri raznih privatnikih, zato je bila želja kolektiva, da si čimprej zgradi lastne delovne prostore. „Z lastnimi sredstvi in težko pridobljenimi krediti — saj nam v tistih časih nista zaupali niti občina niti banka — smo do konca 1966. leta zgradili prvo fazo lastnih delovnih prostorov. Gradnjo le-teh, ki danes stojijo ob cesti Ljub|ana-Celje, smo zaključili do konca 1967. leta in naslednje leto že začeh opravljati servis za VW vozila. S kvalitetnim delom smo se začeli uveljavljati tudi navzven. Na ta način smo povečevali promet in dohodek, ki smo ga potrebovali za vračanje kredita, najetega za gradnjo delovnih prostorov in za nova osnovna sredstva. Od dobrega milijona in 110.000 dinarjev kredita, kolikor smo ga za to dobili, smo vrnili že skoraj ves denar in zdaj banki dolgujemo le še slabih 230.000 dinarjev. Računamo, da jih bomo odplačali do konca prihodnjega leta." UGODNI REZULTATI GOSPODARJENJA Čeprav je navajnje številk suhoparna zadeva, moramo neka- tere najznačilnejše, ki govorijo o uspešnosti gospodarjenja domžalskega Avtoservisa, le povedati. Za prelomno leto štejejo v Avtoservisu 1965. leto in na to se omenjeni podatki tudi nanašajo. Celotni dohodek so v petih letih povečali kar za 466 %, dohodek za 304 %, sklade podjetja za 264%, osebne dohodke za 333 % - le-ti znašajo zdaj nad 1800 dinarjev na ^zaposlenega — vrednost osnovnih sredstev za 926 in amortizacijo za 2327 odstotkov. Tako ugodne rezultate gospodarjenja jim seveda ni omogočilo le opravljanje servisov za VW vozila, marveč njihova precej raznotera dejavnost. Mimo tega, da opravljajo še servise za vozila znamke volvo, sprejmejo v domžalskem Avtoservisu v popravilo vsako vozilo. Opravljajo tudi še vsa kleparska, tapetniška, avtoličarska in vsa dela, ki sodijo k avtomobilom. Bogato so založeni tudi z rezervnimi deli, še posebej za VW in volvo vozila. KADRI - NAJVEČJA DEVIZA Za vsemi omenjenimi rezultati je veliko število pridnih rok, to je sposobnih delavcev, mojstrov na področju avtomehanike in vseh dejavnosti, kijih opravljajo. Direktor Franc Zajc pripoveduje: „Vse naše avtomehanike, ličarje, kleparje in druge profile poklicev, ki jih potrebujemo, smo vzgojili sami, oziroma jih še vzgajamo. Zdaj imamo v uku kar 76 vajencev v vseh treh letnikih. Mnogi ostanejo pri nas, drugi pa se zaposlijo pri zaseb-nikih, saj ni nobena skrivnost. da tod okrog deluje kar 36 zasebnih avtomehanikov, ki so se mnogi izučili prav pri nas. Nikar ne mislite, da se z zasebniki gledamo postrani. Z njimi zelo lepo sodelujemo in so mnogi naši dobri kooperanti. Če je potrebno, jim tudi mi pomagamo. Skratka hočem povedati, da so dobri kadri za nas največja deviza." OBETAVNE PERSPEKTIVE Direktor Avtoservisa se je nato razgovoril še o perspektivah podjetja. „Glede na stalno rast delovne organizacije in vse večjih potreb po tovrstnih uslugah, ki jih opravljamo, že razmišljamo o razširitvi naše dejavnosti. Nobena skrivnosti ni, da imamo za nove investicije pripravljenih 700.000 lastnih dinarjev. V prvi fazi bomo zgradili novo 1700 kvadratnih metrov veliko proizvodno dvorano, kjer bomo opravljali servise za avtobuse, tovornjake in dmga večja vozila. V tej hali bomo izdelovali in montirali tudi kesone za tovornjake, skonstmirane po naši zamisli, itd. Ob tem računamo, da bomo kmalu opravljali tudi servise za mercedese in audije, za katere že zdaj pogodbeno opravljamo vsa kleparska in ličarska dela." Med novostmi, ki nam jih je naštel direktor Avtoservisa, omenimo še komisijsko trgovino rabljenih tehnično brezhibnih avtomobilov, nadalje gradnjo prodajalne za rezervne dele, sodobne avtopralnice in upravnega poslopja. Računajo, da bodo vse te objekte zgradili do 1975. leta. (M. Ž.) PREDSTAVNIKI RUDNIKA LIGNITA VELENJE NAPOVEDUJEJO ZA LETO 1972: Ko so v Zasavkih premogovnikih letos junija med prvimi spre-' ^ jeli akcijski program, je osrednji delavski svet tudi sklenil, da bo vsake tri mesece ocenjeval njegovo izvajanje. Prva ocena je med ^ drugim pokazala, da programa v marsičem ne bo mogoče ures- ^ ničiti zavoljo tega, ker kolektiv ne more vplivati na zunanje i ^ vzroke, ki povzročajo težave v delovni organizaciji. Ob oceni stabilizacijskega programa so ugotovili, da so še Dra največ storili pri nadaljnjem izpolnjevanju organizacije dela, var- va čevali so z lesom in razstrelivom in drugimi vrstami repro-dukcijskega materiala. Kolikor se je le dalo, so izkoristili no- ^ tranje rezerve. ^ V akcijskem programu v zvezi s politiko stabilizacije gospo; darstva so med drugim sprejeli tudi sklep, da si bodo prizadevali u zmanjšati materialne stroške. S tega zornega kota gledani uspehi se ■ letošnjega gospodarjenja niso zadovoljivi. Kajti vse tisto, kar so j Vo] privarčevali, jim je pobrala podražitev reprodukcijskega mate-riala, električne energije itd. Hočeš nočeš so morali ugotoviti ob stQ oceni akcijskega programa, da so tod nemočni. Osrednji delavski svet Zasavskih premogovnikov pa je ob oce- e*( ni akcijskega programa gospodarjenja opozoril še na nekatere 0 druge probleme. Število delovnih invalidov se povečuje, vse igr manj pa je ustreznih delovnih mest zanje. V podjetju bi želeli ^ razviti nekatere stranske dejavnosti, kjer bi lahko zaposlili nekaj ^ invalidov, vendar nimajo sredstev za ureditev teh obratov. Sa- , 1 moupravni organi so se sicer odločili, da bodo del amortizacije izkoristili za najnujnejši nakup opreme, vendar pa si s tem ne i de bodo dosti pomagali. Zato pričakujejo, da jim bo širša družbena nj; skupnost tudi pomagala pri urejanju teh vprašanj. Še posebej | pripravljena # Ljubljanska banka pred obiskom zdomcev Po najnovejših podatkih je zaposlenih v tujini blizu milijon Jugoslovanov, od tega blizu 480.000 v Zvezni republiki Nemčiji. Prav v tej deželi se je zelo razmahnila tudi dejavnost Ljubljanske banke v zvezi z organiziranim varčevanjem jugoslo-1 vanskih delavcev. Tako je Ljubljanska banka v zadnjem času poleg predstavništev v Frankfurtu in Muenchnu odprla informacijske pisarne v Duesseldorfu, Hamburgu, Stuttgartu, Za- i hodnem Berlinu in Nuernbeigu. Za delavce, ki delajo v drugih deželah Evrope, pa ima svoja predstavništva še v Avstriji, Holandiji, Švedski in Franciji. Kot računajo, bo za zimske dopuste prišlo v domovino blizu | 350.000 naših delavcev, ki so začasno zaposleni v evropskih deželah. Ljubljanska banka se je za obisk še posebej pripravila. ! Z novo obrestno mero, ki velja od 1. decembra 1971. naprej, bo zadovoljila vse svoje varčevalce. Obresti na dinarske hranilne vloge in devizne vloge občanov na vploged so se povečale od 6 na 7,5 %. Pri deviznih vlogah na vpogled bodo znašale 5,5 % v devizah in 2 % v dinarjih. Za dinarske in devizne vloge občanov, naložene z odpovednim rokom nad 13 mesecev, bo obrestna mera 9%, z odpovednim rokom nad 24 mesecev pa 10 %. Devizna sredstva se obrestujejo v devizah po obrestni meri 7,5 %> razlika do 9 oziroma 10 % pa v dinarjih. Ljubljanska banka bo sodelovala tudi z zavodom za zaposlovanje, ki bo v decembru in januarju organiziral sestanke za delavce v tujini. Na teh sestankih bodo prisotni tudi predstavniki občinskih sindikalnih svetov, občinskih konferenc SZDL, narodne obrambe in predstavnik Ljubljanske banke, ki bo po- | sredoval pojasnila v zvezi z varčevalno-kreditnimi pogoji za | * nakup stanovanj ali zidavo stanovanjskih hiš, obnovitev kmetij, obrtnih delavnic itd. Lignita bo manj, kot ga potrebujemo Zaradi cen, ki sc vseskozi ped nadzorstvom, naši premogovniki ne ustvarjajo tolikšnega dohodka, da bi jim omogočal zbiranje \ denarja za razširjeno reprodukcijo • Rudnik lignita Velenje je že obvestil številne kupce, da jim bo v prihodnjem letu zmanj- j šal dobave premoga # Komaj so potihnile razprave o tem, da v naši družbi zapostavljamo razreševanje problemov na področju energetike oziroma da so odločitve in rešitve kratkotrajne, že se nam obeta nova „kriza“. Prihodnje leto bo potrošnikom v Sloveniji in na Hrvaškem na voljo 1,500.000 ton lignita manj, kot bi ga sicer potrebovali. Pred leti je bilo v republiških dokumentih mogoče prebrati tudi predvidevanja, da bo v letu 1970 rudnik lignita Velenje lahko prodal samo še 2,100.000 ton lignita. Pričakovati je bilo, da se bodo nekateri pomembnejši kupci velenjskega lignita preusmerili na druga goriva, prav tako pa tudi široka potrošnja (na elektriko in plin), vendar povpraševnaje po lignitu narašča. Po prvih podatkih bi Prihodnje leto bi morali velenjski rudarji, da bi zadovoljili vse potrebe, nakopati okrog 5,200.000 ton lignita, nakopali pa ga bodo lahko le 3,700.000 ton. Torej bo na tržišču primanjkovalo 1,500.000 ton lignita. Velenjski rudarji poudarjajo, da vsi odgovorni dejavniki v Sloveniji že precej časa vedo, da bo začela še v tem letu obratovati.nova Termoelektrarna Šoštanj 3. Za obratovanje tega termoenergetskega objekta bo potrebnih letno 1,500.000 ton lignita. Pred časom, ko si je Rudnik lignita Velenje prizadeval, da bi z večjimi kupci sklenil dolgoročne pogodbe za dobavo lignita, je takšno pogodbo sklenila le Termoelektrarna Šoštanj. Po tej pogodbi bo Rudnik lignita Velenje prihodnje leto do- v RLV nakopati vsaj potrebam bavil Termoelektrarni Šoštanj 2,100.000 ton lignita, čeprav bi Šoštanjčani radi, da bi rudarji povečah dobave še za 600.000 ton. Nova Termoelektrarna Šoštanj bo potrebovala lignit, zmogljivosti velenjskega Rudnika lignita pa niso širili, ker rudarji niso naleteli na razumevanje ne pri bankah, ne pri drugih odgovornih dejavnikih, da bi izbrali potreben denar za investicije. Zgodilo se je celo, da je moral rudnik takrat, ko mu je primanjkovalo denarja za lastno modernizacijo, 35 milijonov dinarjev (3,5 milijarde starih dinarjev) nameniti za sofinanciranje gradnje TE Šoštanj 3. V zadnjih dveh letih Rudnik lignita Velenje tudi ni dobil nobenega posojila za obratna sredstva. Cene lignita pa vse doslej niso omogočale ustvarjanje akumu- še 1.500,000 ton lignita lacije, ki bi dovoljevala oblikovanje lastnih obratnih sredstev in denarja za modernizacijo. Stanje, kakršno bo v letu 1972 glede oskrbe s premogom, točneje z lignitom, je v Sloveniji pravzaprav odraz politike na področju energetike, ko sprejemamo pomembne odločitve santo od danes do jutri, poudarjajo ob tem v Velenju. Rudnik lignita Velenje je začel z gradnjo novega izvažalne-ga jaška, kar je pravzaprav osnova za povečevanje proizvodnje lignita v prihodnje. Da bi pospešili ta dela, bi rabili v letu 1972 okrog 30 milijonov dinarjev. Za modernizacijo proizvodnje in za odpiranje novih odkopnih polj, kar vse bi zagotovilo povečanje proizvodnje, pa bi velenjski rudnik potreboval okrog 200 milijonov dinarjev. Ta denar bi moral biti zagotovljen že v letu tč, da bi zadostili vsem g C r 1972, saj terja izgradnja novih , zmogljivosti svoj čas. Če v pri- 1 hodnjem letu ne bo denarja in ; i če Rudnik lignita Velenje ne bo začel s pospešeno moderniza- « cijo, potem v letu 1975 ne bo ^ premoga za predvideno novo i Termoelektrarno Šoštanj 4, ali | i pa se utegne zgoditi, da bi vso V proizvodnjo velenjskega lignita „pokurili“ v Šoštanju, za druge potrošnike in kupce pa ne bi ! -bilo nič več lignita! Opozorila velenjskih rudarjev na razmere, ki vladajo v naši energetiki, so resna in terjajo trezne presoje in odločitev, če hočemo, da bo tudi v prihodnje omogočena takšna rast gospo-darstva, kot smo je vajeni. Brez zadostnih energetskih virov gospodarstvo ne bo moglo niti dobro gospodariti, kaj šele napredovati! ŠPORT IN REKREACIJA £ ZAKLJUČKA X. JUBILEJNIH ŠPORTNIH IGER OSS KRŠKO__ CELULOZA IA LISCA Šport za vsakogar: športna značka TRIM Občinska konferenca SZDL občinski sindikalni svet v Krškem sta v petek, 26. novem-e ^ra, pripravila praznovanje dne-' va republike, združeno z za-'■ ključkom 10. jubilejnih delavskih športnih iger v občini. ^ Slavnosti je prisostvoval tudi j Miro Cerar, ki je gledalcem, ki i ^ jih je zbralo več kot 500, go-3 i voril o svoji tekmovalni karieri, °benem pa je komentiral nastop dveh mladih slovenskih . telovadcev Babnika in Sporna. 0 letošnjih delavskih športnih igrah je spregovoril predsednik komisije za šport in rekreacijo Mirko Avsenak, predsednik OSS Edo Komočar pa je razdelil pokale in pismena priznala. Mirko Avsenak je v svojem govoru poudaril, da so delavske športne igre v krški občini zlasti letos v jubilejnem letu, ko sla-vijo 10-letnico ustanovitve, dosegle viden napredek. V letošnje Wv VW%.-VV%'VV'%,%. WV>kr * * * * * * * * * * Vedno na zalogi bogata 4 kolekcija damske kon- £ lekcije v aktualnih kr o- ^ jih, barvah in materia-lih. Na voljo so tudi £ ekskluzivni, visoko mod- ^ ni modeli plaščev, kosti- * mov in oblek v zelo £ majhnih serijah. ^ Torej, v Modni hiši £ oblačila za ženo, moža, ^ hčerko In sina! £ \ hiša | LJUBLJANA - * Maribor — osijek £ PRODAJNI 8BRVIB modna Tekstilna Prebold Delavske športne igre, ki jih je tudi letos organiziral občinski sindikalni svet Žalec, so bile zares množične. Letos je sodelovalo več kot 1800 delavcev - športnikov iz 26 delovnih in družbenopolitičnih organizacij. Letos so tekmovali v °smih športnih panogah. V letošnjem letu je bila borba za prvo mesto povsem drugačna kot lani. Kar tri delovne organizacije: SIP Šempeter, Tekstilna tovarna Prebold in Tovarna nogavic Polzela so se potegovale za najboljši plasma. Zmagali so končno športniki iz Prebolda pred TN Polzelo, SIP Šempeter itd. Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti Vrstni red do 35 let moški je naslednji: 1. Tekstilna tovarna Prebold 1220 točk, 2. Tovarna nogavic Polzela 1190, 3. SIP Šempeter 1120, 4. Peralit Žalec 910, 5. Garant Polzela 890 točk itd. Moški nad 35 let: 1. Hmeljarski inštitut Žalec 310 točk, 2. Tovarna nogavic Polzela 260, 3. Keramična industrija Liboje 200, 4. Peralit Žalec 170, 5. Obrtnik Prebold 150 točk itd. Pri ženskah je Zmagal delovni kolektiv Tovarne nogavic Polzela z 1259 osvojenimf točkami, pred Prosveto I. 1076, Prosveto II. 727, Keramično industrijo Uboje itd. Zaključna prireditev bo v Preboldu 12. decembra. Prireditev bo neposredno prenašala tudi celjska radijska postaja. -p TAVČAR tekmovanje se je vključilo več kot 500 tekmovalcev iz 26 sindikalnih podružnic. Ker je iz leta v leto večje zanimanje med zaposlenimi za športno dejavnost, je omenil, da razmišljajo še o novih oblikah, ki bodo še bolj športno razgibale proizvajalce. Kot že vrsto let nazaj so tudi letos zmagali v moški konkurenci tekmovalci tovarne pa-pitja in celuloze, pri ženskah pa so prav tako premočno osvojile pokal tekmovalke iz Lisce obrat Senovo. Končni vrstni red — moški: i. Celuloza 296 točk, 2. Kovinarska (Krško) 203, 3. Rudnik - Senovo 201, 4. Agrokombinat (Krško) 195, 5. Obrtniki 155 točk itd. Ženske: 1. Lisca — Senovo 218, 2. Agrokombinat 120, 3. Labod - Krško 105, 4. Obrtni-ce 51 točk, 5. Občinska skupščina 46 točk itd. V posameznih disciplinah so zmagali: mah nogomet — L Celuloza; odbojka — L Celuloza; kegljanje — L Celuloza; šah — L Celuloza; namizni tenis - L Celuloza; plavanje - L Celuloza; bahnanje — L Celuloza; kros — 1. Celuloza; rokomet - 1. SOP; vlečenje vrvi -L Rudnik - Senovo; streljanje — L Elektro; atletika — L Agrokombinat. Ženske: atletika — L Lisca; odbojka — L Lisca; namizni tenis — 1. Lisca; kros — L Lisca; rokomet — L Labod; plavanje — 1. Celuloza; streljanje — L Elektro; vlečenje vrvi — L Kovinarska; S. DOKL V Celju sta bila v preteklih dneh že dva sestanka predstavnikov občinskih zvez in občinskih sindikalnih svetov s predsednikom odbora za množičnost pri ŽTKS Marjanom Lenarčičem in predsednikom strokovne komisije za pripravo TRIM akcije v republiki prof. Tonetom Goršičem. Razgovor je tekel o organizaciji tekmovanja za športno značko TRIM v občinah Maribor, Murska Sobota, Ravne, Velenje in Celje. Žal se prvega razgovora niso udeležili vabljeni predstavniki Kranja, Trbovelj in Jesenic. ZTKS se je odločila, da bi tekmovanje za Športno značko TRIM prihodnje leto izvedli samo v nekaterih, organizacijsko in kadrovsko pripravljenih občinah. Na osnovi izkušenj pa bi v letu 1973 tekmovanje ponudili vsem občinam, pri tem pa seveda ni izključeno tudi sodelovanje ostalih občin, ki bodo to želele. Akcija za pridodobitev značke TRIM 72 naj bi v prihodnjem letu zajela vso Slovenijo, organizirana tekmovanja (športna značka TRIM v streljanju, kegljanju, plavanju, teku, smučanju, kolesarjenju, trim stezi in planinstvu) pa predvsem omenjene občine. Akcija temelji na podobnem, že preizkušenem tekmovanju v Celju (sindikalna rekreacijska značka), kije lepo uspelo. Namen značke je predvsem spodbuditi odrasle k športno-rekrea-tivni aktivnosti, pripravi za določene športne dosežke in podelitev osebnih priznanj (značk), kijih recimo na delavskih športnih igrah niso deležni. Tekmovanje za športno značko TRIM naj bi predstavljalo nov vabljiv program sindikalnih in drugih organizacij, ki bodo lahko ponudile „šport vsakomur". Tekmovanje ima tudi mnogo skupnega s sindikalnimi športnimi igrami in se bodo že ustaljena tekmovanja lahko upoštevala tudi za športno značko TRIM. j q Nastopilo 32 ekip Podelitev priznanj najboljšim športnikom občine Krško (Foto: S. Dokl) Na štiristeznem avtomatskem kegljišču v Žalcu je bila pred dnevi na vrsti zadnja disciplina sindikalnih športnih iger občine Žalec - tekmovanje v kegljanju. Nastopilo je 32 ekip. Do starosti 35 let je zmagala ekipa Mesnine s 500 podrtimi keglji pred Feralitom Žalec 479, Tovarno nogavic Polzela s 467 podrtimi keglji itd. Nad 35 let moški: 1. Hmezad Žalec 391, 2. KIL Liboje 327, 3. Inštitut Žalec 303 podrti keglji itd. Ženske; 1. KIL Liboje 212, 2. Tovarna nogavic Polzela 187, 3. Prosveta Žalec 156 podrtih kegljev itd. T. TAVČAR OB PODELITVI BLOUDKOVIH NAGRAD IN PLAKET — NAJUGLEDNEJŠIH REPUBLIŠKIH PRIZNANJ ZA DELO IN DOSEŽKE NA TELESNOKULTURNEM PODROČJU Priznanje za organizatorje rekreacije OSS Celje je prejel Bloudkovo nagrado za uspehe pri vključevanju zaposlenih v športno-rekreacijsko dejavnost Konec novembra je bila v Ljubljani že tradicionalna intimna slovesnost, na kateri so prejeli najvidnejši slovenski te-lesnokultumi delavci in športniki priznanja za svoje uspešno delo. Bloudkov dan, ki ga pričakuje slovenska športna javnost vsako leto bolj nestrpno, se je tudi letos pričel tako rekoč že v dopoldanskih urah, ko so Jože Švigelj, Dana Pitamic in Borut Bassin položili na grob inž. Stanka Bloudka velik venec. Podelitev Bloudkovih priznanj, ki je sledila v poznih popoldanskih urah v Klubu po-' slancev, je bila tudi to pot nadvse slovesna Uvodonia je spregovoril Tone Florjančič, predsednik Zveze za telesno kulturo Slovenije, medtem ko je priznanja in nagrade podelil Adolf Arigler, predsednik žirije. Priznanja je prejelo 36 posameznikov in organizacij, nagrade pa štirje posamezniki in dve organizaciji. Glede na to, da so podelili Bloudkova priznanja to pot že sedmič zapovrstjo, je število dobitnikov že precej naraslo. Skupno je bilo namreč podeljenih že 49 nagrad in 158 priznanj. Morda le ena ugotovitev oziroma nesporno dejstvo ob letošnji podelitvi, ki smo ga nedvomno lahko samo veseli: med maloštevilnimi nagradami, ki jih je žirija podelila, šteje med dobitnike tudi Občinski sindikalni svet Celje. Celjski sindikati so prejeli najvišje priznanje za izredne uspehe na področju organizacije rekreacije, za velike uspehe pri vključevanju delav- cev v aktivno razvedrilo. In še ena ugotovitev, ki je prav tako ne gre prezreti: Bloudkovih nagrad in priznanj so bili letos v vidnem številu deležni tudi planinci, tako posamezniki kot organizacije, kar vsekakor pomeni novo spodbudo, novo priznanje za delo slovenskih planinskih organizacij. Vedeti namreč moramo, da so prav planinci, ki jih prepogosto radi zapostavljamo, storili na področju telesne kulture več, kot so storili predstavniki kateregakoli drugega športa pri nas. PRIZNANJA V PRAVIH ROKAH In v čigave roke so letos romala znamenita Bloudkova priznanja? Nagrade so prejeli: Občinski sindikalni svet Celje za uspehe pri vključevanju delovnih ljudi v športno-rekreacij-sko dejavnost; Namiznoteniški klub Olimpija, Ljubljana, za tekmovalne dosežke; Tone Bučer, Ljubljana, za pomembne uspehe pri razvoju slovenskega planinstva; Tine Orel, Ljubljana, za pomembno organizacijsko in publicistično dejavnost; Marko Rožman, Ljubljana, za strokovno in organizacijsko delo; Tomaž Savnik, Ljubljana, za pomembno dolgoletno delo na telesno-kultumem področju. Plakete pa so dobili: Borut Bassin, Ljubljana, za tekmovalne dosežke, Marica Czurda, Ljubljana, za razvoj telesne kulture med starejšimi ženami, Silvo Čebulj, Ljubljana, za organizacijsko delo, Janko Fili, Tolmin, za utrjevanje planinske misli med Slovenci na Tolminskem in Koprskem, Bogomir Gomolj, Maribor, za strokovno in organizacijsko delo, Miligoj Jarnovič, Šoštanj, za vsestransko dolgoletno strokovno in organizacijsko delo, Franjo Klojčnik, Kranj, za pomembno organizacijsko delo, Miro Kocuvan, Celje, za tekmovalne dosežke, Boris Košele, Koper, za organizacijsko delo, Ružiča Kovačič, Novo Mesto, za organizacijsko delo, Štefan Lovšin, Ribnica, za vsestransko dolgoletno organizacijsko delo, France Lužnik, Žalec, za organizacijsko delo, Marjan Mate, Fram, za strokovno in organizacijsko delo, Matevž Osojnik, Ravne na Koroškem, za strokovno in organizacijsko delo, Janez Piše k, Ljubljana, za dolgoletno in uspešno trenersko delo, Mirko Presinger, Celje, za organizacijsko delo, Janez Baj-benšu, Maribor, za organizacijsko delo, Viktor Ravnik, Jese- nice, za tekmovalne dosežke, Mirko Rudolf, Celje, za organizacijsko delo, Peter Štefančič, Jesenice, za tekmovalne dosežke, Franc Titan, Ljubljana, za organizacijsko delo, Kajak kanu klub Ljubljanskega brodarskega društva, Ljubljana, za tekmovalne dosežke. Odbojkarski Klub Kanal, Kanal, za vztrajno delo z mladino, Planinsko društvo Ruše, Ruše pri Mariboru, za pomembne dosežke pri razvoju slovenskega planinstva, Športno društvo Invalid, Ljubljana, za razvoj športa in rekreacije invalidov, TVD Partizan Gaberje, Celje, za vsestransko uspešno delo in Veslaški klub Argo, Izola, za tekmovalne dosežke. Lepo in prav je, da je med dobitniki Bloudkove plakete tudi Družabno rekreativni klub Slovan iz Ljubljane. Kot prvi specializirani klub se je namreč posvetil načrtnemu propagiranju in organiziranju rekreacijske dejavnosti posameznikov in kolektivov.. Na tem področju je opravil pionirski korak in razvil športni park Kodeljevo v sodobno rekreacijsko središče. ZASLUŽENO PRIZNANJE CELJSKIM ORGANIZATORJEM REKREACIJE Občinski sindikalni svet Celje je prejel Bloudkovo nagrado za uspešno organizacijsko delo na področju športne rekreacije. Šteje med najbolj aktivne občinske sindikalne svete na teles-nokultumem področju v Sloveniji. Z ustanovitvijo komisije za rekreacijo in oddih pred sedmimi leti in z ustanovitvijo posebne strokovne službe je zagotovil, da potekajo športna tekmovanja v sindikalnih organizacijah vse leto. Nastopi sindikalnih podružnic na prvenstvih celjskih kolektivov so postali dejanski odraz notranje dejavnosti v sindikalnih organizacijah. S seminarji za organizatorje rekreacije so povečali število aktivnih organizacij in posameznikov za več kot 100%. V minulem letu so uvedli Celjani tudi tekmovanje za rekreacijsko značko, za katero se je že v pivem letu potegovalo več kot 1500 zaposlenih. S svojim prizadevanjem za razvoj*športa in rekreacije kot najbolj privlačne oblike telesnega ‘in j duševnega razvedrila med delovnimi ljudmi je občinski sindikalni svet Celje veliko prispeval k razvoju množičnega udejstvovanja na telesnokultur-nem področju in s tem h krepitvi zdravja ter delovnih in obrambnih sposobnosti zaposlenih v celjskih delovnih organizacijah V imenu vseh nagrajencev se je za odlikovanja zahvalil prof. Tine Orel. NA TRGU FOTO: A. AGNIČ Izžrebali smo nagrade: prva gre v Hrastnik Prejeli smo 622 rešitev nagradne križanke Državna založba Slovenije ki je bila objavljena v 47/48 štev. Delavske enotnosti dne 27. novembra 1971. Med rešitvami smo jih izžrebali deset za nagrade, ki jih prejmejo naslednji: 1. nagrada — 5 knjig: Karli Dremel 61430 Hrastnik, Cesta Hermana Debelaka 16, 2. nagrada — štiri knjige: Marija Zelene, 65280 Idrija, H. Freyeija 7, 3. nagrada — tri knjige: Milan Polak, 64270 Jesenice na Gor., Titova 89, 4. nagrada — dve knjigi: Marko Knop, 61000 LJUBLJANA, Kalanova 7/VIII, 5. do 10. nagrada - eno knjigo prejmejo: Mira Lakovšek 62380 Slovenj Gradec, Tovarna meril, Marija Leban, 66230 Postojna, Ljubljanska 31, Nana Picek, 68000 Novo mesto, Koštialova 1, Jožica Pintar, 64000 Kranj, Nadižarjeva 5, Tončka Grmšek, 61000 Ljubljana, Stari trg 11, Štefka Živkovič, 64000 Kranj, Maistrov trg 6. PRAVILNA REŠITEV 1 I [ VODORAVNO: Maribor, Trenta, epoleta, Renoir, sa tirik, Siam, Leeds, ŠD, stranka, osnik, Carl, trotoar, čast nik, ŽO, Kaaba, TY, Lenka, Feak, pav, ajvar, sirar, ton soave, Lear, Krelj, lokarda, Mann, ir, Aelita, Lika, Mara RAI, BSA, Gina, Kitajka, AN, ZJ, ekonomat, emir, ataka Mae, ranina, krok, anonsa, al, peron, Berg, krom, Tonosa KAC, korajža, predsednik, koleraba, Tito, nart, vremenar I it Sl DOPISNIKI POROČAJO ZAČETEK REDNEGA OBRATOVANJA V OBRATU ZA KONFEKCIONIRANJE HLAČNIH NOGAVIC MARIBOR KRUH ZA TRISTO ŽSLNSK: DOBRA NALOŽBA Mariborska gradbena podjetja so v minulih letih odhajala po učence v Bosno in Hercegovino. Letos je imelo podjetje Stavbar 60 prošenj fantov s končano osnovno šolo. Prosilci so bili iz Haloz, Prekmurja, Slovenskih goric in iz okolice Varaždina in Čakovca. Sprejeli so lahko samo 36 učencev za tesarski, zidarski in železokrivski poklic. Podjetje Stavbar bo tudi letos omogočilo manjšemu številu mladih ljudi brez končane osnovne šole, da si pridobijo poklicno izobrazbo. Menijo, da je oblikovanje stalnih članov delovne skupnosti dolgotrajen postopek, vendar naložba, ki se dobro obrestuje. Nov obrat na Prevaljah — pomemben prispevek v prizadevanjih za odpiranje novih delovnih mest •ut a i na r i zvaljan i i\*i ■ ikr^i i |si * v*■ ■ j■ ■» —~ ~■ jw .... i ^ za ženske % Na Prevaljah bodo prihodnje leto izdelali dnevno že 100.000 hlačnih nogavic ^ ^ CELJE PREMALO SE SPOZNAJO Direktor tekstilne tovarne METKA iz Celja Veljko Repič seje na sestanku direktorjev celjskih podjetij z vodstvom občinske skupščine zavzel za pogostejše podobne sestanke. Po njegovem bi bilo prav, da bi bili takšni sestanki vsaj enkrat na mesec. Na njih pa bi obravnavali najbolj kritična vprašanja celjskega gospodarstva. Sestajali naj bi se kar v delovnih organizacijah. Take sestanke bi združili z ogledi posameznih podjetij. Predlog je podkrepil z mnenjem, da večkrat mnogi ne vedo, kako izgleda kakšna delovna organizacija, govorijo pa o njenih problemih. Predlog so pozdravili: vprašanja pa je, kdo ga bo uresničil prvi. M. B. Letošnji praznik republike je na svojstven način, s pomembno delovno zmago proslavila tekstilna industrija Otiški vrh pri Dravogradu. V novem obratu za konfekcioniranje hlačnih nogavic na Prevaljah je namreč stekla redna proizvodnja. Istočasno, ko so v Otiškem vrhu po končanem preusmetja- nnrsT POHIŠTVO nju proizvodnje začeli urejati nov obrat — barvarno, so začeli tudi s pripravami za postavitev novega obrata na Prevaljah. Za gradnjo na Prevaljah se je tekstilna industrija Otiški vrh odločila zaradi velike pripravljenosti ravenske občine, da začne pospešeno odpirati nova delovna mesta za ženske in da ta prizadevanja tudi gmotno podpre. Nov obrat na Prevaljah je bil zgrajen v rekordnem času. Februarja letos je bila podpisana pogodba o postavitvi obrata, mesec dni pozneje dogovor o začetku izgradnje, sredi junija pa je bila nova proizvodna dvorana že pripravljena za montažo strojne opreme. jev, in to izključno v zahodno-« nemških markah. CELOTNA PROIZVODNJA 5 LET V IZVOZ TOLMIN Letos se je v tolminski občini izvoz blaga in storitev povečal v primerjavi z minulim letom za 50,7 %. Na prvem mestu sta po obsegu izvoza Soško gozdno gospodarstvo in Avtoprevoz Tolmin. Po vrednosti pa se je izvoz povečal najbolj v Tovarni igel Kobarid in v Tekstilni tovarni Bača Podbrdo. J. S. Pogodba, ki jo je sklenila Tekstilna industrija Otiški vrh z zahodnonemškim partnerjem — kooperantom Schulte — Dieck-hoff, med drugim določa, da bodo tudi celotno proizvodnjo obrata s Prevalj izvozili. Zdaj izdelajo na Prevaljah okrog 80.000 hlačnih nogavic na dan, z novim letom pa bodo povečali proizvodnjo na 100.000 hlačnih nogavic dnevno, tako da računajo, da bodo konfek-cionirah v letu 1972 najmanj 25 milijonov hlačnih nogavic in s tem dosegli realizacijo okrog 10 milijonov dinarjev. Tekstilna industrija Otiški vrh pri Dravogradu pa bo prihodnje leto dosegla s proizvodnjo v matični tovarni v Otiškem vrhu ter v obratu Prevalje reah-zacijo okrog 27 milijonov dinar- POCENI NOVA DELOVNA MESTA Še beseda, dve o novi tovarnici na Prevaljah. Njena Pos^ vitev je veljala okrog 4,550.000 ^ dinarjev. Tovarna zdaj zaposluj61 ^ 270 delavcev, število zaposlenih i p pa bodo do začetka leta 1972 ^ povečali na okrog 300. Se prs- ^ vi, da bo veljalo v tej novi tovai- j p niči na Prevaljah novo delovn01 S] mesto le 15.000 dinarjev, kar je' j, resnično izredno malo. t Ureditev novega obrata & > n konfekcioniranje hlačnih no- j gavic na Prevaljah, v katerem b° | v — kot smo že omenili — 300 | r . delovnih mest, pomeni začetek \ prizadevanja odgovornih dejav- s nikov v občini Ravne na Koro- ; škem za pospešeno odpiranje delovnih mest za ženske. Znano je namreč, da je prav v Mežiški dolini število zaposlenih žena h1 deklet precej pod republiškim poprečjem. (ma) ZAVAROVALNICA SAVA s i Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC, JESENICE, KOPER, KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE IN LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka l-vl-l-r ATTCtTT" A Glasilo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bal ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni DELAVSR/V ^j^s^in^^^j^n^na^Je^etrUrtna^Šo^V-din*—^JMS-dln1—"polletn* 13 N^-dUL—'iSikl* S-dta In1 letoS" i« i račun pri Ljubljanski banki, St. 50i-6ZO-7-izioo — posamezna steviiKa stane mj in-par — au »-um —- iNarucum* jc cc. I |\ll, I — 2600 S-din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica.« Ljubljana