H. Itaflta.
i umri, i m* a. ipHk m.
HL Ml

ftaeerefl t Protter 1 mJm X 54 m/m u navadne  ta male oglase 40 vta., a nradnt rugUtc 00 vJil,  u podano ln reklime 1 K. — Pri niročUu
sad 10 objav popast VprafeajtM glede inscratov naj se priloži znamka za odgovor.
SarsTaUtro »Slov. Miroaa" ta „Barotea  Tiskana«  Kaafleva ■lita tt 9, prifUtao. — Telefon *L 90.
„IlitniM lani1' vtlfa w Ltaaltaal la pe peetl i v Jaeoalavftflt                                ¥ lamiaaaHia i
eeloletno naprej plačan     .   K 84'—     celoletno......K 95'—»
polletno   ...,...»  42*—     polieino.......n 5O—
3 mesečno......- 21'—     3 mesečno......„ 26*—
I       „        .......7-1       „              ......o^_
Novi naročniki na]  pošifejo v prvlč   narofnlno   vredno   8^P* po nakaznid. Na šarao pismena naročita brez poslatve denarje se ne moremo oziratL
Ui^aalitTO „glav. Vai^ca«' Eaaflora allaa ŠL S, L aa<rt>ap|fj
Ttft«oaiitov. S4.
BoalM aprsifeama  to a#4alsaaa  fai «a<—tao  fraskovaat. slaf*   Roltoplmov m« vrate.   "^M
Posamema Stevilka veli« 40 vinariav«
40/    ^                       ##1                   a^i     ^1^     Wm
I   mM      a^a^aV ^b^^bT   Ja^HI ^saLJaT   aH   aH   LB   ^b^bV      31   H  ib^b^H      ^b^bB   afl     ^bCa .^b^      b^bLbV ^b^bV  afl   bH  ^b^^
f     tk#        ^^^^V    VHHHHHHHW   «HHBHfHw   ^aBataf   ^B  bH   H   IrDbV         »B   ■  d^HbbtB         ^bTb^bB   H      a¥BHBHBHBm ■■■■        bhbBbW    ^bBbV   bTbI   bH   faVati
•                  ^■"■■7     ^^M   afa^Bffaff    ^b1bW ^^B JbTbV afm   «bW         am«M ■afTaTA        VbVHbV JbB    aVBfaffMB\faW       MbTbV     VbHF   JHaVa'B  VHbI
braljestva Srbov, Hrvatov ln Slovencev.
Poziv na podpis.
Na podlagi pooblastila ministrskega sveta z dne 17. decembra 1918. štev. 21 je ministrstvo za finance razpisalo z odlokom z dne 15. marca 1919.   .
200 mili jonsko državno posolilo.
Izdajo se 4% blagajniški boni.
Boni se glase na rok 6 mescev tako, da se polno in v gotovini izplačajo dne 3. nov. 1919.
Izdajo se boni po 500, 1000, 10.000, 50.000 in 100.000 kron.
Kdor hoče podpisati državno posojilo, mora podpisano svoto po odbitku obresti takoj vplačatL
Za bon v znesku       500 K se vplača   490 K
1000 K  „       „      980 K    ' 10.000 K  „       9 50.000 K  „ t   ,                 .       100.000 K  ,       ,
Obresti teh bonov so prosti davka na obresti in rente.
Podpisovanje se začne dne 23. aprila in se konca dne 8. maja t. I.
Bonom je priznana pupilarna varnost. Vporabljati se morejo tuđi za kavcye. Z boni se more potem, ko zapadejo, plaćati tuđi davek.
Za izvršitev celokupne akcije je pooblaščen sindikat denarnih zavodov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev s sedežem v Zagrebu. Od ljubljanskih zavodov so V tem sindikata zastopane Deželna banka, Ilirska banka ln Ljubljanska kreditna banka. Sindikat bo imenoval ostale de-narne zavode v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev, kjer se more posojilo podpisati in vplačati.
Deželna vlada za Slovenijo.
Predsednik: dr. Broje, s. r.                                     ,
9800 K 49.000 K 98.000 K.
V  Ljubljani:
V  KranJu:
V  Celju:
V Mariboru:
Subskripcijska mesta v Sloveniji:
Ljubljanska kreditna banka* Deielna banka, Ilirska banka. Podrninlce Jadranske banke, Čeike Indnstr. banka, Kredltnega zavoda za trgovine In obrt, Sploino prometno banke; Mostna hranllnlca ljubljanska, Zadrnina zreza. Ekspozitura Jadransko banko.
Podružnica ljubljansko kreditno banko, Podružnica Čeiko Union banko,
Zadružna zveza.
Podružnica MubUanske kreditno banko.
Stran 2.
»SLOVENSKI NAROD* dne SS  aprila »19.
&>. ftev.
Dr. Prao Noraki
Hestrpni ne smemo Ntl.
Pol leta je komaj poteklo, odkar smo ujedinjeni v naši državi. Bili ao nekateri mnenia. da se nam bo takoj prvi dan začel cediti med in mleko, dasi je ves položaj vsakemu razumne-mu Človeku jasno dopovedoval, da si moramo svojo novo državo v njeni no-tranjosti Sele zgraditi. To pa ne gre tako hitro in tuđi ne more i tu kajti z lahkomiselno naglico bi si morda za-časno ustvarili zgradbo na pesku, ki bi nam prej ali slej donesla   razočaranje.
Pod staro Avstrijo smo se tresli za svojo osebno svobodo. trpeli še huj-še pomanjkanje, a vse to danes pozab-ljamo. Niti tega ne upoštevamo, da se prebivalcem v NeinŠki Avstriii izdatno hujše godi, nego nam, da je tuđi na pr. na Francoskem velika draginja in splošno pomanjkanje. Kaj vse tožijo fran-coski listi o drajrinji, pomanjkanju Ži-vil, oblačil, zdravil itd. Nikar tedaj misliti, da smo zgolj mi pastorki usode. V naši državi je prirodnega bojrastva do-volj, ki nam zajamčuje, da bo našega trpljenja prei konec nego morda mar-sikje drugod. Država je danes še v voi-nem stanju, demobilizacija še ni izvršena, naše meje še nišo ugotovljene. Krivce za to vendar ne moremo iskati doma, ježiti se moramo le na pariško konferenco in na imperialistične nakane italijanskega soseda. Kakor hitro se izvrši demobilizacija, se vrne prejšnje število delavcev svojim civilnim poslom; obrati in produkcija moreta računati — kalkulirati z razvojem, kadar bodo meje vsestransko ugotovljene in S tem v zvezi carinski tarifni dosrovori itd. Naša država — danes član Antante — na svojo roko ne more vselej po-stopati. Skupen interes aliirancev diktira večkrat ukrepe tuđi za našo državo, kateri zbudijo na prvi mah za nas nerazpoloženje. Krivda ne zadene beogradske vlade.
Težko čaknmo vsi zveze Solun-Beograd. Proga je dosedaj vzpostav-ljena do Niša. Neverjetne so težkoče pri vzpostavljanju te proee. Nemci in Avstrijci nišo samo razdrli, kar je mogoče razdreti: porušili so vso okolico tako radikalno, da je težje danes vzpo-staviti staro proso, nego kjerkoli ustva-riti povsem novo proeo.
Sredi poletja bo bržkone tuđi zve-za Niš - Beograd dogotovljena. Kaj to pomeni za preskrbo ćele naše države, ni težko uganiti. V Solunu so nakopiče-ne velikanske vrednosti blasa in živil. Da ta zveza še ni vzpostavliena, vendar ne zadene krivda naše vlade, ki mora Boga hvaliti, da ji Antanta pre-skrbuje materijal za gradbo. Mo<t Beograd - Zemun je v delu. Tuđi naš železniški materijal hudo boleha, čez noč ga ne borno popravili. Tu ne poma-Z2L drugega, kot potrpljenje in pripravljanje za bodočnost.
Menda tuđi nihče ne želi, da bi se valutno vprašanje na diletantski način reševalo, predno so ugotovljene naše meje in razmere napram sosedom. Kakor čujemo, namerava finančni mini-ster polagoma zameniavati krone z novim denarjem: pola soma radi tega. da ostanejo nekaj časa v veljavi cens blagu v kronah in v novem denarju. Od-ločno se pa protivi staremu avstrijske-mu sistemu, da bi kar tja v slepo pustila tiskati bankovce — ki bi vsled svoje množine, nepravilno fundirani, sami sebi zopet jemali vrednost.
Cehi so že tekom vojne imeli vse mogoče nacrte gospodarskega in admi-nistrativnega značaja za novo državo izdelane in pripravljene, pri čemur je poudarjati, da ie skupnost njihovega prebivalstva po veliki meri ostala. In mi? Ne bodimo tedai nervozni, saT vendar vemo, da smo krizo prestali in da se položaj sedaj še Dočasi, a sigurno izboljšava. Po svoji preteklosti in zgodovini smo bili vzsrojeni le za rušenje države. Posrečilo se nam fe z dru-glmi faktorji uničiti Avstrijo. Sedai pa gradimo novo državo, a delo nam ne gre tako hitro izpod rok. Iz lastnega izkustva vemo poslanci v Beoeradu, koliko dobre volje in energije je v centralni vladi, ki ima skrbeti ne samo za Slovenijo in Hrvatsko, marveč tuđi za povsem razdejano    Srbijo.    Smo v
Stadiju    spoznavanja   ta   ocenforanja
dosedanjih upravnih, gospodarskih po-ložajev v raznih pokrajinah naše države. Nikakor ne fcre, da bi se posanieznl teritoriji po svoje vladali In opravljali brez ozira na skupnost ker se Dotem skupnost jenja. Korist borno tmeft le od centralnega dobrega aparata, pri decentralizaciji avtonomne uprave. Danes pa zahtevati, da vse že dobro hi Kladko funkcijonira, le pa gotovo velika ne-smisel.
V zvezi s tem se dotlkam vpraSa-nja območja pokrajinske vlade. Uprava naj je centralna, a prebivalstvo stavi in dela odgovorno za vse ukreoe oo-krajinsko vhdo. Finančni mlnister je odvisen direktno od Beograda — a naslanjati se mora na pokrajinsko vlado in se na njo obraćati, da uveljavlja njegove predtoge pri centrali itd.
Da smo imeli v stari Avstriii ne-broj kompetenc. avtonomnih, deželnih in političnih in da smo pri vseh teh kompetencah bili le tepeni hlaDCi in pa sluge, to krr snroti nozahli?mo R:ivno-tako pozabliamo, da smo sele v razvo-fu, da nam sele iskustva daio priliko, iskati in uveliavl'ati prave smeri. Zagrebi se marsikat in se še bo, a končno pridemo po raznih i^ku^nfah vendarle do zažcl'ene^a ucpeha Čele^niška zveza Ljubliana - Beograd se ie s 17. aprilom 1919 izdatno izbolišala. To Domeni, da so tuđi stiki naše pokrajinske vlade s centralno vlado debile boltšo oriliko. Isto bo v kratkem času tuđi z brzoia-vom in telefonom. Danes ie brzojavni in telefonski Dromet — tuđi železniški — še pod voiaško oblastio. Gotovo je. nai imajo posamezne DokraHne — po-kraiinske vlade — izdntno priliko, podati svoje mnenie centralni vladi o po-sameznih odredbah. ki se imaio za vso državo veljavno izdati, predno se tnke odredbe izdaio. Naravno, da mora tuđi Narodno predstavništvo, kadar zboru-je. pri tem sodelovati. O tem so si vse stranke na jasnem. V tem pogledu sploh ne bo treba prepričavati centralne vlade, sai ona gotovo sama želi oz-kesra stika z vsemi ookrajinskimi faktorji. Vsled boliših zvez so stiki od dne do dne ložji, marsikak nesporazum se bo dal odstraniti. Upravni aparat v Beogradu je bilo potreba čisto nanovo ustvariti, danes se sproti izbol'šava. naravno je. da še doteo ni na višku.
Mimogrede rečeno je abotno misliti, da hoče centralna vlada emotno stanje javnih uslužbencev pod^bšati takrat ko jim dovoliuie izboljšanie pteč in doklađ. V tem poeledu smo prepričani, da se zadeva čim preie vsestransko Dojasni in na splnšno zado-voljnost resi.
Vs! smo pokiicani sodelovati pri gradnji, ne Da ori rušenju naše države. Demokratski klub. najjači! v rarodnem predstavništvu, se svoje dolžnosti v polni meri zaveda. Vsem faktoriem ie na tem ležeče in gotovo v prvi vrsti centralni vladi in naši demokratski stranki, da pridemo čim preie do vsestransko rednih razmer, do sreče in bi a voštan i a. ki Ra nam more nuditi 1« naša država.
Neprestano si oa moramo Micati v spomin. da je naša svfcia dolžnost — potrr>lienie in strpnost.
Iz dobrih virov čujemo, da stoil ob naši meii 10 laških divizii. priorav-lienih za takoišnn* nohođ v naše $lo-vensVn ozemlie. V?isr hitro bi *e tu pojavili nemiri. Kdoj tesra ne upošteva, ni patrijot!
Prvo  naše  državno posolilo.    Na-
menieno je v kritje tekočih nujnih drža\mih izdatkov. Podpisovanje se začne dne 23. aprila in konca 8. maja. Izdani so boni po 500, 1000, 10.000, 50.000 in 100.000 kron. VolaCati oa le treba 490, 980, 9800. 49.000, odnosno i 98.000 kron. Po šestih mesedh, to ie dne 3. novembra 1919. se bodo boni iz-plačali na zahtevo podplsovalca. Nosito 4 odstot. obresti. To je naiboliša nalo-žitev kapitala in ie zlasti oopolnnma vama in v sedanJih časih edlno obre-stonosna. Pričakovati ie, da bo doso-iilo večkrat prepisano, in sicer da dosege naimani ool milijarde kron, če ne več. ker je zaupanje splošno.
HuJskaH.
2lvUe«k v rodbini« v občinl ta v državi bi bOo lahko vcSko kps« kot It, ako bi nt živeli med nami Uudic kate-re narava iene k iehkomiselnenni pod-pihovanjn in hujskanls. Koliko ne-^oglasja, nesloge in koDko fforla prisa-denejo človeški družbi hujskači, nam kaže vsakdanje življenje. Kam vedejo hujskačl narod, nam le krasno pripodo-bil Jurčlč v svojem Tugomeru.
Najopasnejši Izmed hujskaCev so oni, v katerih je svezana hudob'Ja z do» bičkaželinostio. In baš ta tip hujskačev se je začel tuđi pri nas razvijati Sem spadajo vsi tišti, ki bi bili radi prvo-borilci za boljševizem, a nimajo niti pojma o idealnih c;!jih boljševizma, in ki menijo, da bi bil bolševizem, to je v praksi, vandalizem in anarhizem. pri nas dober in potreben bog ve zakaj.
Skoraj vsi podpihovalci imajo kot glavno lastnost naprnenie k brezdelici. Malone vsakdo teh ljudi bi mjrajše nič ne delal dobro živel na stroške drugih. Zato vVimo m^1 ^»r'sknči one brezpo-selne. ki vsled detomržja ne zagrabijo za delo, ter one. ki so si med vojno, zlasti pa ob Času prevrata, polnili žepe in shrambe z ukradenimi in oropanimi stvarmi. Scda.i. ko nastajajo v državi redne ra?mcre, ko se z vfo strocfostjo uvaja kontrola, vpiieio in razsajajo vsi tišti, ki ne rmre?o več ropati in krasti. Kolodvorska in druga skladišča, ako bi znala govoriti, bi lahko primeroma na-vedla vse tatove *n ror-arje, ki so sedaj zašli med huiskače.
Izmed tujih elcrr entov so razven teti med podpihovalci zlasti nemški, madžarski in lahonski krščeni in nekr-Ščeni ž'dje. ki uvidevajo, da v Jugoslaviji žanje in za njih verižne in oderu-ske kupčije kmalu ne bo več prostora. K njim se družijo plaćani agenti sovraž-nih nam držav, ki bi radi delali zgago zlasti med železničarji in ontmi dela^v-ci, od katerih imajo največ nade, da bi mogli nanraviti v naši državi nered in zmedo. Ako pritegnemo k tem hujska-čem še tron ostankov Susteršičiiancev, ki se nikakor ne morejo sprijazniti z novim državnim stanjem. Je skoraj njihov krog zaključen, in zlasti čc vpošte-vamo za nameček 5e nekai abnormalnih in bolnih posameznikov. Razlikovati je med nezadovoljneži in hujskači. Nezadovoljni smo z maliml iziemami vsi. ćotovo Da ie tuđi, da se bo z dviga-njem države in nieneea gospodarstva nezadovoljstvo bolj in boli umiljevalo in zmaniševalo. Kđor pridno đela, je pošten in želi sebi in državi dobro, ta vc, da te niesrova naivečja dolžnost s po-trpljenjem in rozitivn'm delom poma-srati narodu in državi. Srečne se smemo šteti Jnsro^lovani. da nimamo niti plemstva, niti veleVanitala, ki bi nas mogla in hotela ovirativsmeri demokratizacije in socijalizacije. Faktično so pri nas dani vsi nre^noroii. da postane v naši državi naimodernejša in natponclneiša civilizaciia. In če bi, recimo L je n i n odnesel frz svetovne vojne zastavo zma-ge, uverjeni smo lahko, da se tuđi v Jugoslaviji nihče ne bo mrral tistemu, ker bo praksa in razvoj nTegovega socijalizma ugntovil kot dobro, pošteno in T>aTr»etno. čisto nepotrebno pa je. da bi se na našem že itak izmozeranem in utruienem narodu delali lehkomiselni eksperimen + f. ki nas lahko hipo-ma urrnna^tiio. C°mn torei nepotrebnih žrtev, čemu nerodn^ poskn^ov, ki se d^nes r"«*"*^ v danih specifično iugo-slovanjs'Hh ra^r^era*' ^e z vso goto-vostio izjaloviti! Zakaf ne rajše tre-notek počakati, da se drugi na svoje stroSke izšolafo. potem pa mi prevza-memo to. kar bo ostalo pametnega in dobres^^
Ne, ne! Pri nas ni pravih boJiševi-kov, pri nas ni boljševISkth iđealistov. Ljudje, ki pri nas rroDacrirajo boliševi-zem, so le nečedni hujskaCi. kl pripravljalo prevrat pred vsem za to, da bi mogli ronati in krasti. Nevarni liuđje *o to, ne samo rn novo državo, marveč tndi za čioveSko dni?bo. Kar |e Inilka med semenom. so oni med dobrimi Ju-goslovani.
Nnjusne§nei§e sredstvo proti huj-skačem pa je javna kontrola Javnosti same. Kđor hujska, je jasno, da je nla-čan,ali pa bi rad segel po tn'1 lastnint Narodna dolžnost vsatcega Jugoslova-na je danes. i^omacrati. da se rovarii iz- '
slede, vtaknejo pod ključ ali pa Izžene-Jo preko meje Tozadevne ovadbe so dobro dela ki Je za bodočnost naroda najtaslužnejc.
Ce smelo pocaejšl rodovi od nas kat pričakovati. smejo to, da it pravo-čatno iztrebimo inned nas ljuliko. To dosežemo, Če primemo vsakega prvega bujskača, Id ga srečamo, za ovratnik in fra izročimo roki pravice. To velja se-veda za hn-JskaČe. — da ne bo zopet kdo mislil. da gredo te besede proti eni ali drugi osebi. stranki ali organizaciji, gre proti onim, ki hujskajo in ščuvajo z besedami: »Oremo z nozi In koli!« »Borno vrgli vlado v petih dneh!« itd. In zlasti, če najdemo pri hišnih pre-iskavah pri takšnih brezdelicah denar, o katerem nihče ne ve, odkod ga je do-bil, — ali če pridejo Ijudie, ki v vsaki neprijetni stvari vidijo »Srbe«, če5. oni so krivi, — ali če se spravljajo razni hu'skači nad invalide, potem je takšne poj.ve treba preorečiti. Demokracija ne srne biti vlačuga, ki se je posluži vsak hujskač in protidomovinski plača-nec za to, da mu olajša rovarenje proti mladi državi, ki treba ^omoči vseh pošteno nrslečih.
ffr^n:
0 koritnrstvu in čfSčcnju.
Živimo v prehodni dobi, ko vse vre in kipi, nikjer ni nič stalnega, določene-ga. Le od daleč se nam kažejo konture bodočega življenja; pa še te so sploSno tako nejasne in meglene, da jih bolj slutimo kakor pa vidimo. Med raje naselilo neko razočaranje. Zdi se nam da smo bili varani. Pričakovali smo ne-česa velikega. ki bode nas na mah oprostilo ter nam izpolnilo vse naše želje, odvzelo vse skrbi, ki bode nas ta-korekoč čez noč prestavilo iz bridke solzne doline v pravi Dravcati raj. Pa vse se Je razblinilo. Od tod razočaranje. Ta nepriietni občutek je objel po-sameznike, se raznasel med stanovi in se od dne do dne vedno bolj polašča Širših plasti. Vedno boli se čuiejo neprijetni glasovi o novih odredbah, o posa-meznih osebah. ki sede pri krmilu in vodijo šibko ladijeo po razburkanem valovju sedanjega časa.
Kai  je vzrok  tem  žalostnlm  pojavom?
Ako primerfamo sedanli nas položaj z onim pred enim letom, moramo priznati odkritosrčno, da smo mnogo na boljšem. Ni nam treba stradati, dobimo vsega in splošno mnogo ceneje, kakor je bilo preje, četudi je še razmeroma drago. Ne vrše se nikake rekvizicije. Nikdo pa ne pomisli, kako bi bilo sedaj pri nas, ako bi trajala še vojna. Iz-mozgani bi bili do kosti, oropani potom rekvizicij do golega. ceoali bi kakor muhe vsled lakote in tiščala in davila bi nas kruta železna roka nasilne-ga militarizma. Na to nihče ne misli, kakor ne misli nihče, kako je ta čas pri naših sosedih. kjer vlada nered in la-kota, kjer se Iastni bratie koljejo strast-neje med seboj, kakor so se klali preie s sovražnikom. In vendar: mesto da smo zadovoljni s svodim položajem, go-dmjamo, mesto da smo hvaležnl svoji mladi in bi se je teno oklenili, ji nastavljamo nož na vrat. češ. izpolni naše zahteve. ali pa izgini. Kaj nas brl-gaš ti. kaj drugi stanovi; če vse pogine, da se le nam vsaj trenotno dobro godi.
Od kod in zaka] vse to?
Temu je pred vsem kriva vojna in njena vzgoja. Vojna ie vzgojila posamezne stanove in ćele narode, da so živeli samo za »danes« in nišo pomislili na jutri. Vojna se sama ni bri-gala in ni prav nič pomislila na bodočnost in T>osledice vsa dolga štiri leta. amoak živela Je vedno in samo tre-notku. Tako ie delala sama, tako za-hteva od nas vseh. In to trenotno življenje je nam prišlo tako v meso in kri, da se sra 5e danes ne moremo znebiti. Povsod vre. kipi ter se vrši presnav-lianie. Ali ie potem čuda. da skušajo ob te) priliki nriti na površie posamez-niki in zavzeti udobna mesta, za kate-ra nišo sposobni ne po svojem znanju, še manj pa po svojem značaju? To se jrodi v vseh panogah Javnega življenja. Vse čuti instiktivnoi da ta prehodna doba ne more doigo trajati. In vsakdo hr>ce te kratke hine kolikor mogoče izkorisrit? Z3  rozneiše čaše. vsakdo si
hoče ustvari« bres odra aa druge udobno pozicijo, četudi rabi pri tem ne vedno čista In poštena sredstva. Vse to je orali ivo, sa) ie vendar vse to zve-zano x naravnim egoizmom. Splošno nam manjka hladnega in treznega pre-sodka, da bi pomislil kam pripclje ta pot, po kateri drvimo kakor slepL V tej dobi materijelnih dobičkov pogre-Samo vobČe vsai trohice Idealizma, ki bi nas vsposobil, da bi tuđi frradill skupno, ne pa samo podirali, da bi dr« žavi tuđi dajali, ne pa samo JemalL Sa] si vendar še-le ustvariamo novo državo, gradimo novo hišo na razvalmah. Pri tem moraio sodelovati vsl stanovi, vsi oosamezniki, ako hočemo, da postane kednj nam in našim potomcem udobno bivališče. Pri nas se pa še vedno misli, da podiramo, ne pa, da zidamo.
Tako je pri posameznikih, pri sta-novih; tako je pri strankah. kl netijo in podpihujejo nezdrave in pogubonosne strasti pri svoiih pristaših, namesto da vplivaio v skupni dobrobit pomirjeyal* no in blažilno. dokler si ne vstvarimo trdne in solidne državnosti, katere bode  lahko kljubovala  vsem^ viharjem.
Toliko se danes sliši kritik, ki oštro obsojaio posamezne odredbe, še bolj pa dotičnike, ki zavzemajo odgovorna mesta. Več slišiš o koritarstvu, nego o čišćenju. Vsi ti ne pomislijo. da živimo v prehodni dobi, ko si Je-le moramo stvarjati razne panoge Javnega življenja, katerih preje sploh nismo imeli, ali pa jih je držala prešnja država s svojimi liudmi. Naravno, da je marsikdo zlezel sedai visoko po le-stvici. da je stopil morda na klin. ka-mor ne sodi zlasti v tej dobi ne, ko zahteva vsako mesto celega moža. Na raznih glavah se je nabralo v vojni in pred vojni doli dovolj masla na glavi. V naglici in hitrici se ni moglo mnogo izbirati. Zagrabtti je bilo treba tam, kjer je bilo najprej pri rokl, ne da bi se vsakemu posamezniku pretipalo obisti njegovega prejšnjega življenja. In tako so nastale govorice o koritarstvu, ki se je morda res ugnezdilo tupatam. Uverjen pa sem, da se to ni zgodilo in se tuđi ne dogaja namenoma po po-sameznih odločujočih osebah. Vsem krmilarjem moramo splošno priznati dobro voljo in poštene namene. Ako se je zgodila pa kaka krivica, se mora in se bode gotovo popravila.
Nekaj podobnega je bilo pred vojno. Koliko jih je izrabljalo tedanji položaj v svojo osebno korist in stopalo pri tem po prav nečednih, obsojanja vrednih potlh. Dotičniki tuđi nišo takrat pomislili na posledice, ampak so se udali trenutku, ki jim je donašal osebno korist. Pa poglejte danes tište ljudi! Danes se trkajo na prsi in prav bridko obžaluiejo, še bolj bridko pa ob-čutijo na Iastni koži, da so se udati trenutku koristi in sami zaigrali lepo bodočnost Sicer še ne vsi, a prav mnogi. Drugi pa še danes trepečejo v nego-tovosti ter s strahom legajo zvečer v posteljo ne vede, kaj jim prinese ju-tršnji dan. In to tuđi ni ravno zavida-nja vredno. Slcer smo Avgijev hlev čistili, a očistili ga še nismo. Trenutno nimamo časa, ker ie drugih, važnejših vprašanj dovolj, zato smo prenehali. S tem pa še ni rečeno, da je čiščenje končano, ampak Ie odloženo. Ko priđe pravi trenutek, pa si zopet zavihatno rokave in vzamemo vile y roko, da očistimo popolnoma temeljito, najprej stari avstrijskl Avgijev hlev. In potem? No, potem, ko borno gotovi s stariml grešniki, pridejo pa mlajši na vrsto t j. tišti, katere ie rodila sedania prehodna doba. O tem moramo biti uverjenl vsi. To smo dolžni sami sebi, svoji mladi državi, svojim potomcem. Prevladati mora nrisel, da ostane samo pošte-nost in pravica trajna, Vsaka krivica in korupcija pa ubia sama sebe in se gotovo strašno maščuje, čim pozneje tem hujše, a enkrat sigurno.
Marsikdo, ki izrablja sedanjo pre-hodno dobo v nepoštene namene in za osebno korist se bode poznele še praskal za ušesi in trpko obžaloval, da se je dal izvabiti zapeliivemu trenutku. — In prav isto se bode dogajalo pri strankah. Naj se svet še toliko pre-obrazuje. poštenost in pravica ostaneta neizpremenjena v lavnem !n zasebnem življenju ter sta podlaga trafnemu življenju.
LISTEK.
Albert Sič:
nekoliko o nali narodni nofi.
Panonski Slovenci
Po Iv. Lapajnovi »Zgodovini štajerskih Slovence v« str. 237.
Panonski ^Slovenci (sosedje ogr^kih Slovencev in Hrvatov. severno od Drave in Hrvatov, severno od Drave do Mure proti Ogrski) so nosili poleti široke platnene hlače (breguše in Širo-roko s ra j c o (robačo). Cez ramo so si obešali torbo (kanjer).
Po zimi in ob deževnem vremenu so nosili dolge in kratke kožuhe, čohe (dališe jopiče), gabane in gabani-ce (plašče).
Za obutev so imeli začetkoma opanke, pozneje Čevlje in škornje.
Na Riavi so nosili kosmate kape.
V začetku 18. veka so Slovenci ob ojrrskl meji imeli ražen platnenih oblačil suknje, kožuhe, jrabane, kape. kosmate rokavice, čevlje. čizme, rdeče predpasnike. hlače in tuđi že klobuke,
O starih nošah, zlasti o klobukih pripoveduie loška kronika, spisana po Ripšlu, takole:
Moški so nosili svoje dni crne klobuke s širokimi kraji in z baržunastim trakom, zapetim s srebrno zapono. Nov
je bi takrat ko ie Šel 121etni fantič k birmi. StarSt so mu takoi knnili tr»Vo velik klobuk, kot za odraslo^n moža. čcš. saj mu bo jr'ava vsak dan debele]si. Zato mu je srlava zvonila po klobuku in če bi mu kratevcf ne sloneli na pol na tilnfku. na pol na ramah. bi dečko ne videl izpad n*esra. Od birme do tenitve je pri^^i klnhuk dečku na (rta^'o le ob naivcč;;h rraznikih. in <e le tedrn ko je ^cl v cerkev. Torci ie bil na dan poroke 3e tak knt nov. Zato ie trpH celec:* nol ^4o1e+b. Kad^r ie o<ive1a rrsrodar^eva crlava. je postala tuđi klobukova dtnka rujavkasta. V jeseni, kadar je deževalo, se je pokril ž njim vnučič ali vnučica. ko sta šla krave Dast; služit jima Je namesto đežn?ka. Naoosled. ko ni bil več za rabo. so flra povezali rta glavo strašilu v koruzi.
Lase so imeli moSki ostrižene aa kratko, le nad tfinfkom fn na čelom so bili dalISi in so izgledali kot vcoec C^-lo ie bilo do polovice pokrito a tem vencenu
SrifflifBi.
(Prof. F. Kovač'č: »T r g. S r e đ f S C e«, stran 11.)
»Svoje dni so može nositi po zimi m ob slovesnili priHkah dolge suknje iz mođrega sukna. kakrSne so ae še deloma obranile na Dravsketn polja. Imenovali so jih »kepenke« (madžarsko kdpdnveg, plašč). Hlače so nosili le po zimi in sicer v pregofih Caalh
iz barvaneea domačew Platna, katero '• nozneie izt>odrinl1o kupT^eno blas:o: v poletnem Času so nosili le »b r e j? u -§ e« (kratke htače) in srajeo (robačo) iz domačesra platna, povrh Da tclov-n i k. Tako ooravljeni so hodili ob nede-!|r>h in prarnikih rudi v cerkev. Ob ^nbem vremenu so nosili đolge ali kratke »fohp^ (nekoliko daljše jopice s ktikrtico (kopuco), ki so nadomeščale dežnTk. Dežnfkov dolgo Časa nišo po-tm1* (leta 1808 ga v Sređteču se nišo irrdi\
Cevljl so bih* poleti le eni pri hisi, te sta nosila jrosoodar ali gospodi-nia, vsi drugi so hodili bosi — tndi v cerkev.
ĐHufcranlsfca n6ika flafodmi Msa«
Opis moSke narodne aoše, kl mi ga Ja
poalal rosp. naduate« Fran LovSm na
Vinid, PrioMujem tQ v celoti
»Belofcranlska mofka narodna nota ie biH no vsei Đelikraiinl enaka.
Befokrairfci so se pokrivali ranni Pofjancev s krlllakom (Skrfljalc. škrlak) — k'obukom.
Kriljak (izpeliana beseđa ođkriH) j* bil crne barve. pravi klobuk-zalčak. s Urokrtnl obodi Ocrajevci). Obod so vsled nfesrove Širine držale kvlSku tri sponke. Te sponke s.> bile črn trak. pritrjen na Štulo in na obod.
Novomeški kiob«čarji $o Jik pro-datott M btJokratMlcli aalnrft
Pofjanci nišo nosili kriljakov, ampak rdečo čeoico — enako oni Ličanov.
V   poletnem   času   so  nosili  Belo-kranjci dolsro. skoro do kolen segajočo robačo (sraico) in široke bregeše (gače).  Robačo so nosili  vrhu brejreS.
Robačo in bregeSe so šivale doma žene in dekleta iz domačega platna.
Ćez pas so se moški prepasali z jermenom z zaponko. ali pa s č e m e r-Jem. t i. z rdečim, pedenj in tuđi Šir-?im našom iz usnja.
Čemer je bil zložen iz dveh delov, ki sta bila zsoraj in spodaj sešita v cev. Spredaj (za:oraj) je imel odprtino, skozi to je Belokranjec spravlja! vanj denar-nico, aro, nož t dr. (Bregeše so bile brez iepa.)
Cemerie so prodaja!! karlovgki Jer-menarji na belokranjskih sejmeh.
Za obuvalo so Belokranjcem služili C12 m I na zanTet redko tndl S k o r n J i in op.anki. Revnejši sloji pa so nosili c o k I j e ćelo k maši.
V   čizme so obuvali bele volnene kopicu,klsolih ženske plele doma.
Pozimi so Belokranjd oblekli nad bregeše bele, ozke hlače fz domačega sukna, ki so se tesno prflegale nog. Spodaj ob meč! so se zaškabile (zapetljale) s Skabicaml. Hlače so spodai devali v k o p i c e. Kopice so pedenj visoko molele iz Čižmov. Hlače so bile spređai na stejfnih popletene s tetnno modrim ali temno zelenim tra-kam ▼ podoU dveh osmic postavljenih
navpično navzkriž. Tuđi od boka po sivu hlačnic nizdol je bU prišit tak temno moder ali zelen trak.
Te, za obšiv vporabljajoČe trakove so tkali v Tribučah.
Lajb(e)k ali prsljuk je bil srre-daj in zadej iz domaćega sukna, bele barve, ob robovih navadno obšit z modrimi ali zelenimi trakovi — obšivi. Zapenjal se je soredai s škabicami.
Halja (suknja) je bila tuđi iz domaćega belesa sukna. Zapenjala se je z medenimi škabicami in je imela pokon-ci stoječ ovratnik. Tuđi halja je bila ob-robljena z modrimi ali zelenimi obsivi.
V hudi zimi so moški vrhu te že itak tople obleke oblekli še kratek kožu h z rokavi. Nekateri kožuhi so bili manj. drugi bolj vezeni.
Sukno so tkale ženske doma in ga dali stoparjem v stope. Zeleno ob cijeno, finejše sukno, so imenovali habeno sukno. To sukno so navadno dobivali od drucrod.
Domači krojači so šivali sukneno obleko, črnomaljski kožuharji pa kožuhe.
ImovitejŠi sloji so nosili baveloku podobne plašče, crne ali pa temno-modre bnrve, z veliko medeno zapon-, ko. Ta plašč so zvali »kapenakc ali »kabanica«. Te plašče so prinesli nemškarji (krošnjarji) iz Nemčije. Torei ne spada v narodno obleko.
Namesto dežnikov (takrat so bili dežniki v Belikrajini xelo redkO ao Bf-
95. itcv.
.SLOVENSKI NAROD* f dne 1S. aprila 1919.
Stran 3;
III ftft hS zaatai u?
V italijanskem memoaru o revin-dikacijah se trdi, da se mora priznati da pripada. Primorska, Dalmacija ta en del KoroSke k i talijanski državni formaciji v smislu ekonomskih revindi* kactj (str. 8, zadnji stavek), ter da pre-dominira na lem teritoriju v ffospo-darskem oziru I talijanski žrvilj (str. 10, vrste 32, 33, 34).
Ta trditev ne odgovarja dejan-skemu položaju, kar je razvidno iz sle-dečeea:
Predvsem ni imel revindicirani teritorij, v kolikor leži na bivši Kranjski vojvodini nikakih direktnih stikov z Goriško ali pa Trstom, ampak je CTa-vitiral izkUučno proti Ljubliani. Pre-bivalstvo iz Idiije, Los:atca in Postojne je kupovalo svoje potrebščine ter pro-dajajo svoje produkte v Ljubljani. Ustvariti direktne gospodarske stike na pr. med Idriio in Goriško ali Trstom bi bilo nemosoče, ker Idrija leži v kotlini, ki se odpira samo proti vzhodu to je proti Ljubljani. Proti zapadu, to je proti goriški strani, je obdana ta kotlina s težko dostopnim srorovjem, ki je nad 1000 m visoko. Ravno tako leži med Losratcem ln Goriško visoko Na-noško sorovje, proti vzhodu, proti Ljubljani pa se z malimi presledki raz-prostira ravnina.
PreMvalstvo iz zgoraj omenjenih krafev, ki se peča oovečin! s Doliedel-stvom, je svoje poliske pridelke z vozom spravilo v Liubljano ter si tam nabavilo industrijske produkte. Ako bi bili ti kraji odrezani od svojesra n a-r a v n e g a rržišča — to je od Ljubljane — ne bi moeli radt prometnih težkoč in radi daliave naiti nadome-stila v Gorici ali Trstu ter bi srospo-darsVo prooađall.
G o r i š k a ne tvori ene neraz-druzliive gospodarske enote. arrmak ie razdePena v pet eost>odarskih enot to je 1.) FurlanHa, 2.) Brda. 3.) morali del severno od Gorice, 4.) Vipavska dolina
ta 5j Kras. VMnH fe rtettaasfci živelj. v ostalih štirih pa tzkUučao slovenski. Te gospodarske enote aima-
io nikakega gospodarskeci stika med seboj.
Gospodarsko zaledje ,Brd in Vi-pavske doline ter kolikor toliko Krasa ni niti Gorica niti Trst, ampak bivša vojvodina Kranjska ln deloma Štajerska. Tam se namreč pridelajo vino, ze-lenjava in sad je, ki se Izvažajo na Kranjsko m Štajerska Pred vojno se je pridelalo letno 400.000 hl vina, od katerega se je izvozilo proti Izhodu ln severu 300.000 hl v vrednosti 10 mil. frc. Natančnejši podatki o produkciji in izvozu vina sledijo spodaj.
Vipavska dolina in Brda se oeča-ta s pridelovanjem zelenjave, s sadje-rejo ter posebno s Dridelovanjem krornpirja, ki dozori začetkom meseca junija. Pred vojno se ie izvozilo na le-to preko 2000 vajronov tejra blasa v vrednosti 10 tnilj. frc. To blasro se je izvozilo v malih množftiah v Trst. ker tam je vkljub carini usr>ešno konkuri-ral italrfartski import. Naivečii del pa je šel na Kranjsko in Štaiersko.
Povdariati je treba, da so v Brdih, Vipavski dolini in posebno na Krasu produktivni stroški za pridelovanie ze-Ienfave, sadia itd. mnocro večii kakor na t>r. v severni Italni in toliko bolj vefii kakor v južni Itafin. Ako bi se spoiiTa slovenska Gorička z Italito, bi tiničila itnlHanska krmk"Tnca oridclo-vanie tu omprne^fi nri^Ncov fn slovenska Gorička bi izeiihila velik d<>\ svoiih dohodkov, kofti rosnodars^o znledie slovenske Gorice ie kaVor že ometeno — Kraniska  in $ta»er*ka.
Se bolj utriena bo ta trrfftev" ako vr>o*tevamo vinorejo. Videli homo nadnife. da velfa to rudi za Istro in Dalm^cro.
OorisVa, TstHia in Palmama ?m*-fo tonlo Mimo P^cfi te~a so te <H<*?*]* vinorodne. PrebfvMstvo na rfe^elf se ne** po večinj z vinore'o. VeliV de! ^a^lnfka  dobivalo ?-*  t* nr>r»n<re   v-iVnr
iVrednost celotnega pridelka"        -   ~\                             "
I1 vii wU         ^po   Predvoinin cenah)  frc.n       Stevilo prebivalstva
vina        ostalega pod    sku                 ki živi od ___________________                        skega pndelka    sxpPneSa      poijedelstva
Brda, Vipavska dolina,                                             [
Kras (brez mesta Go-   13,600.000       11,500.000          66.000            60.000
rica)
Istra (brez podgrajske-
in voloskega okraja in   16,500.000        8,200 000        263.000           199 000
brez Pulja)
Dalmacija   (v  kolikor
jo revendicirajo Itali-    27,000 000       19,900.000        287.000           241000
jani.
Skupaj          57,100.000      39,600.000        616.000          500000
Celoletnl poljedelskl prldelek je bil (po predvojnih cenah) čez 96 mili-jonov vreden, od tega je pripadlo na vino 57,100.000 frc.
Glede ostalega poljskeea pridelka kakor žita, krompirja itd. bi biJo pri-pomniti, da prebivalstvo na Goriškem, v Istri in Dalmaciji pridela mnoeo manj, kakor ga poraH. Najvažnejšo oo-trebščino, to je žito, mora Doljedelsko prebivalstvo vsaj za polovico leta kupiti ker ga ne pridela dovolj.
Vsled kršnega neproduktivnega terena ne more kmet v Istri, Dalmaciji« v Brdih, Vipavi in na goriškem Krasu dvignitl produkcije žita ali drugih poljskih pridefleov. V dobrih letinah obro-dita namreč v teh krajfli pšenica ali rŽ kotnaj 7 do 8 q, oves 5 do 6 q, krompir 40 do 50 q na ha. Tuđi intenzivno in racijonelno obdelovanje zemlje ne more znatno dvigniti produktivnosti.
Prebivalstvo teh pokrajin se je moglo preživi jati samo na ta način, da je prodalo večji del vinskega produkta. Na tem teritoriju se Je nridelalo letno povprečno 1,700.000 h1. Od tega so po-fabili producenti oribližno 550.000 hl tako da so prodali leino 1,150.000 hl po povprečni cenl 33.5 frc za hl. Za vfno so torej fzkupiH 38.5 milj. frc vsako leto.
Z zneskom, katerega dobi ra vino !n kakor 2e otnenjeno, za sadje, zelen-
javo itd., mora kmet kupiti Živila, kate-rih ne pridela v dovolj velikih množi-nah, kakor Žito. mesa, mast itd. ter vse industrijske produkte: obleko, perilo, obuvalo, poljedelske stroje itd. Ako ne bi mogel kmet prodati teh oridelkov (po cenah. ki presegajo produktivne troske) bi moral ekonomično propasti ter se izseliti
Produktivni troski vina znašajo v Dalmaciji in Istri povprečno 23 frc, na Goriškem, to je v Brdih, Vipavslri dolini in na Krasu pa 29 frc za hl — vse to računjeno v cenah pred vojsko.
Italija pa producira 1 hl vina povprečno po 10 frc tuđi zelenjavo itd. producira mnogo bolj ceno kakor na Goriškem: s svojo konkurenco bo po-polnoma izpodrinila iz trga vino, zelenjavo Itd. dalmatinskega, istrskega in goriškega kmeta.
V Italiji ne bi mogel kmet tega ozemlja proda jati svojega vina. ker bi bilo vino iz južne Ttaliie dvakrat ce-neje. Kmet bi moral opustiti vinorejo: ker pa je ta zemHa po večrnl nesno-sobna za produciranje drugih pridel-kov, in ker posebno v Istri fn Dalmaciji ni razvi ta industrija, bi se moralo poljedelsko prebivalstvo iz-seliti.
Popolnoma drugačen pa bi bil položaj, ako bi   bili ti kraji v Jugoslaviji.
Skweiuki del Gortfke fe takorekoč vrt Jufotlavije, kjer se prideU «|rod-nje sadje. selenjava itđ. Tuđi vina bi modi vsi ti krajit Dalmacija, Istra ta GorlSka po dobrtfi ceaah prodati. Njih gospodarski procvit bi bil lasiforao.
Dokazano je torej, da ItalUa, ako hoće anektirati del Dalmacije. Istra slovenski del Goriške in en del Kranjske, ne more govoriti o ekonomskih revindikacijah, ta da v tem teritoriju ne Picdomlni-ra i t a 1 i j a n 5 k i živelj, ampak da ravno nasprotno ln sicer
1.) da more poljedelsjco Drebival-stvo izhajati edino le v slučaiu. ako je združen ta teritorij z Ju-g o s 1 a v i j o, med tem ko bi pod Ita-Hjo nastopila denopnlacifa.
2.) da so ti kraii. ki so etnografski lncroslova"sVesra zn.->čaia, v gosnodnr-sVe moziru nnnolnoma neodvisni od italijanskega življa.
Resko vprašanle.
6. anrila pi§e znani. nak1oni>nt nam A. Oauvain v »Journal des Dćbats«: Predvčerai^nvm ie Svet četvorice pre-rešetaval re?ko za devo no taisti metodi, oziroma isti brezmetodnosti kakor nonreie Desetorica v istih vprašanjih. Ziutral ie no^lu^a'a gn. Orlanda. zve-čer c^i. Tnimbićn Oosr»od Oriando le ra^ložil la^ke rahteve kot nredsetfnik italibn<;V^crn Sveta in ne kot ud Četvorice. Pazprava ni sledila. Gospod TruTrN<* ie eovoril kot minister vna-niih del lu<ro«lovanskega kraHestva in srosnod Orlando, da^i član Četvorice, ni maral pri sostvovati temn dmgemu delu ?:e^e Par^rnva ni sledila. Kar stm novedala jrer. Orlando in Trumbić, st nnbaia v np^tevilnih kniižicah o tem vpra^anju. Bilo je odveč posvetiti ćeli dan čitanin ali recitiranju veleznanih razioerov. Bilo bi bolj koristno raznrav-Hnti to^ko za točko fn brez besediče-nia. Potrebno bi bilo vpraS^ti gospođa Orlanda. ali smatra crosp. Trumbića za predstavnika zavezniške države ali so-vražne države.
Toliko časa namreč ne pridemo Iz jadranskih težkoč, dokler se ne odioči to početno vt)rašanje. Sedania italijan-ska vlada trdi. da *o Hrvatje in Slovenci neprijatelji. Pripoznava edinole srbsko kralievino in noče priznati kra-Ijestva SHS. Ob proglasitvi uiedtnjenja teh tren drobcev istega naroda je dosegla po slabosti zavezniških kabine-tovt da se odloži priznanje »do rešitve premirja«. Reklo se fe tačas, da gfe za pardneven odlog; kvečjemn za nekaf tednov. Mesci so potekli. Država SHS se je ustanovila, deluje pravilno; nje parlament zboru je ta hip v Beogradu. Zedinfenje fe dooolnfeno. fZdina oporba je prišla izven Sknpščine. ođ par bivSih nregorečih pristaSev Avstrije. Sčuvanih in podpiranih no» laških hujskačih. Ti asrenti so vrjorabili vsa sredstva, da bi delali nenrilike ingoslovanski vladi, ne-tili nemire. Laska Consuita je povzela creslo Habsburžanov: razcepi in vladaj. To je samomorilska politika. Kedor je iiiEranial rardelievanle. pogine po razde-lievanjn ffabs^»urgovci so sedaj izku-sili to istino. Ce bi se ^ Orlando in Sonnino. ki tvorita že eno samo glavo pod isto čepico. potrudila in se ozrla na doerodke v svoji domovini, bi osređoto-čila svof nar>or na to. da zatreta preteče zlo, namesto da ga posvečata brez-plodnemu delti, ceritvi južnih Slovanov.
Sijaina bodočnost se s*e obeta Italiji, a pod rogozem, d^ odločno zanusti tn>-zvezniške šege in se vrne k pelitiki »risornmenta««; naj se ravna rx> Ca-vourievem vz^edu. ne pa po Crispije-vem; nai si vzame za nrogram svobo-do in ne jrospostvo. Trenotek je zelo resen. Resko vpraŠanje Je preizkusni kamen.
Nitf enega dobrega vzroka ni. ki b! opravičil prikionitev Reke Italiji. Resko mesto fe la?5ki mrstni otoček v slo-venskem morju. Ttalifani, ali bolje Itali-fonaši, imnfo tam večino, ako jo lo-čifo ni'enih predmestn. Id so dočista slo-vnnsVa. in r>oH r.r^^tneeffi \e frrba raz-nmeti tuk^i čotrti. ki so si tako blizu kakor Lonvre in Institut.. Zdravi razum izziva, kdor prekrije z i talijansko etiketo kar ćelo pokrajino, kler se nahaja le ena laSka točka. Nadalje sta reSko merfo in n-ic+on:"« docela nepotrebni
sa ItaHJa Pubttdsti ta potttOd oostran Alp so lzjavffl po stotič, da nudi Trst vse urednosti Reke. Noben Rečan, Lah ali ne« ne dvomi, da bi ražen za ar-mado uradnikov — pomenilo propad za Inka če bi prišla pod Italijo. Lahko bi stavilU da bi deset let po aneksiji ljudsko glasovanje ne oddalo tisoč glasov za Italijo, izven uradniStva. V ostalem pa je treba vedetU da so števflni me-Sča^1 d^nes »italianissimi«. skoro vso vojno dobo izraŽall največjo spoStlji-vost, ako ne hlapčevstvo, napram ces. in kralj, srn-^-skam. Prtzlog. da bi jugo-slovan^ka Reka ugonobila Trst, Je slaba Sala. Ce imata ohe htki enako ugodno lego, ima pa vsaka nnju drug delokrog. Tako je bilo pred 1914., tako bo po 1919. Sicer pa ni nič lažje kakor določiti v mirovnem sklepu pristavke, ki zabra-rijujeio odvajanje trgovine.
Kaj je torej pravi nagib aneksijoni-stov? Ore jim za to. da drže v rokah zanico, s katero bodo modi zadušiti Hrvate in Slovence, združene s Srbi. Vedno so ravnali s Hrvati in Slovenci kakor z neprijatelU, ćelo tedaj. ko so se ti liudje hoteli vreči v naročje Zavezni-kom. Mrtvački molk so molčali o njih mnogoterih poiskusih, da se nam pribli-žajo. Hoteli so. naj veljajo do konca za sovra?*, da bi imeli povod ugrabiti njih ozemlje. Na videz je to zelo zvitorep-sko, v resnici pa višek blaznosti. No-beni deželi ne bo toliko hasnilo kot Italiji, ako si zagotovi prijateljstvo Hrva-tov in Slovencev, edino poroštvo ja-dranskega miru. 2alibog so možganl zastrupMcni s trozvezarstvom, postali rezmožni raznn^et' notožaj Evrope. Na-gonoma so obračaio proti Berolinu. Redno čitamo v laškem tisku, da Italija potrebuje krepke Nemčiie. Je-li to tuđi mnenie Četvorice? Ali Desetorice? Ali bo mirovna konferenca krenila v to smer?                                 A. D.
Malo odgovora.
Francoski listi, z izjemo Ganvaino-vega »Jonrnal des d^batec, postaj a jo t zadnjem času že neskončno dolgoća«-ni- To je samo Ren in Saara pa Saara in Ren, vse stokrat povedano in tisofc-krat ponovljeno- Vendar, to Je njihova zadeva, ki si jo naj urede, kakor vejo in znajo, kakor je bila njihova zadeva, da so po sklepu premirja sploh prepo-vedali ▼ svojih Ustih debato o jugoslo-vansko-italijanskem sporu, ki bi Jo sprožilo Jugoslovansko pero* Ko so postale te razmere nevzđržne. je bila pre-poveđ sicer abolirana, ne pa duh, ki Jo Je povzročil — izjema Gauvain — ▼ zadnjih časih pa prinašajo casnOd o sporu notiee tren vrst, ki se zadnja glasi: >Mi seveda ostanemo rvesti paktu, ki smo ga sklenili s svojo zavezni-co Italijo-« Tuđi tu ni nic posebnega, zlasti nič novega-
Novo pa Je, da so zaželi francoski listi že pisati proti nam v zmislu, kl Jo do zamenjanja podoben predvojai pisa-vi avstrijsko-nemekih listov proti Srbiji. Ilustrirani satirično-politično-fl-nančni list (kakor se imenuje sam) >Le Charivaric % dne 16- aprila prina-ša na uvodni strani sliko, kjer se pre-tepajo Srb, Hrvat in Slovenee, in Jih opazujejo itirje zastopniki Antante nekoć: >Kot novorojen narod si le pri* voščiš malo preveč< Sledi članek z na* plsom: >Vseh ni mogoče zađovoljitic, v katerem se nam pove, đa smo se lojalno borili proti Antanti, kar da je treba priznati, česar pa ee ne srne nagraditi, plačilo pa je treba dati svesti zavezni* ci Italiji. Drugi članek nosi naslov >Jugoslovani v avstrijski armadic, nastoje vee poike, v katerih so bili zasto-pani Jugoslovani in s koliko procenti, ter pove, da so držali jngoslovanski od-delki najbolj občutljive točke na itall-janski fronti- In da se postavi delu krona, sledi Se tretj! članek >Jugoelo-vanski častniki avstro-ogrske mornarice, ki so bili odlikovani vsled vojnih činove, kjer sledijo po vrsti imena kakor v kakem Streufflerju, ln pri vea-kem odlikovancu označba: Slovenee, Hrvat, Srb-
Na prvi pogled ee ne zdi vredne, debatirati s satiričnim llstičem;    ee to
storim navilfe temu vsaj krmtko, stt predvsem dva razloga- Prvi, ker se bojim, da je iCharivaric izblebetal, kar oficijoznl in oficijelni listi ia previd-nosti aamolče, drugiC, ker se mi zdi, da se ne varam, da so članki redigirani od imUjana, kajti Franeoz najbrž« se U napisal: >Regiment de Ottooiaz«' Torej take uspeh© i» kaže italijanska propaganda!
Da so se Jugoslovani borili v av* strijski armadi, je gotovo, saj so ee morali, — kakor so se morali Poljak! v avstrijski in nemški, kakor Cehi, kakor Alzačani v nemški in Italijani v avstrijski- Da so nas postavljali na naj-delikatnejše pozicije, ne priča o nafti zanesljivosti, ampak o sovraštvu av-strijskega poveljstva napram nam- Dali pa smo pereentualno toliko prostovolj-cev Antatnim armadam kot Cehl ali Poljaki, in da jih nismo dali mnogo v«4 je temu kriva Italija, ki je zapirala naše ljudi v taboriščih — in Se takrat perfidno mislila na sad, ki ga bo porodilo to dejanje • • .Ravno tako je kriva Italija, da se je ponesrečil upor jugoslovani skih mornarjev v Kotoru, saj je čisto navadno internirala obe torpedovki, ki sta ji prišli naznanit upor in prinesli vse nacrte trdnjav in minskih polj- Đltf je bila većina našega vojaštva že od zar četka orijentirana v Antantinem smislu, kaže med drugim najbolj eklatantna slučaj Carzano, k}er je bilo Italijanem že vse tako pripravljeno, đa bi jim Wlo treba samo marširati- Ali naj borno zdaj mi nazadnje odgovorni ćelo za italijan« sko — strahopetnost? Zakaj torej ras^ lika med nami in čehi ter Poljaki na drugi strani? Torej samo zavoljo tega, ker to Italiji tako kaže?
In potem hrabrost in odlikovanja*!
Dobro, bila so.   Konstatiram pa, da so
se v nemških uradnlh poročillh nešte^
tokrat omenjali hrabri alzaško-lorenskf
polki, da so imeli >KaiserjftgerJi<, torei
| tuđi Trentincl,    že kar stalno mesto v
i avstrijskem uradnem poročilu-    Toref,
kaj hočete. Ali mislite navesti v oprip
I vičbo držanje goriških in tržaških Ita>
lijanov,   ki se nišo mogli nacediti med
vojno svojega avstrijstva in mu dajali
izraza s tem, đa so se znašali nad* Jugo-
slovani,    ki so jih zapirale avstrijske
oblasti    na   patrijotične    denuncijacije
Italijanor*
Vem, vsi se nismo mogtf boriti ¥ vrstah Antante, tuđi sa oentraini velesili smo se borili —^kakor avstrijski Italijani in nemški Alzacani-LotrinžaiF ei, — in tuđi ne zaslužimo nifi boljše nsode kot ti narodi- Ampak ■daj povej« te jasno, gospođje: ali smatrate Tren' tince in Alzačane za zaveniike? Poteci morate tuđi nas! AH kot sovrainlke? Potem povejte, da Jih anektirale in n* mlatite fraz!                           J. j.
CfrfI Holenc.                                      ^
Hole vhotnilnBtvo.
Dodatno k članku, kf g* sptaal vi-narski nadzornik SkaHcky priob&m sledeče misli:
Nepobitna istina Jo. da Jo vOolc vseh stremHenj od strani poklfcaalK činiteljev fskati v vinskem Izvosu ▼, seveme slova nske nevinorođne kra-Je. V tem ozirn bo morala država itf na roko v srmotnem in strokovnem o«l-m pri snovanjn in razvoja vinarskln za-dru? ln pri ustanovitvi vinarske za« družne zvtzt, kakor Jo ima v misnTi Skalicky. Tako bo zagotovljeno res enotno in vseskozi smotreno đelovanje za ćelo Slovenije
Na ta način bo ustanovljen zidrmv in močan temelj in bo izkUočeno. đa b| so tozadevna stremljenja razblinjov*-la* ker Je naj« moč Ie v zđrnžitvi ln bo tuđi vsaka nezdrava mejsebojna kon-kurenca izkljucena. Treba se bo namreč ozirat) na vse vinorodne kraje en»-ko fn bo zveza na podlaci IzknsenJ, kl si jih bo pridobila, videla, na katerJ trt Ima postaviti vina naših razllčnfii vinorodnih pođnebij.
Na Vipavskem bo lahko đetovalo naprei »Kmetijsko društvo v Vlpavic, ki ima v ta namen že krasno klet hi
sili v Belikrajlni iz ša$!ke (Mčevje) spletene ola§če. Krosr vratu so bili ti plašči trđo in srosto zvezanl z dreto, đa so bili troežnejšl in nepremočltiv! Se-pali so skoro do kolen. Te pla§če (podobni kratki pelerini) so prođajali na seimeh Pc***-- - ' V deževnem vremenu sn nri?Ii BeloVr^nicf ćelo k maS! v teh pla^čih. a so fin ouščali znnaj cer-kve kfe pod streho bližnje hiSe. Tam so pu^čali v poletnem času tuđi svoie lesene coklje in šli so bosi k službi bozi!. Ma potovanie so Bdokranjd Je-malo svojo torbo. Torbo so obeslH čez ramo, da fim je visela ob boku. V njoj so nosili brašno, to Je žive«: kruh, suho prekaieno meso L dr. Raznobarv-ne, večinoma rdeče torbe, so Izddovali iz domaće volne PrfllSčanl. Torbin po-krovec so dičili rđe« ali modri Stranici
Kruh, prekalena slanina ta meso pa 2eja. Zato so Belokranjec vzel na potovanie tuđi čuturo dobrega belokranjske. i?a vina ali pa domaće slivovke ali tro-poviče.
Cutore so izdelovali doma, navađno iz Iipovine. Nekatere so mnetno izdda-ne in izrezljane.
Da Je bila to pristna belokranjska narodna nosa, je dokazano ze s tem« da so vse blasro za obleko doma (tako su-rovino kot bla^o samo) dobivali in izde-fovalL pomaći so bili krofag^^^JT
(ženske sploh). vezilje itd. vse, vse Je bilo v domačih narodnih rokah.
Vsa obleka ie bila enostavna pri ženskah in pri moških. enostaven je bfl kroj, enostavni so bili okraski, vse po Izumu ^rimitivneea naroda, vse iz primitivnih narod, strolev. vse Je bilo produkt đomače narodne obrti.«
Slovenci nm OKrskem, (»Sfov. Glasnik leta 1863^ stran 114.) Fantje nosljo po zimi kapo ali pa okrojrel   in   nizek   klobuk,     modre hlače,   suknen   telovnik   in   »dol-manc    (t. j. huzarska suknja).     NanJ oblečejo »čoho«  (đalj5i Joplč) ali pa okolo Mure) belo. okrašeno »kaban-ko« (suknjo). Ćižme imaio navadno z visokhni pođpetnikL
SfovMd triafte ofcoOc«J
(Po »Novicah«, lete 186C tran 90. in
S. Ratar: »Trst in mefna croflja Istra,
stran 170.)
Klobuk: zelo »rak Crn, z lepo svileno crno vrvfco, kl H zađal etkoiflto visela navzođoL
Po zimi te ob bnrfl so aostt đr+ socene Iračme (vidrovke) Iz dra*e ko-žuhovine, soređai nizke, zadai vHHe: 6b robu so bile obitte z zelenim baržn-nom. rantje so si ob nedeUali te praznikih na klobuke prtpcnJaH Sopek cvetlic, dasci, 6a » ga Je dala tavo-
Ć e v IJI so bUj nizki, na jrornji strani na dolsro odprti. pri oženfenih in boli nremožnih so imeli soredaj precej velike srebrne zanone (fiblle).
Nogavice: modre, dolge do kolen.
Hlače: Crne, Široke suknene, senate so le do kolen. Na zunanji strani SDođal so bile nekol;ko preklane. Spre-dal ob žepih m na zunanji strani od vrha do precepa so bfle okraSene z rdećo, modro ali rumeno svila Poleti so nosili bele prtene hlače.
Jopič Oakete) Je segal do pod koflea. Bil Je iz črnega sukna. Okolo jrnmbnic žepov in okolo rokavov za pestnd Je bil kakor hlače, obšit z rumeno, rdečo ali modrd svilo. Na vsakl strani Je bila vrste precei Širokih, okror-Ifli ali osmero oftlatih esrbrnfli jrumbov (betoaov), ki so pri hitri hofl lepo roi-UalL
Pod Jopičem so nosifi s svilo obSit telovnik (kamižolo, kamželtn) te bele aU pteane tkanine. PriSitl ste bile dve vrsti gambor. taJdh, kmkor aa jopics.
Po zini »o se otrinJaB s »kapo-tom« ti« pučem, ki Je teid knki-Qoo (»kapoco«); narejen ie bfl iz d©-beieiou močneipi sokna; od zootrai Je bil kosmat te spredai   ob robili obiti
i         -                   M    M     flM
Istrskl Slovenci
(Po VII. Zupančiču: »Potovanje po Istri.« — »SI. Olasirik«. 1.1867. str. 121).
Hlače (bfruše) so bile crne. Široke. 5es:ale so đo kolen.
Suknjič (kamižola) Je bil črn. tak Je bil tuđi telovnik. ki Je hnel v đveh vrstah naslte velike, srebrne gumbe.
No ra vlce so bile modre.
Pokrit Je bfl z Hsičjo kapo, enako kranjski
Deailtl SloveocL
(Po  S.   Ratar:    »Đenesica   Slovenija« str. 173.)
Mošld so nekđaj po leti nosili no-sfil prtenlce, po zimi pa debelelšo obleko iz bele  volne.
Klobuk Je bfl iz crne klobočnfaie imet te teko teko velike krajevce da so pokrivali rame, ter Je nadomestoval dežnlk.
Telovnik so imeH pod vratom zapet s srebrnimi ali zelinl gumbi Tuđi na fuoičn |e bda ćela vrste Kumbov od spredai te zadej ob precepn.
III a č a so sesale le do kolen: mača so pokrirale votaene nogavice. CevNl ao blfi nizki, zaprti s srebrnimi zapo» narni Po zimi so nosili tndi Š kom Je. O u*^ea dežhi so si ocrnili ttčaai r       5
Koroški Sloveoci
Zitjanci
(Po prot dr. M. Potočnflcu: Vofvoin-na KorosTca.« str. 156. in Hugo Moro; »Das Oalltalc str. 48, ter A. A. Schmidt: »Vaterlanđischesc v »flyrtsches Blart< i 1843, str. 36.)
Klobuk s širokim! krajeve! Je bil iz crne, raskave koSuhovme. Pod klobukom le nosi! pisano, svileno čepico z doUrfm čopom, kl mu le visd preko rame, ali pa po hrbtu.
Srajca, bela, platnena. Je tešete mehale položen vratnik, pod njim le imel zavezano svileno, pisano ruto.
Telovnik, baržunast pisan ali rdeč le Imel na prosto nosite kroglaste srebrne gumbe. Pod telovnlkom bar-žanaste, vezene naramnlce.
Hlače, kratke do kolen so bila irhaste*
V stareišl dobi so biU prepasanl * rdečim pašom..
Jopič danka) Je bil fcratek, želea aH crn rđeče podložed, Imel Je nailto veBke kovinaste gumbe. Poziml Je no-sil kožuh.
Nogavice so bile modre, vol-
Ob praznfldh fe bil obot v nizke čevUe s pentljo in zapono, aH Ozmo. Nosfl je pa tuđi ćo kolen visoka tkoroje.
Wmm ridia k tadlhi ihMb
Stran 4«
•ftJOVĐOKI NAROD*« 0m » april« Itl9.
9o Stev.
(ep inventar. Klet Je sptoh vzorno «re-Jena. Vinarska zadruga v Metliki bo morala zopet pričeti delovati za tamošnji okoliš in pritegniti k sebi znabiti tuđi sosedno Vivodino Ustanoviti bi treba 5e zadruge v SemiČu, Crnomlju, potem v Novem mestu in v Krškem. V Novem mestu naj bi se v ta namen posvetila sedanja državna vzorna klet In naj bi država prepustila v ta namen sedanji inventar.
Sedanja deželna vinarska zadruga v Ljubljani naj bi se preustrojila v vi-narsko zadružno zvezo. Zadruge po de-Želi naj bi bile njene podružnice in vezane nanjo. Centrala naj bi delovala, kakor priporoča Skalickv, na ta način da bi z prireditvami vinskih razstav z reklamo in osebnim posredovanjem iskala stik in zvezo z \inskimi odje-malci v severnih slovanskih deželah. Neizogibno bi ševe da bilo, da bi se osebno posredovanje vršilo z pornoČjo vinskih potnikov. Zveza naj bi tuđi imela skladišče za kletarske in vinogradarske potrebšeine in stroje, nekako tako, kakor se je svoj čas »die Weinlaube« v Klosterneuburgn s tem pecala. Potreben vinarski list naj bi tuđi izdaiala zveza pod vodstvom urednika str oko vn jaka.
V dokaz ro^ietnostf, potrebe in uspe van ja vinskih trgovln v severnih krajih nai služi deistvo. da ie n. r>r. v Lvovu krasno itspevala dalmatinska vinarna bratov Dldolićev. Ne le. da je bila vinarna cei dan natlačeno polna gostov. je ta tvrdka se več vina raz-pečal čez ulico v zamršenih etiketira-nih steklenicah. V Galiciji namrcč ni običajno vino točiti čez ulico v navađ-nih steklenicah.
Prav zadnje leto za časa moiepra bivanja v Lvovu se je tam ustanovila na »Wa!ach hetmanskich« lepa podzemna točilna klet neke hercegovske vinarske zadruge, ki ie točila le znani dve vrsti vina »Blatino« in »Žilavko«. —
Tuđi ta klet je bila tako! od začetka in vedno izvrstno obiskana in ne dvomim. da je gotovo do izbrana vojne delale dobre dobičke in leno uspevala. Radi zanimivosti omenjam, da se je pri £radbi te nove velikestavbe na »Wa1ach hetmanskich«, v kateri se je nahajala ta lepa prostorna klet, zade-lo slučajno pri odkoDavaniu sveta za temelj na prav dobro ohranjene ostanke nekdanje trdnjave in da komisija za ohranitev umetnostnih in zgođo\inskih SDOmenikov na Dunafu ni pustila, da bi se iste porušilo. Lastnik gradbe te moral skrbeti za skrbno ohranitev in tako je stala v tej hercegovskej točil-nici trdnjavica s stolnom, zidom itd. — kar je gotovo rudi pomen te kleti po-vzdignilo. V obeh omenjenih vinarnah je bil nastavljen domaćin, ki je obrt vo-đil in nad zoro val.
Znano je, da je svoj čas prva vi-pavska vinarska zadruga (ki pa ni identična s sedannm kmetijskim društvom) točila v Prajri vipavska vina. Tuđi ta je bale spoČetka lepo uspevala — da pa je s časom propadla, je bil baje vzrok, da ni bilo v Pragi pravega izkušenega nadzorstva. Da ni bilo v tem oziru pomanjkljivosti, bi se bila gotovo obdržala.
Pri razpečavaniu vina v omeniene seveme kraje opozarjam že danes na to, da bo treba vstvarjati predvem veliko množino dobrih namiznih vin eno tnega značaja — torej enotnih tipov n. pr. namiznega Vipavca, namiz-nega Dolenjca, Semičana, Metličana, itd. in da bo vso pozornost na to obraćati, da se bo pri nanravi vina vedno na to pazilo, da se bo enoten značaj ohranil.
To bo tuđi našim vinogradskim razmeram najbolj odgovarjalo. Ne;zo-gibno bo seveda, da se bo pri zgrad-bah zadružnih kleti moralo rudi napraviti velike cementne sode. kakor jih ima menda danes na Kraniskem edino le Kmetiisko društvo v Vinavi.
Z pravočasno odprodajo vina y jesen bo manjšim vinogradnikom tuđi prilika nuđena, da se resilo vseh skrbi, ki so y zvezi z nepravilnim in nestro-kovnim k!etanenT*em. V tem oziru je pri nas pač naiti marsikai pomanj-kljivega in večkrat namesto dobre vinske  kaplje  —  sprijeno  vino.
Na tem mestu tuđi nekaj besed o dosedaniem delovaniu de?elne vinarske zadruge. Predbaciva se ji, da Je delovala !e kot vinotoČ. Ako se pregleda sejne zapisnike od početka nstanovitve zadruge, se naiđe marsikai nasvetov in ukrepov. kako bi se delovanje zadruge spravilo v sklad z ntenirn ramenom, kakor je zacrtan v § 2 zadružnih pravil.
Predaleč bi segalo v pođrobnem navajati vse poskuse — zadnšča naj istina da se noben poskus ni prav ob-nesel in da bi zadruga b'la z nienim delovanjem n'kdar ne prišla na zeleno vejco, in da bi ?^Toh ne vesela za časa vojne kaj nočet\ da ni pričela z vino-točem v Unionskei kleti, kjer so se to-Čila vedno pristna in prav dob™ do-mača vina no zmernih cenah. Rnvno za časa voine so zadružno točilnlco prav radi obickova!' mnogi tulci zaradi izborne kapice, ki se je tam točila. Bilo je to crotovo v dobro reklamo n*-ših kranjskih vin. — Z odnovedlo V*e-ti od strani deH?§ke stavbinsk** družbe Union, je nps'sla za zadnieo krira, ki jo na ni infč'la in ie Te provzro^ila. đa sedaj zača^no ne deluie. da pa le caka ugodnega trenotkn. ko prične zoret delovati.
Resnfci na ljubo bodi rečeno, đa danes zndmea obžalire. da ni ostala v Unionskej kleti, ker bi v *em slučaju danes raznofa^a z 5e vel»ko večjem premožen^'em in bi njeno obratovan*e gotovo v tem slnčaiu ne bilo nrenehalo In smelo trdim tud? v ne nemalo veselje gostov, ki so bili vajeni izbornim
vinom, kl Uh zadruga od svojih čkaov kupovala.
Po mojem mnenjn v tej uneri na bo popolnoma z delovanjem prenehati, marveč bo treba poleg glavne skrbi sa izvoz v severne krajc tuđi v Ljubljani v metropoli Slovenije zopet ost** noviti točilnico. kler se bode točila Izborna domaća namizna in pa tuđi sortna vina iz vseh vinorodnih krajev ćele Slovenije. Ljubljana se bo Sirila, Jte-vilo tujcev. ki bodo dohajali, bo čedalje večje.
Zakaj naj bi se torej ravno v Lhib-Ijani kot središču eminentno vinorodne dežele, kakor ie Slovenija, ne ustanovila taka vzorna klet. kakor n. pr. Rotov-ška klet na Dunaju, ali pa Deželna klet v Gradcu in drugod. Ravno v sedanjih Časih, ko se bo v sam em srcu Ljubljane pričelo zidati velike stavbe, bi bila stvar misliti na dogovor radi moderne uređitve tacega prostora in bi se morala ravno gori predlagana vinarska zadružna zveza v prvi vrsti za uresni-čenje te ideie potegniti. Potem gotovo ne bo imela tako urejena klet samo značaja navadnega vinotoča. ampak bo res tuđi odgovarjala namenu izborne reklame.
V svrho reklame našim vinom ie svoičas vinarski nadzornik spisal in dal natisniti malo brošurico v Češkem ie-ziku, kjer v lepih besedah opisuje naravno krasoto vinorodne Kranjske. Ta brošurica se ie raznosiliala v svrho reklame na Češko. Na niegovo prošnjo sem prestavil pred večimi leti to bro-šurico v poljski iezik. ki pa do sedai še ni izšla. V svrho reklame bo treba skrbeti, da tuđi poljska brošurica iziđe in da se razširi v poljski državi.
Pri zadnjem izrednem občnem zboru se je zanimanje za deželno vinarsko zadruso zbudilo.
Ne bo odveč, ako bodo merodafni Činite!:i na§e pokrajine Slovenije^ to zanimanje z vso-pozornostjo registrirali in ie z vso vnemo negovati. Ne gre le za stvar oostranskecra rtbmena. Naše vinoirradn;§tvo bo tvorilo eno najime-nitnejših panog našeea narodnega go-spodarsfv-n. ki more povzdi}?niti narod-no premožem'e.______________________
0 umetniški V7qoji nafega naroda.
Mi-li in predloži k preosnovi naših iol-Fr« Snher*
(Napisano do 15- aprila«)
Če se govori o nmetniški vzgoji, je morda marsikomu pred očnai. da ima umetniška vzgoja namen vzgojevatl ljudi, ki bi jim morala biti umetnost vsakđanji kruh ali ki bi 8© pecali z umetnostjo. kakor delajo umetniki po pokliču ali pa nmetniški kritiki« — Vsega tega ne! V vsakem človekn pa spe od narav© podarjene umetniške sile, ki se pojavljajo pri enera bolj, pri drugem manj Da, c«lo v žlvalstvo opa-7u]emo instinkte, ki kažejo nagon umetnosti. Mislimo le na ptice, kako grade gnezda, na čebele, na mravlje, korale itd-
Clovek je od pamtiveka bres po-sebnega truda vdejstvoval svoje nmet-niške sile. O tem pričajo izkopine i* prazgodovinsldh časov- Te in poznejfce izkopine, pa tuđi drugi zgodovinski spomeniki so nam priče, kako je bilo človeku do te£ja, da svoje nmehnske sile vedno bolj izpopolnjuie- In kako dalež more človeka dovesti nmetoi&ka vzgoja. o tem nam pričajo nesmrtni proizvodi umetnikov Iz raznih doh zgodovine- Zgodovina nas pa tuđi nei, da sta umetnost in kujtura med Babo ne-razdružljivo spojena tako. da rast© dnipaz drugo in da   podpirata  dmga
drugo*
Ce hoćemo etopiti ▼ kolo knltumih narodov, moramo imeti svoj© umetno«t in pirer ne samo književno, ampak tndl upodabljfljo^o. godbeno, dramntfCno itd- — torej  vsikovrstno nmernost-
Umetnost ni draere«ra. lr»kor delo ▼ najvi^ji, nain1*»TT>pniteTisi, dovršeni, torej  idealni oMiki-
Otrok pe i^ra- Tz i^re se Izrimi na-^on po deln. iz dela potreba po omet-no=Jti- Terra. de*o. umetnost pa po izrazi notraniih ciove'kib sil. Tn fe «il^ vebii-jj?ifi. i;ni u-*PTh*i n^ot'^o fori^?e In prf-nravljjati noaro^e P^i^ovcTnti ra»v«T|n fer iih Tirnp^iavcfi v frmer ^^te4i?r*»f?a okusa, to fe n»^*en nmef^l^Ve vzifoj©«
Umetni^lca vz^oja n«i bode protl-atež proti nmstvetrt vzgojl. notera pa hidi proti enostranski vzsrojl Snstva. Umu Be je ▼ novodobni Soli obraćala vsa riozorno^t- Odkar irn>»fo reniije in zla.«ti dobro urejen pouk v matprnatiki in slovnici svo| prostor ▼ »a vod ih narod ne sr a eoistva. ni se nam b»»H za to stran vzeole na^eera naro*** Za vz^>u-janje blrprib fuatev in vzroje grca eTrr-be vsi predmeti: verouk. jezik, zgodo-vina. petie itd- — A vsa ta Yxgota }e enostranska in nesistematfCna* Tn •© vrzeli. ki jih lom izpolnitl ▼ TSgoji mnetnost*
Umetnost fe toref tul^o wr€d^fy ▼ Tz.eo)e. kft'-or vsak ifrn?! predmet «— to ne gre za materi]alfio znanja «- samo, da je nien delokro^ iirjl in Izdat-noi5i nego delokrog katerega pn&nm 1 ta koli-
rmefniSkf po*V tri predmet sape, ki jje omMen na nmihno torift^e TTmH-niSki ponk Je def verouVa, ▼ kolikor sluzi verskema (tantru: nnmtniiVt povk Je Jezikovnl pouk, ▼ kolfkor pomaga Uraiati predaUTe, aUltla ĆMtra
mo«rndo«tl; uMtelOI pa«k J»M^ dovine in geografije, ker podplft to snanoati b rarajevanjem predMav, rw boja Čut ta lepoto domarin* Ui IJube-m do Ale; nmernižki ponk Je dol salo* antike, U Jo podpUa • pojaanjevanje« pojnoT tn ji polablja amleel sa proporotjonalno8t oblik, da nm oetanejo laet uma, aapak preidejo tuđi t Uet Custra- UmetniSki pouk Tzbnja In goji Cnt sa lepoto r naravi, mH speanaTati metaoet in rtivati ojene lepete- — Tako podpira v prvi vrati jezikovnl !n naravoelovni pouk in sploh pouk v re-alijah, hoče pa buditi blaga čustva ier matiravati nižje nagone, da bi se človeku ne mogle vzbujati strasti ta bi ne imel prilike, da jih neti in jim strež© Pouk v sedanji oblik i ni vzbujal rseh dušnih in telesnih mo£i, bil je enostranski- Umetniški vzgoji ali vego-Ji s pomof jo nmetnosti pa je naloga, vzbujati vse v človelcu speče sile in jih razvijati vsestransko v harmonično dovršeno Človelko individualnost.
Da je pa to mogoče, treba Je mlađemu elovekn najprej razvijati organe, ki mu služijjo, ko se peča z nmetnostjo*
Vsakdo ume. da je treba razvijati j dar sluha, če hočemo, da je človek do-vzeten za godbo in perje* Diletantizem v tej Btroki je povsodi razvit- Obilo draerih instrumentov v boljših hišah kriči to resnioo- Kriči jo pozno v noC, pri luči in v temi! Vasovalec peva pod tajnim zvezdnatim nebom ali v bledl me^efini, vadi organe svoje umetnosti, ki v pesm! odmeva v idilični vaei in ▼ dolini tja do gorske ga pobočja, tja Cez ravan do okna drage izvoljenke in vz« buja nežna čustva v najskromnej&i in najrazko^nejši hiši na Sega naroda*
Poeziji je posvećeno dovolj časa v Jezikovnem pouku vseh Sol- Narod sam pa jo goji po svoje- Tam pri naSih ju-naških bratih spreraljata gosli in tamburica epiSno pesem, pri nas prevladu-je liričen ton-
Mani se je obranilo ametnosti plesa* Jugo?lovanski kolo pa je v svojih raznih pestrih oblik ah dika in ponos nnših bratov in teknmfe lahko z nmet-niškimi pojavi te vrste pri vseh drugih narodih.
Pri nas se Je razevelo sokolstro, kl skrbi za estetično vzsrojo telesa In vžiga ▼ narođnem narafičaju pognm ter samozavest na 6voj prav poseben na« Čin*
Naša dramatika ni več v povojih. Ne razvija se zlastl pri nas v Slovencih tako na narodni podlagi, kakor hi bilo Želeti tn trpi pod vplivom Dunaja in Pariza — fal tistega Pariza, ki ni fran-coski narod- A kar je naših bratov, Je tuđi naše in zanimanje za našo skupno dramatično umetnost je toliko, đa so vsi pogodi dani  za nadaljni razevit-
Nekoliko drugačo pa Je s ▼podab-lfciočo vmetnosrjo- Tej veljajo moje be-sede!
Da U nai narod ne imel smisla sa njo, tega ne more nlhče trditi- Vendar pa se za razvoj umetniskih njegovih sli ne stori mnoge- — Kar Iziđe i« rok naroda, je mfčno in zanimivo, naivno m liubko- Tmelo je veliko privlačne sile za nale sovTaSnlkepatndiprijatelile v tnjih narodih* Razlika Je samo ta, đa so nas sovražniki proizvođov nnrodn^ nmetnosti oropali (Srbska?)» prijatelji pa so iih Tnmovali po manj ali bolj ugodnih cenah- Talentov dovolj! — Vsa narodna umetnost je vznikia samoraslo iz svoie lastne mofi. Nismo imeli niko-gar. ki bi nas podpira 1. a bilo jih je mnogo, ki po nas ovirali, nas porujče* ▼ali* — Na3H umetnild međnarodnega nlova pa. ki so izšll iz našega naroda, po sirer res na$i, a njlbova ometnost |e mednarodna in vsled tega se izgubi m no ero njfibovib del na svetovnem umet-niSkem trgn brez takecra zanimanja, k*»Vor bi si ga morali želeti. — Umetniki ne stvariajo za narod« Narod pa se nreniaTo zanima za njihova đela, ker v širokih maaah ni tistega razumevanja, kakor *a sme zabtevaH npođabljajoča nme*noftt. đa bi mogla procvitati-
Res Je, kpkor dokazuje z gorečo be-«€»đo in privlačno spretnostjo Hipolyt Taine. đa izhajla trmetnost iz ozračja, Iz obllzja. v fcaterem Sivi nmetnik: res je. đa je M*jro*t naroda prva podlasa nmetnoftfl- A res je tuđi. đa umetnost vKgaja in đa se moramo poslnievafi tuđi nje kot vzgrojraega sredstva, če no-četno prfH đo tWte stopnje blagosti, kl redi narodv sreće*
Dokier bo narod fin če P*e tako mali njeerov đel> imel več veselj« na brun-nem zabaviščn, kjer se zbljjajo neslane s Sale, Volne In zabavna ter toHjlo onoj-| ne nijače; kakor v irmetnfiki razstavir ; đokler bo rnhalal rajši v kinematograf ali na Ifndeke shođe, kjer so s snrovost-jfo kriči po cenenem kmhn in strankar-sfren htmerfisHznm, kakor k umetni-Pkfm rHređlrvam, — ostane Se mnogo đela na ▼»••o'nem nolfu- — Pa tuđi pri đnrffem boH«em đel« naroda no đoataja iffte«m aan^minja za vpođablj«Jočo cnn«»*Ttft«t. kf ra Je trebfi «wr?tr«n««mi «a-rođn kl boč« ▼ fco'u kulturnih narodev IgraH fi*ojo vlofo*                                        i
Te finj bode nn rrnHn rnndnMlfifolle nmetno^M đ**n*"f»čf> fnor«f**> z^čeH s nr^vo '▼zrolo v loli- — Pomača blfta bodo 81a sama za nam! In nam bode po-MftJa po srofe« toker t*^ m> ilortJ
vi godbi- — Izginili bodo na kantfli po-netki meetne pokvarjene nose, pođloi-d t laseh In drogo umetao lepotičje. V nestu pa naj stopi na mesto vnanjega lepristnega, nesolidnoga šemarjenja, Šesto dalefi čez gmotne razmere našega Uoveka, lepa. eenena priprostost in eie-psjrtna prlstnoet*
(Dalfe vrthođnHCV
PodoIsu'tB drž. posoiilo!
M^Blstrstve) %m ffoance ▼ Bol« vrata !• raznUalo dvesto ml« Nraske đftavao poiolllo. Teza« lavra egla« fe prtobfcea na sira-Rtn mosta dan« ini e števlllie. Ker ravno setfaf prlmankn|e prilike za vlodonosoo nalaganfe deoarla, bo ta razpla gotovo mnoglni đobredoUa prlleSnosft da TarnO In deb^kaneaso naloži avelo fletevlno. Denar |e f dr-lavnem posolila nopolnoma varao aaleien, ker za posolilo famfil cola đrtava, kl laa ie sedaj take predoogole sa gospodarski raz-voli da to zavlđajo soseđl. Sdor pod pile državno posolilo, koristi ne *a:no državi« atnpak radi eamentn sebi, ker a tem prlpo-moie k tomu, da se država hl-tre|o In dobro nredl9 da more ▼ teiavnlk dnevih snovanfa In pre-tvarlanta zadosUtl vaa| nalna] nelilm potrebam In natvariil te« mel(e sa bodete blagostanje vsakega posameznika.
Politične vesti.
Zborovanje pomnoženega odbora nradn. dmitva- Predvčeraj na Veliko-nočni ponedeljek se je vršilo zborovanje pomnoženega odbora uradniškega društva v dvorani mestne posvetoval-nice pod predsedstvom g- Li 11 ega, ki je pozdravi 1 navzoče zastopnike in sicer za demokratsko stranko poslanca g- dr* Fran Novaka, za stranko SLS dr* Lovrencica in za JSDS dr- Lon-č a r j a- — V imenu JDS je pozdravil zborovanje poElanec dr- Franc Novak, ki je poudarjal, da se hoče Demokratski klub prej ko si ej zavzemati za ugodno reeitev uradniškega vpraSa-nja in izboljsanje njegovega materijel-nega položaja. Morebitna nesporazum* ljenja, ki obstajajo glede zboljšanja plač, treba je pojasniti pri centralni vladi v Beogradu, ki ima gotovo naj-boljše namene v tem pogledu; radi za-stopnika SLS in JSDS ata izrazila svoje simpatije za urađništvo- — Razni govorniki so izražali svoje kritike ln želje glede povišanja draginjskib do-klad, kakor so objavljene v nradnem Ii8tn z đne 19- aprila 1919- Ce odpađe nabavni prispevek, potem povišanje dragtnjskih đoklad ne znači nobenega izboljšanja. Izboljšanje bi bilo le v tem, đa se povišajo đraginjske đoklađe lit da ostanejo tuđi dosedan>i nabavni pri-epevki- — Navzoči so sklonili izroditi zastopnikom strank prepis zapisnika današnjega zborovanja, s prošnjo, da se zavzamejo stranke v Beogradu za ugodno resitev izraženih predlogov-
•     *     •
Slovenska Bistrica. Krajevna organizacija Juiroslovanske demokratske stranke v Slov. Bistrici priredi v sobo-to dne 26. aprila t 1. ob pol 8. zvečer v Narodnem domu svoi II. občnl zbor. na katerem bo irovoril dr. Avg. Rels-m a n o političnem življenju tn projrra-mn JDS. Po predavanju bođo volirve novela odbora, kl bo obenem spreje-mat nove člane. K zborovanju, katere-Ka se bo udeleJil kot srost tud! zastop-nik iz Ljubljane !n Maribora, so vsi Ju-poslovan! iz okraja iskreno vabljeni. Na Belo nedelio dne 27. t. m. pa se vr§i nopoldne ob 2. uri v dvorani Okrajne firanilnfce velik ljudski shod. Ker se posebna vabila ne bodo razooSi-Uala, naf smatra vsak zaveden Jugo-slovan za svojo častno dolžnost, za obe prireditvi v svoiem krojcu pridno asrittrati. kakor to delajo tud! naši na-sprorniki.
Kralevna orjratilzadhi JDS. za Ra-đlnc9 I« okolico nr'ređl na Belo neđelio tv> rane? rna'SI "ri Kanei' v Soli politična . po!t«od^?W shod. Pr>roča dr. Ko-*?rm*n Iz ^a'^^n o polifčnem polo-f?•!«. o r»rb«ffM velepose^tev. o va-ttff^em vt>ra?9T?H» Itd. — SomiSUeniki. mo?'<! in *ene. vsi ra snod!
Sv. Itelfenlc pri SrediSSn- Dne 16-aprila t. 1* se je vrSil pri Sv- Bolfenku nad SređlSSem shod JDS. V gostilniških proetorlb g- Ivana Baua se je nabralo do 200 zborovalcev« Predsednik sboda g- Franjo Zabavnik, posestnik iz Vo-dranoe pozdravi zborovalce, otvori sbod, ter pođeli besedo poeinncu Narodnoga predstavništva, prof- Voglarju, kl v daljšem govorn obravnava najvaž-neji^e narodne, politične in gospodarske r*roV**me. t^^o na prltner. o vpraSanju vojnih poflojll. airrarne reforme Ud- Po i provom f" i?lavne«i irovornika. «e rn»-▼Ijfe flvflhnn vpe«tran«lca dennta. Za-t>ell mno tuđi >T>epo n»lk> domovino«, ter ve€ dm*Tib narodnih nesmie nnkar smo končati ta lepo uspeli shod- Konfe-I m Mbrna, da U na« *• posUaoa pri*el
eSkrat obiskat na naS prijazni   hrib-Bkf da bi se zopet tako lepo po doma-
9  pogovarjali, ter   se mu za   njegov Ucreni govor prav iz srca zahvaljuje-io- — Ob pri lik i sbođa dne 16- aprila
L so je izvršila volitev krajevnega dbora JDS s slede^im rezultatom: »redsednik: g- Franjo Zabavnik, po-estnlk v Vodrancih- Podpredsednik: . Alois Novak, posestnik na Koga* 'ajnik: g- Hlebec Božidar v L&Čivesi-blagajnica: gdč* Verona Kolari5 v La-iveai- Odbornikom so izvoljeni slede-i gg.: Tomažič Ivan, posestnik in žu->an Vitan Breznik Jože, veleposestnik ia Kogu; Rubin Ivan, posestnik na Logu.; Lukman Alojz, posestnika sin, astrebei; Kolarlc Jakob, poeestnik, astrebei; Senveter Martin, sedlar, Ja-trebei; Dolinsek Alojz, posestnik, Vo-Iranci; Kajh Ivan, čevljar v Jastreb-ih; Ko9 Franc ral., viničar v Lačivest. Naroden zločin je zagrešil bivši ŠtaJ« >osl J- Meško, ki je na shođu v Ormožu fovoril med drugim tuđi to-le: »Naša lržava Jugoslavija je nepoštena, ker :ahteva od svojih državljanov    davke,
10  katerih nima pravice. Davke iz leta L917-  bi  imela pravico  pobirati  jedino ^vstrija, ker pa te več ni, nima nlhCe travice pobirati ie davke-    Svoj govor ,e MeŠko zaključil z    vzklikom >Nepo-stenih davkov ne plaćamo ,ne plaćajte iih!«    Tako ne  govori ne naroden, ne pošten  človek,  zato smo prepričani, da x> VXS, kateri  pripada Meško,  sto rila svojo dolžnost in poskrbela, da se tale i  govori na njenih shodih ne    bodo p-ec čuli- Pri tej priliki opozarjamo na besede Jci jih je napisal za Veliko noČ 3r« Ivan Tavčar v >Mariborskem Do-lavcu«: >Dane8 je vsakdo, kl se okle-pa naše državne misli, naš   brat,   naš prijatelj; kdor pa to misel    zanikava, kdor postavlja želodec    nad   na« rod, ta je naš naprotnik in proti temu ae mora združiti vsaka slovenska roka* da ga   odženemo   in mu   izpodbijemo vsak naklep, ki se obraća proti srečni in mogočni   jugoslovanski   bodočnosti! Tako bo moralo biti, 5e nočemo, da nas ne bodo primerjali škorcem, ki so veseli, da morejo seđeti v najvišjem vrhu drevesa in Ivi se bodo silno čudili, da bodo na strel onega, ki se je prikradol pod drevo, z ranainl obsuti zdrknili po vejevju navzdol!<
Za JLS. LDU Sara]evo, 18. aorf-la. Včeraj Je bila tu skupšČina katoliških duhovnikov, ki je odobrila politiko Jngo-slovanskega kluba ter skletiila organizirati svoje prlstaSe.
Kraljevina
Srbov, Hrvatov in Slovencev*
Prvo naše državno oosoiilo. Na-raen je no je v kritie tekočih nujnih državnih izdatkov. Podpisovanje se začne dne 23. aprila in konca 8. maja. Izdani so boni po 500, 1000. 10.000, 50.000 in 100.000 kron. Vplačati Da ie treba 490, 960, 9800, 49.000, odnosno 98.000 kron. Po šestih mesecih. to j© dne 3. novembra 1919, se bodo boni Iz-plačali na zahtevo oodnisovalca. Nosijo 4 odstot. obresti. To je najboljSa nalo-žitev kapitala in je zlastl poDolnoma varna in v sedanjih časih edino obre-stonosna. Pričakovati je, da bo ooso-jilo večkrat prepisano, in sicer da doseže najmanj pol milijarde kron« če ne več, ker je zaupanje splošno. Pronos kosti narodnih miičenlkov Zrfnf-skesa ln Frankopana v domovino. — Na* rodni praznik.
Dne 30. aprila bodo v zasrebSkf pre-stolni    cerkvi  pokopani  zemcijski    ostanki naših  narodnih  mučen i kov Petra  Zrinjske-Ka in Frana Krste    Frankopana, prvfli bo-rilcev za naše    narodno edfnstvo in upor-nikov profl  stolernemu    našemu  neprljate-lln, hiši habsbarški.   Kosti teh dveh prvo-boritellev prepeljejo    iz Dunajskejca Nove-ca mesta    sedai v dobi naSejra narodnega osvobojenja v   hrvatsko domovino, za ka-tero sta padla pod rabeljsko roko fTabsbur-žanov.    Hrvati    bodo    praznovafi 30. aoril kot narodni    praznik, na katerega    se pripravljalo v velikem obseci. Ali naj mi Slovenci  zaostanemo? Naj se ta dan Izvesljo povsod    narodne  zastave  ter    zbirajo  đo-neski  za  spomenik mučenikoma, prodaiaio žalobni znaki v ta namen ter proslavi spo-min na velika prvaka, vredno tđeli, za kt-tero sta žrtvovala svoje življenje. Vsi de-narn! prispevki    naj s© pošiijafo na naslov zagrebškega župana    dc Srkulia — odbor za prenos kosti  Zrinjskega in Frankopana. Da se proslavi ta dan dostojno našima narodnima    muCenikoma Je    sklenila  deželna vlada    za    Slovenijo v svoji    seli dne 16. aprila 1919,    da se udeleži oo svojem    za-stopnlku     preoeliave   zemeliskth     ostankov narodnih    mučenikov od  Maribora    do hrvatske mefe.   Dan 30. aprila se bo orazno-val v Llubliani kot spominsk! dan. Ta dan se bo darovala  v stolnid masa zadušnica, v Var se naorosf knezoSkof in se fe udele-fe ClanI đ©?elne vlade. Na Javnih poslopjih se razobesijo narodne zastave, na ?olah se nosveti posebna ura med poukom srmmfnn Zrinjske^a fn Frankooana.  Javnost hrt vlada  otmzorfla   5e posebe!  na  spomfn«H  dan v Uradnem listu. Vabimo oa v« tw«a frtif-rorna In drtrara dmStva, naf se nđeleze nrc-pet'ave kosti na^fn nmčenfkov fn Javnosti v Zagrebu v    ohllnera    števfin.    Naše    ra-▼«đno n«rodm» fenstvo P.i vnblmo, mt! ra-h*ra    i»rf*»>ev1ie   ra    snomentk   s   prosto Pv*»Titnal«n   đonoslan^'i   žaltifh   znakov.     Prv ^a'tmo da  wo vrp^nf narođnesa osvoho-»*»«f^ Tn na^^^a ni Mileni a * tem. da znamo tiMf cenltT    r»«:lti^e n^Cfii narodnih or-vn^^Ht^itAv. Vri not^ebna nolasnfla f« na-j v^<**T?   *•**•     rthnr  ra   n-**nos     Irostl  Zrinf-
•TnVff Kn?^ % nr>rW* t- 1. j|e irmrl v ^ojrem rn^n*n ro^tI «v^H»ilf «r. Juliji "Rn-^?»r» ^n^no se ml zoM da po nonen No-vome^?f«n ni pnomnil 8 par vrsticanrf ttfm moia. Ui 1# gotovo milnill* §?*
95. itev.
JHXJVB9mTM*0tr 4m ». april* I9t*
Stran S.
nik Bučar je bU tip pravega TToiom«
ščana: vesel, dobro voljen, zabaven- NI bil >frakar«, kakor je bilo o gotovent ča£»*a mnogo drugih, ki so le radi gledali postrani drugo nradni&tvo in me* šč&nstvo. Ti tuđi nišo marali sa Bn* čarja, ki je hodil navadno svoja pota» uživajoč splošne simpatije ljudstva-Bučar je bil snan humorist; priobćil je veo dobrih humoresk v različnih listih pod psevdonimom >Juraj LubiČc Veni, da ima se ćelo zbirko humoresk v ro-kopisu- Kot navdužen loveo je tuđi literarno eodeloval pri >Lovcu<- Pred vsem pa je Živel Bučar za metulje-Smelo trdim, da je bil pokojni Bučar eden najboljših poznavalcev domaće faune- Spisal je knjigo >Slovenski me-tuljar«, ki je hodila čudna pota, predno je zagledala beli dan- Zdelo se mi je vodno, kakor da bi se bila oglasala v dušah gotovih gospodov zavist, češ kaj bo Bučar pisal take knjige; zato »o po-klicani strokovnjaki, on naj pa sedi v svoji pisarni in razsoja pravde. In vendar je bil Bučar strokovnjak! Sam si je napravi! veliko in skrbno urojeno zbirko metuljev. Znano mi je, koliko truda mu je povzročala ta zbirka — a delal je samo iz veselja in navđušenfa do stvari- Hodil je podnevi in ponoći po okolici, po hribih in gozdih, pleza! na svetilke itd., da mu nobena in še tako neznatna vešča ni ušla- Par dni po njegovi smrti je izšla njegova knjiga v ^Učiteljski tiskarni«- Merodajne kroge opozarjamo na njegovo bogato in kras- * no zbirko metuljev; naj bi se pobrigali za njo pravočasno- Čutil sem kot prijatelj đolžnosr, da mu napišem te vrstice-2 njim je umri poštenjak — idealist-Takih je malo-                                   —*.
Dolenjske Beaefke pod vodo.
Kostanjevica. 21. aprila  1919.
Ko b! bil še Simon Ratar Živ, bi bil v teh dneh gotovo prihitel sem v »dolenjske ali kranjske Benetke<% kakor je naše mesto nazval sam, da prisostvuj«, veliki elementarni nezgodi pod Gorjanci.
Šesttedenski  tJeŽ in nalfvi zadnjih dni i so    povzročili  nenavaden    izstop    Krke  ie \ njenih strug    nad normalno    visino do 2V* metra.  Ze na  veliko sotmto je  došla voda na visino   zadnje velike povodnjl I. 1915. a na velikonočno   nedeljo Je preplavila    ćelo mesto, kot tega živeča generacija sp!oh ne pomni.    Dež pa je    še vedno III,    kot bi se utrgal oblak.
Izostati |e morala velikonočna procesija in drugo cerkveno opravilo, kajti v obe cerkvi: župno in mestno Je udrla voda.
V  notranjem mestu    t j. na otoku so bile vse hiše v vodi, pri nlžiih poslopjih ie tekla voda ćelo skozi okna. V celem (in to v zunanjem) mestu je k večjem 8 hiš, kjer voda ni sesla preko proga.
»Vstajeniec se je na letošnjo Veliko-noč vršilo na nenavaden način. TakoJ po polnoči so morali prebivalci, pobravšl vse najpotrebnejše, se preseliti v viSje stojeća poslopja po vaseh v okolicL PrepeljatJ \t bilo treba vso živino, konje, prašiče, kure-tino itd. Vsak si lahko predstavlja to re-ševalno akcijo v temni noči, v dežju in ob naglo naraščajoči vodt. Ker je voda vdrla tuđi v peči, gospodinje nišo dogle niti kuhati niti peči in je tuđi voda pobrala mnogo, kar je bilo namenjeno za praznike.
Koštanje vica izgleda kot nekdanja Emona: po ulicah in cestah sami čolni. Kjer voda ne seže preko poi metra, se voziio Jjudje na vpreženih vozovih ali pa Jahajo na konjih. V zasilnem prometu med soseđi se tuđi gazi v obutvi ali brez nje, kar bo imelo za posledico  mnogo prehlajenja.
Tuintam je prišJo tuđi do smešnih prizorov in humornih pripomb. Tako je neki posestnik trpe! baje grozno žejo, ker ni mogel do sodov.
V  splošnem pa Je ta poplava ena naj-večjih  elementarnih    nezgod — da ne  rečem katastrof — zadnjih dvajset let v Ko-stanjevici.
Vse, kar se je ob preplavi nahajalo v kleteh, shrambah in skladiščih. ie anlčeno. Tako razno življenjsko blaga kot žito, mo-ka, krompir, repa, zelje vino, Žganfe, kruh, meso in drugo. Pa tuđi kar Je ostalo v na^lici po pritličnih sobah, kuhinjah In vežah, je ali odnesla voda ali pa tako namočila, da ni za rabo.
Samo trgovci imajo v skladiSčih do 30.000 kron Škode, kje pa ie Jzguba na đr-vah, stavbnem lesu, posodi, zaboilh fn dru-sih predmetih, ki jih Je odnesla voda t dvorišč. Kmetovalci so utrpeli tuđi ogromno Škodo na hlevskem gnoju, kl je splaval. Da imajo velikansko Škodo tuđi mlini, je umevno samoobsebl.
Poleg mesta so bile poplavljene rudi vast v okolici kakor: Koprlvnlk, ZameSko, Malence. Sajevce, Karlče, Dobe in Do-brava. Kaka škoda je tam. ni mogoče dognati, ker Je mesto izolirana da ne more do nas niti pošta in smo brez vsake zveze z ostalim svetom. To poročflo !e vposlano po Čolnu do prve suhe ceste privatnim potem.
Danes Je pričefa voda padati fn teVom treh dni borno   najbrž zopet — oa suhem.
Das   stefrlsche   Drangebfet   —   ein    Teti DeotschOsterretcks.
Ivan Prekoršefc.
V   rokah imam   broiuro % navedenim naslovom spisal Jo |e prof. dr. Pircheggcr v Gradcu,    izšla  Je    v.    založbi  »Deutsche Mit'ehtelle.  Zweig Oraz, Deutsche Schutz-stelle fflr Untersteiecmark. Po tolikih« na-sprotuločlh si vesteh, kl so nam dobajalc radnje    tedne In mesece    lx Pariz«,    nam nrinašajo sedaj listi poročilo, da se bo naša usoda odličila v Parira v kratkera. Nad črobovt milijonov.   M so padh* v bortt za osvobojenje sveta, Žele diktirati mo^ocnnd v Parizu svetu    mir,    kl teme!!! na krivici in sili v roke bovo oroŽJe ©goljufanlni narodom. Strašno goljufani smo na IniCtt, tat-vtne tn ropa, M <e IzvrSI nad naml, ne mo-remo nfkdar pripustiti, nikdar poiablfl.
Atl bo tndl naie obmefno voralanfe na KoroSkem, Štajerske« In Madfarskera rešeno, ne vemo, In če |e, prav tako n« ve-mo kako. Iz Joga nam prfhaja svarilen (das, da se ne smemo zanaSatt, da ne smemo verovatl ©reveč v pravičnost onfti, kl no-mentano sodljo cei svet In zacrtavalo na papir maj« aarodoai ai šđnmm
PfMUaiate awtti bratara !• iaBa očividM sele pred par ttdai. ker navala ratne vire Iz mjnoveiieta časa, tako gralko Tateipoito od 9. hi 23. marca Itl9 (Strelfz«Ke im stelrtschcn Unterland). Od-sovarjati daaes s stvaralmi trgunenti na U Urodek aemike Ukomnotti ne kale več, popotao ga prezreti pa tuđi ne tre.
Po nazlrmnjlk nemskfli >snamtveal-kov« hi polltlkov Sfiđraarklne iole bi qa| tvorilo melo Jacoslavll« hi Neraike Austrije na bivšem Stajerskem ozemlju: po> gorje vitanisko - konjičko. Meja bi pote-kala mimo Dollča Jalno Misi Ini a. Inžno VI* tanja čoz Boč bi Donatl ter bi v nadalfd-vanju obsegala Se ćele Haloze In prioada-Joči del Hrvatske proti Ormožu In SredT-Jču. Tako bi bile ođreSene: 2reče, KonHce, Loče, Poticane, Studenlc« itd.t le velitce nemSke kulturne naselbine: Vojnik, Šo-Jtanj, Velenie. Rogatec Celje, Teharje-Store. Laški \rz in Brezice bi se morala izročiti nam kot kompenzacijo fca ves sklenjen slovenski teritorij severno označene mejne crte. PisatelJ brošure. Id je vse-učiliškf docent v Gradcu, Je dalje mnenja, da če bi ta označena mejna crta, k! Je edino mo^oča. ne bila do«e*!jiva — pri-haja v natneugodneiSem slučaju v poštev Pohorje, Polskava in Pesnica. Na podlagl zgodovinsklh, političnih in naselbiiiskih razmer prihaja pisec brošure do zaključka, da je vsaka drujračna rešitev mejneea vprasanja rasflna In nevzđržna ter rahte-va v imenu pravice, ki te na strani Nem-cev, prosto glasovanje naroda, njega pravo samoodločenfe.
Kliub tisočletnemu robstvu in stolej-nemu vpfivu nemRke^a jjosnodstva, nem-ške 5ole in nemškega uradnika. je nemška uradna statistika na vsem ozemlia Staier-skeTi (z mesti VTed), kl je danes v obmoć-fu naSe kraljevine, naStela pri Ijudskem Stetju !. 1910. t vsem nasiljem približno 60.000 liudi nemSkej?a miSlienja. Če ie od teh 10.000 pravih Nemcev je velika vse đni5:o pa so bile izgubljene ali prodane du5e.
DovoIJ o broSurf. ki je bila spisana y svobodnf nem?Hct republikt morda za i. april ali kot dušna paša za velikonočne praznike
Vidi pa se. đa nem^ki nasilno imperl-alistični duh ni zlomljen, da s!ra§a še nadalje ffojlr? stremljenje po obvTadanjti tii-fe^a. đa noče pritl do spoznania, da Ie oravična re^itev mejnetra vprašania, kakor ga zahtevamo mf, ustvnri predoos:oje mirne fn dobre soseščine dveh narodov za đanes !n za bodoče. Krivica, stnrjena nam na iu5ni od lahov. nas ni zanelTala h krivičnim zahtevam na severu. Mi zaMevamo samo na?e. v svesti si nravice. utrdimo z delom naše severrtft kraje. očistimo te naše kraje vseh onih elementov, V\ tinirajo nezadovoljno oči proti Gradcu, velika srečna domovina nam bo dala tuđi sile, Id izbrišejo kri^co na jugu.
Naše cevernt m^j^-TjTMT- Maribor. 21- aprila- >Mart-riorpka Straža« piše >Mnrski Straži<. da je ?!an naMe jngoslovatisk© delegacije prof- dr. Slavič Javil iz Pariza: Xa5e eeverne meje »o določene- Do?es;li emo vse. kar smo sahteva!!- Sv- Goftiiart, Rar!jn:ona, Maribor, Ce!ovee pripađajo nam*
Potrpljecje-
Jjjurjijanski dopisni nrad poroca « <fn© 22- aprila: Med južno - železniški-ma postajama Spilje B Črnisina (Scriwartza), kakili 200 koraicov pred posleđnje imenovano postajo je bil sad-đnjo dni ambulaneni vo« poštnegra vlaka ponovno obmetavan s kamenjem-1^ t« m. zvečer je ▼ voz padel 1 velik kamen. 20- t- m. pa jih je pađlo 6* Vče-raj so neznanci vlak ćelo obstreljevalT-Ker je zaradi tega. ogrožena njegova osebna varnost, se poltno osobje brani na tej progi opravljati Flnžbo- Motenje varnega železniškega prometa ▼ ne-vtralnem pasu je eklatantna kršitev mariborskega dogovora- Štajersko ob-me-jno poveljnistvo je zaradi tega pred-sedništvn neui^ko - štajerske vlade poslalo protest- Đa se napravi red, se bo promet na progl Spilje - Hadgona sa-časno nstavil. Ako nem^ko - štajerska vlada ne poskrbi za popolno varnoet prometa, se bo na tej progi železniški promet moral ustaviti trajno* Nikakor se namreft od žetezničarskega osobja ne more zahtevati, đa bi na ljubo Nemcem, ki jih neprestano srbe prsti, tvegalo svoje življenje-
LJnbi sosedje-
LDTJ. Maribor, 21- aprila- Včeraj zjutraj je pripeljalo 25 nemSko - av-strijskih orožnikov 12 slovenskih ru-darjev iz Seegrabna na Zgornjem 5ta-jerskem in jih izgnalo čez demarkacij-sko crto pod pretvezo, da po komunisti. Kišo jim pustili vzeti eeboj niti najpo-trebnejših stvari niti jim ni6O dovolili, da so poslove od svojih družin, dasi-ravno sta dva od njih ćelo pristojna v Dooavire- Pudarji izjavljajo, da je pre-tekli teden izbruhnila stavka radi nesnosnih prehranjevalnih rasmer* Obljubili so jim namrec tri kg moke in 30 dkg slanine na teden, ter H kg kruha na dan- Stavkati se sa^ell le radi tega. ker te obljube nlao bile ispolnje-ne* Dnevnlna znala 12 K- — Po sfojem veđenju in obcem vtisu so iegnanei rse prejkot komunisti- PripraTljeni m> 8prejet! delo t kakem rudniku t Jugoslaviji najraje ▼ Velenj«- Na Zgor-njem Stajenken Je Se mnogo ttooč naših rudarjer, ki trpijo V<* •edanjo nemsko - avstrijsko Tlado rarno tako, če ne se bolj kot pod prahilo ■tnho-▼lado stare ATstrije-
LDU. MariWr9 » aprila- >Mvrska Strata< prinate U Radgone nastopno poročilo: Madžari streljajo saporedosM vsak dan Is Preknrurja aa aaio stran-Vćeraj sta bili od mađžarskfli strelor, ki so padli is Tast Hldegkitt teiko ra-ajsfti 4t» striU mM yt JJBi^nM 3E
eduku Bftdsnol • I^otosMr so sisHlir ako tolpe poikodo^sle s streU aiso po-sestnlka Petovmrjs. Prekmursko slovensko ljudstvo grozno trpi- Kmetje ▼ Zgornji Londavl so se uprli madžarskim boljševikom, ki so sedaj gospodar j i Prekmurjfr V boju so bili prema-gani kmetje. Boljieviki so jih 16 vjeti, jih pretepli, privezali k vozu, nato po-gnali konje v dir in jih vlekli t Sobo* to* Boljševik! so obe« i li grofico Batthyany-
Po slavnih toste**. LDU. Ve liko-vec 22. aprila. Župnik v St. Rupertu. %. Treiber, je po pricaji dojmal, da se mlaiši nemSM vojaki oblačijo večkrat v iensko obleko In se na ta način pribiliujcio našim postoj ankam, da morelo brez nevar-nosti iz blizine str cl ja ti na naše vojake. Tuđi se približujejo v ženske preoblečeni zato, da poslušajo, kaj se naši vojaki meni-Jo In kako je med njim! raspoloženje, — Nemci nas hočejo s takimi poizkusi za-vratno napasti, pri naših vojakih agitirati za bofjSevizem, nas razkoliiti in pri nas vohunariti. Na5a voja^ka oblast je % ozl-rom na to odredila, da se vsaka oseba, ki se hoče od sovražne^ stran! približati, nstavi in ravrne. Ako bi pa prišlo do stre-Ijanla na ženske, ki -se bližajo našim posto-jankam, bi to Nemci sami zakrivili s svojim ra\*nanjcm.
LDU. Maribor. 22. arila. Pretečem teden je 5el pe'cc Kranjc. ki^sc ie prioelial od zdravni^ke preiskave v Spilju, v Cmu-rek cxf kolodvora proti Oornjernu Cmu-reku. Po poti se rpu je nridružil 5e pe5ec Toocl. Ko sta bila že oba zapuščala trz približno pri gostilnf ^Brus«, sta jima pri-5Ia rasnroti cn civilist in ena ženska. Žena je nosila sorjačr* v rolrah, rnož pa ni Imet niCcar. V trenotku kr> sta se omenjena Dribližala vojakoma. potegne hlpoma civili st nož fe žepa in ta z besedami: »Hast du VVindischer Bnionctt« zasedi peScn Kranicn v* trebuh. Kranjc se Je smrtnone-varno ranjen zgnidil. Njesrov tovar!^ Ie, hoteč tovari?a braniti, hitro odtrjja! desko od bližnjega plota, tođa nanađalee z žensko ie med tem že zbežaf. PeSca so nato prenesli v cmnreSk? erađ. Štajersko ob-meino povelj^tvo Je zalitevalo od nemško-^tsjer^kepra vojaške^a pr»ve7]nika v Gradcu, da preiSče umor ter da o uspeha preiskave poroča.
Na ntejf. Ljubljanski dopisni tirad poroča z dne 22 aprila ob 10. dopoldne iz uradneca vira: V odseku Velikovec »o de-Jovale nemške patrole proti našim posto-iankam. Bile so odbite. Nemci so streliaH s strojnicami in topovi na dravski most pri Dubh, s strojnicami na LuSnik, z artiljerijo na dravski most pri Velikovcu in na Kamen. Pri streljani u s ptišicam! % tiemSke strani med Suho in Dobravo Je bfla ranjena ena civilna oseba. Eden naSih voiakov ie ranjen. Pri Švarci blizu Špiij so Nemci l puskami obstreljevali osebni vlak Spilie-Radeona Madžar! «o s puškamf ^treliaji pri Bnnčanih in iz smer! Vas - rUde^knt proti Radeon! in ranili dve civilni osebi.
Is Ptnja.    Pomanjkanje   etanovanj
je občutno tuđi pri nas- Vzroki te pri-kazni so različni* Pomanjkanje pa »e ni pričelo so le % vojno, ampak je ob-stojalo tuđi pred vojno. Kapitalisti si nišo marali delatl konkurenee samim sebi! Stavbenega prostora t obsegu mesta ni bilo dobiti- To so zabranili dogovori glede prodaje hiš in prostorov, ki so vezali lastnike. občino, denarne nemške zavode- Za temi je stala Stid-marka- Absolutist župan Ornig je ekr-bel za disciplino' Kdor bi se bil tej is-neveril, tiste«ra eo gospodarsko unicili* Zatoraj so bili slučaji tako redkl, da Je mogel Slovenec ▼ obsegu meetne obline kupiti kočo. ali stavbeni prostor- Na dru^i strani pa je moglo rasti stevilo onih hitnih poseetnikov, kateri so tu-kaj obče znani pod imenom >Sparkas-ee - Hausmeisterc Ti so bili Omigovi sužnji, tista skupina volilcev, katera ga je podpirala brezpogojno* Saj je bil on ne samo župan, ampak tuđi načelnik ravnateljstva mestne hranilnice, katera je dala po njjegovem ukrepu de-nar za nakup biš. katera je Čakala na plačilo obresti itd- In Ornig je znal rabiti bi«' proti puntarjem! V Ptujju so je nanovo zidalo le to, kar je Ornig odobril. Imel je t «alogit ne samo mo-ket soli, žemelj itd-, ampak tuđi stavbe-ne prostore — skoro vse, med temi najbolje! Posledice Omigovega apsolutizma se ne dajo zbrisati* Stanovanja pa se morajo dobiti za razne državne uradnike. med katere spada tuđi uči-teljstvo. V Ptuju mestna oblast ni vze-la niti enega poslopja bivšega erarja t posest- Dominikanska, Velika vojašni-ca, Oskrbovalno skladi§če, Vojaika rezervna bolnica, vse to se je prepustilo Toja-škl oblasti- Ta pa nikakor vseh teh prostoror ne potrebuje- Vojaltvo bi se !ahko koncentriralo, o&Večni prostori bi se mosrli porabitl sa druge nujne potrerie- Doeeda] smo čakali; prišle mo komisije; tuđi pojedini odposlanei rasnih oddelkov so bili tu, no pregledavali, toda uspeha vse to ni imelo nobene-ga* Zakaj se delajo državi »troski, ako se pusti ▼»• nereieno, neđognanof Marsikatert prostor, o kalerem ee trdi, da ni pripraven sa TOlaSrvo, bi drage volje prevrela drihia rodbina« samo, da bi prišla is Telikaaake sadref«, da H dobila proTisorieno streho! Đibm ne gprejmemo diktatore od nobeae etrani* KUfemo p4 jsvaov <*• m nam rendar pomag*!
tako, & Jo treba o njih spfegutoriti rosno bosodo* PoMo Is Ztgrota se od eetrfkS) alsno dobili, tadl bnofs^ko o Hrratoke*» bo prtejojo k ao» AH Jo sjords «steT||ssi pootnl prosset? Kaj io* Redni poetni promet so Trti preko Kar» lorca im naša pofttM snbola»eo> rosi redno po dolenjskl progi do Karkrrea*
popravlja, in oko po toj p*ogi ni mogp* (o požilJaU sagrobško pošte v Ljublja-no, bi si sagrebška poštna uprava pać lahko pomagala » tem, da bi posto dirigirala preko Karlovca. In šakaj tega po etori? Ker dolajo poStni usluibenci v Zagrebu naravno«* pasivno rosislea-eo9 odnosno »tore vse, da bi onemogo-Cili vsak reden promet* Znano nam je, da zadržujejo v Zagrebu brzojavke in pošto in daše protivijo sprejemati is Ljubljane jim izročene depeše s izgo* vorom, da je proga pokvarjena itd- Zakaj to delajo, nam ni znano, to pa pra-rimo, da se tak&ne anarhistične razme-re, kakrine vladajo sedaj na pošti v Zagrebu, v urejeni državi ne morejo tr-peti! Zato je treba, da se napravi, ako ne drugace — z drakoaskimi odredba-mi, red- Ta bi bila lepa, da bi par anar-histično razpoložcnih življev zaviralo ves poštni promet- Minister za pošto in brzojav naj iztrebi Avgijev hlev!
So^tanj- Bralno in pevsko društvo Saleški zvon je 13- t. m* ponovilo v prid Sokolpkega doma v koštanju lepo igro >Naša kri«. Tgra je, kakor prvić, dobro uspela- Po končani igri se je na odru imenom igralcev poslovil v iskrenih besetlah g- Kurnik od g- nadačitelja Koropca, imenovane^a okrajnim sol« skim nadzornikom v obrcooju ljntomer-sk^ga, sv- lenartskega in za obmejne £ole radgonskoga okraja- G- Koropec ima največ za^lug, đa je kot predsednik vseh narodnih đružtev v težkem. vztrajnem delu dolgc vrste let dvignil male početke dramatične umetnosti v SoStanju na nivo, na katerem je molno nspe.Sno kulturno delo za naprej- V skromni znak hvaležnosti podarili so mu igralci in igralke, katere je takore-koc zgojiK šopek s slovenskimi trakovi, s tfeto lepo trobojnico, na kat ero je odhajajoči vedno in pov^od v najtežjih naših dnehi suženjstva zveeto prisegal-Ođdelek pevcev in pevk je pod vodstvom g- Baršiča zapel v slovo dovršeno lepo dve Ipavčevi pesmi. G» Koropec se je vidno ginjen zahvalil za pri-srčne izraze slovesa in bodril k nadalj-nemu narodnemu delu. S tem utisom Ti sezemo v roke. dragi prijatelj, in želimo vso srećo v novem kraju Tvojega dela-
Preld aod. LDU Zagreb. 19. aprila. Kakor poroča Jo iz Sarajeva, so v okrajn Djdini proglasili prek! sod.
Talifin hram. LDU S a r a i£ y o. 19. aprila. Sarajevsko gledaliSče Je otvorilo svojo sezono prvi veUkonočn! praznik s Corovičevo Ieto »ŽnlnmCarc.
Žrter. LDU Zagreb, 19. aprila. I* Saraieva prfhaja vwt da je umri mani dramatik Svetozar Corović. Takoi pričet-kont vojne so sra av^trijske oblasti zaprle kot ugleđnega Srba In ja kakor talca od-veđle na Ogrsko. Bil je dve leti interniran v Arađti hi v Zezani pri Bihaču, kjer Je obole! na tuberkulozi.
Neodreieni! domovino.
Dopis ■ Kraaft- Eakor vam znano, so se postavili italijanski *asnikarji na stališe©* da je treba b liobratenstvom (duhovnik, učitelj) nastopati kar naj-stroSje., s ljudstvom pa cim mehkejSe-Misli jo namreč tako-le: ljudstvo je bilo pod avstrijsko vlado, aato je ljudstvo neumno, nazadnjasko, neorganizirano; ljudstvo bi s« dalo pridobiti za itali-janske ideje, ko bi nam ne bili na poti duhovnikj in učitelji; zato treba dvojne mere. In sares: samo is tržaik« ako-fije je interniranih Se 13 slorenskiti du-hovnikov. Najraje bi zapodili vb« duhovnike in učitelje • • • Na drugi strani pa skušajo pridobiti ljudstvo- Zato sip-ljejo n- pr> v sežanjsko glavarstvo riž. ki ga delijo po 3krat na dan, dočim vojaki stradajo- V različnih občinah* so «e uprli in so >štrajkali<: pustili so vo-jaško menalo in eli v go6tilne# V naši vaši imajo častniki dve kuhinji* Pri nekem poseetniku so imeli »mizoc* Mkrat (red štirintridesetkrat) eo za-poređoma dobili riž. to je 17 dni po dva-krat dnevno; poleg riža le 9e crno kavo in kozare« vina* — Prvi regiment, ki je prispel ▼ nafto rast Je imel nove uniforme, tuđi cevljje- Na vpraSanje ml je zaupal vojaški duhovnik, đa so jih na meji preoblekli in preobuli. da bi pokazali v neodređenih krajili svoje bogastvo; staro obleko in staro cevlje pa so poslali za vojake v Italiji. — Pod-laga. na kateri zidajo Labi svoje gospodstvo, med naml, je la§> Z laijo se vzđržujejo vojaki pod orotjem. Ko so se njihovi vojaki borili na fronti so jih navđotovali % laijo, da se borijo sa popolnoma laiko ljudstvoT ofidrji so jim trdili, đa je Se 90 kflometrov aa Trstom ie rse Italijanako- Ko so pa pre-stopili fronto in prišli v naie kraje, so vojake prepričali, đa so bili nali kraji Se pred sto leti poTsem italijanski- Zato pravi vsak vojak" našim ljuđemf >Vai BUrt ote je Ml ItaJijan, % Avstri-jm ga je poslovenllao Neki iastnik ml jo desl«L đa Je v ofiicralđ družbi sliflal, đa je bit pred stoletjem Kras popolnoma laftfci, a đa je avstrijska vlada spra-viU domfle ljudstvo t Galici jo, od on-dol ps> m—elils 81ovmne na Krasu- V ffatiirt so prepovedall đomadnom veselico, pać pa so koj na to organliiraJi sroje iUlijaaake veselico. — Naj vam sporogim ie o najnovejsem koraka dr* FstteiBSr Zadnje dni vabi k sebi pasa-mesae posestnite, o katerih upa» da bi mm sM BSk fasMal^a^ T*Tk^^btfa Iim An*
le: (govori namrec prav dobro slove«* ski): »Slovenci borno morali biti prlja-; telji t Labi* Najbolje bi bilo, da ee] spravimo. Zato bo vsekakor dobro, da se sbere deputacija Slovencev, da se poda v Rim- Tam se predstavi odpo*i slanstvo vladi, ki bo oblubila, da otvori v Gorici in Trstu slovensko solo-fj Prepričan sem, da ne bo na Krasu na^ Sinea, ki bi šel Lahom na limantae- Vk Trstu so nam zaprli slovenske ljudake; sole, zaprli eo nam gimnazijo, našT otroci tavajo brea pouka, pri tem p4, nam hlinijo prijateljstvo- Enodus&a. želja našega ljudstva je, da bi Italijantj cimpreje odšK- Nestrpno pri^akujemo-4 dneva reSitveJ
V  Rtoeflbcrt« so Italijani zaprli in od-znali v triaiko    ječe    zostilnJCarJa tn oo-sestnika  Franca Pavlico .
V  Trstu ie tržalka meSčanska liberal«, na stranka razpadla. Kamen na n)en terobj ki je prizadela tržtSketnu Slovenca toHka! vnebo\T3ijočIh  krivic!
Furlani se zelo sovrmiuo obnaiajo ha-1 pram Lahom. V Rudi se naiK ftirt umor* jene vojake. Vsled suma, da so jih nbulj đomačinf, so vse bivše avstro - ocrske vo** jake U tamošnje vast internirali v itaHjt -'
»Sorsum Corda«. V Trsta se ie osmu; vala liga »Sursum Corda«, ki ima namen^l vzgojiti Tržačane ▼ patri)otičnenj in voja-škem dubu. Na oklicu so podplsanl razni hv beralni odvetniki, profesoru in ofidrji. Pro-^ tektorat te lige* jo prevzel laSki krali sam.: Ali ie navđušenje tako kmalu poleslo, da' morajo Italijani v Trstu nstanavljati posebna ofrnitšča zanj?
Slovenskim mestntm učrteUem ▼ Otv1 rici so s 1. marcem odpovedali službo, ae da bi jim tega naznaniii. Vse slovenske Sole! v Gorici so Se vedno 2 a rte. Tako bo izgtar* dala »avtonomija«, Id nam lo obeta Pari*?]
Brutalno ravnanje jcoriSkfli vojnlbl oblasti proti slovenskim obrtnikom hi tr-j jovcem se nadaljuje. Obrtne koncesije soj odvzeli Se trgovcu Miklužu v Vrtni ulici h>i gostilnlčarju Kralju v Kapucfnskl ulici.
N* Vocerskem in ▼ bližnjih vaseh b* vajajo Lahl nad prebivalci nezoosno ttra^ hovlado. Zapiralo In Interniralo za praz«q< nič. Podpore in aprovlzadje so ustmviH. 2*4 služka nobenega. ljudstvo strada.
Iz AJđorSčioe. V dobi od 10. do ft] aprila 1919 zarnenjnjelo Lahl denar v Ure^ in sicer nova serija po kurzu 1 : 2*50. ObtiM ka in tisk )e isti. kakor pri starih, imajo pm« zraven še aatlsnjeno: »Seri«, nuovm« pgi »ĐisUetto di Sta to«. Zamenjujejo denar V visini zneska do 10.000 kron; to vioto pre« segajoče zneske prldrfe v raeojalnicah, Z4| koje izdajo posebna potrdfla. žepne prv iskave pri potnfldh so zelo stroce nm p#* Alojziju Slamiču so pobrali v Oorld ob mf-! liki take Žepne preiskave 40.000 krott. Nadali e so izili in bili nabiti tuđi ▼ slortnskem! jeziku razglasi, glasom katerlb fe doffao? vsakteri zamenlati krone v Ure, ker po 19J aprilu ne bo smel nihCe več kupovati * krooami itd. Kđor se proti tem ukazom prev greSt bo nalstrožje kaznovan s saporomj — Obrt mala in velika, počiva. MesarM smeio prodaiafl meso trlkrat na tedttTJ Meso je po 24 do 32 kron. — Drafabneni življenja med Slovenci ni. LaM se para nikakesa zbiraola, niti v Javnih lokalfli ^» vsled teca se ljudstvo dril Izkljucito sama doma. Lahl prirejajo $e veđno svole ofai> Čajne zabave in ob nedeljafi tiedalUln Ifriu ljudstvo pa jih y spioinera ne obUkufe; NW laSke zabave zahajalo edinoto gotovi afrj dovski podrepniki. — Pred nwecwn dni} 30 Lahi na vilj« povelje UropaU ttanovaH nje gosp. drla Jenka. PobraH sp nm riti obleko, perilo tn pohiftvo. OpravfCeno «p domneva, da so obleko In perilo vofatf om držali zase. pohiStvo pa spravili t. rasm lokale, med drugim tuđi v Jnnkp, fcjer pfiw rejajo gleđallSke predstave. —Ljudstvo m naveltčauo tega življenja ln tefko PrifiM kule reSItve. Sola Je popolnoma HalllainldM s pičllm oblskoBL ker starli nočejo poMJaOlj svojih otrok v lasice iole. StampUlle pri ftK panstvu so samo laike m po AJdovfčUfl govore, da bo a 1. nMlnfkom nastavlleii lay ikl gerent                                          P. P*
BoUievi** atrabovlada w Vi+mmiUl Zanesljtve osebe, dotle Is Prakimuja, poJi rocajo o ondotnem položaju: Ma atovea j skem Prekmnrju Id so teritorijalno raztesaj od Radgone po stari avstro - ogrfkt mefl do Rabe, mesta Monulter, proti Jugu prekn Dobrovnikft ln Dobile Lenđave do Mure n se tam naslanja na Medjimuije ihri ojcoa 1Ž0.O0O Slovencev. Tudl zagrizane nuufU žarske oblasti se dejstvom ne morajo opM rati in so prlseUene, priznavati popolnotnal slovenski značaj uh pokrajin s tonu đa Im dajajo za ondotno prebivalstvo posebem časnik »Novine«. — Na shođu v BelattacOM ki so ga hoteli Madžari izrattt) v svoje aM mene, le ljudstvo kljub volaikemu terorn svečano manifestiralo sa Jugoslavijo. Ptj tem shođu so Madžari začeti breMMfadj nastopati % oTožjem proti Slovencem. Kori Ja nastopila boljieviika vlada in se Je mađJ žarsko vojaitvo pridružilo boljSevikoin, ad se razmere na Prekmurskem vsled tega/ nepopisno poslaJiiale ker se naie sloveiK sko ljudstvo ni hotelo pridružiti tej vladu Đoljievfld so s silo prevzcli vse sloveoskoj časopisi e. Zasedli so vse posojOnlce, taka da ne more nihee raspolagati s svojim mm loženlm deoarjem. Pobrali so vsem Sloveo4 cem zasebno orožje in ga Izročill boUievf^ kom. Zlato sploh, bođisi deoar ali pa drag« zlate predmete $0 gaplenlll ta zagrosfll 1 smrtjo, če bi ga sknial kdo obdriatL Za-segll so ves fivei. Bresobstrno lemUclo vse, kar potrtbnjejo, bodlsi iivet obleko Kd. brezplačao. Ako kdo ngovarja«gm zaproj in v mnogih primerih tuđi ustrele. Ne trpe] nobene boljlevilke protlagitacUe. Orocotd tega brutaloega boUiovUkega reiima naH jasnoje dokumentiralo javno Izdani ukazi in naredbe boUieviike vlade. Kakor je ob* če znano, hočejo Madžari xvexo g nemiki«j mi Spartakovci za boj proti ententL $ poj sHianjem ztvfl hnajo aanien* da M Nemci ne bili več odvisnl od đovoca TfMt^M fivfl ln bi tako lahko začeti bol proti «hj tentf skupno z Madžari. Ako U Ogromj uspelo pridobiti Nemce sa avolo stvar, u potem ogrožall vse človeštvo, predvae« pa republlko Cehoslovaiko m Jugoslavijoj Da imalo ogrskl in nemSU boljievlki wtA crt skupnega operiranja je razvidno m ciankov madžarakega časopisa »As Est«J ki priobčuje pozdrave nemlldh Spt^tsJtmH eev madžarskini boljševikom. Nujno bi bDd potrebno, da zasede ententa blvio melo med Avstrifo m Ogrsko ta preprefl 1sJmf idmfenle nemikdi In madžarskih bolll»r vfkov. To ni želja same pfefciinirsaJi SIm veocev«   femvec tnoi   pravu nsiutivf n
stran 8.
jšuj^ttmn narod- ćm a. tpffli im
&)• StCV«
MBOgO Bft    tSR>  da  ZStedO    OfltdlUl ■?•■> I
«mrsko ozemlje 1b resi deželo nasilja, I anarhije in .propada. Ker postajalo. TiaslIJa I <k1 dne do dne večja narašca s vsaldm dnem zelja po intervenciji entente. Potrebno bi bilo, da bi prišla v Prekmurje v na|-fcrajlem času ententina komisija, kl na] U ■kazala madžarskim Cetam, da se moralo jlakniti nikar bi te na! potem pod varstvom »tentinlh Cei Izvedel plebiscit kl nai bi :<*đločfl, ali hoče ljudstvo še nadalje ostati v mad2arskt republlkl ali pa se pridruži fagoalavllt.
Mirovno ftonferenco.
Fosvetovanja. LDU. Pariz, 21. aprUa. (Brezžično.) Danes predpoldne so se sestall mini s trs kl predsedniki Lloyd Ge-Ntrge* Clemenceau, Orlando in ministri zu-bsanjih stvari držav, ki so podpisale Ion-Moitsko pogodbo od 26. aprila 1915: Bal-.frar, Plchon in Sonnlno, da režijo jadranski problem. Predseditik Wilson se tega se-stanka ni ndeležil, ker Zeđinjene države {londonske pogodbe nišo podpisale; poslu-'ial J© včeraj Orlandov In Sonninov ekspo-«rt Ih le - tema povedal svoje mnenje: na-'jsiefi posretovanja je bll, doseči poravnavo |g»ed ttalljanskln] in amerikanskim stališem. Ker se razpravljanj© predpolđne ni moglo končati, se )e Dopoldnc nadaljevalo. jflvet petorice se ie popoldne seSel v mini-.atrstvn za zunanje stvari, da se posvetuje ej razllčnlh Tprašanith.
i Jadran. LDU Bern, 1S. aprila. Juso-oJovanskl tiskovni urad v Parim poročat IĆakor poroča »Libre Parole«, hn Imela mirovna konferenca prihodnfi teden plenarno sejo. Međ tem bo vp rasan Je Reke že odlo-ieno. List pripominja, da srne po svoflh obvestflih sklepati, da bo Italija dobila za-doščenfe. Zdl se, da Je VVllson določen za Tarsodnfk* v sporu med Italilanf in Jugo slovanL, zaka) Angleška fn Franciia sta ve-«aro* po dogovoru, kl ga ne žellta zatajiti, |>a ga ne moreta sankcijonlrati v mirovni l>o*odbt. Italiianska delegacija Je r ozirom «a to, da je portal položaj zanio kočlfivejšl, pozvala zastopnike raznih italiianskih kor-poracl], naj krepko podpirajo zahteve*. za katere se bori na mirovni konferencf. S tem limenom Je kongres 1200 ftalijanskih županov poslai Orlanđu brzojavko, kjer ea pozivlje, naj vztvaja m\ dosedanifh zahte-vah do skrajnosti. Tud! konferenca italifan-skih senatorjev je sprejela enako reso-fucijo.
Ve morejo najti rešitve-
LDTJ. Berlin. 22« aprila- (CTU) I« Frankfurta ob Meni se poroča: Iz ame-rikanskega vira se doznava, đa so nastala nesoglasja na eni strani međ Cle-menceanjem in Wilsonom radi vojne ©dčkođnine in gdanskega vprašanja, na drugi strani pa med Wnsonom, Llovđ Georgem. Clemenceaujem in Or-tandom radi jadranskoga problema-Wilson Je sastopnik naziranja, da ee morajo razlifina vpraSanja o jadran-ikem problemn razpravljati vsako po-iebej, ostali trlje pa smatrajo, da se ta Jprafianja dajo razrešlti skupno- Ker je jwUson • svojim naeiranjem ni imel nspeha, se ni hotel več uđeležiti diskusije* Predvfeem je nameraval resko ivpraSanje ločlti od jadranskega problema. Ostali trije in Pichon ter Sonni-po so ee radi te^ra sami posvetovali o Stom TpraSanju. Posvetovania so imela namen najti srednjo pot med amerikanskim in talijanskim nadiranjem- Te pot pa do sedaj nišo našli-
LDTJ- Pariš, 22- aprila- (CTU) &*H eeanerlce namreč Wilson, Lloyd George, Clemenceau. Orlando, Sonni-»o, Balfour. Pichon in Lansing so raz-pravljali o dalmatinskem vprašanju, eailf pa ni^o nobene rešitve-
LDU- Paria, 22- aprila. (CTU.) Mi-Bistrski pređsedniki po imeli v ponede-Ijek opoldne sejo- Zborovali so Cle-menceen, Lloyđ George, Orlando in ministri sa znnanje stvari signatarnih dr-Jav londonske^a dogovora- Balfour, Pi-•hon in Sonnino 60 imeli danes dopol-dne novo posvetovanje glede dahnaiin-•kega vpraSanja-
Nend delajo sitnosti. LDU. Berljn. 91. aprila. (Dnn. kor. urad.) NVolffov urad poroŠa: Na brzojavko, na katero Je nemSka vlada dne 19. t m. odgovorila vsled pova-Mla alliranlh in asocliranih vlad, na) od-posije 25. t m. svoje delegate v Versailles, !e doiel nastopni odgovor: »Aliirane in asoefirane vlade ne morejo pripoznatJ de-Itfatov, kl so pooblaSčeni samo v to da eprejmejo besedilo mirovne pogodbe, ka-kor to predlasa nemfka vlada. Aliirane tn asocifrane vlade moraio zahtevati od NemčIJe, da odpoSlJe v Versailles delegate. II so» kakor zastopnild aliiranfn In asocil-ftoili vlad pooblaSčeni, razpravljatl o vseh artrovnih vprasanjlh«. Na to Je nemška jrtada odgovorila: Nemška vlada Je, me-aeS, da bodo po IzroČitvi nacrta prellmt-parneca mini začela posvetovanja o vse-bral tega nacrta, določila nastopne osebe •a delegate m Jlm dala tozadevna poobla-sifla: Driavneca ministra ra zusanje posle frofa Brockdorff - Rantzaua, državnega fastJčneca ministra dr. Landsberga, držav-Bega poitnega ministra Olesberta, pred-sednfka pruske de<želne zbornice Leinerta, dr. Ktrla Melchiora in profesorja dr. Schfl-efcliiga. Kot spremljevalci delegatov se na-iseravajo Imenovat! nadalje 1» druge osebe, fctterfh hnena bo nemSka vlada v krat-kem sporočila v drogi brzoJavkL NemSka vlada )e pripravljena, spredaj oznaSene esebe posla« v Vej^atiles, ako se li da za-lotovilo, da se njenim deleeatom In sprenv sfvn sa bivanje tamkaj zajamči sroboda kretanja in vporaba brzojava m telefona. Prklrfl si pravico, Imenovati naknadno » posamezna vprasanja mini posebne stro-kovnfake. Odpotovanje delegator ta sprem-fttrm M se vsekakor za nekaj đul zavtsUo,« Fođptsaa: Brockdorft - Pantrao.«
Iz MvstriSe, Madjarske, NemSie, TnrSke.
Ešm teli —ngfc LDU DtiatJ, It. aprila. (CTU) V oeken hotela so včeral aretfnH ocrskega boljievllkega agitatorfa gUJMrti, kl m Je žtrabno odeteSeval pre4-
WBDt  VMH   flflflft^lfi   IH  WttflBHBHli^it   HflU^ I
Jev. PrtSel |e na Dvrnl ta ilait—nllii kot I
kurir *t*M*tfliifT^iv—                                                 I
DvmI slrtAL (k*D*. kl It Prtila ob
praznikih iz Dunaja* Mm poroča, v kaki bedi iivc Dunajčanl Dva meseca pred praznik! sploh nišo vMeU bHI oms«. bW klobas, niti drugih mesnih tedelkov. ZiveM so po većim* le od nesabalteae »elenjtve. Vsa tivlla so raciioairana, pod rako m tf-cer še nekaj dobi, a le a najveClo težavo in po najvišjih cenah. Tako na pr. stane 1 kg konjskega mesa 48 kron, 1 kjt fove-jeea mesa 70—80 kron. Tuđi do 120 kroa so ga ie plaćali! Mast priđe na 120 kron 1 kg, ali pa Se dražje. Aprovizacija jo deli na osebo in teden le do 3 dkg, a ie to ni zane^ljlvo. 1 kg kruha stane pod roko 30 do 36 kron. Po cestah, ki vođljo v mesto od kolodvorov. se nastavljajo ljudje, kl milo prostio za košček kruha. Većina trgo-vln in gostiln ie zaprtih, v onih, ki še vzdr-žujejo obrat pa Je doj>ttl največkrat le prežganko in izrezke raznih zelenjav, vse već ali man] brez masti. Cene horendne. Oori omenjena gospa Je dala napraviti iz moke, masti in Jaje ki tih ie vzela iz Jugoslavije, s seboj. palačinke in Je plaćala samo za pripravo Jedi 7 kron 50 vin- za kuhanje ene kranjske klobase pa 2 K 40 v. Ko jl je natakar prinesd na mizo oalaćin-ke, so planili vsi drugi gostje na natakar ja, ter zahtevali tuđi on! palačinke Klobasico pa Je morala prav hitro pojesti, ker Ji Je Že pretilo, da Jo Izstradani Dunaičanl po-stavijo na cesto radi izzivanja To se Je dogodilo v en! izmed boljSih res&vracij. Popolnoma obupani so postali Dunaičani. ki venomer le vzdihulejn in Jokaio. zadnji četrtek, ko se le po Punalu raznesla vest, da so stavili TtaHJanl Nemški Avstriji nekak ultimatum radi znaneea napada na njihov avtomobil. SploSno so bili mnenja, da mo-rajo v Stirih dneh vsi pomreti, ako Jim An-tanta odreče nadaljnl dovoz živil na DunaJ. — Pri nas umevno n! 5e vse tako kot v mirnem Času Trpimo 5e vsi na straSnih grehlh stare Avstrije. vendar pa se naSe razmere niti daleko ne dado prlmerjati z nniml na Dima tu. Onim, kt so nestronl in vidiio najvažnette In najtisoešnel^e sredstvo za povzdlgo Jugoslaviie. zabav^anie, svetuiema da gredo vsai za oar dni na DunaJ in da se na lastne oči orepričalo. da Je pri nas še — paradiž. Sfcer »a smo mnenja, da preudamU po5tenf in domoljubni lludle 'tak pravilno uvidevalo na5 polo-žaf in zdl se nam. da bi le bilo treba dati onih r>ar lahkomlselnih zabavllačev — ne pod klltič, amoak na DunaJ. pa bi bilo pri nas veliko več zadov^l^rva.
Kalila.
Kaj se pripravila ▼ Itallll? LDU Bern. 18. aprila. Jugosiovanski tiskovni urad v Parizu poroča: Zadnje vesti iz Italije pri-čajo, da pnhaia položaj v Italiji čim dalie resne?5i. Radi reakefjonamega imperijalizma vlade je ljudstvo zelo razkačeno: oo-javlja se Čim dalje večja upornost. Velika stavka v Milanu ima Izrazit značaj revolucije, M morebl« ni več dale«. Vesti Iz za-sebnega vira. ki pravilo, da Je nekaj fanatičnih nacfjonalcev zažealo ooslooje sod-jallstičnega lista »Avanti«. se tukaf spre-Jemajo r rezervo Ako b\ Wle resnfČne, mo-ramo pričakovati naJresneJSih dogodkov.
Dnevne vesti.
Prvo  na£e  državno  posolila  Na-
menjeno je v kritje tekočih nujnih državnih izdatkov. Podoisovanje se začne dne 23. aprila in konca 8. maja. Izdani so boni do 500, 1000, 10.000. 50.000 in 100.000 kron. Volača« oa Je treba 490, 980, 9800, 49.000, odnosno 98.000 kron. Po šestih mesecih. to ie dne 3. novembra 1919. se bodo boni lz-plačali na zahtevo nođni^valca. No$Uq 4 odstot. obresti. To 1c najfboljSa na!o-žitev kapitala in ie 2lastl Donolnoma varna ln v sedanjih časib cd ino obre-stonosna. Pričaknvati le. da bo oo*o-iilo veČVrat preofcatio, in slcer da doseže naimanj nol milijarde kron, če ne več, ker je zaupanie splošno.
Osebna vest- Dane« je dospel v Ljnbliano đr- Edo Lnkinić. kr- minlster za poSto in brzojav in sedaj namestnlk ministra za čelezcice. da sa potaja s železničarji radi njibovih upravljenih zalitev- Upamo. da bodo pogajasja kma-lu in povoljno končana.
Akađemi^ni Mikar Ivan Varpotif ee je vrnil iz Pariza.
I« Maribora se je vrall v Izubijano urednik pariškega >Journal đee De-bats< romte de Begonan. ki ee je izrazi! jako povoljno o vsem, kar je vidol in izvedel v Mariboru, Špiljah in Radgoni, zlasti o redu, ki vlada pri nas, kakor tuđi zelo pohvalno o sprejemu, ki mu je bil prirejen-
Afl |e m? V današnji »JnsoslaviJU čitamo, da Je ljubljanska policija prepove-dala nadaljno upiizorltev pantomime »Evelina«. Će Je to res, se Je oač zopet zgodilo neka), čemur se bodo Se pozni rodovi smejali. Mi smo vedno mislili, da rase Ljubljana ne samo telesno, ampak tud! po modrostt sedaj pa vidimo, da Je Lember-žanov Se več kot dovol). ZadnjIĆ so se pojavili ▼ gledallSča In demonstrirali pod ve-ičim vodstvom profesoru petja ta dveh dragih kulturnih detavcev, sedaj so se pa pojavili Se na polldJL Ko fe mflnchfsfcf »Simpllclsimus« bfl Se nekaj vreden, |e orl-naSal o raznih pollcljskfli svetnlkft malne slike, dolgonhe ffvaH s plkelhavbo. Prt nas so samo plkelhavbo zameoiali s kokardo SHS. Od tod taUne prepoveđL Uptmo, da borno krepko napredovali po tej pod ki da bono ainalu tanefi priliko, opasovatt. kako vteejo na »rmjskf stoN bflta. da po-pase ottdl nstoCo travo. Dm m bojno pri ten moralno zgražati, opaao* da bodo vsi s orcanlsatorjl đemontracife ob aef-ttead naie sUve poMctle Mfai m petoer-bo Biasto prfvenn predpsMrik.     ^
* ■■   ■VVHHSS^BsvV   ir«   flVBBVHJ   8OTS*
zornegi zdravnfka za ekraj L|oH|aae-Slika f trradrrim sedefe« v LMrffari t letno plafe 22po K ■ vooJ« pyWot 300 K. na leto. Rok si vfw|e otoiMf do 25. aprila ltl«. Podrobne!« podafkl to m-▼Unf te raspita   v Uradnoai lltto doiel—
1 vlade za Sloveafjo t LIjbBart it LXXVIL
pi^iaSjU Jate Barlfiov* l^t U^ ltaa. Prasca Joftofa cosla it 16. Cvotka pa hllaJk v Narodaa« dosta, latlcar v petak ta soboto dopoidna, to k dna 25. la M. aprila.
Cejo prldrasM    skuonema    tfaasportu  % Cako - tlovaSka repobUka, sa oponilajo, da odlda transport dne 38. aprila popoMne te Ljubljane preko Zldanega mosta, kjer se na bodo prildJaeiU dijald Iz Srbile ta Hrvatske. Kdor reflektira na ta transport na) se Javi najkasneje do 26. aprila brzojavno na  naslov:   Silvin   Burger,  Ljubljana,   Po-gačarlev trg St   3.    Javiti  Je pole« Imena rudi bivalilče in kraj. kamor notu Je.    Podrobne! Se informacije dne 28. aprila dopoldnc pri kolodvorskem poveljstvu v Ljubljani, za Srbe ta Hrvate Isteka dne ori postaj-nem predstojniku na ZIdanem mostu. Vsak-do se mora izkazati z vseučillsTco leeitima-cijo. Potovalne liste, kakor tuđi dovoljenja za p*-evo7 fivil se pre^Vrbe za vse skupno. Ka|    "femo   ml    štaferd  v   SlovenlV? Vlada  t\  Slovenljo    ie Driooznala    lOOod-stotne dra^fnisVe doVlade okrožnim  zdrav-nlkom   na   Kran»«.Vcm:   zdravn'Vom   na   Slo-ven^Vem   ^ta*er^kem   Ie  pustila    nadalje  v oolnem zT»e«;^n briH*>n*ne olače nred volno. s ka*erlml Kh \t    obdarila nefr»«ka vlada v Orade".  Vnn«amn,  ali ne  soadamo  5taler- ; ski   zdravn?H   r»nd   ^lovenljo.   nismo   r»vno-oravnl  s Kranici? ^e ni non<»bal  nesrečen ln  ^rrf  se^aratirem:  ^taferc. Klanje. Koro- i Sec? J^daJ bomo končno samo Slovenci?        | Vež nr^vidno«ti  pri  »nrejemaiifn v j «fti*l)O.    Pod  tem  naslovom  emo  priob-?Hi  ^ne  t$- t- m- no*i^o. nannSoio?© «e na   delovnnje   oro^ni^ceea    stražme^tra .Tp^oba Sto^nrja. ki  pln^hui« eednj hftift v Oorersil vp*\-    To notico jle nnm freM   ir^onolnfH.    &+o**t    je    namre^ isr^l veliVo vIoto tuđi pri    takozvnni >velcW^«ipi;;Vic pterl v Dolini pri Tr-<*tn, v katero po bili zapleteni    Andr^ MTinib.   n^lMj   Vf*nfnriTi!.    Tmdn?itelj| ^iiTic,  TTr>»^n?if, ob^irvki  t»1nik 5?*ncin j In žnr»an P^n^*»r<s To Ie bPo 1. 1908. za ! ?asa aneksijo    Rosne ln    Hercegovine. Vse te sta ovnnMla   orožniSki    postaje-vMj©  Alo^z Mučič ln    njjejrov    tovariš Jakob S*o*«r   da «o \m*H t^jn« nosve-tovani|a.   ria eo bili v zvezl e Srbijo ln Rnstjfo in Ha propaerira*^ med ljađstvom veliVosrbske  in   panslavistlčne    ideje* Svoio ovadbo st&   naelnjala na pisma in dopise, ki i ih je pisal Anđre) Munlh svojim prijateljem in znancem a svoje-ga potovanja po Balkanu- Andreja Mu-niha so takrat takoj aretirali ln mož je moral dlje časa preeeđeti ▼ Ječi, pređno ee je tzkaxala    njeisrova    neđol$nost in predno no pa izpafitili    na svobodo-    O tem poplavju bo lahko navedel zanlml-ve podrobnoti g- Munih sam, dasi mor-da ne ve,    da eta fra hotela spraviti na vešala poštenjaka MuPič in Stolar- 8to-žar torej ni ma na vesti same onih gre-bov. ki smo jih naveđli zađnjift, marve€ rudi   Se to zlobno   izmišljeno'   ovadbo proti Munlhu in tovariSem* In ti njegovi grehi so tak i, da Je nemogoS v vsaki na^l javni shižbi- Vendar pa je bll moi kar na sleno sprejet v službovanje, ne đa bi  ne zdefo    merodajnira Činiteljem vredno.    da bi se prele    informirali  o njegovi preteklosti!    8« več. Stoinr je dobll eelo naflrrado »a te,   4a   se  je ob nrihodn Italijnnske armtde v Tstro pro-dal Lahora    tn    jim    sin*II tako* dolpo, dokler ga nišo kot izžeto eitrono, ko Jim je do dobra opravi] svoj isđajalski po-sel. nognali nreko meje-
Samljivik elewentov. ki se potfkajo no mestn. imamo v TJnbljanJ več kot đovolj- So to ljndje, ki pošedajo po ka-varnah in gosti lnah. sklepa jo tn rasne nmazane knpčije pri tem pa priđno rn-jiejjo proti nafti državi- Te dni Jo takina družba noplvala po raznih ljubljanskih srostiinah« Ko so gosti Ine In kavane zaprli, je đrnžba rogovilila in razsaja-1a po mestn- Po vsem razumljivo je, da le dajala duška svojim srčnim čntilom rjoveč: >Abcug Jngoslavija. proč s kraljievinoc Itđ* V blizini Narodnega flrledališča je rasgrajače srečala večja družba, ki jih je pozvala, naj mirnije jo in naj predvsem prenehajo s svoji ml provokatori cnimi in izdaj a ?«Vlmi klici-Ker ta poziT ni l«4aT. Je priSlo do pre-oira in končno tnđi do dejanskega spo-o«<ia, pri katerem so rasgrajači dobili to kar to iskali. Ob koncu koncev Je morala posredovati tuđi straža* Prijeli so tri osebe. ki se jim godi med nami tako dobro, da mlsHjo. đa emejo svobod-no zabavljati proti naSi državi in Jo Matiti, med temi je jeden Tržačan in leden Hrvat Zanimivo Je, da je jeden izmed teh nosil ćelo — castniSk© «nl-tormo. Tega so oddaH TojjaSkl oblasti, ki bo, o tem smo prepričani, storila svojo đolžnost- Destrnktivnih elemen-tov ne potrebojomo nikjer, najmanj pa t nafti vojaklt
INeaei ks«a saretefli aiagwiihof Zrfankega i> Fraatopava- Zemeljake ostanka narodnih mnčenikov Peirm Zriaskega ln Frana Krste Prankopana prapelMo* ▼ ponedeljek 28. t m- i* Du-Bajskega Nov^a masU v Zagreb- Posebni vlak prida iad daa v Maribor, kjar aa vrli atoman apr<a» Vabtjo ae vaa nafta kutama te draga dnaltva, da aa v obilnaai atovihi oilroam po 4a-legaftih ailileii taga apraJeaMr Svečaa paka? kosti aa vrti v Zapreta v atado 30. t-m, Radi prasoCift* đalegatav lar |witraa«lh pojaavll aa Ja oboriti »a Odbor aa pranaa feoatlj« Zrfaiakog 1 Fraa-kopouL Zagreb, Havtftvva U- 4> «alal iftav. 145S-
9aa aa draftftM Defeka MatlJ^ ki |a Uvala pred wfrm v Samaab pri Gorici,
ibaiaJaF fladaaja Mvaliifia laMDOfajBa draiine aa| sa naanani poaredovalnenni sradn aa begonoe* ▼ Ljubljani*
Begoaka ia Prim«rake9 absolven-tinja trgovskega tečaja, zmožna slovenskoga* nemškega in ltalijanakega Jezika, strojepisja in stenogralije, iače pri-merne sluibe- Naslov se isve pri po-sredovalnem nrađu sa begunoe v Ljubljani.
Javaa dražba raznih petrolejskih na-miznih in visećih svetilk se bo vršila dne 26. aprila 1919 ob 10. dopoldoe v tukajšnjl IttstiCni palači, soba St 67, I. nadstropje.
Kot odpoftlanec J«f:oslovanskexa na-Fodneta odbora v Slblrill je prispel danes v Ljubljano g. Rudolf Plesković, podporučnlk v dobrov. armiji generala KolČaka v Sibirijt. Odpotoval }e tz Celja-bitiska v Sibiriji 4. decembra 1918^ iz Vla-divostoka pa 19. januarja 1919. Potovat je preko Kitajske. JaDonske in Kanade v New York ln Washinjcton, kjer le pri ameriškl vladi in pri ameriSkem Rdečem križu po-sredoval v prilog lugoslovansklm ujetnl-kom v Rusfjl. Iz Amerike Je potoval v Francijo, se izkrcal v Đordeauxu in se mu-dil neka} časa v Parizu, kjer Je informira! naSo delegacijo o razmerah, v katerih žive Jusoslovanl v Rusiji in sosebno v Sibirijt. Plesković odide jutri v Beograd, da poda Izcrpne informacije o položaju jusroslovan-skih dobrovolicev In ujernikov v Sibiriji.
Naši v Slblriil. Jugoslovansklh uiet-nikov In dobrovolicev je v SlbiriH, kakor sodi *. Plesković, Se okrosr 15 000, med temi je 5000 dobrovolicev. V Celjablnsku sta živa in zdrava ooročnik Hinko Kenda In narednik Vekoslav LIpužIČ. 2lv in zdrav Je tudl Fran Terse«!av, bivši urednik »Slovenca* Tmenik slovenskih dobrovolicev in uietnikov Drlobčlmo svoic-časno. ko se z- Plesković vrne Iz Beograda.
Varodni đarek naSIh {elernlcarfev. Postaino osoble slavnesra kolodvora v Ljubljani nam Je izročilo na narodom davku 3f>6 kron. kl Jih Izročimo na pristoj-nem mesta. Na?i železničarJI so menda edinl, M Se plačulefo narodni davek, zato jlm srre vse priznanje, zlastl pa v teh časlh, ko so v trdi mezdnl borbi I
CveMčnf dnevl z* naie akademike. 2«. In 27 t. m dva cvetlična dneva v korist »Stanovskc Zvczt Slov. Akademikov«. Cvetlice sprejema hKnik Mar. doma denar-pUa   Sevke    ?a,*?v- *rav*tt    Joža Bari-
*i>rJra!!Sa^Jr.^fa     ^*8   !*   Unbllana. Kledali^eu, ki se   vr5I v korist S   Z  S   A se oreloži sestanek vabflenfh dam, kl sode^ ln!e|o pd cvetllčnem dnev«. na Cetrtek ob 4   ori   popoldne. — VesellCnl   odsek S. 2.
9. nJiSTT^ .^^eraJSMlm đopoldne policije, da so poteeniH Iz Grubarlevesa prekona nekew vtm>IIenca, no Vatere«i na! orfdejo t vozom. Res sta odSla na ojmačeno mesM takoj dva đelavca r zeTe-nlm vneTCfcnm. 11 • vt^lieticti irt^o v^fl nit! f^mojnff 1?ti(jie. ni« oollcfft. Ma VelfM Doned?TleV ubow deltvce % mrtvačkim vo-«om jonlf! on mesru, to ni veC Sali, to te ntvadna Imnparija ln M Wl« feletf, da te arovn-o^Mfa \^}tđi fn pofteno Imimite
Koinli nestnfk aotov hi srrftdoitov v trnovskem oredmestfn se bo odđafala po-vm favne dražbe ▼ čeirie*. dne ZA. aftrfla đopoldne ob im! TO ZblrailSce »omKfnnfov Je na mmtn čtT MtB graben ajl na koncu Opekarske ceste.
It BMstaasa iotakata sveta. O redni jel! mestneza Solskesa sveta, ki se Je vrsna dne 10. aprila, smo preleti naslednje poroCilo: Predsednik proglasi sUepčnost ln otvori sejo. Komisija sa začasao vodstvo bi Hkvidadjo dežebte oprave fe odposlala sa novo upravno dobo v mestei solskl svet ravnatelja Janka Nep. Jegllča hi kateheta Ignadja Zapio ta I ka kot člana; ravnatelja Josipa Cepndra tn učitelja Avmsta Pirea kot njih namesinlka. Za-plsnlkar otiasl bistvene kurendie tzza zadnje seje, kar se vzame na znanje. Zapisnik o zadnji seji, kl se Je vršila dne 24. febrn-arja 1919, odobri se brez ugovora. Sklene se več proSenJ za daljfe dopuste ali pa za njih podaljsanle priporo£flno predložiti vlJ-Jemu iolskemtf sveta % nasvetom, da se prosilcem urodi. Porodio o nvedbl srbo-hrvaSCIne v vISJe razrede, obstoječlh osem-razrednlc tn pa v meščanske Iole, kakor tnđi o razdelltvi pouka vzame se na znanje. Poočnleta od 1. aprila 1919 IzpraSanJ nčtta-Ifld Marija Jordana tn Kattca Mtta-a I 6 e v a, bertmkl Iz Istre, v vsaketn razreda po dve ari na teden. Poročflo o neob-veznent poakn nemSČIne vzmme se na znanje tn sprejmo se s tem poročflom združeni nasvett. Na znanje se vzame Istno poro-ČBo o stani« Ifrdsfce** n neičattskesa iol-stva v LJabeaaf za teto 1918 In sklene se, da se ima porodio predložiti vtSJemn Sol-skemn svetu. Na znanje se vzemo m odobre vsi nasvetl tn prtpravljalnt korakl glede sprejema prestokMBwledntfce Aleksandra v Ljubljani In sklene se, da se poročilo predloži viŠJemu Solskenra sveta. Na znanje se vzame poročilo o kolportazi časopfsja po ulici tn po Javnih lokallh. Sklene se protest proti temu, da se s kolportažo bavi tudl soloobvezna mladina. Merodajna obla-stva Je z vsem poudarkom na to opozoiiti, kako nevarno In vzgoJI iolske mladine kvarno Je to zlo, kl se mora kar najhltreie odstraniti In kolportaža poverltl le za to primernlm odraslim ter v to legitimiranim osebam. Končno se sklene, naprosJtl mest-nl majdstrat naj pri občlnskem svetu \xoo-sluje za novf mestnl manJsusM Soli kredit za običajne dotadie. Potem zaključi nttd-sednfk sejo.                            _____      _*+..
iea. PredvCeraJSnllm se ]a v ne« mkailnjl znani gosttml nabralo pomo gostov. ZeJnI no bili a nobenega, da bi bll postregel s sladkim nektarlenL Ztčell so UtcitL trka« s steklenicmmJ m zabavljati, seveda prav po ljubljansko. Čas postrelbo. Naposted se |e prikaže aatakarica ta pove, da ne more aottreS, ter itlmt vina. Gospod hi gospa sta Ha v gledali««, pa sta vzela HjuCe od Uetl s sebol. In tako so morali gostje z zeiBhnl grH odHl dalle.
NagH aart V soboto okoB 4 popoldne |a prffiel at Martin trg Mletnl idtz-nBM pioetoml mojster Ivan Filip Iz Spod. SOke it 235 ter se vsedel na Idop poleg Prelefaovega spomenika, kjer ga le htoo-na zadela kap. Njegovo troplo so prepella-t t mrtvainlco k Sv. KriStofn. Pri sebi le trnci tri zlate prstaae, srebrno uro s verl-flco m denaialco — aa Veliko soboto —
• 6 t£!2L____ _
I      ,  Dnsvvo bHhbji paaasoaBav v vaifa je i ja^o ta jhd oftčnl zbor. Kbniprotiilsntei po-
CsvoUena v odbor tndl dva Slovenca. Nem-škl hisni posestnlld, U bnalo v CeUu Se ab-solnteo većino, so nastopilt sklenjeno za svojo Usta NI to nikaka nesreća, vsekakor pa ni tega dejstva prezreti. (Po naiem mnenjo nt zdaj čas za sldepanje kompro-misov z NemcL NemSke celjske gospode hitne posestnike bi se moglo v danih razmerah spraviti na veliko bolj priprost uspe-gen načla do pameti.)
K po^lavjn o konfidentih in dennn-
eijantih' Z ozirom na beleŽko v >Slov* Narodne pod tem naslovom    »poročam naslednjo:    Nekako    »pomladi  1-  1917-sem bil nenadoma. pokliean v Cmure-ku,   kjer sem   takrat služboval pri 5. nadom, stotniji 97- pešpolka, na štadt sko poveljstvo in tam sem našel teđa-njega    podravnatelja    ljnblj.    državne policije, znamenitoga dr- Skublja-    Samo po sebi se razume, da 6e nisem raz-veselil, posebno ker sem videl, da Ima dr- Skubl pri sebi polno aktov- Ampak ker sem  se  v tak ih  rečeh  že  spoznaj sem se udal v božjo voljo in pred šta-cijskim     poveljnikom   podpolkovnikom Krmpotićem   se  je  začelo   zaslilevanje, ki se je nanašalo najprej na mene- Pri* šle so razne    informacije iz Beograda* nekatere za mene prav neprijetne, ampak zafcovarjal sem se z velikim tispe-hom-   Naenkrat mi omeni dr- Sknbl, da je po informacijah iz Beograda g« Iv-Hribar    prejel    za moj list >Jutroc v Beogradu   30 ali 35 tisofc kron   — na-tančno se več ne spominjana — ki jih pa ni meni izročil.   Sploh    se   Je   dr. Skubl    zelo    interesiral za Hribarjeve zveze z Beogradom  in videl sem,    da ima namen  naprtiti  g*  Hribarju  podo-ben proces kot ga je imel čeSki politik fa' Kramaf.   Studilo se mi je,   na kak podel nafin so je hotelo g* Hribarja na zatožno klop:  kot  veleizdajalca in  ob enem kot nepoštenega človeka ln tega stuđa nisem nič prikrival,    rekel sem tuđi dr- Skublu, da s bo temeljito bla-miral, ker g- Hribar gotovo ni Imel no-benih tajnih zvez z Beogradom, o tem denarju pa sploh ni vredno govoriti ln tega noben Človek na svetu ne bo ver-jel- O tem se je sestavil zapisnik ln do procesa    vendar ni prišlo,    ampak dr> Skubl se je vseeno blamiraj. Na podla-gl njegovih informacij  iz Beograda se je namreS uvedla proti meni castnosod-na preiskava in ker   je   bil    obtozilni materijal precej obSiren, je trajala preiskava skoraj ćelo leto — koncala   se je pa 8 Skublovo blamažo,   ker nleera človek, ki bi se ga tako hitro spravilo t zadrego in sera se lepo   opraviSil v vseh točkah obtožbe — tam, kjer so me obtoževali po pravici 1b tuđi tam, kjer so me obtoževali po neđolžnem,    Imel sem eelo korist od voega tega: ker sem bil v preikavi,    me nišo mogli poslati na fronto, temve€ seravCnrareku in Radgoni opravljal kadreko slulbo- — Edo je bil beograjeki   informator   ljubljanske policije,   tega ne vem,   ampak pri tej prilikl sem viđel,   đa se je sa časa avstrijske okupacije ▼ Beogradu prav priđno >delal<x, kar dokazuje moj sin« čaj, ob enem se je pa tuđi uprav podlo lagalo,   kar dokazuje   slučaj g- Ivan* Hribarja* Je bilo paS tako: policija ie rabila in zahtevala materijal ia ako ni bilo reenifinega, Je dobivala izmišljene-ga- — Mllan Plut-
Pređseđnik ^Kasinovereinac }e seđaj bivei dež- Bolski nadzornik Al-bln Belar. Prejsnjl predsednik đr. Karei Galle je, kakor Je znano, odsto-pil-
Nove nešto ie veđno spav* Dobro bi bilo 6e bi vas Se enkrat val >Slavčok< toliko pređramil, in tako zgoda] ii spanja zbuđil, đa bi 511 po nekoliko flovice in zamazati vaS tako zvani >Bezlrkshauptmann8chaft<* No-vomeicani, kje ste, na koga čakate? Ce se pa vozii iz dopusta nasaj v Ljul»-ljsao, pa ie veđno đobift na kolodvoru, ttampiljo >Ruđolfswert<- Ali rabite sa to đelo kovača, đa vam bo odtrgal •stare grehe? (V Ljubljani imamo pa druge takšne napise: Rudolfinum, FH-seur und Raseur, C ln kr- dvorni saloz-nik, razne Crne orle, tuđi nezakrite itđ* Naših ljudi ne vzđrami đrngaoe, kakor s bunko-)
8 poSte. Pri postnem uradu Dom-žale se Je otvorila dne 15- aprila t- 1* telefonska centrala ■ javno govorilnico v vodu 1356 za krajevnl ln međkrajer-ni telefonski promet.
Umrla fe v Nove« mesti ga. Marila MakarovtS roj. Gaspersic*, begvska Iz znane gortSko rodbine. N. v m. p.!
G(siKHlarstv(L
Trgorel ljubljanske ekeUee so imeli dne U- t- nv v Ljubljani sestanek-Trgovci so pojasnili obupen poloSaj tr-govcev po deželi, stanje trgovine pred In međ vojno, opozarjall na pretečo ne-varnost našega obstanka, radi verižni-kov in oseb, katere trgujejo bres obrtnih listov itđ- Vspeh" sestanka je, da so soglasno pozdravili misel, đa se naj takej v vsakem političnom glavarstvn posebej ustanovi takoj svoj lastnl gremij trgoTcev, sa vse te gremije pa Zveza gremijev trgoToev sa slovensko ozemlje v Ljubljani- Za ljubljansko okolico se je takoj izvolfl pripravljala! odbor gremija trgovoev in sieer: kot načelnik g. /Franjo Zeball, trgovec Rudnik pri Ljubljani, kot odbornik!: g. trgovci: Anđrej Grampovian VrhnK kl! Andgsj Tebači« Zg teka, L Jmm*
-Aii, v-.
95. štev.
.SLOVENSKI NAROD*, dne t3. aprili 1910.
Stnut 7.
nik Vifi, I. Majaron Borovnie*, Ton* Novak Stepanjavas, Ivan Ravnlkar Devica Marija v Polju, Davorin Setino Vrhnika, Josip Sporn Mala tm- Do ustanovnega občnega zbora daje pojasnila g* trgovcem načelnik gremija ali gorajni odborniki-
Hranttnf to posofDnl koosoreU Brvasa splošnega ttradnBkega draitva v Llobljanl bo ime! svoj redni občni zbor v soboto, dne 26. aprila ob 7. zvečer v restavraciji *osp. Mraka na Rimski cesti.
Oospodlnjskl tečajl po đeielL Na Kranjskem se Je priredilo pred vojno 2c več gospodinjskih tečajev s prav dobrim uspehom. Za naprej se imajo ti tečaii pri-reiatl po vsi Sloveniji. Ker !e treba za te tečaje v prvf vrst! vsposoblienih jjospo-dinjskih uciteljic se pozivljaio vse one učiteljice ljudskih in strokovnih Sol v Sloveniji, ki so izvežbane za pouk v gospo-drnjstvu, da se čim preje prijavijo pri »Od-delku za kmetilstvo deželne vlade la Slovenija« v Ljubljani.
Predavanja o vinarstvo. Tekom prl-hodnjej^a meseca predava vinarski nadzornik gosp. B. Skalickv »o perečih vuraSa-mih našega vinogradniStva« v naslednjih kranh: V nedeljo, dne 21. aprila ob 3. po-poldne v Soli v Stopičah; v nedelio, dne 4. mala ob pol 8. zjutraj v Sol! v Vavti vaši: v nede'fo, dne 11. maja ob S. zjutrai v Soli v Metllki; v nedelio. dne 18. maia ob pol 8. zjutral v soli v Tržišču: v nedelio. dne 25. mala ob pol S. zjtitraj v šo!i v Sv. Križ« pri Lltlf! In na nraznik. dne 29. mala ob pol *. zjutrai v ŠoH v Trebnjem. — Želeti je, da se vino^radniki predavani v obilnem Steviln ndeleže.
Lov<ba dražba, V ponedeljetč đne 5. maja 1919 dnpoldne ob 11. se odda pri ok-rainem jdavarstvu v Padovliici na iavni dražbi v zakup lov občtne J??bno za dobo petih let. to ie od 1. fulija 1919 do 30. juni-Ja 1024. Draženi pogo?! so na voosrted med nradnfm? tiraml pri okrajnem glavarstvu v Rp.dovliici.
Vremensko poročilo.
tmna. iađ mur^m IW2              Srcđa)! zrabri tlak 7M ■■.
__   ~T~~ Stanje    «£>
•z     Cas      baro-     j^>     Vetrovi       Nebo
^   valja*   T mm    £ =3   _________
22  2. pop. 7389      42      si. jgr        sneg .   9. zv.  738'8     1'3     sL jug.      jasno
23 i 7. zj.   737 0      1'2    si. svz.    pol. obi.
Padavina v 24   urah 01 mm — Srednja  včeraiSna temperatura   31°.  normalna 10 8°. — Vremenska napoved za jutri: večinoma lepo severno vreme.
Nainoveiia poroOa.
(Suša postimo bnotonm joroAfcsJ
DEBATE   O   JADRANSKEM    VPRA-
SANJU. — KONFERENGA.
Lacern, 22. aprila. V soboto to se vršile doige debate o jadranskem vpraSanj«. Sonnino in mnogo laštrih strokovnih referentov je zastopalo laske zahteve in želje. Stavljeni so bili razni kompromisni predlogt v diskusija Uefinitivnega rezultata ni. Lahi se ne pdpovedo niti Zadru, niti Šibeniku. (Dobra taktika!) — Z druge strani se zopet javlja, da v soboto sploh ni bilo nikakšne razprave o nas in da tuđi odbor četvorice v drugi polovici velikesa tedna ni imel nobene seje. Francosko časopisje ni bilo še nikdar tako neori-jentirano kakor sedaj. Potrjuje se pa vest, da se ie Lloyd George že v soboto vrnil v Pariz. »Temps« prinaša dote Tnimbićev članek o reškl rgodovini, istoOasno pa tuđi članek Ossoinacka kot odgovor. Za obnašanje »Tempsa« Je značilno, da v zadnjem času objavlja članke z naše strani, kar se itak zka1i zelo redko, vedno istočasno s polemičnim odgovorom od Iaške strani. Raz-lični viri navaiajo različne termine, kdaj bo konec. Nekateri pravijo, da 25. t. m., drugt 1. maja, tretji 15. maja itd. Vsi pa le ugibajo. Naši liudje so pesimistL
RAZNE VESTI.
Geneve. 22. anrila. Stavke v Italiji so ponehale. — Lahi razširjaio celo vrsto nasprotujočih si vesti. Govori se, da \Vilson še vedno nasprotuje Orlan-du v \-prašam"u Reke. Lahi odk!anj?Jo vsako koncesijo in so popolnoma nepo-pustljKi. Nekateri franeoski Žurnalisti so izvedeli od Amerikaiicev. da se hoče Wi!son odtegniti in da hoče prepustiti odgovornost za izid Jadranskejra \i>ra-šnnja sisnatarrrim silan:, ki so podpisale londonski dogovor. Amerikanci baje si-lijo Lahe. naj bi se pokazali popustiji-vejše vsaj v vprašaniu dalmatinskih otokov.
PESIMIZEM.
Geneve, 2X aprila. Glede Reke se se vedno ni niČ odločilo. V raznih komisi-jah so se včeraj razgovarjali o Dalmaciji. Lahi groze, da Če se ne vposteva-jo vse njihove zahteve točno po londonski pogodbi plus Reka, bi se oni ne pridružili defenzivni zvezi, ki se snuje med Angino. Francijo in Ameriko. Nobcno važnejše    vprasanje   se  ni  definitivno
ođločena Danes se imenuje kot termin žopet prvi ma). Nafcemu predloži, na} bi se tevedei plebiscit, se spiralo. V franeoskem časopisi« nas podpira samo Ganvain s svoflm »Journal des De-bats«. ki ie sker nsleden. toda ne xelo raziirjen list boli revija, V tem listu piše Oanvain, da bi konferenca izfubila vso avtoriteto, če bi se odločila sa la-Ske zahteve. Gauvain predlaga, naj se Jadran nevtralizira in naj dobi Italija kot kompenzacijo za Reko katerokoli nemško kolonijo.
WILSON.
Lncern, 23, aorila. Wi!son se ne na-merava več udeleževati razprav o jadranskem vprašanju. Nekateri si razla-Kaio to odločitev za poizkus, da bi s tem pritisni! na Lahe in jih prisilil k po-puščenju. Za res so tuđi včeraj popol-dne konferirali o jadransKem vprašanju sarno I tali i a, Francija in Anglija brez Am^nke. Drugi pa smatralo ta Wilso-nov korak za njegov nmik. tako da bi bila Ia5ka trdovratnost zmagala. Goto-ve^a sevreda ne ve nihče, in sedaj manj kot prej.
DROBNE VESTL
Geneve. 2^. anriln. V Parizu se po-svetuie egipčanska delegacija, ki štefa 20 članov, o priznanju egipčanske samostojnosti. — Czernin te bil v Feld-kirehu aretiran na željo Nemčiie. ki se boji, da bi bil v $vici iznovedal katere-koli tajnost! iz preteklosti. Iz istega razloga ne daje dunajska vlada nobenih potnih listov oseham, ki se jej zde le količkaj v zvezi z Antanto. Boje se tuđi posledic dunajskega boljševiškega kravala. — »fiurnanitć« oštro napada poljskoga diplomatskega zastopnika v Parizu, Poltza. !:i ^a označuje za agenta carizma. — \Vilson je sprejel Esad pašo in zastopnika carigrajskega gr-škega patrijarha. — Ruska delegacija v Parizu je v imenu protiboljševiške ruske vlade poslala konferenci spomenico, v ksteri zahteva. naj se skliče kon-stituanta- — AmcriŠki protestantje in Zidje so poslali brzojavko Wilsonu, v kateri zahtevajo, raj podpira Venizelo-ra in grske znhteve. — Iz Snanije pri-hajajo vesti, da se tam javljajo bpljše-viški vnlivi in da se pripravlja generalna stavka.
Naša posebna telefonična porodila iz Zagreba in brzojavna iz Beograda.
NESRAMNOST.
Baker, 23. aprila. Vse reske banke so dobile obvestilo od Consigilo Naci-
onale; da bođo pregledane v svrho kontrole po posebnem delesatn, ki bo nmd-ziral ves promet in kredit kakor rudi menične posle. Ravnatelji vseh bank so dobile obvestilo od ConsigHo Naši-gleikega in franeoskega generala.
ODUAJAJO.
Osek. 23. aprila. Dosedanji župan dr. Pinterović. ki ie v hrvatski poUtiki vedno igra! nekako (udno vlogo, ie de-misijoniral. Baje zato, ker ne uživa do-voU podpore na merodajnem mestu. Podžupan Muačević ie sklical za četr-tek sejo občinskega sveta.
/              VELIKA SKUPSCINA.
Osek* 23. aprila. Včeraj popoldne se je tu vršila velika skupščina demokratske stranke, na kateri so govorili biv§i justični mignister Pecić, beograj-ski župan Košta Glavinić, upokojeni polkovnik Milan Pribičević, publicist Juraj Demetrovie in poslanec dr. Ribar in Večeslav Wilder. Zborovanja se je udeležilo več tisoč kmetov iz okolice, ki so po zborovanju priredili po mestu obhod, v katerern so klicali proti so-cialistom. Pred kolodvorom je govorilo razven gori imenovanih sklicateljev shoda tuđi več kmečkih posestnikov, ki so vsi nagi a Sali narodno jedinstvo. Po ćeli Slave ni ji se vrše te dni veliki shodi naše stranke.
_RAD1KALCI SE ORGANIZIRAJO.
Beograd, 23. aprila, Strankarska formacija se nadaljuje Za demokratskim klubom je poskusila organizacijo svoje stranke za celo kraljevino tuđi VLS. Sedaj prihajajo na isto misel tuđi radikalci. ki so vkliub svojemu imenu v resnici največji konservativci. Od-poslali 5o svoje delegate k raznim grupam v Sarajevo in Zagreb za na-mero. da ustvarijo iednotno radikalno stranko za celo kraljevino.
SPORAZUM Z ROMUNL
Beograd, 23. aprila. »Slobodna Reč« javlja, da je Romunija v praša-nju Banata napravila Jugoslaviji znatne koncesije in je da obema strankama mnogo do tega, da se med obema sosednimi kraljevinama vzdrže in po-globijo dobri sosednji in prijateljski od-nošaji.                                            r^
GRŠKA TS MI-      'f*^'
Beo^riAd, 23- aprila- >PoleU javlja,
da je grški poslanik pri naši vladi na
svojem potovanju doapel v Solun« Tam
je izjavil grškim novinarjem, da obsto-
fe med Icrari«vin6 SHB toi (htkti alsj« bolJSe svese in da bo v kraUcem priftki do formalne zaveznifike pogodbe, ki be) selo poglobilft nade medeebojne prijek teljske in sosedne stike tei^MU, **0 imamo medsebojne interese-:                '
CRNA GORA-1,
Beograd, 23* aprila- JoVin Djow*] vidp znani borse proti reiimu Nikite M imenovan za inSpektorja ssj vt4bx*&m in obnovo v Crni gori«   .               • '.• "^
K yE8TI O MOBHJZACUI MA HB^
ZAgrtto, 23- aprila. Veet o mobilisa^ čiji na Hrvatskem je iemiSljena- UluJ zane so samo neke evidenčne naredbej ki so n- pr- v Sloveniji že sdavnaj IzveS dene in bres katerib ne more v takUl č-asih biti nobene redne držav** Nabon] je ukazan samo za letnike 1896, 1897 iw 1898, ker potrebujo naša država tnjd|! nekoliko stalnoga vojaitra-                    ;
AproviiacIiaiT
t Kraiiie komisije bodo aradovaie « petek, dne 25. aprila od 8. do 12. dopoidoe^ Izdajale se bodo izkaznice za kruh In mokai in sicer: od 8. do 10. dopoMne samo td stranke ,ki hočejo kruh in moko; od li. doi 12. dopoldiM pa za stranke, ki ho£ejo samj moko namesto kruha.
t Kdor hoče stmo bk*o masrtn, kruha, naj zahteva v potek pri kniSni komisiji izkaznice za samo moko. Kđor se ta odločil za kruh ali za samo moko, je teko« čih 14 dni vezan le na tisto blago, za kate-« resa se je odločil pri krušni komisiji.        4
t Qc načelnik] kruialb komlttf s# vabijo, da se rglasc zanesljlvo v četrtekj dne 24. aprila ob 5. popoldne v mestni po* svetovalnlci rađt konlerence.                        \
t Prodaja moke i« krutu Od sreitaj do vStete sobote dobe stranke Se po 40 dkc krušne moke za osebo. Strankam s# sm3 odvzeti le stiri odrezke: za nedeljo, pone-; deljek, torek in sreda Kdor hoče le entf četrtlno ali polovico vse moke« na] se nm odvzame le eden, ozlroma dva odrezkal kakor zadnjič. S to In radnjo količino $3 dobile stranke toliko krasne moke, koHko« je odptde na kruh do vStete sobote, dn» 26. aprila.
Izdajatefl In odiororni svedolk«
Valentin Kopitar. Lastaloa ta tisk »Narodne dskaim«.
nUFt no ^ Kg rroiaia SEVER A KOMP. U5L4 Ljubljana,Wolfo?t ulica 12.     4364
»Aliba drffa »a^a^J* 'm krajnik! se RlEuKđ Hl fd prođafafo na drobno in debela t Kolodrorski nHd 31.           4321
ProđA se več i a množina novih z(ož-
ljivih vrtnih ftnlnu   Kolodvorska    alica
železnih     513101 >  St 31.             4322
300 melroT Ine m!e .1^
Kolodvorska šlica 31.                        4323
{*.fl|S|ng v najboHšem stanju, z inven-U! U 511 li U tarjem, se proda. Pismene ponudbe pod JigosliTija 4427" na ucr SI. Nar.                                          4427
i2i!ei!D? lili idili kej-, skorai nov, |e baprodaj. Maribor, Tefetlitfoft ollca Ite?. I2./IL                                        4387
ttnni *n v Jugoslaviji večjl prostor z nliPI I" po5lopjem alf brez poslopja blizo kolodvora. Ponudbe na PJL K.' poštno ležeZe Ljubljana 1.                 4370
naihDnhfflUmilM ali pa Velodogg-re-M\vM UluHulH!) volver z municijo se Kupi. Ponudbe s ceno na poštni prc-dal 161.                                                    4361
711 bn naifinoifii mntp event Se ^
L\i fij) UujlIUCjiC UIUbC za   preskrbo
stanovanja mirni stranki z 1, 2 ali 3 sobarri v blizini plavne poSte. F. Pe-čenko Dunajska cesta št. 6.               4300
pu na periferiji Ljubljane, Vfr nad-lllla stropna z lepim vrtom in gospo-darsklm poslopjem, se proda ali pa zamenja za graščino. VpraSanja na .Pošta! predal 161.                            4362
73m-ni9iii rn Stlrje dobri avtomobHni LdlSillJujU 5B plašCt raztične dimenzije za dobro ohranjeno lahko motorno kolo Ponudbe n* AnonČno eispedldjo Al.  Mateiič.   Ljabljana.   Koo^erai   trg S.
Bih na Jfiorin v bfižlni J"cra k*cr se
!l!id [13 3iH0ll, je izvrševala trgovinska i brt, trđno zidana, z lepim vrtom, se zaradi družinskih razmer za 82.000 kron moda. Pismene ponudbe pod .Bi.(f21U*    na   uprav.   Slov.    Naroda
?^'!;<«3 14—15 let iitars, ki bi šia na Jtf£&!Wt deželo v bli2ino Zagreba k 4c-bri družini, kjcr bi čuvala 2 otroka »i sr večkrat peljala 7. vlakom v Za-. reb, k er bi pri razprodaji blaga imela ve»»ke zaslužke. nai se takoj oglasi v Ljubljani pri J. CeH«, Ptt f Rožno do-
KflO 18L                                                     4418
■ntnfitA tfltlfi !**«» za takoj. Naslov lEIElUD SODD y upr  SI. Nar.       4440
DflhiffVfl ■• P«>d« pod ceno zaradi ruDIMlU selitve Sv. Petra c S. nađvo-risti Hetel Wils#n. Marija Travei.    4-33
rlUUa IZ ena postelia. No?i Vodmat 11. 4417
■nfiiPM 9an 2elim kupiti. Novo ali mUlUlIO Z||D rabljeno Jvraj Risek, Kazmliec p. Gelitovec, Hrvatske.     4235
MaamArnir *° sjirefmt v modni PHOlBtl atelije   Ozira  se le na pive moti, ptaCa  10 — 12  K dnevno. Naslov pove upr. SI. Nar.              4410
Slon] ina otuau UZm\ Vdt
čim muketom preoblečena, ■• proda. Kje, pove upr. SI. Nar.                  44z6
SedlankegaiHiolBitoJrrilon^
ocravab, sprejme Mibael OmUb, sedlar, Domžale.                                           4368
Hljeia mu '^:<Xzu:<
ceno prodajo. Poize se Tabor it 2. to-lef belgijske vejalnice.                     4357
išče se mm komarica» Sco
rodbino z dobro plačo. Pismene ponudbe pod naslov Jilka Kadaoovtf, Osjek, IIL Slavonija.                                      4431
Dre noHi pisama moO. ^S;
zlasti zanesljivi v računstvu, sarefma rndarak« •akraalatt« SOS w ¥•-lenln  Nastop takoj.                     439?
Vimniom            mlade   emdenske
nUpfljClll guske, pekink?e pat-e i cr-pington (2ute) piliće. Ponude i cijene tibera, ravnatelja vinogradarske i voćarske škole, Ilo'<.                       4231
imm iMlm les. lA,oX%
si okrogel ali rezan. Cene, za les nalo-Žen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETTI, parna žaga za drž. ko-odvorom, Ljubljana.                       2048
Drnda f0* fastni5ke bluze (I siva, 1 rljrfl wb» temnomodra za manjšo po-sLavD), 2 usnjata pasa, nekoliko civilnih in vojaskih ovratnikov (št 38) in ena pletena koSara s preobleko (70X 40 cm). Na ogled od 1—2 pop. Cesarjt JoZcfa trg 10, d? trisCe đewt, za doji nata, 4438
Potrtim sffcem aaznanjamo vsem torodnikoĐi im raiafrm. da je Bog pokliča! k Sebi po fežki bojeznt naSo predobro auto;
oziroma staro mater, gospo                                                                 i
danes  zjutraj 20. t HL v staro«« 78 let, ter Jo s tem tuđi refil begnnjskrga trpljenja.                                                                 MMtm
Pogreb bo v torek ob 4. uri popoMac                      4411
Novo mesto, dne 20. aprila 19I&
tim ISAM latisnR-iakriieHI.
ffirli stffi naprodaj. Poizve se: Jera-ICl|I y!y aova nlica 13.                  4445
lafia miialfna Httrill za Stukatnranje inja DROZIĐa SIBlJB je naprodaj. — Jeraaova oHca št. 13.                            4343
Ranff liši ia rtova pnevmatika in zraC* UfltllifUO] JE nica za motor. PoizTe se Jeraaova Hica it. 19.                        4345
Riviianln smižBiii VSttZT™
preda! 151.                                        435«
Uini m nnmn se vzame v naiem, eventu-WHU !U tdljn etno kupi. Ponudbe pod rtlEliii/4436" na upravnlštvo .Sloven-skega Naroda".                                 4436
Đilm ilmiDln Stalni M ~ ^
Central Bobbin. Ponudbe pod „šivalii stroj 44IS- na upr. SI. Nar.            4413
naUrnmafiiT 12 Hp» 1440 tur, 50 uEIuDISllGT, amper, 215 vol rov. sa proda. Pismena ponudbe pod „Etek-tr«aat»r/4414M na upr. St Nar.       4414
ItRhilri ffifai P° Berlitzovl metodi KD{jlQH l?lflj se otvori takoj po Vet. noči. Poizve se: Prtsojai ml S/1U TtaU 8. leva. §i i—7 are ireCer.             4318
Upe mn soli? VV^:^
lovico vreč dostaviti, dobacila rtrdlt A. Kašlao, Ljabljtaa, Karlevika cesto 1S»
4428
Onreiolien ain %5h? -""kU
dobro ohranjen sokolski kroj. Ponudbe pod wSokolski kroj/4355* na uprav. Slov. Naroda.                                  4355
{ffMfflHffra vcSCa slovenske In nem-w:IU}L|iloc3, 5ke koresoonderce, ev. 'Kijjgovodstva, se sprojrae z* na§o tovarno na Glincah. Pismene ponudbe z navedbo plače na TojooTić a Co. Ljabljana, Danajska cesti 22.            4311
Cflfl V lallanhtli k^eri vrne dne 19 DOB R POnDlill aprila c b pol drugi uri pop. na po U čez JubUejni most zgubljeno Ustnico z vsebino K 1700 do K 18C0. Sprejme in izplaĆa Anončsa eksp. A!. Matdlič. LjnbljaBa.              4422
Trebamo 60Dls proste lata lice
r.ct do 6 mi liroetrov debelo, istotako 50CO m 3 milimetre debele. Ponudbe na Sokramrs I drug, Zaajrab, Fra-rad^lćeva t._________________4B53
Vrnsrflrili nilali Svetozara VeseliaofME* HBZaiSlO] ICBBJl a Beograda, Heseđorska
alica ar. 20, a+traban fa jedan mladji
HMMk'jedin tajiBBnlii >Z*
posla, samo da je vičan i za korespondencijo._______________________4409
tfaniai m a^aKi raall Ijobljanske 1101 P Uffm UBI franko znam-ka s natiaooi >P«. kmttrc ao bite tn-kaf Izdane od fcbffuarfa do konca awm kot porto provizorije (Kazaa-ste taojaka.) aV a%ataiar/ftitl|iii|,
aa^DaiBaaaaal ■bbbbbvUV   anaaaa sa aiaonirio provisiio. Agentura la teosal-aljska trfoHoa n% ?ifiaki, lnajsti cesto f. hd aa pripatoža ^.PfjgP °*-pmumtMB       ^^         ________
IR JafNaMaV M)aai MsaV *• M oii pnpfaraai aa trajavtajo« na aaa^H uiouHBtntai kraju na GoreniaajasA an So. fftHfftftff^ Caaj. rooajdaa) aai aa
aaa^rjBf ^*^ ^■s» m w ~ bbbbb? bw^^>
BBBs^BBJB^BBBBBfBBBBBBVBB^^B^BB^^P^^                                                            ^^^^^^^^^
■abm kma ■• P»*da. Poizve se v fflOlUia EBli Rožol dtlini Ste?. 250t Tili Prebi!.                                            4437
thAlir m aiml Ponndbe z navedbo SlaSlBl li IBmL cene pod „Sltdkor/ «•6- na upr. SI. Nar.                     4395
Realni ftrai — *«**• Ponudbe pod rMiDl SIlUJ wStr#r ■« Aaeataa ekM
A. RatcUe; LJ.bljMi.                         3043
Cflhfl suhe Jn lepe kuPuie P° najvifjih Uvllc ccnnh t\'rdka Fraac Doleic, Kraij. 2703
finffha v Josos^vijf. blizo 2eleznl-UiaaliBs ce, ne prevelika se kuci. — Ponudbe s ceno na poštni predal 161.
ilavamtbf ban vsak torek in petek ob IincBIl UuZ pol 8 zvečer na uči-teljlšču. Zglaaitl se je v glavni trafiki ali pred kunom                             4416
fm USM zm 2cnsko obleko se stil BI liffu meoja za blago za moske srajce ali bele zastore. Kttodvfrska iL 3. at btđaika.                                  4420
MitMj   najboljeg sestara, sasma •IIBj, nov ili malo rabljen želimo  kupiti.   Ponude   tvrtci Sclirtrezi drag, Zagrea, Preradovićeva 1.        3347
Prela«Trt rtlrte, z^V £
lonska suknja, nova, in rekelc. Poizve se: Koliiejska alica It YiU fitza. p«d-pritličje.                                           4327
HU!ilDlR!IB]3 če Izvežbana prodaje — samostojna moč se pod ugodnim! pogoji sprejme. Ponndbe pod šifro "SamdstcJMSt* na upr. SI. Nar.      43M
Inna fhihiiFa č€z ^<XK) m» ob Du-LEP3 SlflfUlIie naiskl cesti, v blizini
novo brojektiianega glavnega kolodvora, aa proda. Ponudbe pod .n*/ 4311- na upr. SI. Nar.                    4312
nal/Iirn - rimfa 14~15 Iet» ««spreime UsHIilB   SlloTa    Ic zankonski.u brez otroSc. —   Osebne   prijave   v trgovini Slemensok, Eszonslca caata šL 10. 4310
Ufa RPO IBBjfl in 5 let stara, visoka 15 pesti, izvrstna za teiko vožnjo, ata aaoroilsf. — Več pove cosestnik Fratc LaZerv Ardia, pri Ttjafkm, Celje. 4439
frtlura (Jiioaiia), S?'^.'
što se tiče uicoja sjemenja viještog, tratimo. Poaude uz naznaku plače, ntka te šalju rta vinogradarsku i voćarsku 5kolu Jlok.                          4232
fOrnm dasaJin vajeno običnema kn* mXm Kiqll banja Sa pospravljanju sob za itiri odrasle osebe. Prebrana je dabra, cena po oogođbi a nastopl lahko takoj- ma RaaVttftć. Ostjct OHca Zaai Jaflaa W.2.______________4348
♦ bbbvbbbVI m aatBBlaBa   710x90 PRlaHIZilfBPBB   (Pantzcr-
^jianacBaKBBecttassi ~ sa *• lanNHH b^b— cal zeartJfiKobOa Jarfe. Rtdoadje, Trzta la Tnovako pnđmufc. pnia ttidaa
••      ^■^"^^wW^P*^6a» ft,        ■mSb^Hbhb^p^      ^^B^P^"alW^PiapBjBa
BBBBBBBB      SbUb)                ■                                                                               ^LABA
Ilad       BBBBBBBadBl   BB   t^^__^^^^p.
aaaiaki *4V^4* ■■ bW|^bT ■Pl MfnUJt hi atrojtptsia, ttr vsi alataja Ja»»a> v baaadl ai pyy* ••
B        ^5s^^^™^P^^^^^a^*^*            BI   0S^aBBB£BBBBJ          ^BMavAVBBBBBB^Bf          V^BB*
■SimSm** Owm '"mi
B^BB^^BB^B^^B^^BJB^^B^^^SB^B^BBaBBB^BB^^^^                                                                       ^^^^^^^^^
VrfB9f •• takoj aprajata. Ponudbe llIBdl pod Oskar Stltter. trgovce, Sle-fcajlgradec.                                      4406
LlH hlfclH tff ZBfl jSrm%n> atearkt, sUrtfatta cesto K.________4813
fllaalia   nov* *n stara, ae kup!. Ponu-
OPCH, dbe  na 1. AfgaStia,   LJaftlJaaa.
'_____________4357_______________
IEfldfnU]i Bfftparoća v MAHaM Btfćaaa« aiay. abetBttr*.   3712
I mtiintn skoraj nov, se radi pomanj-LfflUlUt kanja prostora tako) proda. Ponudbe na poftni predal 161.
fj«»laa k odđa v najem. Ravnotaro rHuIIBB se proda umivalna mtza. Izve sa »aaiaiiafcaga adlam ••, pri T.
Janeilč.______________________4375
laBrad« ia Skripee *» ooeko in mal-IHPlHlj JI to kakor tuđi več ikrip-cev na vrveh in verigab. — Poize se: Jenaeta aftea it !>._____________4344
apilSlflfl PIBHđjll'lf govino z mešanim blagom. Ponudbe na upr. Slov. Nar. pod .0, B. 4294*________________4294
CfltmtffM ^ trem otrokom (3 — 8) UU«PBallBĐ let dobro, priprosto, kl inu izobrabo in veselje do otrok, UČem. Ponodbe pod "3 malčki" na upravnlStvo SL Naroda.___________________4»
fflfaV ki ie 'e v mirn* dobi kot prvi dlilu, na Kranjskem vozil, Htie pri-nerae shilte pri Inksnsnem ali tovor-nem avtomobilu. Naslov v upr. Slov. Naroda.         _                              43W
fnfa iafra v originalnih zabojih a alBIi ]1|U 1440 komadov proda po 50 vinarjev 1 komad pri osebnem prevzemanju ali plačiio naprej Em. Snp-paaz. lagatec Sa. Stojerske.             3411
proda dvovprežna, polkrita kolija ali se pa zamenja z manjSo. — Ponudbe pod „Kestlec/44a** na upr. Slov. Nar. ________________4429_______________
Stan B&raMjem iranfeidB plsfie,
kmpufe po najvišji ceni ali iste za nove zamenja do konca mainika. — Tvoniška zaloga gnmfoatv A. Sizberger, Ljibljaat, Stdna attca S.                  4432
CmUfliini za podučavanje u trancu-HBlPvJlUI skom, njemačkom jeziku te glasoviru Uaflm djeci (3) od 7 — 12 godina, koja polaze Škole. Dobra ob-skiba i priključak obitelji, Pouude sa slikama uz naznaku plače neka se pošalju na O. Bter. rafaateti rlaogra-dtrske I itćarske ttole, ntt.            4299
sajmu 31 let star* 5 srednjih iol, niTOCU veSč oemiko, slovensko in ttoljaasko, malo trgovsko Izobrazbo, zrno* iea vaakega pisarnffkega dela, eflergfČtn človek, mnogo potovat, sedaj podca-stnik na korottl fronti, tfCe, ker je i*-gnbO v vojni vse fanet}e at molaost aadaljevanja iol, primerna arofte, aaj-taje v trgovsU atrokl (liven Jugoslavije vj»fnu tmdkl CeaJaoe_Bos«dba pod g0BSSBr*/4Mt aa aptavaStvo«
"Ef55T
Iff dvesaa aabaatt^ kablsjo at prlpadki |xa dva mdnš oaebL sa takof aU za Ipotnejr lalaBjaaB l^aBalir,  ajanv-
iBjpjpBjpBjBjpjpjjpjjpjjBBBBBBBBBBJBBBBaa]
BBBBSSlBSlSBlSalBBBB
Tko imade parti robe
naprimjer stamen! iešira, (ttaaurikf) eaJ npa, (nogavice) nraiko} sokaa i draga] robe, neka se obrati na trgovca FtanKu S«rk«dllla, Vlravltlaa.              424^
Ina?
Gospodar, ki mi da stanovaiila 3 sotf In prlpadki, dobi kot nagrada vsaaj
~~           £SL"W
i Last-1 _______strUBnitt
Komad 28*— ia 84-65 K. talilaiBJjBlj
vatfkl mtik ■ Ta* mm ttM i&3
haatf briiBlaht,    . , 34W
B, LM«, MirlUf «, Hl
iivnizoperUl
•• sprajnie takoj prt'<;
C i. Hamann, Hestni trg^
BatHiieiiiSiiiki
vseh vrst zopet v zilofi pri y
ttnoc Bol UabUuDov
Sodna ulio« T«.>;^2^
itsto VBSjsasa) vmbsw9 <*;-f
milo jii pranje
1 kilogram K 10*— Pri1naro€bf^£ Skrinjlce okoli 3 In pol kg K 35 — franko. Po povzetju poSHJa zavod z^* eksport M. Jfioker, Zagreb, li., PetriaJ« tka al s/ju Obenem z naročbo Je po-f slati polovico iznosa.,. g V--V-/' ^-^v' ■ \
„ADRUA"
Mirodiloica lo zaloga]
fotografskih aparatov ter
potrcbščin.
Bantk a uUefce .TEKLA- Fntaf pnikl. Čistila a sUmnlkc „STRO-BW-. Hidomcstilo tofetka. !Moioe« stlk) tMletBCga sila. »W£Hl FRA« SER** lajkolise sredstvo a negova-ijc pottL HtUMitm dokra sredstvm proti satljem — Parlbai ta Mm. Sicdstva m koazerviratje Jaje —
gtna 8.
|p^/J    Tfrto *l»«TUBB
Km, no Ima h Min
Mdi|i samo at ćele visoac od postaje Sisak sa takoj oaflafeMotasi • SMOOB *     trn fšrtašml prlžtfM flAK WHM, Ht Ut*movt|ono 1831. 3714
mm                *             •      *1 •        #           ooflBSO) »JOifOa amo4# veUa »afl-
I|am|aVj1a|imia   govodstva, slovenske hi mtmike
H lllllliril  IIIII^J    s» s*ro|«o. Znanje sibo-hivs-II llllllll lm llllln   **ne in zmožnost ssmostoi. do-
IIIIIIIIIIIjIIIIID »»ras.«
Švedske kapljice ersasarssjs:
ftemfli ovajum i svim tjolootlaai totafoa. U si t cd njihove djelatnosti I ugodnog* nagorkog teka jesu već vise od stotin godina najobljubljcnje djetičko domaće sredstvo. Podraluje tek, jačaju želudac, pospeSuiu probavo, obla2ute Krčeve, razre-djuju sokove i u red j uje stolicu. Odstranjuju tamtaftasu po4ra-ta] na povraćani«, tgoravJc« \ ostaje iotadaosm tosjOo,
t mTEUICl. Jahittr StoM I iimrtii ZejS. ISflftt tu 1.
Zaloga pohlstva 1b tapot
5: ERNST ZELENKA. ^
oMaatrao uprtMtml Um4«bm Sttaka dea S         M ABIBOS      S*spo«te «Hm 1S
flsjfirfp svojo bogato zalogo na|nznovrstnej$ega pohiStva: spalnib. jedilnlh sob klubnih garnltur, divanov, otoman, lime za madrace itd.         2236
afa|v*t|a Izbtara.    Imame eoa*.    Solldaa postrtifca
Trgovika ageatara la kom:fl]ifca trgotiaa a laitteas v LJaUJaal, vsaponod najbolja vpaljaaa. frmw%mmm
zastopstva,
▼ komisijo ali  na lasten račun,  zaloge  prvovrstnih tvrdk za živilske,  gospodarstvene kakor tući vse druge stroke.   Cenjene ponndbe pod „Za oolo Joajosjla)-_______vilo** —, anonžno skspodloMo AL Matotti. LfrUjoma,        2876
nadima pe sajnižjiti doenib ceiab:
Sllvevko, ran, briajeveo prlstal, koajak Medicinari, liker pelinkovac in drage ras-■e llkerje fino leđllao olle, marmelado Ud.
Točna ta solidna postreSba. — Samo na debelt.
ftggorc & Verlič, Ljubljana, Ctsfa na Rodotfwe žd. 7.
SpctOaUi tmiiu v. zUUtRikrnam I
F. Čuden Sini
uvU Hm nn 1 UiNjai. I
I
Ing. Dr. Miroslav Kasa!
obteatvamo powe>f-jenl stavbal Inlaitit*«
MiniH tati umij! a Misle. Uemetum h mu zmfe
v Ljubljani, Hiltorjeva ulica St. 7.
IV Izvršuie strokovno:
Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in
ielezobeton. jezove, mostove, železobetonska tovarniška poslopja,
tM^<»i^   betonske rezervarje, železobetonsko  oporao zidovje in
vse drage betonske in železobetonske konstrukcije,
Mizn i tintaiu Imfitif ts utrt! ttivtai torinkt tfnk.
VihvUsM mMi|a« &Mtepstv# strnsli v teksUkik sstevslv Si 8401          """"                                                              4406
Ra^pi«.
Pif đriavneni kopališča v Doberni se ođdasU po Jsvnem Hgpiso za kopaliiko dobo 1. 1919. proti navedenim letnim najeia-•te zneskom:
1.) KopaliSka festavradja s stanovanjem ter vsem restavradj-sUai   in knhinjskini inventarjem za K 1200*—
f) Kopaliika  kavama s stanovanjem in delnim inventarieai za K70k>—
Za električno razsvetljavo obratnih prostorov jo posebej pla-lati psviame zneske in ster za resUvraajo K 80O—. za kavano K 26O-— za sezijo.
Navedena najemninska zneska }e smatrati za najmanjša po-pomidka, vendar poverjeniftvo za javna dela pri oddaji ni vezano aa najvisje ponndbe.
Ponttdbam, katere nai se viole do dne ML apatla MM pri poverjeniitvii za javna dela je poieg poo»đbe naitanioalRCa »esta priložiti dokaze: 1.) o strokovof ssipoaobljeaosiU £)o M-rodnosti in 3.) o zadostni visini obratne glavnice.
Natančnejša pojasnila daje upraviteljstvo kopalKa v Dobcni tatama so tam razvidna, ter pripominja. da^ae ■ajcmiu pogoste pd sgodnih primerih na jesen labto podal|lajo.
V UsAssUL 4M Ub Mrfkl MUl                       i
HBto^Mni
flka   flAfl|a^mAto    ^^^^m*^A^^^^   ^.  •^aasss^aas^afc  a^*m ^aUHa^SL ^^^ ^^^^^^^^^^^^S   aT^^^^^^J^^^^^^            4S"SJBi^BBaaaaaaa   ^jf^ vs^MHK
p Hars%ofs\ Gsm aM LlaMajal aH sa kalio voffo floosjas) poaosiM sM Ib4b>
Joti       Pmi
lemu inafii!
Prifefno dosMčevan)e hi ugodni Hv* ijensld pocoii a« vam nadijo. V pfl-iazaeni kraiu DolenlsMe se vsasie oostena đrufina. kl M Mtffjovalft ros|o MSOSlfOi Zmožna mora biti poljskega dela rooolnoma In če mo-goĆe tesarstva in m^iarstva ali sidar >tva   Naslov v npr. SI. Nateda.   4U2
SjSMBm svnb ' v%psm ^f sjssMafe ^tfPSJvaiaT** jsiwca
SJBWa^LlBV  ff   SB^nala^aB««
mS9a¥iua
(Naroiia tiskana1.
Odvetnik dr. Josip Klepec
je stvoril ctoJo pišamo w UhsOmJ, Jmcz Trtistra iri. 8.
(v bili Kmetske posojilnice poleg Zveze slovenskih zadrng.)
^[               Franc Lukežič
^S   Alberta Lukežič roj. Kociančič
^S                  Ljubljana. 21. aprila 1919.
r*            Nada Renčelj            ^
Vacldv Dittrich
bančni uradnik« poročenm  * >                           Ljubljana — Đmo.     ^                •   <
Ltfjgya<|xyi<is^                                        mj
I Izvozna i uvozna tvrtka |
I Lavoslav Poljak i drug B
fj         Središnica: SPUT9 Dalmacija.         B
Đ  Fottrmlsil— i Rijeka, Makarđu, Beč (Wien) L Rotentitnii*  D
D            strasse U.                                                 D
lS                liflMsausuftUkt-                C3
|Q  Uioiajmi 1 !■>•*«!—' svih domadh remalj^rih pro-   KJ
TO               izvoda« južnog voća, Starica, ljekovitih bilja, ete-  Q
PJI               ličnih i jestvinih trija itd.                                       M
N  VMBMsi I protalaust inozemnih proizvoda, svakovrsne  M
M              prekomorske robe itd.                                          pi
HHI   3S33                a«v9a^tt^a^pji s^a)awa)v i a^ ajaiaHBSlB^iajB                           s^bbj
ITj   I Ka*alSs¥ai   VaMVaHaVSai   a*a^fc?SjajB|BjSjBfSI w VS)S)   VBsTVBal      Cl
□   ZNAMENITE OKOBABJEVE SUEE   □
PRIMDZA1UUII
Q     USTANOViTELJA  SLOVENSKE KNJIŽEVNOST*     H
v/aosjaai ^^ sjbm ssi sjai^sf » ^i a* —a*
Oaiia • pmtom fcr— S-SO
INM. KH JMRHS'atSET^
[Hotel Jriglav" na Bledu
: issF       sopojf otvoriSMi       "^i
'    a^Bj   ^^^p^^B    IS*   SSm COST   aBjCHBai    VS«    SSwB^S» VW   )PVJW%V   ^SJ    |M w^S»I SjrOwSWPa»
.                 ■apniitl*
5 do 7 vagonov hrastov
v debelim od 2—9 col. Knor je kopec,  naj se zglasi tako] pri
IapravniStvu Slovenskoga Naroda, kjer izve naslov« 4423 tan masnefljtri poiii 8 M an z 1*» ili sob -ifiT1^-.   # M— ^« h« ani i
■ Ignac Fock, ^ 11113   s4 %Hkg s
i II mm f tn. idili sliv
je naprodai po K 3*60 kg.
Naslov pove uprav.  Slovenskega  Naroda.
^ J. Goljevšček
&fmMlM«\ blatffsnka vlloa S4./1.
ponudi Is testne tovamc v Trebnjcm hristovo 6ottloa> (parkete) na droooo hi debelo. Pri aafotfla ve£je množine, v cellb ieL voiovih, ogodacjM cene.    4382
Prostovollno j^ dražbo.
' w 8s)feo)ss) šaš) SS3 ••rtla bo ■# nsps/avaiSM sts offaaaojvojiisBi |stvbs irottl iamoartar Ukvtsls4o4o tvrsUM BtfsMsr m Mm w LfsMlaal, tka. ■•vska «11 ea SS.
K rsstnodsjl prlde: 2 lahka voza 3 težld vzl (kasni) tefatitlce   pbalal  stroj, ietefaa bla^afna, plsalne Bfze, konstl, ob abljen kolesel), JedOna onzs posteljna oprava, en att dva mota* konja, kopirna preša, oarivalalk la droge tsakafcof u Pričetek drsibe ob 9l ari dop. event nadal)levan|a pop. ob 3 bL
Ponudbena licitacija.
Tehntčoi upravi beogradske ob&ne Je treba za tehnfika dela 100 000 (sto tisdč) kubičnih metrov peska za betonska in zidarska dela.
Zato  se  razpisuje  licitacija  za dobavo omenjene količint
peska.
Ponndoild na) predlože pismene zapeCatene poottdbe do 15«
I maja 11 Ponndbe se odpro komisijonalno istega dne ob U. ari dopoldne. Ponndbe morajo odgovarjati zakonu. Pogoji se dobe v Te-bnicni upravi Jngovićeva uUca in vsak dan od 10, do 12. dopo* lndne.
Tebniika uprava obflne beogradske,
V br. 1143 dne 18. muca 1919.
Prw isaoslstassfci zaloga vtah ftrtl si itbtto a Kras>
sin v UsMiasi
Ljadcuit Ja^oulić,
■buka aMta Um. lt..
Isaa^BV>» pa*a^#F#OB SW#|a) fe#f|Sto  Isstoa^    ■Bt)fetj^ ^|^^M ss^v   Otela,  tfsi  kl tssh   iranHi psjaJiUi^^V
aMas^BK»      PaTUtolatSV lal snsstoaVMsMtsMn felsMaV      ^sssbbssb« s»W     laUrtMasik   psTVlh     tofsVsl    —   Istoka) |#    ^^V
Bj^^Attta. S«tttal^U m !• i« pUteS, Mj^^^
Zahtevajte cenike po pošti ali se oglasite osebno v mop pisanu*, Rimska cesta 19* — Za cenjena narocUa se priporoca
_________________________________IJB^CTlt  sfađWlsWL
kupaJBtna svraKh
o Danivani fSs^SMsiioi nvov/rattri oa^ saoa otvofosi kros ci|cIq (osj^sml   Ra» fiekfika so saato as srvora^BOdBosji goottosiiCam sa »—loAooo K psslsv ■og Jutjsitala.   ttgtlejgsjatl   oa   m*m
F—dti"
S/SBS9 sss ^as^sssa^^^^^^ ^^*  #• ^^^a ^^^^v sssasjasjl aj«sjBBj *\^   »              _
uisfKar-
-   sk lss> a* 9ttt$ Ml impA
Ss^aafjBjpa^BsiasBBf1- ^^sjp^'^^Bi'^p^ss^as*
5 Promet z Nemško Avstrijo. S
najn lausmai i an ajp, rami pibbv aun i uiuu, anam
a MMm. trKPitt IctM oimvfliica v Upiid im Adolf Blum A Popper
|slnK|sjMisi isonutis i«Mj (Maa) IU, Tsbofstrssse 22.
taitat sBt t Annrf. OM* (6tft^ IoSm. Stiiim. BtfcfieJtl, Rekt, i» l-jf^ LniM, SnrTata, hMfi, Pr»ft, StiMinicit, DeCin m UM, Varitfi
#«a  ^ Bsflas) g^Bga^Ma* «a  aJa^Mtt     a^^Jff sUaisM  A  P^assiav" ,                               ™    sssl ^auj asss^ Bpjauavfj •• s^sjbjbji g^UpJii bUsmbI ■* a^pai^ssM#                                     j
'aV^^^^^^^^^^^^^^BL^.            ^^h^^^^^^^^^-HSSj                                                                           -                                                *                                                                              ^^B^asas^a^JsBB\SBBBBsi^a\ a>    ^^^^M*a^aBia^ahflB              ■
^^sVHpBMv* 'sVssssVas*                   .                                                                        aWa«favaw* Mnsss*n»^y