Cena za celo lc-topopošti 2gold. 20kr., zapolleta 1 golil. 10 kr.; brez pošte za eelo leto 1 glil. 40 kr., za pol leta 50 kr.,
SLOVENEC
listi
za podučenje naroda.
za ene kvatre 30 kr.Posamesni listi po 3 krajc.Na-ročila prejemajo vse c. k. pošte, v Ljubljani pa založnik.
V ponedeljik 20. velkiga Šerp a na 1849.
Karotina pesem za MS.
aruj našiga cesarja,
Bodi, Bog, njegova bran,
Stori slavniga vladarja,
Milost svojo vlivaj na-nj!
Bodi mu pravica sveta,
Bodi moder vsaki čas;
Oljko naj med lovor spleta ,
Dolge stiske reši nas.
Naj zapahne vojski vrata,
Utolaži boja serd,
Naj pomiri z bratam brata,
Naj prežene stari čert.
Velkiserpana MSM9.
Vse dežele domovine Naj objame sladki mir,
Naj se zruši, naj pogine,
Kar overa sreči tir.
Naj svoboda se razvije,
Naj nam njeni- sad zori;
Stara vernost naj zasije,
Naj ljubezen plameni.
Naj oblije nova zarja Avstrijanske drage tla;
Ti pa živi nam cesarja,
Živi Fr a n ca Jož e fa!	S.
Se nekoliko besed zastran kolere♦
V 25. listu tega časopisa smo naznanili v stostavku „Kolera“ kratek poduk, kako se ima življenje vravnati, de se človek te bolezni obvarje, kakor smo ga iz Dunajskih novin od 9. Rožnika posneli.
Upali smo takrat, de se bo ta bolezin naše dežele ognila. Zanesla nam je do začetka tega mesca, ali v Ljubljanskih nemških no-vinah beremo razglas deželniga predsedništva od 9. t. m., iz kte-riga zvemo, de je kolera tudi na Krajnskim, in sicer ob železnici se začela. Imenovani razglas da namreč na znanje, de je od 1. do 7. tega mesca 9 ljudi za kolero zbolelo, kterih so 3 umerli, 6 pa je še bolnih ostalo, med kterimi eden nevarno bolan.
Kakor se iz tega razglasa previdi, kolera še ni epidemiška, ker so jo delavci z nevgodnim življenjem sami si na glavo nakopali. — Ker je naš namen podučiti, moramo še enkrat kaj besed zastran življenja v tem letnim času pregovoriti in kolikor nam je mogoče vzroke poiskati in razložiti, kteri kolero delajo. *)
*) Ne moremo se zderžati, to lično iz vročiga serca izpeljano pesmico v posvečenje 18. veliciga Serpana v ta list vzeti. Kakor je v nemškim jeziku gladka in vredna sploh pevana , tako poslovenjena nič menj izverstna ni, in gosp, S. se je tukaj prav umniga prestavljavca pesem skazal, Vredn,
Vročina po dnevi je huda, noči' so hladne in tudi že merzle. Človek, ki si mora svoj kruh v potu svojiga obličja zaslužiti, je navadno človek boij revniga stanu. Zavoljo revšine mora že marsikaj pogrešati, kar bi mu vsaj nekoliko varstva zoper kakoršno koli bolezin dajalo. Slaba, n esnažna obleka, pri delu po dnevu skozi in skozi od potu premočena, leži cele tedne na vtrudenim životu. Koža ne mora več, kakor je potrebno, skozi neštete luknjice pare spušati, ktere so od nesnage zamašene. To že delavnost človeške nature overa in pripomore k boleznim. V hladni noči se vleže ves razgret život, ker mu boljši priložnost ni dana, morde na gole tla. De se pa zemlja zdaj v noči izrosi in tako vlažna postane, je vsakimu znano. Život, ki je bil poprej vroč, se urno razhladi, in druge vrata so bolezni odperte. In zdaj pa še živež tacih ljudi! Suh kruhek, in ta slab, in voda je poglavitni živež. Sadje se začne že tudi zoriti, pa ni še zrelo in vunder se ga mar-sikter natepe, de komaj diha, ravno tako tudi krompirja. Na tako napolnjen želodec se navleče — ves vroč — vode in kaj je pervi nasledek taciga življenja? Driska, griža! Ko je že tako oslabljen život, ostane življenje vunder še pri starim, život slabeji in sla-beji prihaja, k driski se pridružuje bljuvanje, kerči v želodcu in vse znaminja kolere se pokažejo. To je bilo in je vsako leto v poletnim času tako, tudi, kadar ni bilo od kolere nikjer nič slišati. In v to bolezin so prišli ljudje tačas po nemarnim, nesnažnim, nezmernim življenju. De bi bilo dostikrat mogoče pomagati, ni treba dokazovati. Pa kar smo že spredej v sostavku „Umerjočnost med Slovenci itd.“ opomnili, moramo zopet tukaj ponoviti: De morajo poprej vse babe, konjaške in vraže na versto priti, preden se kdo na umniga zdravnika spomni!
Ker kolera ob železnici še ne razodeva epidemiškiga zna-čejo, je toliko veči naša tolažba, de ne bo epidemiška postala, ker se tudi letni čas bliža, v kterim kolera nima tolike razširjavne moči, kakor v poletni vročini. Mogoče je pa, de jo tudi v bolj hladnim in merzlim času dobi; zato zavernemo svoje drage bravce na sostavek „Kolera“ v 25. listu, in pristavimo tukaj še nekoliko besed, kako nej se živi, de kolera ne prime.
1.	Zjutraj, preden se kdo k svojimu delu, posebno k delu pod milim nebam poda, nej vžije kaj gorkiga, kar njegovimu želodcu tekne. Prazen in tiš želodec pri težkim delu prinese slabosti v nasledku, iz kterih se marsikaka bolezin zna izsnuti.
2.	Pri hudi vročini in kadar se človek zlo poti, ne preveč merzle vode piti, nikakor pa ne sadja vživati in na-nj vode piti. Starši nej pazijo na svoje otroke, de ne dobe preveč, tudizreliga sadja, v roke. Griža jim jih zna umoriti.
3.	Preden se zvečer kdo k počivanju poda, nej si prahu in potu svoj život osnaži, snažnost je mati zdravja, in potem nej si poiše suho posteljo. Se ve, de ne more vsak na mehki postelji ali v pernicah ležati; vsak pa si lahko toliko prizadene, de ne ostane pez noč pod milim nebam na travi ali kje drugje, kjer ponočna
rosa in hlad na-nj pride. Prehlajenje in nezmerno življenje sta očeta kolere.
4.	Če koga kake slabosti opominjajo, nej neodlaša nič, pri zdravniku pomoči iskati. Gosposke skerbe , deje v krajih, kjer se kolera kazati začenja, dostojno zdravnikov. Razun tega pa nej, ako ga slabosti pri delu napadejo, delo pusti in nej gleda, de se v suho, gorko posteljo vleže in z mirnim sercam, brez strahu v božjo voljo vda. Strah in boječost množi to bolezin in smertno nevarnost.	Malavašič,
Miomu, velik tiar božji,
(Iz slov. Novin.)
Dragino veliko , ja neizrečeno je nam korunov beg naklonil. Žalostno se je skoz dve leti Evropa, ktero je ta nadloga bolj in menj zadela, v njegovo domovino Ameriko ozirala. In kdo dopove jok in strah pred stradežem, posebno med revnimi ljudmi; zakaj korun je nar boljši občni živež vbožniga stanu! Velika žalost je serce hišnih očetov topila, ker so, žaliboži! vidili in dobro občutili, kakošno dragino je njegova ločitev naklonila. Vzrok te nadloge je gotovo bila volja modriga, pravičniga Boga, in sicer le za to, de bi on s to šibo v svoji roki človeško ošabno in prederzno bahanje ponižal, in hudobijo ljudstev s pomanjkanjem pokoril. Še mi po ušesih šumi nekdanje gerdo, širokoustno preklinjanje zavoljo koruna, ko so bili ljudje že njega, kakor Izraelci v pušavi mane, presiti. Cele dve leti je ta nadloga ljudstvo terla, dokler se niso poboljšali, in se s pomanjkanjem zadosti spametovali. Iz vsih sere so goreče molitve k nebesam puhtele; en glas, ena prošnja, ena želja je bila; in ta želja se začne letaš mahoma spolno-vati. Prišel je ta goreče poželjeni čas. Od vsih strani se čuti, de je nas letaš ljubezniva roka Očeta nebeškiga dobrotljivo te nadlege rešila, in korunu dozdaj svoj posebni blagoslov dodelila. Ali ni to vesela reč? Dobrota,, ki jo nam letaš nebeški oče z koru-nam deli, je tako rekoč, neprecenljiva. Nadjamo se, de bo vsim, gospodu v gradu ko pastirju na paši, to darilo, od milosti božje nam poslano, v serce seglo, in sedanjo dragino sčasama zaterlo. De ga nam pa dobrotljivi Bog še v prihodnje gnjilobe obvarva, skažimo se torej hvaležni nebeškimu Očetu za prejete dobrote, bodimo v bratovski, pravi slovenski ljubezni in v lepi zastopnosti vedno zedinjeni v varstvo svoje drage domovine, v brambo svo-jiga svetliga cesarja Franca Jožefa! Tistim pa, kteri so ošabno in prederzno dobrote nebeškiga Očeta v hudo, namreč v prekli-vanje obernili, odpustimo iz serca; pa jih tudi v ljubezni opominjajmo, naj se poboljšajo, in prosimo Boga, Očeta usmiljenja, naj sedajne šibe: vojsko, stradež in nevarne hude bolezni, ki nam žalibog — dandanašnji od vsih krajev krog in krog žugajo, milostljivo od nas odverne, de ne zadene njegova roka hvaležnih z nehvaležnimi!
Ti pa, Večni, ki v svoji brezkončni modrosti celi svet vodiš, ki stvarem človeškim tek'in blagor daš, ki v svoji roki stra-
dež za potrebno pokorjenje ljudstev imaš; odverni od nas zaslužene šibe: vojsko, stradež in sedanje nevarne, hude bolezni. G.
Slovensko narodno pesmenslvo.
Vsakiinu narodu, bodi si še tako majhnimu ali velikimu, je natura posebne značeje na čelo pritisnila, po kterili se od družili narodov o pervim pogledu razloči. De jezik in šege naročitniši razločke med narodi delajo, je jasno kot dan, in treba ni posa-mesniga človeka dolgo na tihim gledati ali poslušati, in spoznal ga boš lahko, kteriga naroda je, če si le kolikaj s svetam sozna-njen. .Ali vsaki narod ima tudi še več ali menj značejev bolj v dušnim kakor v telesnim življenju, po kterih se od druzih razloči. Ta narod je bolj v naučno življenje zamišljen, kot v djanjsko, uniima dopadajenje se kot petelin na strehi obračati, še tretji je v všim, karkoli počne, kot levarca, gibčen, snaden, z vsimi prijatel in vun-der vsacimu sovražnik itd.
Med vsimi evropejskimi rodovinami je slovanska nar veči in nobena ni v toliko, med sabo tako različnih narodov razcepljena, kakor je slovanska. Ali po veri, ali po vladi, ali po šegah eden od druziga ločen se vsaki zdi drugimu ptujc; jezik tega se zdi unimu ptuj, šege tega se zdijo drugimu smešne. Ako pa bolj globoko presodimo vse, kar imajo slovanski narodi v svojih navadah, šegah, jeziku itd., pridemo do vira, iz kteriga so vsi svoje narodno življenje zajeli. Navade se nam ne zde več tako različne, šege mnozih narodov se bolj skladajo , jezik ni več tako ptuj. K spoznanju pridemo, de imajo slovanski narodi še marsikaj občniga med sabo, po čimur se, eden kot drugi, enako od vsih druzih narodov razločijo.
Ako so gostoljubnost, miroljubnost, hrabrost in druge dušne in telesne lastnosti Slovanam od stvarnika tako obilo dodeljene, de jih vsi narodi, kterih jih spoznati hočejo, nad njimi hvalijo, imajo vunder še nekaj v svojim značaju, kar jim je, če bi si prav vse druge lastnosti sami še le pridobili, prirojeno. In to je ljubezin do petja! — Namena nimamo, od slovanskiga narodniga pes-menstva sploh tukaj govoriti, ker le za Slovence pišemo. Od teh pa hočemo kaj več reči, in pervič današnji stan slovenskiganarodniga pesmenstva razsoditi, drugič pa nekoliko svetov dati, kako bi se slovensko narodno pesmenstvo — posvetno in duhovno — na veči stopnjo popolnamosti povzdigniti dalo.
(Dalje sledi.)
Posnemanja vredna nepremenljivost gospoda Šmelj-cerja v njegovi visoki časti.
Pri gospodu Smel j cerju ne velja stari pregovor: „Ilonores mutant moreš“, po slevensko: „V visoki časti se priljudnost utopi“. Spomnijo se še stari ljudje v SlovenjimGradcu otročjih dni gospoda Šmelj cerja, ko go še v šolo hodili in narrajši pri slovenskih mladenčih bili, kakor tudi
vedno ž njimi „Slovensko“ govorili. Pred nekimi letmi so gospod Smelj-cer sami v Slovenjim Gradcu prav priljudno in po domače pravili, koli— krat so Jih Njihovi oče iskali in vselej pri slovenskih fantih — zunaj mesta našli. To priljudnost in ljubezen do Slovencov so gospod Šmeljcer vedno obderžali. Vedno so radi s Slovenci prijazno govorili. V tem so kot okrožni poglavar ravno tako nespremenjeni ostali, kar so 34. prete-čeniga mesca v svojim rojstnim mestu — Slovenjim Gradcu tukajnim Slovencam dostojno pokazali. To tisti, ki so ta čas tam bili, sploh z velikim veseljem pripovedujejo.
Prišli so bili od vsili ljubljeni gospod okrožui poglavar zavoljo naprave novih sosesk v Slovenji Gradec, kamor so tudi iz vsih tukajnih sosesk izvoljeni možje šli. — Okrožni poglavar so se prijazno s slovcn-kimi kmeti pogovarjali, so sc k sivoglavnimu kmetu približali in ga nek (kakor vsi enoglasno pripovedujejo) tako le ogovorili: „Vi me gotovo poznate! Jez sim bil tukaj rojen, sim tukaj v šolo hodil, moj oče so bili star oficir (major) itd.“ Tudi vsi enoglasno pripovedujejo, de gospod okrožni poglavar niso ne ene nemške besede pregovorili, — čeravno so veliko veliko prav po domače, gladko slovensko s kmeti se menili. — Kmetje to z veseljem pripovedujejo; pa tudi zravno otožno zdihujejo, rekoč: „Oh ! ko bi bili v naši okolici kadaj take gospode imeli, bi bili mi že veliko pametniši, kakor smo. Ta ljubeznjivi gospod so nam vse tako lepo in razumljivo razložili, de je vunder vsakter, če še le koli-kanj pameti ima, razumiti zamogel. V tega ljubeznjiviga gospoda mora vunder vsak vse zaupanje postaviti, če bi omamljeni zmotnjaki in ¡zdivjani prevročnjaki še tako zvito okoli berčali, namreč: de so naš okrožni poglavar brez vsiga slovenskiga duha in de niso že od svoje mladosti sim — dober Slovenec“. — K temu otožnimu zdihovanju inende tudi vsi, ki ljudstvo resno izobražiti in tako resnično osrečiti išejo , svojo serčno željo pristavijo: de nej bi vsi nižejši gospodje svojo staro, nemarno visokost in zarobljenost čisto opustili, in vsaj prihodnjič nepremenljivo priljudnost gospoda okrožniga poglavarja marljivo in pazljivo posnemali, nej bi zastran novih in sploh koristnih reči z ljudstvam se prijazno in razumno pogovarjali, ko bo izobraženje vidama vmed ljudstvam raslo, in vzajemna ljubezen veči in veči prihajala. Le v tem obstoji vzajemna — stanovitna sreča ljudi. —	Lipovšek.
Razne drobtinice.
* Ljudje kakor tudi celi narodi dožive včasi ure, ktere se jim blagodelno v serce in v spominj vtisnejo, in ktere še pozno vnuki in vnukov vnuki hvaležno obhajajo. Kaka vesela prigodba v rodovini ali kak slaven zgodljej v življenju naroda je dostikrat hip (Moment), s ktc-rim se nova doba začne, ktera ni brez koristniga vtičaja do tistih, ki so jo doživeli. Ako današnjo dobo prevdarimo, moramo res z žalostnim sercam nazaj v pretečeno leto pogledati, marsikaj obžalovati, kar je evropejske narode zadelo, marsikakiga priserčniga brata, zvestiga prijatla, blagoserčniga moža pod zeleno gomilo objokovati, kterimu je divji vihar časa zlato luč življenja prezgodaj vgasnil. Pa tudi vsako domorodno serce se mora vzdigniti, ko premisli, kaj smo poleg hudiga tudi dobriga doživeli. Predalječ bi zašli, če bi hotli vsiga opomniti. Priče so bili naši
blagovoljni bravci vsiga sami. Torej nej nam bo pripuseno, to opustiti. Ali eno nam na sercu leži, česar ne moremo in ne smemo prezreti.
18. t. m. so zvesti avstrianski narodi rojstni dan mladiga vitež-kiga cesarja obhajali. Cesar Franc Jožef je svoje 19. leto spolnil. Zares še velika mladost je to, ali ravno v tej veliki mladosti vidijo narodi poroštvo boljši dobe. Njeni angelji varhi so ljubezin narodov, modrost in pravičnost ministrov, bistroumnost, serčnost in stanovitnost cesarjeva. To so varhi, ki nam varjejo in branijo v raznih stiskah in silah drago življenje mladiga vladarja v vsim djanju , ki delajo zvestim narodam stanovitno in pogumno serce, ki vodijo mlado Av-strio povsod in vselej, skozi vse viharje s slavo in častjo, de se vsi napadi nad njeno skalnato krepostjo razrušijo. Bog in njegova pomoč je nad Avstrio in nad cesarjem; Bog in njegova pomoč bota tudi — če prav čez dolgo, pa vunder gotovo barko v zavetje pripeljala. Nej jo naše zaupanje, naša zvestost, naša ljubezin povsod spremlja, kodar in kakor koli se v viharjih časa giblje. Zaupanje, zvestost in ljubezin naša nej bodo njene zvezde, ktere nej mladimu mornarju vselej jasno in čisto sijejo. Tako bo gotovo zopet nazaj v zavetje mini in sreče nazaj priplavala z mnogoverstnimi danili blagostanja, mogočnosti in slavnosti, ktere »e bodo vsi narodi enako vdeležiti smeli, kterim nej živi Franc Jožef še
Mnogo LetDobrotLjIV oCe, Var h VstaVe In postaV, šklt praVICe V božjim VarstVu!
* Med vsimi čutljeji serca je ljubezin do domovine gotovo edeu nar žlahtnejših in narlepših. Djanja iz ljubezni do domovine izpeljane so bile od nekadaj med vsimi na pervo mesto postavljane, in možje, kferi so jih izpeljali, so bili pervaki med slavnimi možmi in so še dan današnji. Treba ni slavnih djanj iz ljubezni do domovine iz starih časov v po-minj klicati; pred nami se gode, in može vsih stanov žene le ena misel, misel vneta od ljubezni do domovine, — domovino rešiti in ji slavo pridobiti. Noben stan pa današnji dan iz ljubezni do domovine, do ve-svoijniga cesarstva in do cesarja več ne daruje in ne prestoji, kakor vojaški, in njemu tudi današnja doba narveei slavo priznava.
Pravi Slovenec je v 31. listu govoril od naprav v raznih deželah v podporo ponesrečenih vojakov in je svoje drage rojake zaber-nil, tudi za domače vojake enako podpornico napraviti. Upal je svesto, de bo njegova želja se spolnila, ker je prepričan, koliko so že Krajnci za svoje hrabre brate darovali in de so pripravljeni tudi, prihodnje jim pripomožni biti. In spolnilo se je to upanje. Njih ekselencia deželni poglavar, gospod grof Welsersheimb so dali kraalo potem razglas vsim Krajncam, v imenovani namen denarje in podpise naberati. Včeraj je bila v koliseumu popoldne zabava, ktero je dal provizorni odbor za podpe-ranje domačih vojakov napraviti, Ne vemo še , koliko je ta zabava do-nesla, gotovo pa veliko. Dali bomo v prihodnjim listu to naznanje.
Upamo pa tudi, de bodo vše krajnske mesta, tergi in vasi se Skušale ena memo druge, Ljubljano posnemati. Sej se vse v slavo domovine zgodi in v podporo nesrečnih vojakov, ki so za dom, vero in cesarja svojo kri prelivali, ko smo mi doma sladki mir vživali.
Novice iz Ljubljane.
*	17. dan t. m. so blagorodno gospo Serafino baronko Cojzo v o pokopali, ki je bila velika dobrotnica ubozih in sirot.
*	Rojstni dan Njih c. k. veličanstva, presvitliga cesarja Franca Jožefa so v Ljubljani prav slovesno obhajali. 17. t. ni. zvečer pred rojstnim dnevain je bilo vse mesto krasno razsvitljeno ; drngi dan zjutrej ob desetih je bila velika škofova maša v Šent-Miklavžu, pri kteri so narodna straža in čveteri vojaki v paradi stali. Po maši je narodna straža svoje novo veliko stražiše na kapucinarskira prostoru prevzela.
*	V saboto 18. t. m. je bila perva skušnja po železnici od Celja do Ljubljane s hlaponam „Neuperg“ srečno storjena. Velika množica ljudi je pričakovala hlapona, kteriga so s streljanjem z možnarji, z muziko Ljubljanske narodne straže in s sto - in stoterimi Bog živi pozdravili. —
*	V poslovljenje rojstniga dné našiga presvitliga cesarja Franca Jožefa je Ljubljanska cukrinska fabrika 500 gld. za uboge na altar dobrodelnosti položila. Vajena je ta fabrika vsako leto to storiti, in torej toliko veči slava nji, ki tudi v viharjih časa še v svoji dobrodelnosti tako stanovitna ostane.
*	Veselje 18. t. m. je nesreča blizo Ljubljane kalila. V Šentjakobu na Savi je namreč ta dan zjutraj več hiš pogorelo. Ne vemo še, koliko jih je bilo v bratovšino sv. Florijana zapisanih in kako se je ogenj naredil.
Kmetijske drobtinice.
Osé preganjati.
Znano je, de malo os zimo srečno preživi, ktere pa v dobrim vremenu kmalo zopet veliko zalege naredé. V pomladi tadaj, ko je vreme tem živalim vgodno, se naredi medica, in nalijô se z njo velike zdravilske steklenke (flaše), ki se na rante, drevesa ali tje obesijo, kjer imajo osé rade gnjezda. Ker so ta čas posebno rade lačne in ničesar ne dobijo, jih prijetni medeni duh od dalječ v steklenke vabi, v ktere se včasi medice prilije, v kteri potem vtonitl morajo.
Pečke od sadja miš obvarovati.
To je težko, da se pa storiti, če se navadne drože od zmečka-niga sadja vzamejo, pečke iz njih presejejo (sušiti jih ni treba), in se potem na namenjeno mesto vsejejo. Tu se z zato pripravno desko zatolčejo, z drožmi dva palca debelo pokrijejo, še enkrat potolčejo in potem rahlo s peskam potresejo, kteri se tudi še enkrat potolče. Miši bodo sicer po zimi v drožeh zlo rile;, pa vsejanih pešak ne bodo dobile, iz kterih v pomladi mnogo drevesic izraste.
Posebno dober gnoj za sadno drevje.
Obreski od usnja, kakoršni se pri kerznarjih dobijo, prekuhani ali pa tudi prekuhana kri, na korenine dreves vliti denejo prav dobro ; še bolje je pa , če se primerna množica ovčjih ali pa drugih živalskih kosti drobno raztolče in v kotlu polnim vode tako dolgo vreti pusti, de dajo juho, klera se ohlajena v želco sterdi. Šest bokalov take želca-ste juhe z vodo zmešane in na končke korenin vlite je za eno drevo do-
volj. Če ee s takim gnojem drevesa vsake dve leti pognoje, rastejo bolj ko po vsacim drugim gnoju.
Nov ne drag gnoj.
Na Irskim vpotrebujejo taki le gnoj, kteri mastni černi zemlji bolj tekne, kakor gnoj iz hlevov in posebno za krompir in zelje dobro služi: Nameče se na polju kupec zemlje, čevelj visoko, kolikor dolgo se komu poljubi. Ta kupec se potrese z apnam, ko ravno iz peči pride, in kteri se mora s slanico iz škropivnice politi. To se dela ravno tako dolgo, de je kupec precej visok. Čez osem dni se kupec preverne, gruče se razdrobe in vsa perst kupca se premeša po mogočosti.
Kratkočasnica.
V; neki vasi na Krajnskim veliko veliko žganja in brinjovca žgejo , in kmet tam ne pozna skoraj nobene druge pijače, kot žganje, ali kakor ga prav po domače imenujejo šnopec. Koliko nemirnosti, nepokoja, pretepa je že žganje v marsikaki hiši napravilo, že vsak ve, kteri je že tudi kadaj v kozarček pregloboko pokukal in je bil potem od svoje drage babe doma ne preveč prijazno sprejet. Tudi je žganje že marsikomu dom in dvor odplalo.
Eniga večera gre Pavliha iz nekiga mesta nazaj v svoje domovanje , sliši v neki čevljarski hiši strašno razgrajanje. Vstavi se pred oknam in sliši, kako je baba čevljarja kozje molitvice brati učila , ker se je v kerčmi vpijanil. „Ti nesnaga! mu reče, že spet prideš dam kakor presica, jez pa nevem, od kod kruha za juter“. — Moža pa je to peklo in on je hotel prav imeti; imenoval je svojo ženo staro avšo, opravljivko, kregarco. Ko je to četert ure tako terpelo, reče čevljar, mu večerjo prinesti. Žena pa mu je rekla: „Zakaj te ni bilo dam o pravim času, zdaj ne kuham več ?“ Čevljar zgrabi svojo drago in vpije: „Ali mi boš dala jesti? Pečenine hočem!“ Ko tnu pa na to žena reče: „Figo, če jo hočeš!“ je strašno začel kteti, svojo babo s pestmi nabijati in vpiti: „De bi te le hudič živo vzel!“ — Pavliha si je mislil: Zdaj mi je pa dosti! vzame velik kamen in ga zadrevi v okno, de je vse razdrobil. Čevljar in čevljarica nista vedila, kaj je to; mislila sta, de res peklenski skozi okna pride , in de ju bo vzel. Ko bi bil trenil, je bil mir med njima, Pavliha pa je vzdignil pete, de bi mu ne bilo treba okna plačati. —
Sploh koristne reči.
Madeže po černilu (tinti) izpravljati.
1. Iz beliga perila: Kislodeteljna sol v merzli vodi. raz-pušena je nar boljši. Pemočijo se madeži z njo, kteri koj zginejo. Mesta, kjer so bili, so potem z milnico ([žajfnico) izmijejo.
2.	Iz suknjine: Zmeša se 30 do 50 kaplic vitriola (drudiče-viga olja) s polovico jajca. V to zmes se pomoči košček beliga sukna, s kterim se po madežu dergne. Potem se dene suknjina sušiti in nazadnje se mesto madeža dobro izkertači.
Založnik: J. Giontini. — Odgovorni vrednik: Fr. Malavašič,
Natiskar J. Blaznik v Ljubljani,