the voice of canadian slovenians GLASIL kanadskih slovencev o tri ^ O O 0 rs u 2 rt E (Ti rt £ 1 'I J u O £> -s o C J- s 3 ^ 12 t« c u > "v! ti t/> > rt 'rt> "C N Zdravila za humano uporabo %/ Dietbtični in zeliščni izdelki ij < Veterinarski izdelki •K €\ I^KRKk Biosintetični izdelki Kozmetični izdelki Zdravniške storitve GLASILO Established • Ustanovljeno 1996 www.vsko.com Izdaja Publisher Vseslovenski kulturni odbor • All-Slovenian Cultural Committee Za uredniški odbor Majda Gunžer Sodelavci Cvetka Kocjančič, Ivan Dolenc,Metka Zupančič, irma Ožbalt, Frank Novak, Anton Kačinik, Ifigenija Simonovič, Franc Šehovič, Pavle Larič, Ted Kramolc, Frank C. Sterle, Silva Plut, Chris Koren, Mirko Čepic, Drago Jančar, ... Svet revije Editorial Advisors Florijan Markun (za VKO), Frank Habjan in Stane Kranjc (za KSK), France Brence (za Gospodarsko zbornico), Anton Kacinik (za radio Glas kanadskih Slovencev), Ivan Plazar, Valentin Batič, Anton Ovtar in Franc Slobodnik (za slovenske župnije), Frank Novak, Jože Slobodnik Postavitev www strani www pages Ivan Kobe, Frank Pinter, Frank Majzelj Oglasi Advertising Ivan Plut Naročita, spremembe naslovov, prispevke, oglase in pripombe pošljite na naslov Subscriptions, change of address, advertising and comments forward to GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV P. O. 3ox 3949, Depot 4 HAMILTON, ON L8H 7P2 Canada Fax: (905) 561-5109 E-mail naslov: majduska@worldchat.com Besedila ne odražajo vedno stališča uredništva. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je mogoč le s pisnim dovoljenjem. Prispevki so zaželjeni. Articles do not necessariy reflecl the opinion of the Editors. Ali rights reserved. Reproduction in wko!e or in part allowed only by written permission. • Submissions are welcome. Tiskano v Kanadi v nakladi 3000 izvodov „ 3000 copies Printed in Canada ' IZ VSEBINE: Uvodna beseda • Razstava slikarja Teda Kramolca • • Slovenska letovišča pozimi * "Prijatelj, pomakni se više" • Mili Kačičevi v spomin * Novice iz Slovenije • Velika noč v cerkvi Učlovečenja • "Globe and Mail" vabi v Ljubljano • In memoriam • Pisma bralcev • Iz Velike Pratike • Finančni svetovalec • Zdravje • Kulinarika • Humor ... Na naslovnici • Cover Belokranjske pisanice Pozdravljena trobentica, pomladi prva hči! Kako si razcvetela vsa, se vse te veseli. Preljuba si ti pomlad Preljuba si ti pomlad, kako si vesela! Pričica vsaka že skoraj bo pela. Prva je kukavča, ki nas bo klicala: "Kmetič, le pojdi orat. Ženka sejati" narodna Kako bleščiš, kako dehtiš v zeleni trati tam, da letajo in sedajo čebelice v tvoj hram. Preljubljena trobentica, saj tebi dolgčas ni, glej sestrica vijolica pod grmom se budi! narodna --i.. France Prešeren GAZELE G Al' bo kal pognalo seme, kdor ga seje, sam ne ve; kdor sadi drew, al' bode zred'lo veje, sam ne ve. Se pod stropom neba trudi let' in dan nomad; Al' pa konec leta bode kaj prireje, sam ne ve. In kupec po svetu hodi, al' pa kaj dobička bo, za blago kadar gotove d'naije šteje, sam ne ve. In vojščak, ki ga trobenta vabi med kanonov grom, kaj plačilo bo vročine, ran in kje, sam ne ve. Lej, tak pevec teh gazelic, al'jih bereš ti, al' ne, Al' vri njih srce ledeno se ogreje, sam ne ve. In al' veš, da ti. ga vnernaš, ti mu pevski ogenj daš, Al' se smel bo razodeti vsaj pozneje, sam ne ve. GHASEL 6 Ifa seed mil one day sprout, why, he vvho sows it does not know; Ifa sapling will have branches, he vvho grows it does not know; Yearlong toiis the wand'ring shepherd underneath the vaults ofheav'n; Ifadditions to his flock he can suppose, he does not know. tiaving mamed the vvorld, the trader plans to count what he has gained; Ifhe can expectsome profits to dispose, he does not know. And the soldier, vvhom the trumpct bids to bear the cannons' roar, What his payfor heat and thirst and vvounding blovvs, he does not biow. Lo! the poet of these ghasels, ifyou read them or do not, And ifseeing them may meltyour heart's cold snovvs, he does not know. !fyou know thatyou inspire him, fill him with poeticfire, If one day his love he mayyet dare disclose, he does not know. English version by Tom Priestly (Canada) and Henry R.Cooper, Jr. (U.S.A.) uvodna beseda Je čas za radost in je čas za bolečino. Je čas za ljubezen... za stolpe upanja... za brezna obupa, je čas divje budnosti in bo čas nevzdramnega sna. -Mila Kačič- Je čas tudi za pomlad, ko ji je zima prepustila svoj prostor, in seje tako udobno razkomotila v svoji zaznavnosti... Toplejša sapica je naenkrat napolnila dežele, pokrajine, mesta, vrtove... Gosta, siva, težka in mrzla megla, ki seje prej okorno pozibavala iznad zemlje, kot nekakšen skrivnosten pajčblan, je dala mesto lahkotnosti vetra v soncu. Zakonov narave ni moč spremeniti. V njem vse ima svoje poslanstvo. Tega se zaveda tudi pomlad. Ve, da je v teh zakonih le nadaljevanje nečesa, za čemer nezaustavljeno prihaja vedno še nekaj... Tudi mi ljudje smo del tega procesa. Misli g. Mile Kačič, ki je v mesecu marcu zaključila svoje "tukajšnje" poslanstvo in ki smo ji tudi v Glasilu posvetili nekaj časa, nam dajejo misliti. Smo kot neusahljiv studenec občutenj in hotenj. V tej pomladno obarvani številki Glasila bo za vsakogar izmed nas nekaj, s čimer bomo v večji motivaciji posegli po branju. Iz slovensko - kanadske skupnosti so zanimivi prispevki veselega, pestrega značaja. Tudi niz obeležij naših kanadskih Slovencev in znamenitih Slovencev je v tej številki veliko. Zanimiv je nostalgičen literarni prispevek o bližajoči Veliki noči v literarnem kotičku, pa novice od tukaj in drugod po širnem svetu... Želim vam ob branju našega in vašega Glasila prijetnost občutenja, da smo na tak način med seboj povezani. V tem kontekstu vam še ob približajoči se Veliki noči, želim veliko dobrega in miru. Majda Gunkr Nova knjiga Prešernovega nagrajenca Založba "Ognjišče" je izdala knjigo "Brate iščem" teologa in slikarja Marka Ivana Rupnika, letošnjega Prešernovega nagrajenca. Gre za duhovno branje svetopisemske zgodbe o egiptovskem Jdfefu. Nanj so razlagalci Svetega pisma skozi zgodovino gledali kot na predpodobo Jezusa, saj njegova zgodba v marsičem zrcali Jezusovo življenje. Avtor komentira zgodbo o poklicanosti in poslanstvu, razočaranju in uspehu egiptovskega J ckfa in jo spretno vnaša v naš Čas in življenje. Na koncu knjige je avtorjeva razlaga mozaikov v papekvi kapeli 'Redemptoris Mater' in opis priprav za njihovo ustvarjanje. Andrej Žnidaršič ( "Večer") Premiera nagrajenca Prešernovega sklada In February 2000, opera lovers in Ljubljana enjoyed the premiere of opera Medea -Musical Drama from Everyday Life, writen by com-poser Jani Golob andfeaturing librettist and director Vinko Moderndorfer, who are both win-ners ofthisyear's Prešeren Found Awards. The performance was conducted by Uroš Lajovic, the stage was by set designer Tomaž Marolt, the costumes are the work of Alenka Bartl, while movements were created by Lojzka Žerdin. Saturday's performance of Medea was the first premiere ofthe millennium in Ljubljana's Opera and Ballet SNG. (Slovenia Weekly) vsko VSESLOVENSKI KULTURNI ODBOR forum za povezovanje, infomiranje in meddruštveno koordinacijo Presednik: Ivan Plut tel: 519/884-9413, faks: 519/884-4464, e-mail: jplut@golden.net RadioGLAS KANADSKIH SLOVENCEV ob nedeljah dopoldne na CHIN FM 100.7 v poletnem času od 9. do 10. ure, preostali del leta od 11. do 12. ure Preko satelita An i k E-2 KU-band se oddaja sliši po vsej Severni Ameriki, preko kabla pa tudi v Bellevilleu, Kirigstonu, Londonu, North Bayu, Ottavvi, Sudburyu, Thunder Bayu, Timminsu, VVindsorju. Revija GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV Mesečnik za kulturno, informativno in medsebojno povezovanje Slovencev. Izdaja Vseslovenski kulturni odbor Letna naročnina za Kanado $25.00 Naslov: GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV P.O.Box 3949 Depot 4 Hamilton, ON Fax: 905/56 i-5 i 09 Naročila za radio: Vseslovenski kulturni odbor 770 Brovvns Line, Toronto ON, M8W 3W2 Faks za radijsko oddajo: 416.503.0983 Po telefonu: Milena Soršak - Mississauga (905) 625-4272 služba (905) 276-7258 dom Milica Muhič- Mississauga (905) 274-6782 Dr. Tone Kačinik - Toronto (416) 922-1161 služba (905) 233-5616 dom Frank Novak - Hamilton (905) 561-1944 novice iz kanadske slovenske skupnosti Ob otvoritvi razstave likovnega umetnika Teda Kramolca v Torontu (v Nielson Park Creative Centru) TED KRAMOLC ... je študiral arhitekturo v Ljubljani. Leta 1942 je kot interniranec v koncentracijskem taborišču Gonars v Italiji doživljal trpljenje brezmočnih. Ob koncu vojne je odšel v Avstrijo in se pridružil slovenskim beguncem v taborišču Spittal na Koroškem. Leta 1948 je emigriral v Kanado, kjer je v Torontu 1.1951 po končanem študiju na zavodu Ontario College of Art s častnim naslovom ACCA vstopil v svet umetniškega ustvarjanja, kjer je imel svoj prostor že od mladih let. Ted Kramolc je od prve razstave svojih del leta 1942 v Gonarsu in pozneje v Ljubljani leta 1944 imel samostojne razstave v Kanadi, Argentini, Avstraliji in Sloveniji. Njegova umetnost je kot stalna zbirka predstavljena v desetih galerijah v Ontariu, vključno z Narodno galerijo v Ottawi in z umetnostnimi galerijami v Torontu, Hamiltonu in Galerijo moderne umetnosti v Ljubljani. Njegova umetniška roka nikdar ne počiva. Iz leta v leto se veča število izvršenih del v pastelih, akvarelih in olju, ki jih je poleg enkratnih samostojnih razstav od leta 1950 do danes pridruževal različnim skupinam umetnikov v Kanadi, USA, Argentini, Avstriji in Sloveniji. Ted Kramolc ■ avtoportret 1993 Trinajst ontarijskih oz. Torontskih poslovnih družb, med njimi Ford Canada, Royal Trust, Kerox of Canada, JEK slovenska hranilnica, torontska katoliška nadškofija, so ponosni hranitelji Kramolčevih del. Slike tihih gozdov, poljskega cvetja, vrtnic, sadja in zelenjave, skrivnostni portreti krasijo mnoge zasebne domove širom sveta od Slovenije do Argentine. Letos od 1. do 19. marca je Kramolc ponovno razstavljal v Nielson Park Creative Centre v Torontu 56 starejših in novih del v akvarelu, pastelu in olju. Odprtju razstave je prisostvovalo lepo število povabljenih gostov skupno z dr. Božom Cerarjem, slovenskim veleposlanikom v Ottawi in kardinalom Alojzijem Ambrožičem. V Kramolčevi pokrajini - Albion Hills, Dufferin forest - se nam odkriva lepota preproste narave, razsežnost in mir božjega stvarstva, simfonija barv, svetlobe in sence. Tihožitje v olju... Bogastvo barv se preliva po cvetju, sadju, vazah in ustvarja v gledalcu spokojno razpoloženje. V portretih se nam predstavi slikar Kramolc z novo življensko in ustvarjalno močjo. V povečanih merah zrejo na nas resni, modri, pa vendar dobri, prijazni obrazi. V njih očeh je pričakovanje in pozdrav..Vsak pripoveduje svojo življensko povest..in vendar nam je to srečanje prijetno. Odtenki vijoličaste, plave, rjave, zlate barve prepletajo in blažijo žive močne IN VIT A TI ON by Franc Sehovic At Ted Kramolc's recent opening of paintings and prints in Etobicoke, a chance meeting with an old friend reminded me that memories can be like paintings: factual and fanciful links to the past. Their canvases, bits of reality were chosen to preserve out of the whole scene, their colours, points of vieui and subjects frozen in tirne by a subtle decision of eye and emotion. And their strokes, a mirror of the mood reflected back to us through personal prisms. The wonder of memories is that, despite their indi-vidual takes on scenes u>e have in common uiith others, they can bind us, puli us back into time, into the emo-tions we shared. It doesnt always work. Sometimes we uionder, if we were present in the same scene, but at other more satisfying moments we connect with each others memories and live them again, together. Like Mr. Kramolc, we fashion these scenes, factual and fanciful, personal and communal, out of need. And like him, we like to stand before them, from time to time, admire our creations, and remind ourselves of where we come from, who we are. That's why Glasilo invites you to express yourself on its pages. Ted Kramolc, Breakfast table, Oil/Canvas • 2000 • 82x86 cm plasti rdeče barve. Slikarju Kramolcu, ki je tudi pisatelj in novelist, želimo še mnogo uspehov in visokih poletov v umetnostne sfere ustvarjanja in odkrivanja Večne Lepote. Anica Resnih novice iz kanadske slovenske skupnosti Iz društva Slovenski Park 14. novembra 1999 leta, se je vršil redni občni zbor, na katerem je bilo kar precej sprememb. Darko Gričnik je vodil sestanek, zapisnik je pisala Majda Pušič, tajnica glavnega odbora. Frank Pintar jr., predsednik glavnega odbora, nam je podal izčrpno poročilo 10 letnega delovanja o dohodkih in izdatkih. To poročilo nam je pokazalo, da smo modro gospodarili, saj smo pri potrošnji zmanjšali stroške. Temu je pripomogla petletna investicija v posodobljene plinske in električne napeljave. Poudaril je še, da je dohodek sad trdega dela pri naših prireditvah skozi vse leto. Zahvalil se je predsedniku Štefanu Muhiču in njegovemu odboru za njihov trud. Štefan Muhič je podal letno poročilo o dogodkih in novih investicijah ter se zahvalil svojim odbornikom za požrtvovalno pomoč. Ivan Plut, predsednik vseslovenskega kulturnega odbora je čestital društvu za uspešno finančno stanje in povabil vse, naj tako nadaljujemo. Člane je obvestil o "Slovenski Park News letter" na naslovu www slovenski park.com in nas povabil, da prispevamo s poročili v časopis Glasilo kanadskih Slovencev. Štefka Kane se je zahvalila Štefanu Muhiču in družini za njihov trud. Darko Gričnik se je zahvalil Franku Pintarju za njegov doprinos, saj je dal društvu "svojo dušo in srce" v svoji predanosti Slovenskemu Parku. Uspelo mu je, da so člani enotno delali. Rezultat temu pa je, da Slovenski Park ni bil nikoli v tako dobrih rokah in tako dobri poziciji kot je sedaj. Občni zbor smo zaključili s skupno fotografijo, ki jo lahko najdete na internetskih straneh društva. Novi predsednik glavnega odbora je Darko Gričnik, predsednik delovnega odbora pa Lojze Rakuša. Želimo jima veliko uspeha. V oktobru smo praznovali 35. letnico obstoja. Dvorana je bila polna in vzdušje praznično. Počaščeni smo bili z obiskom veleposlanika dr. Boža Cerarja, ki nam je podaril plaketo Republike Slovenije in z nagovorom pozdravil Na praznovanju 35. obletnice: Lojze Rakuša, dr. Božo Cerar, Ivan Plut vse navzoče. V programu smo predstavili novega predsednika Lojzeta Rakuša in podelili priznanja dolgoletnim članom. Povabili smo Ivana Pluta, da nam poda zgodovino društva. Kot eden prvih članov je to tudi odlično opravil. Plesna skupina "Mladi glas" nam je pripravila folklorni program. Brezhibno so odplesali in zato jih je dvorana z navdušenjem in ploskanjem nagradila. Nevenka Slavinec, njihova vaditeljica nam je zatem tudi izrekla čestitke ob jubileju. Ivan Gašperšič, predsednik lovske farme Aliston nam je podaril plaketo in prinesel pozdrave njihovega društva. Ker je bil obenem to tudi lovski banket, so podelili trofeje dvema lovskima skupinama za uspešno uplenjenega musa. Veselemu razpoloženju je pomagal ansambel "Planinski kvintet". S podelitvijo šopka, priznanja ženi Franka Pintarja Lori, smo se vsaj malo oddolžili za vsa leta, ker je dobesedno "predala" svojega moža našemu klubu. Slovesnost se je končala iS pozno v noč, saj so ljudje . , odhajali veseli na svoje domove. Zahvale so bile kar preštevilne. Vsi smo bili ponosni na ta večer... V decembru 1999 so se v kuhinji delale krvavice, kar je postalo že kar tradicionalno v našem Slovenskem Parku. Dišalo je po domačnosti. Delo pa so seveda koristno združili s prijetnim, to se je poznalo na nasmejanih obrazih prisotnih. Tudi za najmlajše je bilo poskrbljeno, ker jih je Sv. Nikolaj obiskal in obdaril. Iz kuhinje je dišalo po krvavicah, v otroških očkah pa so igrali srčki... Za vsakega se je našlo nekaj veselja... Novega leta na žalost nismo praznovali v Parku, kajti prijavilo se je premajhno število udeležencev. Leto 2000 je tu, sprejmimo ga z novimi upi, novimi močmi ter z optimizmom. Vsem društvom želim enako! Milica Muhič SLOVENSKO LETOVIŠČE pri BOLTONU POZIMI Če se v zimskem času znajdete pred vrati Slovenskega letovišča pri Boltonu, jih brez posebnega ključa ne morete odpreti. Onstran vrat pa vas vijugasta cesta vabi na sprehod v zimsko naravo mimo Baragovega doma in kipa svetniškega misijonarja, mimo tihih hišic in kapelic, zamrznjenega bazena in spečega kegljišča v hrib, med bregove in spet na visoko ravnino, kjer se pogled ustavi ob daljnih gričih Caledona. V visokih drevesnih kronah je razpeto nebo in ujeti so v njih zimski vetrovi. V snegu so sledovi štirinožnih zimskih obiskovalcev. V sončnem popoldnevu uho prisluhne skrivnostni simfoniji... Slovensko letovišče, naš dragi kraj! Prišel bo maj in spet se bodo odprla široka železna vrata... čas srečanj in počitka v božji naravi... Predolgo je čakanje in zima je še tu. "Farmarjem" je dolgčas. Na pustno soboto, 4. marca, se je v neivtorontski dvorani zbrala Društvi Simon Gregorčič in Slovenski Park imata balinarska igrišča na tepihu v dvoranah. Tako imamo tudi pozimi priložnost za balinanje, kolikor nam je volja. Pripravimo tudi meddruštvena tekmovanja v različnih disciplinah. Do sedaj smo imeli tri zimska tekmovanja. Prvo je bilo v novembru 1999 in to v društvu Simon Gregorčič. Najboljša je bila trojka Simona Gregorčiča in sicer Ivan Ivič, Alojz Frank in Ivan Jagodnik. Drugo tekmovanje je bilo v društvu Slovenski Park, za pokal 'Svobodna Slovenija', katerega sponzor je bil gospod Jože Kastelic. Pokal je prehodni. Za to letoviščarska družina in preživela prijeten večer ob veseli glasbi orkestra Alpski glas. Ob pogledu na polnozasedeno dvorano, na mlade letoviščarje, njih prijatelje in znance, na to zdravo slovensko družbo, je zadovoljno naše srce, polno upanja in pričakovanja za srečno bodočnost naše torontske skupnosti. Zahvala za uspeh letošnjega pustnega banketa gre celotnemu letoviščarskemu odboru, predsedniku Yohnyju Kuri, odličnim kuharicam in dobri volji vseh 350 gostov. Kmalu bo naznanjena pomlad. Na letovišču se bodo vrbova drevesa in grmovja pokrila z mačicami in nežno zeleno tančico, ptički se bodo ženili, potoček bo žuborel ob robu doline in sonce bo slednji dan pozneje zahajalo za hribom in se čudilo novemu življenju na zemlji. Do takrat pa pozdravljeni in vse dobro si med seboj želimo. Anica Resnik priliko, je naš ambasador Dr. Božo Cerar prispeval diplomatske zastavice, podstavke pa je naredil g. Štefan Muhič. Tekmovanje je potekalo v trojicah, sodelovalo je kar 9 društev. Člani Slovenskega Parka so se odrezali zelo dobro, saj so osvojili prvo mesto. Frank Stržaj, Jaka Janežič in Štefan Muhič. Tekmovanje je bilo 16. januarja 2000. Tretje tekmovanje je bilo zopet pri društvu Simon Gregorčič, 30. januarja. Le to je bilo drugače organizirano. Igrali sta dve društvi, Simon Gregorčič proti Dom Lipa. Pravila so malo spremenili, saj sta bili dve ekipi po 8 igralcev. Zmagala je ekipa Simona Gregorčiča z rezultatom 4 proti 3. Igralci so bili zadovoljni s tem sistemom, ki ga igrajo tudi v Evropi. Pa še o poletnem igranju preteklega leta. Sezona je bila zelo razveseljiva. Za "Ontario Cup" se je odigralo v društvenih igriščih Simona Gregorčiča, kjer je dvojica tega društva osvojila prvo mesto. Tega ni lahko doseči, kajti konkurenca je zelo močna. Društvo ta pokal lahko obdrži eno leto. Dobitnika tega pokala sta bila Zvonko Knafelc in Ivan nadaljevanje na 8. strani Zimsko balinanje v dvoranah Balinarji slov. društev za pokal 'Svobodna Slovenija' v Slov. Parku, 16. januar 2000 novice iz kanadske slovenske skupnosti Deveti slovenski smučarski weekend in veleslalom v Windhamu Catskill Mountain New York Naj vam takoj na začetku povem, da se je naš letošnji pohod na smučarski weekend in tekmovanje v veleslalomu razlikoval od prejšnjih. V primerjavi s predhodnimi leti smo tokrat prvič najeli večji van, ki je bil zelo udoben ter nam je omogočil veselo družabno vožnjo, napolnjeno s prijetnim kramljanjem in duhovičenjem. Z nami so se peljali trije novi člani, ki so se udeležili tradicionalnega - največjega smučarskega shoda Slovencev v Severni Ameriki prvič - poimensko so to bili Frank Možič, Wili Kornhauser in Andrej Ulčar -vsi trije prekaljeni veterani, ki so v življenju presmučali že nešteto kilometrov. Prvič je bil z nami tudi simpatični Mark Stajan, ki je bil med nami edini c'snow boarder", ter obenem tudi najmlajši član torontskega teama. Druga posebnost je bila odsotnost žensk: bilo nas je samo devet moških ter so nas zavoljo tega slovensko -ameriške smučarke nekako postrani in očitajoče gledale, češ, kaj ste naredili z ženami, da so vas zapustile in bojkotirale. In tretja omembe vredna atrakcija je bil naš novi član in tekmovalec Frank Mozič, ki je že dopolnil 75 let. Če ne drugje smo bili prepričani, da bomo premagali ameriške Slovence s prisotnostjo našega najstarejšega tekmovalca. Doslej je to častno mesto zasedal Franček Toplak iz Clevelanda s svojimi triinsedemdesetimi križi. Najstarejši udeleženec smučarskega tekmovanja v Windhamu, Frank Mozič (75 let) Vreme nas ni razočaralo. S sinjega neba se nam je smejalo sonce ter obsevalo odlično snežno odejo. Tekmovanja se je udeležilo 48 smučarjev vseh kategorij: od 12 leta pa vse tja do tiste nad 60 let. Vsak tekmovalec je imel možnost, da si pribori dve medalji: prvič v svoji starostni skupini, če je zasedel eno od treh prvih mest, drugič pa, če je zadostil pogojem NASTAR, ki je baziran na hitrosti profesionalnega tekmovalca - in se potem vsem drugim podeljujejo točke 'handy-capa' glede na njihovo starost. Rezultati tekmovanja: V svoji kategoriji je naš Andy Stajan - slovenski 'Tomba la Bomba' zasedel prVo mesto, zlato medaljo obenem pa tudi NASTAR zlato, skratka dve zlati za Andy-ja. Jože Škofje v isti starostni skupini pristal na tretjem mestu - bronasta medalja ter NASTAR srebro. Dr. Tone Kačinik - je v svoji starostni skupini zasedel prvo mesto - zlata medalja, ter dobil NASTAR zlato, torej zopet dvojna zlata. Milošev sin Rudi Luzar je v svoji starostni skupini pristal na tretjem mestu in osvojil dve bronasti medalji. Smučarje in nesmučarje, ki jim je pri srcu smuka ali pa dobra volja pozivamo, da se nam v Windhamu pridružite prihodnje leto. Ne bo vam žal! Tone Kačinik ...nadaljevanje s 7. strani - Jagodnik. Iskreno jima čestitamo. V letu 2000 bo to tekmovanje v Slovenskem Parku. Upamo, da ga bodo dobro organizirali. Srečno in uspešno sezono 2000! Mislim, da je vredno omeniti tudi slovenske ekipe v Sloveniji, ki so bile zelo uspešne v letu 1999. Mladinska skupina je v Maroku osvojila zlate medalje v vseh disciplinah. Starejša ekipa je igrala v Franciji in je prav tako osvojila zlato. Premagala je hrvaško ekipo. Iskrene čestitke od kanadskih balinarjev. Čez dve leti bo to svetovno tekmovanje v Kranju - v Sloveniji. Želimo jim veliko nadaljnih uspehov. Igralci Doma Lipe so organizirali tekmovanje 13. februarja v Slovenskem Parku. Sodelovalo je 5 ekip, naša ekipa se ga zaradi slabega vremena ni udeležila. Tokrat so prvo mesto osvojili trojka Slovenskega Parka: Štefan Muhič, Jaka Janežič in Frank Stržaj. Čestitam jim in se opravičujem, ker nismo bili prisotni. Ivan Jagodnik Slovenski kulturni dan v Hamiltonu V nedeljo 6. februarja je slovenska skupnost v Hamiltonu praznovala Slovenski kulturni dan v počastitev pesnika Franceta Prešerna. Tudi to pot je bilo pokrovitelj proslave Župnijsko kulturno društvo. Obiskovalci so po maši napolnili dvorano, kjer so bili postrežem z okusnim domačim kosilom. Kulturno društvo ima dolgoletno tradicijo z dejavnostjo slovenske šole, foklornih skupin in pevskih zborov. Izvajalci teh skupin so poskrebeli za pester program. Vmes pa je bilo predstavljeno življenje in umetnost največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Posebna zanimivost letošnje proslave je bilo sodelovanje in množična udeležba mlajše generacije Slovencev v tej skupnosti. To je nedvomno v vzpodbudo pokroviteljev, ki so odlično pripravili to kulturno srečanje rojakov v Hamiltonu. Frank Novak POETU Sonet posvečen dr. Francetu Prešernu spesnil Vinko Stakne Ponos Slovencem srca nam ogreva; Rod svoj obogatil si s poezijo. Enkratno pesmi "Poezij" zvenijo, Še pozni vnuk rad danes jih prepeva. En up predvsem "Zdravljica" razodeva: Rojaki vseh dežel naj se združijo, Maj narodu prostost spet priborijo, Ubranijo sovražnikov se gneva. Bilo ni srečno kratko ti življenje; Le redko znano ti bilo veselje... Al' uslišano je tvoje hrepenenje: Glej, pot svobodna zdaj pred nami pelje, Odpravljeno nam hlapcem je trpljenje; Realnost naroda so davne želje. Opomba: Objavljena pesmica priča o veliki ljubezni, ki jo čutijo naši ljudje do Poezij Franceta Prešerna. G. Vinko Stakne mi je poslal svoj sonet iz Woodbridgea, Ontario, kjer živi s svojo družino. Želel si je, da bi njegova praznična voščilnica z akrostihom "Prešernu blagor" izšla v našem časopisu v prešernem letu - letu slovenske kulture. — Dr. Tone Kačinik, Toronto 'Kanadski slovenski kongres vabi na 10. redni občni zbor z večerjo, slavnostnim nagovorom, kulturnim sporedom in otvoritvijo slikarske razstave v soboto, 1. aprila, 2000 17:00-19:00 v prostorih župnije Marije "Pomagaj, 739 "Brown's "Line, Toronto • "VEČEHJJI 19:00 - 20:30 • • S1WNOSTN1 go-VO-R 20:30 - 21:00* dr. "France Plrhar, guverner Slovenske centralne banke: '"Vključevanje Slovenije v 'Evropo' • WLWRWI rR0Q cvet dehti. Aleluja! (iz slovenske velikonočne pesmi) Tokrat, prijatelj, pomakniva se više, najviše kar je mogoče. Razpniva krila duha in poletiva tja, kjer je vir vsega, kar je. Velika noč nas vabi tja. Vsako pomlad prihaja z mogočnim sporočilom: samo življenje je, samo življenje obstaja! Tisto, čemur pravimo smrt, je le sprememba, prehod, videz; življenje pa je neizmerno večje, neumrljivo in neskončno. Naši čuti so tako omejeni, tako majhen delček celote nam omogočajo doživljati! Ne moremo se zanesti samo na nje; celota je veliko večja... Ko se tega globoko zavemo, ko nas prevzame to spoznanje, je kakor da bi dobili krila. Nič več se nam ni treba zgolj vrteti v tem majhnem svetu naše vsakdanjosti, obzorje se razširi; dogodki, stvari, doživetja v življenju dobijo višji smisel; v srce se naseli mir, vse je postavljeno na nove temelje. V tem spoznanju nam postane jasno, da so človeka vredne samo stvari, ki segajo v večnost: to pa so stvari, ki so storjene z ljubeznijo v srcu. To je pot Velike noči, pot vstajenja! In tu nič ni izgubljenega, pozabljenega; vsak utrip ljubečega srca seže v neskončnost... Nekoč se nam bo razodela vsa polnost tega in blagoslavljali bomo vsak trenutek, ki smo ga preživeli v ljubezni. Tega spoznanja nas ne uči določena religiozna pripadnost: gre za nekaj, kar nam razodeva srce in ne religija. Zato je to upanje dostopno vsakomur in pravica vsakogar! Gre za nekaj, kar je in ne za nekaj, kar bomo dobili, če bomo "pridni". Bog nam daj za letošnjo Veliko noč tega spoznanja! Veselo Veliko noč! Franc Slobodnik V torek, 7. marca, so v Vatikanu predstavili zelo pomemben svetoletni dokument Spomin in sprava: Cerkev in pretekla krivda. Predstavitev je pripravila Kongregacija za verski nauk. Novi dokument predstavlja teološko vsebino svetoletnega dneva odpuščanja, ki ga bo vesoljna Cerkev obhajala na prvo postno nedeljo, 12. marca, vrhunec pa bo, ko bo papež prosil odpuščanja za vse krivice, ki so jih prizadejali katoličani. V svetem letu 2000 se kristjani še posebej močno zavedamo, da sami nismo vedno ravnali pravično in da v preteklosti nismo odločno trgali vezi krivic, ki so telesno in duhovno morile posameznike in človeštvo. V tem letu se želi Cerkev jasneje zavedati tudi krivic, ki so jih povzročili nekristjani, vlade, vladarji, vplivni ljudje v preteklosti in sedanjem času, in so zavestna posledica raznih strategij nasilja, napetosti in izsiljevanj. Splet takšnih krivic v dobri meri ustrahuje vse človeštvo nadaljevanje na str. 11 Časnikarji in fotoreporterji z vsega sveta sodelujejo z dobrimi fotografijami na nagradnih tekmovanjih. Eno takšnih je pri papeževem obisku v Mariboru 19. septembra lani, ko se je veter poigral s papeževim pokrivalom in z lahnim masnim plaščem, naredil fotograf francoske agencije APF Gabriel Bouys. Zanjo je na tekmovanju "World Press Foto 2000 Contest"v kategoriji Portreti dobil tretjo nagrado. Misijonar Janez Mlakar na "sobotnem" letu v Angliji V številki Glasila kanadskih Slovencev, ki je bila v veliki meri naša pozornost namenjena prvemu Slovencu med blaženimi, A.Martinu Slomšku, je bila objavljena tudi reportaža o misijonarju Janezu Mlakarju, delujočem v Zambiji. Takrat ste lahko prebrali med drugimi zanimivostmi o njem, tudi njegov namen, da se bo udeležil enoletnega tečaja o misijonarstvu. Pred kratkim se je oglasil iz Anglije, kjer je na tako imenovanem "sobotnem letu"že od oktobra lanskega leta. Program je zelo intenziven. Na seminarju sodeluje okrog osemdeset prijavljenih udeležencev, trajal pa bo do konca junija. Duhovniki in redovnice iz vseh delov sveta, največ jih je iz Indonezije, Koreje in Indije. Glavni predmet, ki ga obravnavajo v teoriji in praksi je "counseling". Voditelji inštituta in vsi prisotni na tem tečaju so prepričani, da bo Cerkev morala v bodočnosti bolj resno upoštevati človeka, kot celostno in kompleksno bitje z njegovo podzavestjo, ki je sedež čustev, energije in identitete. Urejena podzavest posledično vpliva na naše urejeno življenje in smisel vsakega našega dejanja. Spoznavanje in sprejetje vsega tistega, kar je v naši podzavesti, nas osvobaja in nam daje moč in s tem omogoča rast in življenje v polnosti. Zelo globoko razmišljujoče teme za živahne razprave, obenem pa tako zelo enostavno človeške. To pa je tisto, kar je Jezus učil že svoje prve učence in tiste, ki so mu zvesto sledili: da bi bili pristni (ne farizeji) in svobodni... O vsem tem in še o marsičem pomembnim za bivanje in čim uspešnejše delovanje v misijonih, je glavna tematika tega enoletnega seminarja v Angliji. Janeza Mlakarja bo gotovo obogatilo z novimi spoznanji in znanji za nadaljnje delo, ki ga čaka po vrnitvi iz Anglije v mesecu juliju, na svojem delovnem mestu, v Zambiji. Veliko zdravja, energije in tudi veselja v nadaljevanju svojega poslanstva v misijonih mu želimo. Majda Gunžer "Sončna ura šteje samo vesele (sončne) ure." in veliko bolj vpliva na prihodnost, kot je vidno na prvi pogled. Pravkar predstavljeni in objavljeni dokument je izraz svetoletnega prizadevanja katoličanov in vseh kristjanov, da bi vsem vrstam krivic vzeli tisto rušilno moč v zavesti posameznikov in človeštva, ki jo vsaka hudobija nosi v sebi. Tako se letošnji postni čas v najbolj teoloških razsežnostih vključuje v vsebino jubilejnega leta 2000. -Družina- Vlada podprla sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem S tem sporazumom želi Republika Slovenija urediti pravni položaj Katoliške cerkve v skladu s svobodo mišljenja, vesti in verovanja ter svobodnega združevanja, upoštevajoč slovensko zakonodajo. Tako so v sporazumu predlagane rešitve, ki urejajo pristojnost Katoliške cerkve, pravico do lastnih sredstev obveščanja, dostop do javnih sredstev obveščanja RS, pravico do svobodnega javnega delovanja,.. Posebno pomembno in kritično obravnavano vprašanje pa je področje vzgojno - izobraževalnega delovanja. - Dnevnik - MOJA CtETSEMANA Cvetka Kocjančič Ukazal si mi za Teboj hoditi, za resnico in pravico se boriti, še celo sovražnike ljubiti. Težko je Tvoj služabnik biti: nikogar ni, ki skušal mene bi potolažiti, ko farizeji hočejo Te v meni zatajiti. Takrat zatečem se v svojo Getsemano in prosim Te, odpusti jim, ker v meni Tebi so zadali sifno rano. POMLADNA SUKA Cvetka Kocjančič V svoji gredi nebeški vrtnar najlepše cvetlice zaseje, spomladi, ko sonce ogreje, razstavlja nevidni slikar podobo, ki duše ogreje. Noben vrtnar, noben slikar ne zmore tega za denar. Silili KLačičevi v spomin 'V prvih dneh marca je v Ijubljani umrla igralka in pesnica !Mila 'Kačičeva, rojena 5. oktobra 1912 v Snebrjah pri Tjubljani. Slovenci seje spominjamo zlasti po njenih številnih uspešnih filmskih in televizijskih vlogah, kjer je ustvarjala pretežno karakterne vloge, nagnjene k humorju in karikaturi. Še pred dobrim letom smo jo srečevali na različnih kulturnih srečanjih in prireditvah, potem pa seje umaknila iz življenja, že zdavnaj pomirjena z njim, vdano čakajoč na neizogibno. "Ko me zmrazi tvoj dih ledeni, pokorno bom sklonila glavo. Zprim za tvojo žetev, Smrt!", je to misel upesnila že ob svoji 75 - letnici. CMila Kačičeva je že zelo mlada nastopala po amaterskih odrih, v radijski igralski družini in v zboru ljubljanske opere. To drugi svetovni vojni je postala članica ljubljanske S'NQ T) rame, kjer je ustvarila več kot 120 najrazličnejših vlog. Drami je ostala zvesta vse do upokojitve leta 1970. Sodelovala je v 35 filmih. "Leta 1978 je dobila tudi puljsko zlato areno v filmu To so gadje, za vlogo matere v