Mednarodni čebelarski kongres Apimondie, Ljubljana, 24.-29. avgust 2003 0.1 SM CtbfLK - ZAČETEK PERIODIČNEGA ČEBELARSKEGA TISKA NA SLOVENSKEM SLOVffMI CfbELflP -ä glasilo čebelarskih organizacij slovenije Milan Meglič: t Prof. dr. Jože Rihar 173 Milan Meglič: t Prof. Dr. Jože Rihar Prostovoljni prispevki za ČZS 174 Voluntary Contributions for the Beekeepers’ Association of Slovenia ČEBELARJEVA MESEČNA OPRAVILA THIS MONTH S WORK FOR BEEKEEPERS Mira Jenko - Rogelj: Veterinarski nasveti za junij 176 Mira Jenko - Rogelj: Veterinary Advice for June Franc Prezelj: Čebelarjeva opravila v nakladnem panju v juniju 177 Franc Prezelj: Beekeepers Jobs in Multiple-Story Hive in June Franc Panker: Čebelarjeva opravila v AŽ panju v juniju 179 Franc Panker: Beekeepers Jobs in AŽ Hive in June BOLEZNI ČEBEL BEE DISEASES Milan Meglič: Varoza in huda gniloba v Avstriji 182 Milan Meglič: Varroa and the American Foul Brood in Austria NOVOSTI V TEHNOLOGIJI ČEBELARJENJA NOVELTIES IN THE BEEKEEPING TECHNOLOGY Janez Hočevar: Posvetovanje o čebelarjenju z dvema ali več maticami 186 Janez Hočevar: A Conference on Two-Queen and Multi-Queen Colony Beekeeping ČEBELARSKI KONGRES BEEKEEPERS’ CONGRESS Anton Tomec: Redni enainpetdeseti občni zbor Čebelarske zveze Slovenije (2. del) 188 Anton Tomec: The 51st AGM of the Beekeepers' Association of Slovenia (Part II) IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA FROM SOCIETY LIFE Anton Medved: 125-letnica Čebelarskega društva »Henrik Peternel« v Celju 190 Anton Medved: The 125th Anniversary of the Henrik Peternel Beekeepers Society in Celje V SPOMIN 191 IN MEMORIAM MALI OGLASI 196 SMALL ADVERTISEMENTS Slika na naslovni strani: Dan odprtih vrat in čebelarska razstava (2. junija 2001) ob 125-letnici ustanovitve Čebelarskega društva *Henrik Peternel•• Celje. f N VABILO NA SREČANJE ČEBELARJEV V CERKLJE ČD Cerklje bo organiziralo v soboto, 15. junija 2002 ob 15. uri srečanje čebelarjev z Gorenjske. Na srečanju bomo imeli po kulturnem programu možnost pogovora z župani nekaterih Gorenjskih občin Ob čebelarskem golažu bomo nadaljevali z zabavnim programom ansambla Kifelčarji. Vabljeni čebelarji in vsi ljubitelji čebel! Upravni odbor ČD CERKLJE j II O D o O J dr. JOŽE RIHAR Ne moremo se sprijazniti z žalostno novico, da nas je zapustil prof. dr. Jože Rihar, saj je bil še včeraj med nami. Rojenje bil 17. aprila 1914 na srednje veliki kmetiji v majhni vasi Gaberje pri Dobrovi blizu Ljubljane, kjer je obiskoval osnovno šolo. Šolanje je nadaljeval na klasični gimnaziji v Ljubljani in tam tudi maturiral. Med počitnicami je pomagal na kmetiji, naj-raje starejšemu bratu pri čebelah. Prav tam je spoznal, da je tudi čebelarstvo pridobitna gospodarska panoga, zato seje odločil za študij agronomije na univerzi v Beogradu in leta 1939 diplomiral z nalogo »Pčelarstvo u ljubljanskom rajonu«. Prvo službo je dobil leta 1939 v Novem mestu, pozneje pa se je zaposlil v Kmetijski zbornici v Ljubljani. Povsod se je ukvarjal tudi z vprašanji čebelarstva. Na Kmetijskem znanstvenem zavodu je bil že leta 1950 začetnik strokovnega in raziskovalnega dela na področju čebelarstva v Sloveniji. Leta 1953 je bil habilitiran za predavatelja čebelarstva na Agronomski fakulteti v Ljubljani, leta 1963 je uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo in leta 1973 postal redni profesor čebelarstva. O tej kmetijski panogi je predaval polnih 43 let. Leta 1956 mu je Glavna zadružna zveza Slovenije zaupala ustanovitev Čebelarskega muzeja. Njemu in njegovim sodelavcem je uspelo najti ustrezen prostor v graščini v Radovljici ter zbrati ustrezno gradivo, tako da je bil muzej odprt že februarja 1957. Med drugim je ustanovil tudi Zavod za čebelarstvo, ki je pozneje prerasel v Čebelarsko zadrugo Ljubljana. Skupaj s člani polhograjskega čebelarskega društva je v Polhovem Gradcu zgradil Dom čebelarjev. Vanj se je leta 1980 preselila zadruga, ki jo je uspešno vodil vse do upokojitve. Bil je zagovornik napredka, zagovarjal je sodobno čebelarstvo v nakladnih panjih ter uporabo naravnih zdravil v čebelarstvu. Kranjski sivki je bil predan z vsem srcem. V Sloveniji je uvedel pridelavo matičnega mlečka in cvetnega prahu. V obdobju njegovega aktivnega delovanja ga veliko čebelarjev ni moglo ali ni hotelo razumeti. Šele dandanes ugotavljamo, kako pomembna so bila njegova opozorila izpred več kot desetih let. Njegov vzornik je bil Anton Janša in prav njemu v čast je ob 200. obletnici njegove smrti napisal in posvetil knjigo »Vzrejajmo boljše čebele«. Kot pionir strokovnega in raziskovalnega dela na področju čebelarstva se je izpopolnjeval v Švici, na Poljskem, v Parizu in v Avignonu v Franciji. Bil je član mednarodne komisije za čebeljo botaniko, komisije za čebeljo floro v Sredozemlju ter prvi in edini slovenski predsednik delovne skupine za mano pri mednarodni čebelarski organizaciji Apimondia. V svojem strokovno-raziskovalnem delu se je osredotočil na štiri področja, in sicer na: - PREUČEVANJE IN NAPOVEDOVANJE MEDENJA IGLAVCEV, - SELEKCIJO ČEBEL, - UVAJANJE NAKLADNEGA PANJA in - VAROZO ČEBEL (od leta 1984 naprej). O rezultatih svojih raziskav je poročal na dvanajstih mednarodnih čebelarskih in entomoloških kongresih in simpozijih, vedno osebno in v številnih tujih jezikih, ki jih je odlično obvladal. Kot znanstvenik in strokovnjak je bil znan in spoštovan v mednarodnih čebelarskih krogih, njegovo raziskovalno delo so sprejeli in ga še danes poleg domačih citirajo tudi številni tuji znanstveniki. Njegovo delo je neprecenljivo. Bil je človek, ki je slovenskemu čebelarstvu do dandanes dal največ pisane besede, tako znanstvene kot poljudne. Njegova biblio- Na obisku pri čebelarju JANEZU GREGORIJU v Kranjski Gori. grafija obsega: 21 samostojnih knjižnih del, 73 znanstvenih publikacij, 62 znanstvenostrokovnih del, 72 poročil in več sto poljudnoznanstvenih člankov. Za svoje raziskovalno in strokovno delo je prejel 21 večjih domačih in tujih priznanj, zadnje Jesenkovo priznanje mu je za izjemne dosežke v znanstvenem in strokovnem delu na področju biotehniških ved podelila Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Njegovo življenje, polno dogajanj in dosežkov v čebelarstvu, ga dviga tako nad njegove predhodnike kot tudi nad njegove sodobnike. Za nas čebelarje in prijatelje prof.dr. Jože Rihar ni umrl. Živel bo v svojih delih in od daleč spremljal naš razvoj. V Ljubljani, 18. aprila 2002 V imenu slovenskih čebelarjev o svojem učitelju, prof. dr. Jožetu Riharju, zapisal Milan Meglič PROSTOVOLJNI PRISPEVKI za Čebelarski center Slovenije PROSTOVOLJNI PRISPEVKI V LETU 2002 ZA ZGRADITEV KAPELICE SV. AMBROŽA NA BRDU PRI LUKOVICI: Matej in Marija Blejec iz Mengša (bobrovec, betonski podstavki za klopi, na ŽR Zveze), SKUPAJ 57.000 SIT, Franc Peterka (za izdelavo ostrešja in vezava za kapelicoj, SKUPAJ 48.200 SIT, Cirer Anton (za betonske podstavke in nakazilo na ZR zveze), SKUPAJ 63.000 SIT, Sora Krmelj (prispevek na ŽR), SKUPAJ 4.400 SIT, Ciril Lazar (prispevek na ŽR), SKUPAJ 3.800 SIT, Agneza Saje (prispevek na ŽR), SKUPAJ 11.600 SIT, Danica Vrtič (prispevek na ŽR), SKUPAJ 6.600 SIT. PROSTOVOUNE DELOVNE URE PRI GRADITVI KAPELICE SV. AMBROŽA NA BRDU PRI LUKOVICI SO OPRAVILI: Anton Cirer 88 ur, Matej Blejec 75 ur, Marija Blejec 15 ur, Franc Pavrič 15 ur, Gregor Lužar 17 ur, Miha Kosec 10 ur, Francka Peterka 10 ur, Franc Peterka 10 ur, Alojzija Kočar 10 ur, Joži Cirer 10 ur, Jaka Jeretina 37 ur. V letu 2002 je ČD Lukovica prispevalo: denarni prispevki: Frančiška in Stane Jemec 15.000 SIT, Anton Gostič 3.000 SIT, Janez Poznič 6.330 SIT, Albin Zajc 4.873 SIT. Delovne ure: 23. 2. 2002, pospravljanje - priprava za parket: Frančiška Peterka 4 ure, Sonja Urbanija 4 ure, Ines Zajc 4 ure, Bojan Emeršič 4 ure. Dela na čebelnjaku in okolici: Niko Urbanija 11 ur, Henrik Omahna 8 ur, Albin Zajc 30 ur, Franci Koncilja 6 ur, Frančiška Peterka 6 ur,Marija Blejec 4 ure, Jaka Jeretina 45 ur, Silva Jeretina 35 ur, Terezija Zajc 4 ur Dela v okolici centra: Albin Zajc 4 ure, Terezija Zajc 4 ure, Barbara Zajc 4 ure. V letu 2002 so člani ČD Mengeš prispevali naslednja finančna sredstva: Ivan Abe 2.200 SIT, Jože Boštjančič 4.400 SIT, Igor Čugal 2.200 SIT, Avgust Bučar 7.000 SIT, Albina Stele 5.000 SIT, Franc Tič 2.200 SIT, Franc Trobevšek 2.200 SIT, Vinko Vahtar 3.300 SIT, Ivan Dremelj 20.000 SIT, Jože Grozmk 5.000 SIT, Ivan Jeretina 6.600 SIT, Franc Kovačič 6.600 SIT, Viljem Kralj 2.200 SIT, Božidar Lipmelj 15.400 SIT, Franc Lužar 4.400 SIT, Stane Mesar 1.100 SIT, Josip Novak 2.200 SIT, Franc Pavrič 10.000 SIT, Franc Pestotnik 4.400 SIT, Anton Podboršek 3.300 SIT, Janez Praprotnik 3.300 SIT, Mitja Wajsler 4.490 SIT, Marjan Zavrl 5.500 SIT, Anton Žmavec 6.600 SIT - SKUPAJ 129.590 SIT. SPONZORJI ČD MENGEŠ: SAM, D.0.0., Domžale (za strešno opeko bobrovec za kapelico sv. Ambroža, v vrednosti 40.000,00 SIT), DOLNOV Trgovinski center Kranj (prispevek v vrednosti 30.000,00 SIT za 6-oglate ploščice za napise sponzorjev darovalcev - 350 kosov). ZČD Ptuj - Delovna akcija na ČCS, 6. 4. 2002: Ivan Vojsk, Metka Pihlan, Srečko Rupnik, Stanko Gregorc, Stanko Vedlin, Martin Čuš, Marjan Laura, Franc Pukšič, Slavko Čeh, Janko Manoh, Herman Kocjan, Zvonko Vidonič - vsi po 10 ur. Avtorskemu honorarju so se odpovedali: Marjan Debelak, načrti za apiterapevtske čebelnjake, 95.000,00 SIT, načrti za čmrljak, 25.000,00 SIT, in opravila za realizacijo, 45.000,00 SIT, izdelava posterjev Celje, 10.000,00 SIT. ČD Slovenj Gradec Člani ČD Slovenj Gradec Jože Repas, Jože Breznik, Jože Dezečnik in Jože Urbanc so prispevali sedežno garnituro, ČD Slovenj Gradec pa je prispevalo dve zunanji klopi. ČD Gornja Radgona - 55.000 SIT za postavitev vodometa s spominskimi obeležji DAJNKU, GOLIČNIKU in JURANČIČU. Od 55.000 SIT je 30.000 SIT prispevala občina Gornja Radgona in 25.000 SIT društvo Gornja Radgona. ČD Lovrenc na Pohorju - Vlado Pušnik 6 ur, Jarica Pušnik 10 ur, Jerica Pušnik 10 ur (plačala 10 ur dela lenega delavca). ČEBELARSKA ZVEZA MARIBOR: Postavitev 3 štajerskih vodometov: prevoz granita 48.000 SIT, delo (zidar Bairič Huso), 90.000 SIT, železo 29.500 SIT, vodovodni material in delo + rože za saditev 447.000 SIT, tablice (4 x 4.200 SIT), 16.800 SIT, pokrov za betonski kanal, 3.000 SIT. Prostovoljno delo v četrtek, 4. 4. in v petek, 5. 4. 2002. Izkop 3 čebelarji iz ČD Sv. Trojica Lenart, polaganje armature in izkop za betonski jašek: 2 čebelarja iz ČD Slov. Bistrica in 2 čebelarja iz ČD Lovrenc na Pohorju, Pomoč pri polaganju kamnov: 3 čebelarji iz ČD Ruše, 4 čebelarji iz ČD Zg. Velka, 3 čebelarji iz ČD Sv. Trojica Lenart, 2 čebelarja iz ČD Slov. Bistrica, 1 čebelar iz ČD P. Močnik Studenci, 2 uslužbenca Verne. Opravljenih delovnih ur v četrtek, 4. 4. 2002 je bilo 28, v petek, 5. 4. 2002^ pa 148 ur. 176 x 1.200 SIT = 211.200 SIT. Rekapitulacija: Plačano delo in material 634.300 SIT in prostovoljno delo ČZDM 211.200 SIT - Skupaj 845.500 SIT Ureditev stojišča Kirarjevih panjev: Izdelava paviljona: 120.000 SIT, klopi in mize 105.000 SIT in 4 panji (g. Janez Brvar 180.000 SIT) - Skupaj 405.000 SIT. Donatorstvo: g. Jože SEVER iz Semiča je prispeval 25.920,00 SIT od prodaje medenega vina na ŽR Čebelarske zveze Slovenije kot donatorsko darilo ob odprtju ČCS. POPIS IZVAJALCEV DEL NA OBJEKTU BRDO PRI LUKOVICI 8 - sodelovali so: V petek, 5. 4. 2002, so dela za postavitev treh fontan pred objektom izvajali:. ČD SLOVENSKA BISTRICA: Franc Oder - 10 ur, Ivan Lipovec - 10 ur. ČD ZS. VELIKA-SLADKI VRH: Darko Lorenčič - 10 ur, Franc Kaučič - 10 ur Alojz Miklavec - 10 ur Vlado Nepl - 10 ur, ČD RUŠE: Zoran Zidarič - 10 ur, Darko Toplak - 10 ur, Jože Pogač - 10 ur, ČD PETER MOČNIK STUDENCI: Marko Cesar - 10 ur, ČD SV. TROJICA LENART: Ivan Slanic - 10 ur, Dušan Malšek - 10 ur, Polde Hameršak - 10 ur, ČD LOVRENC NA POHORJU: Vlado Pušnik - 4 ure, VELETRGOVINA VEMA, d.d.: Avgust Velmut - 9 ur, Stanko Lorbek - 5 ur, ČEBELARSKA ZVEZA DRUŠTEV MARIBOR: sponzoriranje izdelave treh fontan (napajalnikov za čebele) pred objektom. Huso Bairič (zidar) - 10 ur, prevoz granita, železa, jašek, črpalka V četrtek, 4. 4. 2002, so dela za ureditev treh fontan pred objektom izvajali:. ČD SLOVENSKA BISTRICA: Franc Oder - 8 ur, Ivan Lipovec - 8 ur, ČD LOVRENC NA POHORJU: Marjan Slanič - 8 ur, Vlado Pušnik - 4 ure. V petek, 12. 4. 2002, so dela za ureditev okolja ob objektu izvajali: ČD LOVRENC NA POHORJU: Jerica Pušnik - 10 ur. V soboto, 13. 4. 2002 so dela za ureditev okolja ob objektu izvajali: ČD LOVRENC NA POHORJU: Marjan Slanič - 10 ur, Milena Slanič - 10 ur, Vlado Pušnik - 10 ur, Jerica Pušnik - 10 ur, ČŽDM: Huso Bairič (zidar) - 10 ur, GRANIT SLOVENSKA BISTRICA: dva zidarja, vsak po 10 ur. SEZNAM LJUDI, KI SO PRISPEVALI DENAR: Metka Ferk, 2200 SIT, Štefan Friš, 2200 SIT, Karel Šuman, 600 SIT, Franc Žašler, 1000 SIT, Jože Glaube, 700 SIT, Alojz Miklavec, 4400 SIT, Ivan Koder, 1000 SIT, Milan Peklar, 1000 SIT, Franc Fekonja, 500 SIT, Ivan Lorber, 1200 SIT, Franc Kavčič, 1000 SIT, Ivan Zemljič, 1000 SIT, Darko Lorenčič, 600 SIT, Dominik Škof, 2500 SIT. ČLANI ČD MARIBOR-MESTO SO PRISPEVALI: Dušan Bandelj, 8800 SIT, Alojz Čeh, 2500 SIT, Stanko Koser, 1100 SIT, Srečko Kranjec, 5000 SIT, Emil Lasbaher, 5600 SIT, Janez Perc, 11000 SIT, Alojz Podjavoršek, 5000 SIT, Milan Stampfer, 2200 SIT, Štraser Franc, 5500 SIT, Gašper Trojner, 4400 SIT. Ivan Pehan - ČD Hoče podarja 6 intelektualnih ur (učni načrt za izbirni predmet čebelarstvo v OŠ) ČD VELKA-SLADKI VRH: Denar so prispevali: Metka Ferk, 2.200 SIT, Štefan Friš, 2.200 SIT, Karel Šuman, 600 SIT, Franc Zašler, 1000 SIT, Jože Gaube, 700 SIT, Alojz Miklavec, 4.400 SIT, Ivan Koder, 1.000 SIT, Milan Peklar, 1.000 SIT, Franc Fekonja, 500 SIT, Ivan Lorber, 1.200 SIT, Franc Kaučič, 1.000 SIT, Ivan Zemljič. 1.000 SIT, Darko Lorenčič, 600 SIT, Dominik Škof, 2.500 SIT. SPONZORSKI PRISPEVKI Zveza čebelarskih društev Trebnje: 10 betonskih cevi v vrednosti 138.670 SIT, Franc Vehar 10 kosov betonskih nog za klopi v vrednosti 58.000 SIT, ČD Petra Pavla Glavarja Komenda: lipa, spominsko obeležje in armaturno železo ter beton v vrednosti 204.100 SIT, dela so izvajali Stane Jenko 39 ur in 58 km prevozov v vrednosti 4.207 SIT, Milan Starovašnik 9 ur in posojilo opažev za temelje, Franc Prezelj 20 ur in 426 km prevozov s prikolico v vrednosti 30.902 SIT in honorar za delo pri pripravi ponatisa zvezka Čebela se predstavi v vrednosti 75.000 SIT in opravljenimi prevozi 442 km v zvezi s tem delom v vrednosti 24.663 SIT. Skupna vrednost prispevkov ČD PPG Komenda je 331.872 SIT in 68 delovnih ur, ČD Tržič: Goltez 3200 SIT, skupaj je bilo vplačanih 89.600 SIT. ZA POSTAVITEV PAVILJONA ZA DELOVANJE SEKCIJE REJCEV IN LJUBITELJEV ČMRLJEV SO PRISPEVALI: Medobčinska zveza čebelarjev Zgornje Savinjske doline je prispevala 136.000 SIT za nakup paviljona, poleg tega pa so pri montaži sodelovali štirje njihovi člani, vsak po 7 delovnih ur. Člani sekcije so sodelovali z delom, materialom in denarnimi sredstvi. ČD MORAVCE Delovna akcija - V oktobru leta 2000 so Janez Korošec, Tone Ravnikar in Brane Peterka opravili vsak po šest delovnih ur; betoniranje temeljev za drenažo. V letu 2001, in to 6. oktobra, so člani ČD Moravče sodelovali na delovni akciji na ČCS. Opravili so 24 delovnih ur in to Janez Korošec, Dejan Urankar, Primož Meglič in Brane Peterka, vsak po šest ur. DONACIJA LESENE SKULPTURE MEDVEDA - ČD Moravče je zbralo prostovoljne prispevke v višini 260.000 SIT, od tega so zbrali člani 110.000 SIT, društvo pa je iz sredstev blagajne prispevalo 150.000 SIT. Sredstva so prispevali naslednji čebelarji: Ivan Ribič, 3.200 SIT, Ivan Otolani, 5.000 SIT, Anton Ravnikar, 5.000 SIT, Brane Peterka, 5.000 SIT, France Urbanija, 3.000 SIT, Ivan Peterka, 10.000 SIT, Ivan Urankar, 5.000 SIT, Ivan Korošec, 10.000 SIT, Bojan Emeršič, 1.400 SIT, Anton Ravnikar ml., 5.000 SIT, Alojzija Mihelčič, 2.200 SIT, Aleš Urankar, 2.000 SIT, Jože Avbelj, 2.000 SIT, Tone Stegnar, 1.000 SIT, Peter Pirnat, 1.500 SIT, Ivan Osolnik, 1.100 SIT, Janko Korošec, 5.000 SIT, Lado Črv, 4.400 SIT, Neža Vidrgar, 2.200 SIT, Primož Meglič, 1.000 SIT, Franc Hameršek, 3.000 SIT, Štefan Urankar, 2.200 SIT, Boris Šurbek, 4.400 SIT, Viktor Vranič, 2.200 SIT, Pavle Barlič, 3.300 SIT, Maks Gregorc, 5.000 SIT, Marjan Marčun, 3.300 SIT, Ciril Smrkolj, 4.400, Drago Grad, 2.200 SIT, Franc Levičnik, 5.000 SIT. OBČINSKA ZVEZA ČEBELARSKIH DRUŠTEV CERKNICA je dala pobudo svojim članicam - društvom, da poleg finančne podpore notranjski čebelarji prispevajo tudi v materialni obliki k dograditvi ČCS. Odločili so se, da bo ta prispevek v obliki klopi za park na ČZS in sicer, da vsako društvo naroči in plača eno klop s svojim obeležjem. Tako so prispevali: ČD Begunje pri Cerknici 25.000 SIT, ČD Bloke Nova vas 25.000 SIT, ČD Cerknica 25.000 SIT, ČD Loška dolina 25.000 SIT in ČD Rakek 25.000 SIT. Klopi iz brestovega lesa so 13. maja 2002 postavili v park Čebelarskega centra Slovenije. Člani čebelarskega društva Ljubljana-VIč so odstopili sredstva od regresa za sladkor in to: Martin Burger, 4.400 SIT, Jože Cenkar, 4.400 SIT, Čebelarstvo Rihar - Kocjan, 66.000 SIT, Ludvik Gornik, 8,800 SIT, Viktor Lukančič, 4.400 SIT, Vinko Novak, 5500 SIT, Stanko Smrajc, 37.400 SIT, Slavko Suhadolc, 19.800 SIT. Čebelarska družina Šmarje pri Jelšah je za graditev ČCS nakazala prispevek g. Draga Goručana v višini 6.200 SIT. Člani ČD Postojna so za ČCS v letu 2002 prispevali: Rafael Andrejašič, 3.300 SIT, Zmaga Bajc, 2.700 SIT, Rafael Baraga, 1.500 SIT, Jože Blažon, 1.600 SIT, Renato Bogateč, 3.300 SIT, Albina Cej, 1.100 SIT, Miro Cetina, 8.500 SIT, Albin Debevec, 1.600 SIT, Vladimir Fajdiga, 6.600 SIT, Karlo Filipčič, 6,100 SIT, Franc Gojak, 6.600 SIT, Bruno Grossi, 4,400 SIT, Miran Hočevar, 2.200 SIT, Ivan Karbič, 27.500 SIT, Livij Knafeljc, 6.100 SIT, Ivan Kodre, 1.600 SIT, Igor Kompara, 7.700 SIT, Miro Konobelj, 5.500 Sit, Andrej Kovač, 2.200 Sit, Miro Križaj, 6.600 SIT, Franc Lešnjak, 6.000 SIT, Ludvik Lulik, 1.100 SIT, Stojan Matičič, 5.500 SIT, Andrej Milavec, 3.300 SIT, Marjan Milharčič, 5.500 SIT, Franc Ostanek, 2.750 SIT, Janez Otoničar, 3.300 SIT, Miro Penko, 7.500 SIT, Branko Peternel, 1.650 SIT, Slavko Petrič, 1.500 SIT, Ridolf Počkaj Hruševje, 5.500 SIT, Anton Poljšak Dilce, 5.500 SIT, Ferdinand Premrl Hruševje, 1.600 SIT, Igor Simčič Planina, 8.800 SIJ, Pavla Simčič, 5.500 SIT, Jakob Simšič, 6.000 SIT, Jože Simšič, 3.300 SIT, Stanislav Slejko Hrašče, 5.500 SIT, Izidor Škerjanc Hruševje, 22.000 SIT, Franc Šturm, 7.300 SIT, Zdravko Ucin, 5.500 SIT, Karlo Veber, 1.100 SIT, Miloš Žagar, 2.500 SIT, Vincenc Ženko, 2.200 SIT, Benjamin Žitko, 3.300 SIT, Matjaž Žitko, 5.500 SIT - Skupaj: 235.900 SIT PRISPEVAJTE ZA ČEBELARSKI CENTER SLOVENIJE Vse, ki boste prispevali za Čebelarski center Slovenije prosimo, da sredstva na ČZS nakažete s splošno položnico. V rubriko - Vplačal je - napišite ime, primek in naslov; v rubriko - Prejemnik napišite ČZS, Ljubljana, Cankarjeva 3; v okence Številka računa 50100-678-48636 in v okence Sklic na št. obvezno vpišite 1225. - Vsem darovalcem se zahvaljujemo! - r V ■ ] I ^ V.ebelarjeva mesečna opravila VETERINARSKI NASVETI ZA JUNIJ mag. Mira Jenko - Rogelj Najugodnejše razmere za razvoj družin junija ponuja radodarna narava. Maja in junija natrpane sate s cvetnim prahom si prihranimo za pozne gozdne paše. Če čebeljemu organizmu manjka najpotrebnejših življenjskih hranil, jih bolj ogrožajo tudi različne bolezni zalege in odraslih čebel. Dolgotrajno krmljenje samo s sladkornim sirupom oslabi imunski sistem čebel. Tako nastanejo idealne razmere za okužbe z različnimi kužnimi snovmi, kijih med družinami prenaša varoa. Pri prenosu le-teh pa večkrat pomagamo tudi čebelarji sami. Posledica tega je dokaj visoko število pojavov hude gnilobe čebelje zalege na leto (v 1,2 do 1,5 odstotka če-belarstvih v zadnjih desetih letih). Zaradi neenakega ravnanja pri plačevanju odškodnin tudi za uničene čebelje družine in pripadajoče orodje oz. pripomočke ob ugotovitvi hude gnilobe čebelje zalege je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdalo Pravilnik o odškodninah na področju veterinarstva (Ur. Ust RS, št. 37, str. 3668-3670). Prvi in obvezni pogoj za izvedbo celotnega postopka povračila odškodnine je, da čebelar prijavi sum na hudo gnilobo čebelje zalege pristojni veterinarski službi, ta pa je ob morebitni potrditvi suma čebelarja dolžna poučiti o nadaljnjem postopku. Sum na to bolezen je potrjen ali ovržen samo na podlagi laboratorijske diagnoze. Ker se pojavlja vse več različnih bolezni, zlasti pri zalegi, je potreba po ugotavljanju povzročiteljev bolezni v laboratoriju iz leta v leto večja. ZATIRANJE VAROE v obdobju PO IZTOČENJU in MED PASO V čebelarstvih, v katerih je bil naravni odpad MAJA tri in več varoj na dan, priporočam, da takoj po izto čenju čebele po potrebi nakrmite. Takoj potem dvakrat v enem tednu (v presledku 4-7 dni) s kratkotrajnim izhlapevanjem mravljinčne kisline zatirajte varoe v čebelji družini. Še boljše bi bilo teden dni trajajoče izhlapevanje mravljinčne kisline iz ustreznih hlapilnikov. Pri VSTAVLJANJE mravljinčne kisline N Pasivno izhlapevanje iz nosilca - viskozna gobasta krpa, velikosti 15 x 20 cm in debeline 4-5 mm Pri T 12-20 °C - aplikacija podnevi, 20-25 °C - aplikacija zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, več kot 25 °C - aplikacija zgodaj zjutraj ali zvečer KONCENTRACIJA Vstavljanje nad plodiščem; 60-odstotna mravljična kislina. Vstavljanje na podnico: 85-odstotna mravljična kislina. DOZIRANJE (85-odstotna mravljična kislina) pri T 25-30 °C AŽ - 10-satar 15 ml AŽ - 9-satar 10 ml AŽ - 7-satar 7 ml LR - 1 etaža 15 ml DOZIRANJE (85-odstotna mravljična kislina) pri T 18-25 "C AŽ - 10-satar 20 ml AŽ - 9-satar 10-15 ml AŽ - 7-satar 7 ml LR - 1 etaža 20 ml »Orientacijske priporočene količine kisline so pri 60-odstotni konc. ustrezno višje. KONTROLA USPEŠNOSTI ZATIRANJA Naravno odmiranje preverimo 14 dni po končanem zatiranju. VARNOSTNI UKREPI V - Obvezno opazujemo čebele na žrelu najmanj pol ure po aplikaciji; - uporabiti moramo gumijaste rokavice in zaščitna očala; - uporabljamo samo ohlajeno kislino; - pri delu s kislino moramo imeti v bližini posodo z vodo; - hlapov ne smemo vdihavati; - kislina mora biti ustrezno skladiščena in označena (na podlagi pravilnika o ravnanju z nevarnimi snovmi). > uporabi hlapilnikov spremljamo vedenje čebel in hitrost izhlapevanja, saj ta ne sme biti večja od 15 ml (85-odstotne mravljincne kisline) na dan. Zavedamo se, da kratkotrajno izhlapevanje zahteva več posegov, da je za čebele bolj stresno in lahko tudi nevarno. Uporabljamo ga kot interventno zatiranje va-roe, predvsem v vročih poletnih dneh, dokler na našem tržišču ne dobimo preizkušenega in primernega hlapi! nika. Če se pojavi paša, ne zatiramo varoe niti z mrav-Ijincno kislino. Ker se vse bolj bliža čas dopustov, so poleg imen veterinarjev, pristojnih za zdravstveno varstvo čebel, ki delajo v enotah Nacionalnega veterinarskega inštituta Veterinarske fakultete, navedene tudi številke njihovih prenosnih telefonov. V nujnih primerih, ob sumu kužne bolezni, za pridobitev ustrezne dokumentacije za prevoz in za nasvete glede preventive in zatiranja bolezni med odsotnostjo pristojnega veterinarja pokličite njemu najbližjega. ČEBELARJEVA OPRAVILA V NAKLADNEM PANJU V JUNIJU Franc Prezelj - čebelarski mojster Na območju Slovenije je junij tisti mesec, v katerem čebelarji po navadi pridobijo največ pridelka. To je tudi mesec, v katerem najbolj drži rek, ki ga je oblikoval napovedovalec gozdnih paš g. Pavle Zdešar, sam pa sem ga povzel že v navodilih za januar, namreč »Čebelar čebelarju pozimi meden - poleti sršen«. Če ste upoštevali moje januarsko opozorilo, boste mogoče vsaj nekoliko manj sršenasti. Zelo lepo bi bilo, če bi dali avtorju povod, da sršena v prihodnje nadomesti z oso. V tem mesecu skušamo namreč našim ljubljenkam poiskati najboljši položaj, saj bomo le tako deležni najboljšega plačila za naš celoletni trud. Kje je položaj najboljši, vsak čebelar presoja sam, paše pa je po navadi tudi toliko, da pretirano samoljubje ni na mestu. Čebele se razvijajo od zgodnje pomladi, prav junija pa dosežejo vrhunec razvoja. Ta je v veliki meri odvisen od čebelarja in njegovih ukrepov za pospeševanje. V nakladnem panju ne bomo imeli težav z zagotavljanjem ustreznega prostora za zaleganje ter shranjevanje in zorenje medu. Upoštevati moramo le gostoto poseljenosti panjskega prostora, kot ga je s številkami izračunal in izrazil g. Pavle Zdešar. Z omenjanjem potrebe po prilagajanju velikosti panjskega prostora nas je na to opozoril že Anton Janša, sam pa sem vam ga predstavil v aprilski številki navodil. Če čebelarimo na mestu ali če čebele prevažamo, vendar ne izrabljamo hojeve paše, je junij tudi prelom ni mesec, saj se čebele, ki se izlegajo v drugi polovici junija, ne morejo več vključevati v nabiranje medu, ker do konca glavne paše ne dosežejo zrelosti pašnih čebel. Med intenzivnim razvojem čebel imajo te tudi največ mladic, ki imajo najbolje razvite voskovne žleze. Izrabimo to dejstvo, saj je zdaj zadnji čas za obnavljanje satja. Ob primerni gostoti čebel graditev satja in obilica zalege celo spodbujata njihov nabiralni nagon. Paziti moramo le, daje čebelja družina dovolj številčna in da ima v panju dovolj prostora. Na vrhuncu razvoja je tudi čas za zamenjavo matice. V drugi polovici maja in junija so namreč najboljše možnosti za vzrejo in oploditev matic. V čebeljih družinah je dovolj mladic, ki obilno krmijo zalego čebel de- lavk, trotov in tudi matic. V tem obdobju vzrejene matice so najboljše tudi zato, ker je ta čas dovolj močnih in kakovostnih trotov za njihovo oploditev. Dobre mati ce imajo namreč v semenskem mešičku tudi do 20 odstotkov več semenčic kot matice, oplojene v manj ugodnih razmerah. Ta mesec se občasno pojavljajo tudi sicer kratkotrajne, a bogate paše. Za te je še najpomembneje, da so čebele pripravljene, tako da jih lahko izrabijo v največji možni meri. V tem primeru je poleg številčnosti čebelje družine najpomembnejši panjski prostor za shranjevanje in sušenje medu. Ne spodbujajmo čebel, da visi jo na bradah panjev, če nam narava ponudi darove, za katere smo se trudili vse od prejšnje jeseni. Naklade s praznim satjem in satnicami za skladiščenje medu dodajamo neposredno nad medeni venec nad gnezdom tedaj, ko je v medišču skoraj vse satje »poškropljeno« z medičino. Nevarnost rojilnega razpoloženja se umiri šele po kresu. Zato bomo poleg drugih opravil, ki jih junija ni malo, posebej pozorni na pojav rojilnega razpoloženja. RAVNANJE Z ROJEM Ogrebanje in vsaditev v panj Kljub skrbnemu delu se bo še vedno zgodilo, da katera od čebeljih družin izroji. Izkušen čebelar bo ob rednem pregledu ugotovil rojilno razpoloženje v čebelji družini. Zanesljivo znamenje rojilnega razpoloženja so za-leženi matičniki, čebele delavke pa so brez gradilnega razpoloženja in se zadržujejo v panju, kjer nabirajo moči za skorajšnji roj. Prvi roj praviloma izleti iz panja dva dni pred izvalitvijo prve mlade matice. Slabo vreme lah ko roj tudi za nekaj dni zadrži v panju. Prvi lep dan po nekajdnevnem slabem vremenu je priporočljivo pregledati krošnje okoliških dreves, saj na bližnjem drevesu ali grmu prav lahko najdemo viseti roj ali celo več rojev. Roj največkrat izleti iz panja med 11. in 15. uro. Roj z mlado matico se navadno usede višje od roja s staro matico. Najlaže ga ogrebemo, če visi na veji, ki jo preprosto stresemo, tako da roj sam pade v podstavljen zaboj. Odlet večjega števila čebel preprečimo, če roj popršimo z mrzlo vodo. Z navlaženo metlico ometemo čebele, ki jih ni mogoče stresti v podstavljen zaboj. Čebele, ki so z rojem izletele iz panja že pred več kot dvema dnevoma, so porabile večino zalog hrane, zato zelo rade pikajo. Roj, ki sedi na zelo težko dostopnem mestu, raje pustimo odleteti, kot da se sami izpostavljamo nevarnosti padca. Ogrebljeni roj v zabojčku postavimo v senco v bližini na tla, da se vanj vletijo še preostale čebele. Če je v ogrebalniku ali zaboju matica, se bodo preostale čebele hitro pridružile roju, če pa nam matice ni uspelo zajeti, se bodo čebele dvignile in odletele k njej. Ogrebanje ponovimo, vandar tako, kot je za novo obli kovani roj najprimerneje. Zvečer vsadimo roj v pripravljen panj, ki smo ga prej napolnili s samimi satnicami. Roj vzame s seboj približno za tri dni hrane. Če na drevesu sedi že dva ali celo tri dni, ga je treba takoj po ogrebanju nakrmiti s sladkorno raztopino. Dodajanje hrane uravnavamo glede na pašne razmere med oskrbo roja. Hrane dodamo le toliko, kolikor jo čebele lahko predelajo in uskladiščijo v medeni venec nad zalego. Kot najboljša hrana za roj sta se izkazali beljakovinsko sladkorna pogača in sladkorna raztopina. Preti rano krmljenje zavira razvoj mlade čebelje družine. Kontrola in popravki roja Približno deset dni po vsaditvi roja opravimo prvo kontrolo. Preverimo graditev satja, obseg čebelje zalege, kakovost čebelje zalege in zalogo hrane. Prvi roj mora že imeti zalego, če te ni, je družina osirotela. Pri roju z mlado matico najdemo v najboljšem primeru prva zaležena jajčeca. Če jajčec ne najdemo, najdemo pa polkrožno pripravljeno gnezdo brez hrane v sredini, je to znamenje, da čebele pripravljajo prostor za zalega nje. Če opazimo nenormalno vedenje čebel, kot so nemirnost na satju, nastavljanje matičnikov in slabo izdelano satje, je treba izvesti preizkus za ugotavljanje brez-matičnosti. V sredino panja vstavimo sat mlade čebelje zalege brez čebel. Po treh dneh pogledamo, ali so čebele potegnile matičnike, saj je to zanesljivo znamenje, da je družina brezmatična. Če matičnikov ni, je matica v panju neoplojena. V tem primeru zaleženi sat umaknemo iz panja, ker bo mlada matica tako prej od letela na praho. Z rojem brez matice postopamo kot z drugo brezmatično čebeljo družino. Pri manjšem roju se lahko zgodi, da ta obsedi le na stranskih satnicah in tam gradi satje. V tem primeru gnezdo premaknemo na sredino, satnice pa ob obe strani gnezda. S primerno količino dodane dobre hrane olajšamo graditev satja. Nadaljnje širjenje roja Ko je panj z rojem optimalno zaseden s čebelami in ima zgrajeno vse satje, je čas za njegovo širjenje. Za razliko od normalne družine bomo pri roju za ta namen za-ležene sate premestili iz osnovnega prostora v zgornji prostor panja in tako razdelili čebelje gnezdo. Prazen prostor bomo zapolnili s satnicami. Vse dodane satnice prej popršimo s sladkorno raztopino. Po 10-14 dneh vse nezgrajene satnice premestimo ob gnezdo. Čebele jih zgradijo, matica pa začne neovirano zalegati v obeh panjskih prostorih. Če je zgodnji roj močan, še lahko izrabimo gozdno pašo. Pred začetkom paše pazimo, da v medišču ni satja z venci s hrano, kajti v tem primeru bomo dobili neprimerno mešanico hrane in medu. Nadaljnja širitev roja Roj je napolnil ves prostor, ki ga ima v panju na voljo. Približno polovico satov damo v drug panjski prostor. V obeh prostorih med zaležene sate vstavimo satnice in sat-ni pitalnik s sladkornim testom. OBLIKOVANJE MLADIH ČEBELJIH DRUŽIN Za pridobitnost vsakega čebelarstva je zelo pomem bno sprotno pomlajevanje čebeljih družin. Uspešen, pri dobitno usmerjen čebelar lahko brez večjih izgub čebeljih pridelkov število čebeljih družin poveča dvakrat do trikrat na leto. Z oblikovanjem mladih čebeljih družin ustvarimo možnost, da slabe čebelje družine zamenjamo z zdravimi produktivnimi družinami iz rezerve. S stalno selekcijo povečamo povprečen donos, izenačimo zelo spreminjajoče se donose in zmanjšamo tveganje pri bolnih čebeljih družinah. S prodajo odvečnih zdravih čebeljih družin ustvarimo tudi dodaten vir dohodka. Narejenec z zalego Najbolj uporabna oblika širjenja čebeljih družin je narejenec z zalego. Za ureditev narejenca z zalego potrebujemo pomožni panj, ki bo primeren tudi za prezimovanje, ali rezervno naklado s podnico in streho. Dobro se obnesejo rezervne družine v šestsatnem panju ali nakladi. Šestsatne panjske enote ni treba izolirati, če so postavljene skupaj v baterijah, v katerih se družine grejejo med seboj. Narejence krmimo iz okvirnega ali satnega pitalnika, v katerega pokladamo sladkorno testo ali sladkorni sirup. Oblikujemo jih na vrhuncu razvoja čebeljih družin, ko imamo na razpolago dovolj odvečnih zaleženih satov in dovolj matičnikov ali oprašene matice. Število zaleženih satov, iz katerih oblikujemo narejence, prilagodimo namenu, ki ga imajo mlade čebelje družine. Če želimo, da bi narejenec še v tej sezoni izrabil pašo, bomo potebovali 6-8 zaleženih satov in oprašeno matico. Najbolj uporabna oblika narejanja mlade družine je med razvojem čebelje družine z dvema do tremi zale-ženimi sati v šestsatnem panjskem prostoru. Praksa je pokazala, da prav šestsatni panjski prostor omogoča najboljše razmere za vzrejo. Oblikovanje narejenca Iz čebelje družine vzamemo dva sata s pokrito in po možnosti že izlegajočo se zalego in čebelami. Matica ostane v osnovni čebelji družini. Poleg zalege vstavimo sat z medom ali sat, napolnjen s hrano, ki nam je ostal od zimske rezerve. Z dodajanjem najmanj enega sata, napolnjenega s hrano, opustimo krmljenje nare-jenca. S tem odpravimo nevarnost ropanja. V prazen prostor vložimo dva mlada zgrajena sata, ob steno panja pa vstavimo satni pitalnik, napolnjen s sladkorno pogačo ali, še bolje, z beljakovinsko-sladkomo pogačo. V tako oblikovan narejenec vstavimo zrel matičnik tik pred izleženjem ali mlado oplojeno matico. Dodani matičnik mora biti od strani zavarovan. Zrel matičnik najbolje vstavimo tako, da ga zavarujemo s plastično cevko s premerom približno 16 mm, izrežemo del sata in ga vtisnemo v pripravljeno odprtino. Spodnji del zaščite mora biti odprt, da izležena matica lahko zapusti matičnik. Če narejenca oblikujemo v večji panjski enoti, dodamo še toliko suhih čebel, da dosežemo ustrezno zasedenost satov v narejencu. Narejenec s satom mlade nepokrite čebelje zalege, ki sam vzredi matico, je manj priporočljiv, ker njegov razvoj zamuja, to pa je zelo pomembno za poznejšo moč čebelje družine. Pri uporabi oprašene matice za dodajanje uporabimo matičnico, ki jo obesimo med dva zaležena sata. Prednost tega načina je v tem, da zač ne matica takoj po sprostitvi zalegati. Tveganje izgube pri oprašitvi je izključeno. Če delamo narejenca za stojišče, s katerega smo vzeli vzrejni material, narejenca za tri dni postavimo v temen in hladen prostor, da se čebele socialno uredijo in se letalke ne vračajo v prejš nje domovanje. S tem tudi zmanjšamo nevarnost ropanja. Po treh dneh hladne izolacije postavimo ob večernem mraku narejenca na stojišče in mu odpremo žre- lo. Narejence, ki jih nameravamo postaviti na stojišče, ki je najmanj 3 km oddaljeno od kraja odvzemanja vzrej nega materiala, lahko tja postavimo takoj. Po treh dneh narejenca z oprašeno matico pregledamo, potrgamo morebitne potegnjene matičnike, čep na matičnici pa zamenjamo s sladkornim testom. Ureditev narejenca Sladkorno raztopino lahko dodamo, preden mine teden dni od oblikovanja narejenca. Pri narejencu z dodanim zrelim matičnikom lahko računamo, da bo mati ca začela zalegati prej kot v desetih dneh. Če se mlada matica ne vrne s prahe, je družini smiselno dodati oprašeno matico. Ureditev narejenca z oprašeno matico Po 14 dneh odvzamemo prazen satni pitalnik in ga nadomestimo s satnico. Ureditev narejenca s pokritim matičnikom Iz osnovne družine vzamemo tri sate zalege, sat s hrano, prazen sat in satni pitalnik ter ji dodamo zrel matičnik. Po 14 dneh pogledamo, ali se je matica izlegla, satni pitalnik pa nadomestimo s satnico. ČEBELARJEVA OPRAVILA V AŽ PANJU V JUNIJU Franc Panker - čebelarski mojster, Murska Sobota Ta mesec dosežejo čebelje družine povsod po Sloveniji vrhunec razvoja. Ponekod se to zgodi že maja, v hladnejših delih Slovenije pa junija. To je tudi mesec, v katerem so čebelje paše najobilnej še. Čebelarji pridno vrtimo svoja točila in točimo. Nekateri med, drugi solze. Zdaj se pokaže, kako smo ravnali s čebeljimi družinami, kako živalne so tako pridobitne kot rezervne družine. Če ste upoštevali navodila, so vaše pridobitne in rezervne družine zdaj na vrhuncu razvoja in delovne vneme. Te družine pa je treba naprej držati v delovni kondiciji, da ne sedejo na roj ali celo izrojijo. Kaj bomo počeli pri čebelah ta mesec? Pokrito zalego bomo premestili v medišče in vstavljali satnice. Vstavljali bomo gradilne sate in izrezovali pokrito tro-tovino. Za svoje potrebe bomo vzrejali matice. Stare matice bomo zamenjali z mladimi iz lastne vzreje ali s kupljenimi. Oblikovali bomo narejence s pokrito zalego. Delali bomo ometence. Točili bomo med. Uredili bomo dokumentacijo za prevoz čebel in uporabo pa-sišč. Premeščanje pokrite zalege v medišče in vstavlja- nje satnic v medišče ali plodišče. Pokrito zalego ved no premeščamo na sredino medišča. Ob zalego lahko dodamo satnice. Če je družina zelo močna in je v naravi paša, lahko dodamo dve satnici tudi v plodišče. Vendar moramo gnezdo vedno združiti in satnice ali delno že zgrajene sate, ki smo jih vzeli iz medišča, vstaviti tik ob gnezdo. Če je čebelja družina v plodišču na novo zgrajene sate napolnila z medičino in cvetnim prahom, te odvzamemo in jih uporabimo za narejence z zalego. Včasih nekatere matice zelo nerade zalegajo na novo zgrajeno satje. Po mojih izkušnjah so to predvsem starejše matice. S premeščanjem zalege v medišče pritegnemo tja tudi panjske čebele in s tem zmanjšamo prenatrpanost plodišča, sočasno pa na ta način povečamo prenos matičnih feromonov in juvenil-nega feromona. Večji prenos feromonov namreč preprečuje graditev matičnikov in povečuje delovno vnemo. Graditev satja zelo ugodno vpliva na čebeljo družino, kajti v nasprotnem primeru čebele z razvitimi voskov-nimi žlezami izločajo voskove ploščice, ki padajo na dno panja, čebele čistilke pa jih pridno odstranjujejo iz panja. S tem čebelar izgubi kar nekaj izdelanih satov na leto. Mlado satje je pogoj za nemoten razvoj čebelje družine, hkrati pa tudi ustrezna posoda za med. Iz mladega satja se izležejo večje in bolj zdrave čebele. Čebelnjak z poslikanimi prašilčki last Jožice in Jožefa Trstenjaka iz Črenšovcev. Lenobe svoje se sramuješ, ko marljivost našo ogleduješ. Z zamenjavo starega satja smo iz čebelje družine odstranili tudi številne povzročitelje bolezni, ostanke zdravil in strupov, ki se kopičijo v vosku in zelo slabo vplivajo na zalego. Kam vstavimo gradilni sat? Vedno ga vstavimo kot predzadnji sat levo ali desno v plodišču. Gradilni sat damo lahko v graditev tudi v medišče, ko je izdelan, pa ga vstavimo v plodišče. Zakaj ga vstavimo kot predzadnji sat? Zadnji sat v plodišču mora biti vedno medeno-obnožinski sat, ki je nekakšen izolator oziroma termofor, hkrati pa je kot shramba medu in obno-žine čebelam vedno na razpolago. Dobro namreč vemo, da ima stik čebel s hrano zelo velik pomen za nemoten razvoj čebelje družine. Pri mojem načinu čebelarjenja ni medenih vencev ali pa so ti zelo majhni. Drugi od zadaj je lahko gradilni sat, ki ga matica zelo hitro zaleže. Najpomembneje pa je, da varoa dvakrat bolj napade trotovsko zalego v tem satu kot trotovsko zalego v sredini gnezda. Poleg tega gradilni sat z zaleže-no trotovino v sredini gnezda deluje kot ločilna deska, saj je dosti debelejši od sata s pokrito zalego. To čebele precej moti pri panjskih opravilih, matico pa pri zaleganju. Izrezovanje pokrite trotovske zalege. Res je, da je s tem precej dodatnega dela, vendar se splača. Zakaj? Če ima čebelja družina na razpolago prazen prostor v gradilnem satniku, v njem navadno gradi trotovsko satje. S tem čebele odvrnemo, da bi trotovske celice gradile na satnicah in na preostalem satju. Poleg tega imamo večjo količino trotovine na enem mestu. Kdaj izrezujemo pokrito trotovino? Izrezujemo jo izmenično, najpozneje pa tedaj, ko troti dobijo vijoličaste oči. Takrat je najbolj opazna tudi okužba z varoo. Z izrezovanjem pokrite trotovske zalege lahko za 30 odstotkov zmanjšamo okužbo. Kako oblikujemo narejence z zalego? Ta način obli kovanja narejencev je bil opisan v prejšnji številki Slovenskega čebelarja. Kako delamo ometence in kdaj je najprimernejši čas za to? Za umetne roje potrebujemo oprašeno matico. V naših krajih je mogoče umetni roj narediti že sredi maja. V tem obdobju je rojilno raz- položenje na vrhuncu, zato ga lahko preprečujemo tu di z narejanjem mladih čebeljih družin. Za oblikovanje umetnega roja potrebujemo rojilni zaboj s krmilno napravo in vsipalnik za čebele. Oprašeno matico obesimo v zaboj v zaprti matičnici. Potem čebele ometemo v sipalnik, ki ga prej nekoliko poškropimo s sladkorno vodo, da preprečimo množičen odlet čebel. Čebele so lahko iz več čebeljih družin, vendar ometemo samo čebele iz mediščnih satov. Ali je v ometencu dovolj čebel, ugotovimo s tehtanjem; tak panj mora namreč teh tati od 1,5 kg do 2,2 kg čebel. V zaboju za ometeni roj ne sme biti več kot tretjina čebel, sicer se bodo le s težavo socializirale med seboj. Po končanem natre-senju odnesemo čebele v hladno klet in jih tam pustimo dva ali tri dni. Še isti dan jih zdravimo z sistemi-kom (apitol, perizin) in jim damo manjšo količino slad kome raztopine v razmerju 1 : 1, da ne bi umrle od lakote. Tretji večer stresemo čebele na satnice rezervnega panja. Hkrati sprostimo matico, tako da zamašek zamenjamo s sladkornim testom in matičnico obesimo na sredino med satnice. Po namestitvi na stojišče začnemo čebele krmiti s sladkorno tekočino. Nadaljnja nega je enaka kot pri naravnem roju, s tem da smo družino do prihodnjega leta očistili varoe. Paziti moramo le, da se ne pojavi reinfekcija (vnovična okužba). Kdaj delamo prve ometence? Prve ometence delamo po akacijevi paši, ko je v panju presežek čebel. Kako vzrediti matice za svoje potrebe? Ali se bo čebelja družina ob ugodnih pašnih razmerah razvila v močno in živalno biološko celoto, ki bo nabrala dovolj velik pridelek, ali bo ostala slabič, od katerega ne bo nobene pridobitne koristi, le veliko nepotrebnega dela, stroškov in na koncu tudi jeze, je odvisno od matice. Ne morem mimo ugotovitve, daje pri nas nekaj hu do narobe, zlasti v zvezi z literaturo in različnimi podatki o maticah, zmogljivosti njihovega zaleganja, številu jačnih celic, doseženem številu osebkov v čebelji družini in še o marsičem drugem. To samo potrjuje moje ugotovitve, da številni preprosto nekritično prepisujejo (pogosto tudi napake), hkrati pa ne preverjajo podatkov, ki jih zasledijo v tujih virih in literaturi. Ni moj namen razpravljati o tej temi, zato tudi ne navajam nobenih številk ali podatkov. Toliko v vednost tistim, ki to počnejo že leta in leta. Opisal bom nekaj svojih iz kušenj z vzrejo in dodajanjem matic, s trotavostjo in boleznimi matic. Vzreja matic je zelo zahtevno in strokovno delo. Pridružujem se ugotovitvi tistih, ki trdijo, da je nestrokovno umetno vzgojena matica dosti slabše kakovosti od matice, izležene iz zasilnega matični-ka z mlado žerko. Matice, vzrejene spomladi, ko je v naravi obilo hrane in cvetnega prahu (čebele dojilje dobesedno zalijejo žerko matice z velikansko količino kakovostnega matičnega mlečka), so dosti bolj kakovostne kot matice, vzrejene v pomanjkanju naravne hrane in z beljakovinskimi nadomestki. Sam se enajsto leto ukvarjam s strogo selekcijo kranjske sivke. Največjo pozornost pri selekciji namenjam rodu, mirnosti, čistilnemu nagonu, velikemu obsegu zalege, donosu medu, mirnemu sedenju čebel na satju in odpornosti na varoo, kolikor je to mogoče. Če hoče čebelar vzgojiti dober vzrejni material, mora imeti večje število pridobitnih družin. Na podlagi strogih meril izmed njih določi najboljše, ki jih potem spremlja vsaj štiri do pet let. Ma- tiče, starejše od dveh let, katere potomci so bili matičarji ali so imeli izjemne lastnosti, vstavim v petsatne panjiče. Strokovno bi bilo nedopustno, če bi te matice stisnil. Potem jih spremljam vsaj še leto ali dve, medtem pa te matice navadno prelegajo. Tako dobim res pravo sliko o potomstvu in matičarjih. Vsak čebelar si lahko vzredi matice za svoje potrebe. Vse to je opisano v različni čebelarski literaturi, med drugim tudi v knjigi ČEBELARSTVO, ki je leta 1984 izšla pri založbi Kmečki glas. Vsak čebelar si bo sam izbral način, ki mu najbolj ustreza in s katerim dosega dobre rezultate. Sam sem do potankosti izdelal svoj način presajanja in vzreje matic. Uporabljam plemenilčke tipa ZANDER, ki jih vstavim v štiridelno plemenilno enoto. Zakaj uporabljam ta tip plemenilčka? Zanj sem se od ločil iz več razlogov. Čebele ometem v zaboj za ome tence, nato družino zdravim proti varoi. Čebele v me-dišču zgradijo sate za prašilčke. Čebele nasujem v ple menilčke na deviški sat in tako izključim vsako mož nost prenosa kake bolezni na matico in spremljevalke. Poleg te so še tudi druge velike prednosti. Plemenilčke in plemenilne enote izdelujem sam. Sam sem skonstruiral plemenilno enoto tako, da imajo plemenilčki optimalne pogoje, saj je to pri vzreji matic nujno. Pri vzreji matic uporabljam tujo tehnologijo in svoje enajstletne izkušnje. Kaj kot vzrejevalec matic pogrešam v Sloveniji? Plemenilno postajo zaprtega tipa, v kateri bi se plemenile rodovno čiste matice. S tem bi slovenski vzrejevalci matic pridobili zelo veliko, hkrati pa bi morali izpopolniti svoje znanje o vzreji matic. Zdaj namreč zelo zaostajamo za Evropo. Naša miselnost je pač takšna, kakršna je (balkanska). Drug problem so čebelarji, ki testirajo matice, saj njihovi rezultati niso objektivni. Resje, da ne moremo metati vseh v en koš. Eni so objektivni in ocenijo matice po njihovi resnični kvaliteti, drugi pa rezultate napišejo na pamet, ker želijo test ne matice dobiti zastonj. In kaj ti rezultati pomenijo za posameznega vzrejevalca matic? Velikokrat zgolj razočaranje, da je marsikatera zelo kvalitetna matica ocenjena kot slaba ali neprimerna. Zato pozivam vse če belarje, ki prejemajo testne matice, naj bodo objektivni. Spremljajte matice v nadaljnji reji, omogočite jim optimalne razmere,' rezultate - naj bodo ti kakršni koli -pa posredujte selekcijski službi, Vsem že vnaprej hvala. Drugo, kar pogrešam, je ustanova, ki bi spremljala zdravstveno stanje čebel in matic. V njej naj bi opravljali različne raziskave, zlasti matic, ki zalegajo slabo ali presledkasto, trosijo jajčeca po satu, zalegajo v čebelje celice neoplojena jajčeca, delno ali popolno tro-tavost matic itd. Vse to zdaj pogosto pripisujemo samo slabi oploditvi matic. Kdor misli tako, se zelo moti. Dodajanje matic. Čebelarji dodajajo matice na naj različnejše načine. Vsak prisega na svoj način, posle- dica tega početja pa je, daje prenekatera kakovostna matica pogubljena. Izguba ali odvzem matice je za dru žino stres. Čebelja družina se nanj odzove na različne načine. Eden od teh je, da začnejo čebele po določenem času, ko v čebelji družini ni več matice in s tem tudi ne matičnega fermona, ki preprečuje graditev ma-tičnikov, tam, kjer je zalega najmlajša, širiti celice (izdelovati matične lončke), čebele dojilje pa matične žer-ke dobesedno zalijejo z matičnim mlečkom. Število ma-tičnikov je zelo različno. To so zasilni matičniki, katerih naj bi čebelarji ne uporabljali. Kot sem že prej omenil, ima čebelar več možnosti za vzrejo kakovostne matice, lahko pa jo tudi kupi. Kako dodajam matice? Če zamenjujem matico v pri dobitni družini, to počnem po glavni paši, odvisno od vzroka zamenjave, vendar je postopek vedno enak. Staro matico zaprem v posebno matičnico (ta ima enako funkcijo kot matičnica g. Pislaka). Do matice imajo čebele prosto pot skozi krajši predor z matično rešetko. Daljši predor je zaprt z lesenim čepom. Tako čebele raznašajo matični fermon po celotnem panju, družina ni v stresu in navadno ne gradi matičnikov. Navzočnost matice je za čebeljo družino zelo pomembna. Matica, zaprta v matičnici, ne more zalegati, s tem pa se za nekaj dni prekine tudi zalega. Ko čebele pokrijejo zad njo zalego, odvzamem staro matico in med polegajočo se zalego v plodišču takoj dodam mlado oplojeno matico. Mlada matica je v enaki matičnici, kot je bila prej stara. Oba predora sta napolnjena s sladkornim testom. Čebele pridejo do matice po krajšem predoru v 48 urah, matica pa ne more iz matičnice, ker ji izhod preprečuje matično rešeto. Po daljšem predoru pridejo čebele do matice v treh do štirih dneh. Matica navadno zapusti matičnico sama, če pa noče iz matičnice, je treba čebeljo družino obvezno pregledati, ali ni mogoče potegnila zasilnega matičnika. Če najdemo zasilne mitičnike, jih uničimo in matico izpustimo iz matičnice. Po dodajanju mlade matice družine ne motimo vsaj teden dni. Ta način dodajanja matic je 98-odstotno uspešen. Preizkusi te, ne bo vam žal! Prekinitev zalege je zelo dobrodošla pri altarnativnem načinu zatiranja varoe. Točenje medu. Med točimo, ko je ta odvisno od sorte in povzročitelja medenja pokrit vsaj do polovice. Ravnati se moramo po zahtevah zaščitne blagovne znamke. Preskrba pasišča, ureditev dokumentacije za prevoz čebel in prevažanje na različna dovoljena pasišča. Čebelar prevažalec si mora pravočasno urediti vso dokumentacijo za prevoz. Zamujanje na čebeljo pašo je za čebelarja velika izgu ba. Nasvet: Čebele vedno prevažajte ponoči, postavitev prevoznega čebelnjaka je treba opraviti pred svitom, čebele se morajo umiriti pred odpiranjem brad, čebele preskrbite z vodo, prevoznih čebelnjakov ne izpostavljajte celodnevni pripeki. NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE NA LUKOVICI Telefonske številke ČZS v novem Čebelarskem centru na Lukovici so: tajništvo 01/729 61 00, faks 01/729 61 32, tajnik 01/729 61 02, urednik 01/729 61 14, opazovalec paš 01/729 61 10, odzivnik za paše 729 61 20. Elektronska pošta - tajnik: tone.tomec @ cebelarska-zveza-slo.si -pisarna: barbara.zajc @ cebelarska-zveza-slo.si - urednik: cebelarska.zveza.slo@siol.net ČZS VAROZA IN HUDA GNILOBA V AVSTRIJI Na posebno povabilo Čebelarske zveze Slovenije je znani strokovnjak dr. Rudolf Moosbeckhofer s Čebelarskega inštituta na Dunaju za XXV. DRŽAVNI ČEBE LARSKI SEMINAR, ki je bil 2. marca 2002 v Celju, pripravil predavanje o dveh aktualnih temah - varoi in hudi gnilobi, in predstavil reševanje teh problemov v Avstriji. (Predavanje je prevajal Milan Meglič.) Ob tej priložnosti se Čebelarska zveza Slovenije dr. Moosbeckhoferju iskreno zahvaljuje za zanimivo predavanje. Z njegovo privolitvijo seznanjamo z omenjeno problematiko tudi širšo slovensko čebelarsko javnost. VAROA V Avstriji je varoa še vedno nevarna in povzroča čebelarjem veliko težav. Brez protiukrepov čebelje družine propadejo. Kljub zatiranju so izgube čebeljih družin velike. Čebelarji uporabljajo delno tudi nedovoljena sredstva. Opazili so odpornost na naslednje učinkovine in sredstva: fluvalinat (apistan), flumetrin (bayvarol), akrinatrin (gabon), amitraz (apivar in podobno), kumafos (perizin). Če sredstev za zatiranje ne menjamo, se zaradi mutacije in selekcije povečuje število odpornih varoj. Obseg in stopnja odpornosti nista natančno ugotovljena. Opazili so razlike v stopnji odpornosti, in sicer regionalne, od čebelarja do čebelarja, med posameznimi stojišči in celo med posameznimi čebeljimi družinami. Kaj storiti pri odpornosti na piretroide? - Napadenost je treba preverjati s štetjem naravno odpadlih varoj oziroma s preiskavo trotovske ali čebelje zalege. - Spremljati je treba uspešnost zatiranja, in sicer s preverjanjem naravnega odpada varoj ali s kontrolnim zatiranjem družin, na primer z oksalno kislino, apila-com (mlečna kislina, pripravljena za zatiranje varoe) ali s perizinom pri družinah, pri katerih je naravni odpad varoe večji. - Če je odpornost majhna, je treba zatiranje ponoviti. - Če je odpornost velika, je treba namesto piretroi-da uporabiti drugo sredstvo. Alternativna sredstva niso priljubljena, predvsem za to, ker zahtevajo več časa in ker je delo z njimi zahtevnejše. Delno so nevarna tako za čebele kot za čebelarja, učinkovitost je odvisna od temperature, načina uporabe, panja itd. (na primer mravljinčna kislina ali timovar). Eno samo zatiranje ni dovolj. Nekatera sredstva slabo vplivajo na družine z zalego (na primer mleč na in oksalna kislina). Uspeh z alternativnimi sredstvi zagotavlja samo preverjanje uspešnosti zatiranja in dokončno uničenje večine preostalih varoj v obdobju, ko v družinah ni več zalege. SREDSTVA ZA ZATIRANJE VAROE IN NJIHOVE ZNAČILNOSTI 1. V Avstriji dovoljena sredstva so: APISTAN, PE RIZIN in APITOL. Ugotovili so, da so varoe zelo odpor ne na apistan, zato je potrebno dodatno zatiranje ali menjava sredstva. Perizin zagotavlja dober rezultat samo v obdobju, ko v družini ni zalege, zato je zatiranje s perizinom brez poprejšnjega zatiranja s kakšnim dru gim sredstvom za veliko družin neučinkovito. V Italiji so že ugotovili odpornost tudi na perizin! Apitol je do voljen, vendar je promet z njim ustavljen. 2. V Avstriji prijavljena sredstva so: MRAVLJINČNA KISLINA, TIMOVAR, APILAC IN OKSALNA KISLINA. Zatiranje z mravljinčno kislino je treba večkrat ponoviti. To sredstvo ubija varoe na čebelah in v zalegi, do voljena pa je uporaba samo naslednjih pripomočkov: KRÄMERJEVE PLOŠČE, HLAPILNIK UNIVERZAL, BUR MAEISTERJEV HLAPILNIK, LIEBIGOV IN LIEBEFELDOV HLAPILNIK. Pri uporabi timovarja je potrebno dvakratno zatiranje, poleg tega pa moramo večino preostalih varoj dokončno uničiti v obdobju, ko v panju ni več zalege. Apilac je dovoljeno uporabljati samo v obdobju, ko v čebeljih družinah ni več zalege. S sredstvom popršimo vse s čebelami zasedene sate. Apilac je zelo primerno sredstvo za zimsko zatiranje, glede na napadenost pa ga uporabimo enkrat ali dvakrat. Oksalna kislina je uspešna samo, kadar v čebelji družini ni zalege. Brez poprejšnjega zatiranja varoe z drugimi sredstvi je zatiranje samo z oksalno kislino za veliko družin neučinkovito. Večkratna uporaba oksalne kisline je za čebeljo družino škodljiva! Oksalna kislina ubija varoo na čebelah, ne pa tudi v zalegi! Dovoljene so samo registrirane raztopine oksalne kisline oziroma registrirani uparjalniki. Omejen je tudi čas uporabe ok salne kisline. Tako je uporaba dovoljena samo od 15. oktobra do 31. januarja, možno pa jo je uporabljati tudi pri mladih družinah - narejencih, iz katerih ne bomo točili medu. Oksalno kislino je dovoljeno uporabljati samo v obliki raztopine, imenovane apioxal (že delno pri pravljena oksalna kislina, ki jo čebelar pred uporabo samo še razredči), ki jo pokapamo ali razpršimo po čebeljih družinah, raztopine, imenovane bienenwohl, ki jo bodisi pokapamo po družinah bodisi uporabimo v obliki tablet oksalne kisline za izparevanje v registriranem uparjalniku vrste Varrox. 3. Nedovoljena oziroma neregistrirana so naslednja sredstva: bäyvarol (pojavlja se odpornost nanj, dovoljenje za uporabo je prenehalo veljati), folbex VA (dovoljenje je prenehalo veljati), amitraz (v obliki trakov za dimljenje ali trakov apivar), check mite, nanesen na trak (učinkovina kumafos), trak apifos (učinkovina brom* fenvinfos) in trakovi gabon (učinkovina: akrinatrin). Največje napake pri zatiranju varoe so: omejitev na uporabo samo enega sredstva (na primer samo na apistan), prepozen začetek zatiranja, uporaba apistana kljub odpornosti na to sredstvo, pomanjkljivo ali nikakršno preverjanje napadenosti, pomanjkljivo ali nikakršno preverjanje uspešnosti zatiranja, neupoštevanje možnosti reinvazije in neizvajanje zimskega zatiranja. Posledice pomanjkljivega zatiranja so: veliko začetno število varoj spomladi, družine propadajo vedno hitreje, potrebne so interventne akcije zatiranja med pašo, čebele so poškodovane, sekundarne infekcije, propadajoče družine so potencialna nevarnost ropanja, reinvazije in prenos kužnih bolezni (na primer hude gnilobe). Kratkoročne do srednjeročne rešitve dosežemo z integriranim konceptom zatiranja varoe, v katerega so vključeni tako biološki/biotehnični in apitehnični ukre pi kot uporaba kemičnih sredstev. Pri tem nam težave povzročajo zlasti odpornost varoj in ostanki kemičnih sredstev v čebeljih pridelkih, to pa nas sili v razvoj novih sredstev za zatiranje. Največja težava pri teh sredstvih pa je pridobitev dovoljenja za njihovo uporabo. Osnovni koncept zatiranja varoe sloni na temeljitem zmanjšanju števila varoj takoj po končani paši in na uničenju čim večjega števila varoj v obdobju, ko v pa njih ni zalege. Zatiranje po tem osnovnem konceptu je z dovoljeni mi in registriranimi sredstvi mogoče izvesti v več kombinacijah. V vseh je v pašnem obdobju dovoljeno zmanj ševanje števila varoj samo z biotehničnimi metodami, kot so izrezovanje trotovine, odvzemanje čebelje zalege, uporaba lovilnih satov in toplotna obdelava. Takoj po končani paši pa je mogoče uporabiti naslednje kombinacije oziroma različice: Poznopoletna opravila Glavno zatiranje Mravljincna Mravljincna (Apistan) kislina kislina 1 RAZLICICA 1 Poznopoletna opravila Glavno zatiranje Redukcija varoj v obdobju, ko ni več zalege Mravljincna kislina (Apistan) Mravljincna kislina (Apistan) Mravljincna kislina Mravljincna kislina RAZLICICA 2 Apioxal/bienewohl izparilnik Varrox APILAC APILAC Poznopoletna opravila Glavno zatiranje Redukcija varoj v obdobju, ko ni več zalege Mravljinčna Mravljinčna (Apistan) kislina kislina J RAZLICICA 3 Mravljinčna (Apistan) kislina Apioxal/bienewohl izparilnik Varrox APILAC APILAC Poznopoletna opravila Glavno zatiranje Redukcija varoj v obdobju, ko ni več zalege APILAC APILAC (Apistan) (Apistan) Mravljincna kislina Mravljincna kislina Mravljincna kislina Enkrat perizin Apioxal/bienewohl izparilnik Varrox Pojasnilo k nazivom sredstev v gornjih različicah: Apioxal je že delno pripravljena oksalna kislina, pred uporabo ga je treba le še razredčiti na predpisano koncentracijo (registriran je v Avstriji). Bienenwohl je sredstvo za zatiranje varoe, napo-membnejša sestavina je oksalna kislina, vsebuje pa še dodatke, npr. propolis itd.; proizvajalec: F. B. Danny, München. Apilac je že pripravljena 15-odstotna mlečna kislina (registrirana v Avstriji). Izparilnik Varrox je v Avstriji edini registriran tip izpa-rilnika; prodaja: Adermat Biocontrol AG., Švica. Možna dolgoročna rešitev so čebele, odporne na varoo. To je edina rešitev, ki vodi v neobremenjeno čebelarjenje in omogoča opustitev izvajanja ukrepov zati ranja varoe. Pri tem so odprta zlasti vprašanja: • ali so naše čebele sploh odporne na varoo, • kakšno je čebelarjevo osebno stališče in kaj predpisuje državna zakonodaja glede uvoza in križanja tujih pasem čebel, • gensko spremenjene čebele itd. Sklep Zatiranje varoe je nujno. Odpornost na akaricide zahteva spremembo strategije zatiranja. Čebelar se mora prilagoditi spremenjenim razmeram - stroški se povečujejo. Tekmo med razvijanjem novih kemičnih sredstev in odpornostjo je mogoče dobiti samo z odbira na odpor nost. HUDA GNILOBA Vzrok obolelosti čebelje zalege je bakterijska infekcija, ki jo povzroča Paenebacillus larvae. Ta se pojavlja v dveh oblikah: v vegetativni obliki (palčke) in v obliki spor, ki so izjemno dolgožive. Huda gniloba (tudi ameriška gniloba) je kužna bolezen čebelje zalege. Čebelja zalega odmre, zdravljenje družine pa je zelo zahtevno. Značilno za potek te bolezni je, da od infekcije do prvih simptomov bolezni lahko mine nekaj tednov ali celo mesecev, od izbruha bolezni do propada čebelje družine pa lahko mine nekaj mesec ali celo let. Obolela zalega je presledkasta, celični pokrovčki so vdrti, preluknjani in imajo vlažen, lesketajoč se videz. Sčasoma se spremeni v vlečljivo maso, kavno rjave barve (preizkus vlečljivosti z zobotrebcem), značilen je vonj po kleju. Ta masa se nato posuši v krasto, ki se na spodnjem delu celice sprime na stene celice. (Pozor: pri evropski gnilobi se kraste ne sprimejo s stenami celice, pri griži pa so kraste samo na zgornjem -vrhnjem delu celic!) Razširjanje bolezni v čebelji družini: • s sporami obremenjena hrana (matični mleček, cvetni prah, med), • prenašanje spor med čiščenjem, graditvijo satov ali med nabiralnimi dejavnostmi (deli panjev, med, cvetni prah, satje, čebele/dlačice ali med v mednem mešičku/), • voščena vešča in njeni iztrebki. Razširjanje bolezni z ene družine na drugo: • opanje; • nalet čebel ali trotov (7-8 km); • čebelar: z izmenjavo satov s hrano ali praznih satov oziroma satov s cvetnim prahom, s krmljenjem z medom ali cvetnim prahom, s tem, da čebelam omogoči dostop do okuženega materiala, velika koncentracija čebel, oblikovanje narejencev iz obolelih družin, izmenjava satja (krepitev družin ali odvzemanje satov z zalego, medom, hrano, praznih satov), z medom, orodjem in z nastavljanjem okuženih satov ali mednih pokrovčkov, da bi jih čebele osušile; • z enega stojišča na drugega se bolezen širi z na kupom čebeljih družin, rojev, z izmenjavo satja, ropanjem, praznimi panji in zapuščenimi čebelnjaki - stojišči, z izmenjavo orodja in tudi z voščeno veščo. Preventiva obsega: • Brez poprejšnjega preverjanja na stojišče ne smemo prenašati drugih čebeljih družin ali satja in orodja. • Čebeljih družin ne smemo kupovati brez poprejš nje kontrole zalege. • Roje lahko vsadimo v panje šele po dveh dneh zapore. • Če kupimo že uporabljene panje, jih moramo pred uporabo obvezno razkužiti. Čebel nikakor ne smemo krmiti z medom in cvetnim prahom tujega izvora (Uvožen med je do 100 odstotkov obremenjen s sporami hude gnilobe!). • Stojišče naj ne bo nameščeno blizu izvora nevar nosti okužbe (dvomljiva stojišča čebel, polnilnice medu, odlagališča odpadkov, počivališča). Ob sumu ali ugotovitvi bolezni je obvezna prijava. Pri javo opravi lastnik ali pooblaščeni preglednik oziroma vsak, ki pozna simptome bolezni in ki sumi na okužbo. Prijaviti jo je treba pristojni veterinarski službi. Na podlagi prijave sledijo ukrepi veterinarske službe, to je odvzem vzorcev za diagnozo, zaprtje stojišča in okolice (3 km), ukrep kontrole na območju zapore, sanacija in svetovanje. Kontrolo je treba ponoviti v dveh mesecih po sanaciji. Končno sledi preklic zapore. Kazensko je odgovoren vsak, kdor pravočasno ne prijavi suma na bolezen ali obolelosti čebeljih družin, kdor z območja zapore čebele prepelje drugam, kdor brez posebnega dovoljenja pripelje čebele na območje zapore, kdor stojišča na območju zapore ne prijavi pravočasno, kdor pooblaščenim organom oz. veterinarskim oblastem prepreči dostop na stojišče in kdor krši prepoved ali predpis. Za dokazovanje povzročitelja hude gnilobe uporab Ijajo vzorce zalege, staro satje s krastami, čebele, med, vosek, cvetni prah in zimsko hrano. Pošiljanje vzorcev: koščki satja z zalego v velikosti 20 x 20 cm (z okuženo zalego ali krastami). Pri tem je treba vsak košček takega satja posebej zaviti v papir, priložiti kratko poročilo, pošiljko opremiti z imenom in naslovom, jo vložiti v posebno vrečko in poslati v škat- li, ki je odporna na pritisk. Diagnozo postavijo pristojni v laboratoriju (klinična slika, rast kulture na gojišču, mikroskopiranje - spore so razpoznavne šele pri 1000-kratni povečavi - biokemični test, na primer: katalaza negativna, rast subkulture na gojišču). Prednosti preiskave medu so: vzpostavitev sistema zgodnjega odkrivanja hude gnilobe (možnost zaznave izbruha grozeče bolezni leto ali dve pred kliničnimi simptomi), možnost preverjanja uspešnosti sanacije (dosledna sanacija zmanjša število spor pod dokazljivo mejo), možnost preiskave okolja in odkrivanje žarišča spor, izvorov okužb in prenašanja spor. Ob morebitni dokazani navzočnosti spor so potrebni naslednji preventivni ukrepi: medu in ostankov medu ne smemo uporabiti za krmljenje čebel, narejence lah ko oblikujemo le z metodo ometencev (umetnih rojev), v medišča je treba vstavljati samo satnice, pospeševati moramo graditev satja, po paši iz pridobitnih družin oblikujemo umetne roje, panje in orodje moramo dezinficirati. Zatiranje/sanacija obsega naslednje ukrepe: panje in orodje je treba obžgati ali prekuhati, sate s hrano moramo stopiti (dezinfekcija voska), čebele pa uničiti (ali oblikovati umetne roje). Katere družine je treba uničiti? Uničiti moramo vse oslabele, očitno obolele čebelje družine ter vse obolele čebelje družine, kadar nam letni čas ne omogoča oblikovanja umetnih rojev. Z metodo umetnih rojev lahko saniramo očitno obolele, vendar močne družine, prav tako pa tudi vse dru ge družine na stojišču ali v čebelarstvu. Če želimo vse čebelje družine sanirati z umetnimi roji, moramo pri večjem številu čebeljih družin pripraviti načrt sanacije. Ta naj upošteva, da je treba na stojišču z obolelimi čebeljimi družinami sanacijo opraviti takoj, na preostalih stojiščih pa po paši (matico v matič nicol). Mlade družine oblikujemo samo z metodo umetnih rojev + satnice + svoje stojišče oziroma s tako imenovano rotacijsko metodo. Postopki narejanja umetnih rojev so: • iz močnih družin naredimo posamezne umetne roje, težke 1,5 kg, • iz več šibkejših družin naredimo zbirne umetne roje, • potem ko čebele prenehajo izletavati, jih ometemo, • umetne roje narejamo od marca do septembra, • umetne roje vsajamo samo v nove ali razkužene panje. Za oblikovanje umetnih rojev potrebujemo: zabojčke (škatle iz lepenke) za ometence z mrežo za zračenje, lijak za ometanje, čiste panje, satnike s satnicami, pršilko, čisto omelce, rokavice za enkratno uporabo, večje vreče ali kartone, sredstvo za čiščenje in dezinfekcijo ter plinsko spajkalko s širokim gorilcem. Glede na to, za koliko časa postavimo umetni roj v klet, razlikujemo tri načine oblikovanja umetnih rojev: • Umetni roj za dva do tri dni zapremo v klet in ga pustimo stradati. Čebele morajo namreč porabiti hrano v mednem mešičku, okuženo s sporami hude gnilobe. Takoj, ko začnejo čebele zaradi lakote padati iz grozda, jih obilno nakrmimo. • Če čebele za tri dni zapremo v klet, preprečimo vračanje čebel v prejšnje panje. Ta ukrep je primeren, če želimo umetne roje vsaditi na starem stojišču. Če čebele zapremo v klet za krajši čas, moramo roje označiti in jih vsaditi v panje na starem mestu točno tam, kjer je stal njihov prvotni panj. • Ne da bi čebele zaprli v klet, lahko oblikujemo narejence v brezpašni dobi (čebele morajo stradati). Čebele ometemo neposredno pred njihove stare panje, panje pa prej zamenjamo z razkuženimi ali novimi in opremimo s satnicami. Prva dva dneva jih ne krmimo! Postopek oblikovanja narejencev po vrstnem redu potrebnih del: Najprej pripravimo orodje. Pri vsaki obo leli družini moramo uporabiti nove rokavice za enkratno uporabo, še pred odpiranjem panjev pa pripraviti razkužene zabojčke z lijakom. Pri izvlačenju satovje treba čebele popršiti z vodo (ne z medeno vodo!) in jih omesti oziroma otresti v lijak. Nazadnje je treba otresti oziroma omesti še čebele s podnice. (Pozor: Za en umetni roj uporabimo največ 2,5 kg čebel, sicer obstaja nevarnost zadušitve!) Ometene sate je treba takoj odstraniti. Damo jih v transportne zabojčke (ki za preostale čebele niso dostopni) za poznejše točenje: vse sate, v katerih je zalega, moramo sežgati v posebni jami na kraju samem (če je to dovoljeno) ali jih v škatlah iz lepenke oziroma v vrečah, v katere preostale čebele nimajo dostopa, prepeljati v sežigalnico. Zabojček z umetnim rojem potem krepko udarimo ob tla, odstranimo lijak, zapremo s pokrovom in postavi mo v senco. Kadar je vreme toplo, obstaja nevarnost zadušitve. Med prevozom pazimo na zračenje. Na splošno je treba postopek v celoti opraviti hitro, zato je dobro, če imamo pri tem opravilu pomočnike. Eden izmed njih naj ves čas ostane »čist«, se pravi, naj se nikoli ne dotakne ničesar, kar vsebuje spore hude gnilobe! Po ometenju čebel je treba vso nerazkuženo opremo, ki je ne moremo več uporabljati (stari panji, pomožna oprema itd.), zažgati v posebni jami (če je dovoljeno in brez nevarnosti za povzročitev požara), sicer ga je treba prepeljati v sežigalnico. Uporabne panje ali dele panjev je treba shraniti tako, da čebele do njih nimajo dostopa. Pogoji za razvoj saniranih družin: uporabimo samo na novo kupljene satnice, nikakor pa jih ne izdelujemo sami, krmljenje je mogoče bodisi s sladkorno raztopino bodisi z apiinvertom (ne z medom!), v medišča spet vstavimo samo satnice, v brezpašni dobi čebele izdatno nakrmimo, in sicer dvakrat po 5 litrov sladkorne raz topine v razmerju 1:1. Dezinfekcija/čiščenje obsega: Satje - Vse sate z zalego, vključno s satniki, sežgemo. Ob upoštevanju strogih higienskih ukrepov medene sate iztočimo, potem pa sate izrežemo in jih damo pretopiti (»okužen vosek«!). Lahko pa izrežemo tudi vse prazne in medene sate in jih damo pretopiti (»okužen vosek«), satnike pa sežgemo ali prekuhamo. V panjih ostrgamo vosek in propolis in jih obžgemo (po Hansenu, 1991, na ta način ne uničimo vseh spor) ali pa panje in satnike prekuhamo v 3-5-odstotnem natrijevem lugu. Ker obstaja nevarnost opeklin, moramo uporabiti zaščitna sredstva: zaščitna očala, zaščitne rokavice in gumijaste škornje! Po prekuhanju je treba panje in orodje sprati s čisto vodo. Točilo in posode je treba temeljito očistiti z vročo vodo in čistilnim sredstvom, ki raztaplja maščobe. Vse orodje, ki ga uporabljamo pri čebelarjenju, je treba dezinficirati (obžgati, prekuhati ali zažgati!). Prav tako je treba sprazniti omare za satje in čebelnjak. dele, ki jih ni mogoče obžgati ali prekuhati, pa zamenjati (na primer naletno desko). Med je treba hraniti na kraju, ki je za čebele nedostopen. V nobenem primeru ga ne smemo uporabiti za krmljenje čebel! SKLEP Tudi bolezenske znake hude gnilobe je treba znati odkrivati. Zalego moramo redno kontrolirati, in to spomladi in poleti. S preventivnimi ukrepi si prizadevamo za odstranitev dejavnikov tveganja, kakršen koli sum pa je treba prijaviti. Ob morebitni potrditvi okuženosti je treba hitro in dosledno izvesti sanacijo v last nem, po potrebi pa tudi v sosednjem čebelnjaku. Vedno je treba odgovoriti na vprašanje: Kje so se čebele okužile? Za zatiranje hude gnilobe ni dovoljeno nobeno zdravilo! Za revijo Slovenski čebelar prevedel in na podlagi predlog dr. R. Moosbeckhoferja pripravil: Milan Meglič, oec. 'Vyvej* matic HENRIK ZALETEL 1303 ZAGRADEC Fužina 59 - Tel. 01/788 60 86 - GSM 041 775 333 Sprejemam naročila za označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. PREVZEM OSEBNO ALI PO POŠTI *Vytej' /•, ji’<" Jer"' TRGOVINA MARTJANCI , (,rio>' Tel.: (02) 548 16 39, GSM: 041/882 871 : e-pošta: kapun.Stanko@email.si ' Po ugodnih cenah ponujamo ves čebelarski material. Imetnikom čebelarskih kartic omogočamo popust. Po dogovoru dostavimo čebelarski material osebno na dom ali po hitri pošti. Ob delavnikih je trgovina odprta od 8. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Se priporočamo! ‘VyiejtL matic DANILO BEDEK MOŠČANCI 21, 9202 MAČKOVCI Tel.: 02 551 10 31, 041 652 913 • Domača stran: http://users.volja.net/bedek • E-pošta: cebelarstvo.bedek@siol.com Sprejemamo naročila za kakovostne in označene matice pod nadzorom KIS Vsem članom ČZS z veljavno člansko izkaznico dajemo popust v višini: • 2 % pri nakupu v vrednosti od 1.000,00 do 4.000,00 SIT • 5 % pri nakupu v vrednosti od 4.000,00 do 10.000,00 SIT • 10 % pri nakupu v vrednosti več kot 10.000,00 SIT “Priyuitta vyiefattice matic »Čebelarstvo KAPUN« MIRNA 14, 9000 Murska Sobota • GSM: 041/882 868 • E-pošta: kapun.stanko@email.si Sprejemamo naročila za označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. Prevzem osebno ali po pošti. STAJERSKA ČEBELARSKA ZADRUGA CELJE, z.o.o. Prodajalna “ČEBELARNA” Odkupujemo tudi 3000 CELJE, Gosposka 3 ČEBELJE DRUŽINE Tel: (03) 544 17 23 za izvoz v EU apisstyria a hotmail.com V trgovini lahko dobite ves čebelarski repromaterial: - panje, opremo, zaščitno opremo, hrano za čebele. Odkupujemo vse čebelje pridelke po ugodnih cenah. Trgovina je odprta ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 8.-15. ure, ob sredah pa od 9. -12. in od 15. -18. ure. Odprta je tudi vsako prvo soboto v mesecu od 8.-12. ure. Se priporočamo ! Prve čebelje družine kranjske sivke, prodane po 70. letih v Francijo ! s sodelovanjem Lojze in Remy Ivanec SC LA CARNIOLE www.apiphyt.com/carnica 'Vyieja matic ČEBELARSTVO VOZELJ DRAGOVŠEK 18 - 1275 ŠMARTNO PRI LITIJI Tel.: 01/899 11 49, faks: 01/899 30 10, GSM: 041/618 786 Sprejemam naročila za označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. Maja vam ponujamo 5-, 7-, in 9-satne čebelje družine, vse imajo matice iz leta 2001. KGR Rakovec s. p. Gunceljska c. 28/a, 1210 Ljubljana-Šentvid Tel./faks: (01) 512 46 77 - GSM 041/639 658 - www.ksr-sp.si. e-pošta: kgr@kgr-sp.si ČEBELARSKA OPREMA IN DROBNI PRIBOR • LOVILEC ROJEV AŽ, LR, ŽICA ZA ŽIČENJE • SMUKALEC CVETNEGA PRAHU 280, 330 mm • VILICE, KLEŠČE ZA SATNIKE, MATIČNE KLEŠČE • MATIČNE REŠETKE HANEMAN, ŽIČNE AŽ, LR • AVSTRALSKE SPONKE, ZAPAHI 2/2 MALI, VELIKI, ZAPAHI L-D • RAZSTOJIŠČA AŽ 5-15 GOTOVINSKI NAKUP: 5-odstotni popust pri nakupu v vrednosti več kot 4.000 SIT, 8-odstotni popust pri nakupu v vrednosti več kot 20.000 SIT Z VELJAVNO ČLANSKO IZKAZNICO. ODPRTO OD 8. DO 14. URE (ponedeljek - sobota) oziroma po dogovoru po telefonu 041 639 658. Naročeno blago vam lahko pošljemo z Door to Door. ČEBELARSKA ZVEZA DRUŠTEV MARIBOR Streliška 150 2000 Maribor Tel/Faks: 02 331 80 10 Vabimo vas v Čebelarski center Maribor, na Streliški c, 150 (ob betnavskem gradu) PONUJAMO VAM: Čebelarsko opremo - Drobni čebelarski pribor - Zaščitna sredstva - Vse vrste panjev: AŽ, nakladni, Kirer - Satniki za vse vrste panjev - Satnice za AŽ, za nakladni LR, za mali in veliki KIRAR - Plastične satnice za nakladne in Kirarjeve panje - Steklena, lesena, kartonska in plastična embalaža - pokrovčki za kozarce. UGODNO: Sladkor, sladkor v prahu, invertna sladkorna pogača, sladkorna raztopina FRUTASUN 85 Q 0 (v embalaži ali točena) ODKUPUJEMO ČEBELJI VOSEK IN PROPOLIS ŠE VEDNO PA PRODAJAMO MED NA STARI LOKACIJI ČEBELARSKE ZVEZE DRUŠTEV MARIBOR: Tyrševa ul. 26 - 2000 Maribor GSM: 041/268-954 Prodajno razstavni prostor je odprt: Pon.-Pet.: od do 17“ Sob. od 8°“ do 13" V torek in nedeljo zaprto; Tel: 02 320 53 46 Dostop do novega centra Pri nas je možnost plačila z vsemi plačilnimi karticami* ‘Pri nakupu nad 5.000 Sit velja 3%. pri nakupu nad 10.000 pa 5% popust. Ostali popusti se izključujejo Možnost naročanja prodajnih artiklov (po telefonu, faksu, e-pošti), po povzetju, na vaše stroške. ODPRTO: Ponedeljek - petek: 10" - 16" Sobota: 9" - 12" Časopis Slovenski čebelar je ustanovilo -Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko. Štajersko. Koroško in Primorsko- leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8. 1225 Lukovica. Tel.: tajništvo (01) 729 61 00. uredništvo: (01) 729 61 14 (Janez Mihelič. GSM: 040/209 004). faks: (01) 729 61 32. e-pošta: cebelarska.zveza.slo@ siol.net. Izdajateljski svet: Lojze Peterle. Marjan Debelak, dipl. inž. arh., Janez Mihelič, univ. dipl. biol., dr. Jože Šnajder, dr. Janez Poklukar in dr. Aleš Gregorc. Uredniški odbor: Janez Mihelič, univ. dipl. biol., Jože Babnik, inž. agr., dr. Jurij Senegačnik, doc. dr. Janez Poklukar, mag. Mira Jenko - Rogelj, Marjan Debelak, univ. dipl. inž. arh., čebelarski mojster Franci Marolt in dr. Aleš Gregorc. Glavni in odgovorni urednik: Janez Mihelič, univ. dipl. biol., lektorica: Nuša Radinja, prof. Letna naročnina zajeto 2002 za nečlane je 7.700,00 SIT. Posamezna številka stane 700 SIT za člane oz. 750 SIT za nečlane skupaj z 8% DDV. Članarina skupaj z naročnino za Slovenski čebelarje 6.500 SIT. Člani lahko objavijo en brezplačen oglas (20 besed) na leto. nadaljnja beseda je 50 SIT. Reklamni oglasi: Cela barvna stran na ovitku 100.000 SIT. v sredini 60.000 SIT, pol strani 30.000 SIT, četrt strani 14.000 SIT. Popust pri ceni za 3- do 5-kratno objavo je 10%, za 6- do 10-kratno objavo 20%, za celoletno objavo 30%. Splošni oglasi po 50 SIT za besedo, enako tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 40 besed. Številka žiroračuna pri APP v Ljubljani je: 50100-678 48636, davčna številka: 81079435. Za naročnike iz tujine - devizni račun: LJ BA Sl 2X-900-27260-6274/0 - je letna naročnina 36 US $. Priprava za tisk: Prepress, d.o.o., Ljubljana, tisk: Tiskarna Ljubljana, d.d., Ljubljana. Oblikovanje naslovnice: Boštjan Debelak, dipl. inž. arh. ČEBELARSKI CENTER SLOVENIJE VELETRGOVINA Tržaška 65, 2000 Maribor Telefon: 02/320-64-52 Faks: 02/332-62-71 e-mail: vema@siol.net naročila. embalaza@vema.si Delovni čas: pon. - pet.: 8" -19" sobota: 8Ü -13" Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica; Tel: 01 / 729 61 00; Fax: 01 / 729 61 32 Razstavno prodajni salon Čebelama Gostišče " Pri čebelici Možnost plačila z vsemi plačilnimi . karticami ^ nudimo vam: ■ bogato izbiro medov ■ ■ cvetni prah * ■ matični mleček ■ propolis ■ ■ vosek ■ kozmetiko na osnovi ■ čebeljih pridelkov ■ izbrana darila in * spominke s poudarkom na čebelarski tematiki ■ aranžiranje m spominkov z darilno embalažo po želji čebelarsko opremo in pribor sladkor, raztopine, pogače za prehrano čebel satnice iz voska vseh velikosti plastične satnice in satnike za LR panje AŽ, Kirarjeve in nakladne panje in pribor zanje čebelarsko literaturo darilno embalažo stekleno, kartonsko in leseno embalažo... Možnost naročanja prodajnih artiklov (po telefonu, faksu, e-pošti), po povzetju, na vaše stroške. Delovni čas: Od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure, v soboto od 8. do 13. ure, v torek in nedeljo zaprto. Za večje skupine odprto izven delovnega časa po vnaprejšnjem dogovoru. 60 sedežev na letnem vrtu domača hrana Tel: 01 / 729 61 13 Fax: 01 /729 61 31 Delovni čas gostišča: Vsak dan od 8. do 22. ure 10 okusno opremljenih sob