P«*t Offie« «f Chicago, III. By tntor if tto president, A. S. Bariesin, Pestnaeter General.
r-^
Največji slovenski ted-nik v Združenih driavah.
Izhaja Tsako trade. Naročnina:
Za čUa«, aa lata. £a BtiltM.......
zm inoacfastvo.. .
$tM
$2.00 93.00
NASLOV iredniitva in uprav-ništva:
1951 W. 22nd Plata, Chicago, 111. 3|
Telefon: Canal 2487

OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
=====__^___Entorod aa Sacond-Claaa Mattor January 18, 1818, at tka Poet Office at Chicago, IHinoU, under the Act of Avgvat 24, 1912.
ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22,191%.
No. 39.—Štev. 39.
Chicago, 111., 29. septembra (September), 1920.
Leto VI. Volume VL
Razne vesti.
XI. redna konvencija J. S. K. J. zaključena.
Po devetdnevnem zasedanju (od 13. — 19. in od 20. — 22. septembra) jes bils^ danes teden XI. redna konvencija J. S. K. J., vršeča se v našem mestu, zaključena.
Koncem prvega tedna so bile na dnevnem redu razne važne zadeve in točke v svrho preureditve pravil in bodočega poslovanja Jed note. Med drugim se je določilo. da novo pristopli člani ne bodo plačevali rezervne doklade v svrho solventnosti. Pri glasovanju za premembo imeno označene organizacije na "Jugoslovanska Podporna Jednota", je ta predlog propadel ; ostane torej še staro i-ipe J. S. K. J. Izplačevanje bolniške podpore in podpore za onemogle se je zdatno izboljšalo. Glede združenja J. S. K. J. in S. N. P. J. je bila sestavljena in sprejeta nova, predelana pogodba z raznimi popravki in pridržki; težko pa. da bo to pogodbo izvan-redna konvencija R N. P. J. dne 11. okt. t. 1. sprejela. Od 18. do 21. sept. se je vršilo čitanje pravil s popravki in dostavki, tako tudi točka glede plače in nagrad gl. u-radnikom in dnevnic delegatom: Plača gl. tajnika je bila določena $250. — na mesec; pomočnika plača posebej Jednota; dnevnice za delegate $8. — Zadnji dan je kon-venčna zbornica določila $100. — podpore Jugoslovanski Matici in $50. — Slovenski Matici v Ljubljani. Prihodnja konvencija se vrši leta 1924 v Lorain, O.
V odbor so bili izvoljeni sledeči:
01. predsednik Rudolf Perdan.
01. podpredsednik Louis Balant.
01. tajnik (soglasno) sedanji ta j. Jos. Pishler.
01. blagajnik (ponovno izvoljen) Geo. L. Brozich.
Blagajnik neizplačenih posmrt-nin John Movera.
Nadzorni odbor: Mrfks Kržišnik, Mohor Mladič, Frank Škrabec.
Porotni odbor: Leo Slobodnik, Greg. J. Porenta, Frank Zorič.
Vrhovni zdravnik (ponovno izvoljen) Dr. J. V. Orahek. *
Združevalni odbor: Val. Pire, Pavlina Ermenc, Jos. Sterle in Anton Celarc.
Razstrelba na Wall St. ostane za-gonetka.
New York, N. Y. 23. sept. — Navzlic vsemu prizadevanju jus-tičnega departmenta in policije se oblastem že po teden dni trajajoči preiskavi še do danes ni posrečilo dognati vzroke in izslediti prave povzročitelje minule velike eksplozije na Wail St. z dne 16. t. m. vsled katere je bilo ubitih 36 oseb in okrog 150 ranjenih.
Vse proizvedbe kažejo na to, da ta razstrelba ni bila nalašč vpri-zorjena.ampak se je izvršila vsled nesreče. Ozrfačeni dan je najbrž voznik kake zaloge smodnikk navzlic polic, prepovedi vozil večjo količino dinamita po onem delu mesta; razstrelba je pa morda nastala vsled trčenja z kakim avtomobilom, ali drugim vozom. Iz vsega tega se da sklepati, da bo ostala minula razstreTba na Wall St. še naprej velika zaganetka.
11,000 slušateljev na Penna. vseučilišču.
Philadelphia, Pa. 24. sept. —-Danes se je na tukajšnji univerzi drža ve Pennsylvania otvorflo 171. šolsko leto; skupno število sluše-teljev na tem vseučilišču prekaša število vseh prejšnjih let, ker isto
znaša 11,000, ali za 1000 slušate-
t *
ljev več kot lansko leto.
Izključeni socialistični kongresni-ki
Albany, N. Y. 22. sejt. — Tekom letošnjega leta so bili v tukajšnji zakonodaji že v drugič izključeni socialistični poslanci iz mesta New York vsled nelojalnosti do Združenih držav. Pri sklepnem glasovanju sinoči je zbornica z 90 proti 45 glasovi odobrila iz-ključenje sledečih 3 kongresni-kov: Louis Waldman, August Classens in Charles Salomon, kongresnikoma Samuel De Witt-u in Samuel Orr-u se je pa dovolilo da lahko ostaneta na svojih mestih ; k sklepu sta pa še oba označena podala svojo resignacijo. Rekla sta, če njuni trije, že izključeni sodrogi niso vredni zastopati ljudstva v zakonodaju, istega tudi ona dva nočeta; zatem je vseh 5 socialističnih poslancev vzelo klobuke in s porogljivim smehom odšlo iz zbornične dvorane.
Za izključenje teh nezaželjenih poslancev je glasovalo 73 republikancev in 17 demokratov, za ne-izključenje pa 28 republikancev in 17 demokratov.
Socialistična stranka je vsled tega postopanja silno užaljenja in jezna; pravi da bo iz maščevanja pri novemberskih velitvah nadela vse žile, da bo v drugih mestih in državah čim* največ socialist, kandidatov izvoljenih.
Vserudarski kongres.
Denver, Colo. 22. sept. — Mesto Denver se pripravlja na eno izmed največjih rudarskih konvencij v zgodovini, 'ki se bo tukaj pričela letos, dne 15. novembra.
Na tem kongresu pridejo na dnevni red razne narodne in iped-narodne točke na rudarakem polju, koje se bo skušalo izboljšati v svrho produkcije premoga, rp-de, petroleja in lesa, tako tuji i glede varnostnih naprav v rudarski obrti.	(
Poražene sufražeflre..
Annapolis, Md. 23. sept. — Včeraj je bila v zakonodaji države Md. ratifikacija glede odobritve splošne ženske volilne pravice zavržena s 50 proti 43 glasovi. Republikanci so glasovali za sprejem iste, demokratje pa nasprotno.
Cena Fordovih avtomobilov je padla.
Detroi/, Mich. 21. sept. —
Henry Ford, lastnik največje tvornice avtomobilov na svetu je danes določil znižanje cene vseh vrst avtomobilov iz njegove tovarne, a plača delavcem pa ostane še po starem.
Cena avtomobilov je znižana od 14 do 31 odstotkov,. oziroma je stavljena na predvojno tržno ceno. Najcenejše vrste avtomobil Fordovega izdelka se danes dobi že za $420.—Dasiravncr izdela ta tvrd-ka dnevno 1000 notih avtomobilov, ima še vedno za 146,065 avtov nedovršenih naročil.
Nav|l priseljencev iz Evropi.
Washington, D. C. 24. sept. — Naval novih priseljencev iz Evrope v newyorško pristanišče vedno narašča. Glasom uradnega izvest-ja je dospelo minule tedne sleherni dan po 3000 inozemcev v New York, vsled česar imajo uradniki na Ellis Islandu dela čez glavo. Od 30. junija lanskega leta do 30. junija "t. 1. je dospelo v New York 430,000 priseljencev, odpotovalo je pa v tem času od tukaj 288,000 izseljencev.
Molitev v kongresu Zdrž. držav.
V kongresni , tako tudi v se-natski zbornici Združenih držav je že več let lep običaj, da oprati kaplan te zbornice pred vsako sejo kratko molitev. To častno službo opravlja v kongresu * 26. leto Rev. Henry N. Couden, ki je popolnoma slep. Navedenee je bil prej pastor univerzalistovske cerkve v Port Huron, Mich,, joslepel •ie v civilni vojni v bitki pri Austin, Miss. Ko je bil tedanji, tudi slepi kongresni kaplan Rev. W. H. Millburn iz Illinoisa izvolje^ za senatskega kaplana, je Rev. Couden prevzel njegovo mesto.,
Sedanji kongresni kaplan spada k republikanski stranki; nav*. zlie temu pa opravlja svojo službo v demokratskem kongresu, ker je pri vseh strankah zelo priljubljen^
Rev. Coudena spremlja vsak dan do vrat kongresne zbornice njegova žena; od tam dalje ga pa vodi v zbornično dvorano posebni sluga. Po dovršeni molitvi, ga pa njegova soproga zopet sip remi domov.
Obvezno vojaško vežbanje za šolarje.
Dne 21. sept". t. 1. je vojna komisija države New York izdala po guvernerju Smithu podpisano proklamacijo, ki določa obvezno vojaško vežbanje za vse šolarje od 16. 6d 19.. leta na podlagi nove državne postave. Dečki in mladeniči te starosti se bodo vežbali v telovadnicah ljudskih šol.
Grozodejstva boljševikov. Washington, D. C. — Ameriški komisar Rdečega križa, nastanjen v Carigradu je poslal te dni dr-žavnertiu departmentu daljše u-•radno poročilo o grozodejstvih boljševikov v Južni Rusiji. Poročilo slove, da so boljševiki v Ivanopki letos dne 10. junija u-strelili 30 častnikov in več drugih ujetnikov. .	v
Poročnik Koehler je na lastne oči videl, kako sO boljševiki te nesrečne žrtve mučili. Nekemu častniku so odsekali noge in roke, drugim so pa iztaknili oči t
Liga narodov, prijateljica suše.
Washington, D. C. — Te dni se
je v našem mestu vršil 15. mednarodni kongres zveze protialko-holizma, zastopan po svojih delegat ih iz celega sveta.
Med drugimi povabljenimi gosti in govorniki se je tega kon-j gresa udeležil tudi nrofrnarični tajnik Daniels, ki je zatrjeval, da hoče Liga narodov uvesti po celem svetu prohibicijo. Delegat je iz Mehike so naglašali, da bo v kratkem Mehika v tem pogledu sledila Združenim državam, ali da bo tudi uvedla ustavni prohi-bicijski amendment.
Odgoditev konstitncionalne konvencije.
Springfield, 111. —- Vsled bližajočih se predsedniških volitev ie bila že več mesecev tu se vršeča ustavna konvencija države Illinois odgodena na 8. novembra. Med tem časom bo deloval samo še odsek resolucije, da do 8. nov. sestavi novo konstitucijo.
Kasen za nedeljsko delo.
Baltimore, Md. — Ko so se minulo nedeljo številni verniki Hampden predmestja podali k službi božji v razne cerkve, je James Baird, stanujoč na 3739 Roland Ave sklenil ostati doma, da prepleska in prebarva prednji del svoje hiše.
To je opazil ondi službujoči policaj Porter. Zavedajoč se, da je nedelja dan ~ Oospodoy, je Bairda aretiral in odvedel na policijsko postajo ,kjer mu je sodnik naložil $5. —- globe.
Krst visoko v zraku.
V mestu New Orleans, La. se » .
nedavno vršil posebne vrste krst in sicer ne v cerkvi, ne doma, ampak v 14. nadstropju o-grodja neke nove še nedozidane hiše. Železostavibinski predela vet Ole Peterson je sam prinesel in držal svojega 6 mesecev starega sinčka h krstu na vrh označene nove stavbe; spremljal ga je Rev. Wm. Reese, ki je izvršil krstni obred, med tem ko je otroku kumovalo -50 stavbinskih linijskih delavcev.
Obleka is papirja.
Prpd nekaj tedni je prejel trgovski department v Washingto-nu več vzorcev obleke, narejene iz papirja kakoršno nosijo < na Nemškem in v Avstriji. Obleka najnovejše mode je narejena za moške, ženske in otroke.
Trgovski department je dal več te obleke preiskati in pomeriti strokovnjakom z jako povolj-nim uspehom. Predvsem je priporočljiva spodnja, ali perilna obleka; radi tega bodo te vzorce poslali sirom držav v razna večja mesta na ogled.
Najbolj pomenljivo dejstvo pri tem je izredno nizka cena te obleke, ki velja samo od 15 centov do
Plebiscit na Koroškem 10. oktobra.
Ljubljana, 27. avgusta. — Iz Celovca poročajo, da se je na današnji seji plebiscitne komisije razpravljalo o načinu glasovanja ter o terminu plebiscita. Določilo se je,da se glasovanje vrši dne 10. oktobra 1.1. Na dan glasovanja bo prepovedano vsako točenje alkoholnih. pijač.
Nova vlada na Francoskem.
M
sepfci
Pariz, 23. seffcrnbra. — Vsled odstopa bivšega bolanega francoskega predsednika Deshanel-a, je bil danes v senatski in poslanski zbornici izvoljen za predsednika Francoske republike dosedanji ministrski predsednik Aleksander Millerand.
Umrljivost otrok v Franciji. .
Paris. — Odkar je vojna končana, se je na Francoskem umrljivost osobito lotila novorojenčkov. Uradno je dokazano, da jih umre na vsakih tisoč -— 509 (pet-stodevet). Na Anglt^kem znaša umrljivost istih samo 9 odstot. v Novi Zelandiji pa 4. -.
t"
Zanimivosti mesta Chicago.
Med vsemi i i drugimi mesti ši-. rom sveta ima Chicago najbolj-»istem. ali največ javnih parkoven bulevardov. Glede lepote, lege in daljave je naš bulevard ob michiganskem jezeru nepre-k osi ji v. Chicago šteje 193 manjših in 14 večjih parkov; najlepši izmed teh je Lincoln park; poleg tega imamo v našem mestu 12 javnih kopališč ob jezeru, 7 javnih plavališč in 18 javnih kopališč (zidanih). Skupna površina vseh parkov znaša okrog 5000 akrov.
V Lincoln parku se tiahaja največji. zverinjak na svetu, kjer je okrog 1700 raznovrstnih živali.
Chicaški mestni pomol (Municipal pier) je tudi največji svoje vrste na celem, svetu. Gradba i-stega je veljala'nekaj nad pet milijonov dolarjev ter sestoji iz sas^ga železa. Veliki avditorij na tem pomolu sega 3000 čevljev v michigansko jezero ter ima prostora za 4000 oseb.
Produkcija premoga v Penna 1. 1918.
Uradno se poroča, da se je v raznih premogovnikih države Pennsylvania leta 1918 produci-ralo ^72,373,714 čistih ton premoga in sicer 99,514,334 trdega, 172,859,380 pa mehkega.
V označenem letu je bilo v o-krajih trdega premoga zaposlenih 147,868 delavcev v okrajih mehkega premoga pa 172,600. Produkcija koksa je. znašala ta čas 24,000,000 ton.
T raznih premogovnikih države Penna. se je 1. 1918 pri delu do smrti ponesrečilo 1044 oseb, eno leto prej pa 1075.
Pečat Združenih dnžav je 138 let star.
Veliki pečat Združenih držav je bil letos, dne 20. junija 138 let star. O^ris istega je izdelal in izročil tedanjemu preds. John Adamsu tedanji angleški minister za Združ. države Sir John Prestwith. Pečat je bil odobren v našem kongresu 20. junija 1. 1872.
Kakor znano, nosi veliki pečat Združenih držav sliko orla z razprostrtimi peruti; na svojih prsih nosi ta orel grb z 13 pasovi; v kremi jih pa drži oljkino vejico ter 13 pušic, kar znači mir in vojno. Od onega časa je posial tudi orel narodni ptič Združinih držav. -
Georges Leygnes minist. podpred-predsednik. Paris, 24. sept.— Na mestu bivšega francoskega ministrskega predsednika Milleranda. ki je postal predsednik francoske republike, je bil danes imenovan George Leygnes bivši mornarični ministr za časa Clemencea-jevega pred-serništva.
Novi Francoski ministrski predsednik je po poklicu bdvetnik, zelo izobražen mož, pisatelj in velik politiker spada k republikanski stranki; meseca novembra bo 62 let star.
Revolucija v Italii.
Pariz, 25. sept. — V vnanji urad prihaja danes poročilo o veliki vstaji, ki se je započela tudi v Siciliji na Italijanskem. Blizu Zaffarane na zapadnem obrežju se je dvignilo nad 50,000 oboroženih kmetov, ki hočejo s silo zavzeti vse ondotno ozemlje. V Trapa ni je vprizorilo slično demonstracijo nad 100,000 organiziranih kmetov; v Castellani je vstaše vodila neka mlada deklica z veliko rdečo zastavo v rokah..
V Milanu, Turinu, Gravini, Btf-ri in drugih italijanskih mestih se vršijo slkfni nemiri, in spopadi z vojaštvom. Ljudstvo s silo napada in pustoši tgovine, ter državna po^opja in pleni, kar mu pride pod roko zahtevajoče komunistično vlado. Delavci kovinarske stroke v Milanu so odgla-sovali, da ne pustijo nadzorstva po tovarnah iz svojih rok. V Turinu je bilo vsled nemirov en sam dan ubitih 12 oseb ,mnogo pa ranjenih. .
O velikih nemirih se poroča ftidi iz Pulja in Trsta. V Pulju so uporniki uničili tamosnjo tiskarno socialističnega tista 'Prolctar-ca\ da maščujejo smrt nekega vojaka, ustreljenega po nekem socialistu; v Trstu je druhal napadla nek parnik in vrgla v morje slike Lenina in Trockija; to je povzročilo, da so vsi pristaniški delavci v Trstu proglasili splošno stavko.
Delavci v Italiji se ne vdajo.
Milan, 23. sept. — Po celi (Ita-liji postaja splošna situacija vedno bolj in bolj napeta, ker kovinarski delavci nočejo dati tovarn iz svojih rok. Danes so delavci z veliko večino odglasovali proti izročitvi tovarn prejšnjim lastnikom; zaeno so tudi zavrgli Gio-littijevo ponudbo glede posredovanja v tem sporu.
Nova moda — Parizanke nosijo žive kače za lepotieje.
Pariz. — V Pariz so se jeli
vračati starorimski običaji mode s tem, da bogate Parizanke nosijo kot privesek na vratu — žive kače, seveda nestrupene.
Nedavno se je pojavila neka a-ristokratinja v nekem hotelu z mlado dolgo kobro okoli hrbta, ki je imela izdrto strupeno zobovje.
To novo vrst no lepot ič je nosijo osobito mlade in samske Parizanke ne pa omožene akajti možje ne trpijo kačje golazni po noči doma v hišah.
Ogrske železnice prešle v francoske roke.
Dunaj, 23. sept. List ' Azem-ber" prinaša vest, da se je med ogrsko in -francosko vlado doseglo sporazum, da naj neka francoska korporacija kontrolira vse ogrske železnice za dobo 50 let; Ogri bodo imeli samo še 30 odstotkov izmed skupnega Števila vagonov, lokomotiv in dolžine prog.
Na podlagi te pogodbe bo morala Franeija ves železniški sistem na OgrsJfem spraviti na predvojno stališče. Dalje je Francija Ogrom obljubila, da bo posredovala za njen vstop k Ligi narodov in ji bo pomagala rešiti točke mej ob demarkacijskih črtah.
Švicarji so prijatelji sadnih dreves.
V Švici je ze več let običaj, da novoporočeni* par zasadi in vcepi blizu svojega doma 6 sadnih dreves, dvoje dreves pa po rojstvu vsakega otroka. Drevesa so zasajena največ ob javnih cestah in potih, ki dajejo čez leta ljudstvu košato senco, pa tudi okusno sadje.
Kako je v Moskvi?
Iz Moskve na Ruskem prihajajo tudi v Ameriko razna poročf-la o tamošnjih neznosnih razmerah. V Moskvi so s silo prešle skoro vse trgovine v roke mestne oblasti. Bivši lastniki trgovin, niso namreč prejeli nobene odškodnine za blago. Vsled raznih epi-demičnih bolezni umira ondi ljudstvo da je groza. Ker je vsled tega nastalo pomanjkknje mrtvaških rakev se istih strankam več ne prodaja, ampak samo poso*ju-je predno mrliča ne pokopljejo ali sežgejo.
Nemške in angleške izgube sub-marink.
London. — Tekom minule svetovne vojne so Nemci izgubili 203 submarinke, ali podmorske čolne; 193 je bilo potopljenih po zaveznikh; izmed teh se jih je 102 z vsem moštvom vred potopilo, od preostalih 73 se je pa komaj polovico mornarjev rešila. Navadne .vrste nemški podmorski čolni so šteli po 30 mornarjev, večji pa po 50.
Anglija je izgubila tekom vojne 59 submarink; od teh jih je 39 sovražnik uničil; od ostalih je bilo četvero interniranih 7 izpuščenih v zrak v Baltiškem morju, 4 so se same onesrečile in 5 je bilo vsled kolizaeije oškodovanih.
Francija skrbi za vojne ohab-ljence.
Skupno število vojnih invalidov v Franciji znaša 45,717; ki so izgubili ali roke, noge, oči in druge telesne ude. Vlada ie kmal'i po sklenjenem miru poslala te nesrečnike v posebne šole in znvodc, kjer so se priučili kake njim primerne obrti, da se danes lahko sami reživljajo. Od tega števila jih opravlja svoje staro delo 25,-964, ostali so si pa izbrali razno-lične nove poklice.
S. K. JEDNOTE
Prerano umrl je dosti prestal.




VABILO NA SEJO.
Is urada tajnika »društva svq Štefana št. 1. Chicago, HI.
S tem naznanjam članom našega društva, da se vsled minule poletne sezone zanaprej mesečne seje ne bodo vršile več na soboto zvečer, ampak zopet po starem: vsako prvo nedeljo v mesecu Dopoldne ob pol 3. uri v navadnih zborovalnih prostorih. Prihodnja redna mesečna seja se vrši torej v nedeljo, dne 3. (tretjega) oktobra. Ker imamo neko važno točko na dnevnem redu, u-Ijudno prosim člane da bi se te seje v obilnem številu udeležili.
Sobratski pozdrav.
Prank Mravlja.
?	I. tajnik.
Iz urada društva sv. Mihaela št. . -i 163 Pitts. Pa.
veleeenjena gospa in vsem darovalcem iskreno zahvaljujem. Denar se je obrestonosno naložil, ker za sedaj ni še misliti na nabavo novih zvonov, ker je materija! vsaki dan dražji. Tudi sem ljudem oznanil v cerkvi kedo in koliko ste darovali.	*
Še enkrat prav lepa hvala vsem, posebno Vam za Vaš trud.
Z odličnim spoštovanjem in u-danostnim pozdravom
Frane Indof, župnik. Darovali so to svoto za zvonove sledeči farani iz Javorja: Mary Spec $10.—. po $5.00: Johana Kress, Lucija Dobrave, Primož Mat oš, Frank Matoš; po $2.00: Martin Grum, Ignac Kaplja; po $1.00: Alojz Omahen, Anton Sku-bic, Fany Sever, Martin Gerčman, Fany Gliha; po 50e: Alojzija Skubic. Skupaj $39.50.
Lepa hvala vsem skupaj! Ker so še rojaki farani in Javorja živeči;
«... m a vsega trpljenja. Pokopan je bil po kato-em obredu na pokopališču y 111. Naj v miru počiva. Sorodnikom obeh, gorinavede-nih pokojnikov izražamo s tem naše sožalje.
Bodite oprezni na potovanju v domovino.
Nedavno je odpotoval v staro domovino nek znani več let v Chicagu živeči ogrski Slovenec. Ker ga pri prihodu v New Yorku nihče ni pričakoval in sprejel, je padel navedenec v lopovske roke tujcev, ki so ga odvedli v nek zakotni hotel ter mu s silo odvzeli ves denar, dvanajsto dolarjev, ^atere so mu izročili tukajšnji ogrski Slovenci v izplačilo sorodnikom kraju.
Največja nesmisel in nevarnost je nositi dosti gotovega denarja na potovanju. Ako bi imel oni ofcra-dehi rojak namesto gotovine ček, ali draft pri sebi, bi se mu ne pripetila ta nesreča; torej bodite na potovanju z denarjem zelo oprezni !
-ju*- -. v. i
20. SEPTEMBRA 1920,
' p
! minule dni prepričal neki chlkaŠkl rojak, ki je sovražnik dnevne s^it-lobe s tem, da jp po noči ob mesečnem svitu skuhal poldrugo galon-co "njega" za domačo vpprabo. Oblasti so ga pa izvohale in v priznanje obsodile na $1240 (dvanaj-stoštirideset dolarjev) denarne kazni. To je bila zares draga kapljica/— Pozor torej "miinšajneri''!
broška cfoTirobit je podaljSa-nje od dojenja do šolske obves-nosti. Dokler so otroci v šoli. bolniška strežnica skupno z zdravniškim nadzornikom pregleduje njihovo telesno stanje in pazi, ako'se ne pojavijo kaki telesni nedostatki. Ako se to dogodi, te
Listnica uredništva.
širom Amerike, iste uljudno pro Iskrena hvala v imenu članov in sim, da "bi prispeval vsak nekaj
članic gorinavedenega društva naši dični organizaciji K. S. K. J. Za podeljeno nam nagrado v znesku $25.00, katero je dobilo društvo sv. Mjhaela št. 163 kot prvo priznanje za pridobivanje novih pristoplih članov tekom 6 mesecev tekočega leta.
Vsem krajevnim društvom priporočamo da bi se poslužili še vedno veljavnih razpisanih nagrad K. S. K. J. kajti, društvu, .kateremu je taka nagrada prisojena je ta znesek v lepo pomoč. Ker so pri našrtn društvu v minuli tekmi sodelovali skoro vsi Člani (ice) smo prejeli prvo nagrado; zmago se da doseči samo z družitenimi močmi. Naše društvo in članstvo je prejelo v tekočnem letu od dične nam K. S. K. J. nagrade v skupnem znesku*$63. —
Torej cfragi nam bratje in sestre dr. sv. Mihaela premislite te koristi, da takih velikih nagrad ne plačuje nobena druga organizacija ne zavarovalna družba kakor naša }£. S. K. J,- Vsled tega ponovno apeliramo na vas, da pripeljete vsak po enega novega čla-na(ieo) v naše društvo. S tem storite dobro Jednoti sami, osobito pa še društvu. Pri tem porinite sledeče: Naše društvo sv. Mihaela dasiravno je eno izmed namlajših društev pri K. S. K J. je bilo že 3 krat nagrajfno, letos je dobilo celo prvo nagrado, kakor že o-menjeno. Vsled tega vstopimo na noge, da bomo dobili še prihodnjo, ali 4. nagrado. Pred vsem vam o-sobito priporočam da vpišete svoje otroke v Mladinski oddelek K. S. K. J. ako še nimate vpisanih. Pri Mladinskem oddleku K. S. K. J. imate veliko več udobnosti kot pa pri raznih ameriških insurance družbah
Iskreni pozdrav vsem članom (icam) našega društva sv Mihaela št. 163.
Matt Brozenzch,
X '	tajnik.
po svoji zmožnosti za nove zvonove v naši rojstvi fari. Kdor bi hotel kaj doravati 8v ta namen, lahko pošlje meni, kar bo zamesljivo in pošteno odposlano na pristojno mesto.	«
Pozdrav vsetttačlanom in članicam K. S. K. Jeanote.
Johana Kress, Box 87, Forest City, Pa.
Forest City, Pa.
Cenjeni sobrat urednik :— , Najprvo se lepo zahvaljujem kot članica društva sv. Ane št. 120 v Forest City, Pa. Pa vsem gg. delegatom. ki so na minule konvenciji v Jolietu, 111. glasovali za žensko enakopravnost. — Nič ne stri, čeprav so bili delegatje iz Forest City proti temu. — Moreta bo kedo rekel: "Pa bi bile same poslale delegata.'* O tem ne vem pojasnila, ali^e bilo premalo, ali preveč članic na iste seji. da se te točke ni ugodno rešilo. —
Da ne bo naše društvo vedno zadnje, smo sklenili na minuli se-
ji darovati $50. —iz blagajne za P"«™ neutolažljivo ženo Franči-
.	—> ...	*	am i\ A 1 a^vi /\ n/t/M*lr A tr pI q
nesrečne vojne sirote. Pri tej pri liki sporočam tudi, da sem nedavno sprejela sledeče pismo iz domovine:
Javorjč; 26. avg. 1920. Cenjena gospa!
Lokalne vesti.
Smrtna kosa.
Minuli teden je v naši naselbini smrt ugrabila kar dvoje svojih žrtev, eno rojakinjo in enega rojaka, katera sta bila oba pokopana na en dan, v soboto dopoldne. Komaj so enega odpeljali po dovršenih obredih iz naše slovenske cerkve, je bil zopet drugi na vrsti. Danes teden, dne 22. sept. zju-
traj je umrla v okrajni bolnišnici rojakinja Terezija Petrič, rojena Struga r doma iz Črnomlja na Dolenjskem, stara 45 let. Smrt jo je dohitela na zelo tragičen način. Ko se je navedenka dne 13. sept. zvečer okrog 9. ure podala kupovat v grocerijsko prodajalno nekaj potrebnih stvari, jo je na 22. Place in Hoyne Ave., blizu nemške cerkve sv. Pavla povozil neki avtomobil. Težko ranjeno so prepeljali v okrajno bolnišnico, kjer je po 9 dnevnih hudih mukah umrla za poškodbami spravljena z Bogom.
Pokojnica je bila soproga rojaka Jakob Petrič-a; tu v Ameriki je živela okrog 20 let. V Chicago se je preselila iz Bradley, 111. s svoji družino možem in 4 otroei (v starosti od 7—14 let) šele letos o Veliki noči.
Krivdo nesreče se pripisuje mlademu in neizkušenemu vozniku dotičnega avtomobila neke mesarske tvrdke, ki je prenaglo vozil.
Umrla rojakinja Terezija PetriČ zapušča tukaj v Chicagu edino sestro Mrs. Mary Grill, soprogo mlekarja Fr. Grill-a in sestrično Maggie Stonich; v starem kraju pa stariše in 3. brate. V društvn ni bila nobenem. — Svetila ji večna luč!
— Po skoraj leto dni trajajoči hudi bolezni vsled raka na želodcu je dne 23. sept. zjutraj umrl na svojem stanovanju rojak Simon Jarc, v najlepši moški dobi 31 let. Rojen je bil pokojnik v Polhovem gradcu na Kranjskem, po domače Petrovčev, po poklicu
Vinska trgatev v So. Chicago.
Znani slovenski zabavni klub "Carniola" priredi na soboto zvečer, dne 2. oktobra, v Medoševi dvorani (95. cesta in Ewing Ave.) veliko vinsko trgatev s plesom. Sviral bo slovenski orke&er; vstopnina 50c za osebo.
Ker je ta slovenski mladinski za-baviy klub na glasu vsled svojih izbornih prireditev in veselic, je torej upati na najboljši uspeh letošnje vinske trgave. Za izborno postrežbo s pijačo in prigrizkom bo preskrbljerfo.
Glazbeni večer s plesom.
priredi v nedeljo, dne 3. oktobra, ženski pevski zbor "Jugoslavija" v Č. S. P. S. dvorani na 1126 West 18. St. Pričetek ob 7ih; vstopnina 75c. Prijatelji lepe slovenske in hrvatske narodne in umetne pesni dobrodošli!
Poroka. < /
Dne 22. t. m. se je poročil rojak
N. N., Pueblo, Colo. — Žal. da ne moremo ustreči vaši želji, da bi vam označili natančen naslov onega kubanskega milijonarja, ki ponuja $2000 za novo, človeško' uho. Ono notico smo posneli iz nekega v starem ynewyorškega angleškega lista.
Ali ste morda vi pri volji prodati svoje levo uho? Ne mislite, da vam bo zraslo zopet novo.
Tudi če bi hoteli narediti ta "biznes", ne vemo, da boste imeli vi prednoRt. Te dni je namreč o-značeni enouhi milijonar prejel že na stotine ponudb in to celo pod ponujeno ceno. Listi poročajo, da mu je nek gluhonemi zamorec!? pri volji prodati oba svoja ušesa za $50, ker jih itak ne rabi.
Jugoslovan. — Dodatno k našemu zadnjemu poročilu glede pristojbine v vizuma (potrdila) potnega lista po italijanskem konzulatu v Ameriki vam s tem porteamo, da znaša navedena pristojbina štiri dolarje. Jugoslovan1 kv konzulat računa ameriškim državljanom za tak vizum $10. —, Slovencem, ki pa niso a-meriški državljani pa $2.50
potrebujejo m ta slučaj nujno pomoč.
Bolniška strežnica izvršuje svoje poučno in prosvetno delo brezplačno. Za preostalo delo pa se navadno računa, toda bolniki dobijo tako postrežbo zelo poceni
______________.__„ .„	in tudi brezplačno, ako je pač po
daj obišče strežnica stariše take- mišljenju strežnice umestno. Ni-ga otroka ter jim raztolmaei ne- tj enemu bolniku se ne odreče po-dostatke t$r potrebni način, ka- jm0£ zaradi tega, ako ne bi mogel ko jih odpraviti. Ako je potreb- pia^ati.
no, odstrani take nedostatke pri-	jP bolniška strežnica po-
vatni zdravnik ali pa v bolniški stavljena po mestu ali okraju, kliniki. Nadzoruje šolsko sanita- Ljj p0 Rdečem Križu, je takoj cijo in organizuje med otroei pripravljena, da pomaga vsako-zdravstvene tečaje. Pred vsem pa mur v mejah postrežbe, katero bolniška strežnica pazi^na šolsko |m(m> nuditi. Razlike ne pozna, niladež, odstranjuje zdrave od
in sicer prva 3 leta v Jolietu, 111., zadnja leta pa v Chicagu, kjer za-
ško in eno 4 letno hčerko, v sta rem kraju pa mater in enega pol-
v	• v iaua* v vžo^
brata. Pri slovenskem društvu ni _Tajnik
Kil	7£>r1n i>oe nnh^npm
in sobrat Jakob Turšič, rodom iz borovniškega okraja z gdč. Josipi-no Zakrajšek, doma iz PMserja, sestro Rev. K. Zakrajška. Ženin
Jakob Turšič je kmalu sledil svo- lezni. katere pa je v največ slu-jemu bratu Mathu, ki je šele pred čajih mogoče preprečiti, neka i tedni obljubil večno zvesto- Da odstranijo (ako mogoče že
KAJ MORE NAPRAVITI ZA VAS STREŽNICA RDEČEGA KRIŽA
Ameriški Rdeči Križ deluje s sodelovanjem državnih in mest-pih zdravstvenih uradov za osnovanje in. vzdržaVanje 'bolniške postre&lie v namenu:
Da i ob varuje življenje tisočerim materam in otrokom, ki umr-
jo vsako leto zaradi nemarnosti 7	. T
lil neznanja. |
,l)a pomaga preprečiti vsako leto 4)95,000 smrtnih slučajev, katere povzročujejo prenosljive bo-
bo pred oltarjem svoji nevesti gdč. Terezija Vahtarjevi. Bilo srečno!
Prihod izseljencev iz domOvine.
Zadnje dni je dospelo v Chicago iz raznih delov Slovenije več družin, osobito.pa deklet; potovanje v staro domovino je pa za nekaj pojenjalo.
Marsikdo izmed novodošlih .priseljencev se bridko pritožuje o neznosnih razmerah v domovini in o težavni vožnji preko Trsta.
Z zadnjimi priseljenci je dospela v Chicago tudi gdč. Helena To-mažič, sestra grocerijskega trgovca Fr. Tomažiča. rodom iz Janeže-vega Brda na Krasu v okupiranem ozemlju.Ta, nadvse brhka, zavedna in mnogoizkušena nova a-meriška Slovenka ve mnogo povedati iz življenja nesrečih rojakov v okupiranem ozemlju, kako Italijani ž njimi postopajo in kako lovijo tamošnja slovenska dekleta brez uspeha na svojo pest. Bolj obširno izvirno poročilo o razmerah v zasedenem ozemlju sledi v prihodnji številki "Glasila", na kar cenj. rojake in domačine iz Krasa že danes opozarjamo. Dogodbica o neki slovenski nevesti z, lastnikom italijanskega cirkusa in ti prodanem niedvedu-plesalcu, bo gotovo marsikoga zanimala.
Seja pevskega zbora "Soča".
V petek, dne 1. oktobra zvečer
bolnih ter na ta način pred. njimi preprečuje razširjenje bolezni. Kaj naglo opazi nepravilni telesni razvoj ter pouči stariše, kako s(• to popravi ter na ta način pretvarja iz slabe čvrsto mladino.
Delovanje proti sušici obstoji v tem ,da se dožene mesto te akutne bolezni ter se takoj prične z delom, ko je še čas za to. Način zdravljenja te bolezni obstoji v tem, da se bolniku raztolmači kako se obdarovati nalezljivosti te bolezni.
Bolniška strežnica pomaga krajevnim zdravstvenim organom, da doženejo obstoj nalezljive' bolezni ter -s tem preprečijo razširjenje takrh epidemij.
Bolniške strežnice pa ne more vedno uspešno vršiti tega dela, ako se njen teritorij ne omeji. V malih mestih je mogoče vse to vršiti z velikim uspehom. V večjih mestih pa ni mogoče ,da bi ena sama strežnica mogla izvrševati ta posel. Vedno se potrebuje več bolniških strežnic kot pa jih je mogoče najti, toda vsak dan se jih več priglaša. Njihova letna Dlača znaša navadno od od $1500. dO $1800. v sorazmerni z delom, katerega vrši.
Bolniška strežnica ne menja zdravnika ter edino deluje pod zdravnikovim nadzorstvom. Tudi ni "agent usmiljenja." Ako se je smatra za deliteljico materjal-ne pomoči, tedaj je uspeh njenega dela omejen in delo zastonj. Bolniška strežnica je v stanu navajati poedince v razne urade, ki obstojajo nalašč za naglo prvo pomoč ter pomaga onim, ki
ako je oseba Amerikanec, ali pa oseba, ki govori -samo kak tuj jezik, bodisi da je katolik, protestant ali žid; postrežba se nudi do skrajne meje, vsakemu ,ako je pomoči potreben.
Amer. Red Cross Bureau F. L. I. S. Jugoslav Section 1107 Broadway New York.
mesar. Tu v Ameriki je živel 7 let ob osmi se vrši y cerkveni dvo_
rani seja moškega pevskega zbora "Soča". Vsak izvršujoč član je prošen, da se te seje zanesljivo u-deleži. Kdor zna za kakega novega člana-pevca, naj ga privede s sa-
Draga mesečina.
Alas! — Ne zamenjajte gornje
v detinstvu) telesne nedostatke, vsled katerih je nesposobnih 30 odstotkov našega prebivalstva.
Da poučujejo svet o povzdigi standard zdravstvenih sredstev. ' Razni odseki organizacije A-meriškega Rdečega Križa so se oprijeli fega posla z veliko vnemo. Danes imamo že nad 1,0000 bolniških strežnic Amoriškega Rdečega Križa na poslu in njih število z vsakim dnem raste. Rder či Križ nudi šolska in denarna sredstva za strokovno izobrazbo teh strežnic.
Večinoma stoje j>o velikih mestih take organizacije pod upravo mestnega ali državnega zdravstvenega urada ter v takem slučaju Rdeči Križ samo pomaga razširjati obstoječe organizacije, toda svoj urad bo osredotočil v manjših mestih, kjer še ne obsto-je take organizacije.
Posebno pozornost obrača bolniška strežnica otrokom, delu proti jetiki. proti7razširjanju nalezljivih bolezni in hišnemu zdravju. Bolniška strežnica kot znaniteljica 'zdravstvene vede, poučuje, da misija znanosti in zdrave£,v razuma ni samo omejena na zdravljenje bolezni, temveč mnogo bolj na Odstranjenje sredstev, ki jih povzročajo.
Bolniška strežnica pomaga ženam, ki se nahajajo v materinstvu, z navodili o materinski hi-gijeni, pazeč na njihovo telesno zdravje in jih poučuje da se pripravijo na čas rojstva. Potem, ko se dete rodi, daje strežnica materam nasvete o otroški higi-ieni, pazi na razvitek otrokov in deluje okoli otroške klinike. Bolniška strežnica je 4'Otroški varuh." Katera mati se je naučila principe, kako ravnati s svojimi
•njrua.	:	.v	>"«4^'	---- *—•«-•#----—	- —-----------------------1.....------
Naznanjam Vam, da sem prejel	opasne bolezni, ker je bil štirikrat besede morda z mesečnino, katero	otroci, so v stanu gih bolje vzga
K^tom kr. poštnega urada v Ljub-	operiran; vsa zdravniška pomoč plačujemo v društvo. Da je pri	jati in s tem obvarujejo ^mnog<
Ijani 3160 kron, za kar se Vam	je bila brezuspešna; zdaj ga je tem velika razlika, se je osobito	življenje.
Ali se vas zamore goljufati?
Lahko je goljufati nerazsodne-ža, ki bo vzel kos stekla dobro o-brušenega kot diamant. Tak človek se lahko nagovori, da vzame slabo preparaeijo z neznačilnim imenom, ki ima napis v pisanih barvah, mesto da bi vzel zdravila, na katera bi se mogel zanesti, ki so pripravljena po najnovejši znanosti. Toda nikdo ne more goljufati previdnega človeka, ki se zanima za zdravilno vrednost. Trideset let, v katerih je poraba vedno rastla, se je izkazalo Triner's A-merican Elixir of Bitter Wine kot najboljše, in je dokazalo vrednost tega zdravila ter ne more biti nikdo zapeljan. Tisoči in tisoči vedd, da Triner's American Elixir of Bitter Wine pomaga zanesljivo slabi prebavi, zabasanosti, saji v želodcu, glavobolu, nervoznosti i. t. d. Vaš lekar ali prodajalec zdravil ima tudi druga Trinerjeva zdravila. Jesen zahteva posebno Triner's Liniment, ki pomaga hitro revmatičnim bolečinam in Triner's Cough Sedative, ki je izvrstno zdravilo za prehlad in kašelj.— Joseph Triner Company, 1333-45 So. Ashland Ave., Cnicago, 111.
(Advert.)
NAZNANILO
Globoko potrtega srca naznanjam s tem vsem sorodnikom in znancem .da je moj ljubljeni in nepozabni soprog •
SIMON JARC
dne 23. sept. ob 4. uri zjutraj, večkrat previden s Svetotajstvi po dolgi in mučni bolezni v Gospodu zaspal.
Pokojnika je pobrala neusmiljena smrt v najlepši moški dobi 31 let. Za časa celoletne bolezni in 4 kratne hude operacije je revež mnogo pretrpel udan v usodo in božjo voljo. Iskali smo vsestranske zdravniške pomoči, a vse zaman.
Nepozabni pokojni rtoj soprog je bil doma iz Polhovega padca; tu zapušča mene, žalujočo ženo in 41etno hčerko Franeiko; v starem kraju pa mater in 1 polbrata. Pogreb se je vršil po katol. obredu dne 25. t. m. na Resurrection pokopališče v Summit, 111.
V dolžnost si štejem, da izražam tem potom najprvo mojim se-'* strain Leopoldini Koehevar, nje možu in družini v Chicagu in Anto^ ni j i Runko, možu in družini v E. Chicagu, Ind. za vso njih tolažbo v mojih žalostnih urah, ker so mi stale na strani; hvala jim za darovane vence in vdeležbo pri pogrebu. Lepa hvala družini Simon Šetina iz Jolieta, 111. za darovani venec in vdeležbo pri pogrebu od tako daleč. Posebno hvalo izrekam g. Leo Jurjovcu, ki je hodil mojega moža ves čas njegove bolezni obiskovat vsak dan po lkrat, ali celo 2krat, ki je hodil zanj k zdravnikom iskat pomoči in mi je veliko pomagal ob smrti pokojnika ter je vse uredil. Lepa hvala g. župniku Rev. K. Zakrajšku, -ker je prišel pokojnika dvakrat na dom tolažat in obhajat. Hvala Miss in Mrs. Mary Marinšek za krasne vence, hvala Mrs. Lizi Kordeš za vdeležbo pri pogrebu in vsem onim, ki so čuli 2 noči pri krsti, ga hodili kropit, ki so ga nosili pri pogrebu in ki so pokojnika spremili na pokopališče. Hvala tudi pogrebniku g. F. Mc-Gann na 1816 W. 22. St., ker je tako po ceni in tako lepo oskrbel pogreb.
Nepozabnega blagopokojnika priporočam v molitev in blag spomin. Naj mu bo lahka tuja zemlja! Žalujoča soproga:
Frančiška Jarc, roj.'Traven in hčerka Frančiška. Chicago, 111., dne 26. sept. 1920.
^ililHllilMItli:^
at
obo Mari-omočnice.
(Dr. T. V.)
Luč je umirala, ni imela olja. A še bolj je umirala uboga žena, sklonjena pri mizi, šivajoč revno perilo.
Bili so oguljeni ostanki ženi-tovarfjske obleke . . Kako lepa je bila nekoč ta obleka, pred devetimi leti! Kako ljubeče, je v\u la v d rti gib nočeh, da jo jp dovršila, vso sama, tam v družbi svojega Karla, ki se je smehljal in ji obljubljal toliko in-toliko.
Kklo je bil boli srečen od nje? In tudi uboga mati, stara ženica, ki je toliko let preživela srečno in mirno s svojim Markom, se je ob pogledu na Karla, ljubečega njeno Brigito, čutila veselo in je rada pomagala dobri hčeri.. Kari pa je sedel za mizo in se nagajivo šalil. . .
Slaboten plamen je trepetal in ugašal. . . Brigitine oči so bile omeglene lod dolgega čuvanja; krvave so bile in trudne. Glava je silila v naročje.
Iu če bi šla spat?. . . je mislila. Bila je tako trudna! Toda če se povrne Kari in ne najde večerje, gorje! Stopila je v spalnico otrok. Spala sta. Tončku je visela ročica čez posteljo, glavica je padla z blazine.
Nežno jc prijela ročico in jo skrila pod odejo, potem glavico in jo položila nazaj na blazino In Klaric^ s sklenjenimi rokami, kakor da moli.
Pokrila ju je, in se z globokim vzdihom vrnila v hišo — čakat moža.
Zadnjo kapljo olja jc vlila v svetilko. tnč je oživela. Spet je sedla Brigita k mizi jn prijela ši-vanko. A glava je bila pretežka. Trepalnice so padle skup, kakor zatisnjene od nevidne roke, in so zakrile oči. Brigita je zaspala. • Sanjala je.
Bila je tako srečna pri svojem Karlu. Živela sta složno, mirno, ljubeče. Ljubila je Karla in Kari njo. Dva zlatoglavčka sta z angelskim smehom sladila življenje.»Kari je bil najboljši človek. Nekega dne se vrne domu z dvema prijateljema, ki ju je našel v tovarni.
Nič več ga nista izpustila. Prišla sta zjutraj in ga izvabila, pozno v noč sta ga spet opremila domu. Kdo sta bila? Brigita ju ni poznala, toda ob pogledu nanju jo je vselej zaskelelo v srcu. Nekdaj se je vrnil domu pijan, potem drugič, tretjič. . .
O Bog! kako je postal hudoben njen Kari! Ukradla sta ga,
umorila sta ga! — Oh, moj Kari!.
Nenaden t ruše, trese na zemljo, potem močna kletev. . . Brigita se zbudi.
"Zmiraj tako!" je vpil Kari in počasi vstajal. ,
Vse je bilo temno. .»Lučaje že davno vzplapolala in ugasnila.
"Si ti, Kari?" vpraša Brigita prestrašeno.
"Aha, si tukaj!" je rohnel in preklinjal. "Me res misliš končati?"
"Bodi miren Kari! Ne vpij! Boš zbudil otroka!"
"Luč pravim, luč!"
"Ne vpij, jo takoj prižgem."
Iz miznicc je potegnila svečo in jo prižgala/
"Tako dolgo sem te čakala, vidiš, da je ugasnila luč."
Kari je stal tam, naslanjajoč sc na steno, z roko pa je držal k sebi strti in skušal sesti.
Bil je brez klobuka, ves prašen, z divjimi, napol zaprtimi očmi.
Brigita ga je zrla z gnjevom in pomilovanjem.
"Tolikokrat sem že povedal, da ne trpim varčevanja. Kje je večerja?"
"Postavila sem jo k ognju, da ne omrzne. Sedi, takoj jo prinesem."'
"Ne maram!"
"Bi rad šel spat?"
"Ne grem. . . grem ven!"
ven? Ne vidiš, da stojiš komaj na nogah? Kari, pojdi spat, je že tako pozno!"
"Skončaj. pravim. Tu jaz zapovedujem!'
"Ali. Kari, \>a.i enkrat. . ."
"Nobenkrat. Denar daj!. . . Denar sem! pa tiho!'
"Denar? Kje ga bom vzela?' je odgovorila Brigita in si obrisala oči.
Pijanec je razprl m-i in jo pogledal tako ostro, da se je Brigita stresla od groze.
"Torej varčuješ . .varčevati misliš? Ti bom pokazal. . in
je dvignil roko jn mahnil po Bri-giti.
Komaj sc je umaknila, joka je, tresoč sc. . .
"Za ho ga, Kari.
lvarl je izgubil ravnotežje, o-mahhil je in se zgrudfl na tla. Tam bi bil obležal, da mu ni žena pomagala vstati.
V tem se je dolg žviž raztegnil od ceste.
Brigita ga je pozn3a^3^p navaden žvižg prijateljev, morilcev njenega Karla. Brigita je padla obnemogla na tla.
" Slišiš f. . . Mi daš ali ne? Denar! Takoj!. .-." In je stegnil desnico, z levico* se pa oprijel peči. da se zopet ni zgrudil na tla
JBrigitine očr so ga pogledale z očitajočo bolestjo, tako milo. ■Iz ljubezni do mene, do tvojih otrok, Kari, ne hodi!. "Denar sem, ti rečem!" "Vzemi, nimam drugega. ." |In mu je vrgla v roko nekaj vinarjev, Kari je pohlepno po-[gleda1!, preštel je in divje zavpil: Deset soldov! ha, #esct sol-pov! Pogini s svojo beračijo!" ■In jih ie jezno treščil v Brigito, da so se katalikali naokrog.
Prijatelja sta se utrudila s čakanjem: približala sta se in pri-drla v sobo.
"O,: kakšno bogastvo! kar po |
7 »
Pred Marijino podobo je brlela luč, ki jo je malo poprej prižgala Brigita. Pokleknili so. Brigita ni mogla zadušiti solz. Videč jokajoeo mater, so tudi v o-čeh nedolžnih otrok zahliščale solze. Vsi so jokali.
"Nikar ne jokajta otroka moja; molita z mamo!"
Boke nedolžnih bitij so se sklenile med rokami žalostne matere.
"Tolažnica žalostnih, poma gaj!. . . Pomoč kistjanoV! . Hudobneži so oropali* očeta. Bil je dober, postaj: je hudoben in nas ne ljubi . . A mi ga še lju bimo. . . Spreobrni ga, o Pomo čiiica!"
Brigita je utihnila s ppvešeuo glavo, z'rokami na prsih, globo ko zamišljena.
'Mayija, ne pusti jokati naši dobri mami. . ." je vzdilinila Klarica in se oklenila matere.
Kari je stal pred vrati. Srce mu je pokalo. Ob pogledu na ža lostno družino, klečečo pred po dobo nebes Kraljice, ni mogel krotiti srčnega giujenja; tekel je k svojim nesrečnim.
Ne, nič več, nič več!" je vzkliknil. Otroka sta viknila in se stisnila k materi od strahu
nice, v zobe, — sv. hostija se krši, lomi, nevarnost je, da koščki ali cela odpade. — Večkrat se primeri tudi, da imajo ženske, zlasti pozimi, ruto tako blizu ust
-L-
stranski in dalekošežen, da mu ni para v naših Alpah, ne v Karavankah. Edino Triglav ga prekaša v jasnih dneh, kadar se odrinja jo očem tirolski Dolomiti in modrina
pred očetom. Brigita je skočila pokoncu. "Nič več, nič več, Brigita mo-
strl roki.
Brigita se mu jo vrgla na prsi, ga oklenila okrog vratu in i-htela. G in jen je ji je zaprlo glas.
"Odpusti mi Brigita! uNikoli več ne bo tako!"
Otroka sta prestrašeno - veselo gledala prizor. Marija se je pa ob bleoketanju ltičicc ljubeznji-vo nasmehnila. . ..
Eifc družina je bila zopet osre-čena. . .
tleh se valja denar. In ti, ali ne|ja!" je ponovil Karl iu razpro prideš? Aha, razumeva, tc je vjela žena,*jeji? Jetnik, ha, ha!"
Nesrečni Brigiti je zavrelo v srcu. Od jeze je drhtela, od srda do onih vzročiteljev njene nesreče, in ni mogla prikriti srčnega ognja:
"Proč nesrečneža, proč od tu, pijanca, tolovaja, pohujšljiVea mojega Karla, morilca moje družine, mojih otrok! Pijanca grda, proč od tu!"
"Proč od tu?" je ponovil za-ničljivo Kari in udaril po bledem Brigitinem obličju, da je za-ječala in zaihtela glasno.
Ob gromkem smehu dveh tovarišev, ob divjem vpitju in hru-šču sta se zbudila mala otroka in sta prestrašeno pritekla k materi prav trenutku, ko je oče u-daril Brigito.
"Uh, hudobni ata! — sta javkala nedolžna otroka — kakor grd, hudoben je!"
Napake in razvade pri sv. obhajilu.
- Zaradi svetosti sv. obhajila se po vsej pravici tirja tudi primerno zunanje obnašanje pri tem svetem dejanju rspodobno in kolikor mogoče v vsakem oziru pravilno in dostojno. Govorimo enkrat samo o prejemanju svete
. T ,	.. , , .... v. hostije. Kolikokrat bi moral du-
In sta f»c stiskala k jokajoči ,	1# , ,, .	, ,.
, j m . ... v« ■. . hovmk, kadar obhaja, vmes lju-maten. Ta je prijela Klarico m;,. » .. , w . _ ,JV
u f AJ. K d	... di poučevati, kako naj se vedejo?
jo z bolestnim glasom pomolila
mou:
"Bij — je viknilft — bij tttfti ti dve ubogi bitji . . . na, bij jih, če te ni sram! Če moriš .mater je nadaljevala s tresočim glasom — zakaj teh dveh stvaric ne upaš moriti?"
Grdi ata!. . " sta ponavljala otroka in se stresla pred zlobnim očetom.
Kari je ostal kakor okamnel.
vendar pa to rajše do skrajne sile opusti zaradi svetosti opravila. Zato naj bodo pa verniki sami pazljivi, da bodo vse pravilno napravili.
1. Glede pristopanja bilo bi o-Ipomniti sledeče:
a) Ne drenjaj se in ne skušaj biti vedno prvi, saj vsi pridejo na vrsto. Nekateri človek ima posebi\£> veselje, da se mora kje
tost svojega početja. Težko je dihal in nemirno gledal! Brigito, otroka. . .
"Pusti jih vpiti!" sikne eden tovarišev.
"Zbeži pred strelo!' 'reče drugi.
Zdelo se je, da je zmeril grozovi-; vmes vriniti med druge, ki ,so že
lepo v vrsti in pobožno zbrani pričakujejo vsak trenutek Odre-šenika v sveti hostiji./ Pa začne riti mednje in moti obhajauce, duhovnika in sebe. Lep red naj bo pri pristopanju in odstopanju, mirno brez vsega drenjanja.
b)	Ne vstajaj takoj, ko si obhajan! Počakaj, da vsaj še dva ali tri naprej obhajajo, da nc butaš soseda obhajanca, ko prejema sveto obhajilo. Predolgo pa ne kleči, da ni treba drugim in duhovniku zaradi tebe čakati.
c)	Nekateri človek ima pa čudno posebnost, da nalašč počaka, da je vse obhajano in potem se počasi vzdigne in stopa k oltarju. Ali pa pride Celo, ko se duhovnik že obrne in že zapira ke-lih ali celo tabernakelj — čuj,
trežnik zvoni! —.vsa cerkev mora vedeti, da gre sedaj on aii navadno ona k obhajilu.
d)	Da, hudobni ljudje celo
In sta prijela Karla in ga odpeljala.
•
V gostilni je Kari govoril malo. . . Bil je zamišljen. Kozarec vina je ostal poln na mizi; ni mogel piti. Tovariša sta se trudi; la, da bi pregnala njegovo otož-nost, a nič. . .
"Iludiobni ata, grdi ata!. . ..' Kak čuden vtisk so mu napravile te besede, nežnih otrok, ki jih je ljubil! Nemir mu je glodal v duši in mračil obličje. Žalost je tičala v njegovem glasu, zrla je iz njegovih oči, na čelu mu je risala temne poteze, trepetala je po vsem obličju. . .
To noč je prebil v gostilni. Zaspal jo za mizo, sam, ni vedel, kdaj in kako. Na tiheni je prišlo spanje in ga položilo na klop in mu zaprlo trdo oči in zamorilo spomin, da ga gostilničar ni mogel po konci spraviti.
"Pa spi!" je zamrrajrai ne-voljno, ko so pivci izpraznili sobo, pozno v noč, ko je že trkala polnoč na uro.
privezano, da mora duhovnik ze- naše, a vendar še ne naše Adrije
lo paziti, da ne zadene s sv. ho- ----
stijo v ruto, in le s težavo »rečno do ust pride.
3.	Drug ima navado, da popol noma oči zapre in meži med sv obhajilom. To ni zapovedano, ni potrebno, in sploh ne vem, kak šen pomen naj bi to imelo. Le glej na sveto hostijo in pazi, da boš o pravem času glavo vzdigni in usta pravilno odpri.
4.	Nasprotno pa tudi ni prav (la kdo duhovnika naravnost oči gleda. Oči nap bodo uprte v sveto ostijo, potem se pa lakb po sprejemu liejibliko povesijo. 0-koli gledati je pa seveda naj manj dostojno.
5.	Nekateri mislijo, da se je treba pri svetem obhajilu prav žalostno držati. To je seveda napačno, —- ampak primerno prijazen in vesel obraz pri najslajši sveti hostiji! Kesanje ali pobož-nost ni da bi se morali na tak način razodevati.
6.	Čudno razvado imajo spet oni, ki po svetem obhajilu z glavo in belim zgornjim telesom o-mahnejo in padejo k tlom. Nekoliko m že«!ahko glava povesi, pa rahlo jji ne do tal, dasi neobhodno potpbiio to ni. Vse kar je pretirano, je smešno. V takem samo zunanjem dejanju ne more obstojati prava pobožnost.
7.	Med obhajanjem kleči popolnoma mimo in tudi sosedje seveda mimo, da se ne zgodi kača neČast sv. Rešenjemu Telesu, da bi padlo na tla itd.
8.	Glavo lepo vzdigni, sicer ne more duhovnik s sv. hostijo ust najti, jih mora še iskati, se pri* pogibati itd. Z glavo ali ust mi ne hlastaj proti hostiji, da se ne zlomi ali pade duhovniku iz rok.
ripravi se poprej, da si v tre-notku obhajila čisto miren.
9.	Knjižico ali prtič drži ravno — če ga žč rabiš — ne poševno ali navzdol, ali celo proč od sebe, ampak pod brado, tako da bo sveta hostija ostala na prtu ali knjigi,iče bi po nesreči padla dol.
10.	Jezik naj bo položen na spodnjo ustnico, pa ne preveč iztegnjen.
'it:'Kjer se pri oltarju obhaja, poklekni na najvišjo stopnjico, da te lahko duhovnik doseže.
To so nekateri migljaji glede zunanjosti pri prejemanju sv. obhajila, po katerih se skušajte ravnati, da se 'bo vršilo vse v redu, pravilno, dostojno in pobož-
Kakor na dlani pa imamo pred seboj Korotan, zlasti vse tiste predele, ki jih je modrost pariških državnikiv vsilila pod Kavdinski jarem proslulega plebiscita: Pod-juno na dnesni, Rož na levi, vse-skoz pa vijugasti trak danes motne Drave, onkraj nje na pokrajino Vrbskega jezera, celovško kotlino, velikovški okraj, gor do skrajnega rta, do Sinje planine, ki so jo Nemci z banalnim okusom prekrstili v Saulpe. Če ne bil silil 20 metrov nižji Mali obir tako -zelo v ospredje sliko vse slovenske Koroške. A to nič ne moti. Baš Mali Obir ti kaže mejo med Spod-nim Rožem in Pod juno. ki tvorita s Spodnjo Zilsko dolino poglavitne dele slovenskega Korotana.
Kaj drugega nego gledati na mrtvo karto, je zreti, to pokrajino živo pred seboj. Kakor da bi veselo nad njo v zraku usudno vprašanje: "Kam se odločiš? Ali k Avstriji ali k Jugoslaviji?" In hkrati ti odgovarja zavest: "K Jugoslaviji in nikamor drugam. t Ljudje, doma v ozadju so plaš-jivci. To je veljalo za vojne in to velja tudi sedaj, ko se pripravlja odločilna borba z glasovnicami. Vsaka neugodna vest se razblini v tatarsko; eden namršči čelo in raztegne obraz in sto se jih začne za njim spakovati in tarnati. Tako aabje malodušni ljudi v prejšnih časih menda ni bilo toliko kakor sedaj, ko smo poleg velikih dogodkov doživeli tudi marsikdo preva-rico. Ce jim ne poteka vse gladko sakor namazamo, pa se kremžijo in vidijo vse črno.
Res, naš.rod na Koroškem ifiia svojo posebno dušo. Korošca ne moremo primerjati z našim* Kranjcem, Goričanom, Primorcem.
narodnem in upravnem oziru. Mislim, * da* naša vlada ne bi ostala gluha proti takim zahtevani. IT-^ radniki naj bi ostali na svojih me stih. šole naj bi ostale za ncnigfco mladino nadalje nemške, .mestna avtonomija naj bi s pametnimi o-mejitvami ostala nadalje v veljavi. Celovec bi lahko postal kulturno zatočišče jugoslovanskega nemštva, ki ni takšna "quantite negligeable", kakor si ga hočejo nekateri anakronistično orijenti-rani tiranički predstavljati.
Če pa Celovec klone pod terorjem glupe in kričavih z*iwv-ljačev, rešilne deske, četudi smo mu sedaj pripravljeni graditi zla- , te mostove. Tedaj pa se razmakne Borovljan, Velikovcu, Pliberku pogled v najlepšo bodočnost. Ta mesta bodo zlahka nadomestila vse, kar je dosle nudil Celovec našim ljudem. Če bo kdo te beležke čital, bo mogoče skomizgal, češ, glej ga, kak optomist je, ki to piše! Kakor da bi nam bila zmaga • v A-pasu že gotova! Da, gotova nam je, samo odnehali ne smejo tisti, ki ljudstvo v tem smislu vodijo; nadalje je treba odbijati vse vražje nakane in uničevati peklensko gonjo, ki jo počenjajo protiviiiki baš seraj, ko se je mejna črta odprla. Zaprevara laž, natolcevanje, liliinba. Kako se do-brikajo ti hinavci antanskim zastopnikom ! Prav tisti, ki so med vojno pozdravljali z "Gott strafe England!" bi sedaj poljubili Angležu roko, tudi če bi jih z bičem ošvrknila, in v spominski knigi doli v koči je napisal celovški veljak že 1. 1917: "Cadorna erbleiche, jetzt gibts noch Schwabenstrei-che!" Danes pa pozdravljajo isti primojduševci Italijane kot svoje moralne in politične zaščitnike. -Zopern je posel s takimi nasprotniki!
Od 6drisa naravne veličastnosti sem zašel v politično razmotrivan-je. Ne more si gaj ob pogledu na
redolgo je tiščala nanj nemška to krasno in bogato zemljo, zave mora, kakor d« bi se mogel tega ečstoletnega vpliva čez noč oire-
dajoč .se, da ji pride v kratkem usodni dan novega življenja, Kri-
no
Koroški zapiski.
Na vrhu Obirja, 13. avgusta
Lahko bi sc dejal, da je tu še vse tako, kakor je bilo pred 16 leti, ko sem bil prvikrat na Ojstreu. Hannova meteorološka postojan-ska prav na vrhu (1241) stoji nepremično kakor nekdaj. Kako je v nje notranjem ne vem; sicer je še dobro zaprta, a priprave v njej ne delujejo več, sc mi zdi. Vsaj ve-ternica na vrhu strehe počiva kljub tema, da vleče precej oster vzhodnik. Klopice, pritrjene ob straneh stopa, še drže a lie vse.'V vojnih letih za napravo nise več skrbeli in po prevratu tudi ne. Kaj čuda, da^postajajo lice vedno bolj zanemarjeno in zapuščeim! Novi gospodarji se bodo morali resnopo briniti in zavzeti za to prvo meteorologično postajo v naši državi.
Tudi velika miza je še tu in dye dolgi klopi ob njej — kakor pred
da se nahajajo Še take leti. Prisedi in motri svet pred sc-
Bi li mogla počiti uboga Brigita po takih trenotkih? j " Položila je otroka, legla tudi ona, da ju je umirila, in ko sta zatisnila oči in zaspala, je še jo-. kaj moških, toliko časa naj žen-kala in molila in v strahu priča- |skp ne hodijo na moško stran;
pravijo,
osebe, ki ne pristopajo z drugimi navadnimi verniki k Gospodovi uiizi, čeravno bi lahko, ampak njo morajo priti samo posebej obhajat. Ne vemo, če je res, ampak hudobni ljudje ipripove-dujejo.
e) Drugi hočejo biti spet na ravno istem prostem, in dasi jc tudi moška stran čisto prosta, poklekajo le posamezno na žensko stran, in tako drenjajo ena drugo in vsi — seveda tudi dur hovnik — morajo lepo čakati. Zato veljaj pravilo: Dokler jc
kovala Karla, svojega Karla, a zastonj.
.O jutranjem svitu je z gorkim poljubom izbudila; fončka inf Klarico, draga otroka.
"Ali še jokate- mama?. . je vprašal Top Ček.: ^ "Kije je ata?" je vprašala
Klarica.
ko pa moških zmanjka, lahko tudi ženske na mošk o stran prist o pijo, da gre hitreje.
2. Že v šoli se iz ka|£kizma u-eimo, da se morajo usta zadostno odpreti. Dasi je to samoobsebi u-inljivo, vendar se ravno v tem o-ziru veliko napak stori. Duhovnik zadeva s sveto hostijo v ust-
boj in pod seboj!
Na južnem robu se dviga veličastna skupina. Kamniških Alp: vsi vrhovi od Raduhe in Ojstrice tja do Grintavca in Končne se v ostrih konturah odražajo na sin-jen svodu. Prek Kokrske usede zreš v megleni daljavi oba vrhova Šmarne gore, še globlje pa notranjski Snežnik kot skrajno točko na jiigu. Od Kokre proti zapadli se vleče škrbinasta stena jKošute, za njo se vrste Begunjščica, Stol, Golica, Jepa. V dnu zad se pa grmadi .sklop Julijskih Alp s Triglavom prvakom na čelu — veličasten prospekt!
Omeniti bi moral panoramo še od drugih strani: od Dobrača po Visokih Turah dol do Sinje planine, do štajerska Golovca, Velike Kape v Pohorju, Urške in do najbližje Obirjeve sosede, bajevne Pece s še vedno spečo vojsko kralja Matjaža. Odveč takega naštevanja! Pogled z Ojstrea tako vse-
sti. Naš narod je trovala nemška šola, prcpajaLi so ga tudi kulturni vplivi naj si so izhajali iz uradov, iz mestnih, trgovskih ali tvorni-ških okoliščev. Nemec se je znal med slovenskimi Korošci uveljaviti, tako da še dandanes zro nekateri slabotneži nanj v skrbni obzirnosti manj iz spoštovanja kakor iz strahu pred njegovo nasilnostjo.
A takih sla biče v je vobče le še malo med našimi ljudmi. Baš odkar narod ve,da si sme sam izbirati svojo državno pripadnost, se je narodna in osebna samozavrst silno ojačila. Pred kratkim mi je dejal tam doli župnik v St. R.: Vsak človek, naj si še tako preprost in licučen, ve. zakaj gre. Kdor je naš, ostane naš do odločilnega trenotka; kdor pa nam je nasprotnik, ga ne moremo z ničemer pridobiti. Vsak si je na jasnem — mož in žena — da bo glasovanje odločilno." Gotovo je še dokaj oinahljivcev, ki se bodo šele pod pritiskom agitacije zadnjih dni odločili na to ali ono stran, a teh je razmerno malo in nikakor ne bode odločevali njih glasovi, vsaj v pasu A ne. So pa nemšku-larska gnezda tudi v tem predelu n. pr. Velikovec, Pliberk, Železna Kaplja, Borovlje. A ni izključeno, da bo tudi v teh občinah prevladal končno zdrav gospodarski razum.
Sploh je zastarela metoda, če hotel še kdo udarjati lc na nacionalno struno bodisi med Slovenci, še bolj pa med Nemci. Celo med celovškimi Nemci se pojavlja vedno glasneje stmja, ki želi združitve z Jugoslavijo, seveda zgol iz gospodarskih ozirov. Pametni Korošci so to! Ti vsaj vedo, zakaj hočejo Tirolci, Predarici, Salc-buržani proč od svoje nebogljene majke Avstrije. Čemu naj bi pa Korošci, zlasti Celovčani silili k izstradani Avstriji proti svojemu boljšemu prepričanju? Celovec je navezan na rodovitne pokrajine Koroške, in to sta slovenski Rož in Podjuna. Celovec ima veš obrtnih, trgovskih in tovarniških podjetij, ki bo našla svoje solidne odjemalce edino v Jugoslaviji. Celovec najde možnost za nadljni svoj razvoj edino kot postojanka v ju-goslovenski državi.. Če ostane pri Avstriji, ga čaka tista brhka uso-da> kakor je čuti že Dunaj in Gradec in vsa druga nekdanja glavna mesta. Nasprotno pa — evo Maribora' S kakim razmahom se jc pričelo to še pred par leti tako skromno mesto dvigati in širiti! ;
Čul sem, da bi se Celovec iu ž nji pa B kmalu nagnila na našo stran, če bi se jim zagotovilo neke pravice in priznali pripustki v
tičen dan prvega reda! Dejal sem že, da je v zraku nekaj težkega — in kdo bi zameril, če prevzame to težko ozračje tudi mot rilca na Obir ju!
1 I. W.
HIŠE NA PRODAJ.
prodaj imam dve hiši
Na
Lettsdale, Pa Hiše stoje
na št. 4« First St. na Letsdale Crossing ali Leetsdale Station, -r- Prva hiša je na vogalu ter zidana iz kamena obsega 6 osob in 1 spalno sobo. Voda je napeljana mrzla in gorka v tej hiši in plin za razsvitljavo. Sobe so svitle in zračne.
Druga hiša, kjer jaz živim, ima 7 sob in 1 spalno sobo ter je iz lesa; voda mrzla in topla je napeljana tako je tudi napeljan plip. Zelo prikladna za držati boardar-je, ker je le par minut hoda do fabrike. Tudi je prikladna ta hiša za kak biznes. Kdor hoče kupiti katero izmed teh hiš, naj jih pride osebno pogledat, ali naj mi piše. Jaz sem vedno doma izjemši par ur okrog poldana.
Ivan Svetec, Box 3
Leetsdale, Pa.
KJE JE?
Josip Lajkovič, star 40 let, rojen v Pristavi št. 2 fara Leskovee pri Krškem. V Ameriko je došel še kot 12 letni deček. Prvi čas je živel v La Salle, 111. Radi važnih zadev iu v njegovo lastno korist naj se takoj pismeno javi na: Uredništvo "Glasila K. S. K. Jednote 1951 W. 22 PI. Chicago .111.
Kdor izmed rojakov morda zna za njegov sedanji naslov je ulju-dno prošen, da ga naznani gori-, navedenemu uredništvu.
KJE JE?
John Stromar. Za naslov bi rada zvedela njegova skrbeča mati Marija Vrhovnik begunka, P. Ruše, št. 54 nad Mariborom. Spod Štajer, Jugoslavija.	r
Dotičnik je odšel v Ameriko leta 1912. Zadnjič je pisal domov še pred vojno leta 1914 iz Phila-delfije, Pa. živeč na 706 South St.
NEVESTA!
"Miljonska NeveaU" ali trpljenja mlad« matere je kompleten kr»»en roman v 44. zvezkih, ter stane poštnino prosto sedaj rnno $2.50. Zalogo sem prevzel« od rojaka J os. Tomica, kateri je odpotoval y stari kraj. — Regularna cena je bila $5.28.
Z naročilom pošljite Money Order ali pa poštne znamke.
PAULINE BERGER, 3125 S. Harding Ave., Chief o. 111.
t-—---Or^nik^^ravaiitTo; --
CHICAGO, ILL.
Canal 2487
,------'
..........
................$2.00
Za inozemstvo .............................................$3.00
OFFICIAL ORGAN Jt* GRAND CARNIOLIAN SLOVESNI AN CATHOLIC UNION
_UNITED STATO^OF AMERICA___•
_Lued every Wednesday.__
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United __State« of America._______
OFFICE:
1961 W«t 22nd Place, / CHICAGO, ILL. _Phone: Canal 2187.__' = ■ -
Subscription price:
For Member«, per year........................................ S0.96
For Nonmembers............................................$2.00
Por Foreign Countries.........................................$3.00
►sir
Novo izseljevanje v Ameriko.
V rokah ipiamo ljubljanskega "Slovenca" št. 196 z dne 2». avgusta t. 1., ki je priobčil na prvi strani za nas, ameriške Slovence nad vse pomenljiv članek pod naslovom "Novo izseljevanje v Ameriko". Navedeni članek slove sledeče:
" Izšeljevalno vprašanje je eno najbolestnejših, kar jih poznamo v kulturno-politično-gospoilarskem razvoju svoje ožje domovine. Tisoči i ti tisoči močnih fantov, mladih družinskih očetov in zdravih deklet je s težkim srcem zapuščalo vsako leto domačo grudo in šlo iskat milejše usodo preko morja v Ameriko. Ni jih gnal pohlep po zlatu izpod domače strehe, ki jim je bila izza detinskih let k srcu prirast la. Trd boj za vsakdanji kruh in osebni obstanek je gnal naše ljudi v daljno tujino negotovi bodočnosti nasproti. Kjnetske hiše so bile prenapolnjene .domačije do skrajnosti razdeljene in razkosane, po maloštevilnih obratih na slovenskem ozemlju pa se je kopičil tuj kapital, šopirilo se tuje uradništvo, dobivalo kruh in zaslužek tuje delavstvo. Težko je bilo vsakomur pri srcu, a ni je bilo izdatne od pomoči ko je imelo vso odločilno moč brezozirno nemštvo v rokah.
Enkrat samkrat smo zavidaji Amerikance: V svetovni vojni Srečni, ki niso bili prisiljeni, vojskovati se in prelivati srčno kri za — tujca. Mislili smo o tem, blagroVali Amerikance in si sami želeli v tujino. Toda čim več je bilo krvi, čim bolj smo trpeli, tem bolj je ra«stla v nas želja in volja po samostojni jugoslovanski državi. Pri kadrih in v fronti, na vlaku in v krčmah, na cesti in na dopustu do ma smo govorili o njej, revolucionirali ljudi, in posrečilo se je. — Svobodno smo zadihali in se spomnili stotisočev izseljenih bratov Ameriki.	. |
Začeli so se vračali. Nekateri so hiteli k svojim družinam, druge je gnala čista domovinska ljubezen nazaj, tretji pa so spoznali, da jt tujina vendar le mačeha. 'Sli so domov, da si postavijo hišico, da ,kn |)ijo par njiv okrog nje in da žive mirno in tiho človeka dostojno živ ljenje. Prihajali so s polnimi kovčki in polnimi denarnicami. Met potjo so jih ogoljufali verižniki z valutami za marsikak tisočak, a vendar so prinašali vračajoči se Amerikanci visoke svote denarja do inov. Številke so šteli ,samo številke in si domišljali bogastvo. Poza bili pa so na notranjo vrednost denarja ,ki je tako grozno Ufajhna Zato so se uračunali. Obleko so napravili svojcem, ,pqpr$yiljf oj'qdje in gospodarska poslopja, potem pa je prišel konec. An jim je pošč denar, ali pa ga ni bilo za nakup ene njivice. — Zemlje pa potrebujejo naši Amerikanci pred vsem, ker So brez nje. Toda te jim ik proda danes nihče, ker ima vsakdo rajši blago kot negotov papirnat denar. In tako stoje danes Amerikanci tam kot pred vojsko. Zemlj bi rad, pa je ni. In če ni zemlje, ni stalnih dohodkov, ni kruha in ni obstanka. Tisoči bodo skopneli, in spet bo beda tukaj!
Poleg tega pa prihajajo fantje in dekleta dan za dnem v Ljub Ijano in povprašujejo po potnih listih v Ameriko. Tisoči so!
Ali ni to jasen dokaz, kakor slabo stojimo?! Kdo se bo brigal za to, če ne mi sami! Kje je rešitev?! Doma potrebujemo delavcev vseh vrst, a ti silijo preko morja! Naj se ob pravem času zganejo merodaj ni činitelji, da ne bo prepozno! Dvojno se izpelje lahko v doglednem /asu, da se prepreči n<5ve izšeljeniške nesreče. In sicer:
1.	Nemudoma naj se popišejo oni Amerikanci, ki so se vrnili ki imajo denar ter bi radi zemlje, da si zgrade samostojno gospodar stvo. Tem naj se odkažejo kompleksi v našj južni domovini, ki je določena za naseljevanje. Ozira naj se vlada nanje ob reševanju agnm ne reforme v prvi vrsti. Razdeljena veleposestva naj dobe Ameri-kauci!
2.	Takoj naj se uredi kmetsko delavsko, poselsko in bajtarsko. vprašanje !Ljudem je treba v vasi zasigurati človeka dostojno živ)je nje, pa ne bodo silili ven. Radi, iz srca radi bodo ostali doma. , ..
Ako je pri nas dovolj socialnega čuta in pravega krščanstva po tem bo to lahka naloga. Na deloj"	* t Ž."
Kaj naj rečemo na gornje vrstice? — Nič drugega, kakor tojjda jo je člankar—Ž.' dobro pogodil. Vsaka beseda, jt sat stavek,-vsaka trditev od začetka do konca navedenega članka je resnična, koji bi se .lahko št' marsikaj dostavilo in isto okrepilo
Res je, da smo se pred letf s težkim srcem poslavljali od domače grude, hiteči v neznano tujino. Vzrokov zato je bilo čezmerno. Poleg že gorinavedenih, nam osobito ni ugajalo hlapčevanje pod bivšo
. črno-žolto Avstrijo; želeli smo si svobode v naši novi domovini. ---
Kili (le bolj redki) so v resnici našli tukaj svojo srečo in blagostanje cmjgi so pa ostali večni in morda še večji trpini kapitalizma kot doma. Kdor gre v Ameriko mora trdo delati da zasluži svoj vsakdanji kruh, mora delati veliko več in bolj nevarno kot je pa delal v starem kraju. Kdo zamore prešteti tisoče in tisoče naših slovenskih žrtev, katere krije ameriška gruda ,ki so dali svojo kri in življenje pri nevarnem delu v tovarnah, ali v globokih podzemeljskih rovih? Žrtvovali so se za povzdigo ameriškega kapitalizma. — Kdor pri nas noče delati
in previdno živeti, tega tepe usoda in gorje, ker ni več v domačem kraju,* ampak med deloljubnim ameriškim ljudstvom. Nikjer drugje ni znana prislovica: "Kdor ne dela, naj ne je —" bolj Udomačena. kot med Amerikanci.
Označeni člankar (Ž) trdi, da primanjkuje v domovini delavcev. —Ni Čuda, ker je preveč takih domo- in rodoljubov, ki se boje'dela
k' •> L
1'llU in Itlinl K	4 .. /It% !	! I..	,1 _____* _	• V •	•
Kak vtis je imel baš te dni neki, iz stare domovine se vrnivši ameriški Slovenec, o splošnih razmerah v Sloveniji, smo nedavno poročni. Po trgih in mestih je slovenskemu ljudstvu zabava in postopanje bolj pri srcu kot pa delo. Ni čuda da so noč in dan kavarne in-zabavišča nopolnjena. Vse one delomržne osebe jaro-gospodo, "šerife" in ' frakarje" naj bi vlada prisilila k delu,,in poštenemu zaslužka pa ne bo toliko delavcev primanjkovalo. Če pa ljudstvo hoče raj ši udobno živeti namesto delati, potem ni čuda, da čitamo o Splošni nezadovoljnosti, draginji in bedi v starem kraju. Dajte vsakemu veseljaku kramp in lopato v roke, kakor jih vrtimo mi ameriški Slovenci. pa ne bo manjkalo delavcev!--
Zavidate nas da mi Amerikanci nismo bili prizadeti v minuli svetovni vojni? — To ni resnica! Kakor znano, so Združene države napovedale vojno nemški vladi dne S: aprila 1917, Avstro-Ofcrski pa začetkom decembra istega let*. Amerika je poslala nad 2 miljona svo-
borili celo v mrzli $ibirji! Izgubili smo jih za vedno pohabljencev je pa nad 150,000. Marsikak slovenski mladenič se je boril za dosego svetovne svoboda v minuli vojni. Padle jih je tudi dosti na bojišču. Imeli smo ameriški Slovenci pod zastavo strica Sama celo naše rodne brate višje častnike, mnogo častnikov in podčastnikov; nekateri izmed teh so dobili,;za.svoje hrabro bojevanje celo odlikovanje. In ne samo to. Med tem ko so se naši rodni bratje borili tudi ža razpad Avstrije, smo mi doma vstrajali, delali noč in dan, celo stradali in z varčevanjem pokg visoke draginje pripomogli Ameriki do tako sijajne zmage. Žal le, da se Amerika ni takoj podala v vojno, pa bi bila ista morda že v i ktu končana, ne pa^v 4H> letih.
Dadiasi ameriški rojaki, ki so se vrnili v domovino, niso v obče zadovoljni v Jugoslaviji; o tem je sploštio znano. Razlika med Ameriko in Jugoslavijo je namreč v vseh ozirih velika; največ se pa pritožujejo naši ljudje čez vodne Vaše notra*je*boje in politično strankar-st vti, česar mi nismo navajeni. Tudi verižništVo jim ni po-volji in pa oderuštvo, koje člankar'sam omenja. Čemu; pa slavna jugoslovanska vlada vse to trpi? Ali ni hobene odpo»o|i3
Našim v domovino se vrnivšim rojakom se ponuja zemljo. Marši; kak slovenski Amerikaueb je imel tukaj na razpolago dovolj zemlje za obdelovanje, ce4o dnžavne zastonj;* • Odkrito povedano; da naših ameriških Slovencev ne vleeč dosti na kmetije, kjer bi iste lahko bolj praktično obdelovali kot pa v domovini. Naši trpini so ponajveč zaposleni po tovarnah, v rudnikh in pri industrijskih podjetjih. Kako pa dandanes cvete, industrija v Jugoslaviji? Še vedno, slabo. — Kako je a poljedelstvom? Zaman iščete pri Vas« doma takih strojev za poljedelca kakoršne imamo tukaj. Težko da se bo kak bivši ameriški SLovenec privadil starokopitiiemu delu (brane in pluga) na kaki farmi sirom Slovenije. — In pa udobnost glfede davkov? Tu so zemljiški davki farmarjev tako nizki, da jih niti omenjati ne moremo; v starem kraju pa dohodninski in drugi davki skoro ves dobiček kmetu odnesejo. In pa vedna neurja, toče ter nevihte. Zelo dvomino, da boste zamogli naše ljudi obdržati na kmetijah. — Ostali bi morda pri industrijskih podjetjih, in v rudnikih Če bi zaslužili saj delavcu primerno plačo in če bi fte bilo zunaj take draginje.
Po našem skromnem- mišljenju bi vlada storila največje dobro za bivše ameriške SUxvehdC; čč bi ji«** pomagala vrniti se nazaj v A-meriko; to delo bi bilo Jugoslaviji sftfterno poplačano, kajti na mili-, jone kron je že romalo dz naše nove domovine v stari kraj, kojih bi naši ljudje ondi nikdar nfe bili prislužili.	Iv. Z.
• t •	m i-v .
Nekaj podatkov o zlatih časih v Ameriki.
v.
V	zadnji številki "{Masj^" smo priobčili nekaj podatkov o posledicah draginje ali, kako se je ista razvijala od pričetka svetovne vojne pa do danes. Navedeni članek nima v obče za nas Amerikance nobenega posebnega pomena, ker smo posledice draginje sami občutili in prestali. Zanimalo pa bo morda ono poročilo naše ljiylstvo v starem kraju, ki mordp še danes misli, da smo ameriški Slovenci srečno živeli tekom vojne kak^r v deveti deželi ali kakor v raju. Da-siravno tarnajo v domovini še vedno o veliki draginji, moramo priznati, da je v Ljubljani dandanes dosti stvari bolj po ceni, kot pa pri nas v Ameriki.
V	naši novi domovini se je po ceni ži.velo pred 25—30 leti, še bolj pa za časa George Washingtonajiprvega predsednika Združeni držav. .. , *• £rfi.\	*/ :/ u	i
' Iz nastopnih vrstiC^hihko'lpesnewamu, kake so bile tukaj plače* od 1. 1792 do 1795, pa ttfdi-'kako po eeni je bilo tedaj življenje. Po datki tega poročila o *'zlat ihM. časih.'v Ameriki so posneti iz New York City Directory (ntfdovnika). ie teba.l795 in iz uekega rokopisa Garret Abeela, 1. 1792 v New Yorku živečega trgovca.
V	onih letih sta se 'glavno živijett je in promet osredotočevala v mestu New York, ki je'tedajlStelo"samo 35,000 prebivalcev; danes JBtf pa Šteje okrog 5 milijona*-.'	središče tedanjega New Yorka je bilo Ob Broadwayti db Murray eeste, kjer so rasle hiše ka kor gobe po dežju. Vse-je bilo zaposleno od predsednika Združenih držav do najbolj pri prostega delarvea; ker ljudstvo je tedaj trumoma vrelo v obljubljeno deželo Za SrečiA1«*-*
Prvi predsednik George WashiA$on, kot najvišji uradnik naše republike je dobival $25,000 na leto ;,Jpredsedhik je bil istočasno naj bolj plačana oseba v Združenih državah; od te svote je moral George Washington plačevati še Svojca privatnega tajnika. Plača podpred sednika je znašala pred 125 leti 5 tisoč dolarjev na leto; državni taj nik je dobival $3,500.00; vojni tajnik $3,000.00; generalni pošt a i $2,000.00, generalni pravdnik p«,' $l,l|)0>! 4;r(Dandanes znaša pred sednikova letna plača $75,000). , J^tea vrhovneag sodnika Združ držav je tedaj znašala $4,000.00,' drugih' njjegoVih zaveznih sodnikov po $3,100.00, ostali zvezni in državni sodilifci-fco imeli pa od $800 do £2,000 letne plače.
Kongresnikom se je plačevalo sprva po $6.00 'dnevnic za vsak dan'zasedanja; od 4. marca 1795 se je pa dnevnice zvišalo na $7.00 poleg tega so dobivali nekaj odškodnine za potne stroške, klerki f pisarji), nastavljeni po raznih državnih uradih so imeli okrog $500 do $600 letne plače.
Med raznimi civilnimi stanovi: Jo bili pred 125 leti v'Ameriki
fi voščil za 3—6c okus
V	istih letih je dobjyal prvovrsten obrtnik, ali delavec po $2.0C ua dan; mizarji in tesarji,pa po $1.50, pa so morali delati od zore do solnčne^a zahoda, večkrat po 14—itfur. Domači posli so imeli pc $5—$10 mesečne plače * hrano in stanovanjem vred. Iz tega lahke izprevidimo, da so se pred tolikih leti plače določevale po dnevnih potrebščinah posameznikov. Ker'so bife tedaj plače nizke, so bile tedaj tudi živijenske potrebščine po ceni. Dosti stvari, katere najdenu dandanes v vsakdanjem življenju, pred 125 leti sploh še ni bilo (avtomobilov, vlakov, parobrodov itd); ene stvari, ki so pa danes žc povsein udomačene in po ceni, so bile istočasno silno drage. Oblek, v obče, obuvalo, živila in pijača je bila 1. 1792 za 1000 odst. cenejši kot pa dandanes.
V	New Yorku je stala ob Broadwayu med Cedar in Nassau cesto velika ljudska tržnica,-kamor so :hodile gospodinje kupoval potrebna živila. Tedaj je NewyorČanka lahko kupila en funt najbolj šega svinjskega ali govejefca mesa za pet (5/ centov. Bravina (ovčj< meso) se je prodajalo po. 4e funt. Zelo po ceni je bila tedaj tudi raz lična divjačina, koje je prihajalo osobito v jeseni dosti na trg. Včasih je bila div jačina celo cenejša kot navadno goveje meso; istotako je bilg » perutnino^ Lepo, pitano gosko bi tedaj človek lahko kupi za 30c par, rac pa za celih 20 centov,,,. ✓
Kdor se je naveličal uživanja mesa, je imel dosti žlahtnih mor škili rib na razpolago za slepo ceno. Rib se je spravljalo osobito ob petkih cele barke in čolne iz obrežja Long Islandalv mesto. Leta 179? je pripeljal spki ribič v mesto na prodaj več različnih'vrst-rib nti )rodaj. katere je dajal po 2c ena k drugi; raki so bili-po 2c en funt mehki raki pa 12c ducat; najboljše v^ste ostrige so vpijale 25c sto Kakor je bilo tedaj meso po ceni, je bila tudi nizka cena zelenjavi in ovočju. Cel bušelj krompirja je veljal 30e, navadne vrste pa po 12c; 100 funtov koruzne ali ajdove moke je velj^K) $1.00 ržene $1.20; oranže in južno sadje je bilo istočasno pač neizmerno drago, ker ga niso dovažali na trg.
V New Yorku je v istih letih najbolj slovela Frauncesova taver-na. kamor so.zahajali vSi državniki, poKtikarji, finančniki in drugi ugledni meščani. Tam si lahko obedoval ali večerjal za 25—30c, pa si imel vsa najboljša jedila s pijačo vred na razpolago. Za bankete in slavnostne pojedine se tudi ni več računalo. V navadnih restav-
To so bili v resnici "zlati' časi za tedanje prebivi za delavc£*-Danclataes so pa "Zlati" časi le za razne oderuhe,in pro-fitarje.
--
75 letnica "Baseball" (žogometne) igre.
Marsikdo ižmed nas starejših priseljencev je v prostem času radovedno opazoval na kakem igrišču, ali v kakem parku skupino čvrstih ameriških fantov, ki so metali in lovili žogo, ali po domače izi-aženo, ko so igrali "baseball" (žogometno) igro,, ki je ena izmed najbolj znanih narodnih iger v Združenih državah, ki je obhajala dne 23. t. m. 75 letnico svojega obstifnka.
S^var nas ni v obče zanimala, ker pomena igre nismo razunieli. Reči moramo le toliko, da je ta igra v resnici med vsemi ostalimi športnimi igrami ena jzmed najlepših, ker je v prvi vrsti zabavna, pa tu,di koristna za krepitev telesa v urnosti; nTtorej Čuda, da jo pazno gleda in zasleduje vsako leto na milijone Amerikance v.
Ako vprašate kakega 7 letnega šolarčka, vam bo docela razložil glavne poteze nt pomen te igre. Ime "baseball" je nastalo iz besede "base" — temelj ali mesto —; v pomenu igre je izraženo tudi mesto v krogu in besede "bali" — žoga, ker se meče isto z enega mesta (stališča) igralcev na drugo. Kdor preteče prvi ali večkrat Ž54 čevljev obsegajoči krog v obliki demanta, ne da bi ga nasprotnik zadej z žogo, ta naredi 1 točko (run). Igralcev je po 9 pri vsakej skupini (team) navajamo jih v angleščini: Pitcher (metalec žoge), catcher (lovilec), 1st, 2nd, 3rd baseman (igralec na 1., 2. in 3. mestu), right field, center field, left field (igralci na degni, v sredini in na levi strani#zven kroga), short stop (igralec, ki stoji med 2. in 3. mestom); v tej igri je tudi takozvaui batter, to je igralec, ki z betom (količem) udarja po žogi in "umpire," sodnik (nadzornik). Običajno igra vsaka skupina po 9 krat (innings)..
rTa narodna ameriška igra se je tekom 75 let zanesla v vse druge dežele in države širom sveta. Žogometni (baseball) klub imajo celo naši rojaki v Ljubljani. Tudi pri nas v Združenih državah so po raznih večjih naselbinah: Chicago, Waukegan, Joliet, Cleveland, Pueblo, ameriški slovenski žogometni klubi.
Iter
smo prepričani, da niti vsi naši vrli ameriški slovenski mladeniči ne vedo zgodovine te igre, smo baš ob njeni 75 letniki napisali te .vrstice,-kar bo gotovo vfitekega prijatelja žoge in beta zanimalo.
V obče se Sodi, da se je ta igra razvila- iz stare angleške igre letalcev (rounders). Igrali so jo že prvi ameriški naseljenci pod imenom.*-town ball ' (krajevna žoga). Kasneje so jo nazivali z: Thm»-old-cat, ali Tom-old-cat (3—4 stare mačke in "sehib"). Iz vseh teh iger je še le leta 1845 sedanja prava "baseball" igra.
Leta 1907 so pričele razne znane ameriške žogometne lige raziskovati zgodovino in izvor te igre ter so prišli končno do sledeHii uspehov pri poizvedovanju:
Prvi žogometni klufe je bil ustanovljen in organiziran dne 23. septembra leta 1845 v New Yorku pod imenom "Knickerbocker Club." Že 6 let prej (1839) se je bavil s to igro neki Abner Double-day iz Coopertowna, N. Y., ki je sestavil in naredil obris demantue-ga kroga za "baseball" igro.
Ko je bil Knickerbocker Baseball klub v New Yorku ustanovljen, se je določilo, da zmaga ona skupina igralcev, ki naredi 21 "runs" (krogov). Leta 1846 je bil ustanovljen že tekmec prvoozna-čenega žogometnega kluba in sicer pod imenom "The New York Nine" (Devet 'Newyorcanov). Oba ta kluba sta si napovedala tekmovalno igro, ki se je vršila dne 19. junija 1846 v Hoboken, N. J. Zmagali so slednji ali novinci z 21 točkami,proti 1 ter so morali za nagrado "Knickerbockerji" svoje zmagalce zato dobro pogostiti z večerjo. ^	•
Tedaj so, bile pri tej igri še vse drugačne določbe in sicer za igralca (batterja),: Ju je-izgubil igro, če; je bil vjet že pri prvem skoku, ali če je bil od žoge zadet od nasprotnega igralca, ko je tekal z onega mesta na drugega. "Pitcher," metalec žoge, je moral držati roko naravnost stegnjeno, no pa sključeno, ko je žogo naprej vrgel.
Kako se varujemo griže. -
Griža je nalezljiva bolezen, katero povzročujejo bakterije. Pojavi se največkrat z bolečinami v trebuhu in močno drisko. Človeški odpadki so pričetkoraa brez vsakih izvanrednih primesi, čez nekaj dni se pa pojavi v odpadkih sluzasta tvarina, katera postane ali takoj ali čez nekaj dni več ali manj pomešana s krvjo. Vzrok sluza in krvi v blatu so ob 'iirna ulesa v debelem črevesu. Driska traja sko.ro do dva tedna : bolnik mora iti dnevno 20 do 40 '<rat na stran.
Pri griži je v prvi vrsti potre-<>no, da se bolniku uredi hrana.
živati mora samo tečno hrano, katera donaša njegovemu oslabljenemu telesu dovolj moči. To to krepke juhe, lahka močnata jedila, kakao čokolada. Varovati se mora ja vseh težkih jedil, vseh jedil in pijač, katera vsebujejo kislino, sadja in vseh močnih Jišav; tudi jajca niso priporočljiva. Kot pijačo naj se dajejo mlniku lahki čaji z malo količi-io konjaka. Na trebuh naj se jim ookladajo topli obkladki .
V vsakem slučaju naj se pa po-iliče k bolniku zdravnik, kateri >o najbolje vedel razsoditi, kako n s kom se bolnik mora hraniti n lečiti. Ker je griža nalezljiva >olezen, je pa v prvi vrsti potre->no, da se vsakdo varuje okuže-ija s povzEočevalci grize. V to svrho se priporoča vsakemu:
Vsakdo mora paziti na kolikor nogoče popolno posebno snago. Osobito naj si vsakdo vsaj predle začne jesti, dobro umije roke, stotako naj se umijejo roke redno* ko se pride iz stranišča. Valovati se moramo ^tudi na ta ua-lačin, da ne vživamo nobenih jedil, na katerih se drže. povzročitelji griže. V prvi vrstice omeniti tukaj sadje in salata.
Nikdo naj ne zahaja v tako hi-;o, kjer se nahaja kak bolnik, ki pi za grižo, kajti vsaka taka hiša je okužena.
Ako pa kdo oboli za grižo, se mora takoj urediti tako, da ne more nihče priti z njim v dotiko, kakor samo oseba, katera mu streže. Da tudi ta oseba ne oboli, mora ista z največjo skrbnostjo paziti na to, da ima vedno snažne roke in snažno obleko. Predno zapusti bolniško sobo, si mora roke dobro v razkuževalni tekočini umiti sleči srhno obleko, v; kateri streže bolniku. Vsi predmeti, kateri, pridejo z bolnikom v dotiko, %sfe morajo takoj po vporabi dobro razkužiti / in sicer trdi predmeti naj se prekuhajo, perilo in obleka naj. se . pa položi pred pranjem za več ur v razku-ževalno tekočino.
Ker so nahajajo povzročitelji griže v človeškem zlatu je treba vedno blato pred izlivom v stranišče dobro razkužiti na tA način, da se mu primeša apnena voda ali pa kaka druga močna razku-ževalna raztopina. Bolnikova soba se mora vedno snažiti in večkrat izmiti vsi predmeti v njej z oizkuževalno tekočino. Istotako je treba stranišče vedno snažiti in izmivati z razkuževalno tekočino. V stranišče naj se vlije vsak dan par škafov apnene vode. O-sobito stanovalcem okužene hiše se mora priporočati, da vživajo samo prekuhana jedila in ako nimajo popolnoma neopoiVčcne vode na razpolago, da pijejo samo prekuhano vodo. -
Kadar bolnik ozdravi, se mora vse predmete, kateri so prišli z njim v dotiko, bolniško 'sobo in stranišče še enkrat razkužiti.
Razkuževalne snovi si pripravimo na sledeči način :
1. Apnena voda. En del živega apna se dobro zmeša s 4. deli vode.
* 2. Kiarbolova ali lizolova voda. Na en liter vode se dobro zmoša 60 gramov lizola ali pa karbola.
Cenjeni sobrat! Cenjena sose-stra! Stopi v vrsto agitatorjev za našo Jednoto!
Dobro delo boš storil, če pridobiš kakega novega člana (ico) za K; S. K.'Jednoto.
♦it Kili
tx.tmF'r
I ..

..........» 01O a i i i 11.......1 ii l il 11
■i♦ t
K. S- K.:!
M i i I >
Ustanovljena v Jolietu, 111 dne 2. april« 1804. Inkorporirana v Jolictu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1808.
GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. H ,	j
Telefon 1048.
oil ustanovitve do 1. avgusta 1920 skupna izplačana pod*
pora $1,794,317.86.
.	GLAVNI URADNIKI:
T Glavni predsednik: Joseph Sitar,,1004 N. Chicago St„ Joliet, 111.
I.	podpredsednik: Math. Jerman, 332 Michigan St., I*uebl6, Colo.
II.	iH»dpredsedn.k: Frank Opeka, 26 Lenox Ave., North Chicago, III. i iGlavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet, III. Pomožni tajnik: John^Dečman, Box 168, Forest City, Pa.
Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovn, vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620 — 10th St, Waukegan, M. Poublasccnec: Ralph F. Kompare, 9206 Commercial Av., So, Chicago, III. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St4, Joliet, IU. '
, . „ ,	NADZORNI ODBOR:
Josip Dunda, 704 North Raynor Ave., Joliet, III. Martin Neroanich, 1900 W. 22nd St., Chicago, III. Math Kogtainšek, 302 No. 3rd Ave., West, Virginia. Minn. John Mravintz, 1107 Haulage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. * Frank Frančič, 8205 National Av., West Allis, Wis.
w l , , g t	POROTNI ODBOR:
Mihael J. Kraker, 719 E. 3rd St., Anaconda, Mont. > * Geo. Ha, mik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. £ Anton Grego rich, 2112 W. 23rd St., Chicago, 111. , . .
PRAVNI ODBOR:
- Anion Burgav, 82 Cortlandt St., New York. N. Y. Joseph Runs, 6517 Bonna Ave., N. £., Cleveland, Ohio, r rank Plemcl, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, III Telefon Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1951 W. 22nd Place, Chicago, III. ^^gffi
URADNO NAZNANILO.
NAZNANILO ASES. 10—20. ZA MESEC OKT. 1920.
, Imena umrlih članov in članic.
i • ■ . . ; »
Zaporedna št. smrtnega slučaja v tekočem letu:
m.
15668 Anton Klobučar, star 26 let, član dr. Vit sv. Jurija 3, Joliet, 111., umrl 1. sept. 1920. Vzrok smrti: Mrtvouduost možgau, Zavarovan za .$100(100. Pristopil k Jednoti 13. jan 1910: R. 16,
' ,68. ' '. '' / ' ■ • ,	V-	.	0.
1031 John 1'erlan, 54 let, član dr.;sv. Jan. Krstnika 14. Butte, Mout., umrl 16. a v g- 1920. Vzi-ok smrti: Naduha in pljueua bolezeu. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jed. 15. febr. 1900. R. 34.
. GS>. ••	- ££
18777 Milan Krzna rich, star 28 let, član. dr. sv. Jan. lAstnika 20, lrouwood, Mich., umrl 19. kvg. 1920. Vzrok smrti: Ponesrečil puško. Zavarovan za $1000.00 Pristopil k Jednoti 15 dec.
12659 Ignac Mariučič, star 40 let. član dr. sv. Vida 25, * Cleveland, O., umrl 12. a v g. 1920. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 26. dec. 1907. R. 27.
T;L
5441 Marija Koče v ar; stara 35 let ,'članica dr. sv. Cirila in Metoda 144. Sheboygan. Wis., umrla 8. avg/1920. Vzrok smrti: Kostna jetika. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 5.'nov. 1912. R. 32.	- ;	•>> >,. • ;
Qtjumo %. S. K. J1DNOTB 29. SEPTEMBRA 1920.
IZ URADA GL. TAJNIKA.
#N I *
Za časa svetovne vojne smo čitali dan za dnevom v angleških
. ,	krajev, po temeljit,i diskusiji o
časnikih o velikih izgubah vojakov na rasnih frontah. Tukaj jih je jadranskem problemu in o položa n »r » i..,__L,.! ______. 1 A	»i, wn.„	T	r
Imena poškodovanih in operiranih članov in članio.
Zaporedna številka: „ - *
19.	•• - ' , ;
padlo 5 tisoč .tamkaj zopet 10 tisoč; enkrat jih je bilo ubitih 50 ti soe, drugokrat 100 tisoč itd. Na drugi strani se je zopet poročalo, koliko ljudi je umrlo vsled lakote, mraza in raznih nalezljivih bolezni. Kio jc človek prebiral te liste, premišljeval padle žrtve in če.bi sešiel vse umrle kakor poi-očano ]>otom listov, prišel bi gotovo do zaključka, da ui v srednji Evropi nobeuega človeka več med živimi.
Radi takih poročil se je marsikaterikrat slišalo govorico, da bo p<> končani vojni priseljevanje v Ameriko popolnoma prekinjeno. Eden ali drugi je rekel: "Kodo bo pa prišel v Ameriko? Kar ni uni. eila vojska, umrlo je vsled raznih bolezni. Evropa je popolnoma uničena in za prihodnjih petdeset let sploh ni misliti na priseljevanje." Marsikaterega izmed naših rojakov je bolelo v dno diiše, ko je čital o padlih žrtvah, misleč^ da bo naš mili ml v stari domovini izginil s površja; zaradi tega na priseljevanje od strani našega naroda sploh ni bilo misliti.	_
m Nihče ne dvomi, da ni, vojua uničila iu pokončala številna človeška bitja: ravno tako nobeden ne dvomi, nad mnogim žrtvam, ki so podlegle razpim kužnim boleznini; toda hvala Bogu lahko rečemo, da one velikanske številke, ki smo jih čitali, niso odgovarjale resnici. Strah, ki smo ga imeli, da bo naš narod v stari domovini docela uničen, je danes odstranjen. Naš narod v starem kraju; čeravno vsled vojne več ali manj oslabljen, še živi, napreduje in si pomaga ter hiti v Ameriko.
V nekem, slovenskem listu čitamo, da je začetkom sept. meseca t. 1. preko Trsta prišlo v Ameriko pol drugi tisoč Slovencev. Gotovo jih je prišlo precejšnje, število tudi preko i-azuih drugih prekomor-skih vrt. Iz tega torej lahko sklepamo, da se bo priseljevauje od strani Sloveneev od dne do dne množilo, nakar smo lahko vsi ameriški Sfrjrvenci ponosni in zadovoljni.
Dragi sobratje in sosestre K. S. K. J., {e li ne v'eselite, ko čitate v slovenskih listih, v kake velikem številu prihajajo nadi rojaki v Ameriko? Niste li veseli, ko se zopet sestanete s svojimi sorodniki, prijatelji in znanci, ki so morali vsled vojne marsikaj preživeti in pretrpeti? Niste li veseii,.M jih imate zopet v. svoji sredi, da se z Vami vred Veselijo in zabavajo? Niste ni zadovoljni in ponosni, če zamorete svojcem pomagati do boljšega življenja in napredka? Gotovo da ste. Storili bodete gotovo tudi vse, kar je v vaših močeh, da napravite^ te nove priseljč&fe srečne in zadovoljne v nasi novi domovini.	1	u
Pomnite dragi člani iu članice, da vsak novodošli rojak je nevešč ameriških razmer. Dolžnost vsakterega člana in članice K. S. K. Jednote je, da uovotjošlega rojaka poduči o tukajšnjih šegah, razmerah in okoliščinah/ Pred vsem pa je dolžnost vsakega člana iu članice K. K. Jednote, da novodošlemu pojasni društvene razmere. Ko se seStanete z uovodošlimi rojaki, povejte jim. da je v prvi vrsti neobhodno potrebno, da vstopi v društvo, da postane član (ica) Jednote, da je takoj zavarovan proti nezgodam in nesrečam. Povejte \>akteremu, da naj pristopi v K. S. K. Jednoto, kot prva in najmočnejša KATOLIŠKA podporna organizacija. Pojasnite vsakteremu finančno stanje Jednote. Povejte in razložite jim dobrote, ki jih jc ua£a dična organizacija /storila iiapra in vdovam iu sirotam tekom ujeuega obstanka./Pojasnite jim koristi, ki jih je K. S. K. J. storil*, napram svojemu uarydli v verskem oziru. Novodošli rojaki prihaja jo v Ameriko'kot/nepokvarjeni katoliški Slovenci, zaradi tega jim priporočajte katoliško organizacijo K. Hi K. J. Pojasnite jim, da če hočejo ohraniti versko prepričan je, katero so prinesli s seboj iz rojstne domovine, njih dolžnost,ida pristopijo v društva K. S. K. Jednote.
Dragi sobratje in sos^s^e K. ?>. K. J.! Ne zamudite lepe prilike, ki Vam je dana.. Pridobivajte nove člane iu članice. Ne zamudite časa, bodite ua:straži In no Uopu^ite, da bi m« naši verni. d<rbri it» pošteni novodošli rojaki poizgubili med neprijatelje naše Jednote. Dolžnost • vsakterega člana in članice je. da napne vse moči in poskuša pridobiti povodošle rojake v K. S. K. J. S^tcm bodete storili veliko dobrega za organizacijo in veliko koristnega za vsakega, ki ga bodete pripeljali v KSKJ.
, Započnimo torej akeijo po geslu:, * 'Vse kar je katoliškega. \ katoliško Jednoto!*'
Želej* vsem najboljšega uspeha, sem spoštovanjem in pozilra vom. Vam vdani sobi-at.	Josip Zalar, gl. tajnik.
815 Frank Lok ar, član dr. sv. Jan. Krstnika II, Aurora, 111., opori-rair23. avg. 1920. Opravičen do podpore $50.00.
80.
15819 Josip Berkopec, elan dr. sy. Jan. Ki*stuika 14, Butte, Molit.. operiran 0. avg. 1920. Opravičen do podpore $50.00. *
81 %
15316 Viueeiie Bošnjak/član dr. sv. Jan. Ki*stuika 14, Butte, Molit., operiran 29. jul.-1920. Opravičen do podpore $25.00.
. 82.
^5083 Matevž Bokal, elan dr. Marije Pomočnice 17, lluutiugtoii. Ark., operiran na očesu vsled očesne mmie.*Opravičen do podpore $50.00.
83.
21125 Frane Debevc, član dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, poškodovan na levem očesu 14. 'junija 1920. Opravičen do podpori. $250.00 za izgubo očesa, i	*	.
84.	•
7548 Josip Plaiiiušek. član dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, operi ran 16. julija 1920. Opravičen do podpore $50.00.
35.	.r
16972 John llorvatin, član dr. sv. Fraučiška*Sal. 29, Joliet, lil., po škodovan 16. avg. 1920. Opravičen do podpore $250,00 za izgubo levega očesa.	•«-•-••>	•
; 86. . - .• - •
11780 Peter Šneler, Član dr. sv. Petra in Pavla 38. Kansas City,
Kans., poškodovan 1. aprila 1919. Opravičen do podpore $250.00 za nerabljivo desno roko.
ftl
9209 John Simončič, član dr. sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, operiran 17. avg. 1920. Opravičen do podpore $50.00.
88.
6334 Marija Poražina, članica dr. Marije Čistega Spočetja 80, So. Chicago. 111., operirana 25. julija 1920. Opravičena do podpore $25.00.
89.
5519 Katarina Šraj. članica dr. sv. Genovefe 108, Joliet, 111. operirana 10. avg. 1920. Opravičena do podpore $50.00.
Joliet, 111., 24. sept. 1920.	Josip Zalar, gl. tajuik.
Mladinski oddelek.	» ' |
Zapor. štev. 88. v letu 1920—17.
1844 Frank Juha, star 4 leta 11 mesecev, član dr. sv. Cirila iu $fe4 toda 191, Lorain. Ohio, umrl 30. 1920. Vzrok smrti: Je-tično vqetje možganske mrene. Pi-istopil 3. dee. 1916. Bil član 3 leta. 8 mesecev iu 27 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne 5 let. Opravičen do posmrtnine $200.00. kateri znesek je bil pok. starišem nakazan* dne, 16. sept. 1$20.
Joliet. 111.. 24. sept, J920> " " Josip Zalar, gl. tajnik.
Uradni popravek.
V štev. 36 J«*lnotinega "Glasila*' je bil med suspendovanimi ^lani pomotoma označen i-lau dr. s v-. Jan Krstnika 60, Wenona, ^11., 22664 Alojzij Krakar .pravilno pa bi se moralo glasiti 22427 Josip Krakar.	J«sip Zalar, glavni tajnik.
ZBROVANJE BEGUNCEV IN POSLANCEV IZ ZASEDENEGA OZEMLJA.
Ljubljanski "Slovenec" - poroča : Na, iniciativo "^arodnega sveta za neosvobojeiTo domovini" v Ljubljani se je vi^ilo dne 22. in 23. avgusta t. 1. v dvorani Trgovske in obrtne zbornice v Zagrebu zborovanje beguncev in elanov začasnega narodnega predstavništva ifc zasedenega ozemlja . Zborovanju so prisostvovali skoraj vsi slovenski ill'hrvatski člani začasnega •narodnega predstavništva iz i\eosvobo.jenih krajev, veliko število begiuicev, uadalje zastopstvo "Narodnega sveta za neosvobojeno domovino * v Ljubljani, predstavništvo "Jugoslo-venske Matice" iz Ljubi jane in Zagreba, zastopuiki Hrvatske za-jednice, Demokratske stranke. Pučke stranke in Socialno demokratske stranke /iz Zagreba ter Slovenske ljudske stranke. Ju-goslovenske demoki-atske stranke in Narodno-soeiahie strauke iz Ljubljane ter nekaj drugih o-seb, interesiranih-na Jadranskem vprašanju. V ziiiislu dogovora predkonferettč^,' ki še je vršila dne 21. avg. zvečer, se je predsedstvo zborovanja konstituiralo takole Predsednik dr. Gustav Gregorin. podpredsednik Cezar Akačie in dr Dinko Trinai,stie. zapisnikarja dr. Marij Krmpotie in Josip Pruuky Po obširni vsestranski in stvanij debati, ki je trajala v nedeljo od devetih dopoldne do devetnajstih »kratkim odmorom opoldne, pri kateri se je razpravljalo o zunanjem in notranjem položaju s posebnim ozirom na jadranslco vprašanje, je bil voljen poseben odbor dvanajstih članov, ki je izdelal in danes predložil plenumu predloge ,ki so bili po k^tki diskuziji
soghisuo sprejeti. Sklepi, v koli kor niso notranjega značaja, si lua sledu ji;	*
Jadranski zbor.
♦ 'Ustanovi se permanentni "Jadranski zbor", ki bo deloval na to, da se povoljno reši jadranske vprašanje v zmislu naših narod nih teženj in za povoljno rešeuji problemov, ki so v zvezi z jadranskim vprašanjem. Delovanje tega zbora se prične s tem zborova-vanjem, drugo zborovanje pa bt meseca oktobra t. 1. v Belgradu. Jadranski zbor tvorijo osebe, ki se bavijo z jadranskim A*praša-njem, posebno pa elani Začasnega naroduega predstavništva iz o-kupirftuili krajev. Zbor voli poslovni odbor za čas med dvema zborovanjema, ki šteje zaeukn&r 11 oseb ter enako število namestnikov, od katerih jih pet prebiva r Zagrebu, trije v Ljubljani, po eden na Hrvatskem Primorjit. v Belgradu in Splitu. Ta odbor je bil ta<koj izvoljen iu mu je bila poverjena naloga, da sprejema in izdaja legitimacije članom zbora ijj da pripravi vse potrebno za naslednje zborovanje v Belgradu, posebno pa, da pripravi poročila in predloge za helgraj-sko zborovanje ter da izvrši sklepe prvega zborovanja. Odbor mora . skrbeti tudi za nujna sredstva. da sestavi posebne odseke^ ki bodo reševali specielne naloge Vobče mora odbor iz lastne iniciative izvesti vsako akcijo, ki bo odgovarjala namenu Jadranskega zbora. Poslovni odbor mora nadalje tudi pospeševati organiziranje Jugoslovenske Matice ter analogno narodnemu svetu v Ljubljani organizirati posebno organizacijo na Hrvatskem, ki bo skrbela za socialno gospodarske interese beguncev in izseljencev iz okupiranih krajev.
delovanja.
Poslanci iz vseh okupiranih
ju v okupiranem ozemlju, konsta-tirajo 1, Da je in je bil ves narod v okupiranem ozemlju složen in se strinja v svojih načelih glede zahtev, da se jadranski spor z Italijo reši po principu samoodločbe narodov, kakor ga je pro glasil Wilson po ruski revoluciji in da vsa dosedanja naglaševanja teh principov in vsa posredovanja zavezniških držav ter vse ogromno delo za mir in sporazum od strani jugosloveuskili uradnih faktorjev dosedaj še ni imelo nobenega uspeha. Niti najmanj se ni oziralo na ona načela. Nočejo uam prizuati niti naših najvital-nejšth narodnih interesov od strani našega nasprotnika — Italije: 2. da dosedanji mednarodni red ni z ničemer varoval našega naroda od pustolovskih roparjev d Annunzijevih na Reki, ampak, de šc obstoji nevarnost, da se take pustolovščine razširijo še dalje v našo škodo; 3. da vsa lojalnost naše vlade, potrpežljivost javnosti fn zatajevanje okupiranega pre-bivalsfva ni moglo rešiti okupiran. prebivalstva pred strašnimi izgoni, mukami, uničevanjem last-bine in življenja ter kulturnih in gospodarskih pridobitev. Vse to ni mog]o obvarovati naše države.
poškodovane institucije iu da da vsem posameznikom potrebno <x,
škodnino. Dokler bi se to ne doseglo, naj vlada sama iz svojih sredstev predujmoma nudi prvo pomoč goriomenjenim. Zahtevamo, da sc potem intervencije client nih organov ali sieer na katerikoli način za v bodoče za^olovi varnost življenja in imetka ter da se omogoči narodni, kulturni in gospodarski razvoj Jugoslovanov v zasedenem ozemlju. Zahtevamo, da vlada vse potrebno ukrene, da zagotovi vrnitev in mirno življenje v okupiranem ozemlju vsem o-nim beguncem ali pregiiaucem, ki se žele vrniti v svojo domovino.
Končno je zbor sklenil storiti potrebne korake, da se pri centralni vladi v Belgradu v področju ministrstva za socialno politiko ustanovi poseben referat za izseljence in begunce iz okupiranega ozemlja. Temu referatu naj bi bili podrejeni podobni referati pri pokrajinskih vladah, v kolikor taki referati še ne eksistirajo. V delokrog tega oddelka bi spadalo vse, kar se nanaša na zaščito, podporo, nameščanja itd. beguncev in izseljencev. Tottdevni referenti naj se imenujejo izmed oseb iz o-kupiranih krajev.
Po končanem zborovanju se je odposlanstvo predsestva zahvalilo banu, načelniku mesta in pred-Sfd. treovske zbornice za gosto-
tla ne bi se Italija nelojalno vrne- ]jubieJn P"jazen sprejem. Izvo
I jeni člani poslovnega odbora pa so se sestali pri seji, na kateri so ukrenili vse potrebno za organiziranje osrednje pisarne odbora v Zagrebu, kjer je sedež odbora, ter o pičetku delovanja.
fcavala v naše notranje zadeve, in ila ne bi povzroče vala napadov ua naš državni teritorij. — V tem položaju je jasno, česa moramo pričakovati od morda polovičnega rešenja našega vprašanja. Radi tega ne moremo smatrati s to in taksno Italijo nobenega kompromisa za definitivno rešenje naših odnošajev. To dejstvo opravičuje splošno prepričanje, da mora preje ali pozneje nastopiti nova situacija, v kateri se bo realiziral naš integralni narodni program In Ida mora naša država in ves nai narod pripravljati se za to situacijo. Zato 1. ostanemo sedaj, kakor tudi poprej pri zahtevah inte ;gralnega osvobojenja vsega naSe ga naroda ob Jadranu. Nikoli se ne bomo zadovoljili s tem, kar bi eventuelno naša država ali njeni predstavniki popustili; 2. Odločili mio sc, da bomo držali vse nekdanje in pridobljene pozicije v spornem. mešanem, okupiranem ozemlju. Popuščanje v tem zmislu smatramo za greh nad bodočnostjo vsega naroda, 3. Proglasujemo ko
obvezo narodne solidarnosti, da »
mora a es nai ^	j tU(ij ne kaka velika angleška
SVOJ del v njegovih zahtevaj da d	org4nixacija.
obstanek m da se r	°
Nagrade K. S. K. J.
NAGRADE V ODRASLEM OD DELKU ZA DRUŠTVA SO:
Prva nagrada $25.00 za pridobitev največ članov do 31. dec. 1920.
Druga nagrada $15.00; tretja pa $10.00. Imena teh društev bodo vpisana v Zlato knjigo K. S. K. Jednote.
Dalje je določena posebna nagrada $2.50, ozir. $5.00 za vsakega člana(ico). ki pridobi v tem času 5, oziroma 10 novih člantfv.
Nova, ali posebna nagrada^ v veljavi od 1. julija dalje je pa še $1 za vsakega novega člana (ico). Ako dobi torej kak član 5 novih članov, bo prejel od KSKJ. $7.50 nagTade v denarju, za 10 pa. $15.00, oziroma $1.50 za vsakega. w..uaiuu.Mi, ,po ^ v^ j sv0ta, katere Vam ne rod podpirati vsak ■ .J. , ^ , , ...____, ~
omogoči svoj združi z svobodno domovino. 4. Zahtevamo in z vsemi silami in v zvezi z vsemi faktorji in elementi, ki pridejo v poštev, bomo delali na to, da se nobena odločitev o u
NAGRADE V MLADINSKEM ODDELKU:
Prva nagrada za društvo $15.00 za pridobitev največ članov do 31. dec. 1920. Druga $10.00, tretja pa
sodi kateregakoli dela okupirane-1 $5.00. Tudi imena teh društev^bo
ga teritorija ne bo izvršila, ne da bi se poprej vprašal naš narod za mnenje, da se torej vprašanje o vsem spornem' etnološkem mešanem teritoriju ob Jadranu in o njegovi pripadnosti rešuje potem svobodnega plebiscita prebjvai-stva.
Posebni zaključki.
Zahtevamo od začasnega narodnega predstavništva, ki si mora 'biti v svesti svoje odgovornosti v zunanji politiki, da insistira pri ,vladi, da se izpremeni dosedanji sistem, po laaterem se v naši držaji vodi zunanja politika, ter da prevzame ono infektivno kontroio 1 lad voden jeni politike. V to svr-fio naj takoj osnuje trajni parla-uentarni odbor ža zunanjo politiko, ki bo deloval tudi takrat, kadar ne bo sklicano narodno predstavništvo, Odborovim sklepom iia bi bila vlada obvezana pristati v zadevah, ki se tičejo zunanje politike. Ker more zunanja politike naše države samo tedaj od ogovarjati interesom ifi željam vse-Jga ndroda, kadar izraža voljo predstavnikov naroda, zahtevamo jmi iz okupiranega ozemlja, ki smo posebno zainteresirani na tem. z ivso, energijo, posebno od članov ^narodnega predstavništva iz okupiranih krajev, da z vsemi sredstvi nastopijo za to, da se udej-s'tve zgoraj omenjene /.aliteve, v (primeru neuspeha pa. da puste odgovornost za posledice vladi sami in izvedejo kopsekvence. Nadalje pozivljemo vse člane narodnega predstavništva iz Okupiranih kra gev, da pri osrednji vladi 7. vso energijo nastopijo za to, da vlada ne bo dopustila, da se pozabije strašni dogodki v Splitu, Trstu Reki, Pazinu, Zadru itd., temveč da se zahteva od italijanske vlad primerna odškodnina za vse naše
do vpisana v Zlato knjigo K. S. K. Jednote.
Dalje dobi vsak tajnik krajevnega društva 10c (deset) za vsakega novega člana: najsiže iste sam privede v društvo, ali kdo drugi. Ta nagrada je malo priznanja za delo tajniki, ki ga ima pri poslovanju Mladinskega oddelka.
Za vstanovitev novih društev so v veljavi tudi še vse stare nagrade. \	.
ŽETEV,V JUGOSLAVIJI.
"Commerce Reports" z dne 3. sept. prinaša izvestje ameriškega konzula K. S. Patton-a v Belgradu o žetvi v Jugoslaviji. Poročilo se glasi:
Prvi rezultati žetve ne potrjujejo poročila o neobičajno veliki žetvi. Na več krajih je žito smet no. posebno v Banatu. Teža po lo-k-tolitru (26,41 f galon) znaSa samo 60 kilogramov (132 funtov) proti 90 kg (198) funtov v prejšnjih letih. V virovitičkem okraju je žetev nepovoljna, ker se je na vsakem akru pridelalo samo 5 do 6 kvintalov.
Prorokovalo se jetudi, da bo letina sliv zelo izvrstna; toda v le j industriji pogoji niso normalni, ker se nahajajo peči za sušenje* v veliki večini v takem stanju, da se ne morejo rabiti. Da se tem razmeram odpomore. je poljedelsko ministrstvo sklenilo dati 500 dinarjev (okoli $28.00) vsakemu proizvajalcu, eegar peč ni v <k>-brem ^stanju. Poleg tega se jim bo	brezplačno materjal za
gradnjo in popravo peči za sušenje. Vlada pa je tudi naroČila 500 modernih peči za Slavonijo. Strokovnjaki so preračunali, da bo znašal letošnji izvoz suhih sliv iz te kraljevine 12.000 vagonov,' ali 120,000 ton.


■Hi
i n
mrli so ▼ Ljubljaai: Elizabetb ipp, žena ximir. poduradnika, 4i et. — Ivana Ladiha, šolska učenka, 13 let. — Marija Triplat, go-stilničarjeva žena, 46 let. — Matilda Tekavec, hiralka. 87 let. — Martin Mrkun, hiralec, 84 let. — Rozalija Kadunc, modistka, 17 let. — Ursula Pivk, mestna uboga, 77 let. — Josip Končina, mesarski pomočnik, 16 let. — Ana Zupan, mizarjeva hči, 6 let. — Andrej Po^ Ijanec, dninar, 59 let. — Marij« ' Fajfar, kočarjeva žena, 38 let 1
dr. Korošec se namerava iz zdravstvenih razlogov na nekaj časa odtegniti političnemu življenju. Anglija in Jugoslavija. Iz Za
greba poročajo 26. avg.: Včeraj je slučajno bil v Zagrebii A. Lee-ner, šef jugoslovenskega oddelka angleškega ministrsta za zunanje stvari. V razgovoru je izjavil, da tki resnično, da bi Anglija poma gala Italiji in Avstriji proti Jugoslaviji.
Prevoz blaga v Italijo. Tržaška
"L'Era Nuova'' je prejela brzo Uršula Ropotec, užitkariea, 83 let.! javko^iz Zagreba od 23. avg., ki
—	Marjeta Roblek, gostija, 76 let. veli, da je^ jugoslovanski ministei
—	Jožefa Gabrijela Novoselc, u- za promet dr. Korošec izdal ua-smiljenka, 30 let. — Štefanija redbo. s katero se prepoveduje ju Bricelj, gojenka trg. šole, 16 let, goslovenskim železnicam vsak«
—	Jera Gregoric, mestna uboga, j prevažanje blaga iz Italije in v J-77 let. — Josip Blatnik, posestni- talijo. Na tukajšnje trgoVfekcj kov sin, 24 let. — Ana Sardinšek; fkroge je napravila ta- vest velik kuharica. 60 let. — Peter Strban. vtis.
sluga, 43 let, — Ivan Gostincar. Ukradena vozna karta za poto-stavce, 36 let. — Katarina lliti, vanje v Ameriko. Posestnikov! vdova pošt. poduradnika, 70 let. hčerki Mariji Blatnikovi v Glo
—	Franja Ajižič, hiralka 68 let. govci pri Stični je bilo ukradeno
—	Frančiška Adar, obč. uboga, 20 500 K denarja in prevozna karta let. — S. Frančiška Petronila Za- v Ameriko glaseča se na ime Blat-mida, usmiljenka, 32 let. — Ka-juikove.	- - :
rol pl, Kastl-Traunstat, podpol- Nesreča. Ko se je vračala na kovnik v p., 72 let.	,	Veliki Šmaren s sokolskega tabo-
Umrla je v Bistrici pri Tržiču j ra v Trebnjem na Dolenjskem Ala-28. g. Jožefa Kristan, soproga ?ed- ni;ia Janež, dekla pri g. Jožefu Še-larskega mojstra in hei trgovca in nica v Dobriiiču, pozno i>onoči do-gostilničarja Antona Košir, v 26. mov< i® padla tako. nesrečno z vo-letu starosti. Pred nekaj meseci za» k obležala nezavestna. Bila je bila šele poročena. Naj počiva \ ct'' teden v nezavesti in je v v miru!	nedeljo 22. avg. umrla.
Ljubljanska vlada. Po dolgih Porctne razprave se pridno pri pregovorih se je preosnovala tleželnem	v Ljubljani dne
ljubljanska vlada v toliko, da od- i av«u«ta 1920. Vsi obtoženci, stojijo poverjeniki dr. Gosar, (so- j razen niž-*e doli oznamenjenih ciabio skrbstvo), Fon (pravosod- dveh »lučajev, se bodo morali zaje) in Remec (notranje) ter sto- ^varJati zaradi hudodelstva tatr pijo namesto njih dr. Ravnikar, jvine- l)osleJ so razpisane sledeče dr. Žerjav in uevtralec dr. Pita- razprave: • V ponedeljek, dne 30. mic kot poverjenik za notranje av*usta 1920 z°Per Josipa H a be zadeve. Dr. Gosar je že odstopil. ta in Pa *°Per Pavla Ambrožiča Ponarejeni 20 dinarski (80kron- 111 Sest tovarišev; v torek, dne 31. ski) bankovci krožijo po Ljublja- av^llsta 1920 Z(H>er Josipa Kopani. Najznačilnejši znaki falsifika-!("a 5n *tiri tovariše; v sredo, dne ta so sledeči: Splošno 'so falgifi-j1' SftP^mbra 1920-zoper Pavla kati bolj bledi kakor pravi ban-, Ha 111 ene-a tovariša in pa zo: kovci, njih temeljna barva je per fra»ceta Peternela in dva "orange", dočim je pravi banko- ltovar*«a; v četrtek, dne 2. septem-vec po temeljni barvi "rosa',)ra z°per Franceta Kadunca, vsled tega izgledajo trikotni ve-1z°Pcr Antona Vtharja in zoper nec oblakov v barvi kave, dočimj^0®^1 (:,»ka, dalje tudi ena raz-so na originalu zlasti Ostrejše j Prava zaradi razžaljenja časti po črte oblaka karmin rdeče. Glavni tiskovinah; v petek, dne 3. sep-znak je pa označen v številki "2", tem^ra 1920 zoper Martina Dež-, ki obstoji v originalu iz dveU sko- ma,,a in pa zoper Miroslava Pret-raj paralelnih črt, kateri sta zdru- ,iarJa in Pet tovarišev T v soboto,
ženi v sredini številke s poševno črtico, na falsifikatu se pa črtic* tam križati. Isto velja za črko 'S' v besedi "Dinar "S". Podrobnejši opis falsifikata je bil izdan uradnim potom v vseh listih.
Potovanje v Ameriko. Ministr stvo za notranje stvari objavlja Tukajšnji ameriški konzulat je dostavil nastopne informacije glcd< potovanja v Ameriko. Osebe, ki žele potovati v Ameriko, morajo imeti prekomejni potni list. na katerem mora biti njihova slika kakor tudi pečat njihoVe občine, ki potrjuje odobrenje njihovega potovanja v Ameriko. Na istem potnem listu morajo biti izkazani
dne 4. septembra 1920 zoper Andreja Kralja, zoper Franceta Tro-bevška in zoper Alojzija Avblja: in v ponedeljek, dne 6. septembra 1920 zoper Josipa Šinkovca, zoper
28. avg. ob 5, uri popoldne se je
maršal Joffre z Orient-ekspresoin na poti v Pariz pripeljal v Ljubljano. Na kolodvoru ga je pozdravil predsednik deželne vlade dr. Brejc v slovenskem jeziku, izroča-joč mu pozdrave Slovencev. Joffre je odgovoril, da se divi lepoti slovenskih krajev in da bo po zdrav Slovenije izročil Franciji. Pozdravila sta ga tudi zastopnika dravske divizije. Na kolodvoru je bilo prav tedaj precej občinstva, ki je maršala živahno pozdravljalo.	* *
Volitve v konstztuanto.
Belgrad, 25. avgusta. — Mini ster za konstituanto dr. Laza Mar-kovič je pripravil izpremembe člena 15 volilnega zakona, po katerih se izmed državnih uradnikov priznava pasivna volilna pravica sUmo ministrom in profesorjem pravnih fakulet. Jstotako so pripravljene izpremembe člena v dodatku volilnega zakona o skrajšanju roka za volitve. Po tej izpre-niembi bodo volitve za konstitir-anto razpisane za 28. novembra t.l.
Razmejitvena komisija.
Maribor, 25. qvgusta. Danes se jc general .Plivelie v poslih, ki se tičejo naše razmejitve odpeljal v Ljubljano. Včeraj se je razmejitvena komisija odpeljala v štirih avtomobilih skozi apaško kotlino v Radgono, da si ogleda ondotne dele meje. Tehnično osobje m?ri in določa meje pri Kapuiierkoglu nad Marbekom. Določitev mejne črte se vrši sporazumno z žup/fui in prizadetimi ^mejnimi posestni-ki.
Ljubljana, 26. avgusta. Diie 24. avgusta je obiskala razmejitvena komisija našo severno mejo med Špiljami in Radgono. Pri tej priliki so uprizorili, brezdvomno od nemške-avstrijske strani inspini-raui, prebivalci na ozemlju južno od Mure, torej na ozemlju, ki spada po st. germainski mirovni pogodbi k državi Srbov, Hrvatov in Slovencev, demonstracije,? ki se ne dajo spraviti v sklad z dolž' nostjo teh prebivalcev kot jugoslovanskih državljanov in lic morejo imeti nobene zveze z delo-grom razmejitvene koibisije. Sma tra se, da se je ljudsko neinformi-rano o kompetcnci razmejitvene-
rega je zagovarjal
mm:M
komltf je te# nrfhufakano in napatO [je sedel na njega in se odpeljal.
no poučeno od nemške strani, zis sti z znanim razglasom štajerske deželne vlade o Svobodnem izra žanjti ljudske volje', dalo* zapel jati k tem demonstracijam. Čeprav je zadnjih dneh potom razglasov ob-jasnila svojo kompeteneo, ki sme upoštevati samo naj vita r^ejše razmejitvena komisija ljudstvu v
gospodarske interese v najožjih Antona Skaleta in enega tovariša mejah, „i m0gel preprečiti ta razni zoper \ alentma Mežgona. Dalj-, ^la.s te že davno orinravliene de-
ne razprave se se razpišejo.
Odkritje spominske plošče u-mrlega P. Skrabca. — i7. avg. t. 1. se je vršilo v Hrovaei pri Ribnici slovesno odkritje sponi, plošče jezi kosi. p. St. Škrabca.
Nova železniška postaja. Obratno ravnateljstvo južne železnice poroča : Dne 5. sptembra 1920 o-tvorimo na progi Pragersko—Ko-toriba v km 15.3/4 postajališče
otroci, odnosno mož in žena, mo- Hajdina med postajama Sv. l^ov-ška deca do 16. leta starosti in rcnc na Dravskem polju — Ptuj.
ženska deca do 21. leta. Starejši otroci morajo osebno priti na amc-. riški konzulat radi vidiranja potnih listov. Te osebe morajo imeti policijsko spričevalo o svojem vedenju. Moške osebe morajo imeti policijski ukaz, da so služile v
Pnpuščen je promet s potniki, prtljago, psi in ekspresivo rolo. Izstavljajo vsi osebni # vlaki obeli smeri.
Ubita krava. Rakih 10 minut od Rateč so našli ubito 9000 kron vredno kravo malega posestnika
vojski za vojne in ali so služile v | Janeza Omana iz Iiateč.. Ubil jo
avstroogrski državi. Vse osebe, ki pridejo na konzulat radi vidiranja, morajo imeti še po eno sliko, ki ostane v arhivu konzulata. Taksa za vidiranje velja 2 dolarja, ki se plača lahko tudi v dinarjih po določenem kurzu za vsak potni list.
Uspeh glasovite stanovanjske
naredbe, proti kateri se je v Ljubljani vzdignilo vse, kar liberalno leze in gre, je ta, da bodo brez-stanovanjei dobili 258 stanoVanj. od teh že letos 96. Tako so vendar enkrat milijonarji prisiljeni cia bodo kaj žrtvovati. Ko bi imela še bel grajska vlada tako piko na miljonarje kot ljubljanska, bi-bilo marsikaj drugače.
je neki slaboumni revež, ki je bil že v blaznici in ki je pred leti v jezi neki živi kravi presekal hrbet..
Redek slučaj. V Moravčah sta bila na sv. Jerneja dan, 24., dva pogreba dveh vdov. Obedvc ste bili Heleni, obedve ste se po tiiožu pisali.Cerar. obedye ste se tudi po starših pisali Cerar. Obeti ve ste bili rojeni v soseski s. Andreja v župniji Moravče. Ena je bila vdo-v« pO pok. Matiju Cerar, po dom. Lončarju iz Spodnjih Kosez, dru-i ga po Jožefu Cerar, po dom. Vav-riču iz j&el. Obedve ste pokopani na lnoravškem pokopališču. Naj oočivata v miru!
Masaryk častni doktor zagrebškega vseučilišča. Profesorski ko-
Umor. V Mariboru je podporoč-(legij zagrebške modroslovne fa-nik Vučetič umoril inženerja kultete je podelil ^ predsedniku Khaila, ki je imel njegovo sestro Češkoslovaške republike Tonu
za ženo, ker je Khaila grdo ravnal z njo.
MAsaryku za njegove znanstvene
glas te že davno pripravljene de monst racije. Deželna vlada bo u-krenila, da se ljudstvo še enkrat pouči o delokrogu razmejitvene komisije, postopalo pa bo z vso strogostjo proti onim, ki bi »kljub ponovni opozorivi zavajali ljud-' stvo k protidržavnemu vedenju ali pa se vedli sami na ta način.
Pogajanja z Avstrijo glede severne meje.
Maribor, 28. avgusta. Med našo in avstrijsko del ga ei jo razmejitvene komisije je bilo sklenjeno, da se bodo med njima vršila neposredna pogajanja za določitev mejne črte med Jugoslavijo in Avstrijo. Sporazum se bo izkušai doseči najpoprej glede poteka de-finitivne meje od Hiihncrkogla do Sv. Duha. Pogajanja so se pričela že danes. Čim bo dosežen sporazum, bo predložen plcnumu komi sije v odobritev. '■•*
Kovan drobiž.
_■_
dr. Furlan, 15 mesecev težke ječe.
Popoldne ob 4; je pričela porota razpravljati o toibi proti Filipu Ki reh bau mer ju. Dejanski stan je takle:
. Dne 30. aprifcr 1892 v Štorah pri Celju rojeni livar Filip Kirchau-mer je bival kot vojak na Vrhniki, kjer se je seznanil z nekim dekletom iz Blatne Brezovice, katero je lani jeseni poročil. Šel je z njo v Zagreb, kjer je delal kot livar v neki tovarni, ondi se je seznanil z livarjem Ivanom Murnom s katerim sta večkrat popivala in i#ta prišla tudi dne 13. marca t. 1. ob polnoči v restavracijo • na državnem kolodvoru. Na peronu sta zagledala košaro v kateri so bile kože v vrednosti 175.000 K. Lastnik košare je bil trgovec Dra-gotin Bergmann z Dunaja. Kirch-baumer in Murn sta košaro odnesla, toda na ulici ju je ustavil'nek: civilist in ju prosil, da sta šla z njim k policiji, kjer sta trdila, da je košara njuna last, na kar so ju odpustili., Kirchbaumcr je naio nobegnil iz Zagreba na Kranjsko in je prišel 19. aprila ;ia Vrhniko, kjer je ^e tisti večer ukradel iz veže gostilne Franceta Kočevarja Milanu Šifrerju 2000 K vredno kolo. Dne 4. majnika je prišel na ples v gostilno Marije Bajt v Mali Ligojni. Ker je videl, da ima Anton Gutnik veliko denarja je z njim plesal in inu izmaknil iz žena denarnico vredno 150 K v kateri je bilo 4100 K denarja. Pre-eej po izvršenem činu je izginil iz gostibie in se odpeljal v Maribor.
Mariboru je zahajal v Juričevo gostilno na Frankopanovi cesti, kjer je potrošil kar po 200—300 K na dan. Natakarici Žofiji Szoeloesl je pripovedoval, da je trgovec s konji, sin bogatih starčev iz Vojnika pri Celju in da j< gostilničar. Silil jo je, da naj prične z njim ljubavno razmerje, ker pa ona ni marala za njega, ji je grozil z revolverjem in s kuhinjskim nožem, vsled <*esar se ga je tako bala, da je ostala dva dn; iz službe v strahu, da jo res ne zahode ali ustreli. Ko je Kirchbaumcr porabil ves Gutnikov ukradeni denar, je pričel krasti koncem inajnka v Mariboru kolesa. Hodil je po eestah okrog in kjer je videl stati kako kolo brez gospodarja.
sili so se zato nad njegovim bratom Jankom Andrejcem v Pod-gorjah in mu opustošili posestvo. Ko so bile nemške tolpe zopet pregnane in se je povrnil na svoje službeno mesto, so si ti temni ele men ti izmislili naravnost peklensk način maščevanja. Ovadili so ga, da je leta 1917 po Srbiji kot avstrijski orožnik ropal, kradel in moril. Arneje seveda do tedaj sploh nikoli ni bil v Srbiji. Ponu dil je za to takoj na stotine prič in predložil tudi vsa službena iz pričevala in druge dokumente, iz katerih je bilo takoj na prvi pogled jasno, da je služboval samo na Koroškem in v zasedeni Benečiji ter da ni bil svoj živ dan nikdar službeno ali izven službe v| Srbiji. Vkljub temu pa so Arnej ca dne 5. januarja t. 1. aretirali in ga odgnali v vojaške zapore, I
Ukradel je 25. majnika dr. Pavlu Ipavcu 1600 K vredno Puch-kolo, 29. majnika Antonu Vavpotiču 2000 K vredno Neger-kolo, dne 1. junija Rudolfu Kifman 1700 K vredno Neger-kolo, dne 4. junija ' dr. Valtcrju Thalmanu 2000 K vredno kolo, 7. junija v Lajterš-bergu Alojziju Košaku 4000 vredno Styria-kolo in 8. junija na glavnem kolodvoru v Mariboru Francetu Kločniku 1800 K vredne Duerkopp-kolo. Ukradena kolesa je prodajal po 1000 K naprej.
Kirchbaumcr. katerega jc zagovarjal dr. Tominšek, ni tajil, kar jc storil. Na vprašanja, katera mu jc stavil p|$omcstnik g. dvorni svetnik Regally, je odgovarjal cinično in povzročil večkrat vesc-lost.
Mati njeg. žene mu je dajala večkrat večje zneske: 500, 600 in tudi 1200 K. Prvomestnik obtožencu: " Če Vam je dajala takt vsote, vam pač ni bilo treba krasti!" — "Kaj mi je pa nucal, čo so me žandarji iskali!" je odgo voril Kirchbaumcr in pristavil, da sc je vozil s tobakom v Zagreb.
No to tudi ni posebno pošten zaslužek!" — "O saj sem več drugih tudi videl pri tem poslu, tudi Ljubljančane sem videl!" — "Saj jih jc veliko tudi notri padlo!" — Prav se jim je zgodilo!" je odgovoril Kirchbaumer. Ko je pri
r	25' ay?usta- Drobiž M čel prvomestnik razpravljati
o, 10 in 25 par, ki se bo koval po odredbi ministra za finance v dunajski tvornici, predstavlja vsoto 30 milijonov dinarjev. Tekom meseca bo t vomica dobavljala vsak teden 10.000 kg novega drobiža.
Ljubljanska porota.
Ljubljana, 30. avgusta 1920.
Danes se je pričelo jesensko zasedanje ljubljanske porote. Otvo-ril ga je podpr. deželnega sodišča g. dvorni svetnik Andolšek in svetnik Einspieler, držav, pravi;-ništvo je/zastopal državni pravd-nik dr. Modic. Prvi se je zagovarjal Jože Habe iz Črnega vrha, ki je bil obtožen, da je v družbi
ji Dr. Korošec odstopi? "Obzor" rat. javlja iz BelgTada: Minister dr. j Srbsko-pravoslavna fakulteta v Korošec bo te dni podal ostavko Zagrebu. Kegent je podpjsal u-
in narodne zasluge častni dokfo- j Franceta Leskovca in Antona Pir-
nata ukradel Francetu Meseeu v
kot minister za promet. Njegovo mesto bo prevzel minister /.a >j» v-na dela, Joca Jovanovič. Minister
kaz o ustanovitvi srbskopravo-* slavne fakultete na zagrelkKkerri vseučilišču.
Zaplani par volov, ki so jih od'pe-ljali v zasedeno ozemlje. Porotniki so potrdili nanje stavljeno vprašanje o soudeležbi pri tatvini, nnkar je prisodil senat Jažctu
Szoeloesk, je Kirchbaumer najodločneje trdil, da Szoeloeskovt ni delal sile. Potem ko je utemeljeval državnik pravdnik dr. Mo div obtožbo, je vstal Kirchbaumer rpkoc: "Vse je res, samo sile ni-sem delal in žepni tat nisem bil." Po pravdoreku porotnikov je sodišče obsodilo Kirchbaumerja na pfet let težke ječe.
Nečuveno. Josip Arneje iz vrlo ugledne koroške obitelji je služboval med vojsko kot orožnik na Koroškem in %v zasedeni Benečiji. Po preobratu se je takoj stavil ni razpolago naši državi in vršil svojo službo vneto in vestno v svoji slovenski domovini dalje. Radi svojega zavednega narodnega mišljenja jc bil tamošnim nemšku-t ar jem seveda trn v peti ter so poizkusili vse mogoče, da ga ugo-nobe. Pri invaziji koroških tolp je moral dvakrat bežati in je jert-vji utekel z golim življenjem. Zno-
katerih ^scdel do cela po nedolžnem dfflk). julija 1- i. Navedenega dne j*a so ga odgnali kot najhujšega razbojnika v Srbijo v Kragujevae in ga tamkaj zopet vrgli v ječo med morilce, roparje in tatove in se nahaja tam v najstrašnejših razmerah do danes brez razprave a brez sodbe. Ta slučaj kriči do neba in spominja na najhujše čase avstrijske strahovlade. V imenu pravice in kulture ter v interesu naše stvari v slovenskem Korotanu nujno prosimo vse poklicane činitelje, da se zavzamejo za ubogo nedolžno Žrtev in napravijo temu nečuve-nemu škandalu neutegoma konec Iz Črnomlja. Naš belokranjski rojak g. Epih se je vrnil iz Cleve landa (v Ameriki) obiskat svoje rojake in mesto Črnomelj, kjer je preživel mladostne leta. Pridobil si je z pridnostjo in vztrajnostjo ogromno premoženje v Ameriki, ki ga je sam cenil na 12 mi-Ijonov kron. (Op. stavca. Dne 24. sept. t. 1. se bila na chikaški borzi cena jugosl kron 84c za K 100.—; torej bi znašala lfc milijonov kron1 $100.800 —, v predvojnem času bi bilo pa treba šteti za toliko milijonov kroii $2,400.-000. — Takih milijonarjev imamo v Ameriki mnogo.) Mudil se je Črnomlju nad en mesec in si ogledal Vse znamenitosti Belekrajine. Podaril je precejšnji vsoto za čr nomeljsko požarno brambo, zi Ciril Metodovo družbo in vojno-vaško cerkev. Čruomaljci so mr priredili svečano odhodnico s ko merzom, pri kateri je sviralf mestna godba. — Vrnil se je i: ruskega ujetništva tudi g. Josip Kolbezen, osmošolce-abiturijrait ki jc bil skoro 6 let v ruskem ujet ništvu.
Tatvina na pokopališču. Na po
kopališču Šmiliel pri Novem mestu je bil na oddelku, kjer pokopava bolnica, ukraden še dobro o-hranjen nagrobni spomenik.
Ukraden dinamit. Med vožhj« po železnici preko Špilja. Zagrc ba, Broda in Zenico jc bilo ukra denih 1500 dinamitnih kapselnov Dobički gostilničarjev pri pe <avu. Ljubljanski peki prodajaj* finejše malo pecivo gostilničar jen na debelo in sicer male žemljic« in kifelce po 50 ali 60 vin. komad večje pecivo pa po 70 do 80 vin vin. za komad, kar jc vsekakor p« komad, gostilničarji pa zahtevaj' >d gostov l krono do 1 krono 2* jedanjih nazorih le "civilen" do biček, toda če je takega nazor? tudi g. svetnik Kcrševan, zele dvomino.
Iz zasedenega ozemlja. Župnik Janko Majerhofer — aretiran! "Edinost" poroča: S Planine pri Vipavi: Našega nad vse priljubljenega župnika Janke Majerhoferja — dičnega sinu na šega Korotana —- so aretirali. V ooiiedeljek je bil pozvan v Ajdov Sčino. Okoli 5. ure popoldne sr ga gnali spričo vsega ljudstva pr \jdovščini, vklenjenega v železo, na postajo in od tam z vlakom v Trst. Kaj je zag>ešil. Dne 22. t ni. popoldne se je vršilo pri nas slovesno blagoslovljenje kipa src? Tezusovega in so fantje na poziv župnikov pri procesiji prejšnje nedelje (kakor je brigadiere dovolil za Velikonoč in sv. Rešnje Telo) streljali s topiči -r- kakih 20 korakov stran od procesije—vpričo kraljevih stražnikov, ki sc spremljali prooesijo! Delikt je o-ttiačen z vnrašanjem: od kod; smodnik? Župnik seveda ni vedel. Ljudstvo je potrto od žalosti yx razburjano.
Italijansko nasilje.
Trst. 26. avg. Državljani države SHS so v najnovejšem času- na ozemlju, zasedenem po italijanski vojski, vlagali tožbe in branili svoje pravice pred sodišči na zasedenem ozemlju in ta sodišča so
reševala dotične vloge in pravde do najnovejšega časa kakor prai vojno. Sedaj pa je začel drugi senat deželnega sodišča v Trstu razveljavljati tekoče pravde jugoslovanskih državljanov, ker jc začel smatrati tožbe teh državljanov na sodiščih v Trstu za nedopustne. Svoje sklepe utemeljuje z italijanskim namestništvenim dekroBn z dne 28. novembra 1918, št.T82S, in z dne 3. junija 1919, št. 2. Prvf drekret določa, da tekom vojne noben podanik avstro-ogrskega, nemškega in turškega cesarstva in noben državljan ali juridična oseba, ki,ima v teh cesarstvih svoj sedež, ne more vlagati tožb in prošenj v civilnih, trgovskih in administrativnih stvareh pred sedanjimi uradi italijanskega kraljcv-stva in kolonij. Z drugim dekretom z dne 3. junija 1919 pa je bilo določeno, da je z vporabo prvo* imenovanega dekreta smatrati za avstro-ogrske monarhije, ki jih je italijanski teritorij tiste dele av-zascdla italijanska vojska, z drugimi besedami: veljavnost prvo-imenovanega dekreta se je raztegnila tudi na zasedeno ozemlje.
Izpred tržaškega vojaškega sodišča Dne 30. avgusta se je ponovno vršila pred tržaškim vojaškim sodiščem razprava proti su-šaškemu trgovcu Nikoli Boškovi-ču in trsaškemu župniku A. Ra-čkemu, obtoženima protilaške propagande. Prvikrat je bila razprava odgodena, ker se sodišče ni smatralo pristojno, sedaj pa je vojaški zastopnik obtožbe predlagal, da naj se razprava zopet od-godi, češ, da še nima v rokah vseh dokazov za obtožbo. Boškovi je >btožen, da jc pred 13. julijem t. 1. razdelil tisoče protilaških letakov na Reki, župnik Rački pa da je na Petrov dan dal dvakrat peti v cerkvi srbsko himno, oba pa da sta 15. julija ščuvala mladiim, da naj zažge vilo, v kateri je nastanjen laški vojaški špijonažni u-rad, S odišče jc ugodilo predlogu zastopnika obtožbe, obenem pa tudi braniteljevemu predlogu, da naj se obtoženca proti jamčevini po 4000 lir začasno izpustita na svobodo.
Nemški teror. V nedeljo dne 8. avgusta t. 1 je došel iz Celovca v grebinjsko okolico nemški hujskač. po imenu Martin Frankel Imenovani je 1L novembra leta 1879. rojen na Krčanjah, občina Grebinj, in tja pristojen, bivši hlapec pri raznih posestnikih v grebinjski okolici. Frankel je o-biskal več zavednih Slovencev in jim nevarno pretil in hujskal proti naši državi. Tako je prišel tudi k zavednemu Slovencu posestniku Francu Fritzlu, p. d. Kraužniku v Ravežu, občina Grebinj. ter tam gospodinji Margareti Fritzlovi jačel groziti rekoč: "Le potrpite še malo časa, čez dva dni bodo pa tako že Nemci tukaj, potem bodo pa tistim psom vse hiše požgali." Pripomnil je tudi. da imajo Nemci dosti Italijanov za pomoč proti rugoslovenom. Nadalje je obiskal 'udi zavednega Slovenca Jurija Masncrja p. d. Val ha rja v Ravežu, občina Grebinj, pri katerem je zopet tfaeel pripovedovati novice, la v dveh dneh pridejo Nemci zo-oet nazaj in da Jugosloveni morajo nroč iz Koroške. Obžaloval je tudi. zakaj da niso v vojni vse Srbe. pobili. Frankla so zasledovali. Preden pa so ga izsledili, jc utekel čez demarkacijsko črto v Nemško Avstrijo in se baje nalia-ja nekje v Celovcu. Okrajno so dišče in okrajno glavarstvo sta o tem obveščena.
ŠTEVILO PREBIVALCEV . JUGOSLAVIJE.
Po uradnih podatkih ministrova za socijalno politiko je bilo julija prebivalcev na vse ozemlju Jugoslavije: V Srbiji na 78,358 kvadratnih kilometrov 4.456,909 prebivalcev, v Črnigori na 14J80 kv. km. 435 tisoč prebivalcev, v Bosni in Rercegovini na 51,199 kv. km. 1 milijon 898.044 prebivalcev, v Hrvatski in Slavoniji na 42,533 kv. km. 2 milijona 620,554 prebivalcev, v Sloveniji na 24,680 kv. km. 1 milijon 510,82 prebivalcev. Pootem bi štela Jugoslavija v celem 271 tisoč 232 kradratnih ki-ometrov c 14.343,08? prebivate, ori čemur ni všteta lstrija. kemi bilo, mogoče vsled italijanske okupacije ugotoviti točnega številu prebivalcev: V slučaju, da vsi Jugoslovani pripadejo Jugoslaviji, bi štela okoli 16 milijonov prebivalcev.
AOITIRAJTE ZA K. S. K. JE-ONOTOl

■ "H ••	'
GLASILO K. S. K. JEDNOTB 29: SEPTEMBRA 1920.
Iz dobrote sem ji dal, od svojega, težko prisluženega. A ta se napihne : Ne trpim tega! Kakor $£ od
njegovega jemal in dajat! Prejel je plačilo."
Že umrli in pozabljeni, ker r požigom nasičeni shl *je iznova dvignil v sren zmajevsko glavo, je lizal s plamtečim jezikom okoli sebe, brizgal strup v vse kofe srca in podiigal z zelenim, stnišnim pogledom uspavane strasti,
"Ali smejo imeti vsi svoje veselje, le jaz ne!"
Brez odpora se je vdal mislim, ki so ga utrujale in so mu pile moči, od razburjenja že itak skrajno napete,
Nenadoma mu je vstala pred žena, z otrokom v naročju, novi prikazni so se umikale prejšnje misli, srd je poneha val.
"Smrekarica z otroki se mi je pal smilila."
Spominjal se je, kako je sede-, la, le za silo oblečena, na pragu sosednje hiše,-9 dojenčkom v naročju, kopa nedoraslih otrok okoli nje. Vsi so jokali. Šel je ravno mimo. "Kaj misliš, Oregor," mu je govorila ihte, "kdo nam je to naredil?" — 'Sam Bog ve: Ko bi ga ja^ dobil--" Naglo je pretrgal ni\ govorjenja, sredi stavka, ob prieeti grožnji.	., * "Kam naj zdaj gremo? 'Kaj naj počnem, z otroki?' '
Sklonila se je nad »dete na prsih in je jokala, dp bi se kamenu smilila. «.	*
Tedaj se je odtajalo za hip tudi njemu srce.
'Bog bo pomagaj Smrekarica.' A čutil je laž in hinavstvo svoje tolažbe, čutil, kako je nevreden, da govori o Bogu. Naglo je hdšel v nr>č, brez slovesa.
A zdaj jo spet vidi, kako sedi na pragu, žalosti in obupa podoba, usmiljenja vredna. Kakor bi sedela tik postelje, jo gleda.
"Ah kaj, saj sta imela zavarovano. I11 kaj me je jezil!. . . Dobro da me ni nihče naravnost obdolžil- A zdi se mi vendar, da me gledajo po strani. 41
Modra pa se le motim. — Seve, siromak sem; takega snje vsak. A oni, bogatini — gostilničar se posebno.*. ."
Spet. Spet je drdral mimo voz s težkim, glasnim hruščem, ker desta je toftfc pred kratkim nasuta z gramozom. Kakor bi se za hip odprle velike, strašna plamteče oči, se je zazdelo Gregorju, ko so spet švignili mimo plameni bakelj. Za prvim vozom je hitel drugi, po kratkem odmoru tretji.
"z mesta!" — je pomislil Gregor. — "Ti obvarujejo cerkev. Tej nisem nameraval škodovati! Kako bi, saj sem vendar še mino-li teden popravljal streho in žlebove, ker je ob dežju vedno teklo po zidu."
Zadihal je prosteje-"Gostilničar pa — ali ni zaslužil, kar je prišlo nanj? Ali je bilo treba, da mi je odpovedal službo in je najel drugega? SpodiJ me je. lahko rečem. Ker sem vsak dan pijan, pravi."
Postal je y mislih. Še bolj trpko, se bolj težko mu je leglo na srce^
"Res, pitje je moja nesreča. Ko bi žganja ne bilo! Morda bi ne bilo prišlo tako daleč. Ne, gotovo ne bi! Vsega tega ne bi imel na vesti."
Zaječal je pod težo, ki jo je v tem hipu začutil na vesti. Globlje mu je upognila voljo in moč nego ves ta večer do sedaj. silo sc jc je poskušad otresti.
"Kaj ibi bi to! iKrčmarju je seve lahko: Vsak dan je' mesa Jn pšenienjaka sit in vino pije najboljše. A jaz! — Resnica je sicer resnica, in to moram priznati : Sile mi ravno ni bilo V njegovi hiši- A da me je spodil! Sedaj pa ima!"
S ceste je zaslišal krepke, enakomerne korake
"Ali gredo spet vojaki? A, gotovo. Tudi pri Smrekarju so pomagali. Neumno, A ne, nocoj je prav, da so prišli. Tem bolj gotovo ohranijo cerkev. Drugi stoje, zijajo; kričijo,' letajo kakor brez glave sem m tja. Poprosiš jih desetkrat: Pramite! Pomagajte! — pa še ničesar pravega ni. Vojaku višji zapove: Delaj! — in dela kakor stroj. — Zdaj se ni treba bati za cerkev."
Precej umirila ga je ta! zavest. Mirneje, bolj trezno in urejeno je jel misliti na prejšnji večer, na zadnje dni.
Že tisti dan, ko mu je gospodar službo odpovedal, se mu je porodila v srcu misel: "Maščujem se' Tako se maščujem, kakor sem se Smrekarju."

V	prvem trenotku se je ustra šil misli Ustavljal se jc, branil se je.
"Ne, nikoli več! Vesel moram
biti, da me niso zasačili že prvič, da me niso pred vsem svetom osumili, glasno me obtožili. Ker kai bi mogel reči v svoje opravičeni«' in v zagovor? Kako in s čim bi mogel dokazati ničnost njihove obtožbe 1 Osramočen bi moral po vesifi oči, umolkniti bi moral pod težo greha in njihovih obtožb. — Ne več, ne več! Glej, celo stano vanje ,mi je dal v svoji koči, dokler ne dobim druge službe. Torej vendar ui brez srca."
Doklej je bil trezen, je mislil tako.
Dokler je bil trezen, je lil tako.
t A proti večeru ga je že zmagovala moč žganja, ogenj pijače mu je podžigal voljo in strasti. Huje nego druge večere se je napil tisti večer, iz jeze, da je ob službo. '	)
V	pijanosti je zaslišal sladke besede tajnega vabite glasneje: "Maščuj se, Gregor f" — ?'Ne, ne več!" Dovolj je nesreče pri Smrekarju." — "Ali si ti šema, Gregor ! Si pač siromak, tudi ija duhu. Vsak stori s telboj, kari hoče. Še hodili bodo po tebi!" — "Ali po meni? Kdo trdi,to, za vraga?" — '.'Ubožec si, Gregor, velik ubožec! . In strahopetnež! Zato te pa vSc zasmehuje in,zaničuje."
Omamljal ga je tajni gl#», ladko vabljiv in vsiljiv obeneni.
0,nne
krat, dvakrat, z rafznjo in *rdon. v duši. ■'•Gregor, nocoj!" "Ali Ibi res?"
"$ocoj! Nedelja je, veš dan delo. In dolgo ostanejo pokoncu vsi bodo utrujeni. Ko pivei odidejo, zaspe domači kakor ubiti. Tedaj, Gregor!"
(Konec prihodnjič.)
Poslužujte se lepih nagrad l. pridobivanje novih članov.
Pooblastila za
Prošn|e in Izjave
za dobavo potnih listov iz stare domovina v Ameriko, izdeluje pri general, konzulatu SHS. registrirani -slovenski javni notar
IVAN ZUPAN,
1951 W. 22. Place, ChiMjo, III.
Za podjetne in brihtne ljudi.
Mnogo naših rojakov se je pred leti z vso resnostjo oprijelo učenj$ angleščine; sedaj žanjejo, kar so sejali. Drugi, staH naselnici pa vedo isto kot tedaj, ko so prišli v to deželo. Brez truda ne boste znali angleščine in tudi ne — brez knjig. Angle$ko-slovenskl besednjak vam bo odprl vrata do več tisoč angleških besed. NaroČite si ga in ga tudi rabite. Dbbl se na sledeči naslov: Dr. F. J. Kern 6202 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio.
Tam naročite lahko Zormano-ve pesmi, ki bodo ugajale posebno mlajšim in nežnemu spolu. Cena besednjaku je $5, Zormanovim pesmam pa $1.25. Obe knjigi 1 z enim naročilom vam pošljemo za $•6. (Advertis.)
"Da me zasmehujejo? bodo me več dolgo." Sklep je dozoreval. A ko je pijanost prespal, so se omajali zlostni naklepi, zrušili so, se v nič. Vabljenju, ki mu je spet trkalo na srce, ni maral odpreti. Srdito je zapiral srce-
A zvečer, ko se mu jc Spet raz-lil po zalih plamen žgane in žgoče pijače, jč odprl iznova ušesa, srce in dušo in je posluh nil. ,>•
"Res, zaslužil bi gostilničar,> A če me zasačijo! Za Kristusa, ta in leta me zapro."
"Smešno! Ali so te zasačili pri Smrekarju? In so te zaprli? Obesili so te, Gregor, kaj?"
Norčevalo se je iz njega. Jasno je slišal zasmehljivi, zan&ljiMi smeh iz pflobočine srea. •" hW "Ne upaš, Oregor!" .♦(. iv: "
"Ne upam? Kdo pravi tov> (| Varčevanje je tajnost
"Saj si tudi pn Smrekarju-tre- i ^ ^ d^ete na Stran
Pt Zamislil se je.	saJ	svojega meseč-
r> . . 1 • *	v,, nega zaslužka, se lahko po-
Res, trepetal je. A obenem jc £ * . , A nrwtavitP bila čudna slast v tistem groz-, lOCJte,SI lanKO postavite
nem, drtečem strahu. Slast in UCjobllO, domovanje (hlSO)
groza v misli. "Posveti se. pa | lahko daste SVOjim otrokom
me prime krepka roka, in sovra- primerno izobrazbo in VZgO-
žen glas.mi zakriči v obraz! "Lo-jjo, ter si končno lahko prf-
pov! Požigalec!" Slast in groz- skrbite srečne in neodvisne
na v misli: "Posveti se, in moje
delo je končano: Poplačal sem ^	. ^^^	Y
ga z obrestmi." Slast in groza v trgovsko zyezo s Prvo Na.
vsak! ^kretnji, ko se je tiho pU	^	National
k skednju, ves ovit v temo noci,	. , rL. V ,
a vedno boječ se, da je še pre-.	Bank) v Chisholmu, Minn,
svetla, da ga vsa ta neprodirna	SI boste S tem pridobili pn-
množica teme vendarle premalo	jatelja, ki se bo vedno skrb-
varuje. Slast,in groza v roki, ko	no zanimal za Vaš finančni
se je priplazil k slami iu je tjh<>,	uspeh, ter Vam bo lahko in
dneve na stara leta. Pomnite! Ako stopite
pod suknjo, kakor bi pihal silen piš, drgnil žveplenko ob škatjji-co. Slast in groza v srcu in očeh, ko je potisnil mali plamenček pod slamo, in ga jp takoj potegnila nase in ga vsrkala vase, kakor bi ga bila čakala težko in hrepeneče-
Slednji dan se je bqjeva}, slednji dan se hrami, zmagoval, omahoval, podlegal, a se spet dvignil, se spet silovito in srdito ustavljal. Teden tako, tri tedne, mesec dni. Snoči je podlegel ... "Ko ne bi bil tako pil! Že dolgo me ni tako premagalo. To je bila nesreča." •
V sosednji vasi je popival; sam zase, ker družba ni posebno marala zanj, on ne za njo. Za mladino je bil prestar peddeseto leto se miu bliža večeru — med može, gospodarje, ni prav hodil in se ni mešal mednje. Med tednom je drvaril, precej zaslužil. Skoro vse je zapil v soboto zvečer in snočnji, nedeljski večer. '
Ves omamljen se je napotil iz krčme. Le iztežka, napol jasno, kakor bi vse plavalo v pepelnato-sivi megli, se spominja posameznih dogodkov tistih ur. Vmes, res, mu zasveti ta ali oni pred dušo kakor strašen blisk iz še bolj strašne noči-
Prek na polje je zaslišal glasno petje in vpitje iz kreme ob eerkvi, iz prejšnjega svojega doma. Dražilo £a petje, ranilo in srdilo ga.
. Ni zavil v bajto. Skozi vas se je napotil, šel je mimo krčme, en-
pomagal, osi
tudi vedno rad # Vaš domačin-rojak zaposlen v naši banki je g. Jakob 08bolt. On je pri nas v uradu, da Vam postreže, radi tega se zaupno obrnite nanj.
Banka odprta vsak dan od 9'. ure dop. do 3. ure pop. Ob sobotah in ob plačilnih dnevih tudi zvečer od 7. do 8. ure.
fiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Sedem tisoč oseb umrje na leto ldlo,—tako se glasijo namreč mrtvaški listi, čemu? Ker so nesrečniki sami sebe zanemarili, ali se pa niso dosti ozirali na oteklino na obolelem delu telesa vsled utrganja, ali kil«. Kasko j« pa a Vami? Ali se tudi Vi zanemarjate s tem, da nosit« le kako obvec«. ali kaj drugega? Taka obvezna je samo za silo,' podobna slabi opori pri vieliki steni, da fce ne poruši. Taka obveza ne more tako delovati, kakor kaka mehanična priprava, če se preveč stisnete z obvezo, ustavlja to cirkulacijo krvi; taka obveza drgne tudi oslabele mišice, ki potrebujejo največ prehrane.
Veda in umetnost je pa iznašla način, ki vsemu < temu od pomaga. Vsakdo, ki no 8 i Beda j kako obvezo, ali pas zoper kilo naj bi enkrat ZA8T0NJ poskusil takozvano PLAPAO metodo, ki je najbolj umetna, logična in uspešna pri domačemu zdravljenju kile. Ta način je še svetovno znan.
PLAPAO BLAZINICA, kadar se jo tesno k telesu pritisne, se ne premakna s prostora, vsled taga tudi bolnika nič ne teli. Ta blazinica je mehka kot žamet. lahka pri nošnji in po ceni. Rabite je lahko med delom, ali počitkom. Nima nič jermenov, privez, ali trakov.
Učite se torej kako je mogoče ustavljati naravnim potom odprtino u trganja (kile) da Vas isto ne bo vedno tešilo. Pošljite avoje ime in naslov fte danes na naslov: PLAPAO CO„ Block 3267. St. Louis, Mo., da Vam pošiljemo ZASTONJ na poskuinjo Plapao in vsa potrebna navodila.

Mojim pacientom:
Tem potem naznanjam, da sem pripravljen sedaj sprejemati paciente t obeh svojih pisarnah in sicar:
Oh pondeljkih » petkih na itv. 242 East 72 Str., New York. Telephone: Rhinelander 2065. Ure: Od 10. dopoldne do 8. zvečer. Ostale dni na It. 2399 Silrer St. (Ridfewood), Brooklyn, N.Y. '< Telephone: Eveirfreen 1445. '->4*1®?$:''! Ure: Od 10. dopoldne do 8. gvečar. Ob nedeljah po dogovoru.	DR. JOSEF M. PLESE.
mmm
MOLITVENIKI.
V ZAL00I IMAM:
"Rajski Glasovi", v platno vez.............-........$0.90
"Rajski Glasovi", v usneje vez.....................$1.90
"Skrbi za dnso", v platno vezano................$1.00
• "Sveti ura", v platno vezano . ..................$1.00
"Sveta ura", v usnje vezano.......................$2.00
Naročilu priložite denar ali pa Money Order.
MATH PEZDIR, Box 772 CITY HALL STAT., New York, N. Y.
POZOR gg. TAJNIKI KRAJEVNIH DRUŠTEV!
Kadar potrebujete nova drulltvene pravila, lično izdelana pisma, kuverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unijako tiskarno v Ameriki, na
NARODNO TISKARNO, 2146-50 Btcelslaad Are., Chicago, Dl.
Ta Vanrbode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnost glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članiee, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in posebne pole za vodstvo Članov, da se ima. na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števili članov po skladih,, ali razredih.
s * Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno!
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glaailo K. S. K. Jednote".
Illlllllllllllllllllltllltllllllll........tlllllllll
First National Bank
Chisholm. Minn. GLAVNICA IN PREOSTA-
, : nek
j , ; $100.000.00. .
SKUPNO IMETJE $1,800. 000.00.

GROZDJE! GROZDJE! GROZDJE!
%
Rojakom naznanjava, da bova imela na razpolago Michigan in California grozdje. Prodajala ga bova na debelo, to je na kare po najnižji ceni, kar se jih bo dalo'dobiti. Za vse informacije obrnite se na podpisana:
MLADIC & VERDERBAR, 1334 W. 18th St, CHICAGO, ILL.

B
THE DOLLAR SAVINGS BANK i
BRIDGEPORT, OrflO.
GLAVNICA $50,000.00. PREBITEK $50,000.00.
Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naša vlagateljica. Plačujemo po 4% obresti pri hranilnih vlogah.
Posebno pozornost dajemo Inozemskemu oddelku.
Will [■
m d
ii n
ii ii
SEKKKKiKl
IZ STAREGA KRAJA
je prišlo že mnogo oseb, katerim sem jaz izdelal prošnje na podlagi katerih jim je bilo mogoče dobiti potrebno dovoljenje za potovanje v Ameriko. Kdor želi podati svojcem v stari domovini take prošnje, naj se zaupno obrne na mone in jaz mu bodem zadevo povoljno uredil. TUDI V VSEH DRUGIH NOTARSKIH ZADEVAH, BODISI V AMERIKT ALI V STAREM KRAJU, se poslužujte moje pisarne. Delo povoljno, ce-De ni"».ke.	\t
ANTON ZBASNIK, javni notar,
soba 102 Bake well Bldg., Pittsburgh, Pa.
vogal Diamond and Grant 6ts., (nasproti Courts), ali pa zvečer na domu, 5633 Butler Street.
—~

Avstrijski vojaki.
Moški, ki so bili vojaki v avstrijski vojski za čaaa svetovne vojne, sedaj lahko pridejo iz Jugoslavije v Ameriko, če vam napravi tozadevne prošnje in druge potrebne listine
MATIJA SKENDER
lavni notar za Ameriko in stari kra|
5227 Butler Street, Pittsburgh, Pa.
On vam j.mči, da pride o<eba, ki »i jo iefete k »bi, ali pa vam
povrne denar. V vseh pravnih in notarskih poslih pa v zadtvah, ki so v zve^i s potovanjem vaših ljudi iz starega kraja, se obrnite nanj, pa boste zadovoljni, zakaj, on je za vas, a vi bodite zanj.
WWWWMWWVMV^^
f)®®®®®®® ®®®®®®®®® ®®®®®®®®«> DENAR V JUGOSLAVIJO ®
® ®
® ® ® ® ®
pošiljamo hitro, točno in po ceni. Potrdila lastnoročno podpisana po naslovniku dobimo tekom najkrajšega časa. Pro--dajemo
PAROBRODNE LISTKE (aifkarte)
za vse prore ZA in IZ Evrope po izvimi ceni. Našim potnikom preskrbimo	* __. .
.	POTNE LISTE (po»e)
kakor tudi izdelujemo vse potrebne potne listine ter izvršujemo
NOTARSKE POSLE
® ® ® ® ® ® ® ® ®
vsake vrste pravilno in točno. Izdelujemo prošnje ali izjave, ^ ki so potrebne za dopremo oseb iz domovine v Ameriko, .lem- jg
ljemo denar na qBR£STN££ VLOGE
ter plačujemo po	obresti. Otvorite vaš račun dane.-,.
Izplačujemo tudi največji vloge vlagateljem nazaj brez od-
povedi NEMETH STATE BANK,
® 10 E. 22nd St. ®
New York, N. Y.
® ® ® ® ® ® ®
®®®®®®®®®®®®®®®®® ®®®®<3®®®®
Požigalec. ^
Spisal Ksaver Keško.
Študija.
(Dalje.)
A tudi stari, zdrobljeni, niso bili mrtvi, dasi 'so jih odpeljali v daljnje raestof kjer so jih baje prelili- Onemu zlodincu, požigal-eu, so zvonili noč in dan. Kamorkoli je šel, je šla za njim njih pesem, ki so jo tolikokrat peli ,u-mrlim. ie l^K^U so mu zvonili brez prestanka, in ni mo^el zaspati. A če je kdaj zadremal, povsem izmueen in na smrt utrujen, Alej, planil je nenadoma
*	spanja pokonci kakor nepričakovano ob počitku, v snu obstrelje-na zver. Kriknil je, dviprnil in zaprosil: "Usmilite se! Pustite me, pri svetih ranah Gospodovih !,LA prosnje# nasrečneža so izzvenele v zrak neuslišane. . . Se ko je molil, so mu zvonili zvonovi z vednim očitanjem med molitev. Tako je vedel: "Ni usliša-
'šana!". . . Na vseh potih so zvonili za njim- Tako dolgo, da jim je v blaznem obupun skušal uteči v tišino jezera in se je potopil v globočino. Skrivnostne moči jezera so ga obdržale v hladnem grobu in mrtvega trupla 'niso marale dati na svetli svet. A se v globočini in v grobu ni imel miru. Sel je včasih v tihem mraku, v sanja vi noči zapoznel popotnik mimo mesta, kjer se je nesrečnež sam sodil za svoj zločin; a čuj, nenadoma so se oglasili iz valov zvonovi razločno in -jasno, napol otožno, napol grozeče. Pokrižal
sc je popotnik ,in je stopil hltrc-y.
"Kaj sem storil! Ko hi se zgodilo tako tudi meni! A ne! Ccr-
•	be v ubranijo! Da bi jo! Oče
_ v	»I
nas. . .
A ni mogel moliti. Enovzočno bobnenje zvona ga je motilo, vsega razburjajo. Med stok zvona je zavzenel jasni, zategli zvok roga, ki je klical gasilce. Kmalu je zaslišal sem od gasilnega doma, stoječega le nekaj korakov za bajto na prosnem polju, glasna, odločna povelja. V prihodnjem hipu je hitel mimo z glasnim hruščem voz z brizgalnico-<>koz pricestni okni,' zastrti d starimi. nekdaj rdečimi, zdaj obledelimi zavesami, so zasevali za hip plameni bakelj, napol ležeči od nagle vožnje, skoro rdeči. Kakor velike, zlo naznanjajoče ve-. šče so hiteli mimo, in soba se je spet pogreznila v težeč molk.
Oregor je strmel nepremično proti oknoma ob cesti. Čutil je, vedel je: Vsa vas je že pokoncu! 'Le mene ne mo iz bajte. A če bas to zbudi sum? Pa porečem: Bil sem popolnoma pijan. To vražje žganje!"
'Ni samo hlinil srda, resnično in istinito mu je napolnil srce do vrha. Stisnjeno pest je položil na čelo, kakor bi hotel sam sebe udariti in kaznovati, ali kakor bi se nameraval maščevati nad žga-\ ki ga je napravilo za zlo* činca.
"Ko bi ne bilo žganja! Trezen tega ne bi storil. Ne zadnjič in ne danes! Še v ječo me spravi ta strašna pijača."
Zvon je utihnil. A šum in sunder na cesti ni ponehal, le rastel je. Ljudje so hiteli mimo ceste venomer.
(tregor je pridrževal sapo in ' Skoval- Ujel in razumel je iz naglih, mimo hitečih pogovorov zdaj posamezno besedo, zdaj pol stavka, zdaj ves stavek. Skoro vse misli in vse govorjenje se je stekajo v eno vprašanje: "Kako je nastal požar? Ali je kdo zažgal?"
Odgovor je bil ' vedno isti: • 'Skoro gotovo. Ni drugače mogoče. V tako kratkem času že drugič."	<
"Torej vsi mislijo, da je zažgano. A liako bi mogli sumiti ravno mene? S kako pravico? Ker mi je krčmar odpovedal službo? A ima tudi druge neprija-telje, dovolj jih ima. Zakaj bi moral zažgati ravno jaz? Kaj mt morejo dokazati? Kdo me je videl? Zakaj me ni prijel, čemu ni za vpil," da bi slišala vsa vas: 'Po živalce!"
Bled strah in mlado, eveteče u panje sta se borila v mislih.
"Saj me tudi zadnjič pri Smrekarju niso sumili, vsaj očitno ne, tožil me ni nihče. Res, tedaj sem šel k ognju, dasi gasil nisem mnogo. A rekel ni nihče niče sar. . • Tudi Smrekar je prejel kar je zaslužil. Kaj pa mi je sto pal na pot? Kaj pa njemu mar, čf dam jaz njegovi dekli kak dar!

t "it^
SEPTEMBRA 1920.
m t


■>-" 'Ji''-
Spisal A. M.
(Nadaljevanje.)
.Toda Če že enkrat vprašamo: (Vinu?"— in če ie govorimo o ton, si ne morem, da ne bi ome: nil nekega dvoma, ki je štrlel pred mano toliko let kot najza gonetjenše dejstvo. Ne morem se premagati, da ne bi Spregovoril o njem vsaj par besed, preden začnem nadaljevati svoj opis. Mislim namreč verige, kaitorih ne reši katoržnika nobena bole-
Prevel Vladimir UIIIUIIIIIIlllllIllllflllllHIIUIlUlllflluI
zen.
Celo jetični so pred mojimi o-čmi umirali v verigah. Pri tem pa so se jih bili vsi navadil; vsi so smatrali to za nekaj usojenega in neizogibnega. Težko če se < je kdo tudi le zamislil nad tem, ko ni prišlo zdravnikom samim vsa tista leta niti enkrat na um, da bi poprosili načelstvo, naj ra-zkuje težko 'bolnega arestanta, posebno kakega jetičnega. Žele-zje samo gotovo ni bogvekakšna teža! tehtalo bi kakih osem do dvanajst funtov. Deset funtov nosi zdrav človek brez težave. Pravili pa so mi ,da se od okov, ee jih nosiš nekaj let, začno sušiti noge. Ne vem, ali je to resnica brez verjetnosti pa ni. . Teža, tudi majhna, tudi samo deset funtov — ako je priklenjena k nogi neprestano —pomnožuje težo nda vseeno preko mere, in to more roditi čez dalje časa škodljive posledice. . . A recimo, da zdrave mu vse to nič ne škodi. Ali je z bolnikom tudi tako? Recimo, da tudi navadnemu bolni-, ku ne škodi. Tf prašam pa: ali velja isto o težko bolnih? Vprašam: ali velja to o jetičnih, ki jim tudi brez tega ie sahnejo roke in noge, tako da jim postaja vsaka slamica breme? In res, če bi zdravniško načelstvo izpo-slovalo vsaj za jetične, bi bilo že samo to velika in resnična dobrota. Morda bo kdo ugovarjal, češ, aiestant ie zločinec in nevreden dobrot; toda kdo bo shujševal kazen tistemu, ki ga je že itak udarila roka božja? In saj tudi ni mogoče verjeti, da bi se to godilo zaradi gole kazni. Jetični je ludi spet na nekakšno skrivnostno, važno naredbo v obliki rešilne opreznosti. Toda kakšna bi bila ta naredba, je nerazumljivo. Saj se vendar ni mogoče resno lati, da bi jetičen bolnik pobegnil. Komu pride to na um, posebno če uvažujemo gotovo stopnjo bolezenskega razvoja? Delati se jetičnega in varati zdravnike, samo da bi lahko ušel — to je nemogoče. Jetika ni bolezen, ki bi se dala hliniti, njo spoznaš s prvim pogledom. In še nekaj; ali zakujejo človeku noge samo zato ,da ne bi bežal,, oziroma da bi ga železje oviralo na begu? Nikakor ne. Okove so obrezča-šeenje, sramota in nravstveno in telesno 'breme. To je vsaj njih namen. Bega pa ne morejo braniti nikdar in nikomur. Najome-jenejši in najnerodnejš arestant jih lahko brez velikeag tmida prav kmalu pre pili ali razbije ;'.;t kovico s kamnom. Železje na nogah ni odločno nikaka zapreka ; če pa je tako, če je naloženo ol»sojenemu katoržniku samo zaradi kazni edine, potem 4horam vprašati zopet: ali je pravično kaznovati umirajočega?
Ko zdaj % pišem to, se spominjam živo nekega arestanta, ki ji umiral za jetiko, istega Mi-hajlova, ki je ležal«skoraj meni naspioti, nedaleč od Ustjanceva, in je umrl, če se prav spominjam, četrti dan po mojem pri-odn v arestantsko bolnico. Morebiti sem tukaj prav zato izprego-voril o jetičnih, ker sem moTal nehote ponoviti vtise in misli, ki so me obhajale takrat, po povo-du njegove smrti, ^tihajlova samega sem poznal sicer jako malo. Bil je še zelo mlad človek; težko, če mu je bila nad petindvajset let. Visok je bil, tenak in nenavadno lepe zunanjosti. Živel je v posebnem oddelku ter bil do skrajnosti moičec, zmerom nekako tiho, mirno žalosten. Bilo ie, kakor da se "suši" v o-strogu. Tako so vsaj kasneje govorili o njem arestanti, med katerimi je zapustil dober spomin. Pomnim samo, da je imel krasne oči, in res ne morem reci, zakaj se ga spominjam ^tako razločno. Tmrl je mrzlega irf jasnega dne ob treh popoldne. Spominjam se, kako je prodiralo takrat solnce s krepkimi, poševnimi žarki sko-
zi zelene, nekoliko zamrzle šipe naše sobe. V celem potoku so se razsipali po nesrečnežu. Umrl je v nezavesti; težko in dolgo je odhajal, več ur zaporedoma. Začelo se je že zjutraj, ko njegove oči niso več poznale drugih, ki so prihajali k njemu. Hoteli so mu kako olajšati trpljenje, videč, da mu je zelo težko; dihal je težko in globokol prsj so- mu hropele in se dvigale visoko, kakor da mu zmanjkuje * zraka. Zmetal je s sfbe odejo m vso o-jleko; naposled je. začel trgati s sebe tudi srajco. Strašno je bilo gledati to dolgo, dolgo telo z do kosti posušenimi rokami in nogami, z vpadlim životom, dvignjenimi prsi in z rebri, ki so se risala razločno kakor pr kostenja-ku. Na vsem njegovem telesu je ostal samo še lesen križec s ška-pulirjem in železje, iz katerega — se je zdelo — bi bil zdaj prav lahko potegnil svojo osušeno nogo. Pol ure pred njegovo smrtjo so pri nas vsi nekako potihnili; razgovarjati so se jeli skoraj šepetaje. Kdor je hodil, je stopal kolikor mogoče neslišno. Govorili so med se*boj. le malo, o postranskih rečeh, in Ie redko so se ozirali na umirajočega, ki je hropel vedno bolj in bolj. Naposled je otipal z blodečo in onemoglo; roko na prsih škapulir in ga začel trgati s sebe, kakor da ga teži, vznemirja in davi. Sneli so mu tudi škapulir. Deset mi nut nato je umrl. Potrkali so na vrata in obvestili stražnika. Stražnik je stopil v sobo, pogledal topo na mrtveca in se odpra vil k ranocelniku. Ranocdnik) mlad in dober človek, ki se je malo preveč ukvarjal s svojo si-cefr dokaj čedno zjunanjostjo, je prišel kmalu; naglih korakov, ki so odmevali glasno po utihli sobi, je stopil k pokojniku ter ga prijel z nekako posebno dobro dušnim licem — kakor bi si ga bil izmislil nalašč za ta slučaj — za žilo, potipal jo, mahnil z roko in odšel. Takoj so obvestili stražo; pokojnik je bil velik zločinec iz posebnega oddelka, zato je bilo tudi za ugotovi jen je njegove smrti treba posebnih ceremonij. Ko smo čakali stražnikov, je izrazil nekdo izmed arestantOv s tihim glasom misel,da ne bi 'bilo slabo, zatisniti ookojniku oči. Drugi ga je poslušal pozorno, stopil molče k mrtve cu in mu zatisnil oči. Videč križ, ki je ležal na blazini, ge je vzel, pogledal ga ni ga obesil molče spet Mihajlovi na vrat; nadel mu ga je in se prekrižal.
Medtem je mrtvo lice kostene-lo. Žarek luči je igral na njem. Usta so bila napol odprta, vrsta belih, mladih zob se je lesketala izpod tenkih ustnic, pripeljenih na dlesna. Naposled je vstopil stražni podčastnik s kratko sabljo in v čeladi, za njim pa dva čuvaja. Stopal je z vedno počasnejšimi koraki, z neumevanjem zro? na ares tante, ki so molčali in ga gledali strogo od vseh strani. Korak pred mrtvecem je obstal kakor vkopan ; zbal se je nekako. Do golega slečeno, izsušeno truplo, ki je nosilo za vso obleko zgolj železje, ga je presenetilo tako, da je naenkrat odpel luskisnati jermen, snel čelado, kar ni bilo nikakor potrebno, in se široko prekrižal. Bil je to strog, star, služben obraz. Spominjam se, da je stal pri njem v tistem trenotku Čekunov, tudi sivolas starec. Ves čas je srepel podčastniku molče in pozorno v obraz ter opazoval z nekim čudnim zanimanjem sleherno njegovo gesto. Ko pa so se srečale njiju oči, je Čekunovu kdovezakaj naenkrat vztrepetala spodnja ustnica. Skrivil jo je nekam čudna, o-skali zobe ter naglo, skoraj nepričakovano pokimal podčastniku z glavo, rekoč:
"Saj je tudi on imel mater!" In šel stran.
Spominjam se, da so me kar presunile te besede . i.. In zakaj jih je izustil, kako so mu prišle na um? A takrat so jeli dvigati truplo in so ga vzdignili s posteljo vred; slama je zašumela, okove so zvonko zarožjale na tleh sredi vseobče tišine .. . Pobrali so jih. Odnesli so truplo'. Naenkrat so začeli vsi spet glasno govoriti. Slišali smo, kako je podčastnik zunaj na hodniku poslal nekoga po kovača. Treba je bilo razkovatl mrliča, #f
Toda oddajil sem se od pred-I meja ...
• • •
Nadaljevanje.
Dopoldne so hodili zdravniki po sobah; ob enajstih so prišli vsi skupaj k nam, njim na čelu višji zdravnik, poldrugo uro pred njim pa je počastil sobo naš ordinarij. Tiste čase je bil naš ordinarij jako mlad zdravnik, vešč svojemu poslu, prijazen in prijeten. Arestanti so ga imeli jako radi; edina hiba, ki so je. nahajala na njem, je bila ta, da se jim je zdel "vendarle preveč miren". In zares je bil nekako malobeseden; kar zadrego je prihajal med nami, skoraj zardeval je. Hrano je izpre-menil skoraj po prvi prošnji bolnikovi, in zdelo se je, da bi jim bil najrajši zapisal tudi zdravila takšna, ki bi sami ^prosili zanje. Sicer pa je bil res izvrsten mož. Prizna ti je treba, da mnogo zdravnikov uživa na Ruskem ljubezen in spoštovanje preprostega ljudstva, in to je po mojem opazovanju popolna resnica. Vem, da še bodo vzele moje besede paradoksne, posebno če človek vpošteva vseobčo ne-zaupnost vsega ruskega preprostega ljudstva do medicine in do inozemskih zdravil. In res je, preprost človek, ki trpi najtežjo bolezen, se bo lečil prej več let po vrsti pri kaki coprnici ali s svojimi domačimi, narodnimi zdravili — ki jih nikakor ne gre prezirati — nego da bi šel, k zdravniku ali ležat v bolnico. A vrhu tega, da tiči vzrok v jako važnem dejstvu, ki nima nobenega opravka z medicino samo na sebi, namreč v obči nezaupnosti prejirostoga ljudstva do vsega, kar nosi na sebi pečat administrativnosti in formalnosti, je ljudstvo tudi preplašeno in nahujskano proti bolnicam po raznih strahovih in pravljicah, ki so neredkoma izmišljene, pa 1-majo včasih tudi svojo podlago. Toda v prvi vrsti ga glašijo nemške naprave bolnic, okolica tujih ljudi skozi ves čas bolezni, strogi predpisi o jedi ter pripovedovanje o neusmiljeni strogi ranocelnikov in zdravnikov, ' o rSzrezavanju trupel in izdiranju drobovja itd. Poleg tega, si misli ljudstvo, me bodo lečili gospoda, kajti zdravnik je vendarle gospod/Pri' bližjem spoznavanju zdravnikov itgi-njajo ti strahovi — dasi ncbrezi-zjemno, pač pa večinoma — jako kmalu, kar je po mojem mrienjn čast in zasluga naših zdravnikov, posebno mladih. Večina njih si zna zaslužiti spoštovanje in; celo ljubezen preprostega ljudstva. To pišem in traim vsaj o tem, kar sem mnogokrat in mnogokje sam videl in zkusil, in nič me ne na-giblje k misli, da bi se drugod preveč pogostoma godilo drugače. Res je po raznih oddaljenih kotih nekaj zdravnikov, ki se dajejo podkupovati in silno izkoriščajo svoje bolnice, za bolnike pa se ne menijo mnogo, nego zanemarjajo svojo medicino popolnoma. To naj še bo; a jaz govorim o večini, ali bolje rečeno, o tistem duhu in o tisti smeri, ki se uveljavlja v zdnavništvu dandanašnji. Oni pa, izdajalci dobre stvari in jo v svoj izgovor karkoli, naj se volkovi v ovčji čredi, naj navaja-opravičujejo karkoli, na primer z "družbo", ki je mimo drugih po-hujšala tudi nje, prav ne bodo 1-meli nikdar, posebno če so izgubili pri tem tudi človekoljubje. Kajti človekoljubje, prijaznost in jratovstvo sočuvstvovanje z bolnikom mu je .včasih potrebnejse od vseh zdravil. Čas bi f>il, da se nehamo, apatično pritoževati jo družbi, šeč, da nas je pokvarila. Gotovo je resnica, da pokvari v nas marsikaj, a vsega ne, in pogostoma se dogaja, da prekanjen in bistroumen lopov prav spretno prikrita in opravičuje z vjlivom te družbe rte samo svoje slabosti, namreč pogostoma navadno pod-ost, posebno ako zna lepo govoriti ali pisati. Sicer pa sem se spet oddajil od predmeta.
Hotel sem samo reči, da je pre-jrosto ljudstvo nezaupno in sovražno bolj zdravniški upravi, nego zdravnikom samim. Ko jih spozna, kakšni so v resničnosti, ga naglo minejo mnogi predsodki. Ostala uredba naših zdravstvenih zavodov se doslej v marsičem ne strinja z duhom naroda, mavreč nasprotuje v svojih naredbah navadam našega preprostega človeka in si m sposobna pridobiti v narodu popolnega zaupanja in spoštovanja. Tako se mi vsaj vidi po nekaterih mojih lastnih vtisih. (Dalje sledi.)
IlIllililililiH^flilBilliBlilill
trpeče«
Mnoga len* in mlada Mleta trpe ea tihoma od botaani rrajsga spola. Take boiami ie ponavadi kažejo potom bo-Min v križu, na atraai, v ledjih ali »podnlem deluttebuha, večkratnem glavobola, vroMh In hladnem spreminjanju po teletu.
'evera's
Regulator
(Severov Regulator) Je pravilno zdravilo sa odrtranjenje teh boleCin in sa popravo narodnosti vsled katerih trpe iene in dekleta. To zdravilo Je bilo tnano in rabljeno mnogo let s najbolj- e iim uspehom. Dobite ga pri vaiem lekarju. Bodite previdni, da dobite sigurno "Severjevega". Cena tl.SS in io davka.
VV. F SEVERA CO C L D AH RAPIDS. IOWA
Zastave, bandera, regalije in zlate znake za društva ter člane IC* S. K. «J.
izdeluje
EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Are. Chicago, HI.
®<§)<§)<§> PATENTI®®®®
(S) Piiit« po mojo knjigo sa po jas-^ nile o iznajdbah in patentih. Ka- ^ (#) tero vam po* 1 jem	(S)
ZASTONJ ® ®
® ® ® ® ® ®
SIFKARTE
za DUBROVNIK TRST,, HAVRE in HAMBURG prodajemo p o najpovoljnenih cenah za najsigurneje brzoparnike. DOPREMAMO osebe iz starega kraja z malimi
stroški in brez zavlačenja. POŠILJAMO denar v domovino* ter izdajemo čeke na dolarje, ali krone, katere izplačujejo razni denarni zavodi v starem kraju. ZAVARUJEMO hiše proti požaru, osebe na življenje
in ponesrečbe. NAŠ ODVETNIŠKI in javni notarski oddelek prevzema tožbe, tirjatve, prevode, uknjižbe in vse v to stroko spadajoče posle tukaj in v domovini. PRODAJEMO hiše, lote ter farme pod ugodnimi pogoji.
Za dobro postrežbo jamči.
JOHN A. LAJEVICH & CO.
1137 West 18th Street, Chicago, 111.
Phone: Canal 4116.
Imam 30 letno skuinjo kot odvetnik za patent«, torej v»e vaie potrebe jdede patenta ae točno iz-vrie. Moj urad je le par korakov od Glavnega Patentnega urada in jas lahko točno vriim to delo. Poiljite mi vafte iznajdbe za pregled.
Pilite mi ie danes v vaiem jeziku :
SIS
A, M. WILSON,
Registered Patent Attorney, Victor Bid«., Washing ton,D.C.
®®®®®®®®®®®®®
Začimbe, zelišča in najraznovrst-nejša
^domača zdravila
katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v zalogi.
£ Pišite po brezplačni cenik.
.; '-i
S. MATH. PEZDIR
J :
P. 0. Box 772, City Hall Station NEW YORK CITY.
tr------
$ $$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$ l Pošiljam denar v staro domovino |
$ po najnižjem dnevnem kurzu. $
<£ Imam direktno zvezo z Ljubljansko kreditno banko, i
$ JOSIP ZALAR, $
$	Joliet, ill.	e
$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$ $$
Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke!
Bolj kakor kdaj preje, je tedaj potreben ta opomin, kajti valed ve£j« mnoiine denarja med ljudstvom delajo ipekulantje velik« dobičke s onimi, ki jim gndo na limanice.
_ Nei denarni uvod Je zanesljiv in poznan med narodom po svoji uljudni ie hitri poatreibu
Ml plaiajeme m hranila* ulece
Telefon: Canal 6027.
FRANK GRILL'S DAIRY
Prva slov. hrvatska mlekarna
1818 W. 22. St. Chicago, 111. Se priporoča nažim gospodinjam. Mleko razvažam na dom.
po
ki jih pripiiemo k »lavnici ake Jih n« dvignete.
Naia banka Je ped nadzorstvom vlad« Združenih i d ris v in člani-
Ne čakajte!
Prostor na vseh boljših paraf-je več tednov naprej razpro-, zato ne čakajte do zadnjega tedna, ako £te namenjeni potovati v stari kraj. V vašo korist ji, da se odločite za ta ali oni navedeni paraik in si prostor na njem j za-arate. Mislite v naprej.
NEW Y<JiK-DUBROVKIK-i TRST.
7. okt.—Argentina. 3. nov.—President Wilson.
NEW YORK—GENOA. 6. okt.—Regina d' Italia. 30. okt.—Re d* Italia. 6. nov.—Pesaro.
Pri poiiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni. Brezvestni meietarji nastavljajo sedaj kronam visoke cen«, ker a« hočejo okoristiti > nevednostjo ljudstva
Povprašajte nas za nasvet domovino!
cen«, kadar telite poslati
e stare
Ako imate doma Liberty Bond«, izpostavljene nevarnostim oenja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam jih bodemo shranili brezplačno.
Poslopje, kjer so naii »iradi, je naia lastnina, nedelj in praznikov od 9. dop. do S. pop.
Odprto vaak dan izven
THE JOLIET NATIONAL BANK
JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00	Prebitek $360,000.00
30. 1. 6. 7. 12.
r
NEW YORK—HAVRE ALI CHERBOURG.
sept.—Mauretania. okt.—La Savoie. okt.—La Prance, okt.—Imperator, okt.—La Touraine. okt.—Aquitania.
Navedeni vozni red je podvržen slučajnim spremembam. Pišite po cenik za posamezne paraike in razrede.
POTNI LISTI:—Potnikom pre-skrbim potne liste in drugo, kar rabijo za potovanje.
IZ STAREGA KRAJA: je do sedaj prišlo v Ameriko že več slovenskih naseljencev, za katere sem jaz izdelal potrebne listine in katerim sem jaz poslal karte. Ako želite tudi Vi dobiti sem svoje sorodnike, mi pišite za tozadevna pojasnila.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na
Leo Zakrafšek
7l-4th Ave., New York,N.Y.
v
Cemu se ozirate po drugih bankah?
Ka lahko denar pošljete skoiz NAS in ste zagotovljeni, da bodo vaši sorodniki in prijatelji prejeli denar že v
ŠTIRIH TEDNIH
od dneva, ko ga pošljete.
Mi imamo posebne zveze in udobnosti z največjimi bankami v vaši domovini; vsled tega vas zagotavljamo ne le samo najbolj točne postrežbe, ampak tudi najnižje cene.
Denar pošiljamo po kablju, čekih in denarnih nakaznicah. Mi vam brez kakih posebnih stroškov preskrbimo
* DANES VELJA K 100—$0.95; K 1000—$9.40
Izvirno potrdilo prejemnika.
Mi naložili^ denar za vas V vsako hranilnico ▼ vaii domovini. Prodajemo parobrodne karte do: Trsta, Dubrovnika, Hamburga, Havre, Gdanskega, Konstance i t. d. po najnižjih cenah iz Združenih držav do cilja. *
Naš parobrodni oddelek vam preskrbi potne liete za Evropo
in za potnike is Evrope.
STATE
COMMERCIAL & SAVINGS
BANK
1935-39 MILWAUKEE AVENUE, CHICAGO, ILLINOIS
TELEFON ARM! T AG% 1012
ODPRTO DNEVNO od 9—6; Ob ponedeljkih, četrtkih i* sobotah od 8:30 do 8:30. Ob nedeljah od 10—12 ure.
AKO ŽELITE DOBITI DRU2INO, sorodnike, ali zaročenko iz store domovine v Ameriko, direktnim potom in po ceni, ako hočete
POSLATI DENARJE HITRO in po najnižji dnevni ceni, ako hočete	w
POTOVATI V KRAJ po najkrajši črti, ugodno in zadovoljno, obrnite se na
EMIL KISS, bankirja, 133 Second Ave.,	New York, N. Y.
Prodajem direktne iifkarte iz domovine do vsakega mesto v Ameriki. — Izdelujem vse spise javnega notarja za dopreimanje dru-
— Potnikom v stari kraj nabavljam potne liste (pose) tukaj, računajoč jim edino konzularno pristojbino.