CHICAGO, ILL., PETEK , 2. JULIJA — FRIDAY, JULY 2, 1943 LETNIK (VOL.) Lil, - "Amerikanski Slovenec" 52 LET ZA SVOJ NAROD AMERIKI. AMERIKANCI ZAVZELI VEČ OTOKOV V TIHEM MORJU Zavezniški stan, Avstralija. — Kar sta že predsednik Roosevelt in Churchill napovedala ob svojem sestanku v Wa-shingtonu pred tedni, da pride ofenzivni sunek proti Japoncem v Tihem morju, to se je ta teden začelo uspešno izvajati. Ame- rikanci so od torka sem uspeš-1--- no zasedli več otokov v otočni skupini Solomonov. Tako so v sredo objavili zasedbo Trobri-and skupine otokov, dalje skupine Woodlark, ki se nahajajo med Novo Gvinejo in Solomoni. Omenjeno je bilo tudi izkrcanje ameriških čet na otoku New Georgia in še nekaterih drugih točkah. Vse te zasedbe so se izvršile kljub siloviti japonski obrambi. Vsej akciji zapoveduje glavni zapovednik zavezniških sil v Tihem morju ameriški general MacArthur. V ofenzivi sodelujejo mornariške, zračne in kopne sile. Otočja, katere zasedajo Amerikanci so zelo važnega značaja za nadaljne operacije proti Japoncem. Kakor zgleda DRSALNO LETALO. KI PRISTANE NA SUHEM IN NA VODI JUGOSLOVANSKA VLADA NA NOVO PREUREJENA Dr. Miha Krek je ostal v novem kabinetu, v katerega je prišel tudi dr. Boris Furlan. — Nemci so poslali izvež-bane planinske čete nad jugoslovanske gerilce. Ns »liki vidite eno nsjnovsjiih transportnih woah ki jih ima Stric Sam pripravljena sa svoje marine. Napravljeno je is preianega lesa (plywood) in drugih nestrategičnih snovi. Tosadevna tovarna je v mestu Baltimore. invazija trxum in j druga vojna poročila London, Anglija. — V Sredozemlju se tajno pripravljajo veliki dogodki. Kje pride pričakovani udar, ve za enkrat samo še vrhovna zavezniška komanda, ki ima za to skrbno pripravljene načrte. Ta negotovost glede pričakovanega udara učinkovito deluje na živce Italijanov, pa tudi Nemcev, če tudi slednji zakrivajo svojo nervoz-nost. Udar je pripravljen in udar pride. Zračna ofenziva na Sicilijo, Sardinijo in italijanski polotok stalno nadaljuje. Sicilija je baje že tako razbita, da je invazija na isto že mogoča, pravijo strokovnjaki. Toda zavezniki znajo udariti preje na italijanski polotok, nego na Sicilijo. Poročila omenjajo, da je italijanska mornarica odplula iz Tarantskega zaliva. Kam, poročilo ne ve. Angleži pa pravijo, da ravno to želijo, da po-tipljejo italijansko brodovje s svojimi topovi in. zračnimi bombami. Italijani bodo najbr- proslava baragove stoletnice lepo uspela L'Anse, Michigan. — V torek 29. junija se je .vršila v Marquette, Michigan, velika proslava v počast pokojnem'* škofu Frideriku Baragu. Ta dan je bilo sto let, odkar je dospel v L'Anse pokojni Friderik Baraga. Vse mesto in vsa okoličane ta dan proslavljala spomin našega slovenskega misijonarja med indijanskimi rodovi, poznejšega škofa marquettske škofije. V mestu samem so se vršile velike spominske slavno-sti. Pptem so se podali vsi v Marquette, kjer je škofijska stolnica in kjer počivajo telesni ostanki našega svetniškega misijonarja Barage. Proslave se je udeležilo nad 80 duhovnikov. Prevzv. g. škof marquett-ski je vodil vso proslavo. Vsi obredi so bili zanimivi, posebno še opravljeni obredi na gro- Velika ofenziva v Pacifiku Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI w Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. KUPUJTE VOJKE BONDEI ---- ----,—,— -——■ ..... -- -----—zr HJK' -i JJLfl - BUT •▼atm AS* ŠTEV. (NO.) 115 i bodo Amerikanci zasedli vse solomonske o točne skupine. Pričakuje pa se najhujšega sovražnega odpora pri Novi Britaniji, ki je že severno nad No-j vo Gvinejo. Kadar pride do zasedbe vseh teh skupin, bo Nova Gvineja obkrožena in kadar pade ta bo južni Pacifik varen pred japonsko nevarnostjo. V Tokio vlada veliko iznena-denje, ker ves svet je pričakoval večjega napada na evropsko celino, zdaj pa na enkrat sunek v Tihem morju proti Japoncem. Ta dogodek kaže, da so zavezniki temeljito pripravljeni in da bodo osiščne sile za naprej v neprestani nevarnosti. Ameriška ofenziva v Pacifiku je velikega pomena. že umaknili svoje ladje višje v Jadran, ker se bojijo skorajšnjega napada. Z ruskih fronj poročajo o zračnih, topniških in tuintam o pehotnih akcijah, posebnih sprememb pa ni. Nemci so na nekaterih točkah skušali prodreti ruske obrambe, kar se jim pa ni posrečilo in Rusi so jih zavrnili z velikimi izgubami. Po vseh zasedenih deželah se omenjajo večji odpori proti nazijem. Na Francoskem se pojavljajo kar javni odpori. Na-ziji imajo zaprtih več, kakor 40,000 Francozov in jih drže kot talce. Do 15,000 pa so jih že postra tudi admiral Robert spremenil svoje stališče, feato zdaj t^m prosi za spremembo. WPA USTANOVA JE VRAD-NQ RAZPUSCENA * Washington, D. C. — Vladna ustanovi (Work Projects Administration), je te dni uradno jenj^la s poslovanjem. Urad je vraij blagajni Ž Boji v Jugoslaviji so glojboka •premeriili življenje civilnega prebivalstva. Mnogi kraji rtS Hrvaškem in vasi v Fruški gori že od Božiča sem brez kru-* fen. Kjer je bilo to moogče, je IH1 kruh nadomeščen s koruznimi žganci. -o- Sabotaža prometnih sredstev V mesecu januarju je čakalo. jalnici v Lapovem* 250 ?o k omoti v na popravila. Začetkom leta 1943 se je nahajalo v Srbiji 362 lokomotiv za široko-tirne železnice. Od tehjih je danes 112 pokvarjenih in čakajo na popravilo. Od 136 ozkotirnih lokomotiv pa jih leži 50, ki tudi čakajo na pop|^vilo. T; enem samem letu so morali v-Beogradu popravljati 259 lokqpiotiv, poškodovanih od sabotaže. Dodatnih lt>8 je prišlo v popravljalnico zaradi poškodb od perfgjk^katerega so sa _ taž. ■" w ■ ■ " r --- -,— v •Petek, 2. julija, 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC Yorku Se živečega brata Ludvika. Mr. Mutz je še trdna korenina, dasi je že od 1889. let« v Ameriki. Za prijazen obisk najlepša hvala. DOGODKI |Md Slovenci pc AmorikL k dnevu neodvisnosti iz zgodovine slovenske šole v waukeganu Waukegan, 111. Fara Matere Božje v Wau-keganu se je začela leta 1903, šola pa 1906. Imamo veliko fotografijo naše cerkve iz tistih dni, toda je že tako obledela, da je ne kaže reproducirati za list. Imamo tudi sliko naših prvih učencev. Tudi ta je že toliko obledela, da se obrazki v listu na navadnem papirju ne bi več razločno videli; zato naj priobčim samo imena vseh, kateri so na tej sliki, ki je bila posneta pred prvotno šolo. Zadaj na desni stojijo Rev. J. Plevnik, na levi pa učiteljica Mi9S Angela Menzinger, oba že pokojna, pred njima pa so prvi otro- (Nadaljevanje na 5. strani). J Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891 Izhaja vsak torek in petek. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva ln uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto________________________________$4.00 Za pol leta_______________________2.00 Za četrt leta _____________________ 1.25 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto---------------------$4.50 Za pol leta_____________________2.25 Za četrt leta____________________1-50 The first and the Oldest Slovene; Newspaper in America, Established 1891 - Issued ever? Tuesday and Friday. - Published by EDINOST PUBLISHING CO. Addrass of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year —--------------------------..$4.00 For half a year -------------------- 2.00 For three months..................1-25 Chicago. Canada and Europe: For one year---------------------$4.50 For half a year-------------------2.25 For three months______________ 1-50 POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Dopisniki so protoni, da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor zadnje ure predno je list zaključen. Za tprkovo številko morajo biti dopisi v ured- j ništvu najkasneje do petka zjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača._________ Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.___ V nedeljo 4. julija bo 167 let, odkar so Združene države postale neodvisne in popolnoma samostojne. Kadar pa pade deželni narodni praznik na nedeljo, se uradno proslavlja na ponedeljek. Zato bomo praznovali Dan neodvisnosti letos v ponedeljek 5. julija, mesto v nedeljo. Premestitev proslav narodnih praznikov v Združenih državah z nedelj na naslednji dan, kaže posebno značilnost visoke in kolikor mogoče popolne demokracije. Nedelja je Gospodov dan, ki ga obhajajo spoštljivo verniki raznih veroizpovedi. Ta dan je njihov dan in dežela se ne želi vmešavati v običaje in določbe raznih i veroizpovedi in cerkva. Zato je določena pre-makljivost narodnih praznikov, kadar padejo na nedeljo. Ta določba kaže, kako natančno, pazljivo in obzirno so delali očetje te dežele, ko so določali deželi narodne praznike. Nikogar žaliti, nikogar ne zadeti z no-beno določbo, to je bilo pred njihovimi očmi. j To morejo ie široko demokratično zavedni ljudje. . 1 Zgodovina tega največjega amerikan- ] skega narodnega praznika je čitateljem že t znana. Saj smo vsako leto objavljali obširne , spise o njem. Znane so važne zgodovinske izjave in druge stvari s tem v zvezi. Znano i je, da neodvisnost Združenih držav je bila kupljena s potoki krvi in z največjim trpljenjem tekom dolge štiriletne revolucionarne | vojne. Zlate svobode in neodvisnosti ni Amerikancem nihče na krožniku prinesel. j Sami so si jo morali kupiti s svojo krvjo in velikim trpljenjem. Zato je ostal ta veliki , zgodovinski dogodek v Ameriki največji na-l* rodni dogodek, pa je tudi dogodek, ki je mo- i , gočno posvetil na ves svet z lučjo demokracije in svobode. Zato je na mestu in edino prav, da se tega dogodka vsak Amerikanec z največjim spoštovanjem spominja in ga kar najbolj mogoče častno proslavlja. Bolj, kakor kedaj preje se imamo Amerikanci zaveda- | ti velikega pomena neodvisnosti in svobode v sodobnem času, ko so^e v svetu pojavili novi despoti in zasnovali zlobne načrte •da z njimi izbrišejo s sveta vsako demokra-1 cijo in svobodo. Ti despoti so 7. decembra 1941 zahrbtno napadli tudi našo dragoceno neodvisnost in svobodo z namenom, da bi nas zasužnjili in oropali vsega, kar nam je zadnjih stosedeminšestdeset let rodila in dala naša tako, drago kupljena demokracija in svoboda. Sama Božja Pre- j vidnost je prebudila zopet našo visoko zavest in nam obenem dala v najpotrebnejšem in najbolj kritičnem času novega velikega voditelja v osebi našega slavnega predsednika Franklina D. Roosevelta, ki junaško vodi borbo, da ohrani Ameriki njeno neodvisnost in svobodo in še več, da jo pribori tudi drugim narodom, s pomočjo in sodelovanjem raznih drugih narodov, ki se z nami vred borijo proti črnemu tiranstvu nazizma in fašizma. Ta borba ni j lahka. Težka je in visoke žrtve bo treba plačati za zmago. Toda brez žrtev, brez trpljenja ni zmage in kdor se žrtev in trpljenja boji, ta ni vreden svobode. Tega se naši fantje in možje visoko zavedajo na vseh bojiščih in se junaško bore za stare svetle dragocene ideale svobodne Amerike. Amerikanski fantje in možje pletejo s svojimi junaštvi nanovo še lepši venec, ki bo stoletja krasil častno zgodovino Združenih držav. Zdaj teče borba ne le za Ameriko, marveč prav za ves svet. Da, za ves svet, in Amerika s svojo slavno junaško vojsko, s svojimi neizčrpnimi bogastvi, s svojo kolosalno razvito industrijo vodi borbo za svobodo vsega sveta. Pred stoinsedeminšestdesetimi leti zase, zdaj za ves svet, teče borba, da bo svet v bodoče svoboden, prost raznih nasilnikov in tiranov. Po tej zmagi, ki sigurno pride, kakor sledi sončno jutro črni noči, bo zgodovina Združenih držav ovenčana z "novo zasluženo slavo, da je svetu priborila demokracijo in svobodo. Da bo ta namen dosežen, žrtvujejo naši fantje in možje vse kar imajo po številnih bojiščih in morjih sirom sveta. Mi doma pa požrtvovalno delajmo v vojni proizvodnji, hranimo kjerkoli in kar največ moremo za našo slavno vojsko, da bo lažje in uspešnejše vodila svojo borbo k uspešnemu zaključku in do slavne zmage. Obenem kupujmo, kar največ nam dopuščajo sredstva, vojne bonde in znamke. Vsak bond, vsaka znamka, ki jo kupijo posamezni, pomaga in pospešuje zmago. Zato požrtvovalno vlagaj vsak | svoje prihranke v vojne bonde, ki so najsigurnejša in naj-i boljša investicija za vsakega. V tem duhu in na take načine pomagajmo vsi, in Amerika in z njo ves svet bo imel po tej vojni nov slavni dan neodvisnosti. Čast in slava ameriškim junakom, k! sfc pred J.67 leti priborili Združenim državam neodvisnost in svobodo-! Sla-i va pa tudi vsem sodobnim junakom, ki so padli za demokracijo in svobodo sveta! Živela neodvisnost! Živela svo-I bodaJ Živela demokracija! KAKO JE BILO NA DRUGI LETOŠNJI NOVI MASI PRI sv. Štefanu Chicago, 111. Ce študent na rajžQ gre, jupajdi, jupajda, dobro pije, dobro je, jupajdija ja. Kadar nova maša je, zanj najboljša paša je. Čudna poroka bi bila, in prav tako tudi čudna nova maša, ko bi ne bilo zraven veselja. Toda veselje in razvedrilo pride šfcle nazadnje, ko je konec pomenljivih cerkvenih slovesnosti. Kakor me sili žilica, da bi za-jčel popisovati šaljive zgodbice 0 irskih župnikih, ki so jih Farther Aleksander r pripovedovali na novomašniškem * banketu, 1 vendar bi ne bilo prav, ko bi ta-I ko začel ta popis, saj bi g. urednik potem moral vse prenaredi-ti, ker ne gre, da bi dopis imel rep spredaj, glavo pa zadaj. Uradno se je začela slovesnost nove maše, ki jo je pel Rev. Father Warren Peternel, OFM., pri Sv. Štefanu zadnjo nedeljo, že ob 11 uri dopoldne, ; ko so začeli v zvoniku potrkavati. Sonce je pripekalo na vso moč. Pokukal sem malo v line i in videl, da so zvonarji zvonili kar brez srajc, kakor mlatiči v hudi vročini, ker je bilo vroče gori v zvoniku kakor v kakem • plavžu. V novomašniški procesiji, ki se je ob pol dvanajstih začela pomikati v cerkev, so korakali najprej možje Društva Najsv. [mena in Društva Sv. Štefana, st. 1 KSKJ, nato šolski otroci, za njimi pa duhovniki z novo-mašnikom. Med novo mašo so pridigovali Rev. Aleksander Urankar iz Lemonta, najprej po slovensko, potem pa še po angleško. Kakor je nova maša izredno slovesen in vesel dogodek, je bila ta nova maša kljub vsej slovesnosti vendarle nekako otožna, skoraj bi Človek zapisal tragična, povezana s črnim trakom. Nekaj je manjkalo in tega se je vsakdo zavedal, ki je bil tam, in marsikomu je zaradi tega zdrknila solza po licu. Kaj je manjkalo? Staršev novomašnika ni bilo tam, da bi spremili sina pred oltar in se radovali ž njim. Kdor količkaj pozna srce vernih slovenskih staršev, kakor sta bila pokojna oče in mati Rev. Peternela, ve, da bi raje dala vse drugo na svetu, samo da bi mogla biti na sinovi novi maši. Pa jima hi bilo usojeno tako; Bog je oba prej k sebi poklical. Na pridigarjev poziv je cela cerkev zmolila Očenaš in Zdravo Marijo za pokojne starše Peternel. Bili pa so navzoči trije novo-mašnikovi brati. Takoj po govoru patra Aleksandra je novo-mašnik podelil svoj prvi blagoslov svojim trem bratom, po- tem pa drugim sorodnikom in vsem, ki so bili v cerkvi. Naš cerkveni zbor je s svojim voditeljem Mr. Račičem storil vse kar je bilo v njegovi moči in pomagal povzdigniti prazničnost redke slovesnosti. Vsi so imeli besedo najlepšega priznanja za naš zbor in posamezne soliste, ker tako lepo in izglajeno petje človek redkoke-daj sliši, pa naj ga gre iskat tudi v največje bazilike. Pred sv. mašo je zbor zapel slovensko novomašniško, med sv. mašo pa razen predpisanih liturgičnih komadov še Mozartov "Ave ■ jverum", Miller - Foersterjev I "Deus ego amo te" in Palestri-nov "Gloria Patri". Pri slavnostnem banketu po sv. maši se jfc zbralo kakih 330 ljudi, deloma od Sv. Štefana, deloma pa iz Cicera in Berwy-na, kjer je bil nazadnje dom | novomašnikovih staršev in kjer še zdaj prebivajo njegovi bratje. ! * Ko so si vsi privezali dušo, je šentštefanski cerkveni zbor Adrija Šel na oder, zapel ameriško državno himno, potem neko pesem v pozdrav novo-mašniku, za nameček pa še "Študentovsko", da se ljudje ne bi preveč slovesno držali. Potem so govorili pater Aleksander "half-and-half" deloma slovensko, deloma angleško in spravili navzoče v veselo razpoloženje. Nato je govoril Rev. Simeon Bechte, frančiškan od cerkve Corpus Christi na južnovzhodni strani Chicage, osebni prijatelj novomašnikov, za njim pa Rev. Charles Madic iz Lemonta, ki je imel novo mašo pri nas pred dobrim mesecem. Za njimi sta nastopila domača gospoda Rev. Leonard Bogolin in Rev. Louis Ule. Potem je pozdravil novomašnika Mr. Joseph Kobal, predsednik našega društva Najsv. Imena, nakar je povzel besedo Mr. Frank Banich, predsednik društva Sv. Štefana, št. 1 KSKJ, katerega član je tudi novomaš-nik. Dve majhni deklici v belih oblekicah sta deklamirali jako lepo — ne vem, kdo jih je tako lepo izučil —, Margaret Ann Kobal slovensko, Peggy Šimec pa angleško. Nato je župnik Rev. Edward Gabrenja poprijel besedo in predstavil našega fantiča Billyja Reicha iz 23. ceste, ki je zaigral razne komade na harmoniko, med drugim tudi lepo slovensko koračnico "Mladi vojaki", ki je ljudem posebno ugajala_ Nato so bili poklicani k besedi trije- novo-mašnikovi bratje. Najstarejši, Mr. John Peternel, se je navzočim zahvalil tudi v imgnu pokojnih staršev; za njim pa sta govorila Mr. Frank Peternel in Mr. Anthony Peternel. Tudi novomašnikov birmanski boter, Mr. Anton Zorman, ki je za novomašnika v gotovih ozi-rih prevzel mesto njegovih pokojnih staršev, je bil poklican k besedi. Slednjič je prišla vrsta na novomašnika. Rev. Warren Peternel se je po slovensko in po angleško zahvalil vsem navzočim in vsem drugim, ki so mu bodisi z denarjem ali s čim drugim pomagali, da je prišel do mašniške službe. Prav lepo se je zahvalil kuharicam, strežaj-kam in strežajem, pevskemu zboru itd., to se pravi Materne-mu društvu, Holy Name, Štefanovemu društvu, Sodality in Our Lady's Guild, ker so ta društva oskrbela vse potrebno. Navzoči so mu dolgo ploskali. Po banketu je bil v cerkvi blagoslov z Najsvetejšim in slovesne pete litanije, ki jih je pel novomašnik, na zadnje pa zahvalna pesem. k 1 Tako se je končala druga le-j tošnja nova maša pri Sv. Štefa-| nu. Do sedaj jih nismo imeli še | osem, kakor v slovenski cerkvi | v Pittsburghu, imeli smo jih pa | le pet, in morda ne bo dolgo, ko » bomo v tem oziru dohiteli Pitts-i burgh, če nas bodo tam malo | počakali. • Poročevalec. NABIRANJE ZA SANS s Waukegan-No. Chicago, 111. < Razna društva v tej naselbi- 1 ni so do danes darovala za { SANS, kakor sledi. 1 Dr. sv. Jožefa, št. 53 KSKJ, ! $35.99; dr. Marije Pomagaj, št. 79 KSKJ, $10.00; dr. Vitezi sv. Jurija, $5.00; dr. sv. Roka, št. 94 ABZ, $20.10; dr. Sloga, št. 14 SNPJ, $40.90; Slovenski Narodni Dom, $25.00; Slovensko Samost. Društvo, $45.70. Prej označeni osebni darovi $54.00. Skupaj nabranega denarja do 25. junija, $236.60.* Druga društva, katera so odločila darove, so prošena, da bi to takoj naznanila na urad tajnika, da se potem lahko poroča v pravem redu. - Nadalje imamo kampanjo za pobiranje darov od hiše do hiše, ki bo trajala od 27. junija do 10. julija. Na 10. julija bo zaključena seja celokupnega odbora vseh društvenih zastopnikov in vseh nabiralcev. Na tej seji bo.poročano, kdo bo zmagovalec (alka) pri nabiranju prispevkov za SANS. Na to sejo so tudi drugi vabljeni, da bodo videli, kdo je najbolj agilen delavec. * Na zadnji seji je bilo omenjeno, naj bi naš odbor odposlal svoto od pet sto do šest sto ) dolarjev na glavnega blagajni-, ka. Ali bomo dosegli ta cilj? To I bo poročano ob koncu meseca , julija. t Pobiralci vsi pridno delajo, in vsi Slovenci so prošeni, da pomagajo in prispevajo kolikor [ jim je mogoče. To vse gre za [ Slovenski narod. S sobratskim pozdravom, za podružnico št. 36, Wau-I kegan-No. Chicago, 111. Joseph Zore, tajnik. V SPOMIN POKOJNI MICI TROBEC Elk River, Minn. Dne 16. junija zjutraj je umrla gospodična Mici Trobec. Stara je bila 58 let. Služila je kot kuharica pri bratu, ki je tukaj že 23 let župnik. Pogreb je imela jako lep, toda preprost, kot je želela. Rože in cvetlice je sicer zelo ljubila — za čast božjo v cerkvi, farni cerkvi Sv. Andreja, — za grob in pogreb pa si jih je prepoveT dala, češ, da jih ne zasluži. £ V soboto 19. junija ^e'De zbrala cela fara k pogrebu, ki je bil ob 10. uri s sU^vesnim opravilom, prt katere^n so asi-stirali župniku Jožefi Trobcu, Rev. John Trobec lrot dijakon in Rev. Edvin Omajr kot subdi-jakon, ki sta tudi sorodnika pokojne. Še isti dan je blo njeno truplo pripeljano v Si;. Stephen, v 52 milj oddaljenoislovensko faro. Župljani so pifthajali kropit pokojnico; zelo I pobožno so K vojakom Pueblo, Colo. — K vojakom so odšli Tony V. Gregorich, sin Mrs. F. Gregorich iz R. 1, Box 8, — Frank M. Novak, 801 E. Arroya, — Albert Mihelich, ,1218 Bohman, — Edward M. Kovacich, 1236 Bohman; Raymond Kesel, komaj 18 let star, pa je šel k mornarici. Vse mlade so že pobrali. Tako je prazno in otožno. Fantje, Bog vam daj srečo in zdravje in veselo vrnitev! To vam vsi želimo. Starši imenovanih so naročniki Am. Slovenca. — J. M. Rojak umrl San Francisco, Calif. — Tu je nagle smrti preminul rojak George Stephan, star 68 let. > Doma je bil od Metlike na Do-• lenjskem. Več prihodnjič — ► J. B. Povest o sinu Otona Župančiča Chicago, 111. — V najnovejši številki tednika The Saturday Evening Post je izšla Adamičeva povest o sinu pesnika Otona Zupančiča in njegovi zaročenki Boži Ravnikar, pod naslovom "What Hitler did to my Friends". Ista povest bo izdana tudi v nekoliko bolj obširni obliki v novi Adamičevi knjigi "My Native Land", ki bo izšla to jesen. Preberite to povest in svoje mlajše opozorite nanjo, predvsem pa opozorite nanjo svoje angleško govoreče prijatelje ic sosede drugih narodnosti, kei povest popisuje, kako se god: Slovencem pod nemškim in ita lijanskim jarmom. Tukaj ima mo najlepšo priliko, da angle ško govoreče sosede poučim© kaj se godi v naši mali stari do movini. Bolj ko nas bodo poznali, več upanja bo za lepšo bodočnost Slovenije. Omenjeni tednik prinaša vedno izbrane podučne Članke, popise in povesti ter ima tri ir pol milijona naročnikov in ka-t kih 20 milijonov čitateljev Adamič je že prej večkrat pri speval zanj. Vsaka številk« l stane zdaj 10c in se dobi po vsod, kjer prodajajo liste. Mr. Mutz potuje v New York Chicago, 111. — Zadnji petek popoldne je nas obiskal Mr. John Mutz iz Jolieta, 111., med potjo v New York k preobleki njegove hčere Elizabeth, ki je redovnica v Parish Visitor samostanu in bo te dni preoblečena. Poleg nje ima v New molili in občudovali njeno, obličje, ki je tako lepo izgledalo še v rakvi, kot popolnoma udano v voljo božjo. V ponedeljek 21. junija pa je bil slovesen pogreb po opravljeni Requiem maši, ki jo je daroval župnik John Trobec, drugi brat pokojne, ob asistenci Jožefa Trobca in Edvina Omana. Zbralo se /s 22 duhovnikov k pogrebu, mjed njimi Rt. Rev. James Reardon, župnik bazilike Matere Božje v Minneapolis in Rt. Bev. August Plachta, župnik yfi Sv. Pavlu v Sauk Centre.^Med slovenskimi gospodi cjaliovniki so bili Valentin Scjllffrer, Vincent Božja, M. Jftukel, dr. Matevž Setničar iz f West Allis, Wis., M. J. Cepon iz Waukegana, 111. Mnogi so pa izrazili svoje sožalje in obljubili moliti zanjo doma, ker so bili zaradi opravkov zadržani. Marija, ali kot smo jo klicali, Mici, je prišla v Ameriko 10. junija 1906 v spremstvu matere pokojnega g. dr. John Seliš-karja in dr. James M. Seliškar-ja,.zdravnika v Clevelandu. Bila je pridna in pobožna, četudi je bila več let bolehna. Delala jJa je prav pridno do skrajnega , časa, ko je morala v posteljo, s i katere pa ni več vstala. Naj v miru počiva! Za njo žalujejo brat Frank Trobec, Johanna Trobec, Lenka Oman, John in Jožef Trobec, Sestra M. Aquin, (Lojze Trobec je umrl leta 1932 v Detroit Lakes, Minn.), in brata Blaž in Jakob Trobec, ki sta v Sloveniji s svojimi družinami. Poročevalec. Obiskali so nas Chicago, 111. — Zadnji ponedeljek so nas obiskali Rev. Franc Gabrovšek, bivši tajnik Slovenske Ljudje Stranke v Sloveniji in pozneje ravnatelj Zadružne Zveze v Ljubljani, ki se sedaj mudi v Ameriki. Z njim je bil Rev. Louis Basnik, pomožni župnik pri sv. Lovrencu v Clevelandu in pa Mr. Anton Grdina, predsednik North American Bank (Slovenske banke) v Clevelandu. Med potjo v L'Anse, Michigan, kjer se je vršila v torek velika slavnost Baragove Zveze in letna seja, so se ustavili za par ur v Chica-gi in so ob tej priliki obiskali naše uredništvo. Za prijazen obisk se vam najlepše zahvaljujemo. Novi »vetoštefanski farani. Chicago, 111. — Od zadnjega tozadevnega poročila v tej koloni, so bili krščeni pri Sv. Štefanu naslednji novorojenčki: Dne 6. junija: Joseph Leben, sinček družine Mr. in Mrs. Frank Leben. 13. junija: Daniel Slaby, sinček Mr. in Mrs. Steve Slaby. Materino dekliško ime je bilo Mary Kovaš. Boter in botrica sta bila Mr. in Mrs. John Kovaš Jr. 13. junija: Carol Ann Ver-bic, hčerka Mr. in Mrs. Louis Verbic. Materino dekliško ime je bilo Ann Asich. 20. junija: Francis Michael Chernich, sin Mr. in Mrs. Frank Chernich. Materino dekliško ime je bilo Christine Lobe. Za botre sta bila Mrs. Elizabeth Rudolph in Albert Chernich, • to je sestra in brat Franka - Chernicha. 13. junija: Mary Catherine Grill, hčerka Dr. in Mrs. Frank Grill. Za botro je bila očetova sestra Mrs. Mamie Banich, boter pa je bil očetov brat Charles Grill, ki ga je pa nadome-stoval Frank Banich. Piknik pri Sv. Štefanu Chicago, 111. — Letos ga ne bo, ker je večina faranov glasovala, naj ga ne bo. V naših razmerah bi ga bilo letos zares težko prirediti in bi veliko tve- >■■ gali. Namesto tega bodd pa to nedeljo zbirali v cerkvi posebne prispevke, da fara ne bo oškodovana. Kar je prinesel piknik, je po navadi Šlo za obresti na farni dolg. Upamo, da bo vsak rad velikodušno prispeval, kakor bi na pikniku. Saj ne bo zmeraj vojna in bomo že še imeli spet piknike in jih't^fcty i^irvali. Petek, 2. julija, 1943 AMERIKANŠKI SLOVENEC New York Times prinaša izpod peresa znanega dopisnika Ray Brock-a, ki se nahaja v Ankari, članek o vprašanju invazije Balkana. Ray Brock navaja v svojem članku tozadeven pogovor s polkovnikom Prosenom, s katerim je razpravljal o tem vprašanju pred dvemi leti. Polkovnik Prosen je zdaj, kakor znano, komandant jugoslovanskega oddelka, formiranega na Bližnjem Vzhodu iz slovenskih primorskih fantov, ki so se nahajali med ujetimi laškimi vojaki in se takoj prostovoljno prijavili v jugoslovansko armado. Polkovnik Prosen je bil prej vojaški ataše kraljevine Jugoslavije v turški prestolnici Ankari. Ray Brock opisuje najprej posamez vse najvažnejše otoke, ki so v Egejskem morju utrjene postojanke osišča in pravi potem, da bodo zavezniki negle-de na napad na Sicilijo in Sardinijo, ali izkrcavanja v zahodni Evropi, vsekakor napadli tudi v vzhodnem Sredozemlju, kjer bodo poskusili udariti v bok nemških pozicij v Evropi in istočasno izločiti iz boja nekatere Hitlerjevih satelitov. Nato preide na svoj razgovor s polkovnikom Prosenom: "Pred več nego dvemi leti je bil pisec teh vrst poklican v urad bivšega jugoslovanskega vojaškega atašeja v Ankari. Bilo je kratko po razsulu Jugoslavije in Grčije; Kreta je bila že zasedena, a počasno prodi- StraifŽJ PRVI GRADUIRANCI ŠOLE MATERE BOŽJE V WAUKEGANU pri armadi in mornarici potrebujejo bolničark Ta slika je iz leta 1921. Od desne proti levi so na sliki: Frances Pustavrh, Michael Cepon (zdaj duhovnik), pokojni Rev. Father Francis J. A z be, Joseph Zore (zdaj voditelj atletike pri KSKJ), Joe Umek, in Stanley Belec. TO IN ONO IZ ŽIVLJENJA IN SVETA KAJ SO ČASOPISI PISALI PRED 150 LETI IN VEC Brez časopisov si dandanes življenja sploh ne moremo predstavljati. Iz časopisov izvemo vse, kar se po svetu zanimivega zgodi, in sicer v tako kratkem času. da je naravnost čudovito. Seveda, ko pa imamo na razpolago telefon in razne druge tehnične pripomočke, česar pred dolgimi desetletji še niso poznali. Zato ni nič čudnega, da so bili časopisi takrat še zelo revni tako po svoji zunanjosti kot po svoji vsebini. Najstarejši slovenski časopis, ki je izhajal v prvi polovici prejšnjega stoletja, se je imenoval "Novice". V Nemčiji pa so prve časopise začeli izdajati že pred 250. leti. Tako je n. pr. časopis, ki se je imenoval "Berliner Zeitung", začel izhajati leta 1721, torej natančno pred 216. leti. Od začetka je izhajal samo trikrat na teden, pozneje pa vsak dan. Med tedanjimi in današnjimi časopisi je velikanska razlika. Celo novice iz naj-bližnje okolice so časopisi v tistih "dobrih, starih časih" mogli objaviti šele čez nekaj dni, novice iz oddaljenejših krajev pa so prišle na svetlo šele Čez več tednov. Tako je n. pr. vest o Napoleonovi smrti na otoku sv. Heleni zgoraj omenjeni nemški časopis natisnil šele čez — 21 dni. Da boste videli, kakšne stvari so v tistih časih časopisi objavljali, ponatisnemo nekaj takšnih vesti — v zabavo in pouk. Smešno se vam bo nemara zdelo vse to, a ne smete pozabiti, da se bodo bržkone tudi naši zanamci smejali nam, ko jim bodo čez 100 ali 200 let slučajno prišli v roke — današnji časopisi. Takele zanimivosti je objavljal pred 150 leti zgoraj omenjeni nemški časopis: • Mastna jegulja Petega tega meseca je vrli tesar Rehmn ujel nenavadno veliko jeguljo. Meso te jegulje je tehtalo pet funtov, glava sa- ma pet funtov, koža sedem funtov, mast šest funtov, skupaj torej osem in šestdeset funtov. Dolga je bila jegulja sedem čevljev in dva centimetra, de-belja pa dvajset pet centimetrov. * Konec Rinaldinija Zloglasni razbojnik in bandit Rinaldini se je 21. maja t. 1. v gradu Karpegna predal s svojo armado petih mož. Oblegalo ga je 140 papeških vojakov-oklop-nikov, 40 soldatov in 120 deželnih vojakov. Ker pa vsi skupaj niso mogli ničesar doseči, je komandant zažgal grad. Rinaldini se je selil iz enega dela gradu v drugega, nazadnje pa se je le podal. Škoda, ki jo je v gradu napravil ogenj, znaša 30.000 skudijev. • Brezglava umetnost Visokocenjenemu in veleči-slanemu občinstvu vdano sporočam, da bom v Jeruzalemski ulici št. 23 pri vseh svojih ča-rovniških predstavah pokazal tudi "odvzetje glave". — Kdor me želi videti brez glave, naj me torej počasti s svojo navzočnostjo. Mojster Kestner, čudodelec in rokohitrec. * Navdušeni ploskarji V Parizu, kjer je ploskanje v cerkvi prepovedano, zdaj dajejo ljudje duška svojemu zadovoljstvu ob dobri igri orgel, godbenikov itd. s pritrjevalnim krehanjem. » Kuharica v peci Gospodična Rogger iz Baltimore, sestra znanega nezgor-ljivega Španca, nastopa v Hamburgu in drugod z dozdaj nepoznano | žensko umetnostjo. Tako se med drugim zapre v gorečo peč, razgreto do 120 stopinj, s kokošjim bedrom in jajci v rokah. V peči ostane, dokler ni bedro pečeno in jajca trdo kuhana. Sama pa seveda ostane živa in nič opečena. PA ŠE BODO! Še leta 1930 je Herman Goehring, nazijski minister zrakoplovstva, obljubil ljudstvu v industrijskem ruhrskem okrožju, da ne bo nikoli dopustil niti ene same sovražne bombe pasti na njihov kraj. Koliko zavezniških bomb je do sedaj že tam padlo, natančno ne vemo, vemo pa, da več kakor za 100,000 ton. -0- FORDOVO BOGASTVO BO ŠLO ZA DOBRODELJE Ko je pred nedavnim umrl Edsel Ford, sin starega Henry-ja Forda, ki še živi, so cenili, da bodo že samo federalni davki na Edselovo dedščino pobrali kakih 187 milijonov dolarjev njegove zapuščine. Sedaj pa, |ko je prišla na svetlo njegova oporoka, je tudi razvidno, da bo vlada dobila samo kakih 12 milijonov dolarjev. Pretežna večina njegovega imetja, ki ga cenijo na 200 milijonov dolarjev, bo šla namreč v Fordovo j Ustanovo in bo tako oproščena davka, ker se ta denar uporablja za razne dobrodelne namene. -o- SAMO DVOJČKI IN TROJČKI Mrs. John A. Deavers, Flint, Mich., stara 46 let, ima 22 otrok, izmed katerih služi devet fantov Strica Sama. Niti eden teh otrok ni bil rojen posamezno. Osemkrat je imela dvojčke, dvakrat pa trojčke. Mrs. Deavers je bila poročena trikrat. JAPONCI SO HOTELI DOBITI TISTO KOKOŠ Tudi med najbolj nevarnim bojevanjem imajo ameriški marini svoj špas, kakor poroča Col. Howard Hoyt, ki je dospel v San Francisco iz bojev na Salomonih. Colonel pripoveduje, da je eden naših marinov, izurjen strelec, imel divjo kokoš za vado in je na ta način postrelil 30 Japoncev, enkrat enega, enkrat drugega. Marin je privezal kuro za količek, ki ga je zabil na nekem hribčku, nato se je pa skril tam blizu v goščavi. Kokoška je kokodas-kala in Japonci so jo slišali ter se eden za drugim priplazili tja, da bi jo dobili, marin jih je pa lepo snemal enega za drugim, kadar mu je kateri prišel na muho. Ko je mislil, da je napravil zadosti dela za en dan, je pa vzel tisto kuro in jo sam pojedel. -o- LETALEC SAMONOG Naš pesnik Oton Zupančič je med drugimi mladinskimi pesmimi napisal tudi tisto "Dedek samonog". Kdor ima samo eno nogo, se v izbrani slovenščini imenuje "samonog". Ameriški letalec Col. Loren B. Hilsinger, iz El Paso, Texas, je med komando-napadom na Dieppe, Francija, izgubil eno nogo. To ga pa ni dolgo oviralo pri letanju. Dobil je umetno nogo in je sedaj edini samono-gi letalec v zračnih silah Z. D. Nahaja se v Angliji. -o- . V EVROPO V 10 URAH Ko bo vojna v kraju, namerava družba Pan-American Airways ustanoviti novo potniško zvezo med Ameriko in Evropo, za kar bo odredila nič manj kakor 153 potniških zrakoplovov (passanger clippers). Tako je izjavil predsednik imenovane družbe, Juan Trippe, ter dostavil, da bo polet iz New Yorka v London trajal samo 10 ur, vožnja bo stala pa $100. Za $250 bo torej mogoče iti na enotedenske počitnice v Anglijo in morda mimo grede poleteti še v Pariz. -o- VEČ KAVE NA RAZPOLAGO Naj ne bo nihče presenečen, če bo odmerjanje kave olajšano, kar se lahko zgodi prav kmalu. Pridelek v Srednji in Južni Ameriki je izredno dober in prevozne težave niso več tako velike, kakor so bile pred letom dni. Sedaj prihaja k nam veliko več kave, kakor jo sproti uporabljamo in ker kava, posebno zmleta kava, ne more dolgo stati, je prav verjetno, da nam je kmalu ne bodo več odmerjali, vsaj za nekaj časa ne. -o- CIVILNI LETALCI VRŠE STRAŽARSKO SLUŽBO ZA , STRICA SAMA Moški in ženski člani civilnih zračnih patrol tiho izvršujejo važne vojne posle za strica Sama neglede na osebno udobnost ali sigurnost. Ta skupina civilistov je najboljša primera ameriškega prebivalstva v prerezu in preleti dnevno na tisoče milj preko morja in kopnega, v izvrševanju svojih dolžnosti. . Najglavnejši cilj CAP letalcev je patroliranje voda, v katerih se je bati podmornic, toda oni se lotijo tudi še nešteto drugih poslov. CAP letalca pozo-vejo ob vsakem času dneva ali noči, da nese kakšno važno surovino v oddaljene tovarne; včasih mora transportirati iz-vežbane mehanike v oddaljene industrijske kraje ali pa mora celo prenašati važne dele vojaške opreme. Tudi armada se je že posluževala letalcev CAP. Včasih ji dajo nalogo, da pomaga pri vežbanju proti-avionskih topov. V tem slučaju je treba igrati vlogo sovražnih letal in služiti za merjenje pri streljanju . . „ CAP je armada .prostovoljcev, katero je ustanovil dne 1. decembra 1941 Office of Civilian Defense; pozneje jo je prevzel War Department. Vsak pilot dobi svoje letalsko spričevalo od Civil Aeronautics Administration in je izkušen in zmožen letalec. CAP-eva letala — katere stavljajo na razpolago prostovoljci sami — so vzdrževana na stroške vlade. V svojem prostem času se CAP piloti uče vojaških znanosti, navigacije, meteorologije, inženirskih ved in sličnega. -o- MEH ZA SMEH admiral Newton A. McCulley. Pred leti si je namreč pridobila kot sirota admiralovo srce v Sevastopol^ ko je ta vodil evakuacijo stotin stradajočih otrok iz Centralne Rusije, ki so živeli ob črnem kruhu in čaju, skuha-nem iz jabolčnih olupkov. A-doptiral jih je sedem; Antoni-na je bila najmlajša med njimi; vse je pripeljal s sabo v to deželo. Antonina McCulley je dobila svojo izobrazbo v bolnici St. Luke, Washington. Iz Južne Amerike sta Marija Guadalupe Enriqueta del Con-suelo de Martinez Ybara Gentile, sedaj podporočnica v Camp Rucker, in Tita Pacheco, ki sedaj služi v vojski v Valley Forge, Pa. Gospodična Gentile je sicer iz Meksike po družini, toda je rojena v Fort Bliss, Texas, kjer se je nahajal njen oče Alfons Humber Jakob de Martinez Ybarra kot begunec. On je služil pod predsednikom Porfirio Diaz in je bežal, ko je bil njegov režim odpravljen. Kot prava kozmopolitanka je poročnica Gentile hodila v šolo na Francoskem, v Meksiki in v New Yorku. Bila je dijakinja šole Sv. Terezije v Parizu, kjer je bil njen oče poslanik pod predsednikom Emiliano Carranza. Po vrnitvi v E1 Pas-so je hodila v šolo v tem mestu in je končno prišla v bolničar-sko šolo Mt. Sinai v New Yorku. Njen dom v Meksiki je Guadalajara, kjer živi njena sestra, ki je žena nečaka meksikan-skega predsednika. Poročnica Pacheco je vnukinja prvega panamskega predsednika, Manuel Amador Guerrero in hči gospe Karoline A-mador Pacheco iz mesta Paname.,.^ je končala bolničarsko šolo v bolnici Sv. Neže v Balti-moru, je bila tri leta v bolnici, predno je vstopila v vojsko. Odkar obstoja republika Panama, je družina Pacheco dobro znana. Ne samo da je bil njen stari oče prvi predsednik republike, ampak so bili mnogi drugi člani v diplomatski službi. Vse članice bolničarskega zbora Vojske in Mornarice imajo oficirski čin. Njihova poklicna sposobnost je do največje mere v službi trpečega člove-čanstva. Njihovo življenje je silno zanimivo. V več bolnicah imajo udobna stanovanja na razpolago. Vidijo velik del sveta in s svojo službo ranjencem in bolnikom vršijo veliko poslanstvo. r- 1 • . • Armada potrebuje po tri tisoč novih bolničark vsaki mesec. Vsaka bolničarka mora znati, da je njena prva dolžnost, služiti domovini. To je njena sveta dolžnost, katero ima nasproti ljudem, ki nosijo ameriško zastavo po celem svetu. Vsaka bolničarka, ki ima potrebne predpogoje, bi se morala prijaviti za službo v vojski, ako le mogoče. Ameriški Rdeči Križ nabira bolničarke tako za armado kakor za mornarico in nič drugega ni potrebno kot poklicati podružnico Rdečega Križa v vaši občini in javiti se. Podružnica Rdečega Križa bo napravila vse ostalo. Urad Rdečega Križa. Italijanske skrbi Časniška agentura Reuter poroča iz Zuericha: Italijansko časopisje govori le malo o Nemčiji, mnogo pa piše o Madžarski, Rumuniji in Hrvaški. Italija je očividno v velikih skrbeh radi svojih 20 divizij, ki se nahajajo na Balkanu in so v nevarnosti, da jim zavezniška mornarica prekine zvezo z Italijo preko Jadranskega morja; italijanske čete na Balkanu bi bile v tem slučaju resno ogrožene od gerilskih sil. ŠIRITE "AM. SLOVENEC"! ran je angleških čet v Sirijo se je bilo ravno začelo približno dva tedna popreje. Povsod drugod, na vseh frontah, pa so bili zavezniki v obrambi in so le s težavo držali svoje pozicije. "Polkovnik Milan Prosen je začel brez vsaki uvodnih besed razlagati, po kateri poti bodo morali zavezniki začeti svoj proti-napad, da zavzamejo nazaj balkansko ozemlje in zadenejo Nemčijo v srce. "Prva naloga zaveznikov — je povdarjal polkovnik — bo, da popolnoma očistijo Severno Afriko in vderejo v Sicilijo in južno Italijo. Od tam bodo morali poslati prvi ofenzivni val v severno Italijo, a drugega preko Jadranskega morja v severno Grčijo, Albanijo in jugoslovansko Dalmacijo. "Poseben in istočasen napad pa bo treba takrat izvesti na Dodekanez in na Kreto. Preko egejskih otokov bo treba vdreti v Tracijo in Grčijo in potem, vzdolž Vardarja in Morave, prodirati na sever in poskusiti prebiti se do poprej omenjenih zavezniških skupin v Dalmaciji, ali nekje na Hrvaškem. "Ako vstopi tudi Turčija v vojno, bo stvar seveda lažja, je dejal polkovnik Prosen. Bolgare bi potem uničili z dvojnim udarcem — mislim tudi, da se bodo na koncu koncev Turki le pridružili zaveznikom. "Toda neglede na to, ali se bodo Turki pridružili ali ne, otoke bo treba zasesti. Ne pozabite, da je neobhodno potrebno zasesti otoke." naziranje polkovnika slovenca 0 invaziji na balkanu IZNAJDLJIVEC "Kaj naj storim, ljubi prijatelj, moj spomin vsak dan bolj peša." "Sposodi si pri vseh znancih toliko denarja, kolikor ti ga zaupajo." KORENITOST ♦ Pod razstavljenim kipom "Deklica in hrepenenje" je napisano: 'Ne dotikajte se s palicami in dežniki'. Neki šaljivec je pa pripisal: "Temveč vzemite sekiro." ŠE DOBRO SE SPOMINJA "Ali ne bi bilo že čas, da se Ančkin zaročenec poslovi, saj je že enajst ura!" "Ah, dragi, ali se nič ne spominjaš na čase, ko sva bila tudi midva mlada?" "Saj res, takoj ga bom vrgel ven!" V teku preteklih dveh let se je na tisoče bolničark pridružilo Armadi in Mornarici Združenih držav. Na spisku onih, ki na tak način služijo domovini, se nahajajo ne samo imena Amerikank nemškega pokole-nja, ampak tudi italijanskega, ruskega, poljskega, francoskega, ogrskega, skandinavskega, španskega, portugalskega Hn pokolenja drugih evropskih narodov kakor tudi iz dežel Južne Amerike. Da bi se ta pisana družba še bolj povečala, je armada zadnje poletje svoje predpise napravila manj stroge, tako, da se bolničarke, s predpisano predizobrazbo, ki so državljanke zavezniških držav, postavljene za podporočnike v zboru vojnih bolničark. Bolničarski Urad Amerikanskega Rdečega Križa, ki v imenu Vojske in | Mornarice nabira bolničarke, se drži teh predpisov pri nabiranju bolničark. Danes služijo poklicne bolničarke tujega porekla pri četah doma in na tu-J jem. Prva bolničarka ameriške vojske, ki se je izkrcala v Avstraliji, je bila Floramund Fell-muth, hči v Nemčiji rojenih staršev. Ona 'je članica zbora vojnih bolničark od leta 1940, in je kot podporočnica služila v trdnjavi McKinley na Filipinih, ko so Japonci napadli. Ka-: kor druge bolničarke je oblekla kaki-bolničarsko obleko in ' je stregla ranjencem v impro- * viziranih bolnicah. Na 28. de-a cembra je bila odrejena na ladjo Mactan, najeto od Rdečega t Križa, na kateri je skupaj z 10 1 bolničarkami Filipinskega Rde-" čega Križa in z 200 ranjenci ' odplovila v Avstralijo. Ko je "" oddala bolnike jieki avstralski e ; bolnici,* je bila poročnica Fell-a muth odrejena kot ravnateljica bolničark v glavni stan obo-i roženih sil Združenih Držav m " Avstraliji. ^ '! I Poročnica Auslay H. Ander-1 son, rodom iz Norveške, tudi ~ služi kot bolničarka v vojski. V Združene države je prišla, ko je bila 16 let stara, na obisk k ~ i svojemu nečaku, pa se ji je življenje tukaj tako dopadlo, da je ostala tukaj in je postala tu- * kajšnja državljanka) Izučila se je za bolničarko v Masačuset- ; ski ženski bolnici in je potem c j delovala deset let v civilnih bolnicah. Ko je bila Norveška zasedena, se je prijavila bolni-1 čarskemu oddelku Rdečega Križa za službo v vojski. Da- - nes služi v Fort Adamsu, Rhode - Island. Zeli in upa da bo pre- * meščena preko morja. Ruskega pokolenja ste po-s ročnica Olga Konstantina Ben- - j derova — ki je bila na čelu od-» delka Clevelandske universi- tetske bolnice, kateri je pristal v Avstraliji meseca februarja 1942 — in podporočnica Katarina Pavlina Molchan, v Camp ■ Rucker, Alabama. Poročnica Benderova, rojena v Rusiji 1902. leta, je prišla v to deželo s svojimi starši in postala dr-' žavljanka 1931. Končala je bolničarski tečaj na Western ^ Reserve univerzi, postala je vrhovna bolničarka in pomočnica ravnatelja bolnice v Lakeside. Starši poročnice Molchan so bili rojeni v Harkovu, kar nam pove, zakaj jo najbolj zanimajo vesti iz Rusije, potem ko je prečitala poročila generala MacArthurja in generala Ei-senhowerja. Odkar se je prijavila vojski, je postala zdravniški nadzornik v Camp Rucker. Pripada pravoslavni cerkvi in govori rusko, poljsko in druge slovanske jezike. - Ruskega pokolenja je tudi praporščakinja Antonina Mi-hajlovna Klimenko McCulley, bolničarka v mornariškem bol-ničarskem centru v Bethesdi, Maryland. Adoptiral jo je pod- Petek, 2. julija, 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 4 tisočak in človek pa, da ne bom do smrti ostal samo v tem kraju." "Tako? Kaj vam pa v našem mestu ni všeč?" "Fairview je mesto za stare ljudi. Stari ljudje ga upravljajo in ti mislijo, da je vse, karkoli oni storijo in mislijo, edino pravilno. Toda mi, mladina, mislimo drugače! Večkrat se pogovarjamo z jnladimi ljudmi in nihče izmed nas noče delj časa ostati v Fairviewu, kolikor bo pač primoran. Kam v tak kraj bomo Šli, kjer s časom napredujejo." "Tako? Kako to mislite, prosim?" "Kako? Na primer tako, da vi, gospod Young, ne ravnate prav, ko pošiljate svoje avtomobile s svojim časopisom po mestnih ulicah, pa niso niti zavarovani zoper nezgode. Rekli boste, seveda, da vam hočem zavarovalno polico obesiti za vrat, vendar je prava potrata, da vaši avtomobili niso zavarovani." "Kako to prav za prav veste, Če smem vprašati?" "Ker je naša tvrdka že večkrat vprašala pri vas, ali ne bi dali avtov zavarovati, pa ste vedno odgovorili, da niste potrebni tega. To pomeni, da ste nazadnjaški in da nimate nobenega podjetnega duha!" "Tako?" "Saj sem vedel, da vam moj odgovor ne bo všeč, toda — vprašali ste me. Mogoče se jaz sam še včeraj ne bi bil upal povedati vam svojega mnenja, a danes sem pač drugačen Človek, kakršen sem bil včeraj...' S temi besedami je Henry odšel iz uredništva. Ko je prišel do zavarovalnice, je bila ura že deset. Ne da bi ga kdo prijavil, je kar potrkal na ravnateljeva vrata. "Povedati vam moram, gospod French, da ne bom mogel nič več delati za vas," je odločno dejal. "Bolje je, da odpovem to službo sam, kakor da me vi vr-žete na cesto! Poudarjam pa, gospod French, da nimam ni-kakih razlogov zoper vas ali zoper tvrdko, toda — vse tole vodstvo in vsa uprava — vse se mi zdi do dna zgrešeno. Ko sem šel davi v pisarno, sem spotoma našel bankovec za tisoč dolarjev in zato si bom poiskal kako drugo nameščen je. Kar nič več ne morem strpeti tukaj, ko nisem nič na trdnem! In prav rad bi vam povedal, zakaj ljudje mojega kova ne morejo službovati pri vas, seveda, če bi me hoteli poslušati?" "O, prosim! Saj je jako zanimivo, da človek zve, kakšnega mnenja je bankovec za tisoč dolarjev!" "Saj to je tisto, gospod French! Če bi ne bil našel denarja, pač ne bi nikoli zvedeli resnice! A sleherni vaš uslužbenec bi vam prav tako govoril, če bi se ne bal za službo. Tako pa životarimo od tedna do tedna in trepečemo od strahu, kdaj bo koga zadelo — in ta negotovost poraja strah in bojazljivost in vprav to je slabo za vaše kupčije. Neznosno je ozračje, ki delamo v njem — in če mislfce, da tega vaši naroč: niki na čutijo, se jako motite! j Ves promet bi bil pri vas dpka; ; boljši, če se ne bi sleherai vai uslužbenec bal svoje lastm sence! To sena vam hotel pove dati in upam, da mi oprostite to odkritosrčnost ..." Sredi besed je zabrnel telefon. Glavni urednik "Fairview-erskih Novosti" je želel govoriti z gospodom Henry jem Armstrongom. "Oprostite, da sem bil prej tako na lepem prekinil najin razgovor," je ljubeznivo sporočil gospod Young. "Rad bi dobil še kaj vaših misli o tem, da je "Fairview — mesto * starih ljudi" za naš list, razumete. Ali ne bi mogli danes kositi z menoj ? " "Seveda in prav dosti razlo- J. M. Trunk 4. Nedelja — 3. pobinkoštna. Urh. 5. Ponedeljek — Dan neodvisnosti 6. Torek — Bogomila. 7. Sreda — Ciril in Metod 8. Četrtek — Elizabeta Portugalska 9. Petek — Kilijan, škof in muč. 10. Sobota — 7 sinov mučencev. -0- PRVA NEDELJA V JULIJU Junaška dela t vojni vedno irxovejo ploskanje, in image redno radi proslavljamo. voin« £±ve mrivih in ranjenih. Pusie sive gore tvorijo ozadje za ta ialoatm majhni sprevod, r^- L^T^aTa nosilci k pristanskemu čolnu, ki ga bo zapeljal na veliko ladjo. To je prizor « Holtsovega s2£a na^o£ A^T JapTnska krogla je »dela tega Amerikanca v bojih, ki so se vršili tam pred kraikyn. gov vam morem navesti za svojo trditev, če bom smel govoriti car naravnost. Pridem ob pol eni k vam. Kako? Seveda, kar prinesem vam listine, kakor vam je gospod French že večkrat predlagal. Hvala — pridem. Na svidenje!" Tedaj se je Henry okrenil k svojemu ravnatelju, rekoč: "Gospod Young'od "Novosti" bi rad vaše predloge za zavarovanje." "Oh; kolikokrat jih je že dobil in jih vedno zavrnil-" "A jaz sem mu danes naravnost povedal svoje mnenje —L in zdaj vidite, kako je to vplivalo, če človek govori neustrašeno." "No, pa bi mu mogoče vi dali naše listine pri kosilu, kaj? Veste, kar nič rad vas ne bi izgubil. Le kar ohranite si tisto zaupanje v samega sebe, kakršnega ste danes pokazali, pa vam dam pogodbo za tri leta, da ne boste govorili o nestalno-sti, pa se polno provizijo za kupčije, ki jih boste vi sklepali za tvrdko in še povišico tri sto dolarjev na\mesec. Bi šlo?" "Pa še kako!" je vzkliknil Henry in je od veselja kar zardel. Cez teden dni se je oženil z Dolly Summerjevo in iz vsega mesta je prejemal darila. Tistega bankovca za tisoč dolarjev pa Henry vendarle ni izmenjal. Se danes visi v okviru kot nebom, in trava na polju . , . Zakaj — izkazalo se je namreč, da je bil ta bankovec ponarejen . . . (Mih. Komrov.) ŠIRITE "AM. SLOVENEC"! VLADA POMAGA SORODNIKOM VOJAKOV Podpore federalne vlade sorodnikom vojakov je nekaj, kar postaja zlasti važno sedaj, ko bo več in več poročenih mož poklicanih k vojakom. V sami vojski je danes 3,-238,000 mož, od katerih je odvisnih 6,000,000 sorodnikov, ki dobivajo od vlade mesečne čeke za plačila, ki so deloma odbita od vojakove plače (pay allotments) In deloma so vladni prispevki (dependency allow-j ance). Več kot dva bilijona dolarjev se tako izplačuje na leto, za kar približno dve tretjini odbijejo od plače vojaka in ostalo prispeva vlada sama. Odvisni sorodniki od mož v vojni mornarici, marinskem koru in obrežni straži tudi dobivajo enako pomoč. Z vpoklicem večjega števila poročenih mož in očetov v vojaško službo, ker ni več na razpolago zadosti samskih, se pričakuje, da bodo sedanje številke čekov za odvisne sorodnike naglo poskočile. Upravičeni po sedanjem zakonu do vladne podpore so nekateri člani družin vojakov v štirih nižjih činih vojske, mornarice, marinskega kora in obrežne straže. Deloma se te podpore odbijajo od vojakove plače, deloma jih prispeva vlada. Ž^nam in otrokom, ki tvorijo takozvani razred A odvisnih sorodnikov, ni treba dokazati, da so za res gmotno odvisni. Ali odvisni sorodniki razreda B morajo dokazati, da potrebujejo ta mesečni prispevek: — v ta razred spadajo starši, stari starši, bratje in sestre. Za primer, kako se ta podpora vrši, vzemimo ženo vojaka. Ona more dobivati $50.00 na mesec; $22 od te svote se vzame od moževe plače in $28 prispeva vlada sama. Ako ima otroke, sme dodatno dobivati od vlade $12 za prvega otroka in $10 za vsakega dodatnega otroka. Nekaj sličnega velja tudi za razporočeno ženp, ki sme dobivati največ $50.00 na mesec, ne pa več, kakor znaša znesek, ki ga mora bivši mož aodnijsko plačevati. Za vojake, ki imajo odvisne sorodnike razreda A in razreda B, namreč poleg žene in otrok tudi starše ali sestre, vlada odbija še nadaljnih $5.00 od vojakove plače. Vlada tudi prispeva za sorodnike razreda B, toda z bolj omejenim prispevkom. Častnik, oziroma mož nad štirimi nižjimi čini, sme tudi za-.prositi, da se odbija za sorodnike poljuben znesek, ali vlada ne prispeva ničesar več. V vsakem slučaju se ti odbitki in prispevki nadaljujejo, ako je bil vojak ujet, interniran, oziroma se pogreša. Cim je kdo vpoklican v vojsko, sme takoj zaprositi za podporo svojim sorodnikom. Vojaška uprava ima rada, da vojaki sami to zaprosijo, ali tudi sorodniki sami smejo zaprositi. Odbitki, oziroma prispevki se začnejo takoj koncem istega meseca. 2ene in otroci smejo zaprositi za pomoč tudi brez dovoljenja vojaka. Za ostale sorod- fiF nike pa je potrebno njihovo do-volj en je. -|w Sorodniki morajo dokazat \\ svoj stan potom primernih iz- f/ kazil, kakor so poročni in rojst- )) ni listi. _ 11 Dodatno morajo sorodniki fc razreda B dokazati svojo.gmot- ) no odvisnost potom zapriseže- \ nih izjav (affidavits). Sorodni- i ki mož v redni vojski morajo / zaprositi s tiskovino, ki se oJ )) biva od vojaških postaj ali 1 v Rdečega križa. Sorodniki mož j ) v mornarici, marinskem koru \ ali obrežni straži naj pošljejo ; Iv običajno pismo na Bureau of #/ Naval Personnel, Washington j Yj D. C., ako je dotičnik v mor- y narici;-ako je v marinskem ko- ti ru, naj se pismo pošlje na Ad-ii jutant Inspector's Office, Ma- V' rine Corps, Washington, D. C.; / ako je v obrežni straži naj se i 1 pismo pošlje na Chief of Mili-tary Morale Division, "U. S. Coast Guard, Washington, D. C. Common Council (FLIS.). UJET NAZIJSKI LETALEC _ r V malem mestu Fairviewu je j Imelo kaj malo ljudi priliko, da s bi mogli kdaj videti bankovec za tisoč dolarjev. In tako je i tudi Henry Armstrong mislil v prvem hipu, da je našel le ban- 1 kovec za deset dolarjev, ko se j je sklonil na cesti in ga pobral. 1 A ko je bankovec razgrinjal, I je bil večji in večji in dasi ni i lastnim očem verjel, vendar ni 1 bilo moči zdvajati. i Bilo ^je ob desetih dopoldne, < v petek, in Henry je vprav šel 1 v pisarno v "Zavarovalnico 1 French in Jones". Tu je bil že i več let v službi. V zadnjih mesecih pa so odpustili že toliko i osobja in zmeraj se je dogajalo na petek, zato je bil Henry vesr' potrt na poti v pisarno. Če bodo kdaj sestavljali za- i pisnik človeških bolezni, bodo brez dvoma našli tudi ogrožanje zdravja z omahljivostjo in bojazljivostjo. Iz omahljivosti se izcimi strah, z njo je strto zaupanje v druge ljudi in zaupanje v svojo lastno osebo. O-mahljivost, bodo rekli, je kislina, ki razjeda najgloblje jedro Človeka — in prav bodo imeli. A če človek kar nepričakovano najde bankovec za tisoč dolarjev, tedaj šine njegova duša ko raketa kvišku in sam sebi se bo čudil, kako bo začutil v sebi različne moči in sile, ki se mu še sanjalo ni o njih, da jih ima. Tako se je tudi godilo skromnemu, potrtemu, bojazljivemu Henryju. Mogočnih korakov je kar plaval v pisarno in vstopil vanjo, ko da je vsa tvrdka njegova last. "Ali je ravnatelj že tu?" je vprašal s krepkim glasom. Ko so mu vprašanje zanikali, je kratko zaukazal: "Povejte gospodu Frenchu, da moram govoriti z njim! Pridem nazaj!" S temi besedami je odhitel Henry naravnost v uredništvo "Fairviewerskih Novosti". Tu je napisal obvestilo, da je našel tisočdolarski bankovec. "Lastnik naj se zglasi pri Henryju Armstrongu". To obvestilo ga je stalo dolar in šestdese stotink. Henry pa ni imel niti beliča v žepu, razen onega ti sočaka. Vprašal je, ali more „ popoldne prinesti denar. Kerjg mu pa tega brez privoljenja E glavnega urednika niso mogli 1 dovoliti, je odšel Henry k rav- \ natelju za oglasni oddelek, da r bi si izprosil dovoljenja. i "Tako, človek najde tisočak ] dolarjev, pa nima denarja za 1 oglas! To je pa res čudovito! V j tem mestu ni še nikoli noben 1 človek našel bankovca za tisoč dolarjev!" Cez nekaj minut je : ravnatelj dodal: "Slišite, gospod, če mi poveste vse podrobnosti o najdbi, bomo mi o njej poročali in tako si prihranite izdatek za objavo. Ali je bil bankovec v denarnici; ali so bile kake listine v njej?" "Ne. Bankovec je ležal zganjen na cesti. "No, potem pa res ne vem, s čim bi se lastnik izkazal, razen, če mu je znana številka bankovca." Henry je segel v žep, rekoč: "Vam bom bankovec kar pokazal." "Ne, ne," se je branil urednik, maram ga videti in svetujem vam, da ga tudi nikomur ne pokažete. Kako lahko bi si kdo zapomnil številko bankovca in bi potem s to številko prišel v uredništvo ponj! AU vas smem še vprašati, kaj kani-^j, te napraviti s tem denarjem, če se lastnik ne bi javil?" f "O, zakaj pa ne! Vse mesto naj kar zve, da se bom v tem slučaju oženil z gospodično Dolly Summersonovo. 2e dolgo čakava, ker moja služba ni prav za prav stalna. Pet dolarjev bom dal župniku, ostalo boT va pa zase uporabila." "Izvrstno! To bo kar čedna zgodbica za v naš list. Ali ste v Fairviewu rojeni?" ^ !"Sem, tukaj sem rojen, upam Sarieni Manfrak, mlad nazijski letalec in prvi ujetnik, ki so ga dobili amerikanski vojaki na svoji severni postojanki na Icelandiji, ni nič posebno dobre volje. Vidimo ga, kako sedi na Inteligenčnem Uradu Z. D« psed njim pa lepo kosilo, ki ga je ie malo pokusiL S padalom se je moral spustiti na zemljo is svojega letala Junkers 89, ki so ga zadeli ameriiki letalci. DRUŽINSKI MESEČNIK je priznan kot zanimiv in dober slovenski lisi. Ljubiteljem lepega slovenskega berila je ta list najboljši tovariš in prijatelj. • Sleherna številka vam prinese poučne članke o tem in onem. Zanimive črtice in življenjepise. Gospodinje dobijo v tem listu dragocen pouk o zdravju, gospodinjstvu itd. • In vse to za. samo $2.00 na leto. Za Kanado in ostalo inozemstvo pa stane list $3 na leto. Naročnino sprejema: UPRAVA NOVI SVET 1849 W. Cermak Rd., Chicago 8, IHinois $2.00 ZA SAMO $1.00 To je dobra kupčija za vas! Kje se pa to dobi? Berite! Knjigarna Amerikanski Slovenec ima na roki še nekaj slovenskih knjig. Sledeče knjige so v posebni zbirki v prodaji: ENA BOŽJIH CVETK", krasna povest............................$10° "OD SRCA DO SRCA", 1. in 2. zvezek .........—......-........50 "ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM, povest ------------------..... .25 "HISTORICAL ATLAS". 5700 let svetovne zgodovine (zanimiv zemljevid) ........................................................._25c Skupna vrednost-----------$2.00 V tej razprodaji dobite to zbirko za samo $1M TO {*A SAMO DOKLER ZALOGA NE POIDE.| / Pošljite naročilo z zneskom takoj na: KNJIGARNA AM. SLOVENEC 1649 W. Cermak Rd., Chicago 8, Illinois Nedeljski pomenhi "Vse je Gospod zavoljo sa-i mega sebe naredil" (Preg. 16, j: 4). | Nekaj skritega je v človeku. Ti nisi nobena izjema. Nekaj rije in rije. Prevelik in presvet je Bog, da bi se zmenil za slavo stvari, za hvalo in zahvalo neznatnega človeka. Tako rije v tebi. In rije še naprej: Kaj jaz? Kako more moje blebetanje dospeti in prispeti v visoka nebesa do prestola božjega! Tako rije v tebi. Čemu? Da te muči? Nikakor ne. Ti sam riješ. Izgovarjati in izgovoriti se hočeš, da bi ti ne bilo treba hvaliti in zahvaljevati, pa porivaš pred se velikost božjo in svojo neznatnost. Oboje je napačno. Premisli: Bog je v svoji vse- I mogočnosti svoboden, neodvisen. Nič mu ne more poseči v to popolno svobodo, neodvisnost. Ustvaril te je pa ta svobodni Bog in ustvaril ves svet po svoji neodvisni volji. Tebe in sveta Bog ni potreboval. Ko pa je Bog ustvaril svet in tebe, je mo- ral zasledovati namen, ker brez namena bi ne bilo ustvarjenja. Kakšen namen je Bog zasledoval? Tu dospemo do — hvale in zahvale. . . naredil vse zavoljo samega sebe," ne radi tebe, še manj radi sveta. Bogu toraj ne more biti vse enako, ali doseže svoj namen, ali ga ne doseže, doseči ga mora, ker je svet in moder in ljubi red. Ne izgovarjaj se, ne izbegavaj, da je Bog prevelik in si ti pre-' majčken. Ustvarjen si, da Boga hvališ, to je namen božji s teboj, in hvalo mu moraš dati, in ne izgovarjaj se, da je prema-lenkostna, ali da ne doseže prestola božjega. Bodi odkrit sam s seboj. Hvale mu nočeš dati, pa rije v tebi, da bi bila prene-znatna! Varuj se. Nočeš, to je vse! Črviček v zemlji hvali Boga po svojem, in ptičica pod nebom, in trava na polju . . . in v tebi rije, da je premajhno, ali da je Bog previsoko. Kloni glavo, poklekni! ŽALOSTNA SLIKA IZ VOJNE "Novi Svet" Javil. Tako rado se nam zgodi, da jamramo po časopisih in se pritožujemo nad mrzloto in takimi nelepimi rečmi pri sebi in drugih, res ne vem, zakaj bi ne spregovorili tudi o toploti, katere je med nekaterimi našimi ljudmi čudno veliko? Dokaz o tej toploti je to pismo, ki sicer ni popolnoma bela vrana med pismi, vendar je eno najlepših, kar jih je zadnje čase priromalo v moj urad. Čast ženi, ki ga je pisala, drugim pa korajžo in dvoje pred oči: "Prvič "termometer toplote" v Ameriški Domovini", ki kaže že nekam v peti tisočak. Drugič pa dva naslova, ki sta: P. Bernard Ambrožič Box 608 Lemont, 111. in Mr. Anton Grdina 1053 E. 62nd Street Cleveland, Ohio toInono Družba Petek, 2. julija, 194S AMERIKANŠKI SLOVENEC OB DRUGI OBLETNICI NAPADA NA SOVJETSKO UNIJO To nenavadno kolo jo bilo izdelano t Franciji in je ležalo spravljeno nekje na Angleškem, dokler ga ni neki delavec našel in privlekel na dan, ko bo začeli odmerjati guolin. Naslonjalo je posebno pripravno pri vin j i navkreber; če se koleaar upre vanj, lahko tem bolj pritiska na pedale. IZ SLOVENSKIH NASELBIN Pred dvemi leti je Hitler s svojimi nacističnimi tolpami navaTTFira So^jfctiflR RfflStfo, kT je po dolgi in krvavi borbi, v zamahu nadčloveškega napora, polnega požrtvovalne ljubezni do domovine in duševne veličine, uničila ta peklenski poskus, da se za vedno utrdi fašistična dominacija na svetu. Borba našega velikega zaveznika Sovjetske Rusije, bo ostala zapisana v zgodovini bodočih stoletij kot eden najvažnejših dogodkov sedanjih dni, katerega globok vpliv na razvoj zgodovine vsi zedinjeni narodi v polni meri razumejo. Ob tej obletnici je ves naš narod v emigraciji in v zasedeni domovini prežet istih čustev in posveča svoje misli velikemu sovjetskemu narodu. Na prošnjo agenture "Tass" je minister na razpoloženju, g. Sava Kosanovič, kot tolmač teh misli naslovil sovjetskemu časopisju naslednjo poslanico: "2e po prvih šestih tednih odpora sovjetskih armad proti napadu nacistične in fašistične zveri, je svet začel s presenečenjem odpirati oči. To presenečenje, osnovano na nezaupa- nju in sumničenju, katera je sovražna propaganda uspela ustvariti, se je postopoma spreminjalo v občudovanje in spoštovanje. "Danes, po dveh letih nadčloveškega napora vsega ljudstva Sovjetske Unije, ki je svetu vrnil njegovo samozavest in rešil civilizacijo, so postala imena: Moskva, Leningrad in Stalingrad vseobči moralni kapital celokupnega človeštva, kapital katerega nq)>ena propaganda ne bo mogla več ugrabiti narodom, ki ljubijo svobodo. To bo temelj, na katerem bo i osnovana bodočnost sveta. Sile Sovjetske Unije, Ameriških Ze-dinjenih Držav in Velike Britanije so danes zedinjene v vojni in bodo po iztrebljenju fašizma ostale zedinjene tudi pri zidanju novega sveta, v katerem bo vladala harmonija sveta, ki bo svoboden od straha, od izkoriščevanja in od pomanjkanja. "Borbeni narod Jugoslavija črpa iz tega prepričanja ono svojo nadčloveško silo, s katero kljubuje okupatorju in njegovim pomagačem." Sava KoeanoviČ. (Nadaljevanje z 2. strani) ci, ki so začeli hoditi v šolo Matere Božje. Vseh skupaj jih je bilo 68. Njih imena so: Frančiška Latz, Andrej Mo-dic, Frank Poglajen, Mary Varšek, Ignac Kiren, Josipina Latz, Antonija Hemžgar, Ana Stražišar, Mihael Torbarac, Suzana Turk, John Hladnik, Frank F. Jereb, Frančiška Korenin, Mary Merlak, Frances Remžgar, John Rep, Margaret Svete, Jennie Trček, Roza U-mek, Mary Jereb, Frances Mesec, Math Petrovčič, Mary Po-glajn, Fran Čelesnik, Frank Ju-radič, Joe Stražišar, Otto Latz, Roza Modic, Josip Varšek, Julija Dobnikar, Valent. Košir, Frank Makovec, Frances Sta-novnik, Mary Suhadolnik, Joseph Turk, John Cepon, Frank B. Jereb, Frances Kiren, Niko Latz, Antonija Oblak, Frank Pirec, Frank Stražišar, Joseph Trpin, Frank Barle, Frances Jereb, Jakob Kiren, John Leben, Frank Opeka, Ignac Rep, Ivana Svete, Joseph Stebla j, Frances Trobec, Frank Debe-vec, Angela Merlak, Frank Mikš, Mary Podboj, Mary Po-lanšek, Mary Čepon, Joseph Košir, Mary Zupančič. Miss Angela Menzinger je v začetku učila sama, Čez kaki dve leti pa ji je prišla pomagat Miss Rose Oman. Ker je pa število otrok vedno oblj naraščalo, so Father J. Plevnik leta 1910 dobili Šolske sestre, bene-diktinke, ki še danes učijo tukaj. Priobčujemo pa sliko prvih graduirancev naše farne Šole, kar je bilo leta 1921. Samo pet jih je bilo. Tista leta jih je malo graduiralo; največ jih je prej zapustilo šolo in šlo delat. Jennie Keber. .« —o KRATKO PISMO VELIKO POVE Lemont, 111. Na dan sv. Rešnjega Telesa sem prejel kot tajnik Pomožne Akcije Slovenskih Župnij naslednje pismo in sicer iz De-troita, Mich.: "Tu Vam pošiljam DESET dolarjev za siromake v starem kraju. Pošljite, če morete tako, da bodo dobili največji siromaki med njimi. To so prvi dolarji, ki mi jih je zaslužila hčerka po 12 letih šolanja. Ne bom jih zase prihranila, dala jih bom za siromake, tako sem si dejala. Saj nam je Jezus povedal: Kar u-bogim pomagate, meni pomagate. Zato jih polagam Bogu na oltar. Dandanes imamo še prav posebno priliko, da si kaj pridobimo za dušo. Tako bomo imeli lažje stališče pri poslednji sodbi. 'Gospod, kdaj smo Te videli in kdaj smo Ti pomagali?' Lepo bi bilo, če bi mnoge matere tako naredile in položile prve otrokove cente Bogu na oltar. Pozdravlja Vas R. Rosa." Tako je pismo in tolik je dar v blagajno Pomožne Akcije Slovenskih Župnij od te zavedne katoliške žene in matere. Ne vem, če bo dobri ženi všeč ali ne, ko bo videla svoje pismo v časopisih. Toda nisem se mogel premagati, da ga ne bi ob- Stran 5 KAJ VES O ABESINIJI? Da so šele leta 1770 zvedeli, da iz jezera Tana izvira Modri Nil, kar je dognal Škot Bruce. Več tisočletij so se mučil! z rešitvijo uganke o izvirkih Nila. Kambiz je poslal kar armado, Aleksander Veliki celo eks-pedicijo, Neron več čet, da bi določili, kje Nil izvira. Vse te množice se niso nikdar povrnile. Ko so Saraceni zavzeli Egipt, je v 13 stoletju sklenil abesin-ski neguš Lalibals, da bo z lahkoto uničil svoje verske sovražnike. Dal je napraviti ob jezeru Tana velike prekope in okope, tako je Nilu začelo primanjkovati vode in je v Egiptu nastala lakota. • Teodoros II., ki je začel vladati 1. 1855, je bil prvi reformator Abesincev. Nič manj ko 11 atentatov so napravili nanj. Šest krat je bil pri tem ranjen. V angleško-abesinski vojni se je moral umakniti v svojo trd-Magaalo. Ko so ga skoraj vsi zapustili, sta si on in njegov sin vzela življenje. V oporoki pa je Teodoros naročil svoji ženi, naj da Angležem 1000 volov in 50 ovac, da bodo mogli častno proslaviti svojo zmago. IZ URADA SLOVENSKEGA AMERIŠKEGA NARODNEGA SVETA 3935 W. 26th Street, Chicago, 111. Julija lanskega leta je abe-sinski poslanik izročil angleškemu kralju rodovnik, kjer je razvidno, da izhaja velika kraljica Viktorija iz rodu kralja Salomona, je torej angleška kraljevska družina v sorodu z negušem. Rajni kralj Jurij je prejel zlato verigo Salomonovega reda, kraljica pa reda kraljice Sabe. -o--- "Nekateri se sklicujejo na nekakšno pravero: na čisti razum, ki pa izhaja iz Boga!" —Goethe. . * ZA MALO CENO si lahko kupite za samo $5,450.00 zidano hišo s sedmimi renti in trgovino spredaj v dobrem stanju. Na naslovu 1448 W. 18th Str., med Amer. Bohemian Hall in Laflin Street. Najemnine nosijo $56.00 mesečno brez trgovine. Oglasite se na 2314 So. Ridgeland Ave., Berwyn, 111., ali kličite Berwyn 2169. (8x) NA FARMI V ALGERI JI POSLUŠAJTE Jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES * Chicagi. — OGLASI V "AM. SLOVENCU" IMAJO VEDNO USPEHI Kakor pri nas t Sloveniji, mora tudi t Alfriji šolska mladina pomagali na polju, ko prida domov i* šole. to se pravi, nekoliko po-map. te vet je pa menda v napoije. Oba vola sla vprežena v prep »si pljug, za katerega drži sada} farmar. Slika predstavlja prizor iz male farme bbsu mesta Algier, ki so ga pred kratkim zasedli Zate* ' Važnost naših shodov Zanimanje za naše gibanje, ki stremi za rešitvijo in osvoboditvijo slovenskega ljudstva v stari domovini pa za osnovanjem federativne in demokratične Jugoslavije kot skupne države Slovencev, Hrvatov in Srbov se poleg drugih agitacij-skih pripomočkov kaj izdatno vzbuja tudi z javnimi shodi. To nam potrjujejo^ sledeča dejstva. V Detroitu so n. pr. imeli najprej priličen shod, ki so se ga udeležili poleg številnih društvenih zastopnikov tudi drugi ljudje, in nastala je iz tistega zborovanja zelo delavna podružnica štev. 1 SANS. Ta nam je poslala doslej že lepo vsoto $600.00 ter imela dne 30. maja javni shod, ki je. zelo poživil zanimanje za našo stvar. V Pittsburghu so imeli pred meseci javni shod, iz katerega se je porodila naša podružnica štev. 3 in ravno tako se je zgodilo tudi v Rock Springsu, Wyo. Tu imajo podružnico štev. 5 SANS, ki prav pridno deluje. V Clevelandu so sklicali v Slovenski dom na 80. cesti zastopnike vseh društev v tamoš-njem okolišu ter ustanovili našo podružnico štev. 21. Kmalu nato so se zagibali naši ljudje okoli Slovenskega narodnega doma na St. Clairju, sklicali shod vseh v tej narodni hiši zborujočih društev ter ustanovili podružnico štev. 39 SANS z odborom iz 30 članov in članic. Par tednov nato se je vršil ustanovni shod naše podružnice štev- 48 v Slovenskem delavskem domu v Collinwoodu. V La Sallu tukaj v tej državi so priredili velik javni shod ifr nekaj dni nato se nam je prijavila od tam naša podružnica štev. 49. V Denver ju so obhajali SLOVENSKI DAN z javnim shodom dne 18. aprila ter si ustanovili našo podružnico še pri tisti priliki. Dobila je številko 50. Združena slovenska društva v New Yorku so imela SLOVENSKI DAN dne 6. junija na javnem shodu, na katerem se je nabrala lepa vsota- tej organizaciji v podporo, in že dve naši podružnici sta se ustanovili v Brooklynu po tistem javnem zborovanju. Dne 20. junija je dr. štev. 393 v Worcersterju, N. Y., sklicalo tjakaj javni shod. Na tem zborovanju so nabrali lep prispevek ter si organizirali našo podružnico, ki je dobila štev. 65 SANS. Iz gornjih podatkov je razvidno, da so javni shodi jako važni za razvoj in razmah našega gibanja. Kajti na takih skupščinah se lahko hkrati razloži večjemu številu ljudi pomen naših prizadevanj in namen našega stremljenja. Prire-rajte take javne shode ter se jih udeležujte v kar največjem! številu! Naše gibanje V tednu od 17. do 24. junija so se nam prijavile sledeče nove podružnice: Štev. 63 SANS, Brooklyn, N. Y., nastala iz "Slovenskega delavskega podpornega društva"; štev. 64 SANS, Eveleth, Minn., nastala iz kluba štev. 1 Ameršike jugoslovanske zveze, in štev. 65 SANS, Worcester, N. Y., nastala iz dr. štev. 393 SNPJ. Ta organizacija je štela dne 24. junija 65 podružnic. y istem razdobju so prispevale sledeče podružnice: Štev. 58: SANS, Center, Pa.,, $5*.obf štev. 21 SANS, Cleveland, O., $100.00; štev. 30 SANS, Sharon, Pa., $100.00; štev. 65 SANS, Worcester, N. Y. $105.-00; štev. 4 SANS, Johnstown, Pa:, $150.00. Br. Vincent Cainkar je izročil prispevke, ki so mu bili poslani za SANS do 16. junija. Ta vsota je znašala $462.88. V tem je uključen tudi prispevek $63.00, ki mu ga je bila poslala podružnica štev. 62 SANS, Crivitz, Wis. . Brat Pechnik iz Puebla je nam poslal $9.50, ki jih je nabral v veseli družbi za SANS. Postojanka štev. 26 JPO-SS, Indianapolis, Ind., je naklonila $100.00 tej organizaciji v pomoč in Federacija SNPJ za vzhodni Ohio in zapadno Penn-sylvanijo se je spomnila našega narodnega sveta ter mu podarila $36.43 v podporo. Vsoto je poslal Frank Rezek iz Girarda. Shodi, seje, sestanki in prireditve Na poti k svojemu sinu zdravniku v Molline, 111., sta Mr. in Mrs. Menton iz Detroita obiskala ta urad in Mrs. Lia Menton je kot tajnica in-ustanoviteljica detroitške podružnice štev. 1 SANS naročila tole vabilo in naznanilo: "Seja podružnice štev. 1 SANS in postojanke štev. 34 JPO-SS bo v soboto dne 10. julija o pol osmih zvečer v Slovenskem delavskem domu na 437 S. Livernois, Detroit, Mich. Junijske seje ni bilo, ker smo imeli shod dne 30. maja. Da se omogoči boljši obisk, so se bodoče seje za poletno dobo preložile na prvo soboto zvečer v mesecu. Društveni zastopniki in posamezniki se vabite, da se udeležite seje polnoštevilno. Vsak naj stori svojo dolžnost, da bo naš trpeči narod čim prej re-šen"krutega zatiralca ter postal svoboden in srečen na lastni zemlji.—Lia Menton, tajnica." Podružnica štev. 3 SANS, Pittsburgh, Pa.t bo imela dne 4. julija javni shod s koncertom v Slovenskem domu. Govornik bo na tem zborovanju br. Janko Rogelj iz Clevelanda. Prihodnja seja podružnice štev. 21 SANS, Cleveland, O., se bo vršila dne 11. julija ob treh popoldne v Slovenskem narodnem domu na^O. cesti. Javni shod, ki ga je sklicalo dr. štev. 393 SNPJ v Worcester, N. Y.f dne 20. junija, se je dobro obnesel. KRATKE VESTI Osisče gradi utrdbe v Jugoslaviji Londonski Times je nedavno priobčil, naslednje poročilo svojega dopisnika iz Lizbone: Zadnje vesti iz Jugoslavije pravijo, da grade Nemci z mrzlično naglico utrdbe na liniji Save in Donave. Na tisoče kmetov nemškega porekla iz Bosne, in sploh iz krajev južno od teh dveh rek, je bilo preseljenih na sever, kjer jih uporabljajo pri zidanju strategičnih cest na Madžarsko in v Avstrijo; člani organizacije "Deuts-ches Volk", ki so nastanjeni severno od omenjenih dveh rek, dobivajo orožje, dočim so vsi oni, ki so tehnično izobraženi, mobilizirani. Nemški inženirji so zaposleni pri zidanju obram-benih postojank ob Savi in Donavi. Napad na Železna Vrata New York (PM)r— Eden najtežjih udarcev, kar so jih jugoslovanski gerilci zadali nacistom, je bilo dinamitiranje Železnih Vrat na Donavi. Tak udarec Jbi mogel ustaviti ves promet na Donavi. Očividno so imeli gerilci uspeh, kajti Nemci so v znak maščevanja postre-lili 70 oseb. sv. Družne (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 29. novembra 1914. • V Zedlnjenih Državah CJ^jf. YA1 j** 111 Inkorp. v dri. Illinoii Senru Amerike. JUliCt, lil. 14 ^ 191i Nsic geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden sa vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich. 257 Lime Street, Joliet. Illinois 1. podpredsednik: Frank Tuahek, 716 Raub St- Joliet, I1L 2. podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa. IH. Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lane Street, Joliet IH. Zapisnikar: John Nemanich, 650 N. Hickory St., Joliet, IIL Blagajnik; Joseph Klepec, 903 Woodruf Rd„ Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Mathew Kebe, 223 — 57th St-, Pittsburgh, Pa. Vrh. zdravnik:- Joseph A. Zalar. 351 No. Chicago Su. Joliet. IIL NADZORNI ODBOR: Andrew Giavach. 174« W. 21st St. Chicago, IIL JoMph L. Draaler, 1318 Adams Street. North Chicago, Illinois. Jotsph Jerman, 20 W. Jackson St, Joliet IIL POROTNI ODBOR: jMenli PavUkovich, 39 Winchell St. Sharpsburg, Pa. ' Mary Kovadch, 2294 Bhie Island Are., Chicago, IIL John Denia, 2730 Arthington Ave, Chicago, IIL Predsednik Atletičnega odseka: Emery Sobar. 540 North Bluff Street, Joliet, Illinois. URADNO GLASILO: "AmerOcanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd„ Chicago, IIL Do 1. j an. 1M2 je DSD. izplačala svojim članom in Planiram ter njih dedičem raznih posmrtnin, poškodnin, bolniških podpor ter dragih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. Društvo za DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Z dr. držav s ne manj kot I člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment Vsak certifikat noei denarno vrednost katera se vsako leto viša. Poleg smrt nine izplačuje DSD. svojim članom (Icam) tudi bolniško podporo is svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poškodnine. Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli v • h DSD. je 121.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški. Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo v njeno sreool Za vsa morebitna pojasnila in navodila te obrnite pismen« aH ost- ' meno na gL tajnika: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St, Joliet IIL UDOBNO KOLO Petek, 2. julija, 1943 Stran 6 AMERIKANSKI SLOVENEC KNEZ SEREBRJANI — ROMAN — Rusko — A. K. Tolstoi Poslovenil — AL Benkovič ....................................... "Poslušaj me, Nikita Romanovič!" je i zašepetala Helena. Knez je strepetal. "Ničesar nočem slišati," je rekel; vse mi je jasno. Ne izgubljaj besed zaman! Z Bogom, bojarinja!" Potegnil je konja nazaj. "Nikita Romanovič!" je kriknila Helena, "prosim te za Krista in prečiste Matere njegove voljo, poslušaj me! Ubij me potem, a prej poslušaj!" m . Dalje ni mogla govoriti; glas se ji je ustavil, kolena so ji klecnila na rušnato klop in proseče je iztegnila roke proti Se- rebrjanemu. Mraz je pretresel kneza po vsem telesu ; toda premagalo ga je usmiljenje. Ustavil se je. Vsa v solzah je začela Helena pripovedovati, kako jo je Vjazemski zasledoval, kako jo je nazadnje sam car hotel zasnubiti svojemu ljubljencu in kako se je ona | v obupu vdala staremu Morozovu. Ihtec med svojim pripovedovanjem, se je dolži-la nehotene prevare, govorila je, da bi bila morala rajši končati s samomorom, nego se vdati drugemu, in je preklinjala svojo slabost. "Ne moreš me ljubiti, knez," je govorila, "ni ti bilo usojeno, da bi me ljubil! Toda obljubi mi, da me ne prekolneš; reci, da mi odpuščaš veliko krivdo mojo!" Knez je poslušal z namršenimi obrvmi, toda odgovoril ni ničesar. "Nikita Romanovič," je zašepetala Helena boječe, "za Krista, reci samo besedico!" Uprla je vanj pogled, poln strahu in pričakovanja, in v tem ^govornem, prose-čem pogledu je bila zbrana vsa njena duša. I Serebrjani je bojeval silen duševni boj. j "Bojarinja," je rekel nazadnje in glas se mu je tresel, "očividno je bila to volja božja... in ti nisi toliko kriva ... da, ti sploh nisi kriva .. nimam ti česa odpuščati Helena Dmitrijevna, ne preklinjam te — ne, sam Bog ve, da ne, jaz, jaz , .. Ljubim te, kakor sem te ljubil doslej!" Te besede so same ušle knezu iz ust. Helena je vzkliknila, zaihtela in planila k plotu. V istem trenutku se je knez dvignil v stremenih in se oprijel količev v plotu. * Helena je že stala na drugi strani na klopi. Brez premišljevanja in nevede, kaj delata, sta planila drug k drugemu in njiju ustnice so se strnile. Helena je poljubila mladega bojarja! Zena lokava je prevarila svojega moža! Pozabila je na prisego, ki jo je bila prisegla pred Gospodom. Kako se sedaj prikaže pred Družino Andrejevičem? Ali ji ne bo bral vsega iz oči? In Družina Andreje-vič ni tak, da bi ji odpustil. Bojarju ni za življenje, temveč za čast! Starec ubije oba, ženo in Nikito Romanoviča! 6. Sprejem. Morozov je poznal kneza se ko otroka, toda že davno sta zgubila drug drugega iz oči. Ko je odšel Serebrjani na Litvo, se je Morozov vojskoval nekje daleč. Videla se nista več ko deset let, a Družina Andre jevič se je malo izpremenil; bil je kakor prej in knez bi ga bil kjerkoli spoznal na prvi pogled, kajti stari bojar je bil izmed tistih ljudi, katerih osebnost se globoko vtisne v spomin. 2e njegova rast in zastavnost sta vzbujali pozornost Bil je za celo glavo večji od Serebrjanega. Tem-norusi, močno posiveli lasje so mu neredno padali na umno čelo, pokrito z brazdami. Mogočna skoro popolnoma siva brada je pokrivala polovico prsi. Izpod temnih obrvi so se bliskale prodirne oči, okrog ust pa mu je igral prijazen usmev, iz katerega je včasih zabliskalo to, o čemer se pravi po domače: "ima svojo pamet". V njegovem vedenju, v dostojanstveni hoji je bilo nekaj levjega, nekaka posebno mirna važ- S. P. D. SV. MOHORJA Ustanovljena 31. decern-b ra 1021. Inkorporirana 12. okto* bra 1923. J. M. Trunk nost, dostojanstvenost, umerjenost in samozavest. Vsakdo bi rekel o pogledu nanj: lepo mora biti prijateljstvo s tem človekom! Obenem pa bi vsakdo pomislil: ni dobro spreti se z njim! In res, že iz potez njegovega obraza se je dalo sklepati, da utegne njegovo mirno obličje v jezi postati strašno. Toda prijazni usmev in odkrita, neprisiljena prisrčnost sta naglo izbrisala ta do jem. "Bog te sprimi, knez, gost moj dragi! Dobro došel," je rekel Morozov, spremlje-vaje Serebrjanega v veliko sobo z lesenimi stenami s pripečno iz pečnic zloženo klopjo, z dolgimi hrastovimi klopmi, z dragocenim orožjem na stenah in množico srebrne in zlate posode, lepo razpostavljene po širokih policah. "Bog te sprimi! Kakšnega gosta mi je poslal Bog! Ali veš, da se te spominjam, ko si bil še majhen Nikituša. O, hraber si bil, kar je res, je res! Kadar so se dečki igrali vojake, je slaba predla strani, ki je bila proti tebi. Ti si se zaletel kakor sokol jasni, in če se je mlada kri razburila v tebi, si bil kakor medvedek, — odpusti mi trdo besedo, Nikita Romanovič. Pričel si mahati okrog sebe in jih premetavati — tega na desno, onega na levo —, da je bilo veselje gledati! Zato je pa tudi nastal junak iz tebe, knez! Slišal sem o tvojih delih na Litvi. Valjal si jih, prekletce, kakor prej otroke." * In Morozov se je veselo smejal in njegovo levje obličje je žarelo od veselja. "In ali se spomniš, Nikituška," je nadaljeval in ga objel z roko preko rame, "ali se spominjaš, kako nisi pri nobeni igri trpel prevare? Če si se s kom metal ali s pestmi boril, si se dal rajši vreči ob tla, nego da bi mu bil podstavil nogo ali storil kaj proti dogovoru. Vse si prenesel, samo prevare nisi dovolil niti sebi niti drugim!" Knezu je postalo neprijetno pred Moro-zovim. "Bojar," je rekel, "tu imaš list od kneza Promskega." "Hvala ti, knez. Precitam pozneje; stvar ni nujna; sedaj naj te pogostim! Kje pa je vendar Helena Dmitri jevna? Hej, kdo je tam? Recite ž§ni, da nas je obiskal drag gost, knez Nikita Romanovič Serebrjani, naj ga pride počastit!" Tiho in mehko je prišla Helena s podno-som v roki; na podnosu so bile čaše z raznimi vini. Helena se je globoko priklenila Serebr janemu, kakor da ga vidi prvikrat. Bila je bleda kakor smrt. "Knez," je rekel Morozov, "to je moja gospodinja, Helena Dmitri jevna; Ljubi jo in spoštuj! Saj si, Nikita Romanovič, tako rekoč naš sorodnik. Tvoj oče in jaz sva bila kakor brata, torej ti tudi moja žena ni tujka. Pokloni se bojarju, Helena, poprosi ga! Jej, knez, ne zavrni našega kruha in soli. Kar imamo, to damo! Tu je italijansko vino, ogrsko, tu je malinova medica, sama gospodinja je sladina maline z medom." Morozov se je globoko klanjal. Knez je obemfc vrnil poklone in izpraznil čašo. { / Helena se ni ozrla na Serebrjanega. Njene dolge trepalnice so bile povešene. Tresla se je in čaše na podnosu so žvenke-tale druga ob drugo. "Kaj ti je, Helena?" je naenkrat vprašal Morozov; "ali si bolna? Obraz ti je bled kot sneg. O Lenuška !" je pristavil šepeta je, "ali je šel zopet Vjazemski mimo? Gotovo je šel mimo vrta, prekletec! Nič ne maraj za to, Helena. Tega nisi ti kriva. Rajši ne hodi brez mene na vrt; pomiri se, dete, nikomur ne pustim, da bi te žalil! Zasmej se, hitro, bodi vesela, da gost ne zapazi! — Odpusti, Nikita Romanovič, odpusti; same brige, naročil sem ženi, naj ti čimprej veli prinesti obed. Saj še nisi obedoval, knez?" n / (Dalje prih.) / i CHICAGO, ILL. Odbor za leto 1943: Predsednik: John Mlakar. 1025 W. 22nd Place Podpredsednik: Frank Puklarec. 1930 W. 21st Place. Tajnik: Jot. J. KobaL 2113 W. 23rd Street Blagajnik: Jo*. Oblak. Jr„ 1840 W. 22nd Place. Zapisnikar: Anna ZokaL 2050 W. Coulter Street. Duhovni vodja: Rev. Edward Gabreaja. OFM« 1852 W 22nd Place Nadzorniki: John Densa. 2730 Arthington Ave. — Karohna Pichman. 2326 So. Wolcott Ave. — Frank Dolenc. 1940 W 21st Place. Porotni odbor: Peter Coif. 1830 W. Cermak Rd. — Malh Hajdinjak. 2017 W. Jlst Place - Lao Mladic. 1919 W. 22nd Place - Pauline Osbolt. 2029 W. Cermak Rd. — Anna Zorko. 1654 W. 21st Place. Družbena zdravnika: Dr. Jos. E. Ursicb. 1901 W. Cermak Rd. Vratar: Frank Roblek. 1833 W. 22nd Place. Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec". Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecih od maja do oktobra, In vsako prvo nedeljo od novembra do aprila, v cerkveni dvorani sv. Štefana, naSta* Place in Wolcott Ave. Družba sprejema v svojo sredo moške m ženske od 6. do 45. leta starosti. Pristop v Družbo je prost. Pri Družbi se lahto zavarujete proti bolezni in smrti za samo en dolar mesecnine. To je lzvan-redna ugodnost za vsakega katoliškega Slovenca v ChiCagL Rojaki, pristopajte v to domačo Družbo. _ Za vsa pojasnila glede Družbe in njenega poslovanja se obrnite na Družbenega tajnika ali pa predsednika. NAZNANILO Naša prihodnja redna mesečna seja se bo vršila v nedeljo dne 4. julija točno ob pol dveh popoldan v cerkveni dvorani sv. Štefana. Prosim bodite točni, da lahko gremo čim preje domov. Kjer je to pol letna seja, bo več važnih zadev na dnevnem redu, zatoraj pridite v velikem številu. Vsi odborniki, kakor tudi prejšni odborniki od leta 1937 naprej, ste prošeni, da prinesite s seboj na sejo vašo Social Security številko. Prosim vašega sodelovanja v tem oziru. Ali ste že pridobili kakega novega člana za našo Družbo? Ali je vaš sin, vaša hčer že pri naši Družbi? Ako ne, sedaj je čas. Na vprašanje več članov glede piknika, tem potom spon* čam, da letos Družba ne bo imela nobenega piknika. Toliko v pojasnlio. — Z sobratskim pozdravom, ., t , JOS. J. KOBAL, tajnik. :* a.. ___ Izgledalo jo, da je Sikorski med Poljaki izjema. Prišlo pa je do spora z Moskvo. Kje je krivda? Neki sodijo, da je le na Moskvi. Mogoče. Ampak tudi Čehi in Poljaki se že gledajo izpod Čela. Kje je krivda? Vsaj napram Moskvi se je te dni Sikorski postavil na zadnje noge. Rekel je, da bo Moskva bolj po-ihlevna, kadar jih več dobi od ! Nemcev. Well, če je Sikorski res tako rekel, se je pokazal v čudni luči. Ali res misli, da bodo Poljaki pridobili, ako jih dobijo od Nemcev Rusi?? Kakšen državnik je tudi Sikorski? Ali le, kakršni so Poljaki v večini, ki so le Poljaki, pa ništa više. Izgleda pa, da je nekaj bistrih poljskih glav že zdaj v Moskvi, in če jim ni le morda za komunizem, utegne priti do druge poljske vlade, kjer bodo Poljaki, ne pa vlada brez Poljakov, kakršna je zdaj v Londonu. kov, pravi pod sliko, dva nemška fantka jih stražita, za kazen, pravi podpis, bodo ustreljeni, nemški fantki se bodo režali. Kaj vse to v resnici pomeni? Nemci so prišli v Rusijo in na Balkan in vsepovsod po Evropi kot navadni roparji. Rusi, Srbi ... so "uporniki", yes, yes . . . | v resnici so možakarji branili le svoj dom in svoje pred nemškimi roparji, ako so se dvignili, in roparji streljajo in obešajo branitelje domov, lastnih domov in družin, in roparji, goli navadni roparji, kažejo "casual faces", kakor pravi podpis. Kako dolgo še? f ~ * Pred 400 leti je umrl Koper- j nik. Poljak. Ali Slovan tudi? "Zemlja se suče, sonce stoji". To je bila novica. Vladale so razmere, ki so se ponovile tudi pri Galileju. Cerkev je nekaj rekla, kakor reče lahko vsakdo, ko gre za znanstvo,-pa ne gre za versko ali moralno resnico. Še zadnje dni je malo manjkalo, da Leon XIII. ni prišel na indeks! Znanstveno se je zmotil sam papež. Ali gre pri Koperniku za velikega Poljaka, morda celo Slovana? Eh. . er . . Zvonko Novak prime za zvon in pozvoni: "Trpka ironija tiči v tem, da se ravno Poljaki prištevajo med najvernejše služabnike tiste cerkve, ki je imela tega za ves svet tako pomembnega poljskega človeka — velikega Kopernika — zaTazkolnika samo zato, ker je odkril resnico . . ." Well, resnica je malo drugačna, ne pa "resnica", za kakršno poteguje za zvon Zvonko A. Novalc. -o- PROSLAVA BARAGOVE STOLETNICE LEPO USPELA (Nadaljevanje s 1. strani) Med lajiki je bil tudi lir. Anton Grdina in Mr. Jože Gregorich, oba vneta delavca za Baragovo gtvkr. Na letni seji Baragove Zveze so podali uradniki zanimivo poročilo in nato je bil zopet izvoljen ves dosedanji odbor Zveze. Kot nov odbornik je bil izvoljen Mr. Jože Gregorich. Bolj točno o vsem bo poročal Zvezin zapisnikar. Cita-teljem naj bo za zdaj objavljeno le to, da proslava je vsestransko najlepše izpadla. Vabilo iz Moskve na Slovane k zed in jen ju. Že vabilo je neko čudo, ako je iskreno. Vidim udar na vabilo, pritrjevanja ali odobravanja nisem videl. Recimo pa, da se hudo težki Slovani * le zganejo, da bi prišli po skupni moči do moČ^ z k obstanek. Recimo, da bi glas iz Moskve vzdramil zaspance. Ali bi moglo priti do takega ze-dinjenja in do take moči le po Slovanih samih? Pri vsem nav-dušenju za zedinjenje hudo poji dvomim. Priznam, da sila ni-II kjer ni dobra, ampak brez ne-■ ke potrebne sile bi ne šlo, in I j prav ta zedinjevalna sila more I j biti le v Moskvi, ker tam so že IJ danes dosti močni, da primejo I i vsakega tudi za ušesa, ako bi II ljilo to za skupno moč potreb-■'no. Pravijo, da je Stalin odločen realist. Ako je, bi mora : realist najstrožje vrste biti prav pri kakem slovanskem ze-dinjenju, in naj pri tem ti ali oni še tako skačejo. BUY U. S. DEFENSE BONDS! Otonom ste vabljeni, da vpišete sebe in svojo družin« k prvemu in najstarejšemu slovenskemu podpornemu društvu ▼ Chicagi DRUŠTVO SV. ŠTEFANA, Chicago, Illinois šteT. 1, K. S. K. J Zboruj« vsake prvo soboto v amen ob 7x30 svete v cerkveni dvorani sv. Štefana. Hale društvo vam nudi vsa ras-lična moderna zavarovalnin* — podporo v boUrai, preskrbo dostojnega pogreba, in goji sdrav koristen šport sa mladino. Glede pristopa v društvo s« obrnit« na odbor« FRANK BANICH, predsednik JOHN PRAH, tajnik, 1806 W. 23rd Street ANTON KREMESEC, blagajnik - Katoliški Slovenci smo tako močni, kolikor in kakor je močno naše katoliško časopisje. Zabeležujejo skrbno vsak j pojav, ki malo cika na to, da bi i Italijani popustili. Stvar se mi j zdi prav bolestna, hudo zaže-ljena, kakor bi manjkalo pri moči. Stavim, da bodo prijeli I za vsako bilko. Pri takem razpoloženju se bodo znali Italijani, kakor vedno, izmuzniti. Kaj pa Italijani sami? Dne 20. maja je bila proslava aliirancev v Tunisu. Parada. Navdušenje primerno, bolj medlo. Amerikanec pa poroča: ko so odhajali nemški in laški ujetniki, so bili skoro-da zasuti z rožami, in ko so pa-radirali aliiranci s kanoni, je slišal, da so to le nemški kanoni, aliiranci pa so brez njih!! Slovenci in Slovani, kolikor bo šlo za razmerje do Italijanov, morajo biti silno previdni, ako zaupajo le na aliirance, pa ne zaupajo dosti na stran, od katere bi edino moglo priti do pravilnega razmerja. Ali veste, kam pes taco moli? * Kriza je še v Jugoslovanski vladi, in kriza je lahko še deset let, dokler ne bo nikogar, ki bi vse prijel za ušesa. Kdo? London? Bolj osebno je podal Jo-vanovič izjavo za zedinjenje vseh Slovencev. Dobro. Ko je lakota, je tudi drobtina dobra. Izjava bo pa ostala izjava, ako bi London odločeval o zedinje-nju. Vsaj še nekdo drugi mora reči težko besedo. Kdo? * Vidim sliki: Nemci so pripeljali nekaj Rusov na trnkih, postavili gavge, odmaknili tru-ke, Rusi visijo obešeni, nemški fantki, kakor kaže slika, pa so veselih obrazov. Druga slika iz Balkana. Šest starejših musta-častih bržkone Srbov, ujetni- BE 100% WITH YOUR um MYWmms DR. H. M. LANCASTER Dentist 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Telefon Canal 8817 CHICAGO. ILL. V blag spomin DRUGE OBLETNICA SMRTI našega $fcljuboga. nikdar poaabljenega soproga in očeta MARTINA KOLBEZEN v ki nas j« sapustU 2. julija 1942. 'Solne* sa gor« satonilo. tako tudi Tvoj« j* iivljenje; Toda solne* m j« xopet prebudilo, ali T«b« nikdo več n« mor«. Kar j« solne« in mos«c somi}t ki S« ogreva in ji sij«, to si bil Ti svoji družini. ki nad tm si ljubil jo. / #, * - Počivaj dragi in sladko spi. — tam ni vojsk«, n« trpljenja, in ljubega Boga sa nas prosi, da pridemo k T«bi ob koncu življenja. Žalujoči ostali: MARY KOLBEZEN. žena. in otroci Pueblo. Colo. 2. julija 1943. ^tepo&e DR.JOHN J. SMETANA Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE ' OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenns TeL Canal 0523 Uradne are: TSfck dan od 9 ^mi»raj 8-30 rv+cer