List 11.
Gospodarske stvari.
Milost naši domači živini.
Živina je človeku tako velika pomoč, da bi brez nje kmetovalec težko izhajati mogel. Mislimo, da tega dokazovati ni treba. Vendar neumnost in surovost ne veste ceniti velike dobrote, ki nam jo skazuje naša domača živina. Strašansko je tedaj še sem ter tje trpinčenje živali, proti kateremu ostaja posebno šoli še ve-v liko dela. Hvalevredne so tedaj tudi družbe, ki si po "'različnih potih prizadevajo, odvračati trpinčenje živine.
Že v starodavnih časih je Mojzes svojemu ljudstvu živo na srce pokladal milost do živali, in njegova beseda ni bila klic vpijočega v puščavi; tadajna ljudstva so živini prizanašala, in jo še cel6 visoko spoštovala. Tako, na priliko, je živina, katera je delala pri zidanji nekega tempeljna, po dokončanem tem poslopji bila za vse svoje žive dni dela oproščena. Se je navada pri nekem ljudstvu v Aziji, da takega človeka ostro kaz nujejo, ki lačnega, žejnega ali sicer po delu trudnega vola na delo sili.
Namen teh vrstic ni priporočati milosrčnosti do živali sploh, ampak le kazati, kako se v kmetijstvu mnogokrat uboga živina trpinči, ki je vendar velika dobrojtnica in pomočnica našemu gospodarstvu.
Cujte, po katerih potih s.e koristni naši domači živini sila godi! Gospodar ali hlapec peljeta na sejm ali kam drugam blago v najhuji vročini ali v najhujem mraza , med potjo pa ostaneta v kaki krčmi in pijeta in se večkrat upijanita, med tem, ko ubogo živino hudo solnce prepeka aH hud mraz stiska. Da bi pa po krčmi zamujeni čas dohitela , podita potem konja čez njegovo moč tako, da zboli.
Velika napaka je tudi, če se živina o pravem času ne vprega, tako, na priliko, če se konj koj potem, ko si je želodec napolnil, vpreže, da nima časa prebaviti povžite krme. S tem ne trpi samo živina, katera mora s polnim želodcem dirjati, ampak tudi gospodar trpi večkrat veliko škodo s tem, da konja napenjati in klati začne, ter večkrat pogine. Tudi pri oranji greši hlapec večkrat s tem , da med oranjem lenobo pase in se na plug vsede, da počiva, namesti da bi enakomerno naprej oral; kjer je pa s pohajkovanjem včasi veliko časa zamudi) , ga potem s tem dohiteti hoče, da živino prežene.
Da bi se   kaj   časa  na  poti   prihranilo,   se naloži,
namesti da bi konj dvakrat peljal, ves voz naenkrat, kar moč njegovo veliko presega,
Trpinčenje živine je, če voznik na klancih in strmih potih ne vzame priprege, zato, da par krajcarjev si prihrani, živino pa potem tako napenja, da jej kaka žila poči.
Veliko trpi tudi živina, če ima z vozom ritniško iti in gospodar ali hlapec je ne zna prav ravnati, namesti tega pa jo z bičem včasih celo po glavi tepe.
Hitro jahati živino je posebno takrat škodljivo, če potem vsa potna na prepihu ostati mora, ali pa se cel6 kopat pelje. Mnogovrstne bolezni so nasledki nespametnega tega ravnanja.
Kedar se živini krma poklada, kedar se štriglja, molze ali gnoj izpod nje kida, se hlapec ali dekla nad njo dere, jo suva in pretepa; to pa tudi včasih pohlevno živino naredi hudobno in uporno, molzne krave pa tudi zategadel večkrat manj mleka dad6.
Če hlapca ali deklo gospodar včasih zarad njihove nemarnosti ali kakega druzega prestopka graja in ozmirja, pa izpustita potem svojo jezo nad nedolžno živino.
Ta ali uni hlapec, ta ali una dekla včasih kakega konja, kake krave ali drugo živino trpeti ne moreta in jo zato, kjer koli moreta, udarita ali suneta itd.
Veliko tacega in enacega trpinčenja živine bi mogli še našteti, pa naj zadostuje to v dokaz, da gospodar le sam sebe po glavi tepe, ako trpinči živino, katera mu vozi, ga z gnojem oskrbljuje, mesa, mleka, volne itd. daje. —