poštnina plačana v gotovini leto XIII. ^tev.214 TELEFON UREDNIŠTVA: 2S-67 U P R A V E t 2S—67 In 28-«7 POSLOVALNICA CELJE PrcSernov« 3. »el. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, torek 19. septembra 1939 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 dm, tujina 30 din Cena din 1*— Angleži »Francozi bodo vojno nadaljevali '[“ona izjava nemške in sovjetske vlade - Poljska, Analija in Francija ne bodo napojile Rusiji vojne - Nov Hitlerjev mirovni predlog in stališče antante - Bitke na morju v zraku - Poljska bo vmesna držawa, „če bodo PoSiaki pametni' * sicer pa protektorat po zgledu Češke S.ERLIN, 19. sept. Nemška iti sovjetska vlada sta objavili včeraj sledečo ^ onemogočijo neutemeljena ugibanja o nalogah nemških in sov-^ da C6t’ ki °Perar'io na ozemlju Poljske, izjavljata nemška in sovjetska vla-‘skup .0p^racije teh čet ne zasledujejo nobenega namena, ki ne bi bil v skladu 155 vlad”** *nteres‘ Nemčije in Sovjetske unije, aK bi nasprotoval duhu med obe-sklenjenega nenapadalnega pakta. Naloga teh čet je, da obnove na red in mir, ki sta bila porušena zaradi razpada poljske države, ter ^6*° Prebivalstvu Poljske, da na novo ustvari in uredi pogoje svojega drsita ?t)Stoja.« Razen tega je izdala nemška vlada še sledeči dodatek: »Vladi ftsUj W Sovlftklrft imiio Tracfnrk-a+o mUlMA Ho ca nrraieliali nhsbiaH naravni sj^v Sovjetske unije zastopata mišljenje, da so prenehali obstajati naravni ii itsta„Cl,‘. IK^oji dosedanje poljske države, ki so ji manjkali dejanski že pri nje-Da°Vl^V^ *er te doki/6 d° Po,iske ter se bo Lriv^v. ”e *)0 dosegla postav-1Q d0b,JeH,h ‘ did PARIZ, 19. septembra. Z ozirom na raz motrivanja, ki so se pojavila v svetu, ali bosta francoska in angleška vlada še dalje priznavali poljsko vlado, kljub temu, da je zapustila ozemlje Poljske, se tu izjavlja, da to dejstvo ničesar ne spreminja na dejanskem pravnem stanju. Anglija in Francija priznavata dalje uradni značaj poljske vlade, kakor sta priznavali enak značaj tudi belgijski in srbski vladi za časa svetovne vojne, ki sta prav tako morali zapustiti svoje državno ozemlje. WASH1NGT0N, 19. septembra. Višji uradnik državnega departmana je izjav]], da bo poljski veleposlanik grof Potočki, kljub spremenjenemu položaja na Poljskem, še nadalje zastopal poljsko vlado pri vladi Zedinjenih držav Severne Amerike. Gre za enak primer, kakor glede češkoslovaškega poslanika Hurbana, ki je po zasedbi češkoslovaške še nadalje ostal diplomatski zastopnik ČSR v USA. Ako se bo poljska vlada namestila v Parizu, bo odšel tja tudi veleposlanik USA, da zastopa svojo vlado pri vladi Poljske. Nemci dovažajo na zahodno fronto divizije s Poljske za- 'rii ",uanio Popravlja Hitler že K>81Ho ]ntpnaUdk° za Sklenitev S > hale v«Jk Njegova po-™'•»•dih VSeK''*--.................. tve VvS0va,a tl,di predloge med vPrašanj, v muJr 7.a;;odnima Su 6 kolo«« w 1 K,ede nove Vi"»»2»a r*«« mes,»M vlada H n.-, oi11* O inll'“"l|Ske™' * «..rd- S4* ne bosta*1 V°,no do k®nCn0 liti mi M ri ^a bi 7 nobenem ] 'S ,a <6 V s« a 19. »Mag Vedno sept. Havas. Bet syar Orszaga« jav-zagotovo, če začrtana de-%. s.-.a«ia. |T“ °')ema okupacl}- Vil> Ffa ? Ve tlldi Pove- dih ‘lc’iali o ^)av’ila glede An- V Ukr'ajinSti 0 Cu1Wih voiafikth 1 Z?t!s<,v^e)skili grba- 'rjene. Predvideva se nadalje sklicanje rajhstaga, na katerem bi Hitler poslal na svet apel, ki bi imel obliko ultimata proti zapadnim silam. Trenutno pa še vladni krogi v Wil-helmstrasse o vseh teh namerah molčijo. NEMŠKA PODMORNICA NA TIHEM OCEANU LONDON, 19. septembra. Nemška podmornica, ki se je pojavila v Tihem oceanu v bližini Cilenške obale, je ustavila že več nevtralnih ladij in ugotovila njihovo pripadnost, nakar jih je pustila neovirano pluti dalje. Angleška bojna mornarica na Tihem oceanu je dobila nalog, da podmornico izsledi in uniči. Zasledovanje vodi križarka „AchilIe“. „LA ItEPlTBLIQUE" NE IZHAJA VEČ PARIZ, 19. septembra. Levičarski dnevnik „La Repubhque“ je prenehal izhajati. PARIZ, 19. septembra. Francoski komu nike pravi, da je francoska mornarica potopila več nemških podmornic. Pri Saar-briicknu so Nemci izpraznili več manjših vasi ter se umikajo. V ozadju Siegfrledo-ve črte so francoski letalci opazili, da Nemci dovažajo nove čete. To so prve divizije, ki so prispele za pojačenje s poljskega bojišča. Bilo je tudi več bojev med francoskimi in nemškimi letalci, pri katerih so prvi ostali zmagovalci. Francoski generalni štab je zelo zadovoljen z malenkostnimi izgitoami na zahodnem bojišču, posebno še, ker je sovražnika stal protinapad, ki se je ponesrečil, veliko število ljudskih žrtev. PARIZ, 19. septembra. (Havas.) Mir, Pakt o Črnem morju ANKARA, 19. sept Iz poučenega vira se potrjuje, da teko med turško In sovjetsko vlado pogajanja za sklenitev novega medsebojnega sporazuma. Pogajanja napredujejo naglo in ugodno. Glavna vsebina tega sporazuma bo medsebojna garancija o izključitvi vsakega tujega vpliva na Črnem morju. Potovanje turškega zunanjega ministra Saradžogla v Moskvo je v zvezi s podpisom tega pakta. ki vlada zadnjih 48 ur na zahodni fronti in ki se odraža tudi v kratkih objavah francoskega glavnega stana, je nastopil po dneh živahne delavnosti tako francoskih kakor nemških čet. Razvoj poljske tragedije z vkorakanjem ruskih čet, ni na francoski fronti še rodil nobenih posledic. Četudi so Nemci svoje posadke na Sieg-friedovi črti okrepili z nekaj iz notranjosti Nemčije prispelih edink, vendar doslej še niso utegnili izvršiti ogromno operacijo prevoza čet z vzhoda na zahod. PREPOVED ANGLEŠKEGA IZVOZA V NEVTRALNE DRŽAVE LONDON, 19. septembra. Angleška vlada je prepovedala vsak izvoz angleškega trgovskega blaga in drugih produktov v vse nevtralne države Evrope m še v nekatere na drugih celinah. Izvoz v posameznih primerih se dovoli lahko samo po individualni presoji vlade. _____ Angleški letalec potopil podmornico LONDON, 19. sept. Reuter. Neki južnoafriški letalsk] častnik, ki služi v angleškem letalstvu, je na škotski zahodni obali opazil pri poletu nad morjem neko podmornico. Najprej ni mogel dognati, kateri državi pripada, zato je oddal več strelov iz strojnice v bližino ladje. Na poveljniškem mostu je videl nekaj mornarjev. Po svarilnih strelih podmornica ni izdala svoje narodnosti, marveč je letalec opazil, da so mornarji zlezli v notranjost, zaprli dohod In začeH podmor- nico potapljati. Ko je bila že napol potopljena, je vrgel Iz letala prvo bombo, ki je eksplodirala nekaj metrov vstran od podmornice. Eksplozija bombe je vrgla podmornico spet na površje. Tedaj Je letalec vrgel drugo bombo, ki je zadela ladjo na zadnjem delu. Podmornica se je v kotu 30 stopinj začela potapljati In čez nekaj minut je opazil na površju morja samo še zračne balončke, ki so uhajali Iz potopljene podmornice. C KAREL RADEK Jo bil včasj v Rusiji glavni novinar sovjetskega režima. Vseskozi se je zavzema! za to, da bi Rusija bila v dobrih odnoša-Jlh z Nemčijo. Bil Je tudi eden izmed glavnih pristašev generala Tuhačevske-ga, ki Je bil predlanskim zaradi svojih zahtev, da se Rusija veže z Nemčijo, postavljen kot izdajalec pred vojaško sodišče In ustreljen. Da Je zarota, v kateri je bilo ustreljenih veliko število vodilnih ruskih osebnosti, prišla na dan, gre zasluga Karlu Radku, ki Je zaroto Izdal, da £1 reši glavo. O tem je časopisje svoje-časno veliko pisalo. Zdaj prinašajo listi vest, da bo postavljen za guvernerja no-vozavzotih provinc. Zadnji dnevi poljskega odpora Varšava se še vedno brani — Ruske čete so sasedie Vilno ter dosegle že Bresi iitovsk, Lvov in madžarsko mejo — Beg v lomunijo, Madžarsko, Lif^o, sn Estonijo — Vdova po maršalu Piisudskem na Litvanskem 'VARŠAVA, 19. septembra. PAT. Pol- KAUNAS, 19. sept. V pretekli noči so kovnik Liplnski je po varšavskem radiu, ki je še vedno v poljskih rokah, izjavil, da so Nemci bili na vzhodni fronti Varšave premagani ter vrženi nazaj. Prav tako so se morali umakniti zahodno od Varšave. Varšavski župan, ki je govoril z njim, je dejal, da se Varšava do zadnjega ne bo vdala. Včeraj *je bilo 12 letalskih napadov na Varšavo in poljsko protiletalsko topništvo je sestrelilo veliko število nemških letal, ki so padla na mesto. Poljaki imajo v svojih rokah še vedno Lublin, Lvov, Brest Litovsk. LONDON, 19. septembra. Reuter. Po lvovskih ulicah se bijejo krvavi boji med “Poljaki in ukrajinskim prebivalstvom. LONDON, 19. septembra. Reuter. Ruske in nemške čete so se sestale pri Brestu Litovskem. Mesto samo je še vedno v poljskih rokah. RIGA, 19. septembra. (Reuter.) Ruske čete so včeraj popoldne dosegle Oszmi-any, oddaljen 48 kilometrov od Vilne. Spričo naglega prodiranja rdeče vojske na Poljskem, so tuji konzulati oblegani od oseb, ki hočejo imeti vizume. Večina tujih uradnikov je še v Vilni, a so pripravljeni na takojšnji odhod, ker je čedalje teže dobiti živila. KAUNAS, 19. septembra. (Havas.) Litvansko zunanje ministrstvo je v stalni telefonski zvezi z litvanskim generalnim konzulatom v Vilmi. V času zadnjega telefonskega pogovora, snoči ob 19. uri, mesto še ni bilo zasedeno od ruskih čet. RIGA, 19. sept. Iz zasebnega vira se poroča iz Vilne, da so vkorakale rdeče čete v mesto sinoči ob 21. uri srednjeevropskega časa. Po mestnih ulicah se je razvilo divje streljanje med Poljaki in Rusi. prekoračile litvansko mejo mnogoštevilne zaključene foi macije poljske vojske. Samo v smeri od Vilna so pri postaji Vievies prešle na Litvansko poljske čete v številu okoli 50.000 mož. Pri razoro-ževanju obeh čet, k! so prispela čez mejo z vsem svojim orožjem, tanki, topovi itd., se ni dogodil noben incident. Odvzeto orožje se odvaža v notranjost Litve. Mimo tega je prešlo litvansko mejo tudi več deset tisočev civilistov. Vilno so sovjetske čete zasedle sinoči ob 31. uri. RIGA, 19. sept. DNB. Število poljskih leta!, ki so se spustila na litvansko ozemlje, se je zvišalo na 82. Najbrže pa s tem še ni končan pobeg poljskih letal na Litvansko. Litvanske oblasti so ta letala zaplenila, posadke so bile razorožene in internirane. KOVNO, 19. sept. Stefani. Med mnogoštevilnimi begunci iz Poljske, ki so pribežali v Litvo, so tudi vdova maršala Pilsudskega ter njeni dve hčeri. BEOGRAD, 19. sept. Ha vas.. Beograjski radio javlja iz Budimpešte: Ruske čete so dospele na madžarsko mejo. BUDIMPEŠTA, 19. sept. Havas. Madžarska je storila na poljski meji vse potrebne varnostne ukrepe. V Madžarsko je prišlo preko meje veliko število poljskih beguncev. Obmejni komisar je ukrenil vse potrebno za koncentracijo beguncev v Užhorcdu, v kolikor ne bodo beguncev porazdelili tudi še po ostalih krajih Madžarske. Vojaški begunci bodo ob meji razoroženi. BUDIMPEŠTA, 19. sept. Reuter. Madžarska vlada je zaprla svojo mejo na Karpatih ter ne dovoli Poljakom, da jo prekoračijo. Razorožili so že več polkov. BUKAREŠTA, 19. sept. Doslej je pribežalo s Poljskega v Romunijo 4500 civilnih oseb, večinoma aristokratov. Razen tega je prispelo tudi 400 otrok. MOSKVA, 19. sept. Iz vseh delov unije prihajajo brzojavke, v katerih pozdravlja prebivalstvo vkorakanje sovjetskih čet na ukrajinsko in belorusko ozemlje na Poljskem. Tudi belorusko in ukrajinsko prebivalstvo je sprejelo sevjetske čee v mno gih vaseh mes ih z velikim navdušenjem. Prebivalstvo je raztrgalo poljske zastave in jih nadomestilo s sovjetskimi. Poljski veleposestniki in uradniki, ki so bili pri prebivalstvu zasovražem, so pobegnili. Povsod se slišijo vzkliki S alinu in sovjetski vladi. Ljudstvo prepeva doslej prepovedane ukrajinske in beloruske pesmi. najnovejse pisanje japonskih listov, ^ niso nič ves optimistični ^ L med sovjetsko " Preko Poljsko odnošajev ponsko. MOSKVA, 19. sept. r.v»r - , -radia je bila včeraj podana |«£ meni rusko vkorakanje na novo napredovanje bcljševizffl > p pa s tem v osrčje Evrope, oo p. je poljska zmaga pred Varšavo • * odvrniia. Tudi premirje z Japon^^ vzhodu. Sovjetski, meni nobene spremembe sovje * putike na Daijnem vzhodu. Sovje sija bo še nadalje podpirala ’j0* i# Kakšna bo usoda Poljske ? za njeno svobodo. _ pflgl) JAPONCI IN ANGLEŽI SO SC TALI gbjjll ŠANGHAJ, 19. sept. Reuter. Japonci so sklenili dogovor, P° dobijo Japonci nekaj pravic v ^ ^ sektorju v Šanghaju, ki so j1’1 w imeli. Drugi dogovor je bil sK!. y radi japonske blokade KuSanS'slua ski provinci. Japonci so bloiad0 ^ kinili. Tudi v Cingtau ie razuma in japonske oblasti so uile svoie stališče do An?JezeV' -------------- ,r# ANGLIJA DOBAVLJA iTALlJj MO G LONDON, 19. sept. Italija, Ki je 12 milijonov ton premoga j< začela kupovati premog v Ang• v srednji Evropi ne more več. lijanski parniki so že odpeli3*1 £ ^ t Italijo, šest jih je pa prispel0' POLJAKI UNIČILI RUDNS P* LONDON, 19. septembra. v š* ijaki so zalili z vodo vse rudn* ziji MOSKVA, 19. septembra. Reuter. V uradnih krogih imajo dve ideji glede delitve Poljske. Po prvi naj bi Poljaki dobili majhno vmesno državico, »če se bodo lepo obnašali«. Ustanovitev te državice je odvisna pred vsem od Poljakov samih. Druga ideja pa naj bi bila: protektorat po zgledu Češke in Moravske. MOSKVA, 19. septembra. Havas. Poljski veleposlanik v Moskvi je prejel od svoje vlade nalog, naj takoj zapusti sovjetsko Rusijo, člani poljskega veleposlaništva in konzulatov v Moskvi, Ljenin-gradu, Minsku, Kijevu, kakor tudi zastop nik agencije Pat in njihove družine so včeraj odpotovale v Romunijo. Nemci potopili angleško matiCno ladjo za letala ______ _______________ jdni^e. Rudniki bodo najmanje *et°fetit^ uporabni. V Hamburgu je bilo • * u 101 večje število ljudi, ki so meM steklo na ceste, kjer so vozili rani odredi. n RUSKO VOJNO POR0^^: LONDON, 19. sept. Reuter-. f pflV LONDON, 19. septembra. Včeraj je nemška podmornica potopila s torpediranjem angleško pomožno matično ladjo za letala »Courageous«. , LONDON, 19. septembra. Reuter. Ad-miraliteta je izdala listo 438 rešenih mor-, narjev, med njimi 40 častnikov, z angleške letalske matične ladje >>Courage-ous«, ki je bila potopljena od nemške podmornice. Ko je bila matična ladja, ki pripada angleški rezervni mornarici, zadeta od torpeda, so takoj ugasnile vse Iliči. Navzlic temi — napad je bil izvršen ob 8 zvečer ; — so rušilci, ki so rušilci, ki so spremljali ladjo, takoj začeli zasledovati nemško podmornico. Vrgli so večje število min, ki eksplodlrijo v globinah, in posledica tega <£ bila, da se podmonornlca ni več pojavila. Z veliko verjetnostjo se misli, da je bila zadeta in da seje potopila. Mornarje s »Courage-ousa« so pobrale angleške vojne ladje ter neki holandski fn ameriški parnik, ter jih prepeljale na kopno. »Courageous« se je potopil v 20. minutah. Večina mornarjev je poskakala v morje. Eden izmed njih, ki je plaval poldrugo uro v mrzli vodi, je dejal, da je videl, kako se je večje število mornarjev utopilo. LONDON, 19. sept. Havas. V današnjem poročilu javlja informativno ministrstvo o akcijah proti nemškim podmornicam. Čeprav podrobnosti o tej akciji še vedno zadržujejo v tajnosti, se je vendar že lahko izvedelo, da pri akcijah proti podmornicam sodelujejo v prvi vrsti regularne letalske eskadrile, ki jih podpirajo pomožne letalske edinice. Ta letala odlikuje neverjetna hitrost in strahovit učinek njihovih bomb, četudi so vržena z velikih višin. V angleških vojaških krogih so prepričani, da se nemške podmornice ne bodo upale več prikazati v Rokavskem zalivu. Dejstvo je, da je že danes uničenih, veliko število nemških podmornic, veliko število pa jih je tudi težko pokvarjenih. Načrtna akcija angleškega letalstva bolj in bolj bne-moitočujfi nemško nodmorniško vojno. Angleške bombe so tako učinkovite, da poškodujejo podmornico tudi takrat, če padejo v njeni neposredni bližini. LONDON, 19. sept. Reuter. Ministrstvo za informacije sporoča, da so bile danes opažene in napadene mnoge sovražne podmornice. Nadalje je v tem poročilu rečeno, da se nekatere teh podmornic ne bodo nikoli več pojavile z morskega dna, na katerem zdaj ležijo. Tudi nekaj drugih podmornic je težko poškodovanih. LONDON, 19. sept. Reuter. Informacijsko ministrstvo javlja, da je bilo po oplje-nih večje število nemških podmornic. Moš vo 10.500 tonskega angleška parnika »City of Pariš« je bilo rešeno, prav tako tudi 13 mornarjev od 15 s potoplej-nega parnika »Brandon«. AMSTERDAM, 19. sept. (DNB.) Po vesieh neke privatne agencije je neka pod mornica potopila angleško ladjo :>Rudyard Kipl:ng«. Podmornica je sprejela posadko 13 mož in jo v rešilnem čolnu napotila do obale. Neka druga nemška podmornica je potopila veliko angleško ladjo »Nep unis«. LONDON, 19. sept. Reuter. Službeno potrjujejo, da je bilo na Falklandskem otočju izkrcanih in tamkaj interniranih 33 članov posadke nemškega parnika »Karl Friizen«. Z guvernerjim dovoljenjem je s smel kapetan obvestiti o dogodku svoje podje je v Emdenu. Vest se glasi: »Karl Fritzen« se je potopil 4. septembra. 33 članov posadke se je izkrcalo na Falklandski otokih. Deset članov posadke iz nev ralnih držav je odpotovalo 10. septembra. Obvestiti naše družine, da smo zdravi. vrhovnega poveljstva rdeče z besedico ne omenja sestanka ^ # nikov Rusije in Nemčije v skera. Nemški radio pa je z Da poročal o tem sestanku. V n6 ^ p* ročilu je rečeno, da sta sl R*'s! P®5 čija že razdelili interesne 5>e VAŽNI NEMŠKI GOSPODAR^ ^ HAG, 19. septembra. (R^V$ rajha je poglavitnim industnja> v fr la, da bo prav kmalu vzela s® njihovo udeležbo na inoze,1^e|«. l % Zlasti velja to za nevtralne " - M torej n« podjetja pozvala &iasu veija to za nevtrau^ - 7l“g j# gimi besedami bo torej nem» .. y<0* nemška podjetja pozvala, ‘ j, * * e, ki jih imajo v pod*J" {0. Nemčija, Rusija in Japonska BERLIN, 19. sept. V zvezi s sovjetskim sodelovanjem z Nemčijo v poljskem vprašanju in sklepanjem nenapadalne pogodbe med sovjetsko Rusijo in Japonsko zatrjujejo v tukajšnjih poučenih krogih, da ni izključeno uresničenje velikega načrta bloka Nemčije, Rusije in Japonske, ki bi segal od Rena v Evropi do Tihega oceana. Sporazum, ki je bil sklenjen med sovjetsko Rusijo in Japonsko, bo go-tovo vsaj tako velikega pomena, kakor je bil pakt med Nemčijo in sovjetsko Rusijo. Angleži se bodo posledic tega pakta zavedali šele čez nekaj časa. To spremembo položaja je napovedal že nemški zunanji minister von Ribbentrop ob priliki vrnitve iz Moskve, ko je dejal, da nemško-sovjetski pakt ne bo ostal brej. odmeva na odnošaje med Rusijo in Japonsko. Sovjetska Rusija sc bo sedaj aktivno udeležila mednarodnih odločitev In dela za zgraditev novega reda v Evropi :n svetu. TOKIO, 19. sept. Japonska vlada je iz- vi, da je bilo premirje med japonsko in sovjetsko Rusijo na mongolsko-mandžur-ski meji sklenjeno brez vsakega posredovanja ali sodelovanja Nemčije. Izjava dalje ugotavlja, da so vse vesti o sklepanju japonsko-sovjetskega nenapadalnega pakta neresnične in je tudi sporazum o premirju le lokalna zadeva. V evropske zadeve sc pa Japonska ne namerava vmešavati. Zanimivo je dalje rmg upa, cia do proaoj« * prinesla kaki dve do tri tnm .. nemška akcije, landiji, namerava raztegniti to op*r<' kapitale, ki so jifh prej zemstvu investirali. Gdring Jc $ sporočil, da s« izpostavlja.^ yegtiC*i'jj4 ne napovedo zneskov teh da b. prodaja, fj*** Ifjll EKSPLOZIJA V BERLIN, 19. sep:. ča, da se je zgodila v neki poleg letalskega nvnistrs v $0m eksplozija. Poslopje je P^ja j* ni«5 no, šipe so vse razbite. r° ^ & slrogo preiskavo, rezul 3 znani. . t ARETACIJE IRSKIH & DUBLIN, 19. septembra- I'5 dalj uje z zapirajiiem volucionarne vojsKe. ojs napoved P. se precej toPlot^i5. Mariborska vreme. Obe a jo Včeraj jc bila najvišja nes najnižja 12.5, opold^ etr^ pf' vin od snoči je bilo l-4 "J pe^e h, 10. seP ’ 16.80. Borza. Cu ri riz 9.55, London Dvoboj angleškega letala z nem LONDON, 19. sept. Reuter. Informacijsko ministrstvo jc objavilo dogodek dveh angleških letalcev, ki sta sc srečala $ tremi nemškimi letali. Letela sta v veliki višini nad angleškim ozemljem. Nenadoma sta zapazila, da se jima bližajo trije nemški lovci. Skrila sta ; • /a oblal':. Izvidnik se je pripravil, da bo streljal. Zaradi tega je moral za trenutek i sneti masko za kisik, ker mu je pa dala včeraj, uradno izjavo, v kateri pra-1 zmanjkalo kisika, je omedlel. To je opa- zil pilot, zapustil krnulo ^n,fllu izvidniku. Res mu izg#‘ ra ari« k s?7krtf*r še zafe sta »e 0čeU' A,r masko, pri teni pa Ko je izvidnik rešil pilota, nato pa talo. V tem trenutku - j0 (a ,• tremi nemškimi l°vC'’' Ijatl. S spretnim m£r, «5» " gleža napol lovcem in srečno I> 'dne 19. IX. 1939. »VečerntE« gffliio ured Stran 3. Zdi se, da je Pe-t,!,_ ^ TK1 J’e bil od 21.—26. avg. kfeležen avno za nami. Marsikateremu ni, kak0r U; *ezki in pestri mednarod-Pl°don.os„ , domači dogodki zabrisali 110 Pa lakv edove za nHm- Brezdvom-odnesel tr ° redemo’ da je ta ali oni le bfernu v 5ain,e vd'se ° tem ab onem pra-Mia. Vr>r U s kulturno pedagoškega 'tebno. j.furadi te^a dejstva pa je po-^ razšfr- a®so Pojasnim zlasti peka- W. , ^ ^ JCne 0'DO-TTl/Kf* Vailmr +HI.H11 rla- ** Ki ga iay«> 11. redg. Opombe, kakor tudi čla-ie objavil »Večemik« dne a 0 \ aj, ki ga je priredila Penin vra4a v Mariboru, je imel na dPrav 1 vm lla Poglavja in jih prav r razdelimo v dva dela, v je m Praktičnega. Teoretski del %„] za^ze:nal prve 3 dni in je ob-jfcv- ,. Poglavja o »Testiranju«, Stelj -J*!. reviziji testov«. Kot pre- i.'“«ut T t'.dve Poglavji je nastopil dr. h vPraš-in• ^dliane. Kot koreferent za 4jc v16 Se. Prijavil še prof. kand. >k., ’ 1 Pa s>i je izbral svobodno temo rrvj PoskUsi ^ 4 inteligentnostnimi testi ^ciaj-jii^^jPrašanje njihove slovenske ^ a centrala, ki je sestavljala uraf-,ta teda]’ ie z zgornjima te-N ^ lln° nakazala pot, po kateri i**1'6' Vena ’ dailes najaktualnejše vpra-tudi z»Aja,r pa ni Poskrbela, da bi se 5% m ^ako se je na tečaju raz-h kar , n°g° o statistični podlagi te-A(P%ra I hoditi šele po teme- Jtej y’ ,'n razumljivem uvodu. (5gZ1 Je treba poročevalcu »Ve- r^ena jVg' ^39) pojasniti, da tudi t^tizira^- aga testov še ni nikako M k0 vDje®’ kajti ta je na mestu šele S« ne],,61110, da je tudi teoretski pri-11 h za •. _ea testa že zadoščeno. Isto usi^stnJ,- erat »Prvi poskusi z inte-v Ve slnf11 Pri nas in vprašanje - .^ske standardizacije«, ki je •j) Šte^^PPstih prikazal le vred-pfi ^čevrh testov, ki se upo-?J.^Tei>n.,nas ter jih primerjal z najno-iT?°vo revizijo iz 1. 1937. Tudi le kon ono lahko posnel, kaj po- k t\ tevaPOvič, kaj Terman in Ta^v :iVTla P°t do slovenske revi- 5X1 ni. obsegal na pr. psiho-tSi> mt^tgentnosti in njeno da-bližafvkliraj^nai1^’ ki te v mnogih ozirat! ?Pearr«'ne^P^? ter se pri- Poti *“ .................... Novice V Lvajncih, ob glavni cesti Maribor— Ljutomer, se odcepi stranska cesta v približno 4 km oddaljeno vasico Negova, ki slovi daleč naokrog o svojem starinskem gradu iz 1. 1612. Kraj sam je neznaten in skoraj nepomemben, vendar ga zgodovina, bas radi starinskega grada, večkrat omenja. Leži precej visoko med gozdovi, na meji med mariborskim in ljutomerskim srezom in vas vidiš šele tedaj, ko do9peš popolnoma blizu. V tej lepi samotni vasici je življenje popolnoma mirno in idilično. Brez hrupa, brez vznemirjenej teče življenje enakomerno mirno in monotono. Dika vasi so trije velikanski, skoraj jezeru podobni ribniki, kjer spomladi cvetijo beli lokvanji. Ti ribniki, ki so ostanki prejšnjih grajskih ribnikov, dajo kraju še posebno zanimivost. Grad, ki se nahaja tu, je velikanski in je sedaj last grofov V Bohinju se je pripetila strahovita prometna nesreča, kakršne dolina še ne pomni. Na Stari Fužini se je poročila Francka Ravnikova z Jesenic s posestnikom Matijem Strgarjem. Po veseli gostiji na nevestinem domu v vasi Brod so se svatje odpeljali z avtoizvoščkom Jankom Škantarjem na postajo Bohinjska Bistrica, da bi se z večernim brzo-vlakom odpeljali v Jesenice. Kljub temu da je šofer previdno vozil po ozki cesti, je vozilo na ostrem ovinku pri brodskem mostu zaneslo s ceste v Savo Bohinjko. Padec je bil katastrofalen. Vozilo se je s potniki vred prevrnilo v reko na streho. Le izredno srečno naključje je hotelo, da je Janez Ravnik padel iz avtomobila v reko ter se tako rešil. Z nadčloveškim naporom je takoj pričel re- .. -j* To je prvo osnovno ostn^ testov m šele ^ a* ' bm niogbv ° njih kaj več spre-s wv°ri o ^ manj važna zahteva \ »ai ndarbizaciji tega gradiva, h J Preizkušamo ozir. testira- li" Po 0 le!!4 m*!10 119 druga zahteva sta %o bil« °ZUana- Ker tudi na tečaju ; "togli lmSovora' zato si udeleženci V kra%omIianti pravc slike. Od njih zabtevalo, da poznajo ^ odb^ ?Yne ^‘‘ne. Od prire-,H“' a?rei vsa'k pričaikoval, da l°’ da ^°do slavnj itin •-*> C,ba ta uuStfVTin} .J/ * ua UuUU Silvii ha v krai "^irši publiki. Korefe tai, hrav lzVleČkih lahko ome-^aniniaiiSS^a vpraSania- kI bo" . ttl1 tuai c\nf> Vi y t taf kar m’s1i P01"0' Siran^^avate,?* I28" av*- 1939)> da Slo JU ^ Seli -j sla govorila o tl Prbnerih Z ,ra a’ raiši »na kon-A " W^Sala. kakor je to % stira„. le biln tr/ii... ... Oa ni Jep^o .tr°ba poudariti, tudi d &i>cr“nentiranje, kar sprS d - Žgeč. Tako so se C«mn a vsem,11 I.mnosi- kai naj bo i^^ati^^vanin •eS0V(2niu g°st<>be-liiAeh n' utencev v'1 najraz'ižnejšemu fchivS?hd.elal aa svo-4iv St6,A 111 srnici, Tanie! To gra- fiSS ut^S1nti,PSi,,0,oSko- ai'ti ^ sv,.. 8radiVu - ' - kakem standar- ^feC‘VU Pa še zdaleka nc'mo | določevanje s \ e Piei ge2, 0kJzaja’ za kate Vilj^ani na ^ ajajo že standardi- Siln SinJs’ Taussi!r)" W^dai kso^ a bražamo s šte- ki k,."'1 lalikri arnezne stopnje. Ugoti!T,ec! seboj primer 1W>. kolikšen je nji! Negovski grad iz 17. stoletja podirajo Trautmansdorf, ki prebivajo na Češkem | v kraju Toršov Tyn. Ti grofje so silno bogati in imajo baje v svoji posesti okrog 30 grajščin z ogromnimi posestvi. Tudi pri nas v Sloveniji imajo okrog 600 oralov zemlje in sicer okrog 400 oralov gozdov in ostalo pa travnike, polja, pašnike in vinograde. Ta posestva so v Negovi, pri Mali Nedelji, v Jeruzalemu in na Polici. Vsa oskrba teh velikanskih posestev se vrši v Negovi, kjer imajo grofje svoj velikanski, starinski grad, ki zavzema ogromen kompleks. Ta grad sestoji iz dveh popolnoma ločenih in med seboj razlikujočih se delov, ki sta nastala v različnih dobah. Starejši de'> ki je zelo masiven in silno starinski, je iz 14. stoletja. Obdan je z visokim, masivnim zidom. Ta grad je napadal že kralj Matjaž. V njem so velika stanovanja za upravi- telja in za drugo osebje. Drugi del je novejši in sicer iz leta 1612. Ta letnica je zelo dobro vidna nad vhodom. Lani v jeseni je nastal v tem delu grada ogenj, ki je uničil vso ostrešje, vse strope, tako da je poslopje skoraj neuporabno in bi mnogo stalo, če bi ga hoteli popraviti. Zato se je lastnik odločil, da bo ta del grada podrl in tam napravil lep park. Grad že podirajo in je s tem ogromno dela, kajti v debelih zidovih je ogromno materiala, s katerim ne vedo kaj bi z njim. Tam, kjer je stal ponosni grad, ki je kljuboval tolikim napadom, bo v doglednem času urejen park šn Negova, ta idilična in mirna vasica, bo dobila popolnoma drugo lice. Tudi cesto iz Ivaničev proti Negovi temeljito popravljajo, tako da bo Negova lepa in lahko dostopna izletna točka. Žalosten konec veselega svatovanja ševati druge ponesrečence. Iz narasle Save je potegnil šoferja, ki je tekel v vas po pomoč, dočim se je Tončka Grmova sama rešila. Ravnikova žena Olga, njena dva sinova 11-letni Janko ter 4-letni Janezek ter Ravnikov brat Viktor so našli smrt v deročih savskih valovih. Iz vasi je takoj prihitela na pomoč večja skupina vaščanov, ki so pričeli iskati trupla utopljencev. Po dolgem iskanju so potegnili iz vode Olgo Rav-nikovo, ki je bila že mrtva. Malo kasneje so našli še ostale tri smrtne žrtve. Pretresljiv je bil prizor, ko so vse štiri utopljence polagali drug poleg drugega na breg Save, od koder so jih prenesli v mrtvašnico, kjer je bila obdukcija trupel. Pod vtisom strahovite tragedije po veseli svatbi žaluje ves Bohinj. VRNITEV NAŠIH IZSELJENCEV V FRANCIJO V nedeljo popoldne so se vrnili naši izseljenci v Francijo, kjer je njihova druga domovina. Žalostno je brlo slovo, ker se rudarji podajajo v negotovost. Rudniki, kjer so bili zaposleni, so bili zaradi vojne evakuirani in mnogi ne bodo našli več svojih družin v krajih, kjer so jih pustili. Kljub temu da bi najraje ostali v domovini, so se s krvavečimi srci odpeljali iz Ljubljane proti Rakeku. o. Iz poštne službe. K pošti v Podčetrtku je premeščena Franja Deršek, prometna uradnica pri pošti v Šmarju pri Jelšah. Iz Podčetrtka pa je premeščena v Šmarje pri Jelšah poštna uradnica Ana Blažin. o. Ban dr. Natlačen v Beogradu. V Beograd je odpotoval slovenski ban dr. Natlačen ter obiskal podpredsednika vlade dr. Mačka in hrvatske ministre. o. Nevaren konj. V Orehovi vasi pri Slivnici je brcnil konj v lice 43 letnega posestnika Avgusta Lešnika ter mu prizadejal na glavi nevarno poškodbo. o. V Majšpergu je odtrgal stroj za struženje v tovarni strojil 33 letnetnu Leopoldu Plajnšku prste na roki, o. Smrtna žrtev noža je postal v Haj-došah pri Ptuju posestniški sin Stefan Zupančič. V neki gostilni so se pijani fantje sprli in stepli. Zupančič je dobil za-lx»dljaj z nožem v srce in je bil pri priči mrtev. o. Vlom v Rogaški Slatini. V znano restavracijo Nova Švicarija v Rogaški Slatini so vlomili neznani storilci in odnpsli najemnici Ani Krepkovi za 2700 din raznega blaga. Celje c. Naročniki v Mozirju naj dvignejo Ust pri večernem avtobusu, ki vozi v Logarsko dolino. c. Ukinitev toka. Zaradi nujnih del na omrežju bo Mestna elektrarna v Celju ukinila v nedeljo, 24. t. m., dobavo toka in sicer za mesto od 8. do 11., za okolico pa od 8. do 16. ure. Za časa ukinitve toka je treba smatrati, da je omrežje pod napetostjo. c. Palača Pokojninskega zavoda na Krekovi cesti, je zunaj v glavnem gotova, sedaj sc izvršujejo še notranja dela. odmik od srednje stopinje, ki je kot normalna mera standardizirana v smislu normalne verjetnostne krivulje. Če hočemo test standardizirati, potem moramo upoštevati ne samo socialnoekonomski položaj, ampak tudi krajevne razlike tistega območja, za katerega bodo testi veljali; poleg tega pa še starostne, šolske, spolne in druge razlike. Vse te naj imajo neko skupnost ali osrednjo os, od katere se več ali manj odmikajo i boljše i slabše klasificiram poedinci. Inteligentnostnega testa, standardiziranega na slovenske razmere in zahteve pa še nimamo. Zato bi ostalo tudi »poskušanje na konkretnih primerih«, ki ga je pogrešal poročevalec »Večernika« brez pravega smisla. Referati o testiranju na Pedagoškem tečaju naj bi imeli le namen seznaniti s tem ali onim gradivom, ki naj bo primerno za slovensko standardizacijo; posebej pa še opozoriti na že omenjene standar-dizacijske zahteve in obenem vzbuditi zanimanje pri merodajnih krogih, ki bi izvedbo vse te akcije tudi materialno podprli. Gotovo bo tudi »Večemikov« poročevalec pritrdil, da se je vprašanje o testiranju pokazalo zelo nesistematično organizirano in skoroda nepripravljeno. Odgovornost za to gre najprej priprav- ljalnemu odboru, potem pa glavnemu re ferentu, kateremu je bila ta naloga tudi zaupana. Koreferenta D. Zajca, ki se je na tečaj prijavil sam, v svobodno temo, ne zadene nobena krivda. Razširjene opombe, kakor tudi »Večer-nikov« poročevalec pa so opozorili tudi na nekaj drugega. S tem se je namreč očitno pokazalo, kako nujno je treba pri nas končno rešiti vprašanje standardizacije testov, da bo tako odpravljen sploh vsak nesporazum. Dovolj velika je naloga, če se lotimo najprej le standardi' zacije inteligentnostnih testov. Pred izvedbo vsega načrta naj bi se vršil poseben strokovni tečaj, ki bi ga v vsakem oziru podprla prosvetna oblast. Tečaj naj bi imel dvojni namen in sicer obči in posebni. Obči del naj seznani vse prijavljene« z osnovnimi zahtevami testiranja, s teoretske, kakor tudi praktično uporabne strani. Posebni del tečaja pa naj pouči le izbrane udeležence o psiho loških osnovah vsaj glavnih vrst in oblik testov, ki bodo tudi po točno določenih navodilih služili za standardizacijo slovenskih inteligentnostnih testov. Le več resničnega medsebojnega zaupanja, na drugi strani pa vsakomur vsaj toliko priznanja, kar mu gre, pa bo ta akcija morala roditi plpdonosne uspehe! Prof. Drago Zajc. c. Kolo jc bilo ukradeno izpred trgovine Hofbauer v Gosposki ulici Adolfu Jager iz Lopate. Kolo je znamke „Diam«mt“ m je vredno 700 dinarjev. c. Novi grobovi. V Gradcu, kjer se je zdravila več let, je te dni umrla soproga upokojenega kapetana g. Egona Karnerja iz Celja, gospa Terezija Kamer v starosti 49 let Pokojna je bila hčerka že pokojnega celjskega mestnega stavbenika Antona Dimeča. Pogreb bo na mestnem pokopališču v Celju 20. t. m. ob 17. uri. —- V mestnem zavetišču v Medlogu je umrla 87 letna mestna reva Apolonija Žlofova. — V javni bolnišnici v Celju je umrla 27 letna šivilja Regina Pilihova, doma iz Tremerja pri Celju. Zaposlena je bila kot šivilja pri tvrdki R. Stermecki v Celju. c. Koncert v korist Rdečega križa priredi vojaška godba v četrtek, 21. t. m., od 18. do 19. ure pred mestnim poglavarstvom. c. Nesreči. 16 letna uslužbenka na postaji v Rogaški Slatini Rozalija Drofeni-kova, je pometala železniške vozove. Pri premikanju vlaka je padla z voza in se težko poškodovala. — 52 letni posestnik Martin Orožen iz Braslovč je paael doma s kozolca in si zlomil desno roko v ramenu, — Oba ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici. c. Nož v prsi. 20 letnega delavca Jakoba Mlakarja iz Žič, občina Loče, je doma na dvonšču v prepiru sunil z nožem v prsi posestnikov sin Karel Dobnik iz Žič. Težko poškodovanega Mlakarja so prepeljali v celjsko bolnišnico. Ptuj p. Prometna neareča. Vincenc Štuhec iz Pobrežja pri Mariboru se je z neko osebo na motociklju peljal v Ptuj. Ko se je v noči vračal, je naletel na dva kolesarja. Vsled nerodnega izogibanja je sam padel. Nezavestnega, s težkimi poškodbami 11,1 glavi, so prepeljali v ptujsko bolnišnico. p. Ptujsko lutkovno gledališče je vršilo v letošnjih počitnicah pomembno narodno delo. S svojimi 30 lutkami in lutkovnim odrom se je udeležilo narodno-obramb-nega tabora v Apaški dolini. Tu je uprizorilo 10 lutkovnih iger. Imele so prav zadovoljive uspehe. V kar najbolj polnem številu so prihajali k predstavam ne samo otroci ampak tudi odrasli. Lutkarje ao uagrajali z oduševljenim odobravanjem, To je bilo za idealne lutkarje najlepše plačilo in vzpodbuda k nadaljnjemu še večjemu delu. p. Angleški khib Ptuj bo priredil po čenši po prvem prihodnjega meseca tri začetniške tečaje. Prvega za mladino (učence od 2. razreda ljudske šole naprej), drugega za dijake gimnazijce in meščanske sole, tretjega za odrasle začetnike. Pouk angleščine se bo vršil na tak način, da ne bo obremenjeval tečajnikov, posebno pa ne učencev in dijakov. Posebno se priporoča tečaj za odrasle. Pojasnila daje g, Bratkovič v prostorih „Posojilnice' na Slovenskem trgu. — Barbka, Tvoj sinko je pa lepo zrasel na počitnicah. ~ Ah, kaj še. Padel je v vodo in cunje so šc mu skrčile Maribor Organizirajte tudi letos »dneve grozdja Zdravilni pomen prehranjevanja z grozdjem — Podprite slovensko vinogradništvo II Letos je na Štajerskem obrodilo sadje izredno bogato. Mariborski sadni trg je iz dneva v dan naravnost preobložen s sadjem, kakor breskvami, slivami, hruškami, jabolki in zadnje čase vedno bolj z grozdjem. Kakor lani bi bilo tudi letos potrebno, da se organizirajo »dnevi grozdja«, da si bo lahko vsakdo nabavil prepotrebno grozdno hrano po zmertrih cenah. Ob tej priliki bi. na kratko spregovorili o važnosti sadja, prav posebej pa še grozdja za človeški organizem. Znano je, da tvori mesnata hrana v človeškem organizmu preveč beljakovin, ki pripravljajo ugoden teren za bolezni. Že pred desetletji so zdravniki predpisovali za slučaje slabe prebave posebne »grozdne kure«, pri katerih je moral bolnik 5 do 6 tednov uživati samo grozdje. Grozdje čisti prebavne organe, s svojim sladkorjem pa daje dovolj hranil za človeško telo, tako da vsebuje v zadostni meri rudninske soli, ki so neobhodno potrebne za ljudski organizem. V grozdju pa se nahajajo tudi vseh vrst vitamini, brez katerih ni življenja. Tako je grozdje uspešno obrambno sredstvo proti boleznim, poanaga pa tudi v težkih slučajih obolenja. V Severni' Ameriki so začeli zdraviti s posebej predpisano grozdno dieto tudi raka. Grozdje pa deluje ugodno tudi pri obolenju ledvic, pri angini pectoris ter drugih obolenjih srca, pri golšavosti, pri črevesnih boleznih, trakuljah, hemoroidih itd. Vsaka grozdna dieta deluje kot sred- stvo za čiščenje krvi, pa tudi kot sredstvo. ža okrepitev krvi, v kolikor se v sadju nahajajo vitamini mineralnih snovi, ki so za okrepitev potrebni. Grozdna dieta deluje tako pri najrazličnejših boleznih, ki so nastale zaradi napačne prehrane; pomaga pa tudi pri zastrupljenju krvi. Zato je potrebno, da je grozdje na mizi pri zajtrku, pri obedu in pri večerji tako pri siromaku kakor pri bogatašu. Tako se bo s sadjem nehote izpodrinila mesna hrana. Ker je letos zelo dosti sadja, bi naj vsaka gospodinja kupovala polovico manj mesa ter ga nadomestovala s sadjem, katero je letos izredno poceni. Z zadnjim bi še precej opomoglo tudi našim vinogradnikom, ki so letos založeni bogato z izredno sladkim grozdjem. Zdravilni pomen grozdne prehrane so spoznali že vsi napredni narodi ter ga močno pospešujejo. Zato bi bilo potrebno, da se tudi pri nas zavzamejo odgovorni faktorji za »dneve grozdja« na eni strani, kakor tudi za to, da se razloži ljudem pomen grozdne prehrane. Iz vrst mariborskih okoliških vinogradnikov pa je izšel še eden, zelo sprejemljiv predlog. Zadnji so mnenja, da bi bilo potrebno organizirati prodajo štajerskega grozdja v Ljubljani ter po vseh večjih krajih na Gorenjskem, kakor v Škofji Loki, Kranju, na Bledu itd. Za to akcijo bi se morali seveda pobrigati v prvi vrsti vinogradniki. sami, merodajna ob la st va kakor banovina pa bi naj poskrbela, da bi bil prevoz sadja čim cenejši. Z akcijo bi bilo treba začeti takoj. Nevaren vlomilec za zapahi V trgovino juvelirja Stumpfa na Koroški cesti je prišel Jakob Pijavec in prodal zlato zapestnico za 277 dinarjev. Juvelirju se je prodaja zdela sumljiva in je zato o tem obvestil juvelirja Kindla v Ptuju, kjer jc bilo vlomljeno v noči na 9. sep-teembra in je vlomilec odnesel za 100.000 dinarjev zlatnine. Kindl se je takoj pripeljal v Maribor in spoznal zapestnico za svojo last. O tem je bila obveščena policija, ki je izsledila Pijavca. Ta je izpovedal, da je zapestnico dobil od Karla Globočnika ta pa od vlomilca Franca Le-beničnika iz Mengša, ki je vlomil v ptujsko draguljarno. Kindl je imel srečo, ker je na mostu zagledal vlomilca in ga izročil stražniku. Pri zaslišanju je Lebeničnik izpovedal, da je del ukradene zlatnine licija je tam res našla 10 ur. Drugi del zakopal pod mostom v Taborski ulici. Po- drugih oseb. zlatnine je vlomilec zakopal v neki šupi v Slovenski Bistrici. Tudi tam so našli za več deset tisočev zlatnine. Ostanek dragocenosti je Lebeničnik odnesel k nekemu Francu Jusu in njegovi priležnici -Mariji Habjaničevi pri Sv. Duhu. v. Halozah. Zlatnino so spravili v velik lončen lonec ter ga skupno zakopali v bližnjem gozdu. Policija je luknjo res našla, toda prazno. Vse kaže, da je zaklad skrivaj izkopal Jus, ker je ta ob prihodu mariborske policije neznahokam pobegnil. Aretirani Lebeničnik. je priznal tildi vlom pri trgovcu Kaču v Slovenski Bistrici, kjer je odnesel železno blagajno in jo izročil že prej omenjenemu Jusu v Halozah. V zvezi z vlomom v Ptuju je policija aretirala še pet Dr. Ivan Hojnik Danes dopoldne je v mariborski bolnišnici preminul državni tožilec na mariborskem tožilstvu dr. Ivan Hojnik. V bolnišnico sa ga morali prepeljati pred nekaj tedni, ker ga je zadel mrtvoud. V bolnišnici se je njegovo stanje sicer nekoKko popravilo, vendar pa je kljub temu nastopite kriza, kateri je bolnik podlegel. Mariborski sodniški krogi so izgubili z dr. Hojnikom enega izmed svojih naj- bolj priljubljenih osebnosti. Državni tožilec dr. Ivan Hojnik je bil vesten, uvideven ter nad vse pravičen tožilec, ki je na eni strani branil interese družbe, ki pa se je na drugi strani zavzel tudi za ogroženega posameznika. Vsi, urad-ništvo, sodnijski krogi in vsa ostala javnost, ki ga je poznala, v prvi vrsti pa mariborski novinarji, se ga bodo vedno toplo spominjali ter ga ohranili v nepozabnem spominu. . POTRES V MARIBORU Včeraj so mnogi Mariborčani, ki stanujejo v višjih nadstropjih, v zgodnjih jutranjih urah občutili močne potresne sunke. Postelje so se tako zazibale, da so se meščani prebudili iz spanja. Prvi potresni sunki so bili okoli 2. ure, drugi pa ob 6.20. Vsi potresni sunki so bili jako močni in so jih občutili na vseh koncih mesta. Med potresom je bilo slišati rahlo bobnenje. BENCINA JE PRI NAS DOVOLJ Te dni je bite v Beogradu anketa, na kateri so razpravljali o zalogah bencina v Jugoslaviji. Na tem sestanku so z gotovostjo ugotovili, da imamo pri nas dovolj bencina in drugih pogonskih sredstev. Če bi tudi omejili porabo bencina, bi ga bilo še vedno dovolj, da motorni promet ne bi trpel. nimivost. Doslej je mladi Vasic peš, na kolesu in z vlakom prepotoval našo državo. Njegovo potovanje bo končano 1. 1942. Mladi brezdomec je navdušeno govoril o slovenskih planinah in uspešnem tujskoprometnem razvoju. Iz Maribora bo Vasič krenil v Nemčijo, Češko, Madžarsko in druge evropske države. Na potovanju ga je nekoliko presenetila evropska vojna, ki ga bo ovirate pri svetovnem romanju. KOPALNA SEZONA ZAKLJUČENA Mestna podjetja sporočajo, da se z 19. L m. zaključi na Mariborskem otoku letošnja kopalna sezona. Od tega dne dalje bo kopališče za zunanji obisk zaprto. m. Odlikovanja Rdečega križa. Na Pobrežju sta bila odlikovana od glavnega odbora RK iz Beograda za zasluge za več kot desetletno človekoljubno in humano delo s srebrno kolajno gg. Jožef Koglot in Danilo Vezjak, dočim so dobili diplome gg. Karel Stržina, Simon Letonja in Mirko Spelec. m. Slavni učenjak v Mariboru. Včeraj se je mudil v našem mestu slavni učenjak dr. Matija Murko, vseučiliški profesor v Pragi. Odlični gost si je ogledal restavracijska dela v mariborskem gradu. m. Pobreška tihotapka. Finančni organ ie na Pobrežju ujel neko žensko, pri kateri je našel kilogram kresilnih kamenčkov« m. Rdeči križ na Pobrežju predvaja 20., 21. in 22. t. m. v zvočnem kinu Pobrežje prekrasni film »Dete predmestja«. V glavni vlogi Shirley Temple; z dodatkom zabavne šole .»Veseli Dodo«. Cena za odrasle 4 din, za deco 2 din. čisti dobiček gre v korist Rdečega križa. m. Vlom v Mejovšekovo trgovino. V noči na ponedeljek . so neznani vlomilci vdrli v trgovino^ s kurivom g.'Branka Mejovška v Kneza Koclja ulici in se s sekirami spravili nad železno blagajno. Odšli pa so praznih rok, ker so bili prepodeni. * Pevski zbor Glasbene matico! Skupna nevska vaja v sredo, 20. t. m., ob običajni uri, — Načelnik. m. Nočna lekarniška služba (od 16. do vključno 22. t. m..): Lekarna pri sv. Antonu, Frankopanova ulica 18, tel. 27-01; lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova cesta 1, tel. 21-79. V Mariboru dne 19. I&JlE«' VIHAR NA JADRANSKEM V srednji Dalmaciji in v bliari _ je sredi noči besnel silovit v > kršnega še ne pomnijo. Razbur je se je poigravalo s parniki m ^rr mi kakor z orehovimi lupinarii- l barjem je strela udarila v ia3^>pi nika »Prestolonaslednik j tega je nastala silna panika, K : .^i ni bilo človeških žrtev, v ce i ^ Dalmaciji je napravil dež ze 1 škodo. OD ŠIVILJE DO MILIJONA^ V Uroševcu v Srbiji živi skr0f\js vilja Danica Maksimovič-Dabice ’ m lani poročila z invalidom ^ f je nam i-iui učna z m v a.,—--. Dabičem. Ta je bil ameriški ^ brovoljec. Vojaške oblasti so m« ^ 25.500 dolarjev invalidnine. $ cev po poroki je invalid uffm vdova je te dni dobila iz Ari ^ vestilo, da bo prejela ogromno^ ||p svojega moža. Tako je sirom3 postala kar preko noči mili) 12 IN POL MILIJONA KG SARAJEVU Sarajevska mestna klavnica kar izdala zanimivo, statistiko A delovanju, odkar -ima Sarajevo ji '-1 Konsum mesa se je & klavnico. iwii^uiu .j- - . dvignil. Posebno v zadnjih dve« ^ bil porast kapacitete saraievsk ^ klavnice izredno velik. V dve ^ Sarajevčani pojedli 12 mitjiofl^V ^ kg mesa vseh vrst. Največ km) nico, dočim prašičev in manj. OTROK, KI VIDI SAMO Naši zdravniki se 'zelo s malega Stevana Bujatoviča lZ pri Kninu. Deček je popolno1«1? samo podnevi. Ponoči vidi iz^ Sim pri dnevni svetlobi spte«. sam iz hiše, ker popolnoma opravlja svoje delo samo P011 ■' w pase ovce, ponoči dela tud1 f naloge. Čudoviti mali slepec razred in je zelo bister d Dan0S Kino * Grajski kino. umetnosti »Pesem zlaletf« *7fa v slavnejša pevca sveta nastop4 ,T( mu. Janett Mc. Donald, Eay * Kino Esplanade. Dp vh« | „Sisi“, prekrasni dunajski, -g G Moore. — Od petka' najno „Junak pod copato". LihaJJ . . Fritsch, . *-<, * Kino Union. Do „Med dvema frontama", zap|fj lektivski film poln sijajmn. Loretta Voung, Don Amache Bora Minjevič. CENE ZA SENO IN SLAMO _ Ministrstvo vojske in mornarice je z raz-& P. broj 11466 od 7. septembra 1939 odobrilo za seno in slamo naslednje cene: Ljubljano, Mojstrano, Škofjo Lo- ko m Boh. Belo do 65 para za kg; za Maribor, Celje, Slov. Bistrico in Vrhniko do 60 para za kg. Povišek cen za slamo pa jc naslednji; za Ljubljano, Celje in Škofjo Loko do 34 para; za Slov. Bistrico, Boh. Belo, Mojstrano in Vrhniko do 32 para ra CS- Pr(ria’!° seno hi slamo do 5 para višje. Za Zidani most in Trbovlje veljajo iste cene, kakršne so določene za Celje, za Falo pa kakršne so določene za Mjtribor. SVETOVNI POTNIK-PLANINEC V MARIBORU V našem uredništvu se je zglasil 21-^tni svetovni potnik in navdušen planinec Savo Vasič il Kupresa v Bosni. Iasta 1938. se je kot član turističnih društev odločil, da prepotuje ves svet in zbere podpise znamenitih osebnosti v velik album, ki bo prav gotovo velika za- SMRTNI SKOK V DRAVO Včeraj zjutraj so ljudje na državnem mostu videli razburljiv prizor. Neznani moški se je bliskovito povzpel na mostno ograjo in se pognal v dravske valove. Reka je takoj zagrnila svojo žrtev in jo odplavila. Vsaka pomoč je bila brezuspešna, ker trupla niso mogli najti. Samomorilčeva identiteta je neznana. NAPADALEC V RJUHI IN ŽENSKI RUTI Ko se jc hlapec Jakob Reberšek vračal s svojim znancem mimo posestnika Šumnika v Stražišču pri Prevaljah domov, je iz zasede planila nanj neka postava. Bila jc ogrnjena v belo rjuho, na glavi pa jc imela zensko ruto. Neznanec jc imel v roki dolg nož, s katerim jc brez besede napadel Reberška in mu zadal dve nevarni rani na glavi in v trebuhu, illajiec se je zgrudil v krvi, njegov spremljevalec pa je pobegnil in poklical ljudi ha pomoč. Ranjenca so prepeljali v slovenjegraško bolnišnico. O tajinstvenem napadu je uvedena preiskava. m. Poročila sta se gledališki igralec g. Ljudevit Crnobori in gdč. Dragica V ročko va, zasebna uradnica Tone se je' v ponedeljkih rad spočil po gostilniških štrapacih., Mojster je bil nanj zelo hud. Neki torek ga trdo prime: — Kje ste bili včeraj? — Bolan na gripi. — Pa sem vas videl, ko ste se vozili na kolesu mimo delav- ............................ nice. — Sem moral hitro po zdravnika, da fonični koncert — J*u bi ne umri! 'ganska kapela Horvatu. Radio Sreda, 2«. sc ženevske konvencije RK; sz Klavirski koncert; ^ 12.25 Svatbeni zvoki vri1 Mu 12.35 in 13.10 Zabavni k°nfR0 18.20 Popoldanski koncer ^ .m K; G.10 Popularni koncert; ’ opera „Trovatore", - tova opera „Mefi$tofeIe'_•, -c0) /čj 20.30 Brahms, Nemški Be «3. 20.30 Simfonični koncert; fnn,-An,- t — BudtmP1 In življenje teče dalje 1 1 1 da bi mogel človek ostati za zidovi. Ljudje se zavlečejo ali v oštarije, ali napolnijo bioskope, ali pa odidejo izmed zidov — kamorkoli. Na mariborski periferiji jc tombola. Uniformirani gasilci, lesen oder, nekaj zelenili smrek zataknjenih za špranje, kričanje, gruča ljudi, prerivanje okoli odra in čakanje, da bi se ž.e začelo. Potlej se začne »tombola«, karte pa še vedno prodajajo. Nedaleč od tombole jc cirkus ... Strelišče, nekaj fantov, preizkušajo svoje zmožnosti, tudi nekaj prežarjev, kj jih dekle odganja, da bi »gospodje« lažje streljali... Vrtiljak je eden izmed tistih, ki jih je treba priganjati s »teraj, teraj!« Ustnik se je opremil za ta posel z bičem. »Teraj, teraj!« Zvečer bo velika veselica ... že zdaj Nedeljsko popoldne. Dan je preveč lep, | sc toči... Periferija bo - v ta sončen popoldan,_4 k°svet ve^j/ skih urah radio vrgeI vvS ljsk0 g3ŽJ ro]santti cnDiAtcIfih . 'ti tli Na peri 0 Periferija se pr'PraV, titi. Periferija se Pr|P,aTomb°13 se bo začelo življenje, preje končana, seveda • {ej « tfel| Nekje, prav A ebe z edino roko P ^trg p P grebe človek, ki mu je Dež, ki se vlije na ra--,, $e za trenutje osvesti. m3če, ženo, na otroka, na h jeh ^ ^ mejno zahrepeni po jC ter kj ki so biIerzaM volf'^ toletju del v dvajsetem V uvrtj« ; 1939. Ta vojak je w Cio' i. aggga Ur Važna kmetijska publikacija ■J' J- Slebii ulo«oerafiia !",ger ~~ ing- -Š- Marentič: ture v iefL sl°venske kmetijske litera- Kmetiisk‘ J919—1938. Izdala in založila Str. X|I f°rnica v Ljubljani, 1. 1938. t 4)7, cena 100 din. mr kftis „ |. ,. *e je doslej bavil z našimi ; Kitni vprašanji, je bil v veliki |adre; 1) Boj i. ... -r—ji- uu v vsu« pri ’ i 1 zadevna literatura je posta-Sija j„ * Ze počela nepregledna. Raztre-iibju . Večini po raznih zbornikih in ,,Ji° leto T*3')511'11 izdaiah> ki se P°jav-vindar • a ‘^°m in zopet ugašajo. In V zakopanega ogromno > Jfga. gradiva. Da se omogoči »% se ll kakršnega koli nagiba za-% Vr,a nasa gospodarska, zlasti kme-% jl^a.Sania> pregled zadevnega že rs®nega dela, je izdala mlada ? V{Iikim Zf rnica gornje delo, ki ga je •Sgraf h sestavil naš najboljši ^"iria Slebinger ob sodelovanju ^tavlj a^r?nomije J. Marentiča in !'v na Ja ^a^ riajdragocenejšo pridobili jn , Področju, kar smo jih doslej H n« t. jlkršno še ne morejo pokazati Tu in lle ' ^ ijšle le oko'i publikacij, ki , ega področja pri nas po vojni, kresen-, 1 °koli. 10-000 51ankov. ki 50 Opisih, razr|ih naših časnikih in ča- Vsa snov je vzorno in pregledno razdeljena na splošno kmetijstvo, ki obsega zopet pododdelke, kakor kmetijska izobrazba, organizacije, gospodarstvo, agrarna politika, agrarna reforma, socialni problemi slovenske vasi, kmetsko gospodinjstvo itd., dalje splošno poljedelstvo (pododdelki: žitarstvo, okopavi-ne, travništvo, industrijsko rastlinstvo, hmeljarstvo, vinogradništvo, sadjarstvo, vrtnarstvo), splošna živinoreja (pododdelki: govedoreja- mlekarstvo, konjereja, svinjereja, reja malih živali, čebelarstvo in sviloreja) ter gozdarstvo z lovstvom in ribištvom. Dodani so delu še: bibliografski podatki o slovenskih kmetijskih strokovnjakih in pisateljih. Že iz bežnega pregleda je razviden strogo znanstveni značaj tega odličnega dela, ki smo ga doslej tako zelo pogrešali in ki bi nedvomno sijajno služilo vsem, ki se kakor koli zanimajo za ta vprašanja. Vsak bo gotovo tudi od srca hvaležen Kmetijski zbornici, ki se je pri nas prva lotila tega prepotrebnega dela in se ni ustrašila žrtev zanj. Ker je delo odlično tudi po. zunanji opremi, smo prepričani, da bodo posegli po njem takoj vsi interesenti, služilo namreč ne bo izborno le strokovnjakom, publicistom itd., temveč tudi naprednim praktičnim gospodarjem. L. Sf>Qf Vojna in boksarski šport Tfk pred izbruhom prve svetovne vojne, sredi poletja 1914., je bil boksarski šport v Angliji na višku. Še danes obžalujejo mnogi ljubitelji tega športa, da je prišla vojna in nenadoma prekinila nekaj boksarskih karijer, ki jih po vojni m bilo več na ringu. Večina angleških boksarjev je oblekla uniformo in ko so jo slekli, niso bili več boksarji. Za fronto pa se je boksarski šport začel razvijati kot del dnevne fizične kulture vojakov. Od takratne generacije boksarjev ie bil najbolj znan »Bombardir« Wel!s. V najlažji kategoriji je bil prvak miniaturni Jimmy Wilde, ki je bil od vojaških komisij večkrat zavrnjen kot premajhen, da bi lahko služil vojake. Trije drugi so bili Jim Drisooll, Freddie Welsh in John-ny Basham. Driscoll je bil še po vojni, ko je bil že v svojem 41. letu, mojster na ringu. To je dokazal tudi v borbi proti Zatrg908^ 1'ngvistični atlas v* nUe(*narodni kongres slavistov, M« bi, y e°gradu od 18. do 25. t. m., %ocj. Zadnjetn času zaradi-izbruha r>d,0£r Vedan- so bili pripravljeni raz-.%v flf 0 katerih smo deloma že po-1 0 k°ngresnih publikaci- h V^rašan‘ Se ta kongres ukvarjal j^jaka6111 izdaJ'e staroslovanskega i11)eti'tera,iaiSpr.0Žen J’e bil tudi Pred,°S atlas ivi 'n vses'ovanski lingvi-I,.1 !?ed vsemi temi predlogi se Potrebi Tak at,as ne dai jjv samo slavistom, ampak % test,ifnon0S^’ ker bi nam sam po sebi sin111 & tem i’od°bo slovanskih jezikovna ^ veri narodnih meja. Zlasti pri nas navezani na atlase tujih, str,ni> !zdai. ki ne le da niso nikoli njj, .^i. ^udi niso točni in nepri-'očki 111 cd mejami posamez-Jn «. Ze»iliJ • s.kuPin v Evropi so na raz- 1'alt p3(Jiiosrdih tako ve'iki> da odPira- Slovl ?0gre;,.;0 vprašanje celih pokrajin, % ^>He se delajo celo pri mejah Pri ,Se ne kafere ozemlje je majhno, bi.^iih slr!em° ^ud‘*i> da so netočnosti itijJ ie n. Vanskih jezikovnih ozemljih, • Vefje p',0l!s5<0 a*i rusko, še nepri-8a Ji 2at.pQ 0 izdaji strogo znanstve- no. Cil53’bi ,'^pr'sSranskega slovanske- Vttem bui)i-(!0?oneno J'asno podo' drSu' ‘Udi k0t P°d,ag3 Z3 političnih r. a?0v s!ovanskfhih’ p.osebno k'n narodov. k. Razstava Zorana Mušiča v Beogradu. V drugi polovici oktobra bosta priredila v paviljonu »Cvijeta Zuzorič« v Beogradu skupno razstavo svojih slik naš mariborski akad. slikar Zoran Mušič in znani hrvatski akad. slikar Frane šimu-novič. Zoran Mušič bo razstavil večinoma najnovejše gvaše iz Dalmacije. k. Likovna razstava v Mariboru. Mariborski likovni umetniki pripravljajo za konec letošnjega leta novo razstavo svojih del. k. Arijski svetovni nazor. Dr. Wilhelm Hauer v Tubingenu je ustanovil seminar za »arijski svetovni nazor.« Njegova stolica obsega sedaj indologijo, primerjalno vesrstveno zogodovino in arijski svetovni nazor. k. španska umetnina v domovini. Dragocene španske umetnine, ki so bile za časa državljanske vojne odposlane v Švico in pozneje v Ženevi razstavljene, so se sedaj vrnile domov. k. Gostičevo gostovanje v Zagrebu. V torek zvečer je gostoval v zagrebški operi prvič v letošnji sezoni znani član ljubljanske opere Josip Gostič. Nastopil je v vlogi Hermana v Čajkovskega »Pikovi dami« in dosegel po soglasni sodbi kritike popoln uspeh. Kritika nravi, da je Gostič pevec nenavadne višine in igralec močne impresije. Gostič bo, kakor znano, gostoval v letošnji sezoni večkrat v Zagrebu in Beogradu. Francozu Charlesu Ledouxu; pravijo, da je bil ta boj najlepši, kar jih je sploh kdaj bilo v Angliji. Freddie Welsh je tik pred vojno postal svetovni prvak z zmago nad ameriškim Nemcem Willie Rit-chiejem. Z vojno so se seveda javni nastopi v Angliji nehali. Boksarji pa, ki so bili mobilizirani, so v odmorih za fronto .učili druge vojake, kako se križajo roke in iz te generacije je po vojni izšlo veliko število dobrih novincev. Sedaj se dogodki ponavljajo. Svetovni prvak Len Harvey in Tommy Farr sta oba mobilizirana v angleškem letalstvu. V dolgih urah čakanja sovražnih letal bosta verjetno po zgledu svojih prednikov učila boksati svoje tovariše v uniformi in tako bo vojna spet vrgla na površje nekaj dobrih novincev, stari pa bodo šli v pokoj. Spored tekem v nedeljo MARIBORSKO OKROŽJE: I. razred: Mariboru: Železničar—Rapid, Čakovcu: Gradjanski—ČŠK, Murski Soboti: Mura—Maribor. II. razred: v Mariboru: Slavija—Drava, v Ptuju: Ptuj—Lendava. Rezervna moštva: v Mariboru: Železničar—Rapid 'kot predtekma. Juniorsko prvenstvo: Slavija—Maribor. CELJSKO OKROŽJE: I. razred: v Trbovljah: Amater—Celje, v Celju: Olimp—Hrastnik. II. razred: v Štorah: Štore—Jugoslavija. JUNIORSKO PRVENSTVO: Celje—Olimp. SLOVENSKO-HRVATSKA LIGA: v Zagrebu: Hašk—Hajduk, v Splitu: Split—Gradjanski (Z), v Subotici: Bačka—Concordia, v Sarajevu: Sašk—Slavija (V), v Ljubljani: Ljubljana—Slavija (O). NOGOMETNA LIGA JNS-a: v Beogradu: Jugoslavija—Bata, v Skopi ju: Gradjanski—Bask, v Novem Sadu: Vojvodina—BSK, v Subotici: Žak—Zemun. ' iiiiiiiiBunfi 11 muhi—m■ ih—namilim LJUBLJANSKI I. RAZRED LNP-a: v Domžalah: Disk—Bratstvo, v Ljubljani: Mars—Hermes; dran; Svoboda—Kranj. Reka—Ja- Sah ŠAHOVSKA OLIMPIADA V BUENOS AIRESU Velike šahovske tekme v Buenos Airesu bodo pravkar zaključene. Na čelu tabele se je zbralo več favoritov, vendar pa še ni jasno, komu bi pripisali svetovno prvenstvo. V 12. kolu je Nemčija igrala s Chile neodločeno 2 : 2, Estonska je porazila Brazilijo 3 in pol : pol, češko-Moravska pa Švedsko 2 in pol : 1 in pol. Ostale tekme so bile večinoma prekinjene, zlasti važna je tekma med Letonsko in Poljsko, ki jo bo verjetno Poljska dobila z visokim rezultatom ter zopet stopila na čelo tabele. Neodločeni sta ostali tudi tekmi med Francijo in Kubo ter Argentino in Palestino. Argentina je dobila svojo tekmo proti Chile v razmerju 3 in pol : pol. Danska je bila v 12. kolu prosta. Stanje po 12. kolu: Nemčija 29, Argentina 28, Švedska 27, Poljska 26 (1 prekinjena tekma), Češko-Moravska 25 in pol, Nizozemska 24 in pol, Estonska 24 in pol, Francija 22, Letonska in Palestina 20 in pol, Chile 18 in pol, Kuba 16 in pol, Litva 15 in pol, Brazilija in Danska 15 točk. OPOZORILO! Tistim naročnikom, ki imajo zaostanke z naročnino za »Večernik«, bo uprava v začetku prihodnjega tedna začela PREKINJATI POŠILJANJE LISTA. Zato prosimo cenj. naročnike, ki ne želijo, da se jim dostava lista zaradi neporavnane naročnine ukine, da še tekom tega tedna nakažejo zaostalo naročnino za nazaj in za tekoči mesec. UPRAVA »VEČERN1KA«. r®Stacpoole UUBEZEN MORNARJA EMONA bo se ROMAN 18 toda pred Bi! j hišo <- s č°'nom. Ta čas '* !e Čas C°bot, da av'ial. Strah Sredo k stricu. Ericsson je bil strašno ~l*an MagnUS 3- — oi.aaui K??? strlevj5;?« Pred družbo Ja <^aJ Počne z okfmt°' Ni V°’ ' ln Švai-3 ka|nl 'n nogami, Hm'1’ oh kai nai sPreimeta količkaj !S£ b?°H°ri’ kak0 « naj \ Zl’° ga je , ^va>a tista, ko ^inja ’ SG jC razvila v da' ■S*1! odPrla V hi bit 8 v notri' . V[ata- Ko je ugle- H?rePo>nna^rai^i Drvh°' P° t*c'1 Prepro-a *- no. Pobegnil. Toda bii0 je hi : nai idin.?,iavil Ounnarsson. odloži Priti: ne Uani i'' Matrm°ZI?a tc šc in (uic- Pr' °O^V0,ar'iam v u;vČUdi sprc' s° stalo i '• oina" 'e k"J'8e. Tudi to jc bilo švalino. Vaza poljskih rož je prijetno vplivala. Pohištvo je bilo novo, preprosto in okusno. Magnus je komaj sedel, ko jc prišla S služkinjo sta nosili večerjo. Ta pogled je vzbudil v Magnusu občutek domačnosti in ko se mu je Svala še nasmehnila, jc njegova boječnost povsem izginila. Pri večerji so se pogovarjali o vsakdanjih stvareh. Gunnarsson je seveda spregovoril o ribah, in Magnus jc povedal- kako so se pogodili z Gudmundsso-nom. Gunnarsson in Švala sta sicer vedela, da ima Gudmundsson vse posle v Skars-stodu v svojih rokah, ni jima pa bilo znano, kako kruto ravna Gudmundsson z delavci. Oba moža stn spadala skupaj kot edina »bogataša« v kraju; bila sta delodajalca. Tako je prišlo, da ni dosti vedel o Gudmundssonovem nasilnem vladanju nad ribiči: zato si tudi ni mogel misliti, kai pomeni namen obeh mornarjev »Vesel sem, da ostaneš tu«, ie dejal. »Skarsst6d potrebuje novih ljudi, in tvoj prijatelj Ericsson se mi zdi močan dovolj, da opravlja delo za dva.« »Močan dovolj —« se je začel navduševati zanj Magnus in mu peti slavo. Pripovedoval je tako živahno, da sta ga oba gostitelja navdušeno poslušala. Povedal je tudi, kako je rešil bojo in želel za to samo dvanajst ur dopusta, namesto da bi zahteval kaj več. Magnus ga je začel kritizirati. »In to je storil, samo da bi lahko begal za dekletom, ki se je vanj zaljubil — toda neko zlo čarovnijo je morala storiti z njim, kajti odtlej je čisto spremenjen.« Švala ni rekla nič, oče se je pa glasno zasmejal. »Prav lahko si predstavljam, kako se dekleta ozirajo za njim«, je menil. »Toda gotovo bo našel tu kako ljubko stvarco, ki bo zanj, in se bo končno le ustalil.« »Ne verjamem, da bi se sploh kdaj poročil, in tudi ne verjamem, da se bo kdaj ustalil«, pravi Magnus prepričevalno. Nato so pospravili posodo, Gunnarsson jc ponudil cigareto, in švala jc pletla. Od zunaj je prihajalo šumenje reke in zategli kriki ptičev. Dekle je poslušalo pogovor obeh mož, kakor bi poslušala reko. Mislila je na Ericssona. Bil je drugačen, kakor so možje, ki jih je doslej spoznala. Celo v Kopenhagnu ni mogla... Pa tudi način, kako jo je po- gledal, je bil tako drugačen od motrenja drugih mož. švala ni bila navajena, da bi jo gledali kakor kako klado, in povrhu še nezanimivo klado, če bi bil Ericsson, kakor drugi možje, bi je njegova ravnodušnost ne motila; toda da on ravna z njo, kakor da bi je sploh ne bilo, je vzbudilo v njej doslej neznano čustvo — čustvo upora. Vse do tega trenutka je živela v raju mladega dekleta; vse, kar se je nanašalo na drugi spol, so bile zanjo besede in nič drugega ko besede — zakon, ljubezen, flirt in tako naprej:^ vse te besede je uporabljala in si domišljala, da pozna njihov pomen, v resnici pa ni od vsega razumela niti trohice. Z dugimi besedami: njen duh je bil še čisto deviški. če bi bila švala sposobna kakršne koli nečiste misli, bi si nikoli ne izbrala Gud-mundssona za moža. Njegovo zasnubi-tev je sprejela, ker ji je on pomenil prav tisto, kar vsak drug mož. Za kak vesel izlet bi si izbrala kakega mladega moža, ki jih jc toliko spoznala v Kopcnhagenu, toda kot zakonec jc bil Gudmundsson prav tako dober; še boljši celo: spoštovala je njegovo pamet in poznanje sveta. Razen tega je želel tudi oče, da bi ne zapustila Breidifjorda, in ta želja je bila zanjo toliko ko ukaz. (Dalje sledi.* Zanimivosti Zgodovinska igra o usodi Ukrajine MALI OGLASI KUPIM 2 soda do 13 hi. Vprašati Meli ska 64, Mavrenčič. 8945—3 Stanovanje NOGAVICE — PLETENINE volno za strojna in ročna dela. konjske koce, posteljne □deje, platno - perilo, blago za ženske obleke itd. dobite ugodno v novi trgovini in pl e tilnici »MAKA«, Koroška ce-sta 26.______________7888 1 OPOZORILO! Justa Job, hišnica tre. Krem. se opozarja, da neha z laž-njivimi anonimni dopisnicami drugače bom ne samo policijsko, ampak tudi sodniisko po stopala. Lea Bošnjak. _____________________8933-1 VIDIŠ ■pa je le res, da kupiš klot. plašče, aktovke, kovčege, obleke, čevlje, perilo, sviter-je. koce, odeje, delavske oble ke najmočnejše in ceneje kot povsod v Manufaktumi »Graj ske starinarne*, Maribor. Ve-trinska 10. 8946—1 OPOZARJAMO na novo prevzeto restavracijo »Lovski dom« nad tremi ribniki. Vedno, mrzla in topla jedila. Prvovrstna vina. Se priporoča Dragica Zupanc. _____________________8950—1 GOSTILNIČARJI visokokvalitetno »Laško pivo«, marčno in termalno v sodčkih in zaboiih dobavite pri glavni zalo«! hotel »Orek, Maribor._____________8951—1 LAŠKO PIVO marčno in termalno varjeno na plzenski način toči odprto in v steklenicah, hotel »Orel« 8952—1 tudi brez hrane sostanovalca. Melje. ___________ “prazna SONJ se odda L stranka (1—2.,0 i v popoldnevili’ SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam za 1. oktober t 1. Bol-ienška 4. 8936—5 SOBO lepo, veliko in malo kuhinjo, din 300,— oddam stalnemu nameščencu. Stritarjeva ul. 5 _____________________8937—5 SOBO s štedilnikom oddam. Biie, Tržaška 1.___________8939-5 SOBO IN KUHINJO oddam. Studenci. Jurčičeva ul. 93.______________8947—5 TRISOBNO STANOVANJE 825 din mesečno v Krekovi ulj ci 5-1 odda se od 1. X. t. L — Videti od 15. do 19. ure. ^___________________8949—5 SLADKI IN STARI MOŠT rizling in traminec pri Hal-barthu. Kalvarska 2. 8953—4 ODDAM SOBO IN KUHINJO Tržaška 82.__________8954—5 NOVA SONČNA SOBA kuhinja, 5 m*, se odda mirni starejši stranki din 200. — Ipavčeva 9. Pobrežje (Šceso-vo selo). 8955—5 Stanovanje išie Oiuemtiv* „ > 'J:t£ rArstf nico l**o * "y0)£. • gcn s ki par brer \t?cJ • se samo na ^ Stf - Siutpo^ vco^^: za trgovino s sko izobrazbo- pti ^ šev se sprejme Aleksandrova^^ ptr ------- zmožna in ^>£ {i dinistva, snažn^. sprejme k b j„ družini. upravo P°“ raca«. _— KOVAŠKEGA PJ m ki nad omest%ii«^ IŠČEM DVOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo. Ponudbe na upravo »Večemika« pod »Mirna stranka«. 8944—6 Umrl je danes ob 8.15 uri po kratki mučni bolezni v 56. letu življenja gospod D& HOJNIK IVAN Časopisni P Prodam novo zidano mSo z vrtom za din 22.000. Polovico dam na obroke. Dobrava št. 175, pri Mariboru. zelo ugodno