Izhaja vsak drugi četrtek ter velja s poštnino vred dve kroni za celo loto. Posamezne številke veljajo 8 vinarjev. - Naročnina se pošilja na upravnlštvo „Našega Doma“ v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila so plačuje od navadno 4 rodno vrstico (potit), če so enkrat natisne po 16 vinarjev, dvakrat 26 vinarjev, trikrat 35 vinarjev. Rokopisi so pošiljajo: Uredništvu „Našega Doiua“ v Mariboru in so ne vračajo.
1848. 2. december 1908.
Cesar Franc Jožef I.
nosi 60 let vladarsko žezlo slikovite Avstrije srečno v svojih rokah. Ob tej priliki je vsa država na nogah, vsi narodi brez izjeme tekmujejo med seboj, da dostojno proslave ta pomembni dan, da izkažejo svojo otroško ljubezen in odanost do plemenitega vladarja in očeta avstrijskih narodov. Zato tudi mi objavimo prihodnjič lep govor o dičnih lastnustih visokega jnbilarja.
ffffffffffffff
I. občni zbor Zveze slovenskih mladeničev.
Zelo krasno se je izvršilo zborovanje Z. 8. M.1 združeno z občnim zborom „S. K. 8. Z.“ Na stotino mladeničev je prihitelo iz raznih krajev, od koder jim pa ni bilo mogoče priti med nas, isti pa so tu pcslali samo svoje pozdrave.
Višilo so je zborovanje v veliki dvorani hotela „pri belem volu“ v Colju. Zborovanje je otvoril pred ednik S. K. S. Z dr Korošec ter v kratkih potezah orieal napredek letošnjega leta in na to oddal besedo odposlancu „Slov. dijaško Zvezo“ akademiku Ogrizeku.
G. Ogrizek prinaša pozdrave vseh slovenskih katoliških visokošolcev in obljublja, da bodo slov kat. vi-sokošolci vedno šli roko v roki z 8. K. 8. Z. za izobrazbo ljudstva.
Nato poroča podpredsednik dr. ,11 ob njo c o delovanju S. K. S. Z. v minulem letu. Iz njegovega poročila spoznamo, da so je število „Zvezinih“ društev pomnožilo od 73 na 100; priredila so društva skupno 152 raznih prireditev, med temi 61 p učnih shodov in tri socijalne tečaje. Centralna knjižnica šteje 4270 raznih knjig in na 500 knjig se nahaja v raznih obmejnih knjižnicah. Obmejnih kolekov se je razpečalo že nad 18.500 komadov. Lep jo napredek Zvezo v tem letu toda v prihodnje hoče svoje delovanje še pomnožiti. Posebno je posvetila S. K. S. Z. svoje delovanje obmejnemu dolu in tudi dosegla že lepe uspehe.
Predsednik se zahvaljuje dr. Hohnjecu za izborno poročilo, nakar pride na vrsto točka: Volitev novega odbora.
K besedi se oglasi mladenič btuhec in priporoča sledeče gospodo v odbor: dr. Korošec, dr. Hohnjcc, Ferdo Leskovar, dr. Vrstovšek, dr. Kovačič, A. Jerovšck, Evald Vračko, Franjo Žebot, Jožo Kranjc, Zolgar Vinko, Kociper
1 Z. S. M. je Zveza slovenskih mladeničev.
S. K. S. Z. jo Slovenska krščansko-socialna zveza.
Janez. Za namestnike: Vlado Pušenjak, dr. Lukman, Fr Špindler, Ivan Gorišek.
Na to poroča predsednik Z. S. M. Franjo Žabot: Dragi tovariši! Letošnje loto je bilo res jubilejno leto za našo mladeniško gibanje. Toliko raznih naravnost velikanskih shodov še ni videl slov. fttajer. Že pred leti se jo pričelo mladeniško gibanje, ki je pa zadaja leta nekako potihnilo. In letos se je rodila hčerka S. K. S. Z. to je „Zveza slov. mladeničev", ki je v tem letu izvršila v resnici veliko delo. Devet velikih shodov so je vršilo v raznih krajih Spodnještajorskoga ia da ima smisel za podrobno delo je pokazala posebno v zadnjem času ko prireja nedeljo za nedeljo manjše shode po župnijah. Imelo jo pa to delo tudi uspehe. Na tisoče mladeničev jo v naši sredi ter tvorimo „Zvezo" s katero sc mora računati, in k tem prihajajo še vedno novi, ker vsem nam jo geslo: Naprej za našimi vzvišenimi cilji do zmago! Gromotiti Živio klici so bili zahvala za lepo poročilo. Predsednik dr. Korošec izraža veselje nad lepim napredkom mladeničev, obljublja, da bo S. K. S. Z. tudi nadalje šla mladeničem na roko in nato izroči predsestvo Žebotu, ki odda besedo odposlancu „Zveze telovadnih odsekov", g. dr. Pogačniku.
Dr. Pogačnik, navdiCono pozdravljen, govori o moški dobi slov. naroda. Moška doba je doba dela, in zato moramo vso svoje moči posvetiti delu. Delo pa lahko izvršimo, ako 8Ui0 močni in čili; zato nam je uriti svoje telo, kar se posebno godi v telovadnih odsekih. Izpolnjevanje dolžnosti do cerkve, naroda, države se nauči mladenič pri telovadnem društvu ter postane značajen mož.
Z to toplo priporoča, da se v vsaki župniji ustanovi telovadni odsek, kjer so izpolnjeni vsi potrebni pogoji.
Dosedaj imamo že 27 odsekov v raznih kraj h Slovenije, h katerim pa jih naj letos mnogo priraste. Živijo-klici so doneli po dvorani, ko je končal svoj, v resnici lep govor. Predsednik Z/obot so mu zahvaljuje za lope in vzpodbudno besede ter obljublja, da bo „Z. S. M." gledala tudi na to, da se telovadna organizacija tudi pri nas ukorenini.
K besedi se še oglasi akademik Ogrizek, ki posebno povdarja, da moramo z izobrazbo rešiti obmejne kraje.
Nato je prebral predsednik došle brzojavko iz Celovca, Velikovca, Žalca, St. Lenarta v Slov goricah.
Za tem se oglašajo fantje iz raznih krajev. Pintor Martin iz Celja priporoča telovadbo in izobrazbo; Majcen iz Celja priporoča našo glasilo „Naš Dom" ; Skoliber od Sv. Urbana priporoča delavnost, da postanemo poštena krščanska mladina. Kranjc od Sv. Bolfenka priporoča, da vsi navzoči dajo kak majhen dar za obmejno Slovence.
Žebot, Št Uj. Nemci so se z vsemi silami vrgli na Št. Ilj. Delo jim je lahko, ker imajo mnogo kapitala, in zato jim mi na tem bojišču ne moremo stopiti nasproti. Poslužiti se moramo druge pomoči in to je izobrazba. Toda tudi ista se ne more izdatno vršiti, ker nimamo prostora, kjer bi se zbirali. Sklenili smo si postaviti svoj „Društveni dom, ki bi naj postal ognjišče zatiranih šentiljskih Slovencev. Ker pa sami no za moremo veliko, se obračamo na vsa rodoljubna srca s prošnjo: Darujte za „Društveni dom" v Št. Uju. Rešite mejo!
Mladenič Počivalšok iz Podčetrtka pozdravlja v imenu ondotnih mladeničev in izobr. društva. Štrucl prinaša pozdrave mozirskih mladeničev in „Bralnega društva"; Uršič Alojz iz Laporja pozdravlja v imenu laporskih mladeničev;
Zupan 'vi Trbovelj vabi mladeniče iz krajev, kjer mislijo na telovadne odseke, da so udeležijo sestanka, ki bo po zborovanju; Dobnik, Sladkagora, prinaša pozdrave sladkogorskih mladeničev in bralnega društva; Simon Kitek pozdravlja v imenu studeniških mladeničev. Dr. Vrstovšek z žalostjo izjavi, da so bili pretepači izza časov demonstracij večinoma sami slovenski fantje, ki so se v mestih ponemčili. Zato bi se naj pazilo posebno na te, ki prihajajo v mesta, da se ne razgubijo.
Žličar, Št Jurij, z veseljem pozdravlja misel „Zveze tel. odsekov", ki^ namerava prihodnje leto narediti s ojo javno telovadbo v Št. Jurju.
Ker se nikdo ne oglasi več k besedi, zaključi predsednik S. K. S. Z. III občni zbor, naglaša geslo „^voji k svojim" ter izjavlja, da S K. S. Z. iz te poti, ki si jo jo danes tukaj začrtala, ne odstopi ne za korak. Gromovit „Živio" je zadonel po dvorani po zaključku zborovanja. Delo pa, ki ga hoče S. K. S. Z. storiti, pa naj Bog blagoslovi !
Zlatomašnik papež Pij X.
(Daljo.)
Celi svet so je zganil, ko se jo raznesla vest, da umira veliki papež Leon XIII. Zvečer dne 20. julija 1003. se je zgodilo, kar je bil ta duševni velikan par dni prej napovedal: „Odpotujemo v večnost."
K izvolitvi vrednega mu naslednika so je, kakor drugi kardinali, podal tudi patrijarh Sarto v Rim. Benečani so se bili v velikanski množici zbrali, da se od priljubljenega nadpastirja poslove, ko jo od- j bajal k tako važnemu delu. Pač mnogim se jo vsilje- j vala že misel, da ga ne bodo več videli v svoji sredi, j Da bi utegnil biti izvoljen za papeža, na to je sam gotovo najmanj mislil. Pač jo v svoji veseli naravi večkrat v ljubeznjivi šali o tem govoril. Tako je nekoč opazil, da mu je rudeči pas že čisto obledel in je pripomnil:	„Že vidim, da se zmirom bolj bližam pa-
peštvu" (papežka oprava je namreč čisto bela). In ko jo postal patrijarh, se je pošalil rekoč:	„Doslej sem
bil 9 let kaplan, 9 let župnik, 9 let kanonik, 9 let škol; zdaj ostanem 9 let patrijarh in potem menda 9 let papež."
Da pa resno na to ni mislil, se vidi iz tega, da si je vzel vozni listek v Rim za tjo in nazaj. In množicam, ki so se ob odhodu zgrinjale krog njega, je dejal:	„Hitro bomo opravili ter bomo kmalu zopet
imeli novega „Petra v ječi! “ Slednjič pa je ginjen jim
zaklical: „Živ ali mrtev pridem — upam — kmalu zopet mod vas."
Volitev papeža se vrši s posebnimi slovesnostmi in z veliko resnobo. Vsi volilci-kardinali se podajo v Vatikan — tokrat jih jo bilo došlo 62 —, kjer ostanejo popolnoma ločeni od zunanjega sveta, da se tembolj vestno z molitvijo pripravijo. Vsak dobi svojo sobo s priprosto opravo. Voli se pismeno z listi tako dolgo, da se združi dvotretjinska večina glasov na ono ime. S strahom je opazoval kardinal Sarto, da jo število glasov zanj proti zadnjemu vedno naraščalo ter jo s solzami v očeh zatrjeval, da ne more sprejeti takšnega bremena, češ, da ni vreden, da nima duševnih in telesnih zmožnosti za to; odgovorili so mu, da mora biti pripravljen, tudi umreti za blagor cerkve, če ona od njega to žrtev tirja. Pri zadnjem glasovanju dne 4. avgusta 1903. je dobil že 50 glasov. Ko ga torej kardinal-dekan Oreglia vpraša, ali sprejme izvolitev, odgovori:	„Ce ni mogoče, da bi šel ta
kolih mimo mene, ne da bi ga izpil, naj se zgodi volja Gospodova."
Kakor blisk se je raznesla radostna vest o izvolitvi novega namestnika Kristusovega po Rimu in na trgu pred cerkvijo sv. Petra je bilo zbrano nad 25 tisoč čakajočega ljudstva, ko jo ob %12 kardinal Mačehi iz balkona sv. Petra slovesno oznanil:	„Nazna-
njam vam veliko veselje, imamo papeža: prečastitega in presvetlega kardinala Jožefa Sarto, ki si je pridal ime Pij X."
Komaj so v sveti tišini izzvenele te besede, so bila vsa srca polna navdušenja; množica je z brezkončnimi ovacijami sprejela to vest in navdušena radost se je polastila takoj celega Rima. Predaleč bi nas dovedlo, če bi hoteli še opisati, kakšno veselje je ta novica vzbudila v Benetkah, kjer so zvonili zvonovi vseh cerkva in so je celo mesto takoj praznično odelo, in kakšna sveta radost je nastala med drugim v vasici Rijoze, ko se je vesela vest razglasila tudi tamkaj.
Da to ni bilo le hipno veselje, priča to, da je dne 9. avgusta, ko se je vršilo kronanje novega papeža, v velikanski prvostolnici sv. Petra bilo navzočih krog 80.000 ljudi. Ko prineso sv. očeta na prestolu proti oltarju, zažge duhovnik nekaj prediva ter zakliče k papežu: „Tako mine posvetna slava", kar je pač jasen opomin nasledniku Kristusovemu. Po slovesni papežki sv. maši mu posade na glavo papežko tijaro z besedami: „Sprejmi tijaro s trojno krono in

J. Markošek.
LISTEK.
Spomini z romanja v Sveto deželo.
(Dalje.)
Odhod
„Kliči in miče in vtbi srce".
Dočakal sem važeljcni dan, ko jo bilo treba ogrniti rcmajsko haljo in vzeti v roko namesto romarsko palice po romarskih predpisih priporočen trden solnčnik v hrambo proti pekočim žarkom južnovzhodnega solnca. Prtljaga razdeljena na dva ročna kovčka, mo ni posebno težila, raj ni smela več tehtati kakor petnajst kil. Vsak romar jo dobil svojo čtevilko, ki je žnjo zaznamoval svoje kovčke, suknjo in solnčnik, prvi in drugi razred z rudečo, tretji pa s črno barvo. To številko smo nosili vvezeno v prevezi na levem rokavu in kot številke smo romali. Ni posebno prijetno voziti se v prenapnlnjemh romar-kih vlakih, kar celo noč, in še manj če jc treba kar iz vlaka naravnost na morje Za-tegadel pa s tovarišem nisva čakala romrrskega vlaka zvečer v Maribora, ampak zasedla sva že zjutra šni malo zajedeni osebni vlak in se pelja'a naprej. V Celju se na ma prilruži duhovni voditelj nekega dunajskega samostan skega zavoda, duhovit in zelo šaljiv mož, star znanec mojega tovariša. Imel je, kakor večina duhovnikov potujočih v Sv. deželo, že prav častitljivo brado. Pripovedoval nama je o njej veselo zgodbico. Šolarkam, kjer poučnjc, zdelo se je čudno, zakaj so njihov kateket več ne brije. Neka učenkaj potoži svoji materi: Mati, naš gospod se pa celo zanemarjajo, še ne brijejo se več. Mati mu pove to. Seveda se je stvar koj pojasnila; v veliko veselje mladeži razloži napaden gospod, da gre v Sveto deželo, zato pa mora nositi brado. Aha v sv. deželo, kjer so prebivali očaki; saj res imajo tudi ti v bibličnih zgodbah brado. Proti koncu šolskega leta se vzdigne neka jezična učenka in pravi, da se zdaj že pozna brada očakov. Kateket pa odgovori: Čez nekaj teduov pride brada prerokov. Če še počakate tri
tedne v šoli, jo lahko vidite. Čo ravna so bi!o vse radovedno na to brada, šlo so vendar rajši na počitnice, kakor da bi jo čakala v šoli. Med veselimi pogovori o tem in onem, posebno o morju in Sv. deželi mineval je hitro čas; kakor bi čutil vlak z nami neko neutešljivo hrepenenje po južnih krajih, drdral je prav ob bistri Savinji navzdol in zeleni Savi navzgor in kmalu so je ustavil za nekaj časa v slovenski prestolnici, beli Ljubljani, kakor da bi nam hotel dati časa, da sprejmemo pozdrave srca Slovenije in jih peno emo na grob Zveličarjev.
Kras.
Potem pa hajdi dalje čez ljubljansko barje, po 2300 metrov dolgom nasipu in 569 metrov dolgem in na sredini 38 metrov visokem borovniškem mostu na kraško zemljo. Človeku sc milo stori, čo pride iz krasno obraščene zelene Štajerske na to žalostno na kamenja tako bogato, na rastlinstvu pa ubogo vapnenasto pustinjo. Tudi tukaj so so razprostirali nekdaj lepi, posebno hrastovi gozdovi; njih črstvi les pa je mikal kramarske Benečane, da so jih iz-sekavali in vglabljali v morje in stavili na njih v morju čarobno lepo marmorne palače, kakor jih gledamo v Benetkah še dandanes sicer že precej zapuščene pa vendar še vzbujajoče občudovanje. Jemali so in sekali, svojo dolžnosti pa, da bi izsekano na novo zasadili, niso izpolnili. Goličavo je kmalu izpral dež do golega skalovja in kraška burja, ki je zadobivala po izsekanih planotah več in več moči, mu je bila zvesta zaveznica. V novejšem času se je ozrla avstrijska vlada tudi na tj zapuščeni kotiček avstrijsko domovino in začela z velikimi žrtvami po natančno premišljenem načrtu zasajevati smreke, hojke in borovje, mecesen itd. po kraških planjavah. Dosegla je na mnogih krajih že lepe vspehe. Iz razvalin novo življenje klije, kakor mladi vojaki uvrščena drevesa tvorijo ponekod že lepe gozdiče. Kraški burji se zapletajo pri divjem plesu noge v gozdičih, zato jih pa sovraži in skuša izruvati, pa ne gre tako lahko; dolgo zidovje in močne lesene stene, razvrščene po najbolj burji izpostavljenih krajih, krhajo burji
vedi, da si o6i knezov in kraljev, vodja zemeljskega kroga, namestnik našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki mu gre čast in slava na vokov veko. Amon.“
In ko so zopet vzdignili sv. očeta, iz prestola s povzdignjeno roko blagoslavljajočega množice, niso nikdar hoteli nehati vzneseni klici:	„Evviva Pio X.
Živio Pij X!“ Pa tudi sv. očeta samega se je polastila tolika ganjenost, da so mu, ko so ga nesli mimo kapele sv. Gregorija Velikega, polzele solze po celom licu, iz katerega pa je sevala popolna vdanost v voljo božjo ter globoka pobožnost in otroška ponižnost.
♦
*
In zdaj so je začelo ono apostolsko delovanje papeža Pija X., nad kojim strmi ves — ne samo katoliški — svet. Komaj pet lot vladajo šele sv. oče čredo Kristusovo, a že danes, ob svoji zlati sv. maši — koliko so izvršili na vseh poljih! Saj nalogo so si izbrali velikansko, ki presega vso človeške moči: „Vso prenoviti v Kristusu** — pod varstvom prečiste in brezmadežno Matere Marije, koji so se izročili v posebnem pismu na lurškega škofa. Vse to delo je pač še v živem spominu vsem, tudi našim najmlajšim prijateljem, zato zadostuje, če navedemo le najznameni-tofše točko. Da bi se človeštvo vedno bolj bližalo božjemu Zveličarju, lahko veliko pripomore pobožno in pa spodbudno izvrševanje službe božje. Zato jo bila, kakor že od nekdaj, zlasti še na prestolu sv.Petra, skrb Pija X. za lepo cerkvo petje, koje so uredili s svojimi apostolskimi pismi in s tem, da so dali najčastitljivejše, takozvane koralne cerkvene speve na novo zbrati v pravi obliki ter jih izdati, veliko delo po tristoletnih zmotnjavah, ki pa se je ravno letos v jubilejnem letu malone že končalo.
(Konec prihodnjič.)
Pomanjkanje krme.
Z ozirom na neki v časniku „Marburger Zeitung“ z dne 7. novembra 1908. objavljeni članek o izvrševanju od države pričete pomožno akcije, ki bi naj ublažila letošnje pomanjkanje krme, sem primoran, da se prepreči napačno mnenje prebivalstva o obsegi te akcije in o količini podpor, koje je pričakovati, splošno objaviti sledeče:
Z odlokom c. kr. namestništva z dno 1. oktobra 1908 1. se je bilo okrajno glavarstvo obvestilo, da jo v ublažitev vsled letošnje snše na Srednjem in Spodnjem Štajerskem nastalega pomanjkanja krmo po predlogih (nasvetih), ki so jih stavila posamezna okrajna glavarstva, potrebno 152.000 melerskih centov sena in 107.256 meterskih centov slamo za klajo.
S sredstvi vskupnem znesku ’/, milijona kron, ki jih je dovolilo c. kr. poljedelsko ministrstvo, se pa je moglo nakupiti le 208 vagonov sena in 352 vagonov slame za klajo. Z ozirom na omenjena sredstva so se za sedaj samo najhuje prizadetim političnim okrajem nakazala krmila v porazdelitev in so je obenem naročilo, da je v vsakem posameznem okraju izmed z mij skih posestnikov, prizadetih po pomanjkanju krme, deliti krmila le onim, ki so najbolj ozira vredni.
Ker se je v mariborskem okraja, v kojem so jo bilo prijavilo 180 vagonov sena in 236 vagonov slame za klajo, so se morale prijavljene zahteve zelo skrčiti, ker bi se bila, ako bi se bilo oziralo na vse od občin v podporo priporočene posestnike, popolnoma ra? c pila razpoložna sredstva in so pomožni akciji tako odvzela vsaka veljava.
Izvršujoč došla naročila se je 15. dne oktobra 1908 1. vršil pri okrajnem glavarstvu pogovor, pri kojem s5 bili navzoči no le člani (udje) okrajnih pomožnih odborov sodnih okrajev Maribor, Slov. Bistrica, Sv. Lenart, temveč tndi načelniki vseh krajnih pomožnih odborov v okraju, državni in deželni poslanci in več izvedencev v kmetijskih stvareh, skupaj 42 oseb.
Pri tem pogovoru se je po najtemeljitejem razmotri-vanju vprašanja, na kakšen način naj bi so nakazana krni.la v smislu došlih naročil porazdelila, sklenilo, v prvi vrsti (pred vsem) ozirati se na občine, ležečo na Dravskom polju in po vršini Kozjaka in Sloveask h goric, ki so po soglasnem mnenju vseh konferentistov (vdeležencev) z ozi rom na kakovost (svojstvo) zemljo najhuje prizadete po pomanjkanju krme, in da je torej občine, ki niso vsled po-voljnejšega svojstva zemlje in ker so dobile relativno več otave, tako hudo prizadete po pomanjkanju krme za sedaj izključiti od podelitve krmil in še le tedaj se ozirati na nje, če bi vlada naknadno na razpolago dala primerno množino krmil.
Nadalje se je sklenilo, izbrati v vsaki občini one posestnike, ki so vsled svojih gospodarskih razmer posebnega ozira vredni, in potem določiti množino krme, ki jo je podeliti vsakemu izmed njih.
Končno se je na soglasno željo konferentistov sklenilo, da se naj krmila porazdcle še le po končani paši, ker je še lo potem mogoče dobiti pregled, kateri posestniki da so ozira najbolj potrebni.
Izvršujoč te sklepe so jo sedaj odredila dopoš Ijatev dovoljenih krmil in so se shranila na posameznih železniških postajah, odkoder se bode vršila končnoveljavna porazdelitev.
Da se morejo povsem pravično izbrati tisti posestniki, katerim jo konečno podeliti krmila, so bodejo v prihodnjih tednih pri okrajnem glavarstvu zopet vršila posvetovanja (konference), pri katerih so bodo s sodelovanjem dotičnih občinskih predstojnikov in članov okrajnih pomožnih odbo-
moči, da mladega nasada ne more uničiti. Veseli smo bili tega pogleda in želeli, da bi se posrečilo pokriti ves kras z novo gozdno odejo. Precej težav dela na krasu pomanjkanje vode; kras je kakor goba, pod zemljo je zadosti vode, saj bobnijo cele reke po podzemeljskih rovih, na površju pa prebivalci živo vode stradajo in so morajo zadovoljiti z deževnico v lokvah ali rupah; in vendar je tudi ta svet še precej obljuden. Tu in tam nas pozdravlja kopica malih še precej ličnih hišic sredi murbovega zelenja. Kakor trdnjavice se nam zde, ker jih obdajajo zidi v hrambo proti neizprosni sovražuici, kraški burji, ki povzroča neznansko oster mraz in napravlja mnogih nezgod, prometuje ladje na morju in vozove na suhem, ovira tudi iz polnih prs hropečo lokomotivo. Najbolj so jo pogodili tisti Krašovci ki so si postavili svoj dom v številno kad-njaste dolino in dolinice, ki še hranijo dobro rodno zemljo za njive in travnike in ostanke starih gozdov. Včasih je oblagodarjen kras z obilnimi nalivi, o čemur smo se lahko sami prepričali. Doma smo že dolgo pogrešali dežja, na krasu smo pa našli mnogo obširnih luž, in struge v potokih daleč razorane v pričevanje, da se je kras dobro poživil z nebeško pijačo. Mi smo se pa poživili z zemeljsko pijačo, kar smo jo še hranili v čutarah, pospravili vred svojo prtljago, da bi ničesar ne motilo.
Morje Adrijansko.
Bližali smo se namreč Nabrežini, in malo za njo odprl se nam je razgled na toliko opevano morje Adrijansko. Pozdravil sem ga kot starega znanca, saj sva se seznanila že pred leti ra moji vožnji iz Benetk v Trst, prožil sem mn roko kot ljubemu prijatelju, saj sva se ločila v Trstu prijateljsko, čeravno mi pri odhodu iz Benetk ni kazalo posebno prijateljskega l’.ca, kar je posebno čutil nekdo v mojoj notranjščini. Morje Adrijansko! zopet sc ti hočem izročiti ali se mi bodeš kazalo tudi sedaj prijateljsko ali
mi boš gladka pot proti zaželjenemu cilju? Ali boš bučalo v sovražnih viharjih, ali boš tiho iu ljubko gibalo svojo valčke pod mojimi nogami ? Morje nekdaj bilo si slovansko, pokaži nam pohlevni slovanski značaj, saj boš nosilo med romarji zastopnike vseh avstrijskih slovanskih rodov.
Železnica pada v velikem ovinku od Nabrežine do Trsta jako naglo po vinorodnem in z različnim južnim sadnim drevjem obraščenem bregu. Zatremo pri postaji Grijan krasni Miramsr-ki obmorski grad, a kmalu nas navda žiloba nad nekdanjim njegovim gospodarjem, nadvojvodo Maksimilijanom, mlajšim bratom našega sivolasega cesarja Franca Jožefa 1. Due 10. oktobra 1863. prišli so v njegov grad Miramare meksikanski po lanci in ga prosili naj sprejme cesarsko krooo. Ko jo glasovalo nad dve tisoč občin v Meksiki za Maksimiljana, uda se in pelje s svojo ženo Marijo Charlotto leta 1864. črez morje. Sprom-Ijevalo ga je krdelo avstrijskih prostovoljcev. V Meksiki so ga veselo sprejeli. Pa to ni ostalo tako. Severna Amerika je bila proti, francoski co?ar Napoleon, ki je pred z velikimi obljubami zvabil Maksimilijana v Meksiko, pustil ga je čis o na cedilu, republikanska krdi la so se množila od dno do dne, Maksimiljan se jo umakn i v trdnjavo Quere-taro, naposled jo polkovnik Lopoz, podkupljen od sovražnikov, odprl po noči od 14. do 15. maja 1867. trdnjavo; cesarja so vporniki ujeli in 19. janija 1867. ustrelili. Cesarica je znorela in pred nekaj leti umrla
Grad Miramar („gloj v morje11) obdaja prelep gaj iz vedno zelenih listovcev, pa tndi borovcev. V Grijanu je morska kopel in letovišče za tujce. Še imenitnejše v tem oziru so Barkcvljo, zelo dolga in raztresena vas, ki oh njej teče železnica že prav blizu morske obali. Veliko število ribiških ladjic priča, da živi tu mnogo, kakor znano narodno prebujenih ribičev. Bo nekaj črnih dihljajev naredi naš parni stroj, potem obstane v obširnem kolodvoru južne železnice. V Trstu smo.	(Dalje prihodnjič.)
rov individuelno (osebno) porazdelila razpoložna krmila med posamezne posestnike.
Občinskim predstojništvom so naroči, naj splošno razglasijo ta odlok, da izve ljudstvo o njem.
C. kr. okrajno glavarstvo Maribor, dno 10. novembra 1908
Attems 1. r.
Okoli po svefu.
Cesar Franc Jožef I. je po posebnem odposlaništvu čestital papežu Piju X. ob njegovem jubileju. Odposlaništvo je bilo sprejeto v Vatikanu z veliko častjo. V prestolni dvorani je zaslišal sv. oče odposlaništvo. Knez Schvvarzenberg je izročil papežu cesarjevo lastnoročno pismo in zlat, z bri- , Ijanti okrašen križ.
Povodom cesarjevega jubileja bo nad 4000 odli- ' kovanih. Tretjina odpade na državne uradnike. Milostnim potom bodo zvišane razne pokojnine.
Prestolonasledniku Franca Ferdinandu je soproga povila mrtvega dečka.
Uradniško ministrstvo. Ministrski predsednik baron Bionerth, je sestavil svoj kabinet tako-le: baron Haerdtl, notranje zadeve; plemeniti Georgi, domobranstvo; baron Jorkaš-Koch (Poljak), finance; dr. Mataja, trgovino; dr. Robert vitez Holzknecht pl. Hort, pravosodje; Jožef vitez pl. Kanera (Čeh) nauk in bogočastje; sckcijski šef Jožef Pop (čeh), poljedelstvo; sekcijski šef dr. Makso grof VVicken-burg, javna dela; Zdenko pl. Forstor, železnica; minister rojak za Čehe dr. Začek, za Poljake Abrahamowicz, za Nemce dr. Schreiner. Zadnji je rojen Čeh, a je postal nezvest svojemu narodu in prestopil k Nemcem.
Državni zbor se snide danes, dne 26. novembra ob 11. uri predpoldne. Glavni točki sta začasni proračun in aneksija Bosne in Hercegovine.
Gosposka zbornica ima danes, dne 26. novembra
sejo.
Za mladino. Vlada je državnemu zboru predložila načrt o vzgoji in oskrbi mladine. Načrt izpopolnuje dotične določbo državljanskega zakonika, ki več ne odgovarjajo sedanjim socialnim razmeram in zahtevam. Zakonite določbe o varstvu otrok, vzgoji in oskrbi mladine so bile nujno potrebne. Varstvo otrok je samoobramba naroda. Ako sta-riši, občine, dežele ali zasebni dobrotniki zanemarjajo mladino, skrbeti mora za vzgojo tudi država. Mladina mora biti nravno versko vzgojena, da postano vreden in koristen član človeške družbe. In taka vzgoja je večkrat potrebna do 21. leta. Taka oskrba mladine je deloma že izvršena na Angleškem, Francoskem in Nemškem. Zanemarjen otrok naj se ne pošlje najprvo v zapor in potem še le v vzgojni zavod. Kazenski sodnik bode odločeval, kaj je potrobneje za mladega izprijenca, kazen v zaporu ali v izboljševalnici. Zavodi v varsivo osirotelih in zanemarjenih otrok bodo pod državnim nadzorstvom. Stroške bodo nosili v prvi vrsti sta-riši, dalje dežele in država. Deželni zbori pa bodo mogli zakonito določiti, koliko naj prispevajo občine. Zanemarjenih in zapuščenih otrok je okroglo 11 500. Ako bi znašali stroški za osebo 400 kron, bilo bi skupnih stroškov nekaj nad 4 mil. na loto. Država bi prispevala okoli 1,400.000 kron, drugo pa dežele, občine in dobrotniki.
Gradec. Pri občinskih volitvah so zmagali kandidatjo nemškega meščanstva in samo eden socialdemokrat.
Bojkot piva na Štajerskem končan. Socialni demokratje so se s pivovarnarji pogodili, da ne bodo več bojkotirali -piva. V veljavi ostanejo zvišane cene jAvu, kakor so jih pivovarnarji določili; poslednji pa ne bodo uplivali na gostilničarje, po kakšni ceni naj pivo na drobno prodajajo. Pivovarnarji so obljubili, da zopet sprejmejo v delo nekaj odpuščenih delavcev.
Dunaj. Letošnje škofovske konference so se pričelo dne 23. t. m. Na Štefanovo se poklonijo avstrijski škofje pod vodstvom kardinala Gruše prosvitlemu cesarju.
Na dunajskem vseučilišču so bili veliki nemiri med židovskimi in nemško-nacionalnimi dijaki.
Pri deželnozborskih volitvah v kmečkih občinah v Istri so zmagali vsi kandidatje političnega društva za Hrvate in Slovence v Pazinu
Volitve V Istri. V vseh slovanskih volilnih okrajih so zmagali slovanski kandidatje. Le v Pulju jo prodrl italijanski kandidat proti Hrvatu dr. Laginji, čeprav so prej Hrvatje sklenili z liberalci kompromis.
V	Kraljevih Vinohradih je pri ožji volitvi prodrl socialdemokrat, Klofačev pristaš Slama.
V	Inomostu je pri nadomestni državnozborski volitvi bil izvoljen socialdemokrat Holzhammer.
Na Goriškem so vinogradniki bili zelo ogorčeni, ker je vlada prepovedala, točiti novo vino do jeseni. Za to prepovedjo so tičali bogati furlanski in istrski bogataši in razni drugi vinski trgovci, ki imajo še na tisoče hektolitrov starega vina v svojih kleteh. A tržaško namestništvo je preklicalo prepoved.
Lakota V Dalmaciji, v Dalmaciji vlada grozna lakota.
Mažari se močno izseljujejo v Ameriko.
Milijonarica umrla od gladu. V Budimpešti je živela vdova Fleisclier. Stanovala je v majhni sobici. Živela je zelo siromašno; vsak teden je samo enkrat jedla kaj toplega. Sprejemala je tudi milodare. Ta starka pa je imela v Budimpešti devet trinadstropnih hiš. Premoženje ji jo upravljal nek odvetnik, ki ji je izročal stanarino; ona pa je nosila denar v hranilnico. Te dni je prišla k odvetniku. Ta ji je rekel, da dve stranki še nista plačali stanarine. Ta vest jo je strašno razburila. Naročila je odvetniku, da nemudoma oba dolžnika toži. Ko je zapustila odvetniško pisarno, so je v veži zgrudila in umrla. Zdravnik je dognal, da je umrla od gladu, razburjenje zaradi do žne stanarine pa je katastrofo pospešilo.
Ogrski trgovinski minister Košut je odvzel več srbskim listom poštni debit.
Povišanje mirovnega stanja v Bosni in Hercegovini. Ker v Srbiji še vedno ni miru in se je bati, da se organizirajo na meji srbske čete, se je odločila avstrijska vlada, število bosansko-hercegovskih obmejnih čet povečati. Povišanje mirovnega stanja se izvrši pri 15. vojnem zboru. Pri vsaki stotniji se zviša število vojakov za 36 mož. Vpoklicani bodo le zadnji rezervni letniki in se bo še posebej gledalo na to, da so bodo vpoklicali le neoženjeni in se bo prizaneslo družinskim očetom. Sploh se bodo v najpotrebnejših slučajih dajale olajšavo. Tistim, ki so vpokličejo, se bodo vštola ta služba namesto orožnih vaj, katerih so se drugače dolžni udeležiti. Pri bosanskih in hercegovskih polkih se bodo pridržali tudi tisti nadomestni in drugi rezervisti, ki bi morali sedaj na dopust.
Po belgrajskih cestah odmeva vedno klic: „K Drini!“ Vojna stranka, kiji načeljuje prestolonaslednik, ima še vedno prvo besedo.
V	Gruigori vlada zelo bojevito razpoloženje. Od vseh strani prihajajo na vlado zahteve, da čimprejo napove vojsko in ne čaka na „krivično in brezupno zborovanje.41
Belgrad. Srbski kralj Peter boleha na zvapnenju žil. Nemčija. Knez Biitow ostane kancelar.
V	Hamrnu na Wostfalskem se je v rudniku dogodila velika nesreča. Nad 370 rudarjev jo mrtvih. Med ponesrečenimi rudarji je 40 Avstrijcev, večinoma Poljaki in Čehi.
Sultan je bolan.
Turčija pripravljena na vojsko. Berolinski turški poslanik Osman Mizami paša je izjavil, da je na Turškem pripravljenih 800.000 mož. Turčija je naročila v Nemčiji 850 milijonov patron.
Turški parlament se otvori dne 1. decembra. Turčija ima v Arabiji upor. Ta upor mladoturke skrbi, ker bi Turčija oslabela na Balkanu.
Kitajski cesar in cesarica-mati sta umrla. Novi vladar Huv je z močno roko prijel za vladarske vajeti.
V	Siciliji se je železniški predor zrušil na osebni vlak in ga popolnoma zasul.
A Djornačovem okrožju v Mali Aziji vlada tako grozna lakota, da ubijajo baje ljudje svoje otroke, da ne umirajo od lakote.
V	New Torku v Ameriki zidajo ječo, ki bo stala 50 milijonov kron. Bo pa tudi v njej čitalnica, gledališče, prostori za igranje in kasarna. Jetnišnica bo tudi imela lastno godbo in izvrstno hrano. Bo pač zabave v tej moderni ječi
Raziled po domovini.
Osebna vest. Profesorski suplent na mariborski gimnaziji dr. Ljudevit Pivko jo dobil mesto glavnega učitelja na mariborskem učiteljišču.
Maribor. Umrl je dne 23. t. m. g. Lovro Bijancc, nadučitelj v p. v 75. letu svoje starosti.
Maribor. Dne 20. t. m. ob 5. uri zjutraj je bil precej močan, dve sekundi trajajoč potresni sunek. Bkode ni povzročil nobene.
V odbor zavarovalnice privatnih suslužben-ce(v je kot član imenovan gospo,d ,• Ferjdo Leskovar, tajnik Spodnještajerske ljudske posojilnice v Mariboru, kot namestnik gospod,; .Vlado Pušenjak, nad-rjevizor Zadružne zveze v Mariboru.
Roparski napad. V Mariboru sta napadla zasebnico gospo Ano Gregorič 161ctni pasarski vajenec Rudolf Wer-dounig in I61etni zobotehniški vajenec Avgust Lehman v njenem stanovanju. Gospa jih jo spustila v stanovanje, ker sta rekla da prinašata od stolnega župnika neko pismo. Res sta ji izročila neko pismo, v katerem sta sama zapisala, da stolni župnik prosi darov za cerkev. Ko je gospa pismo brala, sta jo napadla, vrgla na tla, jo davila in bi jo gotovo umorila, da ni prišla mimo neka hišina, ki jo slišala ropot in roparja prepodila. Lehman je nedavno pisal
pri gospej in opazil, da ima v omari mnogo tisočakov in j zlatnine. Oba roparja so žo aretirali. Sad moderne vzgoje!
Porotne obravnave bodo prihodnje leto pri c. kr. okrožnem sodišču v Mariboru ob teh-le časih: Prva se začne dne 29. aprila, druga 14. junija, tretja 20. septembra in četrta 29. novembra 1909.
Kdor hoče dvigniti denar iz nemških hranilnic, mu ni treba samemu hoditi po denar, temveč naj izroči knjižico domači posojilnici, ki bo brez vseh stroškov dvignila denar in tudi brez izgube obresti.
Gorica pri Račah. „ Staj ere “ je začel napadati iste, ki delajo za izobrazbo in napredek goriškega ljudstva. Gospoda ustanovitelja izobraževalnega društva napada, da dela baje z društvom nemir v vasi. To ni res, ker se skoraj vsi zavedamo svojega pokolenja, se razume, da ne trpimo „Štajerca “ v vasi in da pride včasih tudi do prepirov radi tega. To pa le tedaj, če bi kateri puhloglavi štajerčijanec nam rad razlagal svojo salamonsko modrost. Pa teh prepirov ni kriv „golobradi študent11, temveč štajercijanec sam, ki bi nas rad s svojo nevednostjo „farbal*. Vedite štajerci-janci, da nam sije Deli dan, da spoznavamo, narod svoj in se nič ne bodemo pustili „šmirati11 od nevednih mazačev!
Sv. Lenart v Slov. goricah. Dne 2. decembra se otvori jubilejna šolarska kuhinja, kjer bodo dobivali ubogi in pridni šolarji po zimi toplo in tečno hrano.
V	at. liju v Slov. goricah je „Siidmarka11 kupila Štedičevo kmetijo na Stari gori. Slovenci, kje pa ste?
Slovenjebistriška železnica bo najbrž začetkom decembra že gotova. Vlaki z gramozom vozijo že do mesta.
Slov.; Bistrica. iV. spomladi dobimo v nafto mesto huzarjo iz Gorico, tukajšnji dragonci pa bodo premeščeni y Gorico.
Kebelj na Pohorju. Velecenjeni gospod urednik! Evo Vam cvetko izobraženosti in omike! Pred kratkim dobim po pošti neko pismo brez podpisa, v katerem je bilo polno psovk na mojo osebo. Med drugim je bilo tudi, da mislim sedaj vsled svojega govora na Brinjevi gori postati baron ali pa grof in da hočem imeti sedaj vse pod komando. Toda, da si ne bo dotična oseba domišljevala preveliko časti v moji osebi, ji kar povem, da vsled svojega skromnega govora na Brinjevi gori ne mislim in tudi no morem postati grof ali baron kakor tudi drugi govorniki no; pač pa želim postati odločen in navdušen razširjevalec misli združenja kmečke in mladeniško zvezo. Kakor pa ima vsaka solnčna stran tudi sončno stran, tako ima tudi to opravilo svojo žalostno senčno stran, katera pa me no odvrne od mojega namena. Kar piše o hinavstvu, sem razvidel, da dotični osebi gotovo ni znan izrek Kristusov: „Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar jo božjega!“ Ali pa se vsaj po njem no ravna. Ako še hoče dotična oseba na druge, za mojo osebo razžaljive neumnosti imeti odgovor, jo poživljam naj pride osebno k meni! Pripravljen som vedno, vsakomur odgovarjati. Za danes le še samo na izzivanje, da „ako sem tako pobožen, naj dam kaj denarja za cerkev ali v dober namen na to še odgovorim dotični osebi, ako še ne ve, da za cerkev ali kakšen dober namen sem vselej z rado voljnim srcem daroval primerno svoto in na to sem tudi vedno pripravljen in v tem se z dotično osebo lahko vedno kosam. Da si pa ne bode kdo, posebno pa dotična oseba, domišljevala kakšno skoposti o meni, pošiljam tudi S. K. S. Z. za ta, za mene časten napad, eno krono in za drugi takšen napad som zopet pripiavljen kaj darovati S. K. S. Z. — Franc Gujznik, mladenič in zaupnik Kmečke zveze na Keblju.
Ne pravdajte se! Poštarica Hermina Panek v Podsredi se je pravdala lansko leto po dr. Zirngastu s kmetom Klakočarjem v Gorjanah zaradi nekega jarka, čeprav dotični svet po mnenju zvedeucev ni bil vreden 20 K. Pravdo jo zgubila in morala plačati čroz 3000 K stroškov. To je Germino Panek tako bolelo, da si je prerezala žile in izkrvavela. Zapustila je vdovca in več nepreskrbljenih otrok. Pač žalosten konec nesrečne pravde!
V	Ormoža se je dne 23. t. m. poročil g. odvetnik dr. Ivan Omulec z gdč. Pavlo Jarc. Bilo srečno!
Pri Poljčanah v bližini železniškega predora je dne 17. t. m. nadsprevodnik Pack pogledal iz železniškega voza. Packu se je spodrsnilo in je padel z vlaka. Vlak mu je odtrgal nogi. V istem hipu pride drug vlak od nasprotne strani in mu odreže glavo. Štrašno razmesarjeno Packo-vo truplo je obležalo na progi. Pack je stanoval v Mariboru, kjer zapušča 6 nepreskrbljenih otrok. Prihodnje leto bi že lahko stopil v pokoj.
Šmarje pri Jelšah. Franc Horvat je padel iz ško' dnja g. Grada tako nesečno. da je drugo jutro umrl.
Konjiška vas. Redko obletnico so obhajali pretečeni teden pri Likebovih. Oče Jožef in mati Tereza sta imela diamantno poroko. Šestdeset let jima je že Bog naklonil v srečnem zakonu, pa ju tudi ohranil zdrava iu čila. Naj ju ohrani še zanaprej 1
V	Šoštanju je bil aretiran bivši slovenski deželni poslanec, g. Ivan Vošnjak. Sumi se, da je kot član načelstva šoštanjske posojilnice oškodil posojilnico za več sto tisočev.
Koroške novice.
Odvetniški izpit je napravil odvetniški k)an-didat v Celovcu g. dr. Fran Frlan.
Celovec dobi železniške delavnice. Načrti so že odobreni.
V	Celovcu je propadla nemška tvrdka „Winkler“. Primanjkljaj znaša več milijonov. Winklerja so zaprli, njegova žena se je ustrelila.
Celovec. Dne 19. t. m. se je ustanovilo „Slovensko šolsko-drušivo", ki ima namen voditi šolsko vprašanje na Koroškem. Za predsednika je izvoljen č. g. župnik Matej Ražun v Št. Jakobu v Rožu; za odbornike pa gg.: profesor Apih, vladni svetovalec Soiiemigg, dr. Brejc, župnik dr. Arnejc, župnik Treiber in državni poslanec Grafenauer. Neustrašeno na delo za slovensko mladino na Koroškem!
Sinčaves. Trgovec, g. Albin Novak se je poročil z gdč. Angelo dr. Petovarjevo v Ormožu na Štajerskem. Bilo srečno!
Smerče. Občinske volitve je upravno sodišče razveljavilo.
Ruda. Vabilo na prvi letni občni zbor, ktorega skliče „Izobraževalno kmetsko društvo za Rudo, Št. Peter in okolico“ na prvo odventno nedeljo, dne 29. novembra 1908 popoldan po blagoslovu v gostilni pri Zledku v Podlisni. Vse ude vabi na polnoštevilno udeležbo odbor.
Društvena kronika.
Gorica pri Račah. „Slov. izobraževalno društvo11 se zahvaljuje vsem, ki so se ga spomnili z darovi, posebno pa „Družbi sv. Mohorja“ in „Slov. Matici11, ki sta društvo s knjigami bogato obdarovali. — Odbor.
Sv. Trojica v Slov. goricah. V nuduljo, dne 29. nov. po večernicah priredi naše „Kat. slov. izobraževalno društvo** cesarsko jubilejno slavnost s petjem, deklamacijami in govorom v zgornjih prostorih g. Rojka. Pridite udje, somišljeniki in prijatelji društva 1 Uljudno vabi odbor.
S. K. S. Z. je izdala gostilniške račmnske listke v . korist obmejnim Slovencem. Slovenci, Slovenke, zahtevajte vedno, povsod in v vsaki gostilni računsko Gistke: ^Obmejnim bratom v pomoči'"
Vžigalice za obmejne Slovence je naročili v večji meri trgovec Kavčič v Mariboru (na oglu gosposke ulice in glavnega trga), Opozarjamo vseslovenska društva na Spodnjem Štajerskem, da dobijo po peni vžigalice tudi pri tem trgovcu v Mariboru, Rodoljubi, , zahtevajte povsod v trgovinah vžigalice S, K. S, Z. 1
Dramlje. 1. adventno nedeljo ima kat. slov. izobr. društvo svoj društveni shod.
Mladini.
Pismo mladeničem.
XIX.
Leto se bliža že h koncu. Požuriti se moram, da povem, kar som ti, dragi mladenič, še namenjen povedati. Dva zlata stavka si zapiši danes v srce in se po teh zlatih naukih ravnaj.
1. Porabi vsako minuto! Koliko zlatega časa mladi ljudje potratijo in zamude! No vejo s časom gospodariti. Sv. Alfonz ligvorijauski je celo napravil obljubo, da ne bo niti one minuto v življenju potratil. To obljubo je držal in zategavoljo je vkljub svojim mnogim opravilom toliko knjig spisal. Veliko zlatega časa zgubijo mladi ljudje, ker ne opravljajo vsega o pravem času in v pravem redu. Ljudje, ki no drže pravega časa pri svojih opravilih, tudi nimajo pravega uspeha. Kar lahko storiš zjutraj, tega ne odlagaj na večer 1 Kar se mora po dnevu opraviti, tega ne deiaj po noči. Pot, ki zdaj ni potrebna, odloži na primeren čas; kar se mora prej zgoditi, tega ne smeš odlagati. Drži se pravega časa pri jedi in pitju, pri spanju in bedenju, pri molitvi in delni Glej, da prideš o pravem času domov, in greš od doma! Ne pojdi od doma prej, ko jo treba! Vsaka reč ima svoj čas in svojo uro. Tako boš Čas dobro porabil in imel veliko časnega in večnega dobička.
Ne opravljaj tudi nepotrebnih opravili Za tisto reč, za katero si poklican, moraš zastaviti vse svoje moči. Tisti si zasluži častni venec, ki to, kar stori, prav in popolno stori.
Ne bodi nikdar brez dela! Štej skupaj vse minute, ki si jih potratil, če jih je šestdeset, je ena ura. Koliko bi lahko bil opravil v tej uri! In če bi vse zgubljene ure svojega življenja skupaj seštel, moj Bog, kako velika je potem zguba časa, dela in dobička 1 Zgubljeno premoženje si lahko
zopet pridobiš s pridnostjo, zgubljeno zdravje z zmernostjo in z zdravili, pomanjkanje znanja s pridnim učenjem, a zgubljenega časa ne moreš nikdar nazaj dobiti. Cas zgubljen, je za zmiraj zgubljen. Ko je tajnik Vašingtnov v urad prepozno prišel in se je s tem opravičeval, da je njegova ura nenatančna, rekel je njegov gospod čisto mirno: „Potem si morate Vi drugo uro, ali jaz drugega tajnika priskrbeti," In general Nelzon je rekel enkrat: „Jaz se imam za svoje uspehe zahvaliti okoliščini, da sem vedno bil četrt uro pred dolo'enim časom pripravljen."
Brezdelnost je po navadi vzrok vseh slabih uspehov. „Šel som čez polje lenuha", pravi knjiga knjig, „in čez vinograd neumneža, in glej, vse je bilo polno kopriv, in j vse je trnje pokrivalo in plot je bil podrt."
Srce lenuhovo so odprta vrata, skoz katere pride lah- j ko dušni morilec; srca lenuhovo je zemlja, kjer bujno ra- i »tejo strasti in huda nagnenja, srce lenuhovo je močvirje, | kjer se nahaja polno grdih golazni. Lenoba ali brezdelnost ; je grob nedolžnosti. „Kjer so lenari, tam dela hudi duh", ; tako nekako pravi veliki nemški pesnik Šiler. In nek angleški pesnik izraža to resnico s temi-le besedami: „Lenoba rodi hudobijo, kakor rja v leni soparici svetlo železjo razjeda." Nek imeniten pridigar je enkrat tako-le pridigal: „če je res nečistost sad brezdelnosti, tega res ne vem; pa to vem, da je neomadeževana čistost v lenem človeku čudež." Brezdelnost povzroči, da postano duh človekov mesen, meso pa začno gniti. Lenoba jo hudičev zglavnik. Zato jo pustil vsakokrat nek morski kapitan, čo mornarji niso imeli kaj dolati, morsko sidro lepo snažiti; mlad človek ne sme nikdar biti brez dela, no smo nikdar leno okoli postopati, drugače zgubi dragocen čas, ne stori ničesar v svojem poklicu in so vda ničvrednemu življenju. „Lenoba jo začetek vseh pregreh." Zdaj pa pride drugi stavek:
2. Opravljaj tudi svoja najbolj nepomembna in najmanjša opravila z naj večjo natančnostjo in vestnostjo! Velik postane človek v umetnosti, če ne prezira niti najmanjše reči, tako jo pravil Rafael, eden najimenitnejših slikarjev. Ali je vejica Kaj velikega ? In vendar ni dobil v noki trgovini mladenič službe, ker je v svoji pismeni prošnji vejico izpustil. Izpusti v številki 1060020 K piko, in potem ni več deset tisoč šeststo kron in 20 vinarjevi ampak eden milijon šestdesettisoč in dvajset kron! Ali je kaj velikega stati na straži? In vendar občudujemo še dandanes tistega paganskega vojaka v Pompejah, ki so ga našli mrtvega na Stražišču, medtem ko je pepel, ki je bruhnil iz gore Vezuv, mesto zasul. To je bil zvest vojak, ki je vestno 8VOj° dolžnost izpolnil. Njegovo telo je razpadlo, pa njeg°7v spomin živi, in njegova čelada, oklep in sulica se kažej0 sedaj za 1800 let v muzeju v Neaplu. Cerkveni učenik sv. Bonaventura je ravno umival v samostanu v Mugelu kuhinjsko posodo, ko so mu papeževi poslanci prinesli kardinai8ki klobuk. Obesil je imeniten klobuk na klin in prej dokončal ■voje delo.
Bodi torej, moj mladenič, zvest v malem! „K^or Je v malem zvest, ta bo tudi v vetjem. Kdor je v malem bo črez veliko postavljen." Le tako bodeš veliko koristil družbi, v kateri živiš.
Poglej si še enkrat ta dva stavka in zapiši ju v srC8' Zato te prosi tvoj prijatelj Ev.
Poljčane. Mladinska organizacija, ki se širi po vsej Slovenski, je dobila naj d(ain Vseh svetnikov novo moč pri nas. JJepo število vrlih! mladeničev si je osnovalo zvezo za PoCjčjane in S|V.i Jernej. Voditelj:. Stefan | Polanec; namestnik: Ignacij Stumpf; tajnik:	Janko1 Dren; blagajnik: Jakob
Sne. 2e mdadfenifii v odboru so nam priča,, da bo vršila zverta svojo nalogo. Dal Bog, da bi ji tudi merodajni krogi bili naklonjeni. IZtvezi sami kličemo krepki:	Naprej! Gotovo je, da ima vsaka stvar
početkom težave, katerih se pa mladim srcem ni treba nikoli »stražiti. Pogium veljal
Izpolnuj svoje dolžnosti!
(Konec.)
Bolnica je bila zvečer navidezno mirna, in ko je prišla usmiljenka, podala se je Anica v svojo sobico — a ne k počitku; — pisala je Tinetu dolgo pismo; razložila mu je vse, zatrjeva'a mu svojo ljubezen in zvestobo in ga milo prosila potrpljenja — vsaj za kratek čas — ker ji ni mogoče zapustiti svoje umirajoče gospe. „Dolžnost moja je, da vstrajam", mu piše. „Kako bi bil najin zakon srečen, kako bi mogla roka Najvišjega naju blagoslavljati, če ne poznava dolžnosti svojega stanu."
„Pomisli, predragi" — piše dalje — „če bi ravno med najino poroko bolnica zatisnila oči! Oh, moj Bog, vesele in mirne urice več ne bi imela na svetu !lt — Kratko rečeno, v tem pismu je pokazala svoj blag in plemenit značaj. — Pismo je bilo oddano po pošti.
Ob istem času pa je tudi Tine pisal Anici odpoved-
Še tisto noč je umrla baronica
Aniea ni bila zatisnila oči. Zaran dobi s prvo pošto Tinetovo odpoved; piše ji, da mu je njeno vodno odlašanje dokaz, da ga ne ljubi, in da se jo zaročil — sicer proti volji svojih starišev — s prodajalko Elviro.
Kaj je čutila Anica v tein trenutku, tega popisati ni mogočo.
Dobro je bilo, da je imela roke polne dela in skrbi in takorekoč ni utegnila premišljevati svoje boli.
Sorodniki so bili prišli, ošabn 'ži, ki se za zvesto Anico še zmenili niso. Oporoke pa ul bilo nikjer.
Zdravnik, ki je zelo čislal Anico, oporarjal je sorodnike na dolgoletno, požrtvovalno delovanje An ce — zahteval jo, da prostovoljno določijo neutrudljhi strežnici primerno vsoto, temveč, ker je ravno vsled strogega ppolnjevanja svojih dolžnosti zgubila ženina — zgubila vso svojo srečo. — A ta druhal je rekla: „Saj je le služkinja, ki je bila za svojo delo primerno plačana."
Brez vseh sredstev je Anica zapusti'a hišo, za katero je bila žrtvovala vse svoje moči, vso svojo bodočnost. In vendar je bila misel na spolnjeno svojo dolžnost Anici naj-\ečja tolažba v svoji tugi in zapuščenosti. Anica jo odslej v drugem mestecu gospodinjila svijomu bratu-vdovcu.
Tinetovi stariši pa so se preselili na majhno posestvo v bližini mesta, ki so si ga kupili z deležem, ki jim ga jo moral Tine izplačati, s to sinaho namreč niso hoteli skupno bivati.
Bolni oče je preživel na novem posestvu le nekaj mesecev; umrl je in vdova je ostala sama so staro deklo.
Od tega dogodka je minilo pet let. Tinetov zakon ni bil srečen Elvira je vpeljala veliko novotarij; vse je bilo sedaj urejeno v modernem slogu; čudno je le bilo, da kiju-bu dobro idoči obrti, Tine ni prišel iz denarnih stisk; hudobni jeziki so marsikaj ugibali; pravili so, da Elvira skrivajo spravlja denar na stran, da je možu nezvesta in da ga bo še spravila ob vse imetje. Gola istina pa je bila, da Elvira ni ljubila ne svojega moža, ne edinega svojega otroka, hčerke Marice.
Nekega dne se je Tine po nujnih opravkih odpeljal v precej oddaljeno glavno mesto; vrnil so jo še le črez teden dni. Prišedši domu ga čaka strašna vest. Elvira ga je bila oropala vseh denarnih sredstev ter pobegnila z nekim škrijccm.
Ta čin zlobne, nehvaležne žene ni sprani Tineta le v sramoto, temveč je bil tudi vzrok poloma. Dolgovi so presegali imetje, in kmalu je bilo vso po dražbi prodano.
Tine je po dolgih letih zopet stopil pred svojo irfltter, prosil jo odpuščenja in ji izročil jedinko v varstvo. On pa se je podal kot pomočnik v tujino ; kmalu je v večjem mestu dobil dobro plačano mesto poslovodja pri neki veliki pekariji. Z materjo sta se pridno dopisovala; po Tinetu tudi mati izve, da jo Elvirin ljubimec jo oropal vsega denarja ter popihal v Ameriko. Razburjena Elvira je vsled razburjenja kratek čas pozneje umrla v bolnišnici za legarjem.
Anica se je pa kmalu po Tinetovem odhodu vrnila v prejšnje mesto: brat se je bil z nova oženil in Anica je sprejela ponudbo večjega trgovca, da vstopi pri njem kot prodajalka.
To je bilo veselje za Tinetovo mater; vsnk prost trenutek bivala je Anica pri ljubi mamici.
Anica se vkljub vsemu ni bila dosti postarala; le tu-intam prikazujoči se sivi las, je pričal, da je prva mladost minila, medtem ko je bil Trnek že proi svojim odhodom popolnoma siv.
Tinetova mati pa je na skrivnem kupila stttro posest v mestu in poklicala sina domu ; izročila mu je novo, oziroma staro domovino, in Tinek jo bil zopet pekovski mojster ter živel skupno z drago mamico in ljubko hčerko.
Ćrez leto dni pa se je s1avila poroka; hiša jo dobila mlado gospodinjo, mala Mar.ca skrbno mater — in babica prepridno sinaho. — Anica je bila Tinetu vse prizanesla in tudi tu se je strogo ravnala po zapovedi: „Spolnuj svoje dolžnosti!"
Vam mladenkam pa priporočam: „Iščite pravo srečo in zadovoljnost v spolnjovanju svojih dolžnosti!" M.
Cerkvene nadeve.
Službo kn.-šk. računskega revidenta jo dobil umirovljeni župnik v Kamnici, č. g. Janez Wolf. Čestitamo!
Župnijo Sv. Martin na Pohorju je dobil č. g. Jožef Florjančič, kaplan pri Sv. Juriju pod Taborom.
Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Jurij Cvetko iz Luč v Solčavo, Jožef Lončarič iz Trbovelj v Sv. Jurij pod Taborom, Nikolaj Jamšek iz Dramelj v Trbovlje, Ivan Zaje iz Škal v Dramlje.
Rim. Dunajski apostol, blaženi Klement, Marija Hof-bauer (Dvofak) bo na spomlad za svetnika proglašen. K
tej svečanosti pohiti mnogo Avstrijcev, jsIpsU Dunajčanov v Rim.
Duhovna gredica. Advent. Veste, cenjeni bralci, da se deli naše leto v cerkveno in državno leto. To se začne s prvim januvarjem ali novim letom; cerkveno pa s prvo adventno nedeljo. Celo cerkveno loto pa delimo v tri glavne dobe: v božično, velikonočno in binkošlno. V vsaki dobi, kakor sploh v celem cerkvenem letu so ponavlja spomin življenja Jezusovega med nami in v nas. To je namen cerkvenega leta. Ker se prihodnjo nedeljo prične cerkveno leto, je pač umestno in prilično, da za danes spregovorimo nekohko o adventnem času. — Advent pride od latinske besede „adventns" t. j. po naše prihod, približanje. In res, adsentni čas je sv. cerkev postavila kot pripravo prihoda, rojstva Zveličarja, /e v prvih časih krščanstva so je obhajal ta čas, to je bil Čas pokore, ki so ga verniki posvečevali z bolj pogostno molitvijo in s postom. Kakor nam cerkveni pisatelji poročajo, je Perpetuus, škof v Tursu (Tours) na Francoskem zapovedal 1. 480. svojim škofljanom, da se naj postijo od sv. Martina do božiča trikrat na teden. Ob koncu 6. stoletja je bil ta post že v navadi v vsej cerkvi. Tako se je adventni čas obhajal slično 40. danskemu postu. Na to še imamo ostanke, navade, o katerih pa tu ne bodemo razpravljali. Le to omenimo. Kakor imajo in so gotovo tudi prej imeli ljudje pred postom, na pust po nc-kodi šo kot nekako slovo mesu boljšo pojedino, tako je bilo v navadi tudi pred adventom na dan sv. Martina. To navado še sedaj držijo ljudje, posebno po mestih, četudi posta ne držijo — to jo tpkozvana „Martinova gosu.V 11. stoletju so se določilo za pripravo božiča le štiri nedelje, imenovane adventne. Tako imamo sedaj prvo advetno nedeljo vodno med 26. novembrom in 3. decembrom. Pripravljajmo se lopo na prihod Jezusčka. To je želja cerkve, ki nas spominja z adventnim časom na trojni prihod Jezu sa, namreč na prihod Jezusa-Zveličarja, na njegov prihod, na njegovo prerojenjo v naših srcih in na zadnji resni prihod Jezusa kot sodnika. Naše matere cerkve želja je, da bi nas Jezus našel pripravljeno in se naselil v naših srcih. Zato nam kliče prvo adventno nedeljo v svojih molitvah: „Fratros, hora est, jam nos de somno surgere — Bratje, ura je, da se zbudimo iz spanja.11 Jeznsček bo pa prišel v naša srca, ako bomo vredno prejeli za božični praznik sv. obhajilo. Hvala Bogu, veliko naših ljudi to stori za božič! Kaj no, da bodeš tudi ti, ki to bereš, med njimi?! C.
Književnost.
V zalogi tiskarno Družbe sv. Mohorja v Celovcu jo izšel molitvenik: Vir Življenja in svetosti. Obširnejša izdaja molitvenika „Presv. Srce Jezusovo11. Spisal o J. Pristov. Cena mehko vezanemu iztisu K 2-—, v usnje vezan z zlato obrezo K 2 20, v platno vezan z rdečo obrezo K 2 60, za družnike 60 vin. ceneje, po pošti 40 vinarjev več.
Razno blago.
Jubileji. Pred desetimi leti, 1. 1898. smo obhajali 501etnico vladanja cesarja Franca Jožefa I. in 60 letnico mašništva Leona XIII. Letos pa slavimo 60 letnico vladanja cesarja Franca Jožefa I. in 50 letnico mašništva Pija X.
Junaška mati. Na Belgijskem so doživeli v neki priprosti obitelji vesel rodbinski dogodek. Ker ji je Bog podelil zdravega krepkega dečka, je mati navdušeno vzkliknila: „En glas več za katoliško stvarp Nise torej čuditi, da se v Belgiji katoliško življenje tako krasno razvija, če imajo tako zavedne matere!
* «•’
»
Nepoboljšljiv. Trgovec z mlekom, ki je bil obsojen na 100 kron, ker je mjeku prilivajl vodo: „Ti stara, bova morala pošteno prilivati vodo, dokler ne dobiva nazaj teh 100 krotn!"
* * ; *
Pen g o r, j o m 1 e. Mjško pa jegova žena Neža sta bla v, igpricab. Letošnji pa vajn Šmencano slar dek, le pa sta ste pri jen, malo duže zamudila. Okoli desete v tire je Miško ša mjalo vii|n pogledu a, viini pa je mesec tak lepo sveta, ka/ blo je svetlo kak po dnevi, Ciijleš, reče Miškp, dere je nazaj prjša,, za pa Jserle že jako pozna ka dem gor bere (jemle)! No Miško, te pa ali hodma, ka Se denoi po Hnevi dumu pridema!1
* *
*
A: „Od katerega sPnajvečkrat tepen, ali od mojstra ali od njegovo žene?a
B: „To je pač tako, kateri ima več časa.“
* *
i .	-	*	<
Korporal: Pa kako morete vendar tako slabo streljati? Še niti tiste veliko črne pike na beli plošči ne zadenete! (Vzame enemu rekrutu puško iz roke, streli — ne zadene.) Tako streljate vi.
* *
*
Gospod: „Zakaj tako zamišljena, gospica? Mislite na preteklost ali na bodočnost? Gospica: „Na oboje skupaj, gospod." On: „Kako pa je to mogoče?" Ona; „Jaz mislim na preteklega bodočega."
Rešitev uganke v 24. štev. „Našega Doma':
Davek.
Rešitev besedne zastavice v 24. št. „Našega Doma":
P
			g	a	d			
		S	e	m	i	č		
	v	e	t	e	r	a	n	
K	r	i	s	t	i	j	a	n
r	a	n	c	i	š	k	a	n
A	r	g	e	n	t	i	n	a
	s	1	a	v	č	e	k	
		K	r	e	t	a		
			t	r	s			
a
Pravilno rešitev uganko in zastavice so prslali: Janez Polančič v Jarenini, Blaž Klavžcr, Slavko Polančič, Jožef Štelcar, Marija Pfeifer, Elizabeta Kočijaž in Marija Grnš-kovnjak v Mariboru.
Za bolne, ki tipijo vsled revmatizma, protina in bolečin v kolku, tistim, ki jih mučijo živčne bolezni, bodljaji, trganje v udih, priporočajo zdravniki „Ichiyomentol“. Pristni Ichtyomcntol so dobiva lo pri izdelovatelju, lekarnatju 8. Edelmann, v Bohorodczanu, oddelek 36, Galicija. 6 steklenic stane poitnine prosto K G-—.
Listnica uredništva.
G. Fr. Z. v Prvencih pri Sv. Marku. Prisrčna hvala za dopis! No ho romal v koš, ne, temveč kakor hitro bo mogoče, pride na vrsto. Pišite marljivo dalje! M'adeniški pozdrav! — Kebelj na Pohorju. Sevš, mladenič mora biti močen ko hrajt, nepremagljiv ko skala! Pozdrav!
Pssor!	Čitaj!	Pozor!
Pakraške želodčne
kapljica.
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih r želodcu in Črevih, osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — po-uanjkanju teka, krčih i. t. d. Nedosežno sredstvo za .»držanje dobrega prebavanja.
Ibelovanje izvrstno, vspeh siguren. Cona jo ea 1*2 steklenic (1 dvanajsto« rica,) 45 K franko na vsako peš«to po povzetju ali fco se po&lje denar naprej, kanj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
P. Jui*iši&av
666	lekarnarja v Pakracu št. 201 (Slavonija).
so:
Hepg, Uenss pobožnih molite? in sv. pesmi . . K 3 50 Rozman,De&iišliebukvice,, 3 — ilEnBC snetih pesmi. . „ 2— Prijatelj olrošhl . . „—•40

S«. Oprsvllo .............135
Vsi ti molitveniki se dobijo tudi v zlati obrezi in stanejo potem okoli 50 vinarjev več. Poštnina znaša 20—30 vin. za 1 knjigo.
Trgovina tisbarne so. Cirila === o Mariboru. ===
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani,
Dunajska cesta 19. * v Medjatovi hiši v pritličju * Dunajska cesta 19
za-srar-uje
I. Proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine in pridelke, a. Proti prelomom zvonove, in
3. Za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam.
Edina domača, slovenska zavarovalnica.
Svoji k Brsrojima!
12 8
Pojasnila o inseratih daje
upravništvo le tistim, ki priložijo vprašanju znamko za 10 v.
Vsaka beseda stane 3 vin.
Franc Divjak
slikar in pleskar v Mariboru
župnijsko, ulloa it. 7
se priporoča č. duhovščini in slavnemu občinstvu v izvrševanje najfinejšega in prostej-šega slikarstva in pleskarstva po zadovoljni ceni.
Pozor,
kmetje in fantje!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 26 let, se mi je posrečilo s časoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanja las in za odstranitev prhi ja (luskin) na glavi, to je
Eapilor št. L
Cena je (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 vin., 2 lončka 6 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je: P. Jurišič, lekarnar v Pakracu, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.
Slampilje
iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
I OIJ<’ I
za razne stroje prodaja tiskarna sv. Cirila v Mariboru ICO^kg po 25 K.
Samo K 3'40,
stane ta pri-tna ŠVICATt-SKA System Hoskopf Patent Anker re-montoir ura z masivnim so-lidniih anti-magnetičnim anker kolesjem s pozlačeno krono in locnom, pristno kovinsko številčnico v niklastem okrovu s šarniranim pokrovom, natanko uravnana z dveletnim jamstvom s fino pozlačeno ali posrobrnjeno verižico
komad K 3-40, dva komada K 6 50.
Noben riziko! Se menja ali pa se vrne denar. Pošlje se po povzetju ali če se pošlje znesek naprej.	36
Kapellner & Holzer,
Krakov,
Diebtelsgasse 68/98. Ilustrirani ceniki zastonj in poštnine prosto.
mmmmuimmmmm
llnittnoiIJ. I. INNA.
TISKAIIST.CMAt MARIBORU
z najboljšimi itrojl in najnovej-ilml črkami oskrbljena, prevzame vsa v nje stroko spadajoča dela, kakor: vsakovrstne formulare, pooblastila, dolžna pisma, tabelo, blankete, eksponzarje, pobotnice itd.
Za trgovce: cenike, okrožnice, letake, lepake, račune, pisma, kuverte z naslovom, dopisnice itd.
Za razne korporacije In društva: pravila, letna poročila, pristopnice za člane, vabila na veselice
:: :: :: 1.1. d- :s :i ::
Koroška cesta št. 6.
■■■
Zahvala.
Velecenjenemu spretnemu zdravniku gospodu dr. Iv. Turšič u v Mariboru, Stolna ulica 5. se prisrčno zahvaljujem za brzo in spretno zdravniško pomoč v moji rodbini, ter ga vsem najboljše kot veleučenoga zdravnika priporočam. Slivnica, 16. nov. 1908.	965 Jožef Kolman.
Za bolne! Za trpeče! Za zdrave!
V še tako trdovratnih in zastarelih slučajih kakor: revma,
protin, živčne bolezni, glavo In zobobol, bolečine v hrbtu in mišlcnb, bodljaji, trganja v udih, nogobel, otek-IjlU line, hvalijo splošno na mnogih klinikah praktično ‘ij/i posknšeno, od okoli 1000 zdravnikov priporočeno sred-stvo, ki takoj prežene bolečine, namreč
Iclitjomentol
pat. v vseli državah. Mnogokrat obdarovano. Učinek nedoseženi Vspeh učarujoč! Nad 16'000 zahval. — Pošilja samo: Kem. laboratorij lekarnarja S. Edelmann v Boho-rodezann (via Lvov) oddelek 36. Poštnine prosto od pet naprej, če se pošlje K 6. -, proti povzetju ranko K IO —, 16 steklenic franko K 23'—.
steklenic vin. več 10, steklenic franko
20
27
Obstanek trgovine od leta 1850.
Salvbevajfc©
zastonj da se Vam pošlje ilustrovani cenik z nad 200 slikami.
Št. 0. Nikelnasta ali jeklena re-
montoir-ura	30	ur	tekoča	K	3’60
Roskopf....................  —
Št. 2. Nikel-anker-remontoir (regulator) ...................... 8’—
Šrebrna......................—
Srebrna s tremi	pokrovi .	„	8- —
Št. 24. Nikel-anker-remontoir „Tu-la“ s tremi močnimi srebrnimi pokrovi...................
Št. 34. Srebrna damska rem.-ura .
Št. 11. Srebrna remontoir-ura za
gospode .............. „
Št. 18. Šrebrna anker ura, 16 kamnov ...........................
Ista z dvojnim pokrovom Št. 102. Budilka z dnevnikom . Št. 107. Kuhinjska ura . . .
8'~
e-—
6-60
101— 1210 3 — 8-40
Garancija več let.
Blago, ki ne ugaja, vzame se proti polni svoti nazaj.
Izvršujejo se tudi vsa v to stroko spadajoča popravila na-::	::	::	:: tančno, vestno in jako ceno. ::	:: ::	::
x Til. Felirenliacli, x
34 JVajvoCja tovavnifelire, zjxloqfa. vir
Maribor, Gosposka ni. 26. :: Filialka, Dravska ni. 2.
Ceno posteljno perje.
1 k£ sivega, puljenega K 2—, pol belega K 2 80, belega K 4 —, prima 3rje mehkega kakor puh K G'—, veleprima oglnjenega najboljše vrste 8*—, mehkega perja (puha) sivega K G*—, belega K lO*—, prsnega puha K 12*—, od 5 kg naprej poštnine prosto.
Narejene postelje
iz gostonitega, rdečega, modrega, rumenega ali belega inleta (nankinga), pernica, velikost 170 X Ud cm z dvema zglavnicama, to dve 80X58 cm, zadosti napolnjeno, z novim, sivim očiščenim, košatim in stanovitnim perjem K IG*—, napol maha K 20*—, maha K 24-—, pernica sama K 12*—, 14 —, IG*—, zglavnioa K 3*—, 3 50, 4*—. razpošilja po povzetju, zavojnina 898	zastonj, od K 10.— naprej poštnine prosto
Maks Berger V Dešenicn štev. 236, §umava.
Kar ne ugaja,se zameni aii poSljedenar nazaj. Ceniki zastonj in pošt. prosto.