Natisov 15.000. 1 bj, .Slajerc" izhaja vsaki peck, datiran z dnevom laslednje nedelje. inina velja za Av-trjo: za celo leto 3 krone, za pol in četrt 1 razinerno; za Ogr-. j 4 K 50 vin. za celo klo; za Nemčijo stane začelo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za Jrugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-ron na visokost poštnine. Naročnino je plačal naprej. Posamezne Slev. seprodajajo po 6 v. Uredništvo in upravnico se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo Sfran K 64, za V« strani K 32, za '/« strani K 16, za '/, Stranj K 8, za '/>• strani K 4, za '/•> stani K 2, za V.t strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 16 V Ptuju v nedeljo c|ne 16. aprila 1911 XII. letnik. Volilci! Kmetje in somišljeniki! Vodstvo „Stajerčeve" napredne stranke seje odločilo, da pas ta v i tudi letos svoje kandidate za državnozborske volitve, katere se bodejo dne 13. junija vršile. Konečnih sklepov v tem ozira še nismo sprejeli; bodemo pa jih pravočasno naznanili. Na vsak način pa že danes naznanjamo, da bodemo postavili svoj.V.1 astne kmetske kandidate v sledečih trehvolilnih okrajih: 1. Volilni Okraj Štev. 24. Ta obsega sledeče sodnijske okraje: JI a r i b o r (severni del, d na levem brega Drave), Sv. Lenart, Zgornja Radgona Hl,Ljatomer. 2. Volilni okraj Štev. 25. Ta obsega sodaijske okraje: Maribnr (jažni del, to je na desnem brega Drave), Slovenska Bistrica in Konjice. 3. Volilni okraj Štev. 26. Ta obsega sodnijska okraja Ptuj in Ormož. Bržkone bodemo tudi še v dragih okrajih kandidirali. Ali v teh treh okrajih postavimo gotovo svoje kandidate. Imena teh kandidatov bodemo šele v prihodnji številki „Štajerca" objavili. Hočemo namreč določitev kandidatov zaupniškerau zborovanju pripustili. Naši zaupniki bodejo imel, torej priložnost, da določijo sami tiste može, katerim hočejo zaupljivo svoje glasove oddati. V ta namen sklicujemo obenem IV* konferenco zaupnikov j \\ 6e vrši na Velikonočni pondelek, dne 17. aprila 19141/ ob 10. uri dopoldne v gostilni „Stadt W i e n" (W i e s t h a 1 e r) v Mariboru. Na tej konferenci se bodemo posvetovali natanko o volilni borbi in bodemo tudi svoje kandidate postavili. Pristop na tokon-ferenco imajo seveda le povabljeni zaupniki. Pismena vabila so bila pravočasno razposlana. Upamo, da bodejo vsi povabljeni zaupniki preje omenjenih okrajev zanesljivo prišli. Vsakdo naj Btnatra za častno dolžnost, da se konference udeleži! Ako bi kakšnega zaupnika pomotoma izpustili, naj se preje ali na konferenci sami javi, da se mu vabilo izroči. Volilci in somišljeniki! „Štajerčeva'1 kmetska stranka je v tem letošnjem volilnem boju odločilnega pomena. Mi smo.edini resni nasprotniki ljudstvu sovražnega prvaškega kle-rikalizma! Napeti hočemo tudi vse moči, da bodemo ljudstvu do pravega zastopstva pripomogli! Naše geslo je in ostane: kmet za kmeta! Gledali bodemo, da ljudstvo ustmeuo in pismeno kolikor mogoče podučimo. Priredili bodemo tudi v večjih krajih potrebne shode. Vemo pa, da bodejo naši nasprotniki z najgršimi sredstvi laži in obrekovanja, psovanja in zavijanja, proti nam in našim kandidatom in naši stranki nastopali. Pravzato gonjo bodejo zopet vprizorili ... Ali mi se tega ne bojimo, kajti enkrat bode vendar pravična ljudska stvar zmagala. Na delo torej, vsi kot ea mož, na resno delo za ljudstvo! Vodstvo ,,Stajerčeve" napredne stranke. vensko prvaštvo vseh strank največji sovražnik slovenskega ljudstva. Lepe besede so poceni, z njimi se dandanes niti psa izza peči ne privabi. Skozi desetletja se je moralo slovensko ljudstvo le z lepimi besedami zadovoljiti. S praznimi obljubami so polnili prvaki ljudstvu želodce, kamenje so mu dajali mesto kruha ... Mi napredni možje bodemo v Toreji v boj ! Volitve so razpisane in hitro bpde preteklo teh par tednov, — nakrat nam pride dan odločitve. Mi „Štajercijanci" smo se letos namenili, da nastopimo brezobzirno in o-d-locno za ljudsko stvar. Kajti ravno zadnji časi podali so natančni dokaz, da JS slo- Telika noč. Sredi v borbi za vsakdanji obstanek, sredi v političnem divjanju, sredi v osebnem nasprotovanju in iti-Igravanju strasti, — kakor solnčni žarele v oblakih črne viharne nevihte — tako nam prihaja zopet naša krasna Velika noč. In kakor luskine nam pada iz očij, — zlati iare< božanskega veselja boža našo dušo in sveži zrak sreče jo dviga navzgor . . . Izpolnjevanje najlepših nad. uresničenje najkrasnejšega upanja nam je Velika noči In obupano srce bije z novim veseljem zlatemu dnevu večnega vstajenja nasproti . . . Vstajenje I Kako hrepeni bolno srce po tejbf, ti bo-iaosko vstajenje, ki si obenem Odrešenje 1 Mrzla je bila zima in pod ledom vsakdanjosti so spala naj nežnejša Suvstva Človeštva. Brezsrčnost, jeza, fanatizem, sovraštvo, praiica noža in pesti, vse to je porodila zima obupanja. In celo preroki so obmolknili, ki so preje s čistimi očmi | v večno nebo zrli in upali. Temni oblaki so zakrivali . obzorje in le bliski svetovne strasti so jih za trenutek pretresli. Tam v bajnokrasni orientski deželi pa so vlekli podivjani Zidje zvezanega božanskega mučenika . . . Pod težkim križem večnega trpljenja za človečanstvo je vzdihoval Krist in Ahasver je pahnil utrujenega iz svojega praga ... In potem je priš|a Kalvarija in trije križi so se dvigali proti jasnemu nebu in med dvema razbojnikoma je visel s trnjem kronani Krjst . . . Usmiljena vojaška sulica mu je predrla srce. A ko je izdihnil „človek" Jezus'svojo dušo, izpolnij je „bog"-Kristus svojo Sdreševalno nalogo I Grobovi' so se odpirali, mrliči so stajah, preproga v tempeljnu je bila raztrgana in na šrokem morju so culi pagaoski učenjaki neznani, pretresljivi glas: veliki gospotT je umrl . . . Grob se je odprl, skalo so zvalili panj in grenke solzice čistih devic so jo rosile . . . Tema in noč in mraz in obupanje I Pa je prišlo vstajenje I Grob se je odprl in nesmrtni Bog je vstal in njegova beseda je podjarmila »es svet. celem tem volilnem boju le to-le vprašali: Kaj so nam prvaški poslanci domu prinesli? Kaj so prvaki v duševnem, gospodarskem in političnem oziru storili? Odgovor je — grozen ! V duševnem oziru so prvaki naše ljudstvo grozovito zanemarili. Politiko so uganjali po svojih šolah, kakor jo uganjajo žalibog na škodo veri tudi po cerkvah. Imeli so vedno le en namen : p o n e-umiti ljudstvo, kajti neizobraženo ljudstvo se da vedno lažje izkoriščati. Pljuvali so prvaki na nemške šole, ker bi se ljudstvo s pomočjo nemščine bolj izobraževalo. Le hujskanje in gonjo, le jezo in sovraštvo so dali prvaki . . . In v političnem oziru? Slovenski prvaki so zanetili med slovenskim ljudstvom ogenj veleizdajstva! Na cesarsko zastavo so slovenski prvaki pljuvali in jo~žažigali. V času vojne nevarnosti so vpili „živio Srbija"! Štajersko in Koroško hočejo raztrgati in združiti kose s Hrvatsko in Srbijo v jugoslovansko državo. In deželni zbor štajerski so nam razbili na češko komando, državni zbor avstrijski so nam razbili iz češko-političnih vzrokov, — vse občine so nam zanemarili, vse okrajne zastope zadolžili iz političnih vzrokov! Tako daleč so divjali prvaški poslanci, dajih je moral sam avstrijski cesar Frač Jožef I. opeto-vano javno obsoditi z najojstrej-šimi besedami! V gospodarskem oziru pa ao prvaki po svojih občinah, v svojih Bkonzumih" in posojilnicah zapravljali milijone ljudskega denarja. Na celi črti opazujemo velikanski gospodarski polom, ki ga imajo prvaški poslanci na vesti in ki je uničil stotere kmetskih drnžin. Tu ne pomaga nobena laž in nobeno zavijanje: prvaška gospodarska podjetja imajo danes tak „red", da lahko vsak posamezni slovenski voditelj krade in slepar i, da držijo slovenski ^revizorji" s temi nepoštenimi slovenskimi voditelji, da se meče ljudski denar v nenasitno žrelo prvakov... Gospodarski polom prvaških podjetij je tako velikanski zločin, da bi se morali slovenski poslanci pred opeharjenim slovenskim ljudstvom v zadnji kot Skriti! To je dejstvo, ki se ga' ne da z neumnimi psovkami zakriti. V duševnem, političnem in gospodarskem Dan vstajenja je prišel, dan izpolnjene nade, dan veselja in odrešenja. Kakor zmagonosna baklja je razsvetila večna resnica temo paganskega sveta in človeštvo je zrlo zopet proti božanskemu solncu, pred katerim so bežali temni oblaki. Besede prerokov so se izpolnile, — vstajenja dan je dvignil človeštvo in mu dal moči in solnca in spomladi in sreče . . . Vstajenja dan, nebeška Velika noč I Ti večno sanje trudnega, človeškega srca . . . Tudi letos prišla je zopet spomlad is na travnikih zvonijo beli zvončki in na pašah trobijo rumene trombentice in kmalu bodejo nežne šmarnice zaduhtele. Velikonočni zvonovi pa donijo čez hribe in doline in vabijo in Širijo srečo in izpolnujejo vse nade in pozdravljajo mlado vstajenje po širnem svetu . . . Tam na polju vidim kmeta, izdelanega in izstradanega in obupanega. Težki križ grenkega trpljenja mu je nalagalo živ- oziru so torej slovenski prvaki naše štajersko-koroško ljudstvo le oškodovali. Ta resnica se razširja polagoma tndi v najbolj nezavednih krogih ljudstva. In zato gremo mi .Štajercijan-ci" z veseljem in navdušenjem v boj! Mi smo edini resni nasprotniki izkorišče-valnega prvaštva! In kar je v slovenskemu ljudstvu zdravega, zavednega in pogumnega, to bode z nami hodilo, to bode naše kandidate volilo! Kmet, obrtnik in delavec, — vsi so siti prvaškega zastopstva! Vse kličemo torej pod našo zeleno zastavo! V boj torej — za ljudske pravice, za ljudsko zastopstvo, za blagor naše bodočnosti! Kmet za kmeta! Današnja številka ima zopet 4 strane priloge in šteje torej skupaj 12 strani ter več slik. Politični pregled. Državnozborske volitve so torej razpisane in se bodejo vršile dno 13. junija. Koder bi pri prvi volitvi ne prišlo do odločitve, tam se vršijo ožje volitve teden pozneje, to je dne 20. junija. § 14 je pričel torej s 1. aprilom v naši ljubi domovini vladati. Vlada si je z njim pro-vizorij državnega proračuna dovolila in to z devetmesečno veljavo. Poleg tega se je finančnemu ministru dalo dovoljenje, da sprejme dolg v znesku 76 milijonov kron. Vlada pač ne potrebuje državne zbornice, ker si vse sama dovoli! In slovenski poslanci so razbili državni zbor; oni so torej v prvi vrsti krivi, da se nas zdaj z obsolutističnim § 14 vlada . . . Kmetijski poduk v armadi po nemškem vzorcu hoče vlada tudi v Avstriji vpeljati. Tozadevni program obsega sledeče točke : 1. Poljudna predavanja, ki bodo IV« ure trajala. 2. Bazgovor o predavanjih. 3. Praktične kmetijske vaje. 4. Predstavljanje vzornih gospodarstev, mlekaren, vrtnarij itd. 5. Predstavljanje najnovejših kmetijskih mašin. K temu koristnemu poduku se seveda nobenega vojaka ne bode sililo. Ali na vsak način bodejo imeli kmetski fantje, ki cesarju služijo, priložnost, da se i pri vojakih v svoji stroki izobrazijo. In to je iz gospodarskega stališča le pozdraviti! Številke, številke govorijo mnogo več, nego najboljši govorniki. Številke razsvetnjejo tudi vso mizerijo naše državne politike. Avstrijski poslanci bi morali vladi za državni proračun okroglo 2.818 milijonov kron dovoliti. Pač velikanska svota, ki jo jemlje država iz žepov svojih davkoplačevalcev! Leta 1886 izdajala je država le 144 milijonov, koncem 1. 1910 pa že 11.600 milijonov kron. Le obrestovanje in amortizacije zahtevajo 528 milijonov. Za javni red in varnost se izda 449, za upravo in pravosodje 263, v gospodarske namene pa le 163 milijonov, za žolo in cerkev 120 in za penzije 111 milijonov. Državni dohodki prihajajo : iz državnih podjetij (1459 milijonov), iz davkov (1130 milij.), iz drugih dohodkov (84) iu iz posojilih (45 milijonov). Državno gospodarstvo ima že zdaj 145 milijonov primanjkljaja ; ako se še razne izredne vojaške zahteve računa, znaša primanjkljaj že 166 milijonov. Obresti državnega dolga in izdatki za vojaščino znašajo okroglo 1000 milijonov in požrejo skoraj popolnoma državne davke. Vse te Številke treba pametno premisliti in — človeku se pričnejo lasi jeziti. Zato pa proč s slabimi poslanci, ki ne zastopajo gospodarske interese ljudstva! EdiDo dobri, pametni in zna-čajni poslanci zamorejo koristno in ljudstvu prijazno državno gospodarstvo uresničiti! Koliko plačuje država penzije? Leta 1869 ljenje in nosil je ta križ z ndanim pogledom skozi desetletja. Visel je na križu, naš kmet, visel krvav in prosil usmiljenja za svoje sovražnike . . . Tam na polju vidim kmeta, izdelanega in izstradanega in obupanega. A nakrat začaje tja daleč zvonček gorske cerkvice; — Velikonoč mu naznanja ta zvonček, dneva vstajenja mu naznanja In v temnih kmetovih očeh se rodi zopet iskra veselja in zadovoljnosti in okoli ust mu igra smeh'jaj kmetskega poštenega ponosa. Na svoji zemlji stoji kmet in ta žemljica mu daje vso moč in iz te žemljice sesa vse veselje in vso srečo. Njegovo srce praznuje krasno vstajenje in ne pozna noči in zime in smrti ... Prišlo bode vstajenje, bratje v trpljenju, prišla bode spomlad . . . Truplo so ubili, a beseda je ostala . . . Jezusa so umorili, a Kristus je vstal iz groba .. . Pozdravljamo te, ti nepremagljivo velikonočno upanje I . . . — 2 — plačevala je avstrijska država 51.567 osebam državne penzije. Leta 1908 pa je bilo že 106.264 takih oseb. Leta 1869 je potrebovala država za plačilo teh penzij nekaj čez 24 milijonov kron; leta 1910 pa čez 99 milijonov. V istem času so narasle penzije uradnikov in uslužbencev od 12 milijonov na 59 milij, penzije vdov od 5 na 24V« milij., doneski k vzgoji od 377.000 kron na 3 milijone itd. Pač lepe svote! Žalostno gospodarstvo se kaže tudi v avstrijski zunanji trgovini. Trgovska bilanca prvih dveh mesecev tega leta kaže pasi ve za 134 milijonov kron. Februarja meseca se je naš izvoz znižal za 7 milijonov kron. To so žalostni znaki gospodarskega nazadovanja! Papeža umoriti je hotel baje neki 70 letni mož z imenom Defanti. V cerkvi sv. Petra v Rimu je ustrelil na skupino duhovnikov; zadel je pa le nekega policaja. Defanti pravi, da so ga duhovniki v njegovi mladosti grozno zatirali in da se je hotel maščevati. Listi so poročali, da je nameraval starček papeža umoriti. Zapravljanje. Francoska vlada prodala je p. kr. večje število bojnih bark v staro železo. Dobila je zanje okroglo 10 milijonov frankov. Koštali pa bo ti parniki svoj čas čez 500 milijonov frankov. Polom na Hrvatskem. Iz Zagreba se poroča, da je prišla tamošnja komercijalna banka, ki je imela zadnja leta velike izgube, v likvidacijo. Zarota v Japonski. Japonske oblasti so zaroto zasledile, katere namen je bilo umoriti korejskega podkralja. Zarotniki so hoteli kraljev vlak razstreliti. To bi bilo znamenje za splošno vstajo Korejancev. 30 zarotnikov so zaprli. Dopisi. Pobrež Št. Vid pri Ptuju. Pač čudna so pota božje previdnosti. Odkar so pri zadnjih volitvah v naši občini napredni možje zmagali in prvaško občinsko zastopstvo raz stola vrgli, čitali smo v ljubljanskih cunjah vsa mogoča očitanja in zavijanja. Poštenim naprednim možem se je na najgrši način poštenje kradlo in prvaški hujskači so hoteli vsakogar ob dobro ime spraviti, kdor ni v njih rog trobil. No, zdaj pa se je vse spremenilo! V vsej javnosti je zdaj dokazano, da je prvaško gospodarstvo v naši občini rodilo najslabše plodove in največje škandale. Prvaki so delali z občinskim denarjem kakor svinja z otrobi. Sram jih naj bode! Našo trditev naj dokazuje sledeče: Na štajerski deželni odbor se je napravilo naznanilo glede svoječasnega pr-vaškega gospodarstva v naši občini. Vsled tega je prišel 6. t. m. deželni komisar tu-sem in je pri prvaškemu župana Janezu Friedauer napravil komisijelno preiskavo. V tej preiskavi se je dognalo, da se je gotove dohodke občine porabilo le za posamezne dele, ne pa za celo občino in to že leta sem. Za to premožensko ravnanje postavljen je bil neki poštenjak M. RogiiB Muzal se je dolgo časa semtertja; končno pa moral komisarju le račune predložiti; spisani t bili ti računi na prostih listkih in predložil j je brez potrdil. Vsa preiskava je imela ta uspel daje Rogina občini čez 500 kroj dolžan. Od tega denarja pa je tudi bn vednosti občinskega odbora županu Friedaneij 126 kron .posodil'". Občinski zas:op sploh i vedel, koliko denarja ima občina iz najemščiot katero je oskrboval ta Rogina. Šele revizija j celo stvar na svitlo spravila. Pač pa s o i prvaški občinski zastopniki n troške občanov-davkoplačevalcef prav dobro imeli. Pri licitaciji dotični deležev so spili 7« štartin vina, sodček pivo mnogo steklenic žganja. Jedli so tudi purane,-] vse to seveda iz krvavih davkov občanov! De1 želni odbor bode to celo stvar zdaj že uredil ij Rogina bode moral plačati, ne samo tistih odi kron, temveč tudi cehe ; tako bode ta postenjall izvedel, da se na tuje troške piti in ji sme, da občinski denarji niso zato tukaj, da iij se napolnilo prvaške želodce. Kisli obraz zdaj ta Rogina; ali plačati bode moral! Tal Friedauer bode moral plačati še 52 K, ki doslej še ni zaračunil. Ali vas je kaj sram, % čedni slovenski narodnjaki ? — Deželni komisai je pregledal tudi občinski proračun za 1. 191l| Tudi tu so se videle napake nezmožnega p^ vaškega gospodarstva. Prvaki Jaka Šimenkoj Jože Koderman, Martin Rogina, Jože Mihelat Martin Skaza, Janez Stiplošek in njih poglavarH Johan Friedauer so na seji dne 23. 1. 1911f~~ sklenili 20% doklad, čeprav so jim pametni možje dokazali, da s tem ne bodejo mogli gospodariti. Pa tudi tukaj so prvaki vojsko izgubili. Z ozirom na od prvakov narejene občinske] dolgove jim je komisar pojasnil, da morajo imetij ne 207. marveč 717« občin ski h dokladj Le zaradi slabih letinj je komisar potem določil] 507« doklade. Nekaj plačil se bode namreč za] 1. 1912 preneslo. Tako bodemo zdaj posledica slabega prvaškega gospodarstva le deloma čutili.] V kratkem bode tndi zadeva z občinskimi volitvami rešena. Upamo, da prvaki naše občine nikdar več v svoje kremplje ne dobijo, kajti drugače nas vse na beraško palico spravijo! Občani. Mestni vrh. Obljubili smo zadnjič, da bomo] poročali o izidu našega računskega .konflikta". To obljubo danes deloma spolnjujemo; vse pa še ni končano. Naš župan mora občini povrniti nad 58 kron (glasom sklepa okraj, odbora 26.|III. štev 314). Le dobrotljivosti odbornikov se ima zahvaliti, da ne več! Saj pa je bil že skrajni čas, ker računal si je že skoraj tndi tiste žveplenke, ki jih je zasmodil pri svojih) cigarah. Pričakovali smo, da si bo zaračunil tudi tiste hlače, katere je nekoč v pijanosti zgubil, pa zvedeli smo, da jih je najdel nek poštenjakovič in tako nazaj dobil. Sedaj bomo im» no čas od da skl Vui je ske da Zu] dva nek me: pos da splc pra prv in vod (•.•ili odp jerc den čas pop žit r listi zda biti' soji nizi tu d kPc jČrn spe/ ljur pa ■ 'elj rek: tisi Sols ,ih up ad ipi njej kak prili mil mi an jiki an jizi St-d Srebrna poroka vladarjev Wurtemberska kraljevska dvojica praznovala je te dni svojo srebrno poroko.Kralj Viljem H. bil je 1.1848 rojen. L. 1877 je poročil prin-cezinjo pl. Waldeck, ki mu je pa že 1. 1882 umrla. Potem je poročil leta 1886 princezinjo Karloto od Scbaumburg-Lippe, s katero praznuje zdaj srebrno poroko. Pri hladnGJSGMU VrOmeilU 8e Priporoča Stra8Chili'ova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči prehlajenje. |imeli 80'/, doklade. To je hotel že lani vpeljati; no letos je „sfretal". Pa tadi tukaj je že skrajni ras, ker blagajna je tako prazna, da je moral od nekega Vurberžana 20 v. na posodo vzeti, |daje tlačal organista za oznanilo odborovega sklepa za zvišanje doklad. Ker ima dotični Varberžan tndi v Mestnem vrhu posestva, zato |je podaril tiste vinarje občini. Pri tej velikan-|ikej suši v blagajni je tudi to lep denar. Le da ne bode prišla tista dvajsetica v račune. 'Zupanu bi svetovali, da bi tudi on včasih kako |d?ajsetico v blagajni pustil, bi se jih sčasotn nabralo 2a „občinski blagor". S tem je povedano stanje naše „kasse". Ali je il župan z blagajnikom tako „gospodarski", jai hotel stotako menjiti s.a 20 v., ali pa igajna nima 20 v. „Inhalt" ? Zadnje bo pravo! V splošnem pa upamo, da bode zdaj prraškemu gospodarstvu na Mestnem vrhu konec in da bodejo volilci prihodnjič preskrbeli, da vodijo občino — pravi možje ! Dovolj smo pla-iali za župane take vrste in za Vrabelje. Torej odprimo oči in zaprimo žepe! Kmetje. Sv. Barbara v Halozah. Dragi čitatelji „Šta- jerca"! Mislito si skrb g. župniku Vogrina za .denarje naših faranov. Ko je ob Velikonočnem cam delil listeke za spoved, je raz prižnice še poprej kričal, da ja mora vsaki prinesti za bo-iifoo pravico denarje; in poprej, ko je delil listeke, je z sladkimi besedami priporočal „ Ptujsko posojiliio", ter se izrazil: Jaz kot prvi Vaš župan, idaj Vam lepi nauk dam, značajni možje hočete biti, morate k minoriti iti; v Ptuju tam je „Po-aojilna*, za kmete farška odrtija. so tam organizirani možje iz cele spodnje Štajerske, tam radi naši so ključarji vzeli denarje in plačali v .Posojilno3 barbarsko ter tukaj rajši dolžni so. [Ornih tukaj je devet, vleče z ljudstva denarje meti Mi ne flikamo si žepe, kakor nam zdaj ljudstvo reče, boljši žep je skoz brez dna, kašo [vsaki far ima. Imenujem jaz so gospodin, pišem « knez Vogrin! Vsak se mora mi ukloniti, Šolski seji moram biti, predlog moj naj ob-zato jaz priporočim ga. Šolski vodja Ogo-pi nikdar ni bil brezverec, podobe plača 13], ki naročil jih je zdaj. Ali naš krajni :i svet obstoji iz samih značajnih in jekle-odbornikov, kateri se ne npognejo pod jarem nika Vogrina, ker poznajo njegov obraz, lar se on na smeh drži, v njem še jeza sploh jpi, uničil bi rad napredno učiteljstvo. Pa tudi ipičkasta Lizika se je začela šopiriti ;or puran, kadar mu pokaže rndečo ruto; ob iložnosti, ko je ugovarjal c. ključar Voglar & rekemu sklepu mu je že pokazala vrata; |i se le čudimo ubogemu Habičaku kot nek-injenu orožniku in dogoletnemu obč. predstoj-kn, da se mora tudi on ponižati pred to pri-landtano Liziko. Res lepa hvaležnost od strani like in Vogrina napram c. ključarju Voglari! daj ko že imata polno klet dobrega Haložana, ne brigata več za svojega dobrotnika, kateri jima dostikrat v nastopu župnije pomagal s ijim dobrim vinčekom, da nista žeje in sla-iti opešala. Najbolj pa ga zanimajo časniki, ileri njegove slabosti razkrivajo, da niti ne pteče nedelja, da ne bi po naprednih časnikih ilival svoje, kakor on pravi „svete" jeze; jkno po tebi, dragi „Štajerc" ! Vogrin se že zarotil je, Da „Štajerca" iz fare spravit če! Pa bolje kak ga on zatira, Temrajši ljudstvo ga prebira... Opazovalec. Hoče. Menil si, predragi naš „Stajerc", da smo v tiočah vsi prav sladko zadremali, ker ni duha ne sluha več o šmentanih Hočanih. Po-gruntal si jo! Res zadremali smo, nadeje se, da se je blagi mir vendar enkrat udomačil med nami. Pa prvak ostane prvak, in se nič ni nanj zanašati! Dobili smo od te zatuhnene strani po milosti „Slov. gospodarja" brco v rebre, da smo se takoj zdramili. Veš, ljubi „štajerc", stvar je taka: Med letom pridejo parkrat nekateri go-spodeki iz mesta nazaj v vas na počitek. No in če pridejo ti gospodeki — se vedno prične gonja nad vso nemčurstvo in nad „Štajercijance". Ti gospodeki namreč svojim staršem dosti krouic izmolzejo, a dragače pri vsej svoji učenosti in modrosti še ne vedo, čemu ima ljubi kruhek škorjico. Pa veliko politiko delati, narodnega hujskača špilati, po znanih listih mazati in grditi, da je joj in jej, tisto znajo, o tisto pa! Sedajni general te zagrizene armade, teh gospo-diČev znanih podrepuikov in prvaških utrinkov pa je mesto slovitega Krajnca njegov naslednik — kaplan Raznik. Drži se ga še teologije prah na škricih, a on že dela veliko farško in prvaško politiko. Komaj je eden odšel, že začenja drugi. No, pa tudi mi bodemo začeli ter nadaljevali do — uspeha. Torej g. Baznik, tja v kaplanijsko zakotje in mir, drugače ga zagodimo mi, da bo nagli ples! Torej poslušaj dalje, predragi naš „Štajerc" ! Dne 25. snšca smo si v Hoči ustanovili podružnico „Siidmarke". Bilo je iz Hoc in sosednih vasij 72 kmetov navzočih, možje, ki zahtevajo, da se njih otroci tudi nemškega jezika uče. Hočanski farizeji in prvaki pa le hočejo nemški pouk popolnoma zatirati, češ, ostani bu-telj na domači žemljici, potem nam bodeš ceno služil in mi te lahko prav izdatno molzemo. Krajnc, vi farizeji, to so vaše želje ? No, mi pa si hočemo sami pomagaj, in pomagali nam imo v bodo tudi nemške družbe^jn gradili s Hočiih in sčasoma tudi na dragih krajih nemške šole. Vidiš, ljubi „Štajerc", to so pa naše namere, naše želje in njih očitno izjavljanje je hoške farizeje in prvake tako razburilo, da besnijo in norijo kakor divjaki. Se nam smilite, res, pa kaj čemo, se boste sčasoma morali pomiriti, kajti če vam farizejska in prvaška kri še tako hudo zavre, v Hočah bomo pa vendar le, vkljub vsej vašej žalosti in vašemu ogorčenju si postavili nemško šolo. Da, to se bo zgodilo, in če se tudi postavite vsi na glavo, ne pomaga nič, nemško šolo bomo dobili. Bolje je torej, da se pomirite prej ko slej. — V zadnji številki „Slov. Gosp." si hoški farizeji hladijo I svojo strahovito jezov nad omenjeno zborovanje, „nemškutarje" in „Štajercijance", posebno pa nad g. učitelja J. Moder. Tajim je v tem hipu najhujši trn v očeh, ker pač noče in noče trobiti v prvaški kozji rog, ker sprevidi, da imajo slovenski očetje popolnoma prav, ako želijo in zahtevajo, da se uče njih otroci tudi nemški, ker tacih pametnih starišev želje podpira, sploh ker g. Moder pač ni farizej, kakoršnih naši prvaki kaj visoko čislajo. Boljše je, da se na za-ničljivosti tega napada ne oziramo, kajti so pre-bedasti in presarovi, a zboleli so nas vendar, ker našega g. nadučitelja preveč ljubimo in častimo. Zasluge g. Moder-a za našo šolo, občino K sliki. Kaša slika prinaša na eni strani ivesi deželnobrambenega kavaljerijskega Spektorja, feldmaršala pl. Kirchbach. ki ! bil doslej komandant kavaljerijske divi-ije v Temešvarju. Imenovani je postal j 1815 dragonerski lajtnant in se ga matri za izbornega poveljnika. Druga [ika predstavlja novega komandanta (»rnirske akademije, kapitana Evgena iteza pl. Chmelarz. V avstrijski vojni InorMrici služi že od 1. 1876. Bil je ko-indant pancerskih parnikov „Planet", Cesarica Lizabeta" in „ Monarh", ter ^ujslega parnika „ Cesar Karol VI". 6aierz\ freib.f.Kittnted? Cap.E.Rirrerv.Oimeiarz. derneueliommandanid.rUirinAkad. in faro so tako mnogobrojne in take visoke in neizbrisljive, da jih nikdar ne moremo dosti obštevati. To vedo dobro tudi naši prvaki, a v svojem fanatizmu pozabili so vse, vse dobrote, tudi ove, ki so jih sami po g. Moder-u svoje dni bili sprejeli — pozabili so vse, ter krvoločno zakričali: „0n ni z nami, križajmo ga!" Le žugajte, z žveplom in peklom, nas ni strah. A očito vam, malodušni hujskači, prikličemo : Vsi hoški prvaki in črnuhi si ne boste v celem stoletju toliko zaslug za javnost nabrali, kolikor mi njih zahvaljujemo g. Moder-u samemu v enem letu. Očitajte si to in sram vas bodi! Obtožujete se v britkih besedah, da smo vas včasih po naše skrtačili — je bilo po poštenih zaslugah — ter nam (!!) očitali, da sejemo mi prepir. O vi hinavci vi, kdo je vsikdar prvič začel — kdo je sedaj po 8 mesečnej tihoti sprožil zastrupljeno puščico nemira, razpora in surovosti ? kdo ? — Mi se ne brigamo za vaše črne in prvaške shode, za vaša društva in njih zborovanja; ali smo kdaj črez vse to le besedico zinili ? Čemu se pa Vi brigate za naše shode, za naša zborovanja, za naša društva P Kaj vas srbi naše mnenje, naše podjetje? No — kaj? Ni<5 popolnoma nič! Za danes dovolj. Odgovor na Vaše jeremijade črez šolo itd. prihodnjič! Pri tisti priliki bodemo tndi omenili natanko , vse zasluge Krajnca, Ba-zuška itd., posebne pa velezasluge za šolo, občino in občinstvo zastran g. nadočeta hoškega g. Karol Novak-a in drugih. Ganeboš. Dobje pri Planini. Neko neumno dopisunče blati v „Slov. gospodarju" tnkajšnega zelo priljubljenega nadučitelja g. Pulko in trgovca De-toma. Oj ti neumno in na pameti bolano dopisunče, uči se preje računiti in stavke za časnike skladati, da ne boš take neumnosti brbral, da se ti mora vsak otrok smejati; potem šele piši kaj v časnike. Dopisunčeta pa itak poznamo, ima že tako ime, da mora vsaki le malo omikani človek spoznati, da je največji neumnež; kličejo ga „Posilem kramer". Ako bi ta posilem-kramer ne bil neumen, ne silil bi se v posle, katere ne razumi, ne napihoval bi se ako, kakor tista žaba, katera je hotela biti volu ednaka. Pa če bi se posilemkramer še enkrat bolj napihoval, prej bode poknil, kakor da bi bil modremu in uglednemu možu ednak; pač pa zna postati ednak svojemu očetu in bivšemu lesnemu barantavcu, kateri je tako dolgo ba-rautal, da je končno v velikih dolgeh moral barantijo zapustiti in dolgove s prisego poplačati. Ja pa še nekaj dragi bralci! Posilemkramer res ni zmožen kramerije, ne pisarijo in ne zna-čajnosti, to dokazujejo njegovi dopisi v „Slov. gospodarju"; pač pa je veliki zemljiški posestnik, on plača celih 70 vinarjev zemljiškega davka na leto, zato ga je postavil fajmošter za vice-blagajnika pri svoji posojilnici, katera je članica polomu namenjene „Zadružne zveze" v Ljubljani; kadar pride do splošnega poloma, kateri ni več daleč, bodo vice-blagajnik stegnil roko, odprl denarnico in poravnal vse dolgove, da ne bo treba Vurke.lcu pobegniti v Ameriko, kakor je pobegnil monsignore Weiss, župnik Sorn, pater Amzeln i. t. d. Ja dragi bralci, tukajšni posilemkramer je tudi doktor, on popravlja in prodaja tudi zdravila, zato ga imajo že sodnijske oblasti v rokah, da bode šel delat še zadnjo skušnjo. Kadar pride nazaj, bodemo že še kaj povedali. Občani. Sv. Lenart pri Veliki nedelji. Grozen jok in škripanje z zobmi se sliši po naši župniji Sv. Lenart pri Veliki nedelji, ter se proklinja tako, da si ne upam tega na tem mestu poročati. Da bodete znali, dragi bralci „Štajerca", zakaj se proklinja, Vam dam v pojasnilo, kako se je godilo dne G. t. m. z nami revnimi posestniki pri Sv. Lenarta. Prišla sta k nam gg. c. k. orožnika z dvema možakoma in z enim treznim, bogaboječim, milosrčnim in pobožnim županom, kateri je daleč na okrog poznan po svojih dobrih delih ; posebno se odlikuje pri vinu, če je ravno kislo, pri klerikalizmu in pa s tem, da napada s svojim jezičkom poštene „Štajercijance" (Kaj ne, velerodoi g. Munda ?). — Ti gospodje niso prišli k nam' na aprilni izlet, ampak pobirali so denarje za farške stale, ki so se pred par leti postavile na stroške farmanov v tako velikem obsega, kakor je kaki „Einkehrgasthof" in v katerih stojita po dva govedinjska repa in par svinjskih ščetin. Kdor ni plačal na omenjeni dan, se ma je odgnala krava (pa ne k bika!). Tako počenjanje povzroči, da peša vera, ki jo ozna-nnje naš žapnik Peter, ki je tadi po božji podobi vstvarjen z neumrjočo dašo in je kot rimsko-katoliški duhovnik pred par leti iz ljubezni do »bližnega" Cvetkovskemn »viirmaheru" kazal dolgi nos. Ubogo kmetsko ljudstvo ni moglo te palače poplačat in stanuje v pokvečenih kočah, strada v teh slabih letih s svojimi otroki vsakdanjega kruha, nima denarja, da bi plačevalo davke, obresti svojih dolgov in hodi napol nago. Pri težkem dela si odtrguje hrano, da zamore darovati župnika zbirco, ter ma postaviti krasne stale. To pa vse v spoštovanje duhovniškega stanu in za izveličanje svojih duš! V kratkem se oglasi moj kolega, ki je tisočkrat bolj spreten v pisavi kot jaz; kateri že delj časa opazuje farovške stale, Repovo gostilno in velecenjenega gospoda župana Mund-stunda. Na v Zdol Gre Gor Janez. Ni boljšega za takojšno napravo veleflne goveje juhe, kakor ? MAGGr kocke za govejo juho w a 3 vinarjev. ] MAGGI'jeve kocke za govejo juho so čista, najboljša goveja juha Iv trdi obliki in obsegajo tudi primerno primes ter soli. Edino pristni z imenom MAGGI in z varstveno znamko križeva zvezda. Cesar Jožet I. 15. marca t. 1. je 200 let minulo, odkar je umrl Jožef L, cesar „svete rimsko-nemške države", katerega sliko danes prinašamo. Jožef I. bil je 26. julija 1678 na Dunaju kot najstarejši sin cesarja Leopolda I. »ojen. Že \ 9. letu svoje starosti so ga kronali kot ogrskega kralja in 3 leta pozneje so ga izvolili kot rimskega kralja, Kaiser Joseph 1. Oženil se je 1. 1699 z braunšvajgsko princezinjo; posledica tega zakona sta bili dve hčerki. 5. maja 1705 prišel je Jože I. na prestol. Že v svoji mladosti bil je Član proti Francoski združene vojne stranke in se je udeležil tudi španske vojske. Vladal je ta veletalentirani cesar le 6 let; umrl je na kozah. Tudi kot glasbenik in umetnik je bil pomemben. Novice. Cenjene čitatelje opozarjamo, da bodejo dr-žavnozborske volitve zdaj mnogo prostora v listu rabile. Vsled tega prosimo, da se tudi cenjeni dopisniki na to ozirajo in da nam zlasti kolikor mogoče kratke dopise pošiljajo. Todi pri „novicah" in drugje bodemo morali marsikaj izpustiti. Gledč volilnega boja naj se nam pošilja stvarne, kratke a jedrnate dopise. Na delo! „Glavna posojilnica" v konkurzu. Kakor znano je glavna slovenska posojilnia v konkurzu. Kdor ima do nje terjatve in hoče, da se te vpoštevajo ter svoječasno tudi izplačajo, ta mora to terjatev najkasneje do 30. aprila t. 1. pri ljubljanskemu deželnemu kot koukurznemn sodišču prijaviti. Vsakdo, ki ima kakšno hranilno knjižico te propadle slovenske posojilnice, naj svojo terjatev čimpreje sodniji proglasi. Opozarjamo na to tudi tiste slovenske posojilnice po Štajerskem in Koroškem, ki imajo vloge pri „glavni". Tukaj ni nič za čakati, kajti gre se za denar vbogih kmetov, ki so prvaškim hujskačem svoje krvavo prislužene krajcarje zaupali! Iz Spodnje-Stajerskega. Kako se nas bojijo! Že v zadnji številki smo pisali, kako hudi strah imajo slovenski klerikalci pred »štajercijansko" stranko, katero so drugače vedno zasramovali in zasmehovali. Zdaj pač vidijo, da a takim počenjanjem naši ljudski stranki ne morejo škodovati. Tndi liberalni narodnjaki so imeli dalje časa to neumno navado, da se nas le smešili. Ali zdaj, ko jim v času državnozborskih volitev voda v grlo teče, so se tudi ti nesrečni politiki vzdramili in iz-treznili. Tako piše pondelkovi »Slovenski narod" dobesedno: »Stajercijanci" mislijo pri bodočih državnozborskih volitvah postaviti v več spodnje-štajerskih okrajih kandidate, osobito pa v dosedanjem Roškarjevem, Plojevem in Piškovem okraju. Definitivno bodejo »Stajercijanci" sklepali o kandidaturah na zaupnem shoda, ki ga skličejo na velikonočni pondelek v Mariboru. Z ozirom na hujskarije zadnjega časa utegnejo „Štajercijanci" dobiti večje število glasov; zato je potreben od slovensko-narodne strani odločen odpor. »Štajercijanskega" gibanja ab sola tn o ne kaž e b agatel izi r ati, zlasti ne v dosedanjem Piškovem okraju, kakor to dela neki „urednik" mariborske „Straže", ki oči vidno ne pozna razmer. Vodstvo „ narodne stranke" dobiva iz tega okraja od resnih mož dopise, v katerih se poudarja, naj bi se združile vse sile proti štajetfcijanskemu kandidata, k i ima sedaj v okraju ugodnejše stališče nego leta 1907." — — Iz tega pr-vaškega članka je v prvi vrsti razvidno, da 86 slovenski narodnjaki vseh strank naših naprednih kmetov in naše krepke stranke grozovito bojijo. Dobro vedo, da se je ljudstvo naveličalo praznih obljub prvaških voditeljev in da je splošna kmetska nezadovoljnost pri-kipela do vrhunca. Skozi desetletja pošiljalo je zaupljivo ljudstvo edino prvaške poslance v državni in deželni zbor. In — ti prvaški poslanci so delali za-se, za svojo politiko, ljudstvo pa je postajalo vedno bolj revno in zanemarjeno. Zdaj si hoče to ljudstvo samo pomagati, poslati hoče v zastope svoje poslance in tega se „narodnjaki" bojijo kakor vrag križa. Mislili so pač, da bode ljudstvo vedno neumno ostajalo in se izkoriščati in zatirati pustilo! Zanimivo je pa obnpanje, jokanje in stokanje „narodnih" liberalcev. Ti dohtarski prvaki pač niso nikdar ljudstva razumeli in zato jih tudi ljudstvo ne razume. In kakor so vedno svoje „principe" in svoje „prepričanje" čez krov metali, tako hočejo to tudi zdaj storiti: Združiti se hočejo »narodnjaki", to se pravi: prodati se hočejo klerikalcem, samo da ne bi kak „šta-jercijanski" kmet v državni zbor prišel! Res, gospodarskemu polomu »narodnih" posojilnic sledi zdaj politični polom dohtar-skih prvakov in moralični polom nezrelih politi-kastrov ... Mi se vseh teh pojavev le veselimo! Kajti končna zmaga nam je gotova, pa čeprav kličejo »narodnjaki" vse vragove na pomoč. In zato bodemo delali n a p rej, dokler kmetom in obrtnikom iie zasveti dan pravice ! ..Počasi voziti", to svetujemo tudi prvaškemu časopisja. Komaj so bile volitve razpisane, ko so prvaški listi vsi zbegani pravili, da bodejo hudobni »Stajercijanci" v tem in onem okraju tega in onega kandidata postavili. Čisto natanko so »vedeli" slamnati »uredniki" prvaških listov, koga in kje bode naša stranka za kandidata postavila; predno smo mi sami to vedeli, je bilo že vse v prvaških listih napisano. Mi smo se temu počenjanju iskreno smejali. Strah prignal je prvake v prokovanje! Najbolj smešna se je kmal je pri temu zadnja »Straža"; njen »gimp namreč piše, da smo se »Štajercijanci" ii s — Plojem! Oj ti otročja nedolžnost v M.-j boru,- zlata si vredna . . . Franc Robleka iz Žalca so slovenski rodnjaki v sv. Jurju j, ž. torej zopet za kal data postavili in ma hočejo do zmage poma| Mi proti temu ničesar nimamo in niti kandidata Robleka doslej nismo postavili. Me: se to sicer še zgodi, kajti vseh dnij še nil nec. In po pravici rečeno se bojimo, da Roll sploh proti klerikalcem ne propade. Kajti si v zadnjih letih ni pristašev pridobil, pal jih je izgubil. Roblek se je dal ravno naj neumne »narodne stranke" zvabiti. Zato! vedno bolj strastno narodnjaškega konjicltl hal, nezrele fraze in narodnjaških prebavljal, za imeuovanje urednikov se p Seval, — na gospodarske interese svojega nega okraja pa je pozabil. Lahko rečemo,] smo vsi od Robleka mnogo več pričakovali, i je dal. In zaradi tega je danes navdušenje' Rokleka presneto majhno. Tako bode kar bržkone zopet s hmeljevim vencem v I v politični penzijon . . . Eno pač vedno s kričanjem se ničesar ne doseže, prazne !r Je l)r' ne vlečejo vrč in vsak poslanec je zanič,ki fcd ne zna gospodarskega dela izvrševati! Zadnji „Narodni list" je bil zaradi 1 novic kota konfisciran. Kdo torej bojkotira, vi re gostil coljubni prvaki ? Zadnja „Sl0ga", zakotni listič, ki tiska v Ljubljani na troške gotovih z gospodov, je zopet polna zavijanj in laži. ! je prav, — g. senatni predsednik dr. Ploj naj nikar več ne toži, ako se mu primerno govori in iz njegovega počenjanja konzekfi potegne. Prerekovali pa se s tisto cunji« bomo . . . Napredno in prvaško gospodarstvo. 01 liki smrti nepozabnega šoštanjskega pana Woschnagga napisali so listi poleg raznih psovk hijenskega značaj«] naslov pokojnika tudi par resnic, ki jih je v večni spomin zabeležiti. Tako je pisal d! slovensko-radikalni list »Jutro" dobesedno »G. WoBchnagg starejši je bil, odkar se je novila posojilnica, nje ravnatel! in jo je spretno in zvesto vodil, d a j e v a leto sklenila račune z lepim b i č k o m. Zgodilo pa se je, da je zapazil si (prvaški) blagajnik protij vilno izposuje denar; temu se j* protivil; blagajnik pa, da se izogne tej oj neljubi kontroli, je pri prihodnjem občnem M nabral nekaj svojih ljudi in dozdanji tolib s a' ravnatelj ni bil več izvoljen. Nasledek ter Prof bil čez nekaj let tisti strašni polom, kiji P°" narodnih družin spravil v veliko nesrečo i I klep ga (prvaki) še danes niso preboleli. V tega bi ne bilo, ko bi prejšnii| natelj (naš napredni g. Woschu ostal na s vo j em m es tu in bi »I jih rokah imel ključ do blagaj Novi (prvaški) ravnatelj je vse prepuščal v preveliki zaupnosti eni sami osebi tem je prišlo do takega poloma, kakor smj vbogi Slovenci doživeli več v Glavna posojilnica, Agro-Merkur, Radolfo! morda še kaj pride."-------Iz kritosrčnih vrstic slovensko-narodnega lisi dimo, kakšno je gospodarstvo v prvaških jilnicah! Vsakega ravnatelja se odslovi, pusti prvaškim kasirjem — krasti! Te pač ne veljajo samo za Šoštanj, marveč" celo vrsto drugih slovenskih posojilnic! V Gradcu so nakupili klerikalni neko hišo, iz katere hočejo nekaki Ji dom" napraviti. Lastnik hiše je baje božno društvo »sv. Marte". To naj bi bili zavod za dekle. Da bi so lo vboga dekl* izkoriščalo, kakor se je to v nekem ii slovenskem društvu »sv. Marte" so klerikalci, tam je lumparija! Nemške Šole na spodnjem Š prvaškim hujskačem pravi trn v peti. je pričelo nresničavati še nekaj novih šol, tako n. p. v Pekla pri Poličanah, na na Brega pri Ptuju itd. To togoti prvake in zato se pridušajo po svojih listih in; hudiče in biriče na pomoč. Pa jim vse pomaga! Ljudstvo samo razume velikanski; jerc; orga sem pa Reč pa se ( da pop je i jei naš Opc rat. ta . za ta kot kat ne izk san | Je pre in boc cer Ro i" zvezali it v Mart snski za kandi- poma| iti ili Morda še ni koJ ^~ Zajti P^ PJ 10 na li Zato 3Jička časopi ■o p: iga ti emo, rali, ne| šenje a el mi . v io velja:| :ne fn ič, kal i lepljeni l\. Ni" Ploj 5rno :ekvi Ob je • im seji 8 VO a j ne ' STOJ in no jd| rodu: potrebo nemških šol. In zato vozijo sami iski kmetje stavbeni inatorijal zastonj na , Nemške šole so pač tiste trdnjave, >jo prvaško gonjo zajezile in kranjsko ijo omejile ter napredni kalturi in pa- a gospodarskemu deln prosto pot odprle. iima nikdo dovolj moči, da bi uresniča- nemških šol preprečil. Mi gremo naprej .. . Zapet prvaško-klerikalni polom. Pred par Ustanovila sta v G o r n e m gradu sodnik flolitk in nadučitelj Kocbek pašniško žago. Ideja ni bila slaba, kajti s to zadrugo lahko gomogradskim kmetom v gospodar-oziru mnogo pomagalo. Ali kar imajo pr-jv svojih krempljih, to izrabljajo v svoje ine namene. Zaradi tega so tudi v tej za-noma zagospodarili. Klerikalci so se drago, pričel se je politični prepir in lica je ta, da se je — pašniško za-ovGornem gradu razpustilo. i delajo zdaj kisle obraze. Bodejo pač razumeti, da prvaškim voditeljem ni nikdar podarsko delo, marveč vedno le za poli-p gonjo! ..Hranilnica in posojilnica" v Slov. Gradcu roško podjetje in »gospodari" vsled tega i znani prvaško-kranjski način. Zdaj pri-10 časopisi o tej stvari prav čudne in važno Tako ima posojilnica že leta sem dve i. s. gostilno v „Narodnem domu", ki (odi na ime prvaške „ čitalnice", in gostilno ppri solnca", ki jo vodi na ime neke Antonije t. Gostilne so seveda špekulacijska podjetja torej posojilnice ne smejo z njimi baviti. tej posojilnici se je tudi že zaradi tega rcanilo napravilo in jo bode že oblast za ušesa prijela. Sicer je pa tukaj še nekaj zanimivega. [Pred dvema letoma je v tej prvaški posojilnici ■amieč nakrat 8000 kron denarja i z g i-^ilo. Politikujoči fajmošter je pričel vsled tega »ar febtariti. in nabirati. Tudi glede te stvari je pričela oblast zanimati in bode resnica baii na dan prišla. Je pač povsod ednako, ško gospodarstvo! In take posojilnice naj bi ,zanesljivi denarni zavodi" ! Vbogo ljudstvo, S? vedno narodnjaškim obljubam veruje! Slavni volilni kraji za prihodnje državno-vnlitve so se določili tako-le: Za volilni ;iraj 9 Maribor, 10 Leibnitz, 11 Celje, 24 Jur-[oue pri Ljutomerju, 25 Konjice jokolica, 26 Krčevina pri Ptuju, 27 pel;e okolica, 28 Šmarje pri Je 1-iab," 29 Zakot pri Brežicah, 30 Lehen pri Slov. Gradcu. Izjava. G. trgovec Aloijz Ekart v S t a r-šah nam piše: „Slavno uredništvo „Štajerca"! Prosino, blagovolite mi ponatisniti sledeči dopis: Podpisani javljam, da to ni res, kar babe vaške llepetnlje govorijo, da sem jaz dopisnik „ Štajerca" o sv. misijonu in g. župniku ter tudi od orgarista Colnariča. Bil sem že dopisnik in bil sem h svoje pisanje tudi odgovoren. Zato se pa tcdi na babje klepetulje mnogo ne oziram. Rečem jim le, naj jezik za zobmi držijo. Ako pa hočejo izvedeti ime dotičnega dopisnika, naj ee otrnejo na uredništvo „Štajerca" v Ptuju." - K tej izjavi potrjuje podpisano uredništvo, da g. Ekart ni naš dopisnik in da se zatorej popolnoma po krivici dolži. Na vsak način pa je res, kar smo pisali! Uredništvo „š t a-|jtrca.c Mestna šparkasa v Ormožu objavlja v današnji številki „Štajerca" svoj računski zaključek. Opozarjamo cenjene čitatelje na tozadevni ioze-rat. Obenem pa lahko z veseljem pribijemo, da ta zavod izborno napreduje in da gre vodstvu za skrbno gospodarstvo vsa zahvala. Danes ima ta vrla šparkasa že denarnega prometa za več kot 2 milijona kron. To je ravno denarni zavod, kateremu ni treba ničesar skrivati, ki se nikdar ne boji javnosti in pri kateremu je vsaka izguba izkljcčena. Za vloge te šparkase garantira mesto samo in nadzorstvo je v rokah ces. kr. oblasti. Je p»č naravno, da je zaupanje ormožkega prebivalstva do mestne šparkase vedno večje in in da ji je vse hvaležno. Upamo in vemo, da bode in zanaprej tako lepo napredovala! Poneveril je zidar Miha Senegačnik v Novi-cerkvi dekli Neži Kvas 122 kron. Naznanili so ga sodniji. Pogorela je koča Jožefe Zobec v Nimci pri Rogatcu. Škode je za 1600 K. Očeta pretepel je fant Schmidt v Rogatcu, ker je oče njegovi sestri z lopato grozil. Stari Schmidt je precej ranjen. Stepli so se v Možganjcih Franc Golob iz Strele, Franc Janžekovič iz Prvenc, F. Golob in drugi. Nekateri so bili precej ranjeni. Novice. Piše se nam: Dne 9. t. m. obstrelil se je 8 letni fantek F. Supanc v Libovah. Našel je dinamit in ga zažgal v roki. Odtrgalo mu je 4 prste in lica ter prša grozno ranilo. Vbogi fant ostane pohabljen. Pazite na deco! — Tatovi so pokradli nekemu rudniškemu delavcu v Libovah obleke za 17 K in 26 K denarja. Žandarmerija tatove zasleduje. Cigansko plačilo. V Pragerhofu so cigani pijančevali in meso kupovali. Namesto denarja so dali zastavne listke. Pozneje se je izkazalo, da so bili listki ponarejeni ni sleparski. Krava ranila je v Rajhenburgu 14 letnega sina posestnika Abrama. Surovež. Zaprli so v Starivasi pri Brežicah vžitkarja Trampnš, ker je svojim sorodnikom grozil, da jih bode ubil in jim hišo zažgal. Zastrupila se je na Bregu pri Ptuju soproga g. Lasbacher. Revici se je v glavi zmešalo. Avtomobil je vozil te dni skozi Konjice. Pri temu sta se konja nekega lesnega trgovca iz Rečja splašila. Eden konjev se je zaletel v štango, ki mu je prša predrla. Konja, ki je vreden 800 K, so morali ustreliti. V vodo Skočil je pri Zidanem mostu dčitelj Ciril Vertovec. Ali občinski stražnik Baumgartner je skočil za njim in je samomorilca iz vode rešil. Vzrok tega čina je baje nesrečna ljubezen. Predrzni berač je neki Jože Belt iz Leiters-berga. Ker mu je g. Godetz le 2 vin. dal, ga je berač napadel in s palico ranil. Nasilneža so dali v luknjo. Divjak. V Mariboru je Jaka Košar svojo ženo hudo pretepaval. Ko je prišel stražnik, je tudi tega opsoval in napadel. Divjaka so dali v zapor. Požar. Pogorelo je gospodarsko poslopje Plevčaka v Gaberjih pri Celju. Celjski gasilci so s pomočjo vodovodnih hidrantov ogenj hitro po-gasili.Drugače bi se požar grozno razširil. Baje je nekdo nalašč zažgal.^aji .pa so otroci ogenj zanetili; kajti goreti je pričelo na treh krajih poslopja naenkrat. Na meji pri Radgoni in v ljutomerskem okraju se ponavljajo vlomi tatov, ki potem na Ogrsko zbežijo. Cas bi bil, da bi oblast energično proti tej bandi nastopila. 18 Ciganov, ki so fehtali in kradli po Slov. Gradcu, so orožniki zaprli in sodniji oddali. Preseliti sta se hotela zakonska Jaka in Ana Imeršek v Pečici pri Šmarju pri Jelšah. Ali našlo se je, da sta razne posestnike obkradla. Zato sta se morala v zapor preseliti. Kamenje Skozi Okno posestnika Slapnika v Gradišah pri Celju je metal fant Bikovšek. Bil je jezen, ker Slapnikova hčerka ni njegove ljubezni uslišala. Gozdni požar je divjal na Pečovniku pri Celju. Gasilci in vojaki so ogenj omejili. Obesiti se je hotel v Celju hlapec pri špediterju Pelle. Domači sin pa je pravočasno vrv odrezal in pijanega samomorilca rešil. Lovsko puško ukradel je neznanec tržaškemu trgovcu H. Gampl v Hrastniku. Puška je 95 K vredna. Zveste svinje ima posestnik Stumberger na Otični pri Slov. Gradcu. Zadnjič enkrat je našel ves prestrašen svinjak prazen, čez dva dni pa so prišle svinje same nazaj. Ne ve se, je-li jih je hotel kdo ukrasti, ali pa si je kdo neumestno šalo napravil. Pogorelo je gospodarsko poslopje g. Trosterja v Pragerhofu s hlevi in krmo. Baje je nekdo nalašč zažgal. Gasilci so razširjenje ognja preprečili. Pozna zima se je pojavila na spodnjem Štajerskem. Iz raznih krajev se nam poroča, da je napravila slana mnogo škode. Zlasti zgodnjo sadno drevje je hudo trpelo. Iz Koroškega, Denar davkoplačevalcev za klerikalne sleparje! Znani so javnosti vsi dogodki izza klerikalnega velikanskega poloma. Politična duhov- ščina ima na vesti, da je naravnost s gorostasno brezve8tnostjo milijone kmetskega, krvavega zasluženega denarja zapravila in revnim ljudem iz žepom izsleparila. To je dokazala tudi obsodba glavnega sleparja rnonsignore Kayserja. Posledica tega velikanskega poloma pa je, daje tudi najbolj zagrizeni klerikalni kmet pričel misliti in da je lepa Koroška zdaj za „črne" klerikalce izgubljena. In to peče to politikujoče farštvo, to,boli in skeli. Zato hočejo iz vseh krajev in kotov toliko denarja nafehtati, da bi vsaj glavne rane zacelili in najnevarnejši polom onemogočili. Mi seveda nemarno ničesar proti temu, ako klerikalci ta denar naterejo. Klerikalci so koroškim kmetom več milijonov kron pokradli, naj jim ta,denar tudi vrnejo. Cerkev ima največje premoženje v državi, neštete milijone ima „mrtva roka" in velikanski so denarni dohodki visohih duhovnikov. Naj torej ti ljudje denar skupaj zložijo! Naj povrnejo kmetom tiste milijone, katere so razni nmonsignori" kmetom oropali! Ali — znana je klerikalna ljubezen, ki jo imajo le tedaj, kadar nič ne košta! Zato nastopajo zopet vse drugače. Nižja duhovščina dobiva zdaj pisma, v katerih se jo „pumpa" na vse pretege. Aktive klerikalne central-kase znašajo 1,650.000 K, pasive 3,840 000 K. V e 6 kot dva milijona kmetskega denarja so torej kleriklci zapravili. Ta primanjkljaj hočejo zdaj s fehtanjem skupaj dobiti. Od kaplanov in fajmoštrov prosijo darove, prelati in škofje pa stiskajo svoje žepe! Nadalje zahtevajo klerikalci, da naj vse „črne" posojilnice iz rezervnega sklada denar vzamejo in ga cen-tral-kasi šenkajo. Kmetje, ki ste vložniki farških posojilnic, branite se, da se ne bode vaš denar za lumparije farških sleparjev porabil! Vlada pa je baje več kot 3 milijone kron denarja posodila, da se klerikalcem pomaga. Tako poročajo listi. Tri milijone iz naših davkov se torej klerikanim g o-1 j uf o m v n en asi t n o ž r e 1 o vrže! In farške posojilnice se hoče v isti namen i z r o p a t i. . . Koroški kmetje! Ali zdaj vidite, kam vodi klerikalno gospodarstvo? Ali zdaj ra-razumete, da napravi klerikalizem tudi iz najboljših kmetov — berače?!... Zdaj je zopet čas državnozborskih volitev in nemški kakor slovenski klerikalci širijo med ljudstvom svoje medene obljube. Zopet hočejo koroške kmete na svoje limanice vjeti! Upamo da ne! Kar je klerikalnega, to je ljudstvu sovražnega in nevarnega! Nemški kakor slovenski klerikalci so si ednaki v odiranju ljudstva. Zato veljaj geslo: Proč s klerika- 1 i z m o m ! * * * „Stari kanon", kakor imenujejo slovenski prvaki svojega orgljarja Grafenauerja, kandidira torej zopet v okraju Borovlje-Železna kaplja Bleiberg. Zanimivo je, da kandidira na povelje ožlindranih kranjskih klerikalcev, ki so tega odvisnega gromovnika zdaj popolnoma . na svojo stran potegnili. Koroški kmetje, vrzite „stari kanon" v — staro železo... Dr. Brejčivi računi. Pred kratkem je imel slovenski župnik Berce neko tožbo proti „Miru", katerega je seveda neizogibni slovenski odreše- Ali imate bolečine? ..„)c.„„I."„ll,> Revmatične, gihticne,glavobol,zobobolr Ali stesi vsled prehlajeaja, prepiha kaj pridobili? Poskusite vendar bolečineodstranjajoče, ozdravljaioče.okrep-•, . vri» Ani ri« Tn ;>> rre Hnhrn 1 To ni samo reklama I Poskusni tacat 5 K fraoko. Izdelovateli samo aooteker Feller v Stubici. Elsaolati Nr. 241 (Hrvatsko). — 6 — nik dr. Brejc zastopal. Zdaj je poslal dr. Brejc župniku Bercetu račon. Za par ur trajajočo obravnavo pred sodnijo računal je dr. Brejc 1436 kron 61 vin.!!! Seveda se je župniku ta „slovenski" račun malo previsok zdel in dal je vsled tega troške eodnijsko odmeriti. In sod-nija je znižala dr. Brejčev račun na 706 K 11 v. Br. Brejc je torej župniku Bercetu še enkrat toliko računal, kakor bi to sploh smel Ta pa zna, ta „jezični doh-tar" ! Kakor znano, smo Brejcu že v »Štajercu" or.etovano očitali, da kot advokat proti postavno visoke račune dela. Kako mora Brejc šele vboge kmete odirati, ako hoče celo fajmoštre tako opi-liti! .. . Knezoškof dr. Kaltner odpeljal seje v Rim. Baje se hoče na papeževem dvora glede posledic velikanskega klerikalnega poloma dogovoriti. Da bi le prav mnogo denarja nazaj prinesel, 8 katerim bi se oropanim koroškim kmetom njih izgube zopet povrnilo! Iz Žitarevasi nam pišejo : Gotovo po želji našega župnika Weissa, s pomočjo njegovih podrepnikov Jožeta Kucat, nadalje Rutarja in njegovega sina sklicalo se je v nedeljo dne 9. aprila v prvaško društveno hišo v Zitarivasi, ki jo še zidajo, klerikalni volilni shod. Bilo je pravzaprav zborovanje črnih zaupnikov. Prišel je tudi klerikalni redakter in stolni vikar, politi-knjoči črnosuknež Francelj Smodej iz Celovca. Shod je obiskalo celih 15 oseb, najčrnejši izmed naših črnuhov. Smodej imel je govor, v katerem je na vse pretege hvalisal bivšega poslanca Grafenauerja. Rekel je, da se mora le Grafen-auerja zopet voliti, kajti tega je ves državni zbor grozovito ljubil (?) in spoštoval (??). Le Grafenaner zainore za koroške Slovence in za Slovence sploh kaj doseči. Potem se je izvolilo celo vrsto zaupnikov za posamezne kraje. Ti zaupniki bodejo morali nekako listo sestaviti; v tej listi bodejo čisto črni volilci, potem napol črni in napredni volilci posebej označeni. To listo se bode moralo potem Smodej u v poslati. Nezanesljivo črni volilci morajo biti vedno pod strogim nadzorstvom ... Ko so te klerikalce zaupnike volili, izkazalo se je, da sta tudi dva napredna moža navzoča. Fajmošter Weiss jima je takoj rekel, da se morata odstraniti; in šla sta z veselim smehom. Vprašanje je pa, ali je bil bhod pri oblasti sploh naznanjen in ali je imel Weiss pravico, da je napredna moža proč poslal. Klerikalci se namreč pri nas prav malo za postave brigajo in bi bil skrajni čas, da jim oblast malo natančneje na prste gleda. V ostalem pa zagotovimo vsem črnuhom, da se mi volilci v Zitarivasi ne damo od kranjskih hujskačev zapeljati in da bodemo napredno volili! Šupo zažgal je v okolici Patnrniona hlapec Jože Laber iz same hudobnosti. Šupa je pogorela, a sosedna poslopja so vsled ugodnega vetra zamogli rešiti. Pazite na deco! V Hartmansdorfu so se igrali otroci ob potoku. 4 letni Eduard Morte je padel v vodo iu je utonil. Obkradeni so bili v občini Mosel nekateri krošnjarji. Tat jim je odnesel za 700 K blaga in še dokumente. Orožniki so nekega mladega fanta zaprli, ki se ga tatvine dolži. Vlomil je neznani tat v kratko na državnem kolodvoru v Beljaku in ukradel 24 K denarja ter mnogo cigar. Nesreča. Pri zgradbi nove klalnice v Celovcu se je podrl „grušt". Pri temu so bile 3 delavke težko ranjenje, 9 delavk pa lahko. Pobegnil je iz Celovca hlapec Peter Holzer in z njim 19 letna Roža Janeš. Baje stajo od-kurila v Ameriko. Ogenj je napravil v občini Rosenau pri Kandutu in Jesemčniku škode za 23.000 K. Pogorelo je več hiš in gospodarskih poslopij. Nekdo je nalašč zažgal. Vboga deca! V Rožeku padel je 3 letni sinček dekle Marije Kleber v škaf vrele vode. Otrok je dobil take opekline, da je na njih umrl. Da bi bili stariši pri vbogi deci vendar malo bolj previdni! Iz Kranjskega. Kranjska šparkasa, ta največji in najlepši denarni zavod na južnem Avstrijskem, imela je te dni svoj občni zbor. Zaradi pomanjkanja prostora zamoremo iz obračunov le par važnejših številk omeniti, šparkasa je imela lansko leto 48,878.993 K vlog, to je za 789.531 K več kakor prejšno leto. Šparkasa upravlja premoženja čez 62'/n milijonov kron. Njene rezerve znašajo 8,846.654 kron. K temu pride pa še penzijski fond, tako da znašajo rezerve čez 91/« milijonov. Šparkasa je letos dovolila 172.970 K podpore v splošno koristne in dobrodelne namene. Pač velikansko svota, ki pride večjidel slovenskemu ljudstvu v korist. Vsakem« poštenemu človeku mora ta šparkasa s svojim vzornim gospodarstvom imponirati. Čestitamo h krasnemu napredku ! Lep Župan je krčmar Šterubur v Kandiji pri Rudolfovem. Neko občinsko revico, ki je 80 let stara, drži v konjskem hlevu brez hrane in največji bedi. Tudi drugače je jako ošaben in predrzen. Naravnost divjaška brezsrčnost ga ndiči" in v sramoto je celi občini. Ali oblast in prebivalstvo s tem nadutežem no morejo pomesti ? Skrajni čas bi bil ! Za jamo v Postojini je dalo baje poljedelsko ministerstvo 30.000 K podpore. Mi nimamo nič proti temu. Ali nekaj čudno se nam pa le zdi, da ravno poljedelsko ministerstvo tako lepe svote izdaja, medtem ko za kmet3ke zahteve niti počenega groša nima ! Krojaški štrajk imajo v Ljubljani. Po svetu. Vsprejmo se oskrbnice v zavodu za strežbo bolnikov v dunajski ces kr. obči bolnišnici. V posvetnem zavodu za strežbo bolnikom, ki obstoji od leta 1904 v dunajski ces. kr. obči bolnišnici na Dunaju sedaj še začasno, ki pa bode prevzelo bolniško oskrbovanje večjidel tudi na vseučiliških klinikah, ki se imajo otvoriti letošnjo jesen, se more ločasno sprejeti več oskrbnic (za sedaj kot učenke). Vstopivšim se nudi s tem prilika, blago in zadovoljajoče delovati ter si pridobiti varno in spoštovano stopinjo družabnega življenja. Gleda pa se na to, da so vstopivše učenke, ki morajo biti popolnoma zdrave in dokazati pošten značaj ter neomadeževano življenje, tudi dobro vzgojene in še posebno, da imajo večjo občno izobrazbo od one, ki se more doseči v ljudski šoli. Prijave za vstop in prašanja je vposlati ravnateljstvu dunajske ces. kr. obče bolnišnice. IX., Alserstrasse 4, ali predstojnici zavoda za strežbo bolnikom na Dunaju, DC, Spiialgasse 23. Kmetje! Pozor! V Zgornji Kungoti pri Mariboru (gostilna Mayer) se vrši na velikonočni pondelek. volilni si Pridite vsi! Gradec, dne 1. aprila Trst, dne 8. aprila: 84, 12, 82, 54, 38. 12, 70, 89, 65, 22. Sladka travniška mrva. spravljena popolnoma čisto in suho. se proda. Več se izve v OreSju St. 5, pri Ptuju. 352 Reparature na šivalnih strojih izvršijo se v nasi delavnici hitro in strokovnjaško. Singer Co., akc. dr. za šivalne Biroje, Ptuj, Hauptplatz 1. Največje in najstarejše podjetje za šivalne stroje. Na vprašanja vsako zaželjeno pojasnilo. Muštri slikanja in šivanja zastonj in franko. 366 Lepa hiša, zidana in z opeko krila ter nekaj zemlje se takoj proda. Cena 8.200 K. Vpraša se pri Johanu Merholik, Weitsihach pri Ptuja SL 35. 867 Pomočnik. Za žago se takoj sprejme pri Martinu Kunčič, r Kloatru pošta Grebinj (Griffen), Koroško. 359 Na prodaj je malo posestvo, ki obstoji iz hišnega in gospo-darskega poslopja, lepega sa-donosnika, lep vrt. studenec, velike brajde. Lezi ob stezi proti Sv. Vidu. Posestvo se proda radi smrti lastnika. Cena se izve v Sodincih št. 80 na sp. Bregu pri Ptuju 356 Prodajam lepa drevesa na pr. jaboljke, mostne hruške, obelost in tepke črešnje, itd. — Cena in plačilo po dogovoru. Zdaj ta mesec in polovico maja je še čas. Naslov: Gergurien Iren, Duhova, Ban« a/d. Save. Pozorl 50.000 parov čevelj I i parj čevelj samo K 7 50. Zarad ustavljcnja plačil raznih večjih fabrik se mi je naročilo, prodati večje število čevtlj globoko pod izdel. ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih šnir-čevelj, usnje, ruj. ali črno, ga-loš. Kapen-bezac, močno ob-kovana usnjata tla, veleelg. najnov. fakcija, velikost po št. Vsi i pari koštajo le K 750. Pošlje po povzetju C. Uriiner, eksporl čevelj, Krakov št. 206. Zmenjava dovoljena ali denar nazaj. 308 Maribor sos Dompasse 2, na oglu glavnega trga, kupuje se priznano najbolje in najceneje bluze, šose, predpasnike, perilo po meri. M. Weaiak. Pri Velekrasna in dobič-kanosna kmetija ki meri 28 oralov zemlje, obstoječe iz njiv, travnikov, sad-nikov, vinograda in lepega gozda se takoj preda. — Posestvo ima zidana hišna in gos-podarsta poslopja, leži v zelo prijaznem kraju blizu Maribora. Cena Zl.OOO. — Več se izve pri lastniku Francu Seru««, posestnik v Urad sku, štev. 32, 281 pošta Pesnica. M Grazer Kasse (r. G. m. b. H.), «rar. Saek-ntra««ft N'r. 14, verleiht Gelil — such in groiseren PuHtm — rasrb, ohne Vermittler-provision, ohne l>bensversi-cherungs^wanj; und ohneZwang zu Gehaltsvormorltungen bei masiigfr AVrzinsung fpgpu Bargschaft od« geg*n Gehalts-abzug mit Lebensversicherung. oder gt'gpn grundbucherlich.' oder sonstige entsprccbende Sicherheit iui Personalkredil-7weig zur Ruckzahluug in Wochenraten (von welchen such nu'hrere zugleich gezahlt werden kouekge/.ahlt wird. im »allgenieinen Zweig« aber in bclifbia 7M verrinburendi-r Frist. .SfliuHlNt* ErledigtBff. AimHhlHii? dor Vorschusv* nacb Her*t*-Uung der Sicherheil sofort ;j0ruc!c>H>rienversanti [pekovska učenca se sprejmeta pri g. Eduard Mayer, pekovski mojster v Pra-gerskem. 321 Kupiti želim več v mlinarski obrt spadajo-čih predmetov, valčke (Walzen-stuhl) eilindre, ..aufzig«", Kam-rade, traiisminije in Še več v to stroko spadajočib reči; kdor ima kaj takega za prodati, naj blagovoli mi pismeno naina-niti. Kari Tazull Duherlavea (Eberndort) Koroško. 306 Cepljene trte in sicer: burgunder, mosler, laški rizling, mali rizling, sil-vanec, ruhlander, kraljevski grozd, portugizec, traminec, muškatelec, se dobiva pri P. S retire. Marhur. '256 Kolo 1 skoraj novo se poceni proda, v. dvojna Sifonerja, omare iz hrasta, 1 jedilno mizo z 4 stoli in še nekaj drugih predmetov prig ?r^n» IVschuch. Gaberje pri Celju. 297 se sprejmeta v fnbnki za izdelovanje vozov Fraaz Perglep, Maribor. Muhlgasse 44. 332 Safer slovenskega in nemškega jezika zmožen, išče službo. Več pove uprava „Štajcrea". 829 Hiša za trgovino s šlosarijo v sredi mesta Maribor se takoj proda. Več pove upravništvo ^Štajerca". 298 Proda se 307 nova zidana hiša in H orale rodovitne zemlje, blizo nove tovarne in blito mesta na kolodvoru zavoljo bolezni, pripravno je za gostilniško obrt in malo trgovino in sicer ia vsak obrt. — Naslov pove uprava „$tajercaa. bodenju v in trganju rud] ima na klinikah pral no preiskuš-ni I nedosežen zdn-l vilni rplivH steklenic frank: I 6. K. 10 stekle«! franko 10 K. —. Ediifl šiljatev skozi ccg. aif ;.[■-£: tek a rja J S. Edelmann, Sar Rim:plat; It.39.] Dobri zastopnik iščejo se proti visoki pla hksport ur Weiner, DiuJ BoECbstrasse iT v sveži kakovosti! vrt in polje, zelje, salata, grah,] ea, štajerska in lo detelja, čebula semena za travo, ska koloraba, vsirjl cikorija, sivi i piši oštna r. naprej Itaega lH! etnimi 10 slo; novanj za [ 100 do n£ m najbolje v več koti let obstoječi trgoJ .semen in špecerij Pq Maribor, Hanptp§ (rotovž). večimi sobami pri tovi velikim vrtom se proda, najem da. — 1. Kurbn,' berje pri Celju. , Ringofenbreni^ išče službo. Vstop takoj. pove uprava ..Šutjrrfl"! Ap Dekla, ki tudi pri poljskemu ddlj maga, ki govori nemških vatsko, sprejme se taktj| boljšo bišo Naslov: duljna 1-16 na llrvalskal Dalem 60 lisi Novo sezidana | hiša,] vili podobna, o let : presta, z 6 sobami, i k in velika klet, kuhinja rilo in za svinje, edem hlev in studenec, lppi ym še posebej veliki slavbemjr tor, V« ure od glavnega*! v Mariboru, se proda za F kron; ostane lahko 6.« vknjizeno. Več pove: Wanelmi«. preje Port sedaj Edmund Schmitf Pridni konjski trezni hlač ki se razume ludi na I tijska dela, se Bprpjmel gospej Mizzi Lesk«stKi_ Breir pri Ptuju. za obisk privatnih kupi tuhastim blagom za in dame, sprejme se aoki proviziji, ev. pozi fix, pri prvi razposiljatvij Ponudbe pod „Welttri 87828 na ekspedicijo i M. Dukes Nllg. Dunaj II i »ako IJSe se ki zna tudi nekaj nema Vpraša se pri g A. Ki Ptujska ;ura pri Pluft li orala II selitve B7 Pp. 620 60 43 79 — 11 — ? t rani udih i k i;.-- i edra-v. 6 | in ko lene lina ratj s velo. 1 Njta l3i cm dolgim velikanki UreleHa«e>i. dobila sem ibsepo H »eiefni rabi moje idt, ki sem jo sama iznajdla. |jt tdino sredstvo proti i*pa- 'i bi, is ponpeSpvaaJM rasti i,"a#krti^mj- laioi* podlage, ■ P«yeSi pri gii»| najdalje 15. aprila za 19.000 K da in pri kupnini je samo 5 000 K treba Ali, drago lahko ostane. Natančneje pri Petelinz, Zgornja Polskava pri Pragerskem. Original »Johnston" aneriksnske m a si ne za žetev masine 2S travo, žitje in vezanje, za obračanje mrve, grablje zb mrvo, mnAine za pripravo krme, geprljni, vinske preše, sadne prose, grozdni mlini, grozdni reblerji iu vse druge kmetijske mašinc izdelujejo in oddajajo v znano prvo-razredni konstrukciji Specialne fabrike Franz MEL1GHAR, Rudolf BACKER - Dunaj lll|2, Lovvengasse 37. = Natančni ceniki zastonj in franko. Isce se solidne zastopnike in aaprej-prodajalce. ^CffCCCtfcteC^ Denar ki ga izdate za neobhodno potrebni, trajne in nepo- škodljivi Diabolo-separator zaslužite tudi pri 3—4 kravah, že v par mesecih! Diabolo ne sme v Vašem gospodarstvu manjkati. — Vsakourno delo 120 litrov. Cena K 125— Prospekti št. 27 z garancijskimi pogoji se razpošiljajo zastonj in franko PH. MAYFARTH & Co. 216 Dunaj II., Taborstr. 71. Išče se zastopnike. moiy>>xccxpc! Rabljeno staro blagajnico se kupi. Več pove uprava »Štajerca". 375 Anton Starkel, Ptuj, prevzame gozdne cenitve po izknšenem zistemu, kupuje gozdove vsake vrste lesa in proda dvojni „Verncianergatter" s „Supportom", da se postavi natančno debelost dile, kateri se da rabiti tudi za rezanje fornirjev. 376 500 kosov lepih ravnih mecesnovih = d e b e 1 = (Larchenstamme) za stavbe in rore pri vodnjakih itd., se odda poceni na Zgornjem Bregu pri Ptuju (stavbeni prostorji g. LeskoBchegg.) Vpraša se pri Antonu Schiachtitsch, Breg pri Ptuju. „Za 10 vinarjev liter" najboljšega jabolčnika, skoraj jednako pristnemu lahkemu vinu se napravi samo iz najnovejše iznajdbe "■•■■■■.' ,m „Jablus". .....■■:= .... Iz ^Jablusa" pripravljena pijača vre, kakor naravni mošt, je zdrava in krepičina. 1 zavoj „Jablus" z navodilom vred stane samo 5 K 30 fil. po poštnem povzetju. Prekupci odstotek; zastopniki se iščejo. Glavno zastopstvo „Jablus" Podplat, Štajersko. 368 Izdeluje vsakovrstne kaleše, vozove in gešire, :i<:o ima stare dobre kaleše, landauerje in stare dobro ohranjene gešire; kupi in proda vsa tota po dogovorjeni ceni, postrežba reelna in točna. Anton Sternad satler v Poljoanah (okraj Slov. Bistrica). 4 Jp± Dobro idoča, staro renomirana ===== gostilna == 349 se da od 1. junija naprej v najem; primerna je najbolj za samo stoječe ženo ali starejšo dekle. Glavni pogoji znanje nemščine in slovenščine ter dobra gostilniška kuhinja. Vpraša se pri g. Marie SohUSter, gostilna >zur Po-t<, S«. Jakob ' Rožni dolini (Koroško). 'V *mmr Dobri 358 kravji majerski ljudje ki se kot taki znajo z dobrimi spričevali izkazati, lahko tudi z družino, obstoječo iz 4 oseb, sprejmejo se proti dobrem plačilu za prevzetje celega hleva pri Marie Lininger, Maribor. t prodaja 8H Jakob Neuscher, Ptuj, Anastasius Grungasse št. 26. Mestna občina Ptuj * ima za oddati več tisoč boreoinskibtrt (Wurzelreben) ;. in II. razreda i. s'.: Monticola, Solonis, Riparia portalis. = Po najnižjih cenah. = Vpraša se pri mestni občini ptujski. Pozor! 1 Kdor želi kakšno posestvo, gostilno ali hišo kjerkoli hitro prodati ali kupiti, blagovoli se naj obrniti na Franz Petelinz-a Zgornja Polskava pri Pragerskem. Dobro idoča gostilna na deželi, z lepim velikim novim poslopjem in 12 oralo« sadonos-nika, njiv, travnika, vinograda in gozda vse pri hiši in lepi legi v najboljšem stanu se radi bolezni za 14.000 kron takoj proda. Natančneje Franz Petelini, Zgornja Polskava pri Pragerskem. Elegantna gostilna 1 z lepim posestvom ob državni in kolodvorski cesti v zelo priljubljenem matem mestu, V« ure od kolodvora, cerkve in šole, obstoječa iz lepo novo in veliko zidanega poslopja (za vsako obrt pripravnega) z 6 velikimi sobami, kuhinjo, speis, klet i« cementa narejena; potem velikega gospodarskega poslopja pri hiSi ležečih najlepših njiv in travnikov, ki se lahko po 10 glav goveje živine in konjev redi zelo pripravno tudi za mlekarno, ker v mestu nobene ni. Se takoj radi bolezni poceni za 50.000 kron prodi. Pri kupnini je samo 15 do 20 tisoč kron za izplačati. Natančneje pove Franz Petelinz iz Zgorne Polskave pri Pragerskem. Lepa hiša na voglu sredi na glavnem trgu malega cvetočega mesta na spodnjem Štajerskem, primerna za vsako obrt, z lepimi gospodarskimi poslopji in lepim vrtom, z 18 oralov jako dobrih travnikov, vse le 5 minut od železnice oddaljeno, nadalje vinograd s 3 orali amerik. trsnega zemljišča, gozd, travnik in zadonosnik, -- se proda. Ravno tako hiša kakor vinograd 6e posamezno prodata, eventuelno pa tudi vse skupaj. Vinograd se lahko prevzame, ker je šparkasa na nje. Vpraša se pod »Prima Posten" pri upravništvu „Stajerca". m 377 Pridna, krepka prodajalka za trgovino z mešanim blagom, zmožna nemščine in slovenščine, se takoj sprejme pri firmi de Toma, Dobje pri Planini (Montpreiss). imajo od vseh lastnikov svinj vedno oni, ki dodajo navadni krmi še Fattingerjevi „Luctillus" in to stalno. Pri temu ostanejo svinje vedno zdrave in irejo rade. Krmljenje z »Lu-cullus' ni samo najvp!ivnej5e,tem-več tudi najcenejše, ker ae z 2 kg »Lucullus« po- Najlepse prašičke! \ vtfanje žive teže Najkrepkejše živali! 1 za en0 {,to do~ | Najplodovitejše plem- I ^ |j jj ske svinje! Naj iz-/ Vrsta 111. Z3 datnejši pitani / STSMS prašiči I / k 11-50 za 50 kg z vrečo vred od fabrike. Slovenski cenik brezplačno od fabrike živalskih krmil Fattinger & Co. z. z. o. z. Inzersdorf pri Dnnajn. Čez 3000 priznanj, več kot 350 prvih dobitkov. 253 Veliko presenečenje nikdar v življenju več ta prilika. 600 kosov samo K 420. Ena krasna pozlac. prec. ankerura z verižico, grd natanko, se garantira 8 leta, 1 moderna Zidana kravata za gospode, 3 kosi najf. robcev, 1 nežni prstan za gospode zim. prav. kam., 1 nežna eleg. garnitura damskega kinča, obstoji iz l krasn. koljerja iz orient biser. mod. ženski kinč s patent-zatvorom, 2 eleg. brazlefc za dame, 1 par uhanov s patent-haknom, 1 krasno žepno zrcalo aa toaleto, t usn. denarnica, 1 par manš. knofov, 3 gradni duble zlato s patent-zatvorom, 1 veleeleg. album za razgledn., najlepši razgledi sveta, 3 smešni predmeti, veliki smeh za mlade in stare, prakt. seznamek ljubavnib pisem za gospode in dame, 20 predmetov za korespondenco, in še čez 500 v hiši potrebnih predmetov. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, košta le K 420. Pošlje po povzetju ali naprej plačilu dunajska centralna razpošhjevalna hiša P. Lat t, Krakova, St. 360. NB. Ako se dva zavoja naročita, priloži se prima angleško britev. Kar ne dopade, denar nazaj. 872 5000 kron zaslužka plačam tistemu, ki dokaže, da moja Čudežna kolekcija = B00 kosov za le 6 kron = ni priložnostni nakup in sicer: 1 prava švic. z;*t. Rusko p f pat. žepna ura gre natanko in regul. a pismeno 3 letno fabricno garancijo, 1 amerik. zlato-duble pancer-verižica, 2 amer. zlato-duble-prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlačena garnitura, ki obstoji iz gumb za manšete, ovratnik in prša, 1 amerik. žepni nož 6 delov. 1 eleg. žid. kravata, barva in muster na željo, najnovejši facon, 1 krasna igla za kravato s simiii-briljantom, 1 nežna broša za damo, zadnja novost, 1 kor. garnitura za toaleto na potovanju, 1 eleg. pristna denarnica iz usnja, 1 par amerik balonov z imit. biseri, 1 pat. angl. barometer za vreme, 1 album za salon s 36 umet. in razgledi sveta, 1 krasni kolje xa vrat ali za lase s pristnimi orientalskimi biseri, 6 indijskih vragov-prorokovalcev, zabava vsako družbo in Se 650 raznih predmetov, ki so v vsaki hiši koristni in neobhodno potrebni, gratis. Vse skupaj z eleg. zist. Ros-kopf-pat. žepno uro, ki je sama dvojno svoto vredna, košta samo 6 kron. Dobi se po povzetju ali naprej kaša (prejme se tudi znamke). A. Gelb raipošiljalna hiša Krakova št. 430 NB. Pri na-ročbi dveh paketov doda se zastonj 1 prima-angl. britev ali 6 najf. platnenih žepnih robcev. Za kar se ne dopada, denar brez zamude nazaj, torej vsaka rizika izključena. 373 DODODOnonnan« o O a O D O a o § D O D DDDODODOODO a o D O S D O D O □ O Štajersko dobro deželno vino K 52'— Štajersko namizno in iztočno vino K 54 — Štajersko krepko vino iz gore K 56 — Terrano rdeče krvno vino, veleftno Jt 00-— Silvanec, beli, fino namizno vino K 60-— Rizling, beli, fino namizno vino K 64-— pri 100 lilrih prodaja in razpošilja viuskat klet t velikem poslopju sparkase o Otto Kuster, Celje na Štajerskem, o ODOnonODOnon o nonoaODOaoaon Tomaževa moka s orig. »zvezdina znamka«, nadalje kajnit, 14°/0na kalijeva sol, su- perfosfat, čilski salpeter, amonijak in vse druge izredne Yrste umetnega gnoja, priporoča v svoji bogati zalog: za pomladansko gnojenje firma I^rara-z FzaaaLgresdi. trgovina železa, spwerije in orodja, Maribor, Herrengssse 11. 0 W~ MASTIN? -98 narejen po dr. pi. Trnkoczy je doslej edino pivo = sredstvo za varstvo in pitanje Varuje pred živinskimi kugami, napravi zdn krepke krasne kose živine. Se dobi tudi pri tr, am na glavnem trgu zraven apote priporoča svojo zalogo: Otročjih igrač,! vrst usnatega blaga kakor kofre, taške; za nakupovanje in za denar, toaletne r« salne in kadilne predmete. Razne stvari! npr. bestek, Žlic, nože za žep in prave Britve itd. Blago iz celuloida in roga, kaki pletarsko blago npr. korbe za potovanji vrst. Razno blago iz stekla in porcelana, piskre, sklede, flaše, glaže in druge v to spadajoče reči. Bazami oddelek že od naprej. Posebno lepe reči pa za 60 dO I "V življenju nikdar = Veliko presenečenje! 600 k. ca le K ••—. Ena krasna pozlač. 36 urna prec. anker-ura z verižico, g ko, se garantira 3 leta, 1 moderna Zidana kravata za f najf. žepni robci, i prstan za gospodo i irnit. dragocei njem. 1 špic za cigare z bernsleinom, 1 eleg. brosa za d vost), 1 krasno žepno zrcalo za toaleto, 1 denarnica is i žepni nož, 1 par gumbov za manšete, 8 prsne gumbe, vi zlato s patent-zatvorom, 1 ncini a|bum za slike, obsegal lepših slik ive^a, 6 jux-predmctriv, veliko veselja za r stare, 1 koristni „l(riefste!leru, 20 predmetov za korespi še 600 k. div. predmetov. V hiši neobhodno potrebni. z uro, ki je že sama denar vredna, kosta aarao K 4'—. J Dunajska hiša blaga F. WindUch, Krakova No. P/VIII. P dopade, denar nazaj. Mestna šparkasa r Ormožu podaja tem potom svoj ======== javni obračun za leto 1910. =zz=zzzrz=z: I. Letni obračun. p. gi. knj. 171 173 174 175 176 177 160 187 161 162 178 Zahtevki. Gotovina koncem 1910....... Posojila na zemljiško jamstvo...... Posojila na menice (Wechsel)...... Posojila na korporacije......... Vrednostni papirji........... Tekoči račun............. Zavarovalni doneski.......... Zaostanki obresti.......... Tickovine.............. Uradni predmeti........... Razno............... Skupaj Kronska veljava K 19250 1485364 94246 48279 277979 1261 286 47089 937 1366 331 1976394 71 88 68 61 20 85 80 17 88 20 53 51 Bremena. Hranilne vloge............. Za J. 1911 sprejete obresti........ Davki in pristojbine........... Avstro-ogrska banka........... Shranjeni denarji............ Zahtevek rezervnega sklada....... Kezerva za izpremembe pri vrednostnih papirjih.........'....... Kronska K 1922764 7855 598,1 39491 313, 36691 1702' ča: nai ur jen gla vol lj< Skupaj 1976.'S94 to Končni račun nadomestnega premoženja (rezervnega sklada). p. gi. 31 41 23 39 40 Zahtevki. Vrednostni papirji.......... Vrednost poslopij.......... Vloge pri lastnemu zavoda...... Zahteve na glavnem premoženju . . . . Tekoče obresti od vrednostnih papirjev . Kronska veljava h 40200 62578 146 3669 1266 107860 43 01 31 67 42 P. gl. knj. 36 36 B Kronska i Bremena. Stara rezerva ...... Nosa rezerya koncem 1909 . Dorastek 31. dec. 1910 . . No v ji rezerva koncem 1910 . K 4856112 „ 2019-31 I K 57279 505 10786 Mestna šparkasa v Ormožu dne. 31. decembra 1911. Za ravnateljstvo ■ Dr. Gustav Delpin i. r. I. N. Kautzhammer l. r. predstojnik pisarne. naoelnik. pHp* Predložeči računi so se pregledali a pomočjo glavnih in pomožnih knjig ter se je našlo vse v pplnem redu in pravilno. Štefan Brodar J. j. Franz Minisdorfer i. r. Mat. "Weselitseh |. r. itdn Za knjigovodstvo: Adolf Stammen knjigovodja. kand W»iaUrj m odgovorni urednik: Kari Linhart. Ibkal: W. Burni« t