Izhaja vsakega 20. v mesecu Leto VI., december 1983
g
stalih področjih družbene nad-gradne. Vračati se vse bolj k sočloveku, pogojevati in ustvarjati dobre tovariške in medčloveške odnose, je temeljni pogoj za vsestransko gospodarski in politični napredek sleherne družbe. Zaskrbljujoče pa je danes, da so ljudje močno podredili resnično normalne vrednote osebnim materialnim koristim in je porabništvo dokaj zasužnilo ljudi. V mnogih primerih je njihov ideal postal »čim več imeti«, ne pa »čimbolj biti človek«.
Kljub temu, da mora razvoj družbe naprej, pa se vendar na tej poti v prihodnost lahko vrnemo nekoliko nazaj in iz preteklosti povzamemo tiste moralne in druge vrednote, ki so bile v praksi v socialistični revoluciji s krvjo priborjene in uveljavljene.
Ne »človek človeku volk«, ampak človek človeku resnično človek, mora biti cilj in težnja slehernega občana, ki želi sebi in drugim dobro.
Le človečno je svobodno in v tem je tudi glavni del človeške sreče. Gospodarska in politična zaostrovanja v svetu zmanjšujeta možnosti svobodnega in srečnega življenja. Na mnogih področjih sveta umirajo nedolžne žrtve, ki so posledica nečloveške in mračnjaške politike supersil, na drugi strani pa umirajo milijoni ljudi po svetu, ki nimajo kruha za svoj lasten življenjski obstoj.
Če si zamislimo kako je pri nas smo lahko kljub poostrenim gospodarskim razmeram zadovoljni Ni nam treba stradati, večina ljudi ima zaposlitev, svojo streho nad glavo in še vedno primeren standard.
Vsi želimo, da bi napredovali, da bi imeli mi in bodoče generacije srečno bodočnost. S takšnimi in podobnimi občutki se srečujemo, ko spremljamo dogajanja okoli sebe, ko ocenjujemo sedanjost in predvidevamo prihodnost.
Želimo si, da bi bila ta za nas in za vse ljudi sveta resnično srečna!
tečna 'fS’4
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 19 8 4
DPO, Skupščina občine in UREDNIŠTVO
Srečno, veselo, zadovoljno in zdravja ter uspehov polno novo leto, je želja milionov ljudi po vsem svetu.
Ob tem času si s toplino v srcih segajo ljudje v roke in si želijo vse najboljše. To je navada, to je običaj, pa vendarle se je vredno vanj zamisliti ob teh željah.
Kaj je sreča? Ali je to tisto, ki je v naprej določeno in ima
svoj začetek in konec? Vsekakor je sreča povezana z ljudmi in nanjo lahko ljudje vplivamo sami. Vedno znova se kaže poglobiti in povrniti h Kardeljevi študiji v kateri pravi, da sreče človeku ne more dati ne država, ne partija, niti kdor koli izven nas, srečo si lahko ustvari človek sam.
Tega se prav gotovo vsi zavedamo, zato bomo v svojih živ-
ljenjskih načrtih ki jih imamo pred sabo prav gotovo v naslednjem letu naredili vse, da bo naša skupna, osebna in družbena sreča resnično takšna kot si jo želimo.
To pa bomo dosegli le z boljšim delom na vseh področjih družbenega življenja, bodisi na delovnem mestu v delovni organizaciji, v kmetijstvu, kot na o-
Slavko SLEJKO
KNJ. CELJE
Od tu in tam
— 12. decembra je bil v Razvojnem centru v Celju večer šentjurkse kulture. Z razstavo akvarelov, 23 eksponatov, se je predstavil slikar Mirko Jezernik in mladi kantavtor Martin Špoler, ki je predstavil svoje najnovejše glasbene stvaritve.
—	Moški pevski zbor Skladateljev Ipavec je imel v soboto, 17. decembra 1983, koncert v Rogaški Slatini. Koncert je omogočil domači moški zbor, s katerim Šentjurčani dobro sodelujejo. Poslušalci so izvajanje koncerta toplo sprejeli, domačini pa so pevcem pripravili tudi pogostitev.
—	18. decembra je v kulturnem domu v Šentjurju gostovala skupina dramskih umetnikov Slovenije z veselo igro »Kako si pridobiš moško srce«. Nastopili so: Milena Muhičeva, Volodja Peer, Anica Sivčeva, Janez Klasinc, Vlado Novak in Irena Mihelčičeva.
j— 18. decembra se je v Libojah udeležil 11. revije narodnozabavnih ansamblov tudi ansambel iz Dobja pri Planini.
— Smučarska sekcija »Vojko« je organizirala že tretji sejem rabljene smučarske opreme. Sejem je bil organiziran v dvorani gasilskega doma v nedeljo, 18. decembra. Prodajalci in kupci so lahko kupili ali prodali smučarsko opremo po ugodnih cenah. Vse tiste, ki sedaj niso mogli sodelovati na sejmu, sekcija »Vojko« obvešča, da bo organizirala še en sejem in to v januarju V prihodnjem letu.
— V torek, 20. 12., s ose sestali na prvem posvetu predsedniki KO SZDL. Ob letošnjih programsko — volilnih konferencah SZDL so bili izvoljeni novi predsedniki krajevnih organizacij SZDL. Ker je SZDL najširša družbenopolitična organizacija v krajevni skupnosti, ki izraža, vsklajuje in oblikuje interese vseh občanov, je prav da spoznamo predsednike SZDL po naših krajevnih skupnostih:
Blagovna — Dani MARKOŠEK
Dobje — Cvetko GAJŠEK
Dramlje — Jakob TRBOVC
Gorica — Marjan RAVNJAK
Kalobje — Franc ŠAFRAN
Loka — Marjan SKALE
Planina — Rudi BUDNA
Ponikva — Slavko ŠPUR
Prevorje — Anton KLADNIK
Šentjur — center — Albin POTOČNIK
Šentjur — okolica — Andrej KLEMENČIČ
Da bo delo uspešno potekalo, bo potrebno veliko usklajevanja in dogovarjanja za izvajanje sprejetih aktivnosti v posameznih krajevnih organizacijah. Upravičiti morajo tudi zaupanje, ki so ga jim dali občani.
Želimo jim veliko delovnih uspehov pri premagovanju vsakodnevnih vprašanj naših občanov.
—	V četrtek, 22. decembra, je bila v občini na novo ustanovljena občinska zveza prijateljev mladine (ZPM). Na ustanovni skupščini so sprejeli svoja pravila in akcijski program delovanja. V okviru svoje dejavnosti imajo svete in obdore, ki bodo razreševali vprašanja mladih. ZPM ima naslednje odbore in svete: svet pionirjev, komisijo za predšolsko vzgojo, komisijo za delo s starši, odbor za rekreacijo otrok, odbor, za bralno značko in odbor za novoletno jelko.
Izvolili so tudi novo vodstvo ZPM v občini, kateremu predseduje tovarišica Milena JAN. Želimo jim veliko delovnih uspehov.
—	V četrtek, 22. 12. je bila prva seja predsedstva OK SZDL v novi sestavi. Na seji so obravnavali dopolnitve programa in akcijski program dela v letu 1984. Izvolili so nove člane koordinacijskih odborov in svetov pri predsedstvu OK SZDL. Obravnavali in sprejeli so dogovor o vodenju in poteku volitev odgovornih nosilcev dolžnosti v skupščini občine in SIS, ker jim v letu 1984 poteče mandat.
HIMALAJSKI USPEH
Aco Pepevnik je Šentjurčan, rojen leta 1959. Osnovno šolo je končal v Šentjurju ter nadaljeval na trgovski šoli v Celju. Po končani šoli je nekaj časa delal v tehnični trgovini Resevna v Šentjurju, sedaj pa je zaposlen v dentalnem skladišču Zlatarne v Celju.
Aco je človek, ki nerad govori o sebi, o svojih uspehih. Njegovi dosežki so veliki in je vredno, da jih posredujemo šentjurski javnosti.
Planinske višave so ga vlekle že od majhnih nog. Svojo planinsko izkaznico je dobil leta 1970 kot član šentjurskega planinskega društva. Leta 1976 je postal član alpinistične sekcije PD Celje.
Aco Pepevnik ima kot alpinist okoli 350 vzponov in je bil član dveh alpinističnih odprav pred
letošnjim himalajskim krstom. Prva nejgova velika pot je bila odprava v perujskih Andih. Preplezal je francosko smer. Skala pod vrhom je bila visoka 2000 m in osvojen perujski vrh Huas-caran 6654 m. Steno in vrh je dosegel v alpskem stilu v navezi še z dvema alpinistoma. Odprava je štela osem ljudi.
Leta 1981 je bil Aco član druge celjske alpinistične odprave na Norveško. Odprava je bila se-sestavlejna iz desetih izkušenih alpinistov. Vrh, na katerega so bili namenjeni, so preplezali samo štirje. To je bila prvenstvena smer. Tu je bila sama stena visoka 1700 m a vrh 2200 m.
Aco Pepevnik je svoj največji uspeh dosegel kot član letošnje celjske himalajske odprave. Odpravo je sestavljalo devet vrhunskih alpinistov, zdravnik in novinar. Preplezali so južno steno vrha Gaurishankar, ki je visok 7145 m. To je bila prvenstvena jugoslovanska smer. Odprava je trajala 68 dni, do samega vrha so plezali približno mesec dni. Stena pod vrhom je izredno zahtevna in nevarna. Celjska odprava je bila petnajsta, ki je naskakovala vrh, osvojile so ga samo tri, med njimi naša.
Aco Pepevnik je bil v navezi z Zupanom in sta plezala od tretjega tabora proti vrhu. Tisti dan je bilo zelo mrzlo. Prespala sta v snežni luknji v skali na višini 6700 m. Aco pravi, da je bilo zelo naporno, do bivaka v luknji sta si morala štiri ure masirati noge, da jima ne bi zamrznile. Ni čutil stopal, pihal je zelo močan in mrzel veter, da ju je premetavalo na vse strani. Pretrpela sta velik fizični in psihični napor. Aco razlaga, da je veliko vredno, da si psihično pripravljen za takšen vzpon.
Naslednji dan sta odšla Aco in Juš proti vrhu. Kot druga naveza naše odprave sta okoli 11. ure osvojila mogočni vrh. Sam Aco pravi, da ko je stopil na vrh, je bil vesel, da se je s tem končala odprava. Komaj je čakal, da se vrne v dolino. Na samem vrhu, pravi, da je bil popolnoma prazen, brez občutkov.
Aco nadaljuje svoje pripovedovanje ... »Za premagovanje Himalaje, da bi se psihično pripravil, sem naredil okoli 30 čisto samostojnih vzponov na Okrešlju. Alpinizem mi izpolni dobršen del mojega življenja, to je kot povratek k divji naravi. Ko sem prišel domov, sem zares občutil lepote družinskega življenja in bogastvo, ki ga imam. Globoko sem prepričan, da je naša odprava dostojno reprezentirala našo domovino.«
Aco Pepevnik je sedaj doma na svojem delovnem mestu, med nami. Spominja se vseh doživetij na Himalaji. Spomin mu greni samo to, da kot športnik zveznega razreda ni dobil podpore in razumevanja pri naši TKS.
Pred naskokom na vrh...
Takšen je Aco, ne govori veliko o sebi. Vse svoje uspehe pripisuje drugim, da so tudi drugi in družba zaslužni za njegove za res izjemne dosežke.
Goce Kalajdžiski
VSEM OBČANOM VELIKO SREČE IN ZDRAVJA
EUKTROINSTALACUE SERVIS GOR1LCEV ELEKTROMER1TVE
63230 ŠENTJUR PH CELJU
22. DECEMBER - DAN JLA
V	malem mestu Rudo so se
22.	decembra 1941 postavili v vrsto pred tovarišem Titom, brezkompromisni borci za vse kar je bilo zapisano na bojnih zastavah, ki so jih nosili njihovi nasledniki v času 4-letne borbe.
V	spomin na ta dan praznujemo vsi pripadniki oboroženih sil, kakor tudi vsi, ki sodelujemo v izgradnji koncepcije SLO svoj praznik.
Letos tretjič praznujemo dan JLA brez našega maršala, vendar je on z nami on je v naših srcih in v našem delu, ki ga vodi njegova misel, ki jo je izrekel 11. decembra 1969 na proslavi 50-letnice univerze v Ljubljani:
»Mi moramo stalno izpopolnjevati sistem našega splošnega ljudskega odpora na osnovi trajnih izkušenj naše NOB, kakor
tudi na osnovi samoupravnih odnosov med našimi delovnimi ljudmi. Kajti nemogoče si je zamisliti izgradnjo samoupravne družbe in družbenega življenja nasploh, če iste odnose ne vgradimo tudi v obrambni sistem. Zato mora biti v nadaljnjem razvoju koncepcija SLO v središču pozornosti naš delovni človek, ter njegove samoupravne pravice in dolžnosti, da aktivno sodeluje v organiziranju ob-
rambe pridobitev naše socialistične revolucije in samoupravne družbe.-«
Prehojena pot naše armade je velika od revolucije do danes, zgradili smo čvrsto armado, ki je osvobodila okupirano Jugoslavijo in jo je sposobna obraniti, pred slehernim agresorjem. Zgradili smo teritorialno obrambo, ki predstavlja organizacijo najširših ljudskih množic, ki se pripravljajo za oborožen odpor eventuelnemu agresorju.
Sprovedli smo v dejanju zamisel koncepcije SLO, ki povezuje vse dejavnike izgradnje samoupravne socialistične domovine v enotem sistem, ki v danem trenutku lahko uspešno vodi domovino tudi v najtežjih situacijah.
Mogoče bo kdo zastavil vprašanje zakaj se pripravljamo na
obrambo, ko je vojna nepotrebna in si jo ne želimo. Res je, vojne si ne želi delovni človek, vojno začno ljudje, ki vidijo v njej koristi. Ob eksploziji atomske bombe nad Hirošimo je človeštvo vzkliknilo — nikoli več vojne. Vendar tako se je človeštvo zaklinjalo vedno, ko je Napoleon korakal v Egipt, v Rusijo, ko je na fronti pri Verdunu padlo milijon vojakov, ko je bil premagan tiran Evrope.
Klju)> temu pa odjek bombe nad Hirošimo ni bil dovolj močan, vojne so se nadaljevale v Vietnamu, vojne na bližnjem Vzhodu, imamo vojno med Irakom in Iranom..., ki je na pragu Evrope, zato je odgovor za kaj se pripravljamo jasen, v vseh vojnah je bil napaden tisti, ki je bil na obrambo preslabo pripravljen.
Samo naša pripravljenost in organiziranost, da uničimo tanke in letala, ki bi pridrli preko naših meja in naša odločenost, da branimo bratstvo in enotnost, socialistične in samoupravne odnose in naše delo nam je porok, da lahko živimo v miru.
Stanko Arzenšek
********* A-*****-******)!'■****■****■**■■**•-A***********
Vsem pripadnikom JLA in TO čestitamo ob prazniku!
DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZICIJE SKUP. OBČINE IN UREDNlSVO
Usposabljanje delovnih ljudi za SLO in družbeno samozaščito v letu '84
Republiški sekretariat za ljudsko obrambo je na podlagi zakon« skih pooblastil določil program in vsebino letošnjega usposabljanja delovnih ljudi in občanov za naloge SLO in DS:
radiobioloSko in kemično
OROŽJE IN ZAŠČITA PRED NJIM.
Program tega usposabljanja bo izvajan v dveh oblikah:
prvi del se že izvaja preko javnih občil — v obrambnem tisku, v radiu in s posebnimi oddajami preko TV. Temu, individualnemu usposabljanju, je namenjena tudi posebna knjižica z naslovom »RBK orožje in zaščita pred njim«, ki jo bodo dobila vsa gospodinjstva v občini. Drugi del usposabljanja, ki ga bo organiziral upravni organ za ljudsko ob-
rambo v sodelovanju s KS oziroma njenimi komiteji za SLO in DS, pa bo potekal v obliki skupinskega usposabljanja s predavanji, razgovori in prikazovanji filmov v prvih mesecih leta
1984.	Prostore za usposabljanje bodo tudi letos zagotavljale šole.
Z našim obvestilom želimo posebej opozoriti vse občane na spremljanje tiska, posebnih oddaj radia in televizije, oziroma na novo, to je individualno obliko usposabljanja delovnih ljudi in občanov za naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Ta bo omogočala tudi boljšo pripravljenost vseh za aktivnejše sodelovanje pri skupinskem usposabljanju, istočasno pa tudi njegovo višjo kvaliteto.
Svet za SLO in DS pri SO Šentjur pri Celju
OBVESTILO
OO ZSMS Šentjur — center vabi vse mladinke in mladince na plesni tečaj rock’n rolla in disco plesov, s pričetkom 6. januarja 1984, ob 16. uri, v prostorih gasilskega doma v Šentjurju.
Prijave zbira tov Breda Kladnik v blagovnici Merx Šentjur (na beli tehniki).
Karte bono na voljo od 6. I. 1984, zato s prijavami pohitite, ker je število vstopnic omejeno. S sabo prinesite športno opremo.
Nasvidenje torej vsak petek od 16. do 18.30. ure!
vi/vi/M/vi/vi/*i/vi/>i/»i/ n/^	vwvi'VV-VV-V	v. v v	v y .y y y ^ V V-	W ^ u* ^
/K ^	^ ^ A A A K A	A A A A A A A A A A A A A	A A A A	A A A n A	A A A	A A A	A A A A A
Servis pralnih strojev in štedilnikov Zupanc Franc, Valentina Orožna 8/d Šentjur, želi svojim cenjenim strankam ter vsem delovnim ljudem in občanom srečno in uspehov polno novo leto 1984.
O/ *1, Vly vi/ Vi/ M/ vi/ vi/ vi/ M/ vi/ vi/ Vi/ VI/ VI/ Vi/ Vi/ Vi/ Vi/ Vi/ Vi/ VI/ Vi/ Vi/ Vi/ Vi/ Vi/ Vi/ Vi/ Vi/ Vi/ V/ VI/ Vi/ Vi/ V Sl/ VI/ VI/ M/ Vi/ Vi/ Vi/ Vi/ Vi/ vv
In iportnih Izdelkov toper TOZD ELEGANT Šentjur
VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM IN OBČANOM ZELI VELIKO SREČE V NOVEM LETU 1984
**********************************************
Poziv delegatom vseh samoupravnih sredin v občini Šentjur
Ob volitvah v letu 1982 so delegati, ki so bili izvoljeni, prevzeli obveznost da bodo prenašali stališča in mnenja iz svojih sredin v ustrezne organe skupščine občine, kakor tudi v samoupravne interesne skupnosti.
V delegatskem sistemu imajo delovni ljudje in občani s svojimi delegati možnost odločanja o ustvarjalnem delu v posameznih skupščinah. Res je, da smo v težjih ekonomskih razmerah in nam našo samoupravno dogovarjanje dodeljujejo z raznimi ukrepi.
Delegacije so oblikovane v krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela, v obrtnih združenjih in pri kmetih — članih zadrug v zadružnih e-notah. Nobena kategorija delovnih ljudi in občanov ni izpuščena. Zato je toliko pomembnejše, da se delegati iz posamezne sredine dobijo na skupni seji delegacije in predelajo gradivo za posamezno skupščino.
Ravno delegacija mora dobro pregledati gradivo, da ugotovi lastne interese svoje sredine in opozori odgovorne na določena stališča. Koliko dogovorov in sklepov gre mimo krajevne skupnosti, TOZD ali občanov, ko pa so osebno prizadeti, se sprašujejo kdo je takšne sklepe sprejel. Mogoče je bil kdo od teh ljudi tudi delegat na posamezni skupščini.
Zaradi vseh teh momentov pozivamo delegate iz vseh sredin, posebno še vodje delegacij ter vse družbenopolitične organizacije v KS: SZDL, ZKS, ZSMS, ZB ter samoupravne organe — skupščino in svet KS, kakor tudi v TOZD: ZSS, ZKS, ZSMS, delavske svete in individualne poslovodne organe, da posvetijo večjo skrb delovanju delegacij
Prav tako svetujemo, da pri delu delegacij upoštevamo :
—	delegacija se mora pred vsako skupščino sestati, da se oblikujejo mnenja, če sama ne more pokliče k dejavnosti ■tudi ostale organe — stališče naj bo pismeno, da ga delegat lažje posreduje;
—	vsi zgoraj omenjeni dejavniki morajo skrbeti, da bodo delegati prenašali ustrezna mnenja, stališča, pobude za samoupravno razreševanje vprašanj v posamezne skupščine;
—	delegati morajo na sejah skupščine skupno dogovarjati določene naloge in ne togo zastopati svojih stališč;
—	delegati morajo stališča, mnenja in sklepe prenesti nazaj v svojo samoupravno sredino in nazaj na delegacijo, da se vsi delegati seznanijo z vsebino problematike, če bo drugič drugi delegat, da bo to problematiko poznal;
—	delegati so odgovorni samoupravni sredini, ki jih je izvolila, še posebno pa občanom in delovnim ljudem, kateri so jih izvolili.
Zato na koncu razmišljanja pozivamo delegate, da svojo delegatsko dolžnost izpolnjujejo s tem, da se bodo:
—	seznanjali z gradivi za posamezno sejo. skupščine,
—	redno hodili na seje delegacije, ko bodo le-te sklicane,
—	prenašali stališča in mnenja v posamezne skupščine,
—	prenašali mnenja iz skupščine nazaj v delegacijo, da bodo oblikovali nadaljnja mnenja.
S takšnim načinom dela bomo odločali o našem nadaljnjem razvoju in delu naše občine in oblikovali delo posameznih interesnih skupnosti.
OK SZDL.
izpeljanim konferencam po osnovnih mladinskih organizacijah je še vedno velik del tiste mladine, ki se v organizirane družbene aktivnosti ne vključuje. Mladi vedo brez dlake na jeziku povedati marsikaj, toda na žalost ne tam, kjer bi moralo biti za to mesto. Spregovorijo še na mladinskih sestankih, tega pa več ni oziroma redko kje na sejah OO ZK, sindikata, SZDL ali celo na seji delavskega sveta oziroma sveta KS. Tako se odkrito pogovarjajo, kadar so le sami mladi, ko so prisotni starejši, tega več ni.
Kaj je temu vzrok? Ali to, da še vedno mnogi mislijo, da je v domeni mladih le šport in zabava, ali pa to, da jim manjka izkušenj in zrelosti za razsojanje in dogovarjanje o »pomembnih stvareh«? Verjetno se v praksi pojavlja eno in drugo, ali skupek obeh, to je, da se mi sami ne izpostavljamo, ker stvari ne poznamo dobro, primanjkuje nam političnih izkušenj itd. Rezultat tega pa je naša pasivnost, kadar teče beseda o zelo pomembnih stvareh. To nam je zraslo pod kožo, vendar bi se morali tega otresti.
Pasivnost mladih se kaže tudi v čisto neprizadetem obnašanju do razmeščanja jedrskih raket okrog nas, ki lahko povzročijo tudi njihovo aktiviranje nad našimi glavami. Pobude za mirovne demonstracije pri nas niso v večini primerov padle na plodna tla, ob tem pa si nihče ne žene k srcu, mnogim pa je še lažje, saj se jim ni bati revolucionarnosti in organiziranosti mladih. Enako velja za druge shode, manifestacije, javne tribune, s katerimi bi morali obsojati tudi marsikakšne domače pojave, seveda na osnovi konstruktivne kritike, ki nakazuje tudi poti za razširitev.
Tudi to so stvari, ki vodijo k hitrejšemu razmišljanju nekaterih družbenih programov. Mlada je potrebno v čimvečji me-
ri zmotivirati za to in vso energijo usmeriti v skupna jedra, ki vodijo v skupen interes delovnih ljudi in naše družbe. Tako so ugotavljali tudi na zadnji seji CK ZKS. Zaklaučki in sklepi te seje naj bi se čimprej odrazili tudi v naši praksi.
Ekonomska situacija, ki ni nič kaj ugodna, potrebuje za svojo razrešitev maksimalnost slehernega človeka. Naj bo ravno to izziv mladim, ki smo v prednosti zaradi neobremenjenosti v znanju in poglobljenih razmišljanjih, ki porajajo izvirne ideje, na katere se bomo morali naslanjati v vseh sredinah, od šol, krajevnih skupnosti pa do organizacij združenega dela. Kako se bomo s svojimi zanimanji uveljavili, pa obstojajo najrazličnejše možnosti. Toda ena je skupna in sicer ta, da nas obračanje k pasivnosti nikamor ne vodi. Arga-nizirati se moramo ter svoje po-vedeti, čutiti na zboru delavcev ali pa kar na neki. javni tribuni, ki bo organizirana tudi na prostem. Sicer ne zgolj slučajno. Ravno zato v mladinski organizaciji potrebujemo ljudi, ki znajo misliti z lastno glavo, ki se bojujejo za svoja stališča in se jih v argumentami razpravi upajo tudi spreminjati.
Danes pa se še vedno srečujemo z miselnostjo, da so v mladinski organizaciji ljudje ki nič ne mislijo, sposobni organizirati samo plese, štafeto, šport ali pa še kakšno delovno akcijo. Morda so se ravno zaradi takšnega podcenjevanja mladih, organizacije ZSMS marsikje odrinile na stran, toda ponovno pihaj a čas, ko mladi hočemo na ta ali oni način opozoriti nase in na svoje probleme, ki so tudi problemi širše bružbe.
To pa mora biti naloga vseh subjektivnih socialističnih sil ne samo mladinske organizacije, ki v prihodnje v zvezi s tem že načrtuje aktivnosti.
Jože ARTNAK
Občutek nemoči moramo preseči z bolj odločnimi aktivnostmi
V vrstah mlađih se srečujemo z najrazličnejšimi pogledi, razmišljanji, idejnimi in alternativnimi rešitvami, ki pa jih danes v družbi ne znamo ali pa tudi nočemo prepoznati ter ta neizkoriščen potencial vključiti v tokove naše družbene stvarnosti.
Tako se navadno naša velika družbena rezerva največkrat razvodeni na modrovanjih in razpravah ali pa drugje v ožjih skupinah mladih. Vsa zadeva nas je pripeljala celo tako daleč, da smo postali imuni za razne pojave, pa tudi tam, kjer bi moralo priti do soočanja interesov mladih ali celo do konfrontacije s sedanjim načinom dela, se več ne oglašamo, vsak za sebe se je ogradil, pasiviziral do okolja in na ta način protestira zaradi nemoči. Še celo več, nekateri mladi so šli že tako daleč, da namesto organiziranega načina preko našega političnega sistema s punkom skušajo izpostaviti svoje stiske, občutke zapostavljenosti, brezpespektiv-nosti. Ugotovitev enega izmed razpravljalcev na zadnji 9. seji CK ZKS, ki je tekla o idejnopo-
litičnih vprašanjih družbenopolitičnega organiziranja in delovanja mladih, je bila, da nekateri zagovorniki punka rišejo celo kljukaste križe po zidovih samo zato, ker vedno, da ti nacistični simboli dražijo starejše in predvsem tiste, za katere mislijo, da kroje njihovo usodo. Ali ni tudi skupina »Laibach« svojevrstna igra paranja živcev starejših ter opozarja na pojave nehuma-nizma v naši družbi, boj proti birokratsko dogmatski brezduš-nosti in ukalupljenosti, so ugotavljali razpravljalci.
Ob takšnih ugotovitvah se moramo zamisliti tudi v naši občini. Ti pojavi se hitro širijo iz velikih centrov — Ljubljane, Maribora in Celja. Mislim, da ne kaže toliko obsojati mladih zaradi zapadanja pod vpliv novim gibanjem, kot to, da je neobhod-no analizirati vzroke stanja, v katerem se mladi nahajajo na področju družbenoekonomskega in socialnega stanja, kot so zaposlovanje in štipendiranje, pridobivanje stanovanj itd.
Kljub bolj ali manj uspešno
TRGOVSKO PROIZVAJALNO PODJETJE
TOZD Trgovska dejavnost
DELAVCI TOZD-a SE TOPLO PRIPOROČAJO ZA CENJENI NAKUP IN ŽELIJO VSEM OBČANOM IN POTROŠNIKOM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1984
VSEM OBČANOM IN DELOVNIM LJUDEM VELIKO USPEHA V NOVEM LETU 19 84
OBRTNO ZDRUŽENJE ŠENTJUR
Osnutek resolucije za leto 1984 v javni razpravi
Na zadnjih sejah vseh zborov skupščin so delegati obravnavali tudi osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine za leto 1984.
Resolucija temelji na osnutku zvezne in republiške resolucije in na predlogu načrta uresničevanja dolgoročnega programa stabilizacije v občini. Pri sestavi resolucije so bili upoštevani tudi rezultati doseženi v letih 1981, 1982 in načrti posameznih OZD za leto 1984.
Na osnovi tega so bili izoblikovani temeljni cilji družbenega in ekonomskega razvoja v letu 1984, ki so naslednji:
1.	Povečati izvoz blaga in storitev, predvsem na konferti-bilno področje. Z izvozom naj bi v letu 1984 dosegli najmanj 10 % celotnega prihodka gospodarstva.
2.	Zagotoviti nemoteno proizvodnjo s poudarkom na rasti industrijske proizvodnje.
3.	Doseči produktivno zaposlovanje ob upoštevanju priliva iz šol in poslovnih usmeritev OZD.
4.	Vse oblike porabe uskladiti z dejanskimi možnostli ter u-poštevati večji poudarek rasti akumulacije v OZD.
5.	Enakomerno razvijati območje občin v smislu izenačevanja standarda in izenačevanja pogojev bivanja.
6.	Zagotoviti intenzivnejšo obdelavo kmetijskih površin in kmetijske proizvodnje.
7.	Posodobiti zastarelo opremo v OZD kot predpogoj za večjo konkurenčnost in kvaliteto na tržišču, z maksimalnim angažiranjem domačega znanja in opreme.
V nadaljevanju obravnava resolucija materialne okvire razvoja za leto 1984 in naloge pri uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije ter naloge, ki iz ključnih usmeritev za leto 1984. V ta namen so obravnavana vsa področja od investicijskega vlaganja, proizvodnje hrane in kmetijstva, zaposlovanja, gostinstva, malega gospodarstva, skupne in splošne porabe, urejanja prostora, mladinskega prostovljnega dela do SLO
Na osnovi prvih obravnavanj in pripomb je mogoče ugotviti, da so v vseh sredinah resno pristopili k obravnavanju resolucije. Pričakujemo lahko, da bo do oblikovanja predloga resolucije prišlo še več pobud in predlogov, tako da bomo v predlogu resolucije dejansko zajeli vsa področja in izoblikovali dokončna izhodišča in usmeritve za izvajanje politike družbenega plana za leto 1984.
O delu sveta potrošnikov v KS Center
Svet potrošnikov krajevne skupnosti Šentjur — center se je dne 13. decembra sestal na svoji 5. redni seji od izvolitve v novembru 1982 in obravnaval
—	oceno uresničevanja politike cen v občini
—	Pregled problematike preskrbe občanov z osnovninji življenjskimi artikli in založenost trgovin
—	Druga aktualna vprašanja, ki zadevajo občane kot potrošnike
Po že ustaljeni praksi so bili na sejo vabljeni tudi predstavniki organov KS in njenih družbenopolitičnih organizacij, predsednik IS SO Šentjur, predsednik skupnosti za cene ter odgovorni delavci trgovskih TOZD z območja te občine ki skrbijo za založenost trgovin.
Predsednik skupnosti za cene tov. Stanko Zupanc je poročal o uresničevanju politike cen v občini in s tem odgovoril na vse pogosteje postavljena vprašanja občanov, ali se uresničuje dogovorjena politika cen v občini in ali še obvladujemo na prvi pogled stihijsko naraščanje cen. Iz poročila in razprave, v katero se je vključil tudi predsednik IS SO Šentjur tov. Ivan Jager, lahko povzamemo: skupnost za cene v občini Šentjur je v letošnjem letu odločala o povišanjih cen posameznih predlagateljev v okviru dovoljene rasti. Preko dovoljenih okvirov so se povečale le cene nekaterih komunalnih storitev (stanovanjska izgradnja) in cena vode, vse v primerjavi s preteklim letom za približno
47 %. Na ceno vode v občini ni moč vplivati ker smo odvisni od cene, ki jo oblikujejo sosednje občine, ki nam vodo prodajajo. Rešitev vidimo v prizadevanjih, da bi se čimprej otresli takšne odvisnosti. Zato so že prisotne kompleksnejše rešitve za oskrbo z vodo. V izdelavi je idejni projekt »Kozarica«, ki bi po doslej opravljenih analizah zadovoljil potrebe po vodi .za občino kot celoto. Sredstva za omenjeni projekt bodo morale zagotoviti krajevne skupnosti. Nosilec prizadevanj za dolgoročno ureditev oskrbe za vodo je IS SO.
Poročilo o zadolženosti trgovin in o problematiki v zvezi s preskrbo so podali direktor TOZD Prodaja Šentjur tov. Plemenitaš in poslovodja tov. Jaz-binšek ter poslovodja trgovine s tehn. blagom TOZD Trgovska dejavnost KK Šentjur tov. Op-rešnik. Iz poročil lahko povzamemo da trénutno ni večjih problemov glede preskrbe z osnovnimi življenjskimi artikli. Omejeno nakupovanje olja (največ 2 steklenici), občasno primanjkuje sladkorja, slaba je preskrba z mesom zaradi neurejenih odkupnih cen, problem je pri mleku in mlečnih izdelkih kjer tudi v bodoče ne moremo pričakovati boljše ponudbe. Vse ostalo je zadovoljivo zlasti dovolj je kave, trenutno tudi limon, občasno primanjkuje pralnih praškov. V trgovini s tehničnim in drugim blagom je pomanjkanje izdelkov iz bombaža, primanjkuje tudi bele tehnike in izdelkov s področja akustike, dovolj pa je gradbenega materiala razen strešne opeke.
Poslovodja trgovine s tehničnim blagom v KK Šentjur tov. Oprešnik je napovedal slabo založenost s krmili in umetnimi gnojili, kar je in bo tudi v bodoče zagotovljeno predvsem za organizirano rejo v združenem sektorju. Na zalogi je dovolj premoga več vrst; čakalna doba je kratka. V mesecu novembru so se nekateri občani pritoževali zaradi slabe kvalitete premoga. Šlo je le za eno pošiljko, ki jo je trgovina dobila iz dnevnega kopa v Zagorju. Vse reklamacije s strani potrošnikov so bile rešene njim v prid.
Prizadevanja odgovornih dejavnikov v občini za popestritev in dopolnitev ponudbe v celoti podpira tudi svet potrošnikov. Gre za povečevanje trgovskih površin. V bližnji prihodnosti, v letu 1984, bo pričela z delom tr-
govina Hvalec v Črnolici, mesnica z delikatesami v Šentjurju, ribarnica v Šentjurju; aktivnost potrošniškega sveta pa bo še posebej aktivno naravnana na u-stanovitev tržnice v centru Šentjurja, kar bo potrebno vključiti v plan KS za naslednje leto Svet potrošnikov je sprejel pobudo nekaj občanov, da se pri KS Šentjur — center odpre KNJIGA PREDLOGOV IN MNJENJ, v katero bodo občani vpisali vse koristne predloge za rešitev vprašanj s področja preskrbe, nakazovali probleme in predlagali njihovo rešitev. S koristnimi predlogi bodo usmerjali tudi delo sveta potrošnikov. Knjiga bo odprta vsako sredo.
Pavla Žmahar, predsednica sveta potr. Šentjur-center Irena Rauter, članica sveta potr.
SOCIALISTIČNA REPUCLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU IN OBČINSKA KONFERENCA SZDL ŠENTJUR- PRI CELJU
SKLICUJETA RAZGOVOR Z ZDOMCI
ki bo v sredo dne 28. decembra 1983 ob 13. uri
v sejni sobi SO Šentjur! (Stavba SO — pritličje — levo)
Na razgovoru bodo sodelovali najodgovornejši dejavni-niki iz gospodarstva, obrtnega združenja, izvršnega sveta SO in ostali.
Osnovni namen sklica je, da bi ugotovili, kakšen je interes zdomcev za vračanje v domovino, s kakšnimi možnostmi za vključevanje v združeno delo in v obrt razpolagamo v občini in da bi razrešili tudi ostala vprašanja.
Prepričani smo, da se boste razgovora zagotovo udeležili!
Predsednik OK SDL	Predsednik SO
Jakob RATAJC	Peter KNEZ
UREDITEV RESEVNE
Delo odbora za ureditev Re-sevne je bilo v letošnjem letu usmerjeno v pripravljalna dela na trasi ceste Šentjur — Svetina. V dogovoru z GG Celje in Šentjur so bila že v letu 1982 izvedena zemeljska dela na novi trasi odseka ceste Resevna — Slemene. V letu 1983 pa so potekala dela na nasipavanju, ravnanju in kanalizaciji celotne trase. Tako je urejena dobra povezava med Svetino — Resevno — Šentjurjem in Ritnikom.
Na cestišču Klad je — Resevna je bilo opravljenih veliko prostovoljnih ur, v katerih so sodelovali občani Resevne in njene okolice. Delo je bilo opravljeno pri čiščenju trase, polaganju kanalizacije, postavljanju in razva-žanju jaškov in čiščenju kanala na zgornjem delu cestišča En kilometer cestišča je bil grobo pripravljen za asfaltiranje. Da ni prišlo do realizacije te naloge v letu 1983, je krivo predolgo dogovarjanje o zagotavljanju finančnih sredstev. S takšno prakso se v naslednjem letu ne sme nadaljevati, če hočemo uresničiti program.
Občani Resevne in njene okolice so organizirali delovno soboto, da so cestišče s kanalizacijo, jarkom in jaški pripravljeni
za zimo. Prav tako so pričeli za zbiranje finančnih sredstev kot svoj delež finančni konstrukciji za asfaltiranje cestišča.
Za obširna dela na cestišču Kladje — Planinski dom na Re-sevni so prispevali finančna sredstva:
—	KS	center	100.000,00	din
—	KS	okolica	50.000,00	din
—	PD	30.000,00	din
Največji delež pri delih na	ce-
stišču je prispevalo GG Celje s TOZD Šentjur. Posebno veliko dela je bilo vloženega pri povezavi ceste Resevna — Slemene. Ves nasipni material od Kladja do Slemen sta prispevala občana Sorčan in Rozman. Tako se delež občanov pri izgradnji ceste nenehno povečuje. Pri organizaciji del so sodelovali tovariš Drobne Ivan iz GG Celje, občani Slomškova, Knezova in Romihova.
Ker je bil program dela v letošnjem letu usmerjen predvsem na dela na cestišču Kladje — Resevna — Svetina, zaostajajo dela na spominskem parku, kjer manjka tehnična dokumentacija za opravljanje zemeljskih del, po katerih bi se lahko nadaljevalo s saditvijo dreves in postavljanjem objektov, ki jih predvideva idejni projekt.
Ob 30-letnici krvodajalstva
V soboto, 3. decembra, je občinski odbor RK Šentjur organiziral srečanje krvodajalcev. To srečanje je bilo organizirano v počastitev 30-letnice krvodajalstva.
Srečanje je otvoril predsednik Občinskega odbora RK tovariš Rudi Lesnik, ki je dejal, da je Rdeči križ sestavni del organiziranih sil v okviru SZDL in s svojo dejavnostjo in aktivnostmi koristi ljudem.
Jože ŽLENDER in Stane KAJT NA 50-kratna krvodajalca
Med številnimi aktivnosti je krvodajalstvo prioritetna naloga RK. Kako koristna aktivnost je krvodajalstvo, ve vsak naš prebivalec, vendar ugotavljamo, da je število krvodajalcev še premajhno.
Srečanje je pozdravil tudi Ivan Jager — predsednik IS Skupščine občine, Šentjur in poudaril : »-Redkokdaj se v občini zberemo občani v takem številu kot smo zbrani danes ob skupni misli in dejavnosti, ki je družbeno tako širokega pomena, kot je krvodajalstvo oziroma darovanje krvi. Prav je, da je takšno srečanje svečano, zlasti pa še, če je organizirano ob tako pomembni obletnici. Za nami vsemi je torej 30 let širokega prostovoljnega, humanega delovanja, tisoči občanov, ki so dojeli širino in pomembnost darovanja krvi na način, ki je prisoten samo v naši socialistični družbi, kjer sta človek in njegovo zdravje najvišja vrednota...«
Srečanju krovodajalcev je prisostvovala tudi predsednica RKS tov. prot. Ivica Žnidaršič, ki je tudi v sodelovanju s tovarišem Rudijem Lesniko in Ivanom Kolmanom podelila aktivistom RK priznanja Rdečega križa Slovenije. Tovariš dr. Janez Šmid pa je podelil večkratnim krvodajalcem diplome in jubilejne značke.
Goce Kalajdžiski
75 let društva invalidov
CELJE, LJUBLJANSKA 11
AVTOMOBILI XAmVA - AVTOMOBILI ZA VAS
Zda,j ,ji» čas za pripravo avtomobila za zimsko obdobje ?
V vaši prodajalci' v Šentjurju pri Celju lahko kupite :
-	zimske avtopnjime,
-	snežne verirre,
-	antifriz,
-	akumulatorje,
•» kahle za vžifj,
-	strpala in spreje za odstranjevanje ledu s sip,^
-	prtljažnike za smuči
in vse ostale potrebščine za vaš avtomobil. AVTOMOBILI ZAinVA - AVTOMOBILI ZA VAS
VSEM OBČANOM, DELOVNIM LJUDEM IN POTROŠNIKOM SREČNO NOVO LETO 19 84
Šentjurski vinogradniki v Slovenskih goricah
Stalna skrb za invalida je glavna naloga društva, ki se že petnajst let posveča invalidom in duševno prizadetim občanom šentjurske občine.
Lepo pripravljeno srečanje invalidov občine Šentjur v Gorici pri Slivnici je pokazalo, da invalidi pri nas niso osamljeni Ponuja se jim kup aktivnosti, v katerih lahko sodelujejo in jih organizira društvo preko svojih poverjenikov na terenu.
Društvo ima trenutno osemsto članov. V to število so všteti delovni invalidi, ki jih je v občini približno 650, ostali pa so duševno prizadeti in onemogli občani. Delo v društvu je organizirano preko poverjenikov po krajevnih skupnostih, ti pa sestavljajo širši izvršilni odbor, ki ima svoj prostor v stari občinski zgradbi.
Predsednik društva tov. Ščurek je nakazal aktivnosti, v katere so vklučeni invalidi vseh kategorij. Da bi zagotovili socialno varnost invalidov, si je društvo zadalo nalogo, da vsaj enkrat letno obišče nepokretne invalide na domu in jim nudi pomoč v pripravi ozimnice in kurjave. Invalidi imajo organi-
zirano brezplačno pravno pomoč, socialno ogroženi pa prejemajo denarno pomoč, ki je simbolična in znaša tisoč dinarjev letno. Za socialno šibke invalide poravnava društvo tudi stroške izleta, katerega organizirajo vsaj enkrat letno V okviru društva delujeta tudi šahovska in strelska sekcija Namen društva pa je organizirati tudi kegljanje. Društvo o-cenjuje, da je povezava invalidov med krajevnimi skupnostmi dobra, želja pa je, da se invalidi povežejo tudi z ostalimi društvi v celjski regiji.
Še naprej se bodo trudili, da bodo ostale vezi z brigadirji, ki prihajajo na Kozjankso pod zastavo rdečega križa, prav tako pa želijo ohraniti dobro sodelovanje med ostalimi društvi v občini in DPO.
Petnajsta obletnica uspešnega delovanja društva invalidov sta se poleg predstavnikov DPO in KS v občini udeležila tudi predstavnik republiške skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja tov. Japi ter tajnik Zveze društev invalidov Slovenije tov. Valentina Markovič.
Franc ŠKOBERNE
K izobraževanju vinogradnikov spadajo tudi ogledi sodobno urejenih vinogradniških površin in tehnično izpopolnjenih objektov kletarstva, to je vinskih kleti.
Vinogradniško-sadjarsko društvo je v ta namen za svoje članstvo organiziralo izlet v klet vinogradniškega kombinata Ljutomer. Ing. Žagar, ki nas je pred kletjo sprejel, nam je zelo poljudno razložil potek sprejemanja, tehtanja, merjenja sladkorne stopnje in ocenitve kakovosti grozdja ter v celoti mehanizirano predelavo grozdja v mošt.
V najglobji etaži, 17 m pod zemljo, smo občudovali velikanske trebušaste hrastove sode in ogromne steklene ter kovinske -cisterne, vse polne z letošnjim odličnim vinskim pridelkom. Seznanjeni smo bili s strokovnim »šolanjem« mladega vina, ki je za kvaliteto vina odločilnega pomena. Ob degustaciji vrhunskih vin, večinoma lanskega pridelka, nam je ing. Žagar strokovno, vendar zelo poljudno pripovedoval o sodobnem vinskem izboru
belih vin podravskega vinorodnega okoliša.
Sledil je ogled Jeruzalemskih goric, kjer smo občudovali velikanske površine vinogradniokv večinoma na terasah. Žal se vsled slabe vidljivosti nismo povzpeli na razgledni stolp, odkoder bi videli še širše področje.
Ptujska vinoteka je ena najstarejših in največjih v naši domovini, ki hrani vstekleničena vina iz razdobja zadnjih 60 let. To vinoteko smo si z zanimanjem ogledali ter bili deležni degustacije odličnih haloških vin.
Naslednja postaja je bila nad 300 let stara Černetova zidanica v Framu, kjer smo občudovali originalno starinsko prešo s krnico, koš, ki ga sestavijo z brezovimi obroči in še drugo. V prostorni, obokani kleti smo bili seveda deležni mokre vsebine letošnjega odličnega pridelka.
Sledila je večerja v znani gostilni v Račah, kjer ni manjkalo pesmi in plesa in že je bilo prijetnega, poučnega izlleta konec.
Ernest Rečnik
VSEM SVOJIM POTROŠNIKOM IN OBČANOM ZELI SREČNO 19 84
INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA TOVORNIK — Stopče 12 GROBELNO
Dopisujte 1
Predsedstvo Skupščine Rdečega križa Slovenije v počastitev 40-letnice Rdečega križa Slovenije v novi samoupravni socialistični ureditvi
RAZPISUJE
v sddelovanju z ZSMS, ZPMS in Loterijo Slovenije tekmovanje pionirjev — mladih članov Rdečega križa in mladine — za pomoč starejšim in invalidom.
S tekmovanjem želi Rdeči križ vzpodbuditi in pospešiti pomoč strejšim in invalidom, predvsem tam kjer živijo, to je v krajevni skupnosti.
V tekmovanju lahko sodelujejo aktivi mladih članov RK in mladine, pionirski odredi, osnovne organizacije ZSMS v šolah usmerjenega	izobraževanja,
osnovnih, srednjih, višjih in visokih, delovnih organizacijah ter krajevnih skupnostih.
V tekmovanju bomo ocenjevali pomoč starejšim in invalidom v naslednjih opravilih:
1.	Pomoč pri pripravljanju kurjave (pripravljanje in prinašanje drv; prinašanje suhljadi iz gozda in podobno).
2.	Pomoč pri sejanju vrtnih in poljskih pridelkov in pomoč pri shranjevanju le-teh.
3.	Pomoč pri preskrbi s prehrano (prinašanje hrane iz obratov družbene prehrane, nakupovanje v trgovini).
4.	Čiščenje snega in zeledenelih poti okoli hiše, spomladi pomoč pri urejanju vrtov in okolici hiš.
5.	Opravljanje drobnih gospodarskih del (pomoč pri pospravljanju stanovanjskih prostorov, zalivanje cvetlic in podobno).
6.	Spremljanje pri nakupih na, sprehodih, pomoč pri pisanju pisem, branje časopisov in knjig. itd.
7.	Spremstvo in pomoč pri prevozih z javnimi prevoznimi sredstvi.
Tekmovanje traja od 1. januarja 1984 do dneva mladosti 25. maja 1984.
Prijave za tekmovanje sprejemajo krajevne organizacije Rdečega križa, ki morajo poslati prijave za tekmovanje občinskim
organizacijam RK do 15. januarja 1984 in istočasno tudi prvo poročilo o vključevanju v tekmovanje. O opravljenih aktivnostih vodijo krajevne organizacije RK dnevnik.
O izvedbenih nalogah je treba mesečno poročati občinskim odborom Rdečega križa. K poročilu naj bo priloženo tudi celotno gradivo o izvedenih nalogah (opis dejavnosti, fotografije in druge aktivnosti izven opisa nalog) ter kdaj se je dejavnost začela.
Pionirski odredi, aktivi mladih članov RK in OO ZSMS, ki se prijavijo na razpis, oblikujejo podroben program dejavnosti, pri tem naj se povežejo s krajevnimi organizacijami RK, da jim pri oblikovanju in izvajanju programa pomagajo.
Občinski odbori Rdečega križa bodo ocenili vsa prispela poročila in najboljše nagradili. Poročilo najboljšega aktiva bo občinski odbor RK poslal Skupščini Rdečega križa Slovenije.
Občinski odbor RK mora predsedstvu Skupščine RKS pošiljati poročila o poteku tekmovanja in sicer 20. januarja, 20. februarja, 20. marca, 20. aprila, 20. maja in zaključno poročilo najkasneje do
31.	maja 1984.
Predsedstvo Skupščine RKS bo razglasilo rezultate tekmovanja
18.	junija 1984.
Predsedstvo Skupščine RKS bo 66 najbolj aktivnih skupin in posameznikov nagradilo:
Prvih deset skupin v skupni vrednosti — 400.000,00 din Drugih deset skupin v skupni vrednosti — 300.000,00 din Tretjih deset skupin v skupni vrednosti — 200.000,00 din
Četrtih deset skupin v skupni vrednosti — 150.000,00 din Petih deset skupin v skupni vrednosti — 100.000,00 din
Vseh ostalih 15 skupin v skupni vrednosti — 150.000,00 din Nagrade bodo praktične: uniforme mladih članov Rdečega križa, torbice prve medicinske pomoči, orodje, športni rekviziti in knjige.
40 najbolj aktivnih tekmovalcev bo nagrajeno z 10-dnevnim letovanjem v Mladinskem zdravilišču in okrevališču Rdečega križa, Debelem rtiču.
KAM GREMO?
V programu izletov Planinskega društva Šentjur je bil zadnji letošnji izlet in zaključek sezone v nedeljo, 6. 11. 1983.
Vodstvo in organizacijo tega izleta je prevzel vodja izletov Miha FERLEŽ. Že teden dni prej je tudi sam napisal plakate in jih razobesil. Prijave in vplačila je tudi sam sprejemal. Vsak prijavljenec je pa najprej vprašal, če se lahko prijavi, če je dovolj kondicijsko sposoben in kakšna oprema je potrebna. Vsakemu prijavljencu je bilo odgovorjeno, da je potrebna oprema za sredogorje in da bo hoje približno 8 ur. Organizacija je tekla in tudi dan izleta se je hitro približeval. Z nabranim denarjem in delnim prispevkom društva so kupili nekaj mesa in domačega kruha. Nahrbtniki so se polnili, vse je bilo pripravljeno, le pot je bila še neznana.
Vsi prijavljenci, bilo nas je 22, smo se ob vsakem srečanju spraševali:	»Kam gremo?« Toda
vprašanje je bilo brez odgovora. Minili so že zadnji dnevi in že je bila nedelja zjutraj, ko se zberemo ob 6.00 na železniški postaji. Vsi smo bili že zbrani in nekako nemirni, ker še vedno nismo vedeli, kam gremo, le naš Jožek nam je s harmoniko in lepimi vižami dajal vtis varnosti in poguma za na pot. Vlaki so prihajali za smer Celje, za Maribor, toda ni bilo besede — vstopite. Kar pripelje še vlak, ki vozi za smer Rogaška. Vodja izleta in harmonikar z raztegnjeno harmoniko sta nam dovolila vstopiti. Takoj smo si šepetaje rekli, da gremo na Boč ali Donačko goro. Prišel je sprevodnik: »Vozne karte, prosim,« je spregovoril. Mi smo se spogledali in' pokazali na vodnika. Zopet smo upali, da sedaj izvemo železni-
ško postajo izstopa. Naš vodnik je pa s sprevodnikom odšel v sosednji vagon in tam uredil formalnosti glede prevoza in zopet smo se spraševali: »KAM GREMO?«
Pripeljali smo se do železniške postaje Podplat, kjer je vodja rekel : »Planinci, izstopite!« Sedaj nam je bil cilj znan. Od Podplata je zelo lepa pot na Boč in tudi večini planincem naše skupine že znana.
Spremljalo nas je lepo jutro in dobra volja. Šli smo po lepi poti, mimo zapuščenih kmečkih hiš, v katerih še stojijo kmečke peči v sobah in še dajejo občutek topline. Pot smo nadaljevali
mimo lepo urejenih vikendov in vinogradov. Pri dveh vikendih so nam bila tudi vrata odprta, da smo se malo okrepčali in olajšali naše nahrbtnike. Z dobro voljo in pesmijo smo pot nadaljevali pod Bočem po Dolgi gpri do železniške postaje Loče. Po kratkem postanku je pripeljal tudi vlak in nas odpeljal v Šentjur.
Tako smo zaključili prijeten sončen dan. Za nami je bilo 8 ur hoje in smo tudi nekaj koristnega naredili za naše zdravje. Želim, da bi se pri naslednjih izletih prijavilo še več ljubiteljev narave in zdravja.
Dragica Straže
gir VAS VABI
Wk nakupu
f ŽIVIL TEKSTILA
r TEHNIČNEGA BLAGA
rr TOZD PRODAJA ŠENTJUR
VSEM POTROŠNIKOM IN DELOVNIM LJUDEM ŽELI SREČNO 19 84
GOSTIŠČE »PRI FRENKU« FRANC POVALEJ
LOVSKI DOM Šentjur
Zeli vsem občanom
srečno Novo leto 1984
11414 /4
Stran 8	UTRIP	öt. ts4 — aecemper i9«a
SOZD MERX — TOZD PRODAJA ŠENTJUR BLAGOVNICA ŠENTJUR ZA BREZPLAČNO SKODELICO KAVE
Ob nakupu v naši blagovnici vam bomo brezplačno postregli s skodelico kave v našem bifeju, če boste predložil ta kupon!
Se priporočamo za nakup!
ZAHVALA
Letos, 25. avgusta, smo se za vedno poslovili od našega dragega očeta
ANTONA VIDEČA iz Podgrada.
Kruta resnica, da našega očeta ni več med nami, nam zapušča neizbresne grenke sledi.
Prav zato se vedno spominjamo, kako nesebično so mu zadnje leto njegovega življenja, v katerem je trpel za neozdravljivo boleznijo, lajšali hude bolečine vsi zdravniki iz Zdravstvenega centra ŠENTJUR.
Za šentjurske zdravnike ni bilo nikdar pomembno ne kakšno je vreme, niti katera je ura podnevi ali ponoči, da ne bi prišli vsak dan k našemu očetu in mu lajšali bolečine.
Zavedamo se, da njihove požrtvovalnosti ne moremo nikdar poplačati, zato jim izrekamo tukaj prisrčno zahvalo.
Družina VIDEC
OTROCI, DEDEK MRAZ VAS VABI!
DRUŠTVU PRIJATELJEV MLADINE krajevne skupnosti ŠENTJUR — center je DEDEK MRAZ poslal sporočilo, da se bo s svojim spremstvom pripeljal
v četrtek, dne 29. decembra 1983 ob 17. uri
na TITOV TRG (pred BLAGOVNICO-MERX-SENTJUR) !
Vabimo vas, da se tega srečanja udeležite vsi otroci ter ' ostali občani.
DEDEK MRAZ ima za vas, dragi otroci, prijetno presenečenje!
IZVRSNI ODBOR DPM KS SENTJUR-CENTER
DEDEK MRAZ tudi sporoča, da bo med svojim obiskom v naši družbenopolitični skupnosti obiskal tudi vse vrtce in šole v naši občini in obdaroval otroke od:
prvega do četrtega razreda ter predšolske otroke, ki so rojeni od 1981. leta dalje!
PRAZNOVERNI POSADKA
Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju ▼ nakladi 4000 izvodov.
Uredniški odbor: glavni urednik Hinko Pap; odgovorni urednik Goce Kalaj diiski; Drago Slakan, Franc Skoberne — delo ES in OZD — let»’ grafije; Drago Mackošek, Bojan Batistič; lektorstvo — Danica Herič. Naslov uredništva: Titov trg 5, tel.: 741-286, 7414)02, t. rač. 50770-671-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: TOZD »Papirkonfekcija« Eriko. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov it. 745-15/9-1*78. Fotografij in rokopisov ne vračamo.
Posebna izdaja
UTRI
v
Občina Senijur pri Celju
v_________________J
Na podlagi zvezne in republiške ustave, 579. člena zakona o združenem delu, 47. člena družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SRS, katerega podpisnik je občinska skupščina, stališč skupščine in družbenopolitičnih organizacij o kadrovski politiki, smo de-
lovni ljudje in občani, združeni v temeljnih in enovitih delovnih organizacijah ter delovnih skupnostih, krajevnih skupnostih, OK SZDL, OK ZKS, OS ZSS, OK ZSMS, OK ZZB, občinski skupščini ter v SIS (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) sprejeli
dogovor
in meril za kadrovanje najodgovornejših funkcij in nalog v družbenopolitični skupnosti in drugih samoupravnih skupnostih, v družbenopolitičnih organizacijah združenega dela;
—	razvijanje kolektivnega dela, odločanja in odgovornosti v organih in telesih družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih družbenih organizacijah, vključujoč tudi individualno odgovornost vsakega člana kolektiva organa ali telesa oziroma vsakega nosilca javne funkcije za svoje delo;
—	oblikovanje predlogov kandidatov za nosilce funkcij v pravosodju: sodnike in sodnike porotnike rednih sodišč," sodnike sodišč združenega dela in drugih samoupravnih sodišč, za ■ družbene pravobranilce samoupravljanja, javne pravobranilce, sodnike za prekrške. Pri tem moramo upoštevati splošna načela in merila kadrovske politike ter z zakonom določene pogoje in kriterije.
- 3. člen
Družbeni
o uresničevanju kadrovske politike v občini Šentjur pri Celju
I.	Temeljne določbe
1.	člen
Udeleženci dogovora prevzemamo odgovornost, da v okviru svoje družbenopolitične, samoupravne in delovne aktivnosti uresničujemo dogovorjeno kadrovsko politiko ter s tem zagotavljamo hitrejši družbenoekonomski razvoj, razvoj samoupravnih družbenopolitičnih odnosov ter vsestranski razvoj svobodne socialistične osebnosti vsakega delavca in občana.
Na vseh nivojih si bomo prizadevali uresničevati načela samoupravno dogovorjene kadrovske politike, ki so v skladu z načeli naše socialistične družbe, uresničujoč načela, ki izhajajo iz vsebine Titove pobude o kolektivnem delu, odločanju in odgovornosti ter odločno preprečevali vse negativne pojave v kadrovski politiki, kot so karierizem, privatizacija, kadrovanje, neupoštevanje, celovito ocenjevanje kandidatov za odgovorna mesta itd.
2.	člen
Udeleženci dogovora bomo pri uresničevanju temeljnih smotrov in načel kadrovske politike skrbeli zlasti:
—	za vzgojo, razvoj in uveljavitev človeka kot svobodne socialistične osebnosti, ki v združenem delu skladno z družbenimi potrebami in svojimi sposobnostmi tvorno sodeluje pri ustvarjanju, delitvi in porabi ustvarjenih dobrin;
—	za organizirano in sistematično pridobivanje kadra ter spremljanje njihovega razvoja;
—	za samoupravno zasnovanost in organiziranost kadrovske politike;
—	za dolgoročno načrtovanje potreb po kadrih ter za načrtovanje izobraževanje oziroma usposabljanja ob delu;
—	za enotnost ciljev ter celovitost meril kadrovske politike, demokratičnost in doslednost pri njihovem uresničevanju;
—	za demokratičnost in javnost vseh kadrovskih postopkov;
—	za takšno usmerjanje kadrov, da bo lahko vsak posameznik glede na sposobnosti prispeval kar največ pri ekonomskem in samoupravnem razvoju DPS;
—	tako kadrovsko politiko na področju mednarodnih odnosov, ki bo temeljila na sistemu socialističnega samoupravljanja in zagotavljala uspešno opravljanje del oziroma nalog na področju mednarodnih odnosov ter prispevala k utrjevanju ugleda socialistične Jugoslavije;
—	dodeljevanje odlikovanj in družbenih priznanj kot oblike družbenega priznanja za dela in dejanja, ki naj bi spodbujala delovne ljudi, občane, organizacije združenega dela in druge organizacije in skupnosti k večjemu splošnemu napredku socialistične samoupravne družbe;
—	organizirano in sistematično spremljanje kadrov ter racionalno razporejanje kadrov v skladu s strokovno usposobljenostjo in z delom pridobljenimi zmožnostmi, uspešnostjo opravljanja del in nalog samoupravne politične aktivnosti, njihovega interesa in prizadevanj za nenehno izpopolnjevanje strokovnega in splošnega znanja;
—	organizacijo, oblikovanje in razvoj kadrovskih služb ter strokovno usposabljanje delavcev v kadrovskih službah;
—	enotno izvajanje sprejetih načel
S tem dogovorom udeleženci samoupravno urejujemo naslednje naloge kadrovske politike:
1.	Izdelavo, usklajevanje in dopolnjevanje skupnih osnov in kriterijev kataloga del oziroma nalog v združenem delu, zaradi racionalne in funkcionalne organizacije in delitve dela in nalog;
2.	Načrtovanje potreb po kadrih in njihov profesionalni razvoj;
3.	Vlogo vzgoje in izobraževanja v usklajenem zadovoljevanju kadrovskih potreb;
4.	Zagotavljanje enotnega izvajanja načel in meril pri kadrovanju in izbiri za najodgovornejše funkcije in naloge;
5.	Dograjevanje enotne kadrovsko-informacijske službe in sistema obveščanja;
6.	Oblikovanje in usposabljanje kadrovskih služb za strokovno opravljanje kadrovske funkcije;
7.	Način uresničevanja in spremljanja izvajanja družbenega dogovora p kadrovski politiki v občini.
II. Katalog del in nalog
4.	člen
Delavci v TOZD in delovnih skupnostih bomo s samoupravnim splošnim aktom določili razvid del in nalog z opisom njihove vsebine, zahtevane strokovne usposobljenosti (šolsko ali z delom pridobljeno usposobljenost), morebitne posebne zahteve, delovne pogoje in druge sestavine, pomembne za njihovo opravljanje in vrednotenje. Določanje razvida del in nalog je trajna naloga in ga je treba stalno dopolnjevati.
5.	člen
Katalog del nam bo služil za:
—	racionalno delitev dela ter razmejitev dolžnosti, pravic in odgovornosti,
—	načrtovanje pridobivanja, izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja kadrov v skladu z naravo del in nalog,
—	izbiro, zaposlovanje in razporejanje delavcev po njihovi strokovni izobrazbi in delovnih zmožnostih, pridobbljenih z delom,
—	za vrednotenje dela,
—	smotrno organizacijo in izvajanje varstva pri delu.
Iz del in nalog bomo opredelili dela in naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite kot sestavino del in nalog, na katera je delavec razporejen in kot sestavni del posebnih pooblastil in odgovornosti delavca.
Pri opredeljevanju pogojev bomo izhajali iz stališča, da je za opravljanje dela pomembno, da ima delavec potrebno znanje, ki je analizirano v katalogu del.
6.	člen
Opravila in naloge, ki imajo vsebinsko in poklicno podobnost oziroma vrednost bomo opredelili kot skupine del ter s tem zagotovili najboljšo izrabo delovnega časa in sredstev za delo, izkoriščenost strokovnega znanja ter delovnih sposobnosti delavca.
Udeleženci se bomo zavzemali za objektivno določanje strokovne izobrazbe oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti, delovnih izkušenj, ki jih morajo izpolnjevati delavci za opravljanje določenih del in nalog.
7.	člen
Za posamezna dela in naloge bomo zahtevali najmanjše potrebne delovne izkušnje, ki tudi za najodgovornejša dela in naloge ne smejo presegati 5 let, razen v primerih, ko je to že določeno z zakonom.
8.	člen
Udeleženci se zavezujemo, da bomo v samoupravnih splošnih aktih opredelili tista dela in naloge, ki so primerna za zaposlovanje invalidov in za delo manj zmožnih oseb ter se sploh prizadevali za kar največje zaposlovanje invalidov.
III.	Načrtovanje kadrov
9.	člen
Ker se zavedamo, - da so kadri nosilci in uresničevalci vseh planov razvoja ter da je gospodarski razvoj odvisen tudi od ustreznih kadrov, bomo vsi udeleženci izdelali letne, srednjeročne in dolgoročne načrte po kadrih. Načrti kadrovskih potreb bodo sestavni del vseh razvojnih načrtov.
10.	člen
Udeleženci se zavezujemo, da bodo načrti kadrovskih potreb vsebovali :
—	kadrovske potrebe, prikazane po objektivnih strokovnih in poklicnih zahtevah za tekoče opravljanje obstoječih nalog in del,
—	kadrovske potrebe za zagotavljanje in izvajanje razvojnih nalog, pri čemer bomo upoštevali potrebo po stalnem izboljšanju kadrovske strukture, vedno večjo zahtevnost proizvodnje, uvajanja takšnih proizvodov, ki bodo zahtevali visoko usposobljene delavce ipd.,
—	kadrovske potrebe za opravljanje različnih nalog tudi izven TOZD v smislu izvajanja našega družbenopolitičnega samoupravnega sistema,
—	program predvidene zagotovitve potrebnih kadrov (štipendiranje, usposabljanje ob delu ipd.),
—	program stalnega in dopolnilnega strokovnega, družbenoekonomskega in splošnega izobraževanja kadrov,
—	program zaposlovanja pripravnikov,
—	program urejanja stanovanjskih in socialnih razmer ter drugih vprašanj družbenega standarda,
—	prave možnih kandidatov za opravljanje različnih funkcij in zadolžitev za potrebe v občini, republiki in federaciji.
11.	člen
Udeleženci se zavezujemo, da bomo načrte kadrovskih potreb z vsemi elementi pripravili najkasneje do konca leta 1980, to je skupaj z izdelavo srednjeročnih planov razvoja 1980-1985.
Nosilec usklajevanja načrtov kadrovskih potreb je občinska interesna skupnost za zaposlovanje Šentjur, usklajevanje v okviru priprave družbenega plana občine pa opravi izvršni svet oziroma ustrezna komisija.
IV.	Naloge na področju izobraževanja
12.	člen
Udeleženci soglašamo, da je potrebno interese, želje in sposobnosti mladine in odraslih po izobraževanju uskladiti s potrebami združenega dela. Zaradi tega se bomo udeleženci dosledno zavzemali za uresničevanje usmerjenega izobraževanja na vseh področjih združenega dela in občine kot celote. V ta namen bomo aktivno sodelovali v posebnih izobraževalnih skupnostih in njihovih enotah, oblikovali konkretne potrebe po kadrih, sodelovali s službo poklicnega usmerjanja ter ustvarjali vse organizacijske in materialne pogoje za izvajanje teh nalog.
13.	člen
Udeleženci bomo v svojih samoupravnih splošnih aktih najkasneje v enem letu od podpisa dogovora opredelili obveznosti in pravice pri izobraževanju zaposlenih delavcev. V ta namen bodo:
—	samoupravni organi ocenili uspešnost opravljanja del in nalog posebno še tistih delavčev, ki ne izpolnjujejo pogojev strokovne izobrazbe, in če ne opravljajo uspešno del in nalog, določili rok za pridobitev manjkajoče izobrazbe,
—	delavec, ki v določenem roku po določilih samoupravnega akta ni pridobil potrebne strokovne izobrazbe ter je samoupravni organ ocenil njegovo delo kot manj uspešno, se po predvidenem postopku razporedi na opravljanje drugih ustreznih del in nalog,
—	delavci, ki se izobražujejo v skladu z načrtom kadrov na vseh stopnjah usmerjenega izobraževanja, vključno z osnovošolskim, so upravičeni do povračila šolnine in do študijskih dopustov. Studijski dopust traja 2 — 4 dni za vsak izpit ter 15 — 20 dni za diplomo,
—	udeleženec lahko zagotovi določene ugodnosti tudi za tiste delavce, ki se izobražujejo za poklice, ki niso predvideni v programu izobraževanja kadrov (npr.: plačane ali neplačane študijske dopuste ipd.).
14.	člen
Udeleženci dogovora sklenejo z delavcem, ki so ga napotili na šolanje ali dopolnilno izobraževanje, ustrezno pogodbo, v kateri natančneje določijo pravice in dolžnosti delavca in TOZD ali skupnosti.
15.	člen
Strokovna služba udeležencev mora stalno spremljati uspešnost izobraževanja svojih delavcev in voditi o tem evidenco. Ustrezni samoupravni organ udeleženca (DS) pa bo najmanj enkrat letno ocenil problematiko izobraževanja in usposabljanja.
16.	člen
Udeleženci smo se dogovorili, da bomo posvetili posebno skrb izobraževanju ob delu in iz dela. Zaradi tega bomo delavcem, ki imajo ustrezen odnos do dela in ustrezne družbenopolitične in moralne lastnosti, dosegajo dobre delovne uspehe, uživajo ugled v svojem okolju in so evidentirani kot perspektivni kadri, še posebej omogočili pridobivanje dodatnega splošnega in strokovnega znanja, da bodo lahko kandidirali in uspešno opravljali najodgovornejše naloge in funkcije.
17.	člen
Udeleženci pojmujemo družbenopolitično izobraževanje kot sestavni del celotnega vzgojnoizobraževal-nega procesa, zato bomo postopoma in v skladu s programom izobraževanja kadrovali v te oblike izobraževanje vse delavce, predvsem pa delegate, člane samoupravnih organov, člane ZK in ostalih DPO.
18.	člen
Vodilni in vodstveni delavci in delavci s posebnimi pooblastili so se dolžni stalno 1 izobraževati in usposabljati. Udeleženci bomo sistematično pošiljali vse te delavce v družbeno dogovorjene oblike izobraževanja, poleg njih pa tudi vse tiste, ki smo jih evidentirali v skladu z načeli tega dogovora za prevzem najodgovornejših nalog.
19.	člen
Za uresničevanje vseh oblik izobraževanja bomo udeleženci dajali namenska sredstva, ki jih bomo uporabili neposredno za izvajanje izobraževanja ali pa jih bomo združevali za uresničitev skupnega programa izobraževanja v občini.
20.	člen
V skladu z dolgoročnim načrtom kadrov bomo zagotovili finančna sredstva za kadrovske štipendije. Razpisane kadrovske štipendije bomo posredovali občinski skupnosti za zaposlovanje najkasneje do konca aprila oziroma v drugem dogovorjenem roku.
21.	člen
Posebno skrb bomo posvetili poklicnemu usmerjanju mladine in odraslih. Zaradi tega se bomo aktivno vključili v oblikovanje vzgoj-noizobraževalnih programov vseh stopenj usmerjenega izobraževanja (v okviru posebnih SIS), se povezovali z osnovnimi šolami (spoznavanje mladine s proizvodnim procesom ipd.). Naloge poklicnega usmerjanja bomo delno opravljali v naših kadrovskih službah (odraslih), del operativnih nalog pa bomo prenesli na strokovno službo skupnosti za zaposlovanje ter strokovne delavce pri osnovnih šolah. V.
V.	Kadrovanja za opravljanje najodgovornejših nalog in funkcij
22.	člen
Udeleženci dogovora ugotavljamo, da je kadrovanje individualnih poslovodnih organov, članov kolegijskih poslovodnih organov in ostalih delavcev s pooblastili eden od pogojev za hitrejši gospodarski razvoj samoupravnih in družbenopolitičnih odnosov. Zaradi tega bomo
kadrovanju teh delavcev posvetili še posebno skrb.
23.	člen
Da bi pri kadrovanju za opravljanje najodgovornejših nalog in funkcij zagotovili najboljše kadre, bomo kot kriterije pri izbiri enakovredno upoštevali:
—	strokovno usposobljenost, ki jo opravljanje dela zahteva,
—	družbenopolitična merila kot so: odnos do socialističnega samoupravljanja s posebnim poudarkom na uvajanju v praksi, pripravljenost razvijati demokratične oblike dela oziroma kolektivno delo, aktiven odnos do delegatskega sistema in odločanja, zavzemanje za nagrajevanje po delu, odgovornost za uresničevanje družbenopolitičnih in samoupravnih usmeritev razvoja naše družbe, strokoven pristop in odnos do SLO in DS itd.,
—	moralno-etična merila: aktiven, kreativen in korekten odnos do dela, sodelavcev, zavzetost za spoštovanje zakonitosti, pripravljenost, da svoje koristi podredi širšim družbenim koristim, odgovornost za gospodarjenje z družbenimi sredstvi, sposobnost za povezovanje pravic, obveznosti in odgovornosti,
—	samostojnost, dosedanjo uspešnost opravljanja del in nalog ter družbenopolitično aktivnost.
24.	člen
Udeleženci bomo pred vsakim razpisom na odgovorno delovno mesto v okviru DPO in samoupravnih organov celovito ocenili dotedanjo uspešnost opravljanja razpisanih nalog ter poleg splošnih pogojev, ki izhajajo iz tega dogovora, oblikovali še konkretne pogoje in zahteve, ki jih narekuje konkretna situacija v posamezni sredini (uresničevanje razvojnih programov, odprava posameznih nepravilnosti ipd.).
25.	člen
Udeleženci dogovora bodo v splošnih samoupravnih aktih določili dela in naloge, ki jih bodo opravljali delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Praviloma bodo ta dela in naloge organiziranja in vodenja delovnega procesa v TOZD in drugih skupnostih, kot so proizvodno-tehnični, ekonomski, komercialni, finančni, program-sko-razvojni, kadrovski, splošno-pravni itd. Postopek za kadrovanje delavcev s posebnimi pooblastili je enak kot za individualne poslovodne organe.
26.	člen
Individualne in kolektivne poslovodne organe ter delavce s posebnimi pooblastili imenuje delavski svet na predlog razpisne komi-
sije. Razpisna komisija je sestavljena po triparitetnem načelu, in sicer iz enakega števila predstavnikov delavskega sveta, družbenopolitične skupnosi, kjer ima sedež, ter sindikalne organizacije v TOZD, OZD.
Predstavnike družbenopolitične skupnosti v razpisno komisijo imenuje po pooblastilu kadrovska komisija občinske skupščine, predstavnike sindikata pa izvršni odbor OO ZSS ali konferenca ZSS v OZD.
Postopek kadrovanja tajnikov KS je enak postopku individualnih organov, le da vlogo samoupravnega organa opravlja svet skupščine krajevne skupnosti.
Postopek sveta KS:
—	sklepa o objavi razpisa del in nalog KS
—	imenuje razpisno komisijo
—	imenuje tajnika na predlog razpisne komisije.
Razpisna komisija opravi:
—	izvaja opredeljene naloge in pri tem o kandidatih-ki izpolnjujejo formalne razpisne pogoje — pridobi znotraj KS mnenje DPO KS in KO za kadrovska vprašanja pri KO SZDL.
27.	člen
Pred oblikovanjem predloga za imenovanje poslovodnega organa mora razpisna komisija oziroma delegati DPS in ZSS v njej pridobiti mnenje družbenopolitičnih organizacij v TOZD in v občini.
28.	člen
Udeleženci se dogovorijo, da bodo kadrovske predloge usklajevali v okviru koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri OK SZDL.
V ta namen bodo udeleženci obvestili kordinacijski odbor za kadrovska vprašanja en mesec pred razpisom prostih del in nalog poslovodnih organov in delavcev s pooblastili. Koordinacijski odbor pa bo imenoval svoje predstavnike v razpisno komisijo. Istočasno bodo zahtevali od kadrovske komisije pri skupščini, da imenuje svoje predstavnike v razpisno komisijo.
Po preteku razpisa bodo udeleženci seznanili koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja o prispelih vlogah, o dokazilih in drugih podatkih o kandidatih. V primeru kadrovanj (ko OZD nima lastnega kandidata), lahko koordinacijski odbor evidentira možne kandidate, primerne za prevzem nalog.
Koordinacijski odbor je dolžan v roku 10 dni oblikovati svoja stališča in jih posredovati razpisni komisiji ter delegatom DPS v njej.
Razpisna komisija je dolžna obravnavati mnenje koordinacijskega odbora v primeru odklonitve predloga oziroma mnenja navesti konkretne razloge za svojo odločitev.
29.	člen
Delavski svet sprejme enega izmed kandidatov, ki jih predlaga razpisna komisija. Če delavski svet ne imenuje nobenega izmed predlaganih kandidatov ali če razpisna komisija ne predlaga kandidata, se razpis ponovi. Do sprejema odločitve pa se imenuje vršilec dolžnosti.
Mandat poslovodnega organa traja največ 4 leta, po tem roku pa je lahko posameznik ponovno imenovan po enakem postopku.
30.	člen
Pri kadrovanju odgovornih delavcev v OZD posebnega družbenega pomena se pri kadrovanju upoštevajo ustrezna zakonska določila in izhodišča tega dogovora, v kolikor niso v nasprotju z utsreznim zakonom.
Udeleženci se bomo zavzemali, da bo v samoupravnih splošnih aktih o izvajanju kadrovske politike zagotovljena delavcem, ki so sklenili deloyno razmerje v občinskih, republiških ali zveznih organih v družbenopolitičnih ali mednarodnih organizacijah, po prenehanju delovnega razmerja v teh organih ali organizacijah zagotovljena pravica do vrnitve na delo v organizacijo, v kateri so bili nazadnje zaposleni.
VI.	Strokovno delo pri uresničevanju kadrovske funkcije
31.	člen
Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo organizirali in usposobili kadrovske službe, da bi zagotovili strokovne pogoje za učinkovito in z družbenimi potrebami usklajeno kadrovsko politiko.
Kadrovske službe bomo organizirali tako, da bomo zagotovili racionalizacijo in strokovnost dela ter upoštevali razpoložljivi kader.
Udeleženci bomo vodili evidenco kadrov, s pomočjo katere bomo sprejemali podatke o splošnih karakteristikah, katere nam poleg formalnih zagotavlja tudi vsebinske — kakovostne podatke o strokovni usposobljenosti, interesnih, kvalitetah za strokovno, organizacijsko in samoupravno delo. Kadrovsko evidenco bomo vodili skladno z zakonom, ki predvideva to vodenje.
32.	člen
Pri zaposlovanju delavcev v kadrovskih službah bomo zagotovili, da bodo le-ti najmanj z višjo izobrazbo ustrezne usmeritve za delo na kadrovskem področju, z moralnopolitičnimi in etičnimi kvalitetami ter sposobnostmi komuniciranja.
Praviloma bomo v kadrovski službi zaposlili delavca na 200 zaposlenih.
33.	člen
Kadrovske službe bodo poleg
ostalih nalog opravljale predvsem naslednje:
—	pripravljale predloge programov kadrovskih potreb,
—	vodile točno evidenco o vseh zaposlenih, o izobrazbi, o vseh oblikah dodatnega usposabljanja, o uspešnosti ipd.,
—	opravljale organizacijska in druga opravila v zvezi z izobraževanjem ob delu, zagotavljale obveščanje delavcev,
—	opravljale naloge v zvezi z evidentiranjem možnih kandidatov,
—	opravljale naloge v zvezi s štipendisti, pripravniki,
—	spremljale pogoje življenja in dela delavcev v TOZD kakor tudi v krajevni skupnosti,
—	opravljale druge naloge s področja uveljavljanja kadrovske politike.
34.	člen
Podpisniki družbenega dogovora se zavezujemo, da bomo organizirali strokovno mentorstvo za delavce, ki bodo sprejeti na delo oziroma pripravnike in praktikante, sprejeli program usposabljanja ter ob zaključku pripravniške dobe ocenili uspešnost.
35.	člen
Za potrebe izvajanja oziroma spremljanja kadrovske politike v občini bomo oblikovali pri UO kadrovsko službo za potrebe skupščine občine, izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij.
Skupno s strokovno službo skupnosti za zaposlovanje bo zagotavljala strokovno pomoč kadrovskim službam v TOZD in skupnostim.
VII.	Izvajanje družbenega dogovora
36.	člen
Udeleženci dogovora smo odgovorni za izvajanje vseh posameznih nalog dogovora, spremljanje izvajanja, javno obveščanje o izvajanju nalog in omogočanje kontrole izvrševanja obvez.
Družbenopolitične organizacije in skupščine občine so odgovorne za organizacijo široke družbenopolitične akcije, da bodo ta dogovor sprejeli, sooblikovali in dograjevali vsi nosilci kadrovske politike v občini.
V družbenopolitičnih organizacijah se delovni ljudje organizirano dogovarjamo o uresničevanju samoupravnih pravic in dolžnosti, nadzorujemo sprejeti družbeni dogovor in ga v skladu s spremljanjem družbenoekonomskih razmer ■ dopolnjujemo in spreminjamo.
37.	člen
Udeleženci dogovora soglašamo, da bomo zaradi racionalnosti ter celovitosti kadrovske politike za spremljanje tega dogovora pooblasti delegate v skupščini podpisnikov — ta pa izvoli izvršni odbor, za konkretno izvajanje oziroma sprem-
ljanje družbenega dogovora.
V izvršni odbor izvolijo svoje delegate vse družbenopolitične organizacije, skupščina občine, večje OZD in SIS za zaposlovanje.
Predlog za sestavo izvršnega odbora:
—	delegati DPO (po eden) :	ZKS,
ZSS, SZDL, ZZB NOV, ZSMS,
—	delegat SO (eden),
—	delegat SIS za zaposlovanje . (eden),
—	delegati večjih OZD v občini
(štirje) — Alpos, Kmetijski kombinat, LI »Bohor«, TOLO.
Izvršni odbor za svoje delo sprejme poslovnik, ki ga potrdi skupščina podpisnikov družbenega dogovora. Izvršni odbor je odgovoren za spremljanje in uresničevanje kadrovske politike v občini Šentjur pri Celju.
38.	člen
Skupščina podpisnikov bo spremljala uresničevanje tega dogovora, proučevala pobude in izdelal predloge za spremembe oziroma dopolnitve dogovora, ugotavljala neizpolnjevanje dogovora ter izrekla ukrepe zoper kršilce določil družbenega dogovora.
Če skupščina ugotovi, da udeleženec ne izpolnjuje obveznosti iz dogovora, o tem obvesti samoupravni organ udeleženca in ga zadolži, da v roku 30 dni poda obrazložitev oziroma pojasnilo, kako je ukrepal za odpravo pomanjkljivosti. V primeru, če udeleženec ne ravna v smislu prejšnjega odstavka, sklice odbor razširjeno sejo s predstavniki samoupravnega organa, skupščine občine ter družbenopolitičnih organizacij zaradi ugotavljanja družbenopolitične odgovornosti.
VIII.	Postopek sprejemanja, spreminjanja in dopolnjevanja dogovora
39.	člen
Udeleženci dogovora bomo zagotovili javno razpravo, na osnovi katere bo izdelan predlog dogovora, ki ga bo sprejel pooblaščen organ udeleženca ter*določil podpisnika.
40.	člen
Spremembe in dopolnitve dogovora se uveljavljajo po enakem postopku, kot velja za sprejem, pri čemer lahko da predlog za spremembo skupščina skupnosti za zaposlovanje, poseben odbor ali pa vsak udeleženec posebej.
IX.	Končne določbe
41.	člen
K temu dogovoru lahko pristopijo tudi druge organizacije in skupnosti, ki niso sodelovale pri njegovem sprejemu, in sicer s predložitvijo pismene izjave o pristopu.
42.	člen
Družbeni dogovor o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovo-
ra o uresničevanju politike v občini Šentjur pri Celju začne veljati z dnem, ko ga podpišejo podpisniki družbenega dogovora o uresničeva-
nju kadrovske politike v občini Senatjur pri Celju in začne veljati 30 dni po objavi v prilogi »-Utripa-«.
I.	PREGLED UDELEŽENCEV POSTOPKA KADROVANJA IN NJIHOVIH NALOG
Udeleženci
postopka
v pripravi postopka
NALOGE
v izvajanju postopka
sklepna izvedba
1. Kadrovska služba OZD
zagotavlja usklajenost SS A z zakonom in DD ter skrbi za zakonitost in primernost rasp, pogojev (stalna naloga)
vodi pregled o reelekcijah pravočasno sproži postopek kadrovanja (3 mes. pred iztekom mandata) izvaja mentorstvo za vse udeležence (razp. kom., DPO, DS, ...)
pridobi ocene in informacije ter izoblikuje lastno strokovno oceno o primernosti kandidatov sodeluje v postopku in skrbi za njegov pravilen potek
službi IS za kadr. vprašanja pošlje vso gradivo
—	izda sklep o imenovanju
—	službi IS pošlje po imenovanju spremembe na obrazcu KE-1
2. Samoupravni organ	—	objavi razpis za imenovanje poslov, organa ali del. s p.p.o. (usklajenega s SSA) —	imenuje razpisno komisijo	—	oceni ustreznost pismenih »konceptov ...« kandidatov —	ob reelekciji oceni delovno učinkovitost kandidatov	— imenuje poslovodni organ ali delavce s p.p.o.
3. Kandidati		— pošljejo prijave z vso zahtevano dokumentacijo in predlogom realizacije programa dela	
4. Razpisna komisija	— ugotovi uspešnost razpisa	—	opredeli kandidate, ki izpolnjujejo formalne razpisne pogoje —	pridobi ustrezne ocene (DPO, sam. organa, vodstva DO, kadrov, službe, KO za kadrov, vprašanja pri OK SZDL)	— določi predlog samoupravnemu organu (pri p.p.o. ugotovi izpolnjevanje razpis. pogojev)
5. Zunanji člani razpisnih komisij		— sodelujejo pri opredeljevanju kandidatov, ki izpolnjujejo formalne razpisne pogoje	— RK posredujejo mnenje KO in skupno določijo predlog izbranega kandidata
6. DPO		— ocenijo primernost kandidatov z družbenopolitičnega vidika delovanja	
7. Vodstvo DO, SOZD	— sproži aktivno- kadrovanje	— oceni učinkovitost dela kandidatov, njihove predloge programov in vpetost teh programov v skupne cije DO, SOZD	
8. Služba IS za kadrovska vprašanja	—	usmerja OZD za usposabljanje lastnih kadrov —	sodeluje z OZD v postopku aktivnega kadrovanja —	opozarja na nezakonitost razpisnih pogojev	—	o kandidatih pridobi mnenje IS in drugih zainteresiranih organizacij in organov —	oblikuje gradivo za KO za kadr. vpraš. OK SZDL —	OZD in zunanje člane razp. komisij seznani z mnenjem KO	— evidentira kadrovske spremembe
9. KO za kadrovska vprašanja pri OK SZDL	— sodeluje v postopku aktivnega kadrovanja (evidentiranje)	—	uskladi stališča vseh kadr. komisij pri DPO in IS ter poda celovito mnenje o predlaganih kandidatih —	najprimernejšemu kandidatu izreče podporo	
V Šentjurju,	novembra 1983		Podpisniki :
		SO,	DPO, SIS, TOZD, DSSS, KS
BELEŽKE: