ih. stranim. f Llnlillaiil, i smio, Z1. falila 1915. XLUI1I. leta. »Slovenski ;,arod* vdja w L|n*l|aal na dom dostavljen' • ■" upiavniStvu prejeman: iffo leto naprej • • • * K 24" - 1 ćelo ^^o no^rej • f . K 22*— po\ leta m • . • . 12*— 1 pol »eL» # . . , m 11-— Čctrt leta „ • . • • . 6*— 1 četrt leta „ • • . * » 550 na mesec ,. • # • . t 9- « m mesec . • • • # . 1*90 Dopisi naj se jinkbO. Kokoptsi :>e ne vračajo. l&c&nittvo; KnallOTC ti*u* *L i* tv prti!**;* * vo.) ttiftfoa M. 34. ltta|a nak daa sv*ć«r lrvi«mil ntdelfe ta praznike. Inserati veljajo: pe'.erostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za tJvWat po 14 vin., za tnkrat ali večkrat po 12 vin. Parte m zahvala vrsta 2u vin. Poslano vr*ta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upc»vni£tvu r*] se pošiljajo nirucnine, reklamacije, inserati i. t. d, to je administrativne stvari. ——•——p- rrzrm9wm& itevilka lelja 10 vlaarfev. ■ Na pismeua n$ro?iia brez istodobne vposlatvc nannmne se ne ozira. v~>rc*M tiskam* telefon šL 89. .Slovenski Narod• velja po pošti: za Avstpo-Ogrsko: ■ za Nemčljo: ćelo leto skupaj naprej • K 25*— 1 ćelo leto naprej , K 30- — pol let.-« „ n . . . 13-— 1 za ^merik0 in vse jfuae dežele : cetrt leta „ n • • • b*) 1 ft na mesec „ „ • . » 2-30 ■ ćelo ltto naprej • . K 35.— VpraSarvern flede !n«eratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamkn-Upravntttvo (spodaj, dvorile levo), Knailova nlica &L 5, telefon št35* Vela bitka na Gomkeni k nadale. V BITKI OB SOČI SO ODBILE NAŠE ĆETE VSE ITALIJANSKE NAVALE. — USPEHI NA TIROL- SKEM. Dunaj, 20. julija. (Koresp. urad.) Uradno razglašajo: Bitka na Goriškem se nadaljuje. Italijanski napadi« ki so jih zdai na-merili z veliko ljutostjo tuđi proti go-riški mostni utrdbi, včeraj in v noči na danes zopet nišo imeli uspeha. Po močnem, do opoldne trajajoCem obstreljevanju mostne utrdbe od strani sovražne artiljerije, je italijan-ska II. infanterijska divizija s pijani-mi četami naskočila odsek pri Pod-gori. Sovražnik je na nekaterih me-stili vdrl v naša kritja, pa srao ga zo-pet pregnali. Po zopetni artiljerijski predpripravi je sledi! ob štirih popol-dne drug napad, ki smo ga ob osmih zvečer tuđi odbili. Za obronek Dobrdobske planote se ljuti boji nadaijujejo. Včerai po-pofdjrte so hrabri ogrski domobranci odbili močan napad na svoje pozicije pri Zdravščini. Tuđi trlje nadaljni, v trumah izvršeni italijanski napadi, so se tu zlomih. Ravnctako so se pone-srečili vsi proti južno - vzhodnjem obrenku planote pri Polazzo, Redi-pugliji in Verme$:iianu namerjleni sun-ki, kakor tuđi napad na hrib Kosič (severno od Tržiča). V svoja kritja se umikajoči sovražnik je imel po-vsod težke izgube. Artiljerijski boii ob srednji Soči, v okolišu Krna in na koroški meji še traia?o. V prostoru, južno od Krna, smo odbili dva ljuta napada aipincev. V že omenjenih bojih v okolici Kreuzberga so imeli Italiiani več nego 200 mrtvih in nekako dvakrat toliko ranjenih. Nasproti temu znaša tam vsa naša izguba 42 mož. Pozicijo, južno od Schluderbacha, so naše čete zopet osvojile. Zopetni napad slabejših italijanskih čet na Col di Lana se je ponesrečil, kakor vsi prejšnju NamestnJk načelnika generalnega štaba r>l. H o I e r. fml. BITKA NA GORIŠKEM. Bitka na Goriškem traja naprej. S posebno Ijutostjo se zaganjajo ltalijani tokrat tuđi proti goriškem mostišču. Sovražniku Se je res posrećilo dospeti do nekaterih naših jarkov, in pri Podgori sa vdrli italijanski vojaki ćelo že v naša kritja — tada kakor vedno jih je rudi tokrat krvavo odbila energična vztrajnost naših neprekosliivih cet. Italiiani svoje napade ponavljajo. Vedno sveže divizije pošiljaio v boj. Razvila se je torej ob Soči druga krvava bitka, ki zaenkrat se ni dospela do odločil-njga vrhunca. Naše čete so dosedaj vse italijanske napade odbile. »Strašne pozicije pri P'aveh.« Iz Zeneve: Italijanski častniki pripovedujeio, da so avsirijske pozicije pri Plaveh naravnost strašne. Sedem obrainbnih črt, ena nad drugo, tako da jih je skoraj nemogo-če dobiti. Artiljerijski boii na Predelu in pri Naborjetu. Ravnotako kakor Kanalsko do!;-no in okolico Naborjeta obstreliujejo ltalijani Jezerniško dolino nad Rab-lom in predelsko cesto s topovi naj-težjeg-a kalibra. Prepadu podoben predor. v katerem izginja cesta, je zelo vabljiv za sovražne težke topc-ve. Tam nekje morajo biti zatvorne utrdbe, ki jih je treba porušiti. Čeprav je učinek sovražnih bomb še tako grozen. vendar ne dosega učinka naših 3O-5centimetrskih topov. Vsak dan morejo ltalijani vsled dobro namerjenega artiljerij-skega cgnia iz predelske okolice spoznati, da so tam se nahajajoči objekti še živi, navzlic italijanskim velikim bombam, ki s svojim grozo-vitini hruščem ne morejo otresti morale naših vojakov, ki so se že zdavnaj odvadili straha in ki so v ognju galiških bitk dobili jeklene živce. Promet se vrši v temnih nočeh, ko molče topovi. Će si Italiiani do- mišljujejo, da so s svojim potratnim streljanjem razdrii kako važno prometno zvezo, tedaj se tuđi v tem motrjo. Ćctudi italijanski velikanski iz-slrelki ne Uosegajo .^lede preciznosti in morilnega učinka naših trideset-centimetrskih bomb, vendar nišo nič kaj prijetne. Marsikateri kos teli raz-streljenih bomb leti en kilometer da-Ieč. V Trbižu so poročevalcu Muk'o-im Schulzu, ki je napisal ta porobilo, kazali tak kos železa, ki je tehtal skoro 10 kilograniov. Še isti dan se je poročevalec prepričal, da ni nič nenavadnega, č*c odlete ti kosi bamb tako daleč. Poročevalec Schulz pri-poveduje: Popoldne smo prišli pod vodstvom štetnika \Veiserja v Rabi, kjer se nam je takoj pridružilo par častnikov, da gredo z nami k jezeru. Navzlic mračnemu vremenu :n oblač-nemu nebu je bilo veliko obstrelje-vanje. Ko smo dospeli v sredo obrež-ja, je zepet pričelo y daljavi grmeti. Bili srno ravno v prostoru, kamor so radi padali kosi bomb, in neki čast-nik nam je svetoval, naj si poižčemo kritjc. Kmalu nato je priletel žele-zen kos bombe ter padel v jezero, par korakov od nas . . . Drusri dan izleti v Seisersko dolino in v okolico Naborjeta. Iz Seiser-ske doline sem videl vrhunce Mit-tagskofelja, ki so ga Italijnni takoj pričetkoma vojne zasedli. Bil je ob-dan s tanko meglo, kar je bilo pač vzrok, da so havbice, ki so preišnji dan izstrelile več nego trideset tež-kih granat na travnike v dolini, med našo navzočnostio molčale. Artiljerijski opazovalec ni imel razgleda. Pač pa je neprenehoma ropotal v gorovju ogenj pušk. Posebno mnogo strelov se je izmenjalo med drugim vrhuncem Mittagskofelja, ki so ga morali ltalijani prepustiti našim, in glavnim vrhuncem. Naše čete, ki se tam zgoraj skoro v visini 2000 me-trov upirajo ne le sovražniku, mar-več tuđi slabemu vremenu, obstoje iz Korošcev in Stajercev. S seboj imajo šotore in so si bajc napravili prav dobra bivališča. Ceprav jim manjka udobnosti — deska je tam zgoraj dragocenost — ostanejo ven-darle radi dulj časa na tej visoki poziciji in jim nič kaj ne ugajav če jih prehitro nadomeste z drugimi četami. Pri tem je namreč treba lezti po šest ur s tcžko prtljago. Ko smo se vrniii iz Seiserske doline zopet v Kanalsko dolino, smo jahali k neki visoko ležeči artiljerijski poziciji. Baterija, ki smo jo ob-iskali, je imela dosedaj Še malo dela, tako da je imelo moštvo dovolj časa, temeljito zgraditi svojo pozicijo. Gre-mo k opazovališču, lesenemu odru, ki se nahaja nad drevesnimi vršiči in do katerega se priđe po majajoči se lestvi. Kakor se zdi, gre častniku-opazovalcu in njegovim Ijudem, veselim DunajČanom, ki so si tu zaradili »vilo La\varadutti«, prav dobro. Ob nedeljah izpremene to »vilo; v točilnico pod vejo, kjer igra T,Šra-meltercet<'. Skozi daljnogled gledam dol na utrdbo Hensel, ki je povzro-čila sovraznikom taka težka razočaranja. Veliko število izstrelkov naj-težjega kalibra je dosedaj vršalo čez glave jeklenoživčnih Korošcev, ki sede tam notri. Marsikatero rebro skale, na kateri stoji del utrdbe, je bilo že odbito, v okolici pa je vdrtina pri vdrtini, taJvo da izgleda kakor polje, polno volčjih lukenj. Utrdbi kot taki pa so izstrelki le malo Škodovali in ravnotako kakor preje, odgovarja na obstrelievanje v največje začude-nje Italiianov. Nekaj zidu je odleteto ter se razdrobilo; ta Škoda, ki se na-vadno hitro popravi, pa se komaj vidi skozi daljnogled. V celem odseku med Kanalsko dolino in severnim obronkom Krna ltalijani navzlic nepretrganemu pri-zadevanju od konca maja nišo niti naimanj dosegli. • DOSEDAN.IE IZGUBE ITALIJANSKE MORNARICE. Z Punaja poročajo: Po komaj 8 tedenskem vojevanju ima italijan-ska mornarica naslednje izgube: 1. torpedni rušilec »Turbino« 24. maja; 2. mornariški zrakoplov »Citta di Ferrara« 1. junija; 3. podmorski čoln 26. junija; 4. križarka »Amalfi« 7. julija; 5. križarka »Giuseppe Garibal-di< 18. julija. Naša mornarica ni izgubila dosedaj niti ene ladjice! Ćela italijanska posadka zbeža.'a. Kakor poroča »Corriere della senv< je ćela italijanska posadka kraja Nalout v Tripolitaniji pred arabskimi vstaši zbežala čez mejo v franeoski Tunis. Francozi so svoje zaveznike prisrčno sprejeli. m m * ITALIJANSKO URADNO POROCILO. Dne 1S. julija. Poroča se o spo-, idih z za nas ugrodnimi rezultati s Tirolskega, Trentina in Koroškega. 16. t. m. je povzročil o?:enj naše težke artiierije eksplozije in dolgo tra-jajoč požar v utrdbi na predalskem prelazu. Na soški fronti Je položai neizpremenjen. Italijanski generalni štab poroča dne 19. julija: V Cadore so prodrle lastne čete. medtem ko se je v prostoru FaJzarego pričeta ofenziva ugodno razvijala y visoki dolini An-siei v smeri od Misurine proti Schlu-derbachu ter so napadle sovražne čete, ki so si izkopale vt\ Ponte de-lta Maragne (?) in pri Ponte della Pa-ludetto strelske jarke. Zavzete so tri utrjene hiše. V Karniji je pričelo po naglo izvršenih pripravah obstrelje-vanje forta Hensel, severo - vz*hod-no od Bovca. Utrdba je vidno po-škodovana. Na soški fronti je imela naša počasna, toda trdovratna, med neprestanimi boji napredujoča ofenziva občutne uspehe. Po energičnem in krvavem boju, v katerem se je pokazalo popolno sođelovanjo vodilne pehote s podpirajočo Jo težko in poljsko artiljerijo, je moglo zasedenje kraške planote napredovati. Več vrst trdno oklopljenih in z žičnimi ovira-mi zaščitenih krkij je bilo zaporedo-ma jurišanih in zavzetih. Vieli smo 2000 sovražnikov, med nj im i 30 častnikov, ter ugrabili 6 strojnih pušk, 1500 pušk in velike množine municije. Danes zjutrai smo obnovili napad na ćeli soški fronti z novo energijo, Lažnjivost laških poročil. V poročilu italijanskega gencral-nega štaba z dne 16. julija omenjena LISTEK. Spomini na leto 1866. (Dalje.>. Slavna bitka pri Visu. Davno, je pred začetkom vojne so si prizadevali časopisi prepričati svet, da se ltalijani ne bodo lotili samo trdnjav, ampak da boda napadli tuđi Dalmacijo in s tem zgrabili Av-strljo od dveh strani. ltalijani, ki so imeli veliko brodovje in ki so nakupili v zadnjem času več novih ladij in si prisvojili tuđi nekaj neapoljskih, so stavih kar največje upe na to svoje veiiko brodovje; menili so, da lah-ko samo parnik »Affondatore^ uniči ćelo avstrijsko brodovje. Ko so se tako bahali, so popolnoma pozabili, da še nišo njih ladje niti enega topa sprozile in da nišo vzele niti enega čolniča; avstrijsko brodovje pa se je Mio že dve leti prej slavno borilo z danskim brodovjem. Laško brodovje je bfk>f čeravno ne še tako imenitno, gotovo pa veliko. Italijanom se je zdelo nepremag-itivo. kakor nekdaj sloveča »Spanska armada« Filipa II., ki sta jo v treh dnevih razkropili in uničifi deloma ^ev^lita, deloma an.glei^a n^ruaripa. Avstrijsko brodovje je štelo se-dem, sovražno pa dvanajst ladij; med njimi se je nahajal tuđi »Affon-datore- z dvema topoma za kro^le po tri stote. Našim je bila torej dolo-čena težka naloga. Avstrijski mornarji pa vkljub temu nišo izgubili poguma, ampak so popolnoma zaupali svojemu povelj-niku Tegethofu, izvrstnemu in v mor-narstvru dobro izurjenemu možu. V tem, ko so se vršile na suhem hude bitke, se ni pripetilo na morju nič važnega. Obe stranki sta večjidel samo stražili, ker se je bilo nadjati, da bodo Lahi na morju udarili na Dalmacijo ter skušali tu svoje čete na suho postaviti. Laškim časopisom to po-Četje ni bilo prav po volji in so vedno grajali poveljnika Persana, ki res ni zaslužil stopnje. na katero mu je pomagala protekcija. Kdor pa pozna svet. Jadransko morje in otoke po-leg Dalmacije, hitro uvidi, da ni bil italijanski nacrt prav nič napačen in da je obetal kar največ uspeha. Prvi naskok Je bil namenlen Visu. Ta otok je namreč zelo važen radi svoje obširne in utrjene luke, drugič pa radi manjših otokov, ki se nanj na-sianjajo in ki se ne bi mogli braniti v slučaju, da bi Vis pade!. Bregovi Dalmacije bi bili potem odprti in la-§ko brodovje bi imelo pri rokah prostor v zavetju, kamor bi se umakni-lo v sili. Poleg tega Je otok sam pre-cej utrjen in se ne da hjpoma vz^etj. Ako bi si ga bili ltalijani prisvojili, bi bilo ćelo Jadransko morje v njih oblasti in naše brodovje bi bila brez pomena. Zato so se na obeh straneh napenjale vse strune in pričakovati je bilo tu srditega boja in to tem-bolj, ker so hoteli ltalijani na morju zopet pridobiti, kar so na suhem izgubili. Če bi se jim to posrečilo, bi bila izgubila Kustoca svoj pomen. Omeniti moramo v kratkem do-godbe, ki so se vršile na morju v času med bitkami pri Kustoci in Visu. Vedelo se je, da je italijansko brodovje v vodi, tada kje je ticalo? Naš Tegethof ga je neprenehoma iskal poleg italijanskih in dalmatinskih bregov. Zagledal je tupatam kako posamezno ladjo, ki pa je hitro pobegnila in se skrila v kaki postaji pod tope ob bregovih postavljenih baterij. Dne 27. junija, tik po bitki pri Kustoci prijadra Tegethof do Jakina (Ancona), kjer je bilo zbrano sovražno brodovje, ki se je ravno naprav-ljalo, da odrine. Ladja »Elizabeta« je veslala nekoliko naprej. Brž ko se prikaže sovražniku, se spusti nanjo eden najhitrejših italijanskihparnikov. Avstrijska ladja mu pusti, da se ji približa, nato pa sproži svoje topove. Sovražna ladja, pri kolesu zade-ta, se prestraši in pobegne. »Elizabeta« jo hoče zaleti in ji zapodi še več krogel v rebra, toda ne more je dohiteti. Sovražnik ie streljal prav slabo in brez vsakega uspeha. Ko se naša ladja približa bregu, začno po-kati baterije in »Elizabeta« je prisiljena, da se umakne, čeravno ji stre-li nišo nič škodovali. Zdaj uredi Tegethof svoje ladje ter jih nastavi pred luko in da s tem sovražniku priložnost udariti se. Toda ta se ne upa na odprto morje, ker ga ne bi mogle podpirati baterije. Ako bi bila sovražnika volja, bi se bili spoprijeli že pred Jakinom, toda ticala je v zavetju. Tegethof se obrne torej zopet nazaj proti severu. Tukaj se je torej prvič Čul topov grom na morju; nato je potihnil za nekaj dni. Sovražnik ni bil baje pripravljen na boj, ker mu je manjkalo oglja. Po praski pred Jakinom je pri-Čakoval Tegethof prihoda sovražnika v Hvarski luki. Pazil Je skrbno, kdaj se pokaže brodovje ali vsaj kaka ladja. Otok Hvar (Lešina) je kake 21/2 milje oddaljen od Visa, zato se sovražnik ni mogel tihoma prikrasti. Na suhem je že davno potihnil grom topov, jame mrtvih so se bile že zaprle, a o italijanskem brodovju ne duha ne sluha. Ticalo je Še veđ-no v jakinski luki, bodisi, da še ni bilo preskrbljeno, ali pa da nišo bili poveljniki enakih misli. Zvedelo se je tuđi, da so angleški kurjaci in ma-šinisti odpovedali svojo službo, češ, da so najeti samo za miren čas. Ko je prevzel Persano povelistvo bro- dovja, je našel vse v čudnem redu. Skoro nobena ladja ni bila zmožna bojevati se in skoro vse orožje je bilo sprideno. Ćeravno se je začelo vse hitro pripravljati, sta vendar pretekla ćela dva tedna, predno si je upal povelj-nik poiskati sovražnika na morju. Sele 17. julija ponoći se prikaže-Jo prve sovražne ladje pri Visu in začno otok obstreljevati. Napad je bil odbit. 17. julija ob 6. uri zjutrai se pri-pelje neka ladja z angleško zastavo, vesla okrog otoka in se izgubi na južni strani. Ravno tako se prikaže po-poldne druga ladja s franeosko zastavo. Nihče ni dvomil, da sta prišli ogledovat otok, zakaj obe sta se odpeljali na ono stran, odkodcr sta prišli. Posadka otoka se pripravi torej na boj, nabija puške in topove, brusi meče ter pričakuie brez strahu so-; vražnika. 18. julija ob 9. uri zjutraj! se naznani več ladij, namenjenih proti Visu; razločilo se je osem lesenih fregat in nekaj manjših ladij. Okrog 11. ure pridrvijo parniki naravnost proti bateriji pri Koniži ter ja po-zdravijo s kroglanii; baterija ne mol-či, temveč jim krepko odgovarja, da se razlega pok po bližnjih otokih. Pozneje se pridružijo še štiri lesene fregate in pomagajo streljati do dveh popoldne, potem pa se um^vneio hu-demu ognju baterije. dtran 2. „SLOVENSKI NKAOU", dne 2i. juilja 1310. Ifc4. štev. bva odločna napada avstro - ogrskih icet.ki so iih izvršile v varstvu megle in teme popoldne in zvečer 14. julija med Monte Cogliano in vrhom Avo-stano, so ravnotako naravnost iz-piišljena kakor onih 33 mrtvih. V do-tičnem odseku so od 14. do 15. julija jpopokfrie le obstreljevali naše pozicije, predvsem sovražna artiljerija, ysled česar smo imeli 6 mrtvih in 32 i^njenih. • * • jUalija kliče svoj drugi in tretji poziv pod zastave. Lugaito, 20. julija. Krali je pod-pisal dekret, ki kliče vse letnike 2. in 3. poziva za 5. avgust pod zastave, ftalijani so v strahu, da bi mogli se-*daj po ruskih porazih priti se Nemci pad nje. Razentega jim dela vstaja v Libiji velike preglavice. Vojna napoved Nemčije Italiji? Lugano, 20. juli ja. (»Gr. TagbU«) ^Giornale nje - Grojec. Pri bojiti zadnjih straž so izgubili Rusi 560 vjetnikov in dve strojni puški. Vrhovno armadno vodstvo. POLOŽAJ NA SEVERNEM BOJIŠCU. Iz vojnega poročevalskega stana: Pri Goriicah začeto deio se zma-govito nadaljuje. Rusi se neprestano umikajo in to vsled sijajne ofenzive združenih armad. Pri Kr^sniku so Rusi poskusili protiofenzivo, misleč, u a prisilijo združeni armadi še za dlje časa ustaviti, toda priiisk Ilin-denburga in ofenziva z ju^a je vse ruske načrie prevrnna in i/.siiila, da so se morali ivusi s ćelo [ioiuo umak-niti. — Združene armaJe nadaijujejo svojo ofenzivo na ćeli velikanski fronti od Mitave do Sokala. Južno Visle se je Rusom le to posrećilo, da so se brez posebnih izgub umaknili iz pozicij ob Bzuri in Ravvki v pred-pozicije pri \'aršavi. Združene armade prodirajo v smeri na Ivangorod in na obeh straneh ceste Krasnik-Lublin, dočim se boji na severnem bregu spodnjega Dnjestra Še nadaijujejo. Ob spodnjčm Dnjestru. Iz Crnovic poročajo z dne 20. julija: Rusi so ob spodnjem Dnjestru zbrali velika ojačenja. Poskusili so iztrgati našim četam na levem bregu Dnjestra zasedene pozicije. Vsi njihovi napori pa so ostali brezuspešni in so te pozicije prej ko slej v naših ro-kah. Razvili so se hudi artiljerijski boji. * RUSKO URADNO POROČILO. Brez datuma. Na fronti Goldin-gen - Mura vi evo se je sovražnik utr-dil na desnem bregu Vino'ive in Ven-te ter se pomaknil naprej na Tukum in Stari Ane. V ozemlju Popeljani smo pritiskali na sovražno infanteri-jo. Na desnem bregu Orzvca so bili 16. julija na ceii fronti ljuti boji. Sovražnik je s tremi polki napadel vas Podsisie (?), je zavzel, šel čez levi breg Orzyca in nam vzel tri tope. Po Ijutem protinapadu so bile nemške čete onstran Orzvca z bajoneti masakriranet topovi nazaj vzeti in sovražnik vržen na Podvoj (?). Sibirske in turkestanske čete, ki so se tu borile proti dvojni premoći, so po-svedočile svojo posebno vrednost. V smeri na Mlavo smo se razvili južno Ciechanova proti sovražniku. ki je svoje rezerve podvojil. Dne 15. t. m. je severozapadno od Radoma pri vaši Mokrosek ena kozaška brigada nanađla avstri?skc nredčete in vjela V tem se vozijo ladje, ki še nišo streljale, poleg bregov. da zvedo, kje tičijo baterije. Sele ko dosežejo ta namen, se ustavijo pred trdniava-mi in stolpi. Na vseh straneh se vna-me hud ogenj. Sovražnik strelja krogle najtežjega kalibra v trdnja-ve; ker pa vedno slabo zadene, ne napravi toliko škode. Krogle in bombe trdnjav pa padajo nagosto v so-vražne ladje; nekatere prebijejo ćelo železne plošče ter se razpočijo y ladiinem trebuhu. Okrog 4. ure popoldne se razleti poslopje baterije »Schmied« in ubije ter rani 35 mož, le pet jih ostane zdravih; ta baterija se torej ne more več braniti. Ob 5. uri umolkne tuđi trdnjava »Sv. Jurijt«, ker so skoro vse ladje neprenehoraa streljale jianjo. Ko sovražnik to vidi, mu zraste pogum m poskuša pripeljati štiri ladje v luko. Toda ta namen mu izpod-leti. Umakniti se mora ognju stolpa >Welington« in baterije »Madonna«. Dokler tuđi tu topovi ne umolknejo ni sovražniku mogoce vriniti se v luko. Hoteč razrušiti omenjeni stolp, se spravijo nanj vse ladje in ognjene krogle padajo kot toča. Kamor zade-nejo, se vname vse, kar more goreti. SreČa, da so streljali previsoko, krogle so padale na kamnitna tla onostran stolpov in baterij ter so vžigale leskovo grmovje, ki je zve-^er gorelo in razsvetlilo ceio okolico. Ko spvni&k vidi. da k* Y£s njegov trud brez uspeha in da ne razruši zidovja, se okrog osme ure odpelje, posebno ker so ga naše krogle grozno nadlegovale in mu napravile veliko škodo. Ta dan se ni bilo treba bati drugega napada, zato si posadka, ki je bila deloma v ognju, deloma pa ob bregu nastavljena, da brani sovražniku vstop na suho, po trudapolnem delu odpočije. Ker so bili vojaki siino trudni in ker so pre-bivalci otoka vsi pobegnili, ni bilo mogoce škode pri topovih in obzidju popraviti. Če bi bil sovražnik drugi dan hujše pritisni!, bi se ga bili težko uhranili. Drugi dan 19. julija se sovražno brodovje v.-ovič približa in začne streljati z veliko večjim uspehom nego prejšnji dan. Vendar mu namen smodnišnico razrušiti in s tem trd-njavo popolnoma uničiti. izpodleti in štiri ladje. ki so pridrle v luko, morajo zelo poškodovane pobegniti. Ravno tako so naši odpodili tuđi ladje, ki so hotele svojo posadko izkrcati na suho. Izguba ljudi ni bila velika: mrtvih je bilo 24 mož, ranjenih 70 in dva častnika. Koliko ljudi je tzgubil sovražnik, se ni zvedelo; da pa so bile nekatere ladje hudo poškodovane, se je videlo, ker so se potem nekako preokorno gibale. Ko se solnee nagne, se sovražna moč umakne in grom topov potihne. Vse miruje, le posadka na Visu se pripravlja na hud boi, ki jo gotovo caka 4ry£i dan, ~ Napoči ZO. jutij in ves otok je zakrit v megli, da ni mogoce razlo-čiti sovražnega brodovja. To vreme je bilo zelo nevarno za otok; sovražnik se je Iahko gibal, kjer se mu je zdelo in bati se je bilo, da izkrca svoje vojake na suho na kakem pri-mernem kraiu, kjer ni straža dovolj močna. Potem bi Iahko napadel trd-njavo tuđi za hrbtom. In res nazna-nijo straže, da se bliža lad.ia vojakov zatoku. Oa vseh strani se hitro po-šliejo vojaki na nevarni kraj. Oto-čani so v veliki zadregi. Toda predno dospe sovražnik do bregov, razprši jutranje solnee gosto meglo in oto-čanom se pokaže veličasten, vesel pogled. Naše brodovje jadra pogumno in ponosno sovražniku nasproti. Veselo zavriska posadka na otoku in v zrak đoni radosino pokanje topov. Otok je rešen sovražne moči. sovražnik se mora sedaj udariti na morju. Avstrijske ladje so bile sledeče. Najbolj trdni in veliki ladji sta bili »Nadvojvoda Maks« in »Habsburg«: imeli sta vsaka po K> topov in 450 mož posadke; »Cesar Maks«, »Don Juan df Austria« in ^Princ Evgen« so imele po 35 topov in 370 mož posadke; »Zmaj« in »Salamander« sta štela po 84 topov in 260 mož posadke. Vsega skupaj je bilo torej 7 ladij, 185 topov in 2530 mož. (Konee prihođnjlč.) 280 mož, 3 oficirje in 2 strojni puški. V noči na 16. t. m. je začel sovražnik med Visio in med Bugom splošno ofenzivo. Sovračni napadi ob potoku Podlipe (?) vzhodno Vikolaca in na Pihavo so bih odbitL Na levem bregu \Vieprza je sovražnik po hu-dem boju nekaj napredovah Dne 16. smo vzdrževali fronto. Izdebno-Krasnostav. Na desnem bregu potoka Wieprz smo odbili sovražne napade proti potoku Wolica. Južno Grabowiec se je sovražniku v noči 16. t m. in naslednje dni posrećilo, naše žične ooraie većkrat prebiti, a sovražnik je bil i našim ognjem in z bajoneti vselej nazaj vržen. Južno < irubeiszowa med Huczwo in Bugom je sovražnik hudo napadal fronto Metilin - Maslomecz. V tem odseku smo na straneh pri Terebinu in Tichobucu napravili v noči 16. t. m. uspešne protinapade. Ob Bugu je sovražnik napadal na različnih mestih, tako rned Krylowom in Sokalom. ter med vasmi Klurov in Parhač. Vjeli smo več sto mož. Ob Dnjestru, med Dnjestrom in Bugom, se boi na fronti brez resnih premenih nadaljuje. V Črnem morju ie podmorski čoln »Nerpa« torpedlral blizu Huillere-a veliko topovsko ladjo. Vpoklicanje devetnajstletnikov v vojno službovanje na Ruskem. Iz Petrograda poročajo z dne 20. julija: Vojni svet je odobril sklep rus-kega ministrskega sveta, da se vpo-kličejo vsi leta 1896. rojeni moški v vojno službovanje. Neki drugi sklep ministrskega sveta predpisuje, da naj se pošljejo vsi mladi ljudje, ki so bili v decembru 1914 sprejeti v artiljerijske sole, dne 2Z. julija kot podpo-ročniki v fronto. Japanski častnikl kot instruktorji v ruski armadi. Pariz, 19. julija. (Kor. urad.) »U Eclaire« izve iz Petrograda, da je prevzela neka misija japonskih artiljerijskih častnikov že sredi aprila izvežbanje ruskih artiljeristov. Ja-ponski častniki ne bodo na noben način sli na fronto, marveč bodo kveč-jemu vodili montiranje in manipuliranje japonskih topov. DROBNE VESTI IZ RUSIJE. Z a m q I č e v a n j e i z g u b. Iz Bukarešte javljajo. da je ruska vlada prepovedala, posiljati ruske izkaze izgub v inozemstvo. Od padca Prze-mvsla se izkazi o izgubah vojakov sploh nišo več izdali. — Lvovski list vSlovo Po!skie<- se je preselil v 2i-tomir na Ruskem. V Lvovu je zadnja števiika izšla dne 21. junija. Lvovska lista »Prikarpatfkaja Rus* in »Go-los Naroda- izhajata v Kiie\-u. — General Ruskij je na mesto generala Vanderfelda imenovan za glavnega zapovednika armade v Petrcgradu. Evakuacija ruskih krajev. Krakovski >--Czas« poroca. da so ruske oblastnije odredile evakuacijo naslednjih krajev: Varsava, Siedlice, Ivangorod, Vilna, Kovno, Grodno, Bialostok in Riga. Tuici dobe le iz-jemoma dovoljenje, vstoni v ista me-sta in vedno le za kratek čas. Ostati smejo v teh mestih samo prebivalci, ki so v njih prebivali že pred 14. ju-nijem 1914. Iz Rige so odpravljeni vsi stroji. vse tovarne so zaprte in na tisočc delavcev je že odpravlienih v Moskvo. Munlc;la na Ruskem. »Temps« poroca iz Petrograda: Municijsko vprašanje je stvar, ki daje Rusiji največ opraviti. Ruski časopisi so tem razpravam posvetili posebno rubriko. Vojna industrija se organizira. Ustanovljena sta dva odbora, ki jima moralo vse tovarne gotovega okrožja izročati izdelani vojni materijal. Moskva dela menda najbolje in v Kijevu je militariziranje tovarn tako napredovalo, da tovarne že municijo izdelujejo. V nekaj me-secih bo produkcija vojnega materijala tako urejena, da bo zadostovala vsem potrebam. BALKANSKO BOJIŠCE. Angleške čete v srbski armadi? »Steckholms Tidingen« javljajo iz Londona: Po poročilu angleškega publicista Crawford Priča, se nahajajo že 6 tednov pri srbski armadi tuđi angleške čete, Moč srbske annade. Iz Sofije poročajo z dne 20. julija: Iz pojasnil, ki jih je podal srbski vojni minister skupščini, je razvidno, da obstoja srbska armada iz desetih divizij regularne infanterije. Divizija šteie k5.000 mož. Šest divizij je bilo organiziranih iz novincev in čr-novojnikov, ki so nad 45 let stari. Nanovo zbran makedonski kor obstoja iz 40.000 mož, kjer opravljajo Makedonci tuđi častniško službo. K tem četam pridejo še tehnične in po-možne fietew *$f**^: Pomoe Srbiji. -w * Kakor poročajo grški listi iz Soluna, so poslali v Niš 25 zdravnikov, 60 zrakoplovcev, 30 šoferjev, 300 po-stelj, 2 vagona nekega blaga, ki je bi-Jo označeno kot moka,in velike množine chinma, Kdo Je vse to darovaL poročilo ne pove. ZAPADNO BOJIŠČE. NOVI BREZUSPEŠNI ANGLEŠKI NAPORI PRI YPRESU. Berolin, 20. julija, (Koresp. ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, dne 30. julija. Zapadno bojlšče. V zvezi z razstrelitvijo min pri gradu Hooge (vzhodno od Ypre^a), so pričeli Angleži na obeh straneh: ceste Hooge - Ypres z napadom. Napad se je razbil pred našimi pozicl-jami. Deloma ga vsled našega artilje-rijskega ognia sploh nišo mogK izvršiti. Vdrtino, nastalo vsled razstrel-be, so Angtežj zasedli. Pri Souchezu smo odbili napade z ročnimi granataml. Po živahnem obstrelje\ antu od strani njihove artiljerije v okolici Alberta, so poskusili Francozi zvečer izvršiti sunek proti našini pozicijam pri Fricourtu. Odbili smo jih. Vrhovno armadno vodstvo. a Stavke v Angini. London, 19. julija. (Koresp. ur.) V iužno\vaieški stavki prernogarjev se je zgodil pozornosti vreden obrat. Začela so se zopet pogajanja in se pričakuje, da bodo imela uspeh. Iz Cardiffa poročajo, da ie prišlo do sporazuma med delavci in delo-dajalci. London, 19. julija. (Koresp. ur.) Nevtralni parniki bodo na Angle-škem dobivali premog samo še do prvega pristana. Boj za Carigrad. TURSKO URADNO POROČILO. Carigrad, 19. julija. (Kor. urad.) ■>Agence telegraphique Milli«: Glavni stan javlja: Dardanelska fronta: Pri Ari Burnu se v noći 18. julija ni nič po-membnega zgodilo. Pri Sedil Bahru je en del sovražnih sil zjutraj napadel nekaj strelskih jarkov na našem levem krilu. Zvabljen je bil v strelski jarek in tam uničen. Naše anatolske bateriie so močno obstreljevale ta-borišča in izkrcevališča sovrražnika v Take Burnu in provzročile požar, ki je traial pol ure in so ga spremlja-le eksplozije municij. Irak - fronta: V bitki pri Ka* lal - Ul - Nedžim poraženi sovražnik ni poskusil novega napada. Pred dve-ma dnevoma z vojnimi ladjami začeti transport sovražnikovih ranjen-cev proti jugu, se nadaljuje. Na drugih irontah nič pomembnega. Izgube pri Dardanelah. London, 19. julija. (Koresp. ur.) Reuterjev biro: V poslanski zbornici je ministrski predsednik Asquith na-znanil, da znašajo vse izgube, brodovja in armad. pri Dardanelah na oficirjih in voiakih: S0S4 mrtvih, 26.S14 ranjenih in 7536 pogrešanih. Iz neutralnih đržav. Romunski intervencllonisti na počitnicah. Bukarešta« 19. julija. Oficijozna "»Independance Roumaine.« častita in-tervencijonistični organizaciji »Narodna akcija«, da je sklenila »se podati na oddih«. »N. a.« zagovarja princip, da mora Romunija brez ozi-ra na lastne interese v boj za civilizacijo in pravico. »Indepcndance« pravi, da se s tak im i principi seveda ne služi narodu in državi. »Nam mora biti marveč prva dolžnost, da skrbimo za dobrobiti in veličino svoje domovine. Le za romunsko stvar hoćemo prelivati romunsko kri. Predno zagrabimo za meč, moramo dobro premisliti, kakšen uspeh bi naš nastop dosegel in ali bi ne strmoglavili države v prepad.« Iz Đraile poročajo: Na zborova-nju konzervativne stranke je izjavil Marghiloman: Oni, ki agitirajo sedaj po ruskih porazih za to, da naj se Romunija pridruži Rusiji, bi bili sami najbolj prestrašeni, ako bi Romunija po njihovem nasvetu ravnala. Zboro-valci so votirali Marghilomanu za-upanje. Pogodba Nemčije z Romunijo. »Frankiurter Zeitung« piše: Za-našamo se na to, da je smatrati naso pogodbo navzlic temu, da so njeni učinki sedaj suspendirani, za neraz-rušeno. Morda bo prisel trenutek, ko bo treba o tem razpravljati, ali se Romunija s tem nazorom strinja ali ne. Kolikor vcmoJ ne polama Nfisa^h itK3. ftev ,bI-OVfc.N5Ki NAKUU", ane 21. julija t9lb Stran 3. tolike važnosti na vojaško kooperacijo Romunije, kolikor na tolmačenje nevtralnosti: namreč, da Romunija ne prepreča več prevoza orožja in municije za Turčijo. Pogajanja z Bolgarijo. Iz 2eneve poročajo: Rado-slavov izjavlja nekemu zastapniku pariškega »Tempsa«: Bolgarija mora natančno vedeti, kaj bo dobila, predno se odloči za vojno. Vrše se sedaj Ie dvoja oficiialna pogajartja, eno s četverozvezo. drugo pa s Tur-Čijo radi trakijske železnice. Bolgar-ska annada je reorganizirana in Bol-gaija je na vsako eventualnost pripravljena. Bukarešta, 20. julija. (Kor. ur.) »Adeveru!« priobčuje razgovor z rckim aktivnim bo!garskim ministrom, ki pravi: »Bolgarija gre z vsakim, tuđi s hudičem, ki ji vrne to, kar ji je bilo odvzeto. Z obljubami, in naj jih podpišejo kronane glave, pa se Bolgarija ne zadovolji, ker ve, kaj so take obljube vredne. Srbija naj odpoklice svoje cblasti iz Makedonije, katero bodo zasedle potem naše čete. Le pcJ tem pogojem borno govorili o udeležbi Boigarije na vojni. Će nam Srbija danes ničesar ne da, bo pozneje. če bi bila zmago-vita, od nas se kaj zahtevala. Mi no čemo vojne. Če pa se naj vejujemo, borno to storili Ie za svoje interese in ie takrat, če so nam ti interesi popoinoma zajamčenih Razpolož€n]e v BoigariJL »Fremdenblan« javlja: »Secolo« peroča iz Sofije: Bolgarski kregi, ki so Srbiji, Romuniji in Grški sovražni, pozdravljajo ntmške in avstrijske uspehe z očitim veseljem. Atmosfera v Sofiji je povsem Nemcem prijazna. Vojni minister general Fičev in vrhovni armadni nadzornik Bcjadžfev sta za Nemefo. Ravne tako Radosla-vcv in m:nister Pešov. Ljudstvo je Rusom prijazno, toda vojne si ne želi. Cbtožbs proti Genaduevu. Poročali smo zadnjič, da je pri obrsvRLivi v Sofiji zaradi znanega atentata z bomtami na ondotno ka-zino, prišlo na dan, da je b:l pri na-msravanem atentatu na bolgarskega kralja uUeiežen rudi bivši minister zunaniih cei, Genaciiiev. Kar je bilo o tem čitati v ča.sopisih, si je zelo nasprot'.jvfilc, dečim oficijozni sofijski ^Echo de Bulgarie« o tej zadevi sploh ni omenil. Zdaj čitamo v nem-ških listil:, da *e Genadijev sam telegraf iral v Par:z, da so proti njemu izrečene ohdc*žitve neutemeljene in da je ta obdolžitev le spletka, upri-zorjena preti njemu zato. ker tvori njegova stranka v bolgarskem parlamentu jeziček na tehtnici. * Grški parlament odgođen. Aiene, 20. julija. Grški parlament je odgođen na 16. avgust po starem Zunanji minister Zographos je demi-sijoniral. Kakor javljajo, je poklical kralj bivšega ministrskega predsednika Venizelosa v avdijenco. Dosedanji zunanji minister Zographos prevza-jne vodstva državne uprave v Epiru. Italija in Grška. Iz Aten poročajo: Italijanski zunanji minister Sonnino se je napram grškemu poslaniku pritožil nad proti italijansko pisavo grskih Iistov ter zagrozil z represalijami. Grški listi pa nadaljujejo svojo kampanjo proti Italiji. ' NEMCUA IN AMERIKA. London, 20. julija. (Koresp. ur.) Reuterjev urad poroča iz Washing-tona: Wilson je imel takoj po prihodu v Washington z državnim tajnikom Lansingom razgovor o odgovoru Zedinjenih držav Nemčiji. Oba sta bila v tem edina, da mora nota Nemčiji razločno poudariti, da bi Zedinje-ne države ne ostale nedelavne,ako bi se zopet napadla kaka neoberožena ladja, ki se nič ne brani in ako bi pri tem poginili Amerikanci. Iz Essena poročajo, da poreča »Newyork - tierald« iz New Yorka: Bryan je v svojem zadnjem agitacij-skem govoru v VVasliingtonu pozval delavce, da naj napravijo konec voj-iii s tem, da splošno prenehajo z iz-delovanjem municije v Zedinjenih državah. Ameriška nota AnglijL Reuterjev biro razširja nasled-nje poročilo iz Nowega Yorka: Združene države severoameriške so poslale Angliji noto, s katero zahteva-jo, da se rr.orajo v smislu mednarod-ne?a prava priznati pravice ameri-ških državljanov in da se jih ne sme-jo dotakniti ne angleški kabinetni ukazi ne druge podobne odredbe. Ameriško posredovanje med Neračijo in AngJijo. London, 19. julija- (Kor. urad.1 £ajtor poroča Reuterjev urad iz Washmgtona, Je bila prošnja, ki Jo je izročil nemški veleposlanik grof Bernstorft Zedinjenim državam, glede posredovanja pri Angliji v zadevi vojevanja na morju, jako hladno sprejeta. Državni tajnik Lansing smatra to za poskus, poriniti vprasa-nje »Lusitanije« v ozadje ter za poskus povzročiti vtisk, kakor da bi bil ta akt blaznosti v primeri z angleško blokadno metodo le malenko^tnega pomena. Po poročilih iz oficijelnih \irov baje ni za prieakovati, da bi se spustil predsednik \Vilson v to. Ce hoče Nemcija napraviti Angliji formalne predloge, potem jih bo predsednik pac izročil na merodujnem j mestu, ker tvorijo Zedinjene države j zvezo med Nemčijo in Anglijo. Dru- i gaće pa ne bo predsednik prav nič ! storil. Stavke v ameriških orožarnah. V Remingtonovih tovarnah, ki izdelujejo orožje za entento, hočejo delavci stavkati. Pogajanja so se razbila. Remingtonovim delavcem se hočejo pridružiti tuđi delavci mnogih drugih orožarn. OHletnlco suetoune vojne. V nekaj dnevih poteče eno leto, kar se je vnela sedanja svetovna vojna, ki se bije v Evropi, Aziji in v Afriki na dvanajstih bojiščih. V tem letu so se dobojevale velikanske bitke, uničenih je bilo strahovito mnogo življenj in strahotno mnogo imetja, a vendar so še vse voiskuioče države ninenja, da se dolgo ni konec in vse se pripravljajo na nove, če mo-goče Še večje spopade. Nekako za obletnico tega silnega krvoprelitja, je nemški profesor Jurij \Vegener v »KGInteche Zeitung« prrobčil članek, v katerem opozarja na kričeči raz-laček med sedanjim bojem največjih evropskih narodov in med plemenitim potratovanjem, ki se je med ravno temi narodi zgodilo na osvitu no-vega stoletja, namreč pred 15. leti. V kratkih 15. letih so se razmere tako premenile, da si katastrofalnejše premembe ^ploh ni mogoče predstavljati. Epohalno se je začelo 20. ^toletje. Zdelo se je, da se pripravlja naivečji preobrat, kar jih pozna svetovna zgodovina, da se je odprla pot, ki naredi za vselej konec mno-gostoletnim bojem med civilizirani-mi narodi, ki onemogoči za vselej perijodična krvoprelitja in združi vsa belokož. plemena na skupno obram-bo proti strahoviti nevarnosti, proti razsirjenju in zmagi rumenega plemena. Rusija, Francija in Nemcija so premagale svoja stara nasprotja in so se združile na skupno po^topanje v ^'zhodnji Aziji. Misel na zvezo vseh evropskih držav je takrat dobila močno oporo, zakaj krvava vstaja kitaiskih bokserjev je bila naperjena proti vsem Evropejcem. Zato so šli Anglija, Francija, Italija, Rusija, Av-strija in Nemcija skupno pod vodstvom Nemčije (general grof Wal-dersee) v boj. Panes vidimo, da je razbita tista solidarnost evropskih plemen, ki se je pred 15. leti tako ve-ličastno pokazala, da je razbila tuđi solidarnost zapadne civilizacije. Danes vidi rumeno pleme, kako se evropski narodi med sehoj vojskujejo. * * SE ENO LETO VOJNE. London, 20. julija. (Kor. urad.) Minister Henderson je izjavil pri po-gajnniih v Cardiffu, da bo trajala vojna najbrž še eno leto. Ljubljana, 20 julija. rredsednik župan dr. T a v č a r, zastopnik viače deželnovladni svet-nik K r e m e n š e k. Župan dr. T a v c a r otvori sejo cb 6. uri 10 minut zvečer ter konstatira sklepčnost. — Za overovate-lie zapisnika zadnje seje imenuje podžupana dr. Trillerja in obč. svetnika Zupančiča. p;ed prehOGora na dnevni red, izvaja župan: Posrartnica nadvojvodinji Mariji. Slavni občinski svet! V soboto je umrla v visoki starosti Nj. c. in kr. Visckost, gospa nadvojvodinja Marija (občinski svetovalci vstanejo), vdova po nadvojvodi Rainerju. ve-lezasiužnem cr^anizatorju našega slavnega domobranstva in hči veli-kega vojskovodje iz naše cesarske liiše, nadvojvode Karla, katerega spomin nam je baš v današnjih časih posebno drag. Blagopokojna je bila najstarejši član naše cesarske niše, katere ljubljeni poglavar presvitli ce-sar ji je sedaj tuđi po letih starosta. V imenu ćela našega mesta in me-ščanstva izrekamo Nj. Veličanstvu globoko sožalje. — Župan prosi viadnega zastopnika, da sporoči to sozalno izjavo prestolu po predpisa-ni poti. Obletnica bitke pri Visu. 2upan nadaljuje: Danes slave avstrijski narodi 49. obletnico bitke pri Visu. Dne 20. julija 1866. je pod-legel daleko močnejši in zmagoza-vestni sovražnik junaštvu naše mornarice. Hvaležno se spominjamo tega slavnega čina admirala Tegettho-fa in njegovih častnikov in mornar-jev in misel nas navdušuje, da je naša neprekosljiva mornarica še vedno v strah in grozo sovražniku, katere-mu velia ves naš srd in gnjev. Junakom od Visa in njihovim vrednim naslednikom kličemo: Slava! (Na-vdušeni Slava - klici!) Zahvala nadvojvode Friderika. Župan sporoča obeinskemu svetu, da mu je dospela od vrhovne-ga poveljnika, nadvojvode Friderika, prisrčna zahvalna brzojavka za čestitke mesta Ljubljane, izražene povodom slavnega zavzetja mesta Lvova. Za vojake na južnem bojišču. Z občudovanjem zremo na naše hrabre Čete, ki z brezprimerno po-žrtvovalnostjo branijo naše južne meje. Posebno hvaležna jim je še tuđi naša ožja domovina, saj ve, pod kako vamo zaščito se nahaja. Zdi se mi torej primerno, da se tuđi naše mesto zopet pridruži akciji v blagor armade, boreče se na južnem bojišču. Predlagam: Mestni svet votiraj 3000 kron za darove Ijubezni za naše hrabre junake na južnem bojišču. (Sprejeto z živahnimi »Živio!«-klic.) Proslava cesarjevega roistnega dneva. Bliža se 18. avgust — rojstni dan našega presvitlega cesarja. Tuđi Ljubljana, boce praznovati ta daa i poseb;io slovesnostio. Tzvoli se naj torej odsek, ki bo izvršil vse potrebne predpriprave za letošnjo cesarsko slavnost. V ta odsek naj posije vsaka stranka po eneRa delegata. Morda bo Uiiiestno, da pričnemo ravno na ce-sarski praznik z zabijanjem žebljev v naš spominski ščit. ako ga pravo-časno dobimo. — (Sprejeto z odo-I bravaniem.) Prehajajoč na dnevni red nnznania župan, da je umrla dne 9. julija gospa soproga obč. svetnika Kavčiča. Župan se je pogreba osebno udeležil ter izraza tova rišu Kavčiču rrisrcno sožalje občinskega sveta. Župan kondolira tuđi obč. svetniku pl. Trnkoczyju, knteremu je umri I brat Vendelin pl. Trnkoczy, lekarnar v Gradcu ter naznanja, da je daroval ! obč. sv. Trnkoczv mesto venca na I grob svojega brata 50 kron za sirote padlih vojakov, za kar mu izreka zahvalo. Vreče za obrainbnc svrhe. Župan poroča nadalje: Vpeljal sem akcijo za nabiranje vree, ki jih rabijo naše vrle Čete v obrambne svrhe. Veseli me, da smem poročati, i da je ta akcija dobro izpadla.Mojemu pozivu se nišo le odzvali Ljubljan-čani, vzradostilo me je marveč še posebno, da so se odzvali tuđi domoljubi s ce]e kranjske dežele. da, preie! sem ćelo pošiliatve iz Koro-Ške, katerim so bili priloženi laskavi patrijotični nemški dopisi. Vsem da-rovalcem izrekam za vneto podpo-ro pri tej patrijotični akciji srčno zahvalo. Zdravstveno stanje občine. Župan poroča nato o zdravstve-nem stanju mestne občine od 21. ju-nija do 20. julija 1915: Tuđi v minolih tednih se med domaćim civilnim prebivalstvom ni pojavila nobena nalezljiva bolezen v večjem številu. Prijavljenih je bilo ta čas 5 slučajev difterije, od katerih sta 2 otroka umrla; nadalje sta obo-leli 2 osebi za trebušnim Iegarjem, 1 pa za grižo. Tujcev je bilo iz drugih občin pripeljanih v tukajšnjo dežclno bolnišnico 6, obolelih za nalezljivimi boleznimi, in sicer 2 slučaja trebuš-nega legarja, 1 škrlatica (iz Trsta) in 3 slučaji davice; od teh zadnjih je umri 1 otrok. Izmed vojaštva je bilo prijavljenih 64 slučajev trebušnega legarja; od teh jih je umrlo 25; 13 slučajev grize, 1 škrlatinka, 2 slučaja otrpnenja tilnika, eden od teh je umri. Za kolero so oboleli in umrli 4 voja-ki. Ti in ravnotako zgoraj našteti vo-jaki so že prišli bolni v Ljubljano v bolnišnice. Zdravstveno stanje mestnega prebivalstva je bilo v minolem pol-letju prav ugodno, ćelo ugodnejše ko lansko prvo polletje. Leta 1914. je umrlo v I. polletju 385 oseb izmed domačega ljubljanskega prebivalstva (brez Siške), kar znaša 17*8 na tisoč. V I. polletju leta 1915 pa je umrlo 389 domačinov (vštevši Šiško), to je 155 na tisoč. Laosko teto in zadnje 1 polletje Je bilo, kakor iz prejšnjih po-ročil razvidno, zdravstveno stanje j mestnega prebivalstva prav ugodno in prav nobena nalezljiva bolezen ni nastopila v večjem številu, popoinoma prosto je ostalo občinstvo kolere, koza, pegastega legarja, tuđi škrlatinka, ospice, dušljivi kašelj, nišo za-htevale že več kot pol leta nobene žrtve. Zakup mestne u žitni ne. Župan naznanja dalje, da je glasom dopisa finančne direkcije državna finančna uprava odobrila po-nudbo mestne občine glede užitnin-skega zakupa, in sicer na dobo tren let t. j. od 1. julija 1915 do 30. junija 1918. Finančna uprava zahteva odobrenje občinskega sveta, da velja dosedania hipotekama kavcija 66.000 kron tuđi zanaprej za dolžnosti, iz-virajoče iz zakupninskega razmerja. (Sprejeto.) . Zapisnik zadnje seje. Proti zapisniku zadnje občinske seje ni bilo nikakega ugovora. 2upan odredi, da razpravlja občinski svet predvsem o nekaterih važnih nujnih predlogih. Podžupan dr. T r i 11 e r poroča o izpremembi regulačnega nacrta za Spodnio Šiško, ki je postala potrebna, ker se gradi med državnim in južnim kolodvorom nova železniška pentlja, Po re-gulačnem nacrtu bi morala iti nova dovozna cesta tik ob plotu pri to-varni »Union«. Koslerjevi dediči in družba »Union« pa so se cbrnili na občino s predloži, ki so že radi tega vsega vpoštevania ^r^dni, ker dobi mesto, ako se ozir^! r"> te pred-Ic^e, svet za novo cesto zastonj. Zato predlaga: Projektirana in odobrena cesta od Cclovške ceste na državni kolodvor se pomakne za 20 metrov od pleta pivovarne >Union<' proti seve-ru, in sicer pod sledečimi pogoji: za napravo ceste in za predprostor pred državnim kolodvorom, ki naj služi fijakerjem za stojišče, potrebni svet dasta Koslerjevi dediči in družba »Union« mestu takoj in brezplačno neobremenieno v last. Občinski svet, ki je bil priznal nujnost te^a predloga, sprejme brez debate tuđi meritum. Obč. svetnik Hudovernik predlaga nujno: Mestna občina naj izjavi, da bo v slučaju, ako bi name-ščenci pri mestnem vodovodu, elek-trarni, klavnici brez prejšnje \T»oko-jitve nastopili nove. zavarovanju podvržene službe, naknadno dopla-čala pristojnemu službcdaialcu zne-sek y visini tište premijske rezerve, ki bi morala biti za te nameščence položena, ako bi bili ob času svoje namestitve pri tem delodajalcu udje cbcega pokojninskega zavoda za nameščence. Nujnost in meritum predloge sprejeta. Javno zdravstvo in Južna železnica. Obč. svetnik Franchetti stavlja nujni predlog: Občinski svet skleni, naprositi vlado, oziroma ar-madno poveljstvo. da ukaže Južni železnici, naj postavi na prostoru pred glavnim kolodvorom javno stranišče, razsvetli temno svojo cesto ter poskrbi, da bo ta cesta, če že ne tlakovana, pa vsaj v dobrem stanju. — Občin. svetnik Franchetti biča razmere pred glavnim kolodvorom, ki so uprav skandalozne in v zdrav, oziru naravnost nevarne. Na Cesti na Južno železnico je jama pri jami, prah leži na ped visoko, zvečer je ta važna prometna ulica skoro temna, in one stotine ljudi, vojakov, beguncev in drugih, ki dan na dan polnijo prostor pred kolodvorom, ne morejo radi kaznive zanikrnosti že-lezniške uprave, opraviti niti svoje potrebe. Govornik poudarja, koliko se je občina v tem oziru že trudila, ter meni, da je pač nujno, apelirati na civilno državno upravo in na voja-Ske oblasti, da napravijo konec tem skandaloznim razmeram. j Obč. svet. P a m m e r podpira predlog. meni pa, da je treba predložiti Južni železnici konkretne nacrte. Zato se naj zadeva izroči še stavbnemu uradu. 2 u p a n pojasnjuje, da je občina v tej zadevi že vse mogoče storila, i7delala je tuđi primeren konkretni nacrt, toda Južna železnica pravi, naj sezida stranišče občina sama, povrh pa še plača najemnino za prostor. Nacrt pa da mora popreje odobriti železniško ministrstvo. na-kar bi prišla z Dunaja posebna komisija Južne železnice — vse to radi enega samega stranišča, katerega stroški bi znašali približno 6000 K. Župan je mnenja, da je treba posku-siti z apelom na državno in vojaško upravo. Predlog obč. svet. Franchettija se sprejme soglasno. Sprememba ljubHanskega tržnega reda. 2 u p a n poroča, da se je bavila I mestoa aproyj%a£ea kcmtisua Zc ^p^. 1 tovano z neznosnimi razn^rami, ki so se pojavile na trgu. Proii draženju in navijanju cen pa se je mogoče uspesno bojevati le, ako ^c primerno spremeni mestni tržni red. Toza-devni predlog je izdelan in se nahaja v razpravi. Župan odda bescuo mest-nemu tržnemu nadzorniku Ribni-karju. Predsedstvo prevzame podžupan dr. T r i 11 e r. Tržni nadzornik Ribnikar: \ es naš tržni red je potreben reforme. Toda nekatere spremembe se niorajo uvesti tako], da se moremo uspešno bojevati proti čini-.-.ljem, ki ogrožajo redno in ne predrago apro-vizacijo mesta. Deželna vlada je na-ročila, da se morajo določiti za te* denski trg maksimalni tarifi ter da se mora proti navijalcem cen, pa tuđi proti kupcem, ki s svojim posto-panjem draženie naravnost podpira-jo, najstrozje postopati. Prodajalci hočejo danes 50 do 100% in še več dobička, oni se odtegujeio tržni kontroli, imajo naravnost svojo borzo, na kateri, brez ozira na ubogega kon-sumenta, določajo cene, love na nc-dovoljen način producente in obvla-duieio po svoji volji naš trg. Konzumenti pa se premalo branilo, d:i, mnogi (po većini to nišo domaćini) plačujejo kar kdo zahteva, da često-krat blago uprav licitirajo. Taki kon-sumenti so ra\-notako obsodbe vred-ni, kakor pa prodajalci - navijalci. — Opisanim nedostatkom naj nekoliko odpomorejo maksimalne cene in pa kazni proti dražečim prodajalcem in kupčevalcem. Mestni aprovizačni odsek pa se bo trudil, z organizacijo importa vplivati na naše tržne razmere. Dosedanji poskusi so se dobro obnesli. Govornik predlaga nasled-nji dodatek k tržnemu redu: § 1. Kdor zahteva ali ponuja za tržne stvari čezmerne cene, ali višje kot so morebitne uradno določene maksimalne cene, ga smejo tržni organi odstraniti s trga. Kupee je tuđi kažnjiv po § 11. tržnega reda. Če zagreši tak prestopek obrtnik, ga je kaznovati prvi pot z izključitvijo s trga, oziroma z odvzetjem pravice prodajati na javnem prostoru za čas od 1 do 2 tednov; drugi pot se ista kazen raztegne na 1 mesec, v tretje pa na 1 leto. Ravnotako so kažnjivi prodajalci in kupci, ki spodbujajo k draženju živil druge, ne glede na to, •da še ni bila prekoračena maksimalna cena. § 2. Če se kupee in prodajalec na trgu pogajata za ceno, je prepove-dano tretiim osebam vmešavati se v kupčijo. ali ćelo med takim pogaja-njem ponujati prodajalcu višje cene. Tuđi zadnji je kazniv, če se ozira na tako vmešavanje. Prvi kupee ima pravico do nakupa blaga po preje od prodajalca ponuđeni ceni. § 3. Ne sme se na poti ustavljati strank, ki gredo na trg s tržnim blagom, jih klicati v veže ter od njih kupovati živila in druge tržne stvari. NTa trg namenjeni pradajalec sme blago odprodati sele. ko ga razloži na odkazanem mu tržnem prostoru. § 4. Ni dopuščeno krošnjariti z živili po mestu ter prirejati znkotne trge po cestah, trgih in dvoriščih. § 5. Prekup v smislu § 4. tržnega reda zagreši vsak obrtnik, ali njegov namestnik, ki na ta ali oni način prepreci, da bi se odtegnila nadrobni prodaji pred 9. oziroma 10. uro v mesto pripeljana živila. Do te ure je namreč na vsem mestnem ozemlju pod kaznilo prepovedano obrtnikom, ki naprej predajajo tržne stvari, vsako kupovanje in prevzemanje za trg namenjenih živil. ^ 6. Izdelovati, shranjevati in prodajati se smejo živila ter potroš-nine samo v prodajalnah, shrambah in prostorih, za katere izda mestni magistrat uradno privoljenje. Razven predpisov stavbnega in obrtnega reda, so za taka dovoljenja merodaina določila kodeksa alimentarija avstri-jaka iz leta 1911—1913. Novih dovo-lil proti tem določilorn obrtna oblast tuđi v starih prostorih in provizorič-no ne srne izdajati. \ § 7. Prodajalci imajo razločno označiti ceno vsakega blaga posebej po količini in kakovosti in to s po-sebnimi tablicami. Razobesiti jih je na vidnem kraiu. § 8. Na vsem mestnem ozemlju se ima vsak prndajalec živil na za-htcvo organov izkazati o svoji isto-vctuosti z legitimacijo svojega župana. S 9. V okvirju tržnega reda, teh predpisov za promet z živili ter kodeksa a!in?er;tarija avstrijaka iz leta' 19H —1013. sme incstni magistrat izdajati izvršilne predpise za posamez-na živila in posamezne stroke obrti. § |0- ^^vcn prestopkov. navedenih v §£ 1. in 5. tegu dodatka k tržnemu redu. so kaznivi vsi drugi prestopki po ^ 11. tržnega reda. V generalni debati se oglasi obč. sv. Stefe. kateremu se delna reforma tržnega reda ne zdi umestna. Iižoi red im iL^a raise. toffittfte Stran 4. .SLUVUNciKl NAKJU*, dne ^i. juilja itfiO. 164 Stev. predelal in v ta namen dobro pro^ učil. Obč. sv. Žtefe predlaga resolu-cijo. ki nalaga tržnemu nadzorstvu. da izdela nov celotni tržni red, o ka-terem se naj posvetujejo klubi. Občinski svet sprejme od tržnega nadzornika predlagane spremem-be tržnega reda en bloc, povrh pa naroci tržnemu nadzorništvu da izdela v smislu predloga obč. sv. Ste-feta osnutek novega tržnega reda. Zvlšanje maksimalne tarife ljubljanskih izvosćekov. V imenu obrtnega odseka poroča obč. sv. Franchetti o prošnji ljubljanske zadruge izvoščkov za zvišanje maksimalni tarife ter pred-iaga: 1. Novo predloženi maksimalni cenik zadruge izvoščkov se z ozirom na previsoko zvišanje odkioni. 2. Za •turne vožnje, za vožnje po času v .mestr.em pomerju, za vožnje na kolodvore in iz kolodvorov, na pokopa-lišča k Sv. Krištofu in Sv. Križu, v .gledišča, cirkuse, javne koncerte in pleše se za eno in dvouprežen voz za podnevi in ponoći se sklene cene po starem maksimalnem tarifu zvi-iati za 3Qc/c 3. Za vožnje v ljubljansko okolico izven mestnega pomerija to je: Zgornja Siska, Novi Vodmat, Selo, Stepanja vas. Vic, Moste Stuđenec (blaznica), Fužine, Hru-■Šica, Rudnik, Dravlje, Koseze, Kleče. Savije. Stožec, Ježića, Tomačevo, . 'Žmartno, Laverca, Večna pot se srne 'računati le po času, to je za prve če-:tn ure 90 v, dalje za vsako začeto četrt ure 65 v ter mora voznik ob zametku vožnje gostu pokazati uro ozi-roma naznaniti čas začetka vožnje. "4. Za pogrebne vožnje od niše na po-kopališča k Sv. Križu, k Sv. Kristom jin evangelijskega pokopališča in na-Izaj se določi maksimalna cena po ;dnevi in ponoći za enouprežni voz 4 krone, za dvouprežni voz 6 K. 5. Vse druge določbe novega cenika, kakor n. pr. za vožnje na kolodvore, če se gre po gosta na dom, kakor če se gre gosia iskat na pokopališče odpa-dejo in se ima računati po že prej do-Iločenih cenah. 6. Vozniki se imajo ,\ravnati po točki osmi splosne določbe izvoščkov in morejo imeti, če je v ■resnici oddan, pri svetilki tablico z ■napisom »oddan«, drugače mora vsa-;ko vožnjo brezpogojno prevzeti. Obč. svet. Pammer predlaga naj se izvoščekom le dovoli za čas vojne uporaba noćne tarife. (Klic: »Kaj pa ponoći?« — Obč. svetnik ^Painmer: »Ponoči v Ljubljani itak ni izvoščka dobiti.« Veselost.) Na želje podžupana dr. Trillerja modificira obč. svetnik Pammer svoj pred-log v toliko, da naj obvelja predlog obrtnega odseka, toda 1 e provi-■z'oričnoza čas vojne. Temu predlogu se pridruži tuđi poročevalec in občinski svet. Proračunska razprava- — Spremem- ba občinskega proračunskega raz- dobja. Podžupan: Ker je država spremenila svoje proračunsko raz-dobje, se mora temu novemu sistemu že v smislu mestnega statuta prilagoditi tuđi naša občinska uprava. Deželni odbor nam pravi, da se bo državna uprava najbrže povrnila zopet k staremu koledarskemu prora-čunskemu letu in želi, da naj bi se obeina zadovoljila zopet le s samo poluletnim budgetom. Župan se temu nazoru ni mogel pridružiti ter je dal izdelati celoletni proračun. Pač pa je poskrbel, da se izognemo tuđi težko-čam, ki bi nastale, ako bi se država s 1. januarjem res povrnila k staremu proračunskemu sistemu. Zato predlagani v imenu finančnega odseka naslednji pnncipijalni sklep. Občinski svet skleni: ^1. Načeloma se sprejme v soglas-ju *s sedanjim drž. proračunskim letom tuđi za vse proračune mestne občine ljubljanske proračunsko leto od 1. julija 1915 do 31. junija 191)6. 2. Za slučaj, da bi drž. uprava vpeljala že z 1. 1916 zopet koledarsko leto kot proračunsko leto pridržuje si občinski svet revizijo vseh proraČunov; glede dobe od 1. januarja 1916 do 30. junija 1916. 3. Spričo tej eventualnosti konstatira obč. svet, da spada aritmetična polovica proračunjenih izdatkov in ravno tako vseh prora-čunienih pokritji na dobo od 1. julija do 31. decembra 1915, druga polovica pa na dobo od 1. januarja do 30. junija 1916. (Sprejeto.) Obč. svetnik P 1 a n i n § e k poroča nato o proračunu mestne efek-trarne, ki izkazuje 358.316 K 67 vin. pctrebščin in 384.000 K p*>kritja, tore] 25.683 K 03 vin. prebitka, ter o proračunu mestnega vodovoda, ki izkazuje 222.658 K 13 vin. potrebščin in 280.100 K pokritja, torej 57.441 K 87 vin. prebitka. Oba proračuna se odobrita. Župan prevzame zopet pred-sedstvo. Podžupan dr. T r i 11 e r poroča p proračunu mestne kUymaa» ki »- kazuje 45.937 K potrebščm, 46.311 K pokritja.torej 374 K prebit.; o proračunu mestnega uhožnega zaklada, katerega potrebščine so vsled inkor-noracije Spodnje Siške znatno narasle (potreb. 171.3/6 K, mestni za-klad bo moral prispevati 127.000 K), nadalje o proračunu zaklada me-ščansek hnovine (potr. 61.264 K, po-kritje 67.628 K, preb. 6364 K), sploš-nih ustanov (potreb. 22.471 kron, pokritje 23.124 K, prebitek 653 K), mestnega loterijskega posolila (po-irebščtna 13t>.0S6 K 55 vin., pokritje 222.055 K 43 vin., prebitek 85.968 K S^ vin.) in amortizačnega zaklada mestnega loterijskega posojila (po-trebščina 2,134.bl7 K, pokritje 2 mili-jona 149.031 K, prebitek 14.413 K u5 vin.) — Vsi ti proračuni so bili brez debate odobren' Razpravo u ^lavnem proračunu je preložil župan na prihodnjo sejo. Stranke so delegirale v odsek za proslavo 1S. avgusta naslednje zastopnike: narodno - napredna stranka obč. svet. Oimnika; klerikalna obč. svet. Šteieta; nemška obč svet. Fammerja. Odseku bo načelo-»al župan dr. Tavčar, oziroma v slučaju, da bi bil zadržan, podžupan dr. Trillfci. Ker se nihče več ne oglasi za do, zaključi župan javno sejo ob 7. uri 40 minut ter naznani, da se \iA takoj nato tajna seja. Tajna seja. Občinski svet je dovolil vdovi v vojni padlega magistratnega sluge letno vdovščino 600 kron in 6 otro-kom po 100 kron vzgojevalnine. Pri-znal je vdovi tuđi posmrtno Četrt v znesku 600 kron. Nadalje se priporočajo naslednje prošnje: 1. Prošnja Joipine Bilina za pre-nos gostilniške koncesije iz hiše št. 55 na Poljanski cesti v hišo št. 58 na Dunajsko cesto; 2. prošnja Marije Rozman za prenos gcstilniske koncesije iz hiše št. 6 v Ribji ulici v hišo št. 1 v Se-leburgovi ulici; 3. prošnja Kramarjevih dedičev za prenos kavarniške koncesije iz hiše št. 30 na Starem trgu v hišo št. 6 v Florijanski ulici in 4. prošnja Franca Peterce za po-delitev koncesije za prevažanje oseb z omnibusom k vlakom in od vlakov v hotel »Union«. Dnevne vesti. — Pogreb nadvojvodinje Marije. Včeraj ob 10. uri zvečer je dospe-lo truplo umrle nadvojvodinje na južni kolodvor na Dunaju. Krsto so pre-peljali takoj v kapucinsko cerkev, kjer je bil navzoč prvi najvišji dvornik knez Montenuovo. Tamkaj je truplo blagoslovil dvorni župnik dr. Seydl, nakar je dvornik grof Orsini-Rosenberg izročil knezu Montenuovo ključe krste. — Odpust gališkega namestnika Korytowskega. Galicija je dobila novega namestnika v osebi generala infanterije Hermana pl. Colarda. V cesarjevem lastnoročnem pismu na Korytowskega je rečeno: »Z ozirom na mol vam naznanjenl sklep postaviti vpoštevaje po vojni provzroče-ne izredne razmere na čelo politične uprave moje kraljevine Galicije vo-jaško osebnost kot namestnika, ste podali prošnjo za odpust od službe ...« Korytowski je bil svoj čas prezident gališkega finančnega ravnateljstva, ministrski predsednik Beck ga je napravil za finančnega ministra v svojem prvem koalicij-skem kabinetu. Ko je to padlo, je Korytowski odstopil in ga je ministrski predsednik Stiirgkh po odsto-pu namestnika Bobrzynskega posta-vil za gališkega namestnika. — Goriški deželni odbor posluje sedaj pravzaprav na treh krajih: na Dunaju, v Lipnici in v Gorici. — italijani so odpeljaH sloven-skega tala. »Bdinost« poroča: Te dni je došlo iz Lombardije pismo, v ka-terem se omenja, da se nahaja v kraju San Martino v Lombardiji kot tal Franc Urbančič p. d. Kotlarjev iz Kobarida. Urbančič Je ugleden po-sestnik in obrtnik v Kobaridu, pa čisto miren človek, ki je živel le svojemu pokliču. Ako so Urbančiča vzeli za tala. potem so najbrž odpeljali s seboj župana in druge, med njimi morda tuđi notarja Premrova. ki Je tuđi ostal v Kobaridu. O dekanu Pe-temelu, o katerem se je toliko pisalo, da so ga ustreliH, čujemo, da se mu ni nič zgodilo, marveč da Je v Koba-J«ivT^W^fUli^skakgrt^^ denca Je omenila, da Je dekan Peter-nel v Kobaridu, sicer že star gospod, ali da je zdrav in da živi mirno v svojem kraju. Najholj je zadeta rodbina Miklavčič: oče kot tal v vjetni-štvu, sin je padel na severnem bo-jišču. — Padel je zadet po granati, g. Radivoj M e r š e k , učitelj C. M. sole pri Sv. Jakobu v Trstu, nameščen pri nekem delavskem oddelku v blizini italijanske meje. — Ranjen in vjet. Piše se nam: Tzvedel seni, da je bil Vladko S i -mončič, bivši uradnik »Narodne tiskarne«, znan tuđi kot kot odličen Galicijo in je bil pri 3. stotniji 4. vojn. vjet. — Oglasi! se je iz ruskega vjet-nistva po 9. mesecih Alojz Verbnik, ki je bival v Trbovljah, iz mesta Nišji Novgorod. — Iz vo;nera vetništ*a. Ivan Rihar se je o^lasil iz Nižnij Novgo-rodav svoji ženi Mariji, bivajoči v Spod-nji Šiški hiš. št. 111. Piše: ...Prestal sem precej, tuđi bolezon, zdaj sem že boljši. — Jožei Šircel, vojni vjetnik na Ruskem, je sporočil svojim ljudem > Krškem, da se bodo še videli, ko br vojska minila. - - Jernej Lam-preht se je oglasil iz Rylska v mur-ski guberniii svoji ženi Mariji, k biva na Žirovskem vinu hiš. št. 11, pošta Gorenja vas na Gorenjskem. Iz Rylska v Gorenjo vas je hodila dopisnica ćele tri mesece. — Fraace Ušeničnik se je oglasil iz Sizrana ob veliki reki Volgi v simbirski gu-berniji. Piše svoji materi Ivani v Tre-biji pri Gorenji vaši, da se nahaja v vojnem vjetništvu na Ruskem, od ko-der ji pošilja srčne pozdrave. — Fran-ce Cankar se je oglasil kakor vojni vjetnik na Ruskem svoji ženi Ernesti-nit ki stanuje v Zgornji Šiški št. 47. • Jernej Meglič se je oglasil iz mesta Sarapula v vjatski guberniji svojcem, ki bivajo v Lomu št. 33 pri Tržiču. — Jožef Velcčič se je oglasil iz sibirskega mesta Tomska. Svoje sedanje stanje in bivanje je sporočil Antonu Velečiču, ki biva v Seniku št. 2, pošta Dolenja na Goriškem. — J. Ruter se je oglasil iz Tomska svoji ženi Alojziji, ki biva v Skriljah št. 34, pošta Sv. Križ-Cesta. — Iz imenovanega sibirskega mesta so se oglasili tuđi France Koren svojcem v Robniji št. 5, pošta Drežena, Ivan Boštjančič svojcem pri Sv. Lov-rencu poleg Labina v Istri ter štajerski Slovence Anton Lesjak, ki je sporočil svojim ljudem v Gamlicah, da se nahaja živ in zdrav v ruskem vjetništvu, od koder jim pošilja vsem skupaj srčne pozdrave. — Pogreša se od začetka novembra 1914. Anton Cvet, c. kr. domobranskega pešpolka Št 27. Šel je s 1. maršbataljonom 1. oktobra v Galicijo in je bil pri 3. stotnije 4. vojn. Nazadnje je bil koncem oktobra juž. od Nov. miasta. Prosi se, če bi kdo kaj vedel o njem, naj to sporoči na naslov: Tit Grčar, Tržišče-Telce. — Olajšave pri vpoklicaniu pod orožje. Olajšavo v vojaški službi bodo od zdaj naprej vživali tuđi oni vojaki višjih starostnih letnikov, ki se sicer ne morejo izkazati z zadost-no šolsko izobrazbo, ki pa imajo vsled svojih osebnih kvalitet in svojega stališča v življenju višjo stopinjo izobrazbe. Ti vojaki se ne bodo vpo-rabljali za navadno delo v vojašnicah in smejo tuđi zunaj vojašnice stanovati. Dobili bodo poseben znak. — Rdeči križ. Njegova c. in kr. Visokost prevzvišeni gospod general konjenice nadvojvoda Franc Salva-tor. c. in kr. generalni nadzornik prostovoljne sanitetne oskrbe je iz-dal na njemu predložene izkaze o se-danjem delovanju družbe Rdečega križa sledečo okrožnico: »Iz za prvo polletje voine predloženih izkazov razvidni uspeh delovanja zavodov R-dečega križa na dezeli me je po-vsem zadovolji!. Tzrekam vsakomnr, ki je pri tem sodeloval, ali naj pri ustanovitvi bolnic, ali vodstvu in upravi, ali stre^bi ranjencev in bol-nikov, — za njih trudapolno delova-nje. s katerim se je dosegel tako" iz-vanreden uspeh, svoje popolno priznanje in najprisrčnei^o zahvalo.« — Ko ka] ve? Franc Koren, kanonir trdniavske artilierije 4. polk, 2. nadomestna kompaniia v Pulin. Marinefeldpostamt — prosim ljube rojake. če kdo kai ve. naj mi sporoči, kje je moia družina Alariia Koren iz Kreda hišna 5t. 35. pošta Robič s pe-trmi otroci. starimi pod sedem let. — Naš vsakdantf kruh. Pi.^e se narn: Naznanjarn, da se }e — ža! — tu-di meni zgodilo, da sem našla 13. t. m. v hJebu kupljenega kruha — ćelo hrbt?§£e ičurka. Ker takega kruha vendar ne more mhče vziti, sem načela draera hleb in ga dala otrokom. Kar zakliče moja Stiriletna hčerka: Oj. mamica, ali je to čebela? Ko pogledam, vidim na svojo žalost, da ni bila čebela, ampak popoln ščurk. ne da bi mu manjkala le ena trepalnica. — Ako ]e kruh slab vsled kakovosti &f&6Šave mok^ pripisujemo to voj- nemu času, ampak nesnaae ni treba. Že itak smo izpostavljeni vsakovrst-nemu času, ampak nesnage ni treba, nastanejo tuđi kakt kužne bolezni — ali naj še nesnago plačujemo? — Iz magistratne gremijalne seje dne 16. julija. Občekoristni zadrugi za /gradbo eno in večrodbinskih hš za železničarje na Dunaju se podeli uporabno in stanovanjsko dovoljenje za dve novi hiši v Rnžni dolini (me-bto), pod pogojem, da izda vknjižen reverz 7^radi trotoarja in ograje, ki še nišo napravljene ob 8 hišah te zadruge. — Prošnja za otvoritev barake v Lattermann^vem drevoredu za prodajo pijač se cdkloni. — M!e-karski zvezi se dovoli prodaiati mle-ko na stojnici pod gotovimi pegoji. — V varstvo mestnih nasadov se na-stavita dva paznika. Škodljivce se kaznuje. — Za poletno igrišče se do-Uiči iiitstni traviiik; hoja dru^od se prepove. Koncno se odobre odredbe tržnega nadzorstva na trgu proti navijanju cen in prekupu. — Ubogi naši p*rki! V zadnji seji ma<>istratne^a gremija se *:: 1osti govorilo o vandalstvu, ki se je znova pojavilo v naših lepih parkih. Malo mest žrtvuje toliko za lepe nasade kot Ljubljana in tujci naše mesto b.iš zato posebno cenijo. Toda vojna šiba je prišla tuđi čez na^^ pprke in jih strašno poš' y4ovala. \ r n bilo letos pouka v ljudskih šolah, jr mladina vodno na ulicah in v parkih, kjer vrši prave orgije. Otroci boljših družin so seveda pod nadzorstvom, a otroci re-vežev so prepuščeni sami sebi in svojim zabavarn. Ti paglavci lazijo na drevje, lomijo vej-**, grmovje, žive meje, mandrajo lepo posejano travo, po kateri se love v celih tolpah in se valjajo, prenašnjo in premetavajo klopi ter jih razbijajo itd. V zadnjem me-secu so se tem pridružili tuđi neke vrste tujci, ki žele menda tuđi v Ljub-Ijano zanesti — Kras; dreve in gr-mičevje ^"—^ žanje druzega namena, kakor da ga lomijo in nosijo veje do-mov, -a peščene poti se ne brigajo, ker po travi se jim hodi mehkeje; nobene klopi ne puste na svojem prostoru, nego jih prenašajo ali vlačijo tja in sem, kakor se jim zljubi. Naše občinstvo pa je gostoljubno, se tiho jezi in ne reče ničesar. Človek se zgraža nad razdejanjem v Trubarjevem parku. Park pred justično palačo ima živo mejo na šestih mestih predrto in uničeno. Park pred Glasbeno Matico je upostošen in park pri Mestni ko-peli je že zaprt. Magistratni gremij je zato sklenil, da se nastavita dva po-sebna čuvaja za mestne nasade, ki bosta morala najstrožje vzdrževati red. Vandali se izroče v oštro kaznovanje pristojni oblasti, za stroške pa so odgovorni starši. Nasad ob mestni ko-peli se sploh zapre javni uporabi. Že-leti je, da se tuđi naše občinstvo in učiteljstvo zavzame za mestne parke in napravi red, kjer more. Le složnemu postopanju proti divjaškemu vandalstvu se posreći, da resimo naše parke po-polnega pogina. — Promocija. Na dunajskem vseučilišču je bil promoviran doktor-jem prava gosp. Stanko M a j c e n, namestniški konceptni praktikant in poročnik v 27. pešpolku. — Umrla je v ponedeljek zvečer v 85. letu starosti gospa Karolina B r a n d t. mati tiskarniškega faktor-ja in občinskega svetnika rosp. H. Brandta, ki je bila dne 14. julija Pred škofijo povožena in vsled dobljenih poškodb prepeljana v bolnišnico. — Pogreb bo danes popoldne ob 6. iz deželne bolnišnice na protestantov-sko pokopališče. N. v m. p.! — Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala ženska podružnica na Je-senicah znesek 98 K 89 vin.f in sicer; iz nabiralnika na pošti 12 K 29 vin., Ciril - Metodov dar (nabrano po gdč. vrtnarici) mesto nameravane veselice 62 K, članarine 24 K 60 vin., skupaj 98 K 89 vin. — Za Učiteljski konvikt je daro-val gosp. Josip Ažman, nadučitclj na Breznici, 10 K.mesto venca na krsto svojemu dragemu tovarisu in prijatelju gosp. šolskemu ravnatelju v po-koju Andreju Grčarju. — Kdor ve kaj za mojo družino ali po domače Miklavževo, Jug Anton iz Ročinja št. 79, naj mi to sporoči na naslov: Jug Anton, k. k. Milit.-Arb. - Abt. Nr. 15, Marinefeldpost-amt Pola. — Kdor kaj ve, kje se nahaja sedaj Marija Skočir iz Versna št. 33, občina Libušnje pri Kobaridu, naj blagovoli sporočiti Tereziji Mako-vec. Selo št. 32, pošta Moste pri Ljubljani. Umrla }e dne 16. julija po dal}-Šem bolehaniu pri svojih starših v Kozjem na Štajerskem gdč. Kraj-n i k Nada. velenadarjena in odlična gojenka VI. razreda mestnega dekli-sJcega liceja v Ljubljani. Naj v miru počiva! Napredek mlekarstva na Grmu. Na kmetijski soli na Grmu se je na-molzlo L 1908 skupaj 11.032 I mle-ka. Posnelo se ga je v tem letu 1710 Htrov in zasirilo 88 1. L. 1913 se je oamoizlo 31.448 1 mleka, posnelo 7952 I in zasirilo 2286 1. Napravilo se je v tem letu 312 k^ surovega masla in 235 kg sira. L. 1914 se je pričelo meseca marca z nakupovanjem mleka v Prečni. Dobilo se ga je tam okruglo 50.000 1. Skupnu množina mleka je znašala v pretečenem letu M.435 1. Posnelo se ga je 30.769 1 in dobilo 1231 kg masla; zasirilo te je pa 10.9ib ] in izdelalo 1015 kg sira in oicer liiiiburškega sira, katerega se je prodalo največ znani tvrdki \Vild na Dunaju. Samo ob sebi se ra-zui:e, da se je psvzdignilo tuđi ste-vi'o in \Ttdnost živine, ki je znašala koncu 1. 19U8 okro^lo 7390 K, koncu 1. 1913, tedaj pred vojno, pa 13.900 kron Ubil se ;e v Mirni na Dolenjskem zidarski vajenec 1. Ih99. v Renčah pri Gorici rojeni Franc Mozetič. Fant je stal na 14 metrov visokem odru in je onietaval cerkveni stolp; naenkrat se je spodrsnil in pade tako nesrečno, da je na mestu obležal mrtev. Ponesrečil je med Postc.jno in Prestrankom trenski vojak. Pri^el je pod vlak. ki mu je zdrebil levo horo. Frischaufov dom na Okrešliu bode odprt vsak ponede!jek popoldne okoli 5. ure do dru^e^a dne. Dobi se vino, mleko in konzerve; vre druso naj turisti s seboi prinesejo. Kdor po-tuje skozi Solčavo, mora imeti legiti-maciio. notrjeno od vojaske oblasti. V Trstu !e voiaško postajno po-veljstvo zaukazalo, da moralo biti vsa okna in vrata zastrta že ob pol 9, zvečer. Hrvatska in Slavonija. Na ce-lem Hrvaiskem in po ćeli Slavoniji se .. ,rejo vsa pisma oddajati odprta, zarr*a pisma se sploh ne pošiljajo nap. v-i. Kino - Ideal je prinese! včeraj izvrsten spored. Žal, da je morala naznanjena drama »Sestra Rdečega križam radi neke pripetke pri želez-niskem proinetu izostati, nadomesiila pa jo je vendar dovolj dobro Nor-d;sk - drama: »Zadnja želja jeklene-ga kralja--, ki prinaša ćelo vrsto jako zanimivih dogodkov. Izven tega so žele veliko priznanje zares divne slike iz narave: »Nekateri gradovi iz .....«. nadalje humoreska: »Spretni potnik- in posebno še aktuelna vojna epizoda: »Nogavica« in še lepa veseloigra »Lotka v vojni«. — Danes in jutri se bo ponavljal gorenji spo-red. K prvim dvem predstavam je dopuščena tuđi mladina. Kazne stuarl. * Skladatelj S. J. Tpnejev^ je umri v Moskvi. Bil je učenec Čaj-kovskega in pozneje ravnatelj mo-skovskega konzervatorija. Njegove kompozicije so v Rusiji zelo na glasu. * Moški v damski obleki. V Lin-dau-u ob Bodenskem jezeru je policija ustavila neko v Svico potujočo crno oblečeno damo, da jo preišče. Pred preiskovanjem je dama naenkrat vzela iz žepa revolver in se je ustrelila. Pozneje se je izkazalo, da je ta dama — moški. * Cene v Črnovicah. črnovice so sedaj najcenejše mesto v monarhiji. Neglede na začasno pomanjkanje sladkorja so vsa živila cenena in v obilni meri v zalogah. Štiri do pet jaje stane 20 vinarjev, kilogram mesa 1 K 20 vin. do 1 K 80 vin. Tuđi povratek kaih šest tisoč beguncev v zadnjih štirih tednih ni povzročil no-bene draginje. Od 300 zaprtih trgo-vin se je zopet otvorilo 160 trgovin. Vse kavarne so odprte. * Pamflet proti Nemčiji. Listi poročajo, da je bivši italijanski ministrski predsednik Luzzatti obja-vil v »Corriere della sera« nad vse strupen in blazno sovraštvo razode-vajoc pamflet na Nemčijo. Luzzatti se je doslej glede vojne jako zmerno obnasal, tako da je prišel na suin, da je tajen nasprotnik vojne. Pri tem je Luzzatti gotovo eden najime-nitnejših mož sedanje Italije. Šel je torej tisto pot, kakor Giolitti. * Uspeh policijskega psa. Pri Sv. Florijanu blizu Solnogra-da se je pri nekem mlinarju zgodil predrzen vlom in je bilo pokradenih več stvari. Ker nišo mogli priti tatu na sled, je okradeni mlinar poklical na po-moč policijskega psa iz Solnograda. Ta pes je prevohal res vaši in konč-no kak kilometer od kraja, kjer se je zgodil vlom, oblajal nekega dninarja. Med tem ko je policija preiskovala hišo, kjer je tuđi našla vse ukradene stvari, se je tat ohesil. * Variete — zdravilo. Neki an-gleški vojak je vsled streljanja dobil tak zivčni sok. da ie oslepel, onemel in osrlu5el. PreneViali so ga v London in mu ondu toliko pomagali, da je zopet videl in slišal. samo govoriti ni mogel. Nekega dne so teea nesrečni-ka peljali v varićte - gledališče, da bi se razvedril. Predstava ie bila vesela in vojak se je smejal in smelal in dobil naposled tak krč od ssneha da 164. štcv. .SLOVENSKI NAROD* anc 21. julija 1915 CStTVtn O. je — izpregovoril. Dva dni pozneje so zdravnrki spoznali, da Je popolno-ma ozdravcl in so ga izpustili iz bolnice. * Amerika dobavlja vojne po-trebščHie. V prvih šestih ali sedmih nresecih je pošiljala Amerika na An-gleško, Francosko in Rusko največ živila, pa tuđi konje in mule, od aprila sem pa pošilja tuđi ogromne množine municije in orožja. Samo v aprilu se je iz Amerike izpeljalo za 30 milijonov dolarjev vojnega m^te-jijala, v maju, juniju in juliiu pa se-veda šc veliko več. Amerika pošilja vEvropo topove, puške, patrone, granate, smodnik in razsteliva, avtomo-fcile pa tuđi druge stvari. Samo en parnik, »IkbaU je na svojem zadnjem potovanju v Arhangelsk peljal Rusom: za 566.960 dolarjev patron, za 166.960 dolarjev Srapnelov, za 15.956 dolarjev perila in 327 avtomo-bilov. To vse vlada dopušča. Ko je pa neki 2id Salanon poskusit z na-pačno carinsko deklaracijo spraviti na Nemško kavcuk, so ga hitro ob-sodili na 500 dolarjev globe. * Cenzura v prošlosti. V seda-njem vojnem času nam je pač vsem umljivo, da mora država paziti na to, da se potom časopisov in zasebnega dopisovanja ne razširjajo vesti, ki bi lahko škodovale neposredno ali po-srediio, hote ali nehote, državi, vo-jaškim operacijam itd. Zato je vpe-Ijana v vojnem času ne le preventivna tiskovna temveč tuđi cenzura dopisov. V mirnih časih poznamo pri nas le cenzuro javnosti določenih tiskovin. Kako je bilo v minulih časih, nam pripoveduje zgodovina, ki govori o takozvanih »crnih kabine-tin«, ki so imeli edino nalogo, da so skrivaj nadzirali zasebno in tuđi drugo dopicovanje, zlasti pa dopisovanje zastopnikov tujih držav z njihovimi vladami. Tako }e bila »pismena inkvizicija^ znana na Angieškem že začasa kraljice Elizabete. »Crni kabinet« je bil v tem času v polnem cvetu. Pisma so znali odpirati tako Ynojstrsko, da je trdil Elizabetni državni tajnik lord Walsingham, da prečita vsako pismo, ne da bi le ko-HČkaj pokvaril pečat na pismu. »Crni kabinet« je pošlo val tuđi v poznejših stoletjih. kar je razvidno iz spisov slavnega angleškega satirika Swifta, ki je pisal svojemu prijatelju, pesni-ku Popeju, da ni gotov, da ne bi »crni kabinet« čitai njegovih pišem. Nobe-na revolucija, niti angieška leta 164S. ni spravila s sveta »crnih kabine-tov-, ki so delovali tuđi vl9. stolet-;u. kar je razvidno iz neprijetnega dogodka v londonski diplomaciji. Tedaj je namreč prejel nizozemski poslanik zavoj depeš, kjer so bile na pečatih besede: »Departement van buitenlandsche Zakeru. Ker je nizozemski minister sam zapečatil depeše, je spozna! poslanik, da stvar ni v redu in je izzvai polom. Tedaj je prišlo na dan, da se nahaja v Londonu »crni kabinet«, kjer se je uradno odpirala korespondenca tujih dipio-matov. Pečate so najprej odtisnili v sadri. Pečat so raztopiii, pismo ođ-prli, prečitali in prepisali in je potem zopet zapečatili s pečatom, ponare-jenim po sadrenem odtisku. Na Hano-veranskem je imela Angieška »crni kabinet« kot državno institucijo in to popolnoma javno, ker je bil izdan odJok, da se mora duplikat vsakega pečatnika, ki se napravi, izročiti vladi. Tu se >črnermi kabinetu« ni bilo treba mučiti s sadrenemi odtiski, ker je imei za svoje delovanje popolno zalogo pečatnikov. — Toda ne le angleske, temveč tuđi romanske de-žele so imele svoje »crne kabinete«. V sedanjem času se posebno papež pritožiije proti italijanskemu »črne-mu kabinetu«, ki tajno nadzira dopisovanje papeževega državnega tajništva. Za časa iraneoskih kraljev je bil »Crni kabinet« državna institucija, ki \o ie baje iznašel Ludovik XI., ki je ckazal, da smejo kurirji kraljeve pošte prenašati le taka pisma, o katerih vsebini so se že prej osvedo-Čile oblasti. Za Časa kardinala Ri-chelieuja in vlade Ludovika XIV. in Ludovika XV. Je bil »crni kabinet« državna institucija, ki je stala na le-to 50.000 frankov, svoto, ki se Je iz-plačevala iz sredstev ministrstva zunanjih stvarf. »crni kabinet« je bila sama ob sebi umevno, najobso-vraienejša m najogabnejša institucija, in minister Turgot je končno do-segel leta 1775, da se ie odpravila. Narodni konvent je leta 1790. pro-glasil nedotakljivost pisemske tajnosti, a vkljub temu proglasu je imel »crni kabinet« žilavo življenje in je obstojal se dalje. Tuđi Napoleon ni bit toliko značajen, da bi se bil odrekel temu sredstvu.temveč je uvedd»črni kabinet« v velikem slogu. Ko je njegova armada leta 1806. zasedla Be-rolin, je takoj ustanovil »pisarno za revizijo pisenv, ki jct kakor pravi Davoust, »služila zelo dobro«, tako >dobro«, đa je Napoleon ustanovil potovalne »crne kabinete«, ki so delovali sedaj tu, sedaj tam, kamor so prišli Francozi. Pod temi kabineti ni bilo varno nobeno pismo in odpirali so tuđi pisma vladarjev, n. pr. pisma, prihajajoča vojvodi Karlu Avgustu Weimarskemu. Za Časa Bourbonov, po Napoleonovem padcu, je doseglo delovanje črnega kabineta vrhunec. Zaposlenih je bilo v njem 22 uradni-kov in letni stroški so znašali 600.000 frankov. »Odpravili« so ga sicer uradno leta 1827., toda le na papirju. Kralj Ludovik Filip ga je vzdrževal tajno, Napoleon III. pa ga je zopet uvedel oficijelno v obliki predpisa, po katerem so imeli prefekti pravico, zahtevati si proti po-trdilu katerokoli »sumljivo« pismo, »črnega kabineta^ ni bilo konec niti v drugi polovici 19. stoletja. Gam-betta je leta 1870. izdal predpis, imenovan »prevot civil«, po katerem je pošta morala izročiti vsako pismo, katerega naslov bi označil. V sedanjem času se je dogodilo na Angle-škem. da so angleške oblasti odprle dopise med švedskim poslanikom v Londonu in švedsko vlado in prav tako tuđi med nizozemskim poslanikom in njegovo vlado. Potemtakem se stvar ni zgodila prvikrat, kajti, kakor smo povedali. je na Angle-škem že dolga stoletja bila uvedena taka — »cenzura«. Darila Upravništvu naših listov so poslali: Za Ciril - Metodovo družbo: Q. poročnik K. Ć. iz Brčke v Bosni, 30 kron, kot dar 2 črnov. nadporoc. in praporščaka in pošiljaka v spomin na god blagovestnikov in na Husov dan. Srčna hvala!__________________ Umrli so v Ljubljani: Dne 19. julija: Vida Vidic, hči železniškega delavca, 14 mesecev, Dolenjska cesta 19. — Istvan Juhasz, Ijoddesetnik 3S. pešpolka. — jVlartin ^ebesta, desetnik dcrnobranskega pešpolka št. 24. oba na obrtni soli v rezervni vojaški bolnišnici. — Ven-cielin Kovač, pešec 53. pešpolka, v rezervni vojaški bolnišnici. Dne 20. julija: Jerica Presti, hči tovarniškega delovodje, 3 mesece, Lmhartova ulica 32. — Terezija Ke-rin, zasebnica, 69 let, Vodnikova cesta 4. — Josip Rihtarič, pešec Crno vojniskega bataljona št. 155, v rezervni vojaški bolnišnici pri Sv. Jakobu. — Franc Vakulja, črnovojnik, pešec 38. pešpolka, v rezervni vojaški boinišnici na obrtni soli. V deželni bolnici: Dne 14. juiija: Germana lilede, hči mizarskega pomoćnika, 20 mesecev. — Silvij Pucher, trgovinski mornar, 22 let. Dne 17. julija: Florijan Kavšck, kajžarjev sin, 35 let. Dne 18. julija: Marija Oblak, de-lavka v tobačni tovar ni, 26 let. Spomlnjajte se „Rđečsga križa". Današnji list obsega 6 strani. Izđajateli in odgovorni urednik: Valentin KopUar. Lastnina in tisk »Narodne tiskame«. / Zlata svetinja 'Berolin. Pariz. Rim itd^/ Htjbiljle k«ML /^^ Br. J. 3L, ■•b+iira»wllf Moravska Ostrova. Natančno in temeljito sem preiz-kusil Vašo ustno vođo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tuđi moji bofniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se torej poslaiujejo Ie onega sredstva, o katerem je preizkušojo in večletna raba tzpričala, da je r resaicl dobra In ta je: Sajtlta«. Vabilo na naročbo. Slavno f. m. «bčiDstvo vi jadno vabima ia ■•?o aarotbt, stare p. b. aaroćaike pa, kiterin* Je potekla koicen aeseca laroćvioa, prosimo, da Jo e pravem času poaovc, 4a poiiljanje ne prc-■cna ia da dofce vse številke. jlOVEHJKI nflROD velji ? LJiblJui M do« dostavljen: Vse leto. . . B 14*— I Cetrt leU . . . B f •— Pol leta . • . N 12"— I Ea nesec. • • n 2.— V apravniltvi prejeman na raesec B 1*90. Spošiljtnjcra po pošti v Avstrij! velja: Vse leto . . . B I5-— I Četrt leta . . B 6-50 Pol lett . . . „ 13-— I En mesec . . „ 2-30 Za Nemčijo vse leto 30 B. Za Ameriko in droge detele vse leto 35 K. ttV Naroči se lahko z vstkim dnevom. a hratu se nera poslati tuai naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Pri rekiamacijah naj se navede vedao dan la- dnjega plačila naročnine. By List se nstavlj« 10. dan po potekli naro čnini brez ozirs vsakcmp, kdor je ne vpošlje o pravem iisn. Bpn:vi!i!tYa „Slovenca W. Heteorolosično porodio. Vilta« Mđ a«rjcm Stft-2 Srcđa i traUI tltk 7S6 m* čas I*11««* Ttlj \ % 'Mit- ^ |: Vetrovl Nebo VMjt v mm ^5 20. 2. pop.l 736 9 23 0 ' sr jjzah. jasno M 9. zv. | 737 1 17 0 ; si. jzah. 21. j 7. zj. 736 5 13 4 \ si. vzh. oblačno Srerfnja včerajšna temperatura 17 0°, norm. 19 9°. Padavina v 24 urah mm 00. Ucenec za specerijsko trgovino se sprefsne ta!io|« VeČ se poizve v trgovini J. Krivic, Dunajska cesta 4. Prešernove slike prelja in pošllis po U\m povzeiio Iv. Bonačv Ljubljani. Ccca slikl 5 krša. 272 Brez koakurence! • m~49 1 \J IP IJf %, & L i^ i £ H im. gospode in gospe so nogzm najbolj priiežni, lični in najboijše kakovosti. Naprodaj samo pri JULIJI STOR, Ljubljana Prešernova ulica št. 5. -Goysserski čevlji za turiste, hifijeničn! čevlji za olroke ia Lawn-tenais-ćev!jL Krasna umetniška reprodukcija v vec barvah ^ USTANOViTELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOST: = Vlaolia 66 cia in žirok« 5S cm je naf-lepii ekras »šake slovenske h*še. Ta reprrt'akcila te sploh aslie^Sa in na|-dovrienejsa kar (Ih iroaiao Sloveaov. Gena s pošto kron 3*20 MflBflRNIl HN lift i DNU v LJUBUfiiu. ?RE- po zavezniških četah v 9Kino C@nf rals. po armafinem vUJem poveljstvu In vofnen: miaistrstvn doToljenl kinematograf, posnetki. i Samo dsncs v sredo in jutri v čefrtek u Kino Central u deželnem siedalisču ^ Poleg tega ^ ! £ „OGNJENA MUHA".aj m£ Krasna drama v tren dejanjih ^Siv ^ ija. tt©6 ajnaerila. slile. ^fi Službo liče uradovanja, tajništva, knjigovodstva ia oskrbovanja zmožen UPadnik v dobrih razmerah. Ponud e pod )fUra-dntk 116 1724" na upr. »SI. Naroda«. Dobro obranjeno registrirao kupi takoj. 1732 Fl FioiiaflfiE, \Mmm im l zdrav in s primerno šolsk = i.-.k jrazbo se sprejme takoj v modno trgovino Feler Mzrlz, i™ Liubljana, — Stari trg štev. 18. f 4 # s štirimi sobami, kopalno sobo in s pritiklinami v II. radstropju v Kna-fl|svi ulici se Odđa mirni stranki 8 1. augustom ali s 1. novembrom. j Več se kve v pi5arni» Narod, tiskarne«. i______________________________________________________________________ i M & 1 • I J#al 1 z večletno prakso, samostojen delavec, i^vežban tuđi v spornem in eksekuciji išče mesti. Nastop takoj. Ponudbe z navedbo pogojev pod šifro „K 15/ 1738" na uprav. »Slovensk. Naroda«. & JS W % &m ** ^— popolnoma izvežbana v tej stroki se sprejme takoj v stalno mesto. Ponudbe pod „lliađistinta 1712" na upravnistvo »Slov, Naroda«. 1712 se iščo sa ta^ojšea nastop. Piaia po ćogoTorc. Pcnućbe pod šifro „HetuŠerka11 na uprarn. »Slov. Naroda«. 1708 Imam mnogo mi li \ i i u n u k p tiku li!dlisUVilIi pri kmetih in eraŠčinah zaarane^a (kupljenja). Prepustim proti primerni provizifi iatereseata, kateri naj se obrne na veletrgovino • A. Kajfež, Koeevje. Proti prahafsm, Inskinam in izpaSanjn las fllelnje noj bol j se p2*Sant»n« Taano-climia tintmra katera okirep^uje laalSSe, odstranjuje luske in preprefiuje Izpadanja lae. 1 »<«kl«i8lea e narodom ± krono. Razpošilja se z obratno pošto ne mapj kot dve steklenici. Zaloga vseh prel2kušenfh zdrav:!, madic. mll, medicinal. vln, špeoUali teff najflnejših parfumov, klrurglšk:; obvez, svežlh mineralnih vod Itd. Dež. leknna Milana iwA$ v Liubljan! Rtsljeva cesti 13. I. 1 ■ v poleg novosgrajcncga Fran Jože(gvoga jubli. mosta. 18 V te] lekarni dobiraio ldravila tndi ćlanl bolničkih blagaln Juine ielesnlce. c kr. tobačne tovaru« In okr. bolniike blagafne v LJabiianL Izgubljen čas ijeiia so one ure in dnevi, ka nas zobobol ali bolecine v uŠesih, migrena, glavo-b^ jpatmtJČBe & oevralgi&us bo- lečine mučijo tako, da nezmožni za delo sedimo in tožimo. In vendar bi te bolecine lahko odstranili s Felier-jevim bolecine tolažeČim rastlinskim esenenim fluidom z znamko »Elsa-fluj4«» sko ga imamo pri bišL Mnogi zdravniki ga priporocajo in je tako cenćn, da ga imamo lahko vedno v zalogi. 12 steklenic stane franko samo 6 kron, edino pristnih od lekar-narja E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 238 (Hrvatsko). Priporoča se ob- enem, naročiti tuđi Fellcrjeve odva-jalne rabarbarske kroglice z znamko »Elsakroglice«, 6 škatelj franko za 4 krone 40 vinarjev, da jih imamo pri pomanjkanju teka, gorečici, boleči-nah v želodcu, moteniu Drebave, te- lesnem zaprtju in počasnem delova-nju črev takoj pri rokah. Obe domaći sredstvi smo izkusili sami ter JiW prav toplo priporočamo. kaoser.....J Stran 6. .SLOVENSKI NAROD-, dne 21. julija 1915. 164. štev. Priporočamo našim r. gospodinjam z KOLINSKO CIKORIJO iz edine slovenske ~ tovarne v Ljubljani Turske srećke se kuplgo. i Pooudae pod „Tlirki" na upravništvo »Slov. Naroda«. 1696 Vrtna rja liče graščinsko oskrbnifttro ▼ BađOVliici« Informacije glede najem- Hine istotam. Na ponudbe se ozira do konca av^usta t. 1. 1626 Christofof utni ii vzpjNiiii mt v Ljubljani i5o; vpisDle u u jolr vsak dan od 12. do 3. pop. ▼ Soda! ulici it L L nadstr. desne. Najbolje oblikovan zasebni uČni zavod ▼ Ljubljani. Službe se preskrbujejo brerplaftno. 10.000 hektolitrov graiiinikega ođbraaega V \ II 3 » poljmbnih kak«T*stih pr*«a|a Albert Zerkovvitz, Nagykanizsa, Ogrsko. "2^------- C. in kr. dvorni založniki ^^V^ A. Zankl sinovi i tovarne barv, lakov in firnežev J LJUBLJANA. 7 Centrala c Gradec. Centrala i Gradec. ^ Tovarne in podružnice: na Dunaju, v Gostingu, Trstu, _—- Ljubljani, Ljubnem in v Leitendorfu. -------- I vse vrste olfnate, suhe, emajlne ln lasadne barre, firaei, I pristni kranjski, mavcc (6yps)9 ol.e za pod in strofe, karbe-I linej, topite, staklarski in mizarski klej in druge ¥ to stroko L^ spadajoće stvari. ^ ^^ Cenlkl na rszpolago! Cenikl sa raspolagot ^^ V ponatisu je izšel :: znameniti roman :: ' AMERIKANKA. (Francoski spisal Pierre de Couievain.) Naročila sprejema: „jiaroitoa knjigama44, Ijubijana, prešernova ulica. Cena dvem knjigam (skupaj 554 strani) samo 3 K 50 vin., s pošto 3 K 70 y., elegantno vezan izvod 4 K 70 v., s poSto 4 K 90 v. Zaradi fzrednlh pofttnih rairoer ni nogoće tega 4«U p**U1stt aa ogled ia se dobiva le proti Tpotilfatri deaaria ▼ aaprel ali pa po poetaem povsetio. Ion golf 111. tlaglas Ljubljana, Kongresni trg št. 12. 232 fiaivetla zaloga poMštva za ipalae Ia Jodllne sobe, aalone ta goapoiko sobe. Preproge, xastorjl, modrocl aa wim*l i itaaaatt modroci, otroftki voxlčkl Ili. i Nafsolldaelie Wa§#. {SANATORIUM • EMONA, [ ZA NOTRANJE IN KIRURGICNE. -BGLEIZN1. / fL JUBL JANA KOMENSKF.OA ULICA h \ 1 ateklenica 20 vin. fP0 P0V2ETJU ^zzz Najbolj^a in najzdravejša __----- b ar va * l& 11110» 111 Ha\l*&l*f je dr. Urallea „ifSRIL", k\ daje sivim in pordečeliin lasem njih prvotno naravno ia zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in Crna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri Štefan Sfirmoli Ljubljana, Pod Tranćo št. 1. | Lasae kite, podlago in mrežice vsehvrst; gledalidčne in toaletne = potrebšćine itd. --------- J ^ « ■ i S •*■* ^a# -^ gm«! T5 * C^> .S ^ »^ -a _______ _____ *■• _< _^_K_K i s-mBRSESI =' C^ - i _, SKBBBttSS£r' ___- P ' 9 _^__^«_^__^__v ■**" __^_^a " - ^^^^^ >2. ■■ S i 2 a*nnmB_BKm ^ ^. & -^Bnaasaa^-u ^** ffiBV -- _• s_m__bh_p y ■■■H 4« "3 ■BaanavHBni g Ett^ J ^^ _q__^_^ __^_flP^S b^^^^V ^^ CORCEVfl KOlfSA PRIZNAMO NA) ROLJSA SFDANfOSTI X A.COREC LJURLjANA MARIJF TEKE. ZI|E CESTA 5T, 1 ^ NOVI SVET NASPROTI KOLIZEJA ZAH -!" TEVflITEPRVI ^LOVtFHIK ' Prodajalka e^ane stroke, starejsa, z daljSo prakso, iko zmožna želi vstopiti v službo kot amostoina pomoćnica. Nastopi labko dkoj. Naslov pove upr. Slov. Nareda«. Sprefme se spreten 1726 \Wt solnjdnik ^maanfa-vtnH^t - vojašćine prost Ponudbe pod „pOŠtai predal štev. 100. Ljubljana *. Kondpijent s substitucijsko pravico in vajen vseh solicitatorskih del iŠ5e mesta. Nastop takoj. Cenjene pon^ d^e na upr. »Slov. Naroda« pod „48/1722". Dobro obranjeno 1719 stiskaln*GOzaSBiio kupi Dcm!C8l! & Ml MM, Ravnokar došla Bsliko !zb?rs nmetr.ilkih in drugih vsakovrstnih razgledale. HAMOM KUJIGARHA Prešernova ulica. Ivan Jax & sin v Ljubljani, Dunajska cesta 15 priporeča svojo bogato zalogo v i veznih keie$. H H "" ^ % ^^ xa rodbino in obrt. \ Brezp acni kuni za ' ?ezoDje v 1L ^ Pisalni stroj i '*) ,,ADLER", pietilni stroji vseh velikostl puškar priporoča svojo veliko zalOgO raznovrstnih 280 lastnega izdelka, kakor tuđi belgijskih, sulskih in čeških strogo | preizkUŠenih pUŠk9 za katere jair.čim za dober strel. Posebno pripo-ručam lahke trOCevke in puške Bock s Kruppovimi cevmi za brez- dimnt smodnik. — Priporočam tuđi veliko zalogo vseh lovskih potrebščin |aT* po najnižjih cenah. "^g Popravila in naročbe se izvrSu.efo točno in zanesljivo. Cenovniki na xahtcvanje zastonj in po&tnine prosto« iLjubljanska kreditna banka v Ljubljani I ;r^*ic. «i«»"'c» «,000.000 ■»■^^ 253° Slritarjeva ulica štev. 2. "^1-"1*0"1"okrogl01»WB-B0B kron- I---------------------------"~ Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne Suterije. I Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Priporoča nakup tfik u HL rurM IV. «. kr. «T.tH|»k« ran-frta« lotortle. ^ Sprejema vloge na knjliico iu ua tekOĆi raČBO iu jib obreatnje po Cene za m*"££*£itJ!!L"£Zl*»» K M—,«/« »Mk« ■ M-, V« «rtk> E ts--._______| 2 ' ,, rentnine od vlog na kojižice plaža banka sama.