Izhaja vsak četrtek In stane po pošti po-šiljan letno Din 52, polletno Din 26, trimesečno Din 13. Naročnina se pošilja v naprej na upravo lista: »Narodni Gospodar« v Mariboru, frančiškanska ul. 14.
Poštnina plačana v gotovini.	Posamezna številka stane 1*50 Din.
NARODNI GOSPODAR
ORGAN NARODNE RADIKALNE STRANKE ZA MARIBORSKO OBLAST.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Isti se ne vračajo. Cene oglasov po dogovoru, za večkratne oglase primeren popust. Otvor-jene reklamacije po-poštnine proste. Ček. račun poštnega urada Ljubljana št. 13.860.
31. številka. MARIBOR, dne 27. novembra 1934.	1. letnik.
Proznih ujeKinjenjo.
Dne 1. decembra 1924 bomo praznovali šest-letnico državno-pravnega akta, ko smo Slovenci prvikrat v zgodovini stopili na podlagi narodnega edinstva s Srbi in Hrvati kot državni narod pred svetovni forum.
Prvega decembra 1918 se je izpolnil politični sen celjskih grofov, izpolnili so se cilji Dušana Silnega in nade kralja Zvonimira. S proglasitvijo našega ujedinjenja s Srbi in Hrvati v novo jugoslovansko državo pa je bilo končano tudi delo kralja Petra I. Osvoboditelja.
Velik je ta dan v življenju našega naroda. To je dan slave in ponosa, dan vere in upanja v veliko bodočnost. Največji narodni praznik, ki ga moramo proslaviti s spominom na hekatombe mučenikov za sveto idejo naše svobode. Pozabiti ne smemo tudi svojih bratov, in sester, ki sta jih sila in krivica neusmiljeno ločila od naše svobode. Praznik ujedinjenja bodi posvečen tudi njim.
Današnji praznik pomeni zlasti za nas Slovence vzvišen čin, ki nam mora služiti kot merilo naše državljanske zavesti. Vsi brez razlike se moramo zavedati, da smo dosegli svojo svobodo ne samo z bratsko pomočjo, temveč tudi vsled večalimanj u-godnih prilik svetovne politike. Vse drugo, kar se tiče naših notranjih razmer, pa je odvisno edinole od nas samih, Ako bomo znali in hoteli, bomo lahko iri hitro popravili vse ono, kar je zakrivila naša žalostna preteklost. Ureditev našega političnega in narodnega življenja v državni zajednici s Srbi in Hrvati ne sme biti odvisna od zunanjih političnih razmer, ki so zelo spremenljive in goljufive, ako nočemo, da so bile zaman vse obupne žrtve, muke m napori, in ako nočemo, da pade naš narod zopet v brezupno suženjstvo. Vsak posameznik se mora zavedati odgovornosti napram bodočim rodovom in napram zasužnjenim bratom,
Ako motrimo brez predsodkov malenkostne medsebojne borbe in napore za bistveno neznatne stvari, se je treba čuditi, kako je mogoče, da gotovi ljudje ne vidijo onega, kar bo našim potomcem popolnoma jasno. Njim bo tudi nerazumljivo, kako je bilo mogoče, da smo uporabili toliko časa, truda, dokazovanj in polemik za nekaj, kar smo dejansko vsi priznavali.
Preveč smo malenkostni, preveč zaljubljeni v vsakdanjost. Za vsako stvar vzdihujemo in se pritožujemo. In vendar so ti vzdihi v splošnem le posledice operacije onega, kar je treba odstraniti v interesu zdravega organizma. Naše petletno državno življenje je še polno spominov na preteklost, ki jo moramo izruvati, ako hočemo sveži irt zdravi priti v srečno bodočnost.
Kljub težkim razmeram sedanjosti, ki so razumljive kot posledice borbe med^ minulim in bodočim življenjem — saj smo dobili tako mnogo in tako nenadoma — imamo vse pogoje za srečo celokupnosti in posameznika. Od nas samih je odvisno, kako se bo razvilo življenje iz sedanjih sporadičnih pojavov, ki so v bistvu le posledice propadlega tujega režima. Naš narod je zdrav in se bo v pravem času otresel umetno vcepljenih predsodkov, s katerimi so računali in še računajo sovražniki našega naroda in naše države. Več dalekovidnosti je treba, pa bomo kmalu vsi na pravi poti.	_
V teh mislih, brez sovraštva do onih, ki vedo-ma ali nevedoma ovirajo našo narodno in državno konsolidacijo, se spominjamo naših velikih mož, ki so pripravljali našo svobodo, spominjamo se s toplo hvaležnostjo naše junaške srbske vojske, ki je skupno z jugoslovenskimi dobrovoljci ob rami zaveznikov premagala naše tisočletne tlačitelje.
Praznik ujedinjenja naj ohrabri vse poštene in idealne državljane, ki verujejo v zdravo silo našega naroda. Naj ne omagajo v pravični borbi z onimi, ki trošijo svoje sposobnosti in energije zato, da morejo ribariti v kalnem razni narodni paraziti.
Ni daleč čas, ko bomo praznovali vsi brez razlike v bratski vzajemnosti zmago ideje, kateri proslavi je posvečen prvi december. Tedaj se bomo oddahnili od more, ki tlači sedaj naše politično življenje. In ta čas — o tem smo prepričani — bo doživela že naša generacija.
Železniška nešteta pri Mm Marofu.
25. t. m. ie iztiril pri postaji Savski Marof vlak vsled zlomljene tračnice. Stroj tovornega vlaka se je zaril v zemljo in vsled tega so se zarili tovorni vozovi eden v drugega. Proga je popolnoma raztrgana in materijelna škoda velika. Promet inozemskih brzovlakov se vrši začasno po pomožni poti čez Zaprešič-Cakovec in Karlovac-Ljubljana.
Pozor!
Naši politični nasprotniki širijo namenoma v javnosti vesti, da se je naša Narodna radikalna stranka že združila s samostojno demokratsko stranko v svrho skupnega nastopa pri skupščinskih volitvah, pod firmo »Narodnega bloka«, da se je dosegel sporazum glede kandidatur v Sloveniji in da je nosilec skupne liste v mariborskem okrožju g. dr. Ljudevit Pivko, profesor na učiteljišču v Mariboru. Te vesti so višek nadutosti in prepotence naših političnih nasprotnikov, ki delajo račune brez krčmarja. Resnici na ljubo moramo ugotoviti, da dogovor med našo N RS in med samostojno demokratsko stranko še ni sklenjen in da se je vršila v tej zadevi med odposlanci obeh strank samo ena seja, pri kateri pa ni prišlo do sporazuma. Pogajanja niso bila ukinjena, temveč v svrho nadaljevanja preložena in je radi tega nerazumljivo, kako so mogli delegati samostojne demokratske
Oblastni odbor NRS v Mariboru ni imel na razpolago denarnih sredstev in številnih intelektualcev, ki bi mu pomagali pri organizatoričnem delu. Druge politične stranke v Sloveniji razpolagajo s polnimi blagajnami in tudi z številnimi duševnimi delavci in agitatorji, vendar pa je sorazmerno naša NRS v mariborski pokrajini že prav dobro organizirana, tako da se njenega obstoja v mariborski pokrajini zavedajo široke vrste naroda do zadjne gorske vasice. V srezu Maribor levi breg ima NRS 7 krajevnih organizacij in sicer pododborov v mestu Maribor, ki igrajo v smislu štatuta stranke vlogo krajevnih odborov in krajevni organizaciji v Karčevini in v Lajteršbergu. Pripravlja se pa ustanovitev krajevnih organizacij za St. Lenart v Slovenskih goricah, Jarenino, Kamnico, Selnico ob Dravi, Spod. Sv. Kungoto, Svečino, Sv. Marjeto na Pesnici, Sv. Martin pri Vurbergu, Št. Peter pri Mariboru in Zg. Sv. Kungoto. V srezu Maribor desni breg ima NRS sledeče krajevne organizacije: 1. Slovenska Bistrica, 2. Spodnja Polj-skava-Pragersko, 3. Hoče, 4. Studenci pri Mariboru, 5. Pobrežje pri Mariboru, 6. Tezno pri Mariboru, 7. Vrhloga, 8. Čješnjevec, 9. Morje pri Framu, 10. Zgor. Poljskava, 11. Šmartno na Pohorju, 12. Zg. Bistrica pri Slov. Bistrici, 13. Sp. Ložnica in 14. Skoke pri Sv. Miklavžu. V pripravah pa je ustanovitev krajevnih organizacij 1. v Slivnici, 2. na Činžatu, 3. v Poljčanah, 4. v Račjem, 5. v Studencih, 6. v Tinjah in 7. Makole-Statenberg.
V	prevaljsko-dravograjskem srezu ima NRS krajevne organizacije v vseh večjih občinah in sicer 1. v Prevaljah, 2. v Guštanju, 3. v Dolgem brdu in Št. Danielu, 4. v Libeličah, 5. v Črni in 6. v Mežici. V pripravi sta ustanovitvi krajevnih organizacij v Dravogradu in Marenbergu.
V	Slovenjgraškem srezu ima NRS krajevni organizaciji v Slovenjgradcu in v Velenju. Pripravlja se ustanovitev krajevnih odborov v Šoštanju, Trbonjih, v Vuhredu, Breznem, na Kapli in v Vuzenici.
V	ljutomerskem srezu delujejo sledeče krajev ne organizacije NRS: 1. Zg. Radgona, 2. Radenci, 3. Št. Jurij ob Ščavnici, 4. Murščak, 5. Apače in 6. Ljutomer.
V	ptujskem srezkem poglavarstvu obstojijo krajevne organizacije v Ptuju, v Cvetkovcih in v Zavrču. Priprave za ustanovitev krajevnih organizacij na Leskovcu, na Polenšaku, pri Sv. Barbari v Halozah in v Cirkovcih pri Pragerskem so v polnem tiru.
V	celjskem srezu obstojijo naslednje krajevne organizacije NRS: 1. Celje-mesto, 2. Celje-okolica, 3. Vojnik, 4. Zabukovica-Griže. V pripravah pa je ustanovitev krajevnih organizacij NRS v Babnem in v Žalcu-Petrovčah.
V	šmarskem okraju funkcijonirajo krajevne organizacije v Šmarju in Rogatcu.
V'gornjegi;adskem srezu obstoji samo 1 krajevna organizacija NRS s sedežem v Mozirju. V dolnjelendavskem srezu pa deluje 17 krajevnih organizacij NRS, v srezu Murska Sobota pa krajevna organizacija NRS s sedežem Murska Sobota, dočim dosedaj v konjiškem srezu še ni ustanovljena organizacija NRS.
Glasom formularjev B je v srezkem poglavarstvu Dolnja Lendava organiziranih v tam obstoječih 17 krajevnih organizacijah 2614, v ostalih srezih in tam obstoječih krajevnih organizacijah pa 3890 članov.	1
Pozor!
stranke brez sodelovanja in soglašanja drugih strank »Narodnemu bloku« naravnost oktroirati nosilca liste. V kompromise se spuščajo stranke, ki nimajo možnosti samostojno doseči v volilnem boju pozitivnih rezultatov. Kompromisi so dogovori ozir. poravnave med udeleženimi strankami, in pri sklepanju takih dogovorov mora vsaka stranka vsaj v eni ali drugi točki popustiti, ker je sicer popolna zmaga njenega stališča za nasprotno stranko diktat, ne pa kompromis. Oblastni odbor NRS v Mariboru bo krajevne organizacije in srez-ke odbore pravočasno obvestil o storjenih ukrepih in zaradi tega opozarjamo svoje pristaše, da ne nasedajo izmišljenim govoricam naših nasprotnikov, ki imajo prozoren namen razdreti popolno soglasje v naši stranki in spraviti razcepljenost v naše vrste. Za torej kličemo našim pristašem in somišljenikom še enkrat pozor!
Pri minulih občinskih volitvah v mariborski ob lasti je NRS dosegla prav lepe uspehe, dasiravno je posebno v avtonomnih mestih Maribor, Celje in Ptuj bil pri sklepanju kompromisa in razdelitvi mandatov na posamezne stranke merodajen ključ zadnjih skupščinskih volitev od 18. marca 1923, pri katerih NRS ni mogla doseči veliko uspehov, ker se je komaj 3 tedne pred volitvami pojavila v mariborski oblasti. Vsekakor pa je z ozirom na to, da druge stranke že 20 let obstojijo v Sloveniji, dosegla tudi NRS razmeroma zelo razveseljive rezultate. S samostojnimi kandidatnimi listami je nastopila stranka v 3 občinah in sicer v Šmartnem na Pohorju, kjer si je izvojevala 3 mandate, v Morju pri Framu, kjer je dobila istotako 3 zastopnike v občinskem odboru in ,v Cvetkovcih pri Ormožu, kjer je tudi dobila 3 odbornike. Ta samostojen nastop stranke pri občinskih volitvah pod lastno firmo je tem večjega pomena, ker nobena druga napredna stranka pri občinskih volitvah nikjer ni nastopila pod izrazitim lastnim imenom, temveč povsod pod drugim imenom, zlasti pa pod imenom gospodarske, ali pa narodne-gospodarske stranke.
V drugih občinah pa je NRS nastopila sporazumno z drugimi naprednimi in narodnimi strankami, osobito pa z SKŠ in NSS.
Tako je dobila NRS na Spodnji Poljskavi od 17 mandatov 9 odbornikov in ima v občinskem odboru absolutno večino in organiziranega narodno-radikalnega župana. V Šmartnem na Pohorju ima stranka 3 odbornke, v Slovenski Bistrici 1 odbornika, v Karčevini pri Mariboru 5 odbornikov, v Pobrežju pri Mariboru 2 odbornika, na Teznem pri Mariboru 1 odbornika, v Lajteršbergu 1 odbornika, v Hočah 1 odbornika, v Morju pri Framu 3 odbornike, v Zavrču pri Ptuju 3 odbornike, v Cvetkovcih pri Ormožu 3 mandate, v Zg. Radgoni 1 mandat, na Zg. Poljskavi 1 mandat, na Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici 2 mandata. Na Vrhlogi pri Slovenski Bistrici pa je krajevna organizacija NRS proti volitvam, po svojem odborniku vložila rekurz, ker je bila gospodarska lista, na kateri so kandidirali tudi odborniki NRS na predvečer volitev razveljavljena. V avtonomnih mestih ima NRS v Ma-raboru 3 odbornike, v Celju 4 odbornike in v Ptuju 2 odbornika. V Vojniku pri Celju ima NRS 5 odbor nikov in župana g. Julko Kovačiča. Število mandatov v avtonomnih mestih pa nikakor ne odgovarja sedanjemu stanju posameznih strank, ker je NRS v avtonomnih mestih pridobila mnogo ' pristašev. Kakor že gori rečeno, je bil pri razdelitvi mandatov merodajen ključ zadnjih skupščinskih volitev in so morali zastopniki NRS pristati na ta ključ v interesu nacijonalizacije avtonomnih mest v mariborski oblasti.
To je prava slika o resničnem stanju NRS v mariborski pokrajini in NRS v mariborski bblasti ne morejo zatajiti oni, ki na merodajnih mestih v Beogradu trobijo v svet, da NRS v mariborski oblasti ni organizirana in da nima pristašev in zaslombe med ljudstvom. Naši politični nasprotniki naj govorijo o NRS kar hočejo, merodajnim faktorjem, ki nasedajo raznim obrekovalcem in klevetnikom, pa bode dana prilika, da se o organizaciji stranke in številu njenih pristašev prepričajo osebno vsepovsodi, kjer obstojajo krajevne organizacije NRS. Poskrbeli bomo zato, da med našim ljudstvom diskreditirani in osovraženi elementi ne bodo črnili in opravljali NRS, ki si je s poštenim delom pridobila moč in zaupanje.
Volilci!
narodna Radikalna Stranka v mariborski oblasti.
Za gospodarski in kulturni napredek mesta Maribor!
Da je Maribor v Sloveniji mesto druge vrste, dokazujejo razni udarci, ki jih dobiva dan za dnevom, osobito v gospodarskem oziru. Svoječasno je bilo na dnevnem redu vprašanje, da se bo v Mariboru ustanovila poljedelska visoka šola. Ideja je bila zdrava, ker so v Mariboru in okolici vsi pogoji podani za tako ustanovo. Kakor proti vsaki instituciji v Mariboru, tako je začela ruvati Ljubljana tudi proti ustanovitvi poljedelske visoke šole, da se mora tudi ta, kakor vse druge šole in gospodarske institucije ustanoviti v Ljubljani, ker je bržčas večno megleno ljubljansko barje bolje prikladno za praktično poljedelstvo, kakor pa bogate vinorodne gorice z lepimi sadonosniki in naše zeleno. Pohorje.
V Mariboru obstoji vinorejska šola, ki je menda edina v naši državi in ki tekmuje z enakimi šolami v drugih državah. Poslopje vinorejske šole je naravnost krasno, in njena lega za dosego njenih namenov tako srečno izbrana, da so bili štajerski kmetje v stari Avstriji naravnost ponosni na ta zavod in da so pošiljali od vseh strani tudi iz srednje in ^ornje Štajerske svoje sinove v to šolo, kjer so se praktično izvežbali v kmetijstvu, vinoreji in sadjereji. Danes je vinorejska šola skoraj popolnoma zaspala, ker obstoji samo še en razred. V državni blagajni namreč za to velevažno gosopdar-sko institucijo ni sploh nobene podpore na razpolago in zaraditega preti nevarnost, da bode celo ta razred prenehal delovati in da bo sploh zaspala cela za gospodarski procvit mariborske pokrajine tako velevažna ustanova.
Dne 1. maja 1924 bi moral v Mariboru pričeti s poslovanjem oddelek ministrstva trgovine in industrije. Začetek poslovanja je bil že točno določen. Obenem pa je bil določen že tudi referent dr. Ratej, ki bi moral nastopiti 1. maja 1924 službo v Mariboru. Oddelek ministrstva trgovine in industrije v Mariboru bi bil brezdvomno velikanskega pomena za razvoj in napredek naše trgovine in industrije, ki v zadnjem času itak hira na vseh koncih in krajih in ki ne more priti do pravega razmaha. Ljubljani seveda ni bilo prav, da bi ta oddelek začel poslovati in zaraditega je ona na merodajnih mestih zastavila vse moči, da pričetek poslovanja tega oddelka prepreči. Informirala je merodajne kroge v tem smislu, da za oddelek trgovine in industrije v Mariboru sploh ni primernih lokalov na
razpolago. Kdor pa pozna poslopje velikega županstva in srezkega poglavarstva Maribor desni in levi breg, mora priznati, da to poslopje lahko tekmuje z vsemi uradnimi palačami in tudi s sodno palačo v Ljubljani in da je v tem poslopju dovolj prostora za oddelek trgovine in industrije. Ljubljančanom je vsako sredstvo dobrodošlo, samo da le dosežejo svoj namen: zadati gospodarske klofute našemu Mariboru.
In mariborsko gledališče? O potrebi tega kulturnega zavoda na skrajni severni meji naše države ne bomo razpravljali, ker je itak v zadnjih letih o tem obširno pisalo vse naše časopisje. Kdor živi na meji in pozna pomen narodu, gledališča ne samo v kulturnem, temveč tudi v narodnoprobu-jajočem in vzgojevalnem smislu, ne more razumeti zapostavljanja mariborskega gledališča na merodajnih mestih. Kdor pa zopet pozna Ljubljančane, ki stojijo na stališču, da je Maribor in cela mariborska pokrajina eksploatacijski teren za ljubljansko oblast, temu je tudi zapostavljanje te narodne institucije takoj razumljivo1. Intendaca mariborskega gledališča se je borila z vsemi sredstvi, da doseže za zavod potrebno materijelno podporo in da na ta način zavod reši pred gotovim propadom. A vsa prizadevanja niso imela zaželjenega uspeha in mariborsko gledališče še danes životari naprej in bo životarilo tako dolgo, dokler bo za večno zaspalo v čast in proslavo naše državne uprave.
Kako se Maribor zapostavlja na merodajnih mestih, dokazujejo tudi podpore, ki so bile pred kratkim dodeljene mariborski obrtno-industrijski razstavi in velesejmu v Ljubljani. Ministrstvo trgovine in industrije je mariborski obrtno-industrijski razstavi poklonilo 10.000 Din, reci in beri: deset-tisoč dinarjev. Kaj bo odbor obrtno-industrijske razstave s to, vsoto, počel, za to se seveda merodajni faktorji ne brigajo. Velesejmu v Ljubljani pa je isto ministrstvo poklonilo kar 100.000 Din, reci in beri: stotisoč dinarjev, in ravno v tej podpori se zopet vidi, kako Ljubljana pri vsaki priliki odjeda Mariboru najnujnejše, kar Maribor potrebuje za lastno gospodarsko in kulturno življenje.
Navedli bi še lahko več slučajev, zaenkrat ostanemo pri tem in bomo temu vprašanju v bodoče zopet posvetili nekaj vrstic. •
Mi radihali in demokrati.
V vladi so sedaj združene naša Narodna radikalna in pa samostojna demokratska stranka. Vsaka stranka, ki ni sama tako močna, da bi lahko brez vsake druge pomoči vodila posle, a hoče imeti upliv v državi in tako obdržati mogočnost, da po svojem programu stori kaj dobrega za volilce in za narod sploh, mora biti pripravljena in sposobna, da dela kompromise z drugimi strankami. V tem slučaju sicer ne more delati vsega, kar bi hotela, zamore pa storiti toliko, kolikor ji dopušča njena moč. Upliv v vladi se razdeli po razmerju moči strank.
Mi smo se združili s samostojnimi demokrati, da zamoremo skupno izvršiti nekaj stvari, ki so nam skupne. Toda poleg skupnih stvari imamo tudi take, ki nas ločijo. Ni res, da je sedaj vse eno, če si radikalec ali demokrat, ker v programu ni med nami nobene razlike. V programih so med nami velike razlike in to v zelo važnih načelnih točkah. Zlasti nas ločijo tri načelne stvari:
1.	socijalni program. Mi smo radikalni socijalisti. Beseda »radikalen« ima pri nas pred vsem socijalni pomen, namreč radikalno socijalen, Mi hočemo, da plod dela ostane onemu, kdor dela, ne pa, da ga dobi kapitalist. Ko se je pred 50. leti pričela razvijati naša stranka v Srbiji, postavila je za podlago svojega programa sledeče štiri ideje:
a)	popolno politično neodvisnost Srbije, zlasti neodvisnost od Avstrije; osvobojenje in zedinjenje vseh Srbov, prijateljstvo z vsemi ostalimi južnimi Sloveni, zlasti pa zedinjenje s Hrvati in s Slovenci, v kolikor bodo sami hoteli;
b)	vladanje po volji naroda, to se pravi, najde-mokratičnejšo ustavo, strogo parlamentarno vladavino, državljanske svobode v najširšem obsegu;
c)	samoupravo ljudstva, to se pravi, odpraviti birokracijo, omejiti centralizem, samoupravo občin in drugih večjih samoupravnih edinic;
d)	gospodarske reforme po načelih radikalnega socijalizma,
To so štiri temeljne točke naše stranke.
Za točko b) se je morala stranka boriti 30 let in pri tem je padlo mnogo žrtev. Sam Pašič je bil večkrat zaprt, bil je tudi obsojen na smrt in se je rešil samo z begom. Slednjič je stranka zmagala in
padla je dinastija Obrenovićev, strte so bile tudi stranke liberalcev, naprednjakov in narodnjakov, ki so se upirale ljudskim pravicam.
Potem se je pričel boj za točko a), ki je trajal 14 let (do kraja svetovne vojne), a na političnem polju traja še danes.
V tej točki (osvobojenje in zedinjenje) smo s samostojnimi demokrati edini in zato smo se sedaj
v	»»	»	1	v*1»
z njimi složili.
Toda mi imamo še dve drugi točki, v katerih se od njih razlikujemo: samouprava ljudstva in radikalni socijalizem.
Motijo se torej in ne poznajo radikalizma vsi oni, ki pravijo, da se naš program ne razlikuje od demokratov. Mi smo radikalni socijalisti in to je ena izmed temeljnih točk, ki nas od njih loči. Ni naša krivda, ako nismo mogli doslej izvrševati našega socijalnega programa. Toda sedaj mora tudi to priti na vrsto in pri tem se bomo gotovo razšli z demokrati!
2.	Dalje nas loči od demokratov načelo samouprave. Samouprava, to je bilo v početku bojno načelo radikalcev. Ko so se pred 50. leti prvič pojavili v Kragujevcu, šli so na ulico z rdečo zastavo, na kateri je bilo z belimi črkami zapisano: »Samouprava!« Pred vsem hoče stranka samoupravo občin, dalje samoupravo srezov in oblasti, pa tudi posameznih organizacij in korporacij. Ljudstvo naj se upravlja samo, država naj se umeša kolikor mogoče malo v upravo.
Tudi v tej stvari se ločimo od demokratov, ki so predvsem birokratska stranka.
3.	Slednjič je treba omeniti še eno:
Mi se ločimo od demokratov po takozvanem kulturnem ali verskem programu. Oni so liberalna stranka, mi pa to nismo. Mi stojimo na stališču, da je treba zadovoljiti vse potrebe ljudstva, kolikor je mogoče. Če ima ljudstvo verske potrebe, mora se skrbeti tudi zanje. Nočemo pa dovoliti, da bi se vera izkoriščavala kot bojno sredstvo za čisto politična vprašanja, kakor so na primer republikanstvo in federalizem.
Če imamo torej z demokrati nekaj skupnega, je pa še mnogo več, kar nas loči.
Slovesna otvoritev prose Ormož—Llutomer—Hnrsho Soboto.
Ljutomer, 22. novembra 1924.
Sobota dne 22. novembra je bila za nas veličasten praznik. Ta dan je prvič sopihal vlak po novo zgrajeni železniški progi iz Ormoža preko Ljutomera v Prekmurje v Mursko Soboto. Nebo je bilo sicer pusto, naletaval je dež, a vse to ni motilo slavnostnega razpoloženja prebivalstva, ki ga je povzročil prvi vlak, ki veže Prekmurje z ostalo Slovenijo in državo. Na ta način se je uresničila že davna
želja Prekmurcev, dobiti železniško zvezo z ostalimi državnimi deli.
Otvoritev se je izvršila nad vse slovesno. Oblastni odbor sta zastopala gg. dr. Goričan, odvetnik v Celju in R. Stermecki, veletrgovec v Celju. Prometni minister inž. Stanič je v lepem nagovoru izvršil otvoritev. Sledila je nato vožnja do Murske Sobote in na vsaki postaji so se vršili pozdravni govori o pomenu železniške proge za te kraje v go-
spodarskem, narodnem in državnem pogledu. — V Ljutomeru se je po povratku iz Murske Sobote ob 3. uri popoldne vršil slavnostni banket, ki ga je priredila ljutomerska občina. Na banketu so nastopili kot govorniki predvsem minister inž. Stanič, ki je v daljšem govoru obrazložil nastanek te proge, po-vdarjajoč, da se je posebno kralj zanimal za to železnico. Njegov govor je izzvenel v slavospev naši lepi domovini. Nato je govorilo še več drugih udeležencev.
Sobotni dan bo stal kot mejnik srečnejše bodočnosti krajev, ki jih prerezava nova proga. Videlo se je to iz zanimanja domačega prebivalstva, nav-duševalnih in zahvalnih besed domačinov. Cela prireditev je imela značaj domačnosti. Nova železnica bo doprinesla veliko v podkrepitev državne in na-cijonalne zavesti.
PoKret mi« marMi omasti.
Seja IV. pododbora NRS v Mariboru v petek, dne 21. novembra 1924 je bila prav dobro obiskana. O sedanji politični situaciji je podal točno poročilo predsednik NRS v Mariboru g. dr. Rud. Ravnik. Navzoči odborniki so z odobravanjem vzeli poročilo predsednika na znanje. — V soboto dne 22. novembra t. 1. je krajevna organizacija NRS v Ptuju priredila letni redni občni zbor. Iz poročila predsednika in ostalih odbornikov je bilo posneti, da je krajevna, organizacija dobro delovala in da si je NRS v Ptuju pridobila lepo število za idejo narodnega radikalizma vnetih pristašev. Pred polno zasedeno dvorano »Društvenega doma« je predsednik oblastnega odbora NRS v Mariboru g. dr. Ravnik v markantnih besedah naslikal sedanjo politično situacijo s posebnim ozirom na predstojeće skupščinske volitve. Z organizatoričnimi predlogi in nasveti so krepko posegli v debato razni govorniki, katerim je dal dr. Ravnik točna pojasnila. Novoizvoljeni odbor, v katerem so zastopani vsi ptujski sloji, je zanesljivo jamstvo za krepek napredek in učinkovit razmah NRS v Ptuju in v celem ptujskem srezu. Predsedniku oblastnega odbora g. dr. Rud. Ravniku je bila ob koncu zborovanja za njegovo vztrajno delovanje izrečena iskrena zahvala in soglasna zaupnica. Sprejeta je bila tudi resolucija, s katero so zborovalci navzočega predsednika oblastnega odbora pozvali, da naj pri event. sporazumu za bodoče volitve odločno brani interese NRS, ki je najmočnejša stranka v državi in ki si je stekla največ zaslug za naše osvobojenje in ujedinjenje. Zborovalci so bili enodušnega mnenja, da je vsak kompromis s to ali ono stranko, ki bi zahtevala v vseh treh oblasti v Sloveniji zase nosilca liste, absolutno izključen. Sklenjeno je bilo, da se vrši prva seja novoizvoljenega odbora dne 26. novembra t. 1. — Seja III. pododbora NRS v Mariboru se je vršila v nedeljo dne 23. t. m. ob 9. uri dopoldne v prostorih tajništva NRS v Mariboru. Navzoči so bili vsi odborniki in tudi predsednik oblastnega odbora NRS v Mariboru g. dr. Rudolf Ravnik. Prihodnja seja se vrši dne 1. decembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v gostilni pri Gselmanu v Melju. Udeležba za vsa-Kega odbornika obvezna. Prisotnost je obljubil tudi predsednik oblastnega odbora dr. Ravnik. — Isto nedeljo popoldne je bil tudi sestanek članov krajevne organizacije NRS v Lajteršpergu. Na predlog predsednika oblastnega odbora NRS g. dr. Ravnika je bilo sklenjeno, da se vrši občni zbor krajevne organizacije začetkom meseca decembra 1924. — V pondeljek dne 24. nov. 1924 se je vršil zaupni sestanek NRS v Podovi pri Račjem. O političnem položaju je poročal predsednik obl. odbora NRS dr. Ravnik iz Maribora. Priprave za ustanovitev krajevne organizacije so v polnem tiru. — Seja V. pododbora NRS v Mariboru je bila v pondeljek 24. nov, 1924 ob 7. uri zvečer. Navzoči so bili iz-vzemši enega vsi odborniki in tudi naši bratje Čehi, katere je v navdušenih besedah pozdravil naš predsednik obl. odbora NRS g. dr. Ravnik. Kakor vedno, je bila tudi topot seja zelo živahna in bogata po točkah dnevnega reda in po vsebini razgovora. Predsedniku obl. odbora je bilo tudi na tej seji izrečeno popolno zaupanje.
Seja L pododbora NRS za mesto Maribor se
vrši v petek dne 28, t. m. ob 7. uri zvečer v oblast, tajništvu NRS, Frančiškanska ulica 14. Odborniki, pridite vsi!
Pododbor NRS III. mestnega okraja sklicuje za pondeljek 1. dec. svojo redno sejo, ki se bode vršila v gostilni »Gselman« v Melju ob 9. uri dopoldne. Vsled velike važnosti dnevnega reda se prosi, da se vsi odborniki polnoštevilno iste udeležijo.
Pododbor NRS za V. okraj javlja svojim čla-nom-odbornikom, da se vrši prihodnja odborova seja v sredo dne 3. decembra t. 1. ob 7. uri zvečer v gostilni »Bernkopf«. Ker je seja vsled predstojećih državno-zborskih volitev velike važnosti, je dolžnost vseh odbornikov, da se iste zanesljivo in točno udeležijo. Ob enem naprošamo vse pismeno vabljene člane, kateri so bili naknadno izvoljeni, da se vabilu odzovejo.
Govorniška šola, ki se je vršila v torek dne 25. nov. t. 1., je bila izvanredno dobro obiskana. Prihodnja se vrši v torek dne 2. decembra. Pridite vsi!
HoUralte prispevke za nat tiskovni sklad!
Beležke.
Mariborska »Straža« se je v zadnjih dveh številkah zopet obregnila v predsednika oblastnega odbora NRS g. dr. Rud. Ravnika, odvetnika v Mariboru, in brate Tavčar, katerim v svoji podlosti očita razna nečastna dejanja. Nesramne obrekovalce in brezvestne opravljivce v uredništvu marib, »Straže« bomo pošteno prijeli za ušesa in jih postavili pred sodišče, da jim bo s tem dana prilika, dokazati lopovske trditve o našem predsedniku in o bratih Tavčar. Stari oče Tavčar, ki bo kmalu dosegel visoko starost 90 let in ki je boljši katoličan in kristjan, kakor vsi umazani mazači v uredništvu »Straže«, je z gnusom pljunil na »Stražo«, ko je bral nesramne izpade na svoje sinove, na katere, je ponosen, ker ve, da so od nog do glave pošteni in da so v nesrečo zabredli le vsled svoje prevelike poštenosti. Kako razumejo v uredništvu »Straže« ljubezen do bližnjega, dokazuje najbolje dejstvo, da Tavčarjem očitajo gospodarsko nesrečo, vsled katere jih pomiluje vsa poštena slovenska javnost. Ni še dolgo, ko so ti brezvestni ljudje NRS očitali, da je koruptna in da podkupuje svoje pristaše, v zadnjem članku pa trdijo, da NRS še toliko sredstev nima, da bi mogla Tavčarjem pomagati iz zadrege. Tako torej obračajo ti maziljeni gospodje resnico; mi jim pa pravimo, da oni obračajo, neskončno pravični in dobrotljivi Bog pa bo enkrat obrnil tako, kakor oni zaslužijo in jih udaril, da ne bodo več imeli zaslombe med našim ljudstvom.
Otvoritev nove železnice Ormož-Murska Sobota. Pri otvoritvi nove železnice Murska Sobota -Ormož sta oblastni odbor NRS v Mariboru zastopala g. dr. Alojz Goričan, odvetnik v Celju in g. Rudolf Stermecki, veletrgovec v Celju. Značilno je, da demokratsko časopisje prinaša o otvoritvi obširna poročila, v katerih pa v času, ko se med Narodno radikalno stranko in demokratsko stranko vršijo pogajanja za skupen nastop vseh narodnih strank pri bodočih volitvah, niti ne omenja, da so bili pri otvoritvi navzoči tudi oficijelni zastopniki naše stranke. Gotovim gospodom, ki si domišljujejo, da so oni »Narodni blok«, pa prokleto smrdi, da je NRS v mariborski oblasti velika in močna in za to jo skrivajo pri vsaki priliki in tudi na merodajnih mestih!
Politični
Naš notranji položaj,
V četrtek 22. t. m. se je vršila druga seja drž. odbora. Na tej seji se je določilo število poslancev za predstojeće skupščinske volitve. Nova narodna skupščina bo torej štela 314 poslancev, ki so razdeljeni na 56 volilnih okrožij. Srbija ima 31 okrožij in voli 115 poslancev, Bosna-Hercegovina 5 okrožij in voli 48 poslancev, Hrvatska in Slavonija 9 okrožij in voli 68 poslancev, Slovenija 3 okrožja in voli 26 poslancev, Dalmacija 2 okrožja in voli 16 poslancev, Črnagora 1 okrožje in voli 7 poslancev, Vojvodina 5 okrožij in voli 34 poslancev. Na seji drž. odbora, ki se je vršila 21. t. m., so bili izžrebani predsedniki glavnih volilnih odborov in njih namestniki: Za volilno okrožje Maribor - Celje je bil izžreban Henrik Lasič, svetnik stola sedmorice v Zagrebu kot predsednik, dr. Josip Fon, podpredsednik okrožnega sodišča v Mariboru kot namestnik. —- Na seji ministrskega sveta se je vršila minulo soboto konferenca gg. Pašiča, Trifkoviča, Maksimoviča, Miletiča, Ninčiča in Pribičeviča. Na konferenci se je razpravljalo o vprašanju rekonštrukcije kabineta, ki bo najbrže rešeno še ta teden. — Kakor se doznava, sta najresnejša kandidata za izpopolnitev sedanje volilne vlade hrvatska politika dr. Marko Drinkovič in dr. Šurmin. — V Radičevi stranki je došlo do razdora. Več narodnih poslancev je izstopilo iž stranke, katerim načeluje Lovrekovič, Povodom svojega izstopa m HRSS je Lovrekovič s svojimi tovariši izdal na narod proglas, v katerem naglasa, da je hrvatski narod leta 1918 soglasno pristopil k sestavi enotne nedeljive države s kraljevino Srbijo, za kar so glasovale vse stranke. Na ta način je bila ustvarjena država in odobrena v mirovnih pogodbah ter so v tej državi Hrvati in Slovenci enakopravni s Srbi. Proglas ostro obsoja Radičeve laži, zatrjuje, da je njegov pokret škodljiv za hrvatski narod in obsoja Radiča, da je, begajoč po svetu, prosjačil podpore od inozemstva. Lovrekovič je ustanovil lastno stranko, ki se imenuje. Hrvatska Seljačka Stranka in bo šla v volitve s parolo: £a Jugoslavijo in monarhijo, za red in pravico ter enakost vseh državljanov pred zakonom, da se vendar enkrat napravi konec razdiranja naše domovine. Ta proglas HSS je izval v političnih krogih veliko senzacijo, prav posebno gre ta proglas na živce Radičevim mogotcem. —- Na torkovi ministrski seji se je razpravljalo o zboljšanju gmotnega položaja invalidom. Sklenilo se je dati v to svrho 400 milijonski kredit. Ta vsota se ima vporabiti za izplačevanje invalidskih pokojnin. Finančni minister dr. Stojadinovič je preskrbel za kritje te vsote. Invalidom se bodo zvišali prejemki za polovico m se bodo izplačali že pred božičnimi prazniki. Ministrski svet je tudi sklenil, da se posveti največja pažnja uradniškemu vprašanju in da se imajo popraviti vse krivice, ki so se zgodile pri razvrstitvi državnih nameščencev. Minister za socijalno poli-
tiko je dobil nalog, da izdela pravilnik za poedine kategorije invalidov, ki bodo deležni tega poviška.
Italija.
Mussolinijevo stališče se vedno bolj maje. Na zadnji seji senatnega verifikacijskega odbora je zavrnjenih pet od vlad predlaganih in po kralju potrjenih novih senatorjev. V javnosti je ta dogodek vzbudil velikansko senzacijo, ker se do sedaj še ni zgodilo, da bi senatorski verifikacijski odbor odklonil novoimenovane senatorje. — Razmejitveno delo med našo državo in Italijo v ljubljanski oblasti je začasno prekinjeno.
Anglija.
Na angleškega generala sir Lee Starka, ki ie bil vrhovni poveljnik egipčanske vojske, je bil v Kairu izvršen atentat. General je zadobil štiri strele v želodec, katerim ranam je podlegel. Atentat je bil izvršen od egipčanskih nacijonalistov. Kot represalije zahteva angleška vlada: pol milijona funtov šterlingov kot odškodnino in prepoved političnih demonstracij in odstranitev egipčanskih častnikov, kakor tudi egiptovskih vojaških enot v Sudanu.
Dopisi.
Mariborske novice. Krstna slava 45. peš. puka v Mariboru se je vršila v petek dne 21. t. m. kot spomin na osvobojenje Maribora leta 1918. Pomen tega slavnostnega dneva je orisal g. polkovnik D. Spašič. Udeležili so se tega slavja zastopniki drž. oblastev in korporacij. — Več uglednih in starih trgovcev je došlo v plačilne težave. Tako je znani trgovec Worsche prijavil sodišču poravnalno postopanje. — Ministrstvo notranjih zadev je izdalo naredbo, s katero se ima v kratkem izvršiti kontrola inozemskih delavcev. Revizija se bo izvrševala v mestih kakor tudi na deželi. V Mariboru bo ta ukaz izvršen od inšpekcije dela in varnostnih organov. — Oko postave je v petek ponoči ustavilo neko osebo, ki se mu je zdela sumljiva. Pri preiskavi se je dognalo, da je osumljenec došel iz Avstrije in da je po poklicu tihotapec. Imel je s seboj 16 žepnih ur, 40 vžigalnikov in več drugih stvari, katere si je pa pridržala policija. Mož je doma iz Siska in se zove Josip Miljak. Policijski komisarijat je ustavil izdajanje potnih listov za Brazilijo in to vsled prevratnih razmer, ki vladajo v Braziliji. — Mariborska narodna društva prirede v mescu decembru proslavo v tukajšnem narodnem gledališču. — V zadnji številki smo poročali, da je služkinja Marija Kovač ukradla svojemu gospodarju 35.000 Din. Varaždinska policija jo je izsledila in jo oddala mariborskemu okrožnemu sodišču. — Poskus samoumora je izvršil dne 22 t. m. zasebni uradnik A. R. V strašnih mukah in krčih je okoli 5. ure zjutraj pridrvel na kolodvorsko stražnico in prosil za pomoč. Prerezal si je žile na roki in zadal en zabodljaj v prsa. Rešilni oddelek ga je pripeljal v bolnico. — V Melju stanujočega sprevodnika Mlinariča sin se je v petek zvečer vračal proti domu. Nenadoma mu je spodrsnilo in fantiček je padel tako nesrečno na glavo, da je po preteku ene ure doma izdihnil svojo dušo. Družini naše iskreno sožalje! — Na dan 1. decembra, ki je državni praznik bodo vse trgovine zaprte.
Celjske novice. Letos se bode vršil Andrejev sejm šele v torek 2. decembra. — Pri celjskem o-krožnem sodišču se prične dne 2. decembra t. 1. četrto porotno zasedanje. — V Celju se ju vršil dne 15. t. m. ustanovni občni zbor kluba esperantistov. Občnega zbora se je udeležil tudi predsednik esperantistov v Ljubljani g. Danilo Herkov, ki je v obširnem govoru raztolmačil udeležencem veliki pomen tega mednarodnega jezika. — Ljudska univerza v Celju je imela svojo otvoritveno predavanje v pondeljek 24. t. m. Predavanja se je udeležilo lepo število občinstva. — Za novega celjskega opata je bil imenovan g. Peter Jurak, tukajšnji vikar. —- Mestno gledališče priredi v proslavo ujedinjenja v nedeljo 30 t. m. akademijo pri kateri se bode ude leževal tudi Sokol. — Radi tatvine je bil aretiran brezposelni natakar Alojz Lah iz Poljčan. Radi potepuštva pa Josip Bališ iz Vrbja pri Žalcu. Oba ptička sta bila izročena celjskemu sodišču.
Ptujske novice. Dne 22. t. m. se je vršil občni zbor mestne organizacije NRS, kateri je bil dobro obiskan. Od oblastnega odbora sta bila navzoča, oblastni predsednik g. dr. Ravnik in g. Troha. Po poročilu starega odbora je poročal dr. Ravnik o po litičnem položaju. Njegovo poročilo so zborovalci vzeli na znanje z velikim odobravanjem. Predlagano je bilo, da se da našemu oblastnemu predsedniku dr. Ravniku zaupnica, katera je bila soglasno'in z velikim navdušenjem sprejeta. Nato so se vršile volitve novega odbora. Izvoljeni so stari odborniki z malimi spremembami, pa še teh ne bi bilo, ako se ne bi nekateri preselili. Pri slučajnostih se je marsikateri oglasil k besedi; vsi pa so pov-darjali, da je spas le v NRS. Mnogim se je dalo pojasnilo in vsak udeleženec je spoznal, da le NRS dela in hoče delati pozitivno in v dobrobit naroda. Vsak je bil zadovoljen, da se je udeležil občnega zbora. Člani sedaj pa na delo! Sirimo NRS, pridobivajmo pristaše, da pridemo do svojega zastopnika, ki bo pripadnik NRS. V tem je naša rešitev. Ne dajte se begati od gotovih ljudi, ki širijo vesti, da je nosilec liste za volitve demokrat itd. Zaupajte krajevnim organizacijam, oblastnemu odboru; ta dva činitelja bodeta storila vse, da ne bodejo dru-
gi plezali po naših hrbtih, mi pa potisnjeni v kot. — Hlapec pri gostilničarju Kossarju, Franc Potočnik, se je v hlevu obesil. Vzrok samomora je neznan. — »Auf biks« nobeno nedeljo ne miruje. Tudi to nedeljo so na Ragoznici kričali fantje »Auf biks!«, kar je povzročilo pretep. V pretepu je eden izmed pretepačev dobil v nogo svinčeno zrno. Posledica tega je, da je obstreljenec šantav, strelec pa v za-poru.
Studenci pri Mariboru. V naši občini se ponoči razgraja najbrž za stavo, ali pa imajo nekateri fantalini zato posebno dovoljenje. V tej1 stroki se posebno odlikuje Divjak Alojz, bivši »cirkusdirek-tor«, kateri je po zatrdilu tukajšnjega županstva, baje dobil obrt, da lahko občane zabava okrog polnoči prav po cirkuško. Ta fant je v prvi vrsti vzel na piko hiše, v katerih stanujejo narodni radikali, in sploh narodno čuteči ljudje. Tem je prirejal prav po divjaškem načinu brezplačne nočne koncerte, iztrgal tu in tam kos plota, kar je seveda po boljševiškem sistemu dovoljeno. Spozabil se je seveda tako daelč, da je pričel zmerjati Nj. Veličanstvo kralja Aleksandra, katerega bi ta komedijant kar čez noč rad spravil iz Studencev tja čez Drino in'potem postavil sovjetskega komisarja, da bi vladal na Studencih in dal povesiti vse, kar čuti narodno in je tem nemčurskim prifrkancem trn v peti. Ker je razgrajanje po noči doseglo svoj višek, je poseglo vmes tukajšnje orožništvo in zajelo nočnega ptička, ter ga oddalo tja, kjer — »Die Sterne leuchten nicht!« Drugi njegovi pomagači in ponočnjaki so mislili prevzeti nasledstvo, ker pa naši orožniki radi vtikajo povsod svoje dobre nose, so se zbali in začasno ostanemo Studenčani brez koncertov. Da si pa Klančnik Peprl ne bo mislil, da že po treh dneh te afere, zopet lahko eno za-jodla in narodnjake z Auf-biksom izziva, mu svetujemo, da ostane lepo doma pri mami, ker drugače se bodo začela tla v delavnici drž. žel. majati pod njim. Največ je tej razposajenosti kriv občinski urad, kateri se niti ne zmeni za take stvari, ki so pri njemu malenkosti. Bil bi že skrajni čas, da občinski urad nastavi enega stalnega občinskega redarja, kateri naj nadzoruje policijske ure, nedeljske veselice, ki se vršijo brez izjeme vsako nedeljo, in bi se morale posebno strogo nadzorovati. Dosedaj so nekateri gostilničarji imeli neke vrste privilegij za veselice, brez policijske ure in mi se čudimo, da oblast za omejitev teh pohujšljivih zabav dosedaj ni ničesar ukrenila. Vprašali bi tudi načelnika delavnice drž. železnic gospoda Doiin-šeka, ali je on izdal različnim; veseličnim odborom stalno dovoljenje, da smejo po vogalih delavnice lepiti vabilne lepake, katere točno vsacega _ 15. in 1. v mescu opazimo nalepljene, dva do tri eden zraven drugega, posebno pa se to1 dogaja na vogalu nove delavnice v neposredni bližini vratarja in pri vhodu v barako, kjer se lepijo celo komunistični lepaki vsake vrste. Ako gospod načelnik tega ne bo mogel zabraniti, se bodemo obrnili na merodajno mesto, da se ta nedostatek odpravi. Isto-tako bi gospoda načelnika opozorili na izvažanje lesa, desk in lat iz delavnice, ker kakor je nam zna no, se dobiva les samo v skladišču za odpadke. Go spod Veronek, kot delovodja bode gotovo vedel, komu se sme les oddajati in komu ne, ker drugače se bode v njegovo delovanje bolj natančno posvetilo. Posebno bodemo mi pazili in čuvali skupno last države in naroda v delavnicah državnih železnic v Mariboru. — Več narodnih radikalov.
Domače sredstvo Katero Vam le potrebno
tn ki bo tudi pri Vas ob vsaki priložnosti pokazalo svoje bolečine olajšajoče dejstvo, je: LEKARNARJA FELLERJA ELSA-FLU1D. Vrelec moči! ^e skoz 26 let izkušen in priljubljeni Znotraj za želodec, pri krčih in bolečinah nekoliko kapljic na sladkorju. Hitro deluje kot sredstvo za drgnenje pri revmatičnih bolečinah in v vseh slučajih, kjer je masaža potrebna! Odstrani nahod in stori neobčutljivega proti mrzlemu zraku, je enako dobro za oči, ušesa, zobe, glavo, usta in grlo! Z zavojnino in poštnino stanejo:
1	paket	s	6	dvojnat.	ali	2	specialne	steklenke	62	Din
2	paketa	s	6	dvojnat.	in	2	specialne	steklenke	95	Din
3	pakete	s	12	dvojnat.	in	2	specialne	steklenke	130	Din
6	paketov	s	18	dvojnat.	in	6	specialne	steklenke	240	Din
Naročila točno nasloviti na:
EUGEN V. FELLER, lekarnar
v Stublci Donji, Elsa trg 332, Hrvatsko
Za napolnitev paketa se priporoča: ELSA-ŠVEDSKE-KAPLJICE I I za želodec, ki pospešujejo prebavo. ELSA-ZAGORSKI SOK proti kašlju in bolečinam vprsih.
Slovenska Bistrica. Zadnji dopis glede deložacije vdove po umrlem sodnem svetniku Pirnatu se v toliko popravi, da je deložacijo iz svojega poslopja povzročil odbor okrajne hranilnice in ne okrajni zastop, kakor se je pomotoma poročalo. — V preteklem tednu je izdalo tuk. sodišče sedem ediktov o prisilnih dražbah raznih tukajsnih posestnikov, obrtnikov in trgovcev, kar znači, da je začela nekaterim za denar že huda presti. — V sredo 25. t. m. je bil komisijski pregled nameravane nove ceste, ki bi spajala Slov. Bistrico z Oplotnico. S to cesto bodeta pridobila oba kraja in vse občine ob nji mnogo na prometu in gospodarstvu. — Katarinin sejem tokrat ni bil predobro obiskan. Prignalo se je malo živine in došlo je tudi manje število kupcev. Pač pa je dospelo zopet mnogo kramarjev izmed katerih so nekateri hoteli svojo robo spraviti v denar z najnovejšim trikom, t. j. s tem, da so se delali pijane in so na ta način lovili kupce. Eden od onih pa si ga je preveč privoščil in je bil radi nereelne prodaje aretiran in oddan z blagom vred v občinski zapor. — Volilni boj se je na tihem že vlezel po vseh občinah. Tudi radikali smo vreklamirali povsod naše pristaše in somišljenike. Neki starejši Pohorc je te dni trdil, da je po Pohorju pričelo radikalno šumeti in da naši nasprotniki težko prenašajo to nezgodo.
Spodnja nova vas pri Sl. Bistrici. V naši občini se je politično življenje prav posebno oživelo s tem, da so bile razpisane skupščinske volitve in u-vedeno reklamacijsko postopanje. Vse stranke ra- 1 zen klerikalne stranke, so s primerno vljudnostjo pričele z živahno agitacijo, da spravijo slehernega svojega volilca v volilni imenik, samo Slovenska ljudska stranka z občinskimi možmi na čelu si je prilastila nekak patent za upravičenost popravka volilnih imenikov. Kakor hitro so zavohali, da ni oseba, ki se hoče reklamirati SLS izvora, so jo skušali na razne prefrigane načine splašiti, jo odvrniti, da bi se odrekla vpisu samo iz namena, da bi bilo kolikor mogoče manj narodno-zavednih, za edinstvo se borečih elementov v volilnem imeniku. Kot v tem slučaju, tako nam povsod odrekajo pravico in to samo iz strankarske zagrizenosti. Mi jim pa povemo samo toliko zelo tiho na uho, da bo kmalu prišel čas, ko bodemo tudi mi dosegli enakopravnost na svoji lastni zemlji in tedaj si bomo pa malo od bližje ogledali vse one . . . Zatorej pogum, brez strahu naprej po začrtani poti. Pot, ki se gradi brez zadržka tudi v najhujšem strankarskem vremenu, pohvale vredno lepo napreduje.
Zgor. Poljskava. K naši sosedni občini Sele se je doigral nenavaden zločinski slučaj. Posestnik Simon Mlaker, oče šesterih otrok je imel hudo bolezen — vdan je bil popolnoma satanu alkoholu, ki ga je že itak spravil na beraško palico in spravil v družino razdor in prepir. Svojo lepo posestvo ki ga je imel je šlo po njegovem nenasitnem grlu; pra vega in stalnega posla ni mogel več nikjer dobiti, ker je ves svoj zaslužek zapravil z nepotrebnim pijančevanjem in vrhu tega je še svojim gospodarjem napravil škodo. V nedeljo se je pa odločil, da napravi temu konec. Najprvo je poslal svoje otroke k sosedu in jim naročil, da naj ostanejo tam do večera. Ko so otročički odšli, je šel v sobo, prijel ženo za vrat in jo davil tako dolgo, da je ista umrla v njegovih vražjih rokah. Da bi prikril svoje dejanje, je šel in jo obesili v jedilni shrambi. Ko je
Kor ne ueš vprašaj
UnmizalDi informativni biro
„ARGUS“
Knez Mihailova 35. Telet. 6-25
Beograd
(Prehod Akademije nauka).
5	■
i Galanterijo, drobna- 2 S rtfo.vrvarsRe.phtar- j ! ske izdelke priporoča S
j DROGO ROSINA !
5 Maribor, Miniska ni. 26 [
Prosenu kasu
počam od 50 kg razašilje uz najnižu cijenu, paromlin H. Moster i sinovi, Sv. Ivan Žabno.
dovršil svoj brezsrčni krvniški posel, je neznano kam izginil, domneva pa se, da si je tudi on končal življenje. Proti večeru so došli otroci domov in so našli vse zaprto. Priklicali so sosede, ki so vdrli v stanovanje in našli mater šestih otrok obešeno.-
Sv. Lovrenc na Dr. polju. Predrzno in ošabno obnašanje ge. J. nas sili, da javno pribijemo, da si enkrat za vselej prepovedujemo psovanje z raznimi izrazi kakor: »Windische Trottel«, itd. s katerimi ta dična germanka ne štedi preveč. Ker pa stanuje ona kot soproga železničarja v postaji v kateri je tudi vodovod, ki je namenjen vsem železniškim uslužbencem, ki stanujejo v postaji, kakor tudi nekaterim v bližini vodovoda stanujočim prebivalcem, in ki imajo posebno dovoljenje od oostajenačelnika. Tem' prebivalcem, ki stanujejo neposredno v postaji in ki vživajo že nad 35 let pravico, da jim je dovoljena vporaba vodovoda, tudi to ni prav omenjeni gospej, ki nam hoče to pravico odreči, ne oziraje se na to dovoljenje, katero smo dobili preje, nego, je bilo njej znano, kje se nahaja postaja Sv. Lovrenc na Dr. polju. Toliko za danes.
Hoče. Gospod urednik! Gotovo bo Vas zanimalo, kako skrbijo naši klerikalni očetje za blagor svojih občanov. Vam je gotovo znano, da se je pote govala naša NRS že svoječasno, da bi se zgradilo v Hočah na postaji skladišče za tovorno robo, ki nam je bilo že zasigurano, ker je prostor za zgradbo istega že kupljen. Ko pa je prišel na krmilo g. Korošec z ministrom Sušnikom in Žebotom, so potisnili to pereče vprašanje v stran in se začeli pogajati s tremi tovarnarji na Teznu, da se zgradi tam skladišče. Torej ubogi kmet, le muči svojo živino in vozi svoje pridelke, ki jih gotovo z lahkoto pridelaš na Tezno, ker je tja sigurno bližje, kakor na postajo Hoče. Vidite gospod urednik, tako žeg-navajo klerikalni gospodje svojo dobro slovensko ljudstvo.
Rogoza pri Mariboru. Kakor smo poročali v zadnji naši številki, si je iz samomorilnih namenov prerezal hlapec Irgolič Jakob trebuh. Kakor smo ravnokar doznali, je imenovani podlegel rani, katero si je prizadjal.
Razno.
Vedno a jour knjigovodstvo sistem Kovač. Lahko in enostavno pisalno delo, največji pregled istega in štednja pri papirju. Prevzem vseh v knjigovodstvo spadajočih del, revizij, trgovskih knjig, tozadevne novoupeljave, zboljšanje in poenostavljenje bilance. Poučevanje o knjigovodstvu. M. Kovač, Gregorčičeva ulica 6.
Človek ne jezi se! s slabo uro, kajti za mal denar dobiš pri slavnoznani tvrdki ur H. SUTTNER v Ljubljani št. 964 prvovrstno, zanesljivo in dobro uro, s čvrstim in preciznim ustrojem. Isto tako lepo in moderno zlatnino in srebrnino po umerjenih cenah. Z urami znamke »IKO« je firma Suttner dosegla-svetovni glas! Zahtevajte cenik!
Nahod?/ Glavobol? Zobobol? Trganje? Odrečejo večkrat mišice in živci? Prijetno čuvstvo kreposti prinese pravi Fellerjev Elzafluid! Najbolje hišno sredstvo, lajša bolečine, osvežuje in jača ter čez 25 let priljubljen kosmetikum za nego kože, las
Izšla l® B,as"ifcova
Oelllia ProtiliD
”avadno iet°
ki ima 365 dni.
1925,
Velika Pratika je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil najbolj vpoštevan že od naših pradedov. Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini, zato pride prav vsaki slovenski rodbini. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
J. BLASNIKA NASLEDNIKIH
TISKARNA IN LITOGRAFliNI/ ZAVOD
LJUBLJANA BREG ŠTEV. 12.
a1 ■
Lep postranski zaslužek
se nudi zanesljivi, inteligentni osebi, ki bi opravljala izven uradne posle. Nastop službe takoj. Ponudbe je vposlati na upravo našega lista, Maribor, Frančiškanska ulica št. 14.
IB	.... -A
in ust? Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje! S pakovanjem in poštnino 6 dvojnate ali 2 špecijalne steklenice 62 dinarjev raz pošilje: lekarnar Eugen V. Feller, Stubica Donja Elzatrg 332, Hrvatsko.
Mariborski tržni dan dne 22. novembra. Ta
tržni dan je bil vsled slabega vremena slabo preskrbljen, edino svinjine je bilo precej na trgu, kajti slaninarji so pripeljali 48 voz v mesto ter so prodajali meso po 25 do 40, slanino po 30—35 in drob po 18—20 Din; domači mesarji pa govedino po 23—25, teletino 27—30, svinjino 30 in jagnjetino po 20 Din 1 kg. — Tudi morske ribe in ščuke so bile na prodaj, ki so se prodajale po 45 Din kg. Cena divjim zajcem je bila 60—75 Din; domačih zajcev ni bilo. — Perutnine je bilo tudi samo okoli 300 komadov in sicer kokoši po 20—60, race 50—80, gosi 100 do 120 in purani 125—140 Din komad. — Krompirja zelenjave, sadja in drugih živil je bilo pičlo, ker kmetje so pripeljali samo 15 voz na trg. Cene so bile krompirju 10—10.50 Din za mernik (7 in pol kg), salati pol do 1 in pol, glavnatemu zelju 1.50 do 5 Din kom., čebuli 3—5 Din venec, kislemu zelju 4, kisli repi 2, jabolkom 2—5, hruškam 4—12, grozdju 12—20, sirovemu maslu 40 za kg, bučnemu olju 32 do 33 Din liter, jajcam 2—2.50 Din kom.
Oddaja gozdnih sadik. Spomladi 1925 se bode oddajalo v območju kr. šumske uprave v Mariboru iz državne gozdne drevesnice v Ptuju in gozdne drevesnice v Slivnici pri Mariboru sledeče gozdne sadike: 3 letne smreke po 100 Din, 2 letne bore po 100 Din, 2 let. mecesen po 150 Din, domači kostanj po 500 Din, črni oreh po 1000 Din, jesen po 200 Din, akacija po 112.50 Din, kanadska topol po 750 Din, vrba po 100 Din, Kristov trn po 200 Dini za 1000 komadov v drevesnici. Naročila sprejema kr. šumska uprava v Mariboru in okrajni gozdar v Ptuju.
NARODNO GLEDALIŠČE,
Četrtek, 27. novembra: »Trubadur«. Premijera.
Petek, 28. nov.: »Apolonov hram«. Ab. A.
Sobota, 29. nov.: »Trubadur«. Ab. D.
Nedelja, 30. nov.: »Apolonov hram«. Ab. C.
Grajski kino predvaja od četrtka 27. do 30, t. m. zanimiv film »Maks, kralj cirkusa«, — Od 1. do 3. decembra »Wilhelm Tell«, drama v 5 činih.
Mestni kino predvaja od petka 28. do 30. nov. »Nju«, prekrasen film v 6 činih.
Borza. Plačati je treba: za 100 angleških funtov 3200 Din, za 100 dolarjev 6850 Din, za 100 Švicar, frankov 1328 Din, za 100 franc, frankov 375 Din, za 100 italijanskih lir 300 Din, za 100 čeških kron 207.50 Din, za 1000 avstrijskih kron 97 p.
Lastnik: Konzorcij »Narodnega Gospodarja«. — Glavni in odgovorni urednik Ivan Pučel. — Tisk Ljudske tiskarne Maribor, Sodna ulica 20.
Ni Vam več potrebno
godrnjati radi draginje, ker sedaj lahko dobite vse vrste blaga za obleke in perilo pri tvrdki
J. N. ŠOŠTARIČ, MARIBOR
ALEKSANDROVA CESTA ŠT. 13
po zelo znižani ceni
na pr. sukno po 60-—, 70-—, 90-—, 100-— Din itd., platno po Din lb—, 14-—, 16-—, 20-— itd., izgotovljene srajce Din 44-—, 50-—, 56-— itd., spodnje hlače po Din 32-—, 34-—, 40'— itd. Izgotovlj. obleke, plašče in drugo za vsako ceno.
Uslužbenci pri pošti in železnici dobe blago tudi na obroke
TRAJNE VREDNOSTI
ostanejo vedno darila iz zlata in srebra, ker obdrže še po preteku mnogih let svojo prvotno vrednost.
Ure, verižice, prstani, zapestnice kakor tudi vsakovrstna zlatnina in srebrnina, nakit in predmeti za dnevno uporabo, v najlepši in najboljši kakovosti dobi se dobro in poceni pri tvrdki Suttner. — Zahtevajte divno ilustrirani cenik, za katerega je tre-ba poslati samo 2 Din na: OdpošilJalnico ur l. SUTTNER, Ljubljana št. 964, Slovenija.
■ Za udobnost odjemalcev se morejo za nadopolnltev paketa ■ ■ I prlmotatl tudi dobra in fina ELSA-mila, lepote In drugi kos- ■
metični preparati lekarnarja FbLLhRJA.	I I
JAŠ & LEJJAK, MARIBOR
ŠOLSKA ULICA ŠTEV. 2
Specialna trgovina za kavo, čaj, kakao, čokolado, rum, konjak, likerje, desertna in namizna vina
NA DROBNO
* «
NA DEBELO