§tcv. 14 — Leto VI. PTUJ, 3. aprfla 1953 OKRAJNO GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI UREDNIŠTVO IK UPRAVA PTtlJ. MLO. 11. NADSTROPJE - TELEFON $T. 156 ČEKOVNI RAČUN PRI NARODNI BANKI, PODRUŽNICA PTUJ. STEV 543-T-206 D REJO JE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI UREDNIK VRABL J02B ROKOPISOV KE VRAČAMO - TISKA MARIBORSKA TISKARNA JTNA NAROČNINA 400 D«. POLLETNA 200 din. ČETRTLETNA 100 DM Cei3.a din 10*— PreH reoMziii liM ieii zalniji v soboto, dne 28. marca t. 1. so v Ptuju razpravljali o reorganizaciji zadružnega kmetijstva v ptujskem okraju glede na osnutek tozadevne no- ve uredbe. Na dnevnem redu so bila številna vprašanja v zvezi % nastankom novih ekonomij KZ ali okrepitvijo že obstoje- čih, v zvezi z ustanovitvijo no- vih socialističnih kmetijskih go- spodarstev z delavskimi sveti ter v zvezi s privatnimi kmeto- valci—dosedanjimi zadružniki —. ki jim bo na lastno željo vr- njena zemlja, stroji In orodje, iijer bodo razpuščene obdeloval- ne zadruge. Prediskutirali so tudi, kje so konkretni pogoji za nove in povečane ekonomije KZ, kje za ustanovitev novega ali razširitev že obstoječega sociali- stičnega kmetijskega gospodar- stva in kje za razpust doseda- nje zadruge. spodarstva Podlehnik, VDZ Dravinjski vrh in Gorca-Dežno z okrog 800 ha zemlje. Ob taki reorganizaciji bi bila dana mož- nost, da bi imelo del vinogra- dov v Vareji zopet kmetijsko gospodarstvo Turnišče, kot jih je že svoj čas imelo. Samostoj- no socialistično gospodarstvo naj bi bUo v Sobetincih, ki ima novo gospodarsko dvorišče in vse možnosti, da se dalje razvi- ja. Priključena bi mu bila Še ekonomija KZ Bukovci, ki je v neposredni bližini. Nedvomno bo dobilo sobetinško kmetijsko gospodarstvo v najem še nekaj zemlje od kmetov, ki jim bodo odgovarjali najemni pogoji. Ve- liko gospodarstvo bi tvorila zemlja KDZ Osojnik, Grajene in Mestnega kmetijskega go- spodarstva, ki bi se lahko ba- vilo s sadjarstvom, živinorejo in pridelovanjem zelenjave. Ven- dar do te združitve, kot kaže vsaj sedaj, ne bo prišlo, ker ima Mestno kmetijsko gospo- darstvo vse pogoje, da se tudi v bodoče samostojno vzdržuje, ker je prilično mehanizirano in se je kot tako obneslo že ves Čas doslej. Z zemljo KDZ Trni- če bi se povečale površine se- menarne Starše, ekonomiji Ple- terje In Cirkovci bi se združili z gospodarstvom Strnišče. Ob- enem z vprašanji teh večjih za- drug In ekonomij bo rešeno še vprašanje vrste manjših eko- nomij v okraju, ki jih bodo prevzele KZ. In zoplenfeno zemlia? Ob vsem tem pa prihaja po-i novno na površje vprašanje za- | plenjene zemlje, ki so jo na-: mesto zadrug marsikje obdelo- / vali in izkoriščali razlaščeni pri- vatniki, ne da bi plačevali za- drugi najemnino, davek ali da bi bili oddajali obvezne količine pridelka kot ostali kmetje v do- j bi dirigirane trgovine. j Pri reševanju vseh teh vpra- šanj, je ljudstvu potrebno sode- lovanje občinskega ljudskega odbora, zadružnega zbora in so- cialistične zveze delovnih ljudi. Saj jim mora biti na tem, da se organizacija čim bolje, pra- vilneje in koristneje izvršL Kako pa zdaj? o vseh gornjih vprašanjih je mnogo koristne, pa tudi neupo- rabne diskusije zlasti v krajih, kjer so KZ, ekonomije, KDZ in kmetijska gospodarstva. Kmeto- valci, Ici nameravajo izstopiti iz zadrug, se v diskusiji dokaj od- ločno zavzemajo za to, da bi jim bila zemlja, zgradbe, stroji in orodje vrnjeno pod dokaj ugodnimi pogoji in celo pred 1. oktobrom, da ne bi nosili dela izgube in investicij, skratka, da bi ob razpustu dobro odrezali. Precejšnjo opozicijo pri tej dis- kusiji tvorijo sovaščani, ki so vsa leta brez privilegijev, kot BO jih imeli zadružniki, izpol- njevali obveznosti nasproti družbi tako pri oddajah kot pri davkih in so zelo zainteresirani na pravilni reorganizaciji za- drug in na pravilni razdelitvi zadružnih bremen. V diskusiji pa ne zaostajajo zadružniki vi- nogradniških zadrug Dravinjski vrh in Gorca-Dežno glede na možnosti, ki jih imajo z reor- ganizacijo. Malo je verjetno, da bi se odločili za samostojno so- ciliastično kmetijsko gospodar- stvo, ko pa vse kaže, da bi bilo najboljše povečati z njihovimi površinami že obstoječe gospo- darstvo Podlehnik In tako ustvariti veliko in močno ter vsestransko sposobno gospodar- stvo. Redni delovni odnos, so- cialno zavarovanje in perspek- tiva za bodočnost, so osnovne misli, ki se jih oprijemajo za- družniki — brezzemljaši in tudi maloposestniki —, ki so dobili zemljo iz agrarnega sklada. Za reorganizacijo pa se zanimajo tudi kmetovalci, ki so priprav- ljeni pod sprejemljivimi pogoji dati večjim socialističnim kme- tijskim gospodarstvom v najem zemljo. Glede na možnost, da zadružni zbor te ali one KDZ sklene, da zadruga kot taka lahko naprej obstaja, nastaja vprašanje, če bo še v bodoče uživala dosedanje privilegije ali pa bo imela enake pravice in dolžnosti kot privatna ali so- cialistična kmetijska gospodar- stva. Poleg vseh teh pa je še mnogo manjših vprašanj, ki jih obravnavajo zainteresirani pa tudi oblastni forumi. Kaj bo najpametnejše? V razpravi o možnostih reor- ganizacije KDZ Središče, je bi- lo več predlogov, in sicer, da bi prevzela zemljo KZ ali da bi dobila gmajno občina ali pa bi nastalo v Središču samostojno socialistično ionetijsko gospo- darstvo. Vse kaže, da bo ob- veljal predlog glede socialistič- nega kmetijskega gospodarstva.' Glede reorganizacije VDZ Litmerk je več predlogov. Ne- kateri zadružniki razpravljajo o tem, da bi imeli še naprej za- drugo, drugi so zopet za to, da bi se združili z ormoškim kme- tijskim gospodarstvom, ker se izprepletajo zemljišča. Kako bo rešeno njihovo vprašanje, je odvisno največ od njih samih, v kolikor bodo upoštevali mož- nosti in pravice, ki jih bodo imeli njihovi člani v rednem de- lovnem odnosu in socialnem za- varovanju ter možnosti, ki bi jih imeli v zadrugi brez privi- legijev. Največje socialistično kmetijsko gospodarstvo bi v okraju nedvomno pomenila go- Še to pava mi o V.narskl zadrug) Sklenil sem odgovoriti načla-j nek »Ali je nameravana ukini-j tev vinarskih zadrug res v ško-| do vinogradnikov?«, ki ga je na- j pisal PF. Predvsem sem se ho- tel ustaviti ob trditvi, da »vino- gradništvo vpije po obnovi vi- nogradov«, in da je »delokrog I Vinarske zadruge v Ptuju brez dvoma preozek«. Pa poglejmo, katera KZ je storila toliko za obnovo vinogradov, kakor prav ptujska Vinarska zadruga. Vsa leta je razdeljevala svojim čla- nom iz svoje trsnice najžlaht-j nejše sorte cepljenk ter jih raz-1 delila več stotisoč komadov Sa-1 mo v lanskem letu je vložila v, trsnico nad 60.000 komadov ter jih že porazdelila med članstvo. Vsa leta je prirejala izlete in po- učna predavanja. Izleta v letu 1951 se je udeležilo nad 400 članov, ki so videli vzorne na- sade na državnem posestvu v, Radgoni. Vsak, ki je to videl, je sklenil tudi svoj nasad tako urediti. Poglejmo še, kolikim učencem je pomagala pri šola-, nju itd. Glede na vse to se sa-j mo vprašamo, katera KZ je sto-1 rila že toliko za obnovo vino- gradov? Dopisnik nadalje trdi, da se je obnova vinogradov šele začela in še to samo v sociali- stičnem sektorju, medtem ko v privatnem še ni znakov resnega začetka. Tem vrsticam Haloža- ni lahko odgovorimo, da so do- pisniku malo znani haloški kra- ji in koliko se kje obnavlja, ravno po spodbudi Vinarske za- druge. Je pa Se ena stvar, ki Jo mo- ramo povedati. Nismo še sliša- li, da bi katera KZ prirejala strokovne izlete, pač pa smo ve- liko čitali v raznih časopisih o odstavljenih in kaznovanih uslužbencih KZ. Kaj takega o uslužbencih naše Vinarske za- druge nikdo ne more trditi niti jim česa podobnega očitati. Prav zaradi tega imamo člani zaupanje v našo Vinarsko m- drugo in prav zaradi tega ne dovolimo, da bi jo kdo ogovar- jal. Prav tako ne dopustimo, da bi likvidirali Vinarsko zadrugo brez vsakega vroka. Ce jo pa že kdo hoče razbiti, bomo člani zahtevali, da se inventar, ki smo ga pomagali priskrbeti, proda, izkupiček pa razdeli med člane. Ce bo Vinarska zadruga likvi- dirana brez soglasja članov, bo po našem mnenju ljudstvo iz- gubilo zaupanje v kakršno koli zadrugo sploh, Jurij Rihtarič. vzp ali delavce k mmnmmimln • m\mm\u nsloga s od Mm (Nadaljevanje) Diskusija na letni skupščini Takoj uvodoma je treba ugo- toviti, da diskusija na letni sindikalni skupščini ni dala ti- stih rezultatov, ki bi jih z 07.\- rom na forum lahko pričako- vali. Videz je, da so se delegati — z izjemami — bavili več ali manj z drobnimi dnevnimi vprašanji, pri tem pa spregle- dali bistvene probleme v sin- dikalnem delu: probleme, ki na- stajajo v vedno globlji samo- upravi delovnih kolektivov ter tistih, ki zadevajo člana-posa- peznika v odnosu do ožjega in širšega liolektiva. Delegat iz Majšperka je sicer omenil uspele ekonomske te- čaje, ki so jih imeli skupno za kolektiva obeh podjetij, pa ta- koj prešel na življenje drugih organizacij in klubov Zastopnik kolektiva Narodne banke v Ptuju je diskutiral o pritožbah kolektivov, češ da banka zavira delo, ker da ne omogoča pravočasnih in popol- nih izplačil mezd. Sporočil je pripravljenost kolektiva banke, nuditi svoje uslužbence-strokov- ' njake v finančnih vprašanjih, da bi na sestankih raztolmačili kolektivom eventualne nejas- nosti. Na to je vrsta delegatov go- vorila o porastu cen živilskim artiklom, na kar je odgovarjal tov. Pernat. Tov. Boštjančič — za.stopnik RSS — pa je v svoji diskusiji postavil potrebo po čim globlji primerjavi vloge sindikatov v stari državi in se- daj. Pred vojno je imel delavec opravka z delodajalcem-nasprot- fiikom, poleg tega pa še z na- sprotnikom v uniformi ter za- radi tega ni nič čudnega če je Sovražil oba. Danes je delo- dajalec naša celotna družba in delavec uniformiranega niti kakšnega drugega sovražnika v predvojni obliki sploh nima. Dotaknil se je tudi vprašanja poglabljanja demokracije v vprašanjih delavskega samo- upravljanja ter ob tej prilož- nosti omenil primer javnega razpravljanja o razmerah v »Gradisu«. Tov. Janez Petrovič Je disku- tiral o socialistični demokraciji, na katero ima vpliv oziroma bi ga morala imeti sindikalna or- ganizacija in ki ne pomeni nič drugega kakor upravljanje po delovnih kolektivih. Glede na važnost nalog sindikalnih orga- j nizacij je poudnril potrebo; diskusije o poglabljanju socia- j listične demokracije. Nepravil- no je stališče nekaterih, ki mi- slijo, da bi delovni kolektivi naj diskutirali samo o nekate- rih problemih, drugo pa bi bilo prepuščeno v odločitev kakemu administrativnemu organu. Tu 50 vendar z zakonom točno do- ločene pristojnosti in slaba je sindikalna organizacija, ki po- pušča v tem smislu. Nato je bila še razprava o pokojninskih vprašanjih prilož- nostnih delavcev-gradbincev, gozdnih delavcev ter drugih. —n Vremenska napoved od 3 do 12. aprila -953; okrog 4. dež, sledi lepo vreme, med 8. in 9. aprilom pa mrzel veter, dež in sneg. Dne 10., 11. in 12. oblačno in vetrovno — Zadnji četrt bo dne 7. aprila ob 5,58 uri. ©r. Joše "Potrč - Petdesetletniku dr. Jožetu Po- trču želi ljudstvo iz ptujskega okraja, da bi še dolgo vrsto let živel in mu pomagal graditi socializem. Ob tem jubileju se ga z ve- j sel jem spominjajo vsi, ki so ga spoznali na njegovi življenjski poti, na kateri se je vedno na- vezoval na ljudstvo z namenom, da bi mu pomagal kot zdravnik, kot revolucionar, kot fimkcio- nar ljudske oblasti in ZKJ,, kjer koU sta bila njegovo delo in pomoč potrebna. Pozabili ga ne bodo nikdar ljudje Iz Slovenskih goric, ki jim je pomagal v bolezni po končanem študiju, kmetje, ki jim je bil v moralno oporo v časih, ko se je samo govorilo o težavah kmetov, storilo pa nič, pozabili ga niso možje, s katerimi je v času študija na univerzi v Zagrebu v diskusijah o Marxovem ekonomskem nauku in materialistični filozofiji iz- j popolnjeval njihovo in svoje znanje, pozabili ga niso še živi j komunisti, ki jim je bil v Za- \ grehu, Ljubljani in v Ptuju kot | funkcionar pravi tovariš in zgleden učitelj. Marsikomu so še dobro v spominu leta od 1930 do 1941, ko se je govorilo o njegovem ' preganjanju v zdravniškem po- klicu, ko so ga zapirali in so- dili na večletno zaporno kazen, da ne bi mogel seznanjati ljud- stva z nujnostjo spremembe družbenega reda in odprave so- cialnih krivic. Zato so ga tudi poslali ^1941 v koncentracijsko taborišče v Ivanjico in izpustili šele tik pred vojno. Spominjajo se ga vojaki in oficirji bivše jugoslovanske vojske, s kateri- mi je bil ujet in je vsa leta vojne kot vojni ujetnik daleč od svoje domovine delil z njimi vse gorje ujetništva. Po osvoboditvi ga je spoznala večina ljudstva iz okraja, iz Slovenije in tudi izven njenih meja. Po njegovem delu v par- tijskem aparatu v Mariboru, Ljubljani, v državni upravi LRS, v ZKJ, izvršnem komi- teju ZKS in drugod kot odgo- vorni funkcionar je zvedelo za njegovo ime mlado in od- raslo, ko je čitalo, njegove članke v »Delu« in drugod ali je poslušalo njegova predava- nja, diskusije ali pojasnila v osebnih razgovorih o ideološki vzgoji, o mednarodnem delav- skem gibanju, socialistični mo- rali in etiki ter o ostalih teko- čih družbenih vprašanjih. Vse ljudstvo iz ptujskega okraja, ki pozna dr. Jožeta Potrča, njegovo življenje In plodno delo, mu zato iskreno čestita ob petdesetletnicil Ptujska vodnogospodarska uprava za Dravo je prepovedala sekanje drevja, grmičevja, re- zanje vrbovega šibja ter odva- žanje proda, gramoza in peska z vseh vodnih parcel, ki so last splošne ljudske imovine. Iz- jeme so možne izključno na podlagi dovoljenja te uprave. Ta prepoved je razglašena v ob- činah Ptuj, Ormož, Starše, Haj- dina, Videm, Rogoznica, Mar- kovci. Gorišnica, Podgorci in Središče. Mov d@loi7skl s^ei na km@ii skem in ^rtuerskem v soboto, 28. marca so izvo-, lili delavski svet tudi na Kme-j tijskem in vrtnarskem gospodar- stvu v Ptuju. Ze pred tem so člani kolektiva razpravljali o posameznikih, ki bi naj bili iz- voljeni v novo delavsko upravo. Od 20 predlaganih kandidatov so jih izvolili 15 in od tega pet žena. Največ glasov sta dobila Vidovič Stanko in Novak Jože. Diskusija po volitvah se je dotaknila plač in tozadevnih problemov. Dosedanji tarifni pravilnik se je pokazal kot ne- primeren. Gospodarstvo je po lanski suši utrpelo ogromno škodo. Kljub temu pa je pridelalo nad 250.000 kg zelenjave. To število bi bilo večje, če bi nasade umetno na- makali. Da tega niso storili, je krivda delavskega sveta, ki je bil premalo samoiniciativen. Po- sameznim članom so bila vpra- šanja samoupravljanja le nepo- trebno breme. Eden takšnih je bil Konrad Lah, ki je kot član delavskega sveta onemogočal delo s svojim lažnivim obreko- vanjem. Novi delavski svet ima velike naloge. Gospodarstvo namerava pridelati letos 460.000 kg zelen- jave, namolzti 40.000 litrov mleka in izkopati 150.000 kg krompirja. Te velike številke pa no bodo ostale samo na papirju. Dosegli jih bodo, če se bodo za- vedali, da Eo od njih odvisni mesečni prejemki. -žek. MARŠAL TITO SE JE VRNIL Prebivalstvo Splita mu je prire- dilo nad vse piisičen sprejem, potem ko je zapustil vojno ladjo »Ga7cb je Kitajska o svojem koraku zmenila s sovejtshiml predstav-', nikl In da pomenijo najnovejši predlog: višek »mirovne oienzi- ve«, ki jo je pričela po Stalinovi smrti Malenkova in Mao Ce Tnn- gova skupina. Sovjetska vlada je pred dnevil proglasila SPLOSNO AMNESTI- JO za vse vrste kaznjencev, ob- ljubila jim je polno zaposlitev, namerava pa Hm tudi vrniti vsei državljanske pravice Poleg manjših sprememb v sovjetski upravi in napovedanih spre- memb v sovjetskem zakoniku predstavlja ta ukrep dejanje, ki naj na znotraj utrdi zaupanie šir-j ših množic v ^^spremembo* Mnli-\ kove uprave, na zunaj pa prepri- \ ča svet, da se je SZ odpovedala dosedanjih nezaslišano grobih oblik nasilja. Kož?, da bodo se- danji kremeljski mogotci zvalili vse krivice za dosedanje ncs'Ije na mrtvega Stalina, da bi si tako oprali svoje krvave roke. Zato vesti te vrsie iz Moskve lahko sprejemamo z dokajšnjo previd- nostjo, kakor to dela tudi za- hodni svet. AVSTRIJSKO VLADO bodo slednjič vendarle postavili na noge. Predstavniki socialistične tn ljudske stranke so se načelno sporazum'-'li. Sedaj se posebna komisija pogaja o posameznih vladnih resorjih. Politični opazo- valci sodijo, da bosta obe stran- ki zadržali one položaje, ki sta jih imeli že pred parlamentarni- mi volii^'ami. Kaže tudi, da se bodo sporazumeli o bodočem vladnem programu. Desno krilo ljudske stranke se je tako mora- lo odreči svojih teženj po sode- lovanju s pronaci^ ličnimi »neod- visni mi«. NASI JVlNl SOSEDJE v Ita- liji so imeli zadnje dni v Sena- tu vroče dneve Po daljših raz- pravah, kjer so bili os.?bni spo- padi med senatorji raznih mnenj vsakdanja stvar, so potrdili novi vladni volilni zakon Ker ga je pred tem sprejel že tudi parla- ment je s tem stopil v veljavo. Ona stranka ali skupina strank, ki bo dobila več kot 50 odst. vseh glasov volivcev, bo dobila avtomatično tri četrtine vseh po- slanlških mest v parlamentu Na ta način si je sedanja vladna De Gasperijeva krščansko-demo- kratska stranka zagotovila vodil- no vlogo tudi še v bodoče, kajti skupno s svojimi dosedanjimi za- vezniki ima pod novimi pogoji rnrrn'nvljeni dve tretjini vseh glasov. Stran 2 PTUJSKI TEDNIK Ptuj. 3. aprila 1953 Kal dela Ljudska tehnika? Organizacije Ljudske tehnike so po lanskoletni preusmeritvi v populariziranje tkzv. agro- tehniiie zabeležile precejšen zastoj. Do tega časa je delovalo v okraju lepo število njenih organizacij, pozneje pa je druga za drugo zaspala. Trenutno de- lujejo le avtomoto društvo v Ptuju s svojimi krožki v Maj- šperku in Strnišču, društvo ljudske tehnike v Središču in avtomoto društvo v Ptuju, po- leg tega pa še nekaj organiza- cij, ki pa so le bolj na papirju. Najagilnejše med vsemi je ptujsko avtomoto društvo, ki je tekom svojega obstoja kljub temu, da se je moralo boriti z najelementarnejšimi težavami, ker nima primernega lokala niti garaže, usposobilo nad 400 šoferjev ter takorekoč iz nič ustvarilo vozni park treh oseb- nih avtomobilov, enega kamio- na ter dveh motornih koles. Poleg dela v Ptuju je to dru- štvo pod predsedstvom tov. Se- gule našlo še čas, da je organi- ziralo šoferske krožke v Maj- šperku in v Strnišču, kjer je tudi že bilo nekaj tečajev z lepimi uspehi. Avtomoto društvo v Središču se je po zadnjem občnem .zboru preimenovalo v Društvo ljud- ske tehnike, s čimer je hotelo poudariti, da se v bodoče ne namerava baviti samo z avto- tehniko, temveč tudi z drugimi vejami tehnike, n. pr. z brodar- stvom, radiotehniko itd., za kar ima na svojem terenu tudi vse pogoje. Tudi to društvo je do- seglo tekom svojega razvoja zavidne uspehe. Prigospodarilo si je dva avtomobila in dvoje motornih koles, usposobilo pa je okrog 200 šoferjev, med temi 20 pionirjev. Tudi v Ormožu je Ljudska tehnika pognala korenine. Ze nekaj let obstoječe avtomoto društvo je po dobi krize v zad- njem času oživelo ter si naba- vilo motorno kolo in avto, v kratkem pa bo imelo še druge« ga. Sedaj se bori za to, da bi mu bila prepuščena v upravo bencinska črpalka, s čimer bi se v precejšnji meri uredilo fi- nančno vprašanje društva. Vsa ta društva so glede svo- jih starih članov pred proble- mom, ker jim nimajo ničesar nuditi. V okraju deluje torej troje društev z nekaj krožki ter ne- kaj organizacij, ki jih nismo omenjali in to je vse. Glede na velik pomen, ki ga ima Ljud- ska tehnika kot organizacija za vzgojo kadrov za naše razvija- joče se gospodarsko življenje, moramo priznati, da je to da- leč premalo. Res je, da je se- danji okrajni odbor LT, ko je lansko leto začel z delom, začel brez sredstev in celo z dolgovi, prav tako pa je res, da nikdo ni kazal pripravljenosti mu kaj pomagati. Saj nima niti lokala, da ne govorimo o drugem, je pa kljub temu organiziral okrog 40 predavanj o agrotehniki na podeželju, v čemer mu je nudil veliko pomoč tov. ing. Starki Milan od OZZ, ki je v tem oziru edina pokazala primerno razu- mevanje za pomoč. Ne da se oporekati, da kljub objektiv- nim težavam (visoke cene go- rivu in materialu, pomanjkanje vozil in tehnične opreme itd), Okrajni odbor LT ni podvzel vseh korakov, da ne bi prišlo do takšnega mrtvila. Uim teti II iM\m prosvetlievao mi mim v Ptulii Ob zaključku tečaja za zdrav- stveno prosvetljevanje vaške ženske mladine ugotavljamo, da je bil ta prepotreben za dvig splošne ravni znanja kmečkih deklet. V prvih urah predavanj so mladinke kazale nezanima- nje, toda ko so spoznale, da jim bo učna snov iz higiejie, znanja o nalezljivih boleznih, prvi pomoči, zaščiti matere in otroka in v slučaju obrambe domovine protiletalska zaščita koristila v življenju, so začele z vnemo obiskovati tečaj in se poglabljati v problematiko teh vprašanj. Prav posebej se je zanimanje še povečalo, ko so dekleta ugotovila, da je vod- stvo izbralo za podajanje snovi najboljše praktike zdravnike, medicinske tehnike in sestre ter druge, katerim je pred- pisana snov življenjsko delo in ki so iz svojih lastnih izkušenj lahko ubrali tako pot pojasnje- vanja, ki je bila dekletom naj- bližja. Tudi prosvetne oblasti so smatrale za potrebno, da dodajo k predpisanemu učne- mu načrtu še slovenski jezik s smotrom poglabljanja ljubezni do slovenske knjige in državo- znanstvo s smotrom spoznava- nja naše politične in družbene ureditve. Zaradi visokega števila ob- veznic je vodstvo razdelilo mladinke v tri oddelke in to v en mestni in dva vaška iz vaških predelov ptujskega šol- ^ skega okoliša. Taka razdelitev je bila izvedena predvsem zato, ker imajo mestna dekleta po večini nižjo srednješolsko iz- obrazbo in smo lahko zahteve povečali in poudarjali specifič- nosti mesta. Pri vaških oddel- kih je nivo splošne izobrazbe nižji, kar je bilo treba pri pre- davanjih upoštevati z lažjo raz- lago in ker ima naša vas pred- vsem v osebni \n hišni higieni mnogo perečih svojstvenih vpra- šanj, ki jih v mestu ni; tudi i vprašanje zaščite matere in otroka je na vasi še mnogo bolj nazadnjaško kot v mestu. Z upoštevanjem vseh teh po- sebnosti je uspelo vodstvu te- čaja doseči svoj namen in zdravstveno izobraziti kmečka dekleta, bodoče državljanke- matere v naši socialistični skupnosti. -nik Koncert orkestia Slovenske filharmoniie v Piuju Dne 27. marca t. 1- nas je obiskal zmanjšan orkester Slo- venske filharmonije. Dirigent orkestra je bil Bogo Leskovic. Na sporedu so bile: Beethov- nova uvertura »Eleonora«, Pa- blo D. Sarasateja »Ciganske melodijo« in P. 1. Cajkovskega V. simluiiiji* v e-molu. OFkester, ki ga sestavljajo naši najodličnejši instrumenta- listi, nam je pripravil lep glas- beni večer. Začptck koncerta (Beethovnova uvertura) je bil sicer notranje premalo poglob- ljen, izgleda, da se orkester akustično ni takoj znašel, saj je znana slaba akustika Titove- ga doma, predvsem odra. ki gre preveč v globino naracsto v širino. Razumljivo, da je takšna razmestitev orkestra zelo neprimerna, ker so posamezne insti-mrientalne skupine nekako razbite brez zvočnega kontakta. Kijub omenjenim nedostatkom pa pelotna oblika ni trpela, zvočpa ubranost orkestra pa se jo proli koncu skladbe lepo stopnjevala. Pri Sarasatejevih Ciganskih melodijah je nastopil kot solist violinist prof. Uroš Prevoršek, ki si je s svojo bri- Ijantno tehniko leve in desne roke in z lepo izenačenim to- nom v vseh legah in čistimi flagioleti hitro osvojil poslu- šalce. Morda bi smel opozoriti na malenkostne ritmične ne- skladnosti med solistom in or- kestrom. Zvočno razmerje med orkestrom in solistom pa je bilo dobro. Ta točka je prišla na spored verjetno bolj zaradi svo- jega zunanjega bleska, kajti po svoji muzikalni vi-ednosti se močno oddaljuje iz okvira Beethoven-Cajkovski. Višek večera pa je bila Iz- vedba P. 1. Cajkovskega: Peta simfonija. Dirigent Bogo Lesko- vic je vlil v simfonijo mnogo čustva in doživetja, pa tudi temperamenta. Orkester je v tej točki zvočno zablestel. Pi- hala, ki so bila pri prvih točkah verjetno še hladna (rog), so bila pri simfoniji lepo zlita tako dinamično kakor intonančno. Orkester jc kljub svoji zmanj- šani zasedbi zvenel polno in barvno izenačeno. Koncert Slovenske filharmo- nije je bil velik kulturni dogo- dek za naše mesto in mislim, da zastopam mnenje vseh. ki so i bili na koncertu, če izjavim, da si takih koncertov še želimo in naša želja je, da nas orkester Slovenske filharmonije obišče ^ vsaj enkrat v sezoni. Pri tem naj mi bo dovoljena opazka, da bi bilo primemo, če bi se vsaka točka sporeda ne- koliko obrazložila, da bi tudi ljudje, ki niso imeli možnositi glasbene izobrazbe, laže doje- mali glasbene umetnine in njih pomen. Jožo Gregorc v Se enkrat; Siisnoianje %n 2000 din meseena ali piu§sfit konfori Na likvidacijski skupščini Potrošniške zadruge v likv. dne 26. marca 1953 so delegati so- glasno izvolili tričlansko komi- sijo, ki naj preveri trditve članka pod gornjim naslovom, ki je izšel v »Ptujskem tedniku« dne 20. marca 1953. Komisija je ugotovila sledeče: 1. Vsi stanovalci so podpisali najemninsko pogodbo s Potroš- niško zadrugo v Ukv., kjer je določena mesečna najemnina 1250 din in 750 din za stroške hišnika, vodovoda, električnega toka za stopnišče in v kleti, odvoz fekalij itd. Dejansko plačajo vsi stano- valci mesečno najemnino 625 din in 625 din v sklad za vzdrževanje hiš, kar znaša sku- paj 1250 din. Izven pogodbe pa ima vsak stanovalec še skoraj 1 ar vrta v brezplačni uporabi. 2. Stanovalci so se vselili v stanovanja pred kolavdacijo. Vsi so videli pred vselitvijo, v kakem stanju so stanovanja. Vedeli so, da se bodo stanova- nja dogotavljala in vse pomanj- kljivosti odpravile. Da še sta- novanja niso dokončno urejena, je vzrok v tem, da vkljub vse- mu prizadevanju likvidacijske komisije ozir. gradbenega od- bora ni bilo mogoče premostiti najrazličnejših materialnih, teh- ničnih in finančnih težkoČ. Zaradi tega stanovalci tudi ne plačujejo pogodbenega zne- ska 2000 din, ampak 1250 din, kar jc vsakemu stanovalcu dobro znano. 3. Kolavdacijska komisija je dne 24. marca 1953 pregledala celotno stavbo, ugotovila več manjših nedostatkov, ki so v članku z dne 20. marca 1953 navedeni in še nekaj drugih tehničnih napak in izdala nalog za njihovo odpravo. Kolavdacijska komisija je ugotovila v zapisniku, da so gradbena dela v splošnem do- bro izvršena, ravno tako obrt- niška dela, upoštevajoč vse ne- prilike, ki so bile z ozirom na nabavo materiala v času grad- nje. Ako bi bila zgradba »skr- pucalo«, bi to dejstvo kolavda- cijska komisija prav gotovo tudi ugotovila. 4. Iz zapisnikov sej likvidacij- ske komisijo in gradbenega od- bora, kakor tudi iz blagajniške knjige in podatkov knjigovod- stva je razvidno, da ni niti eden član likvidacijske komisije ali gradbenega odbora sprejel za svoje delo kakršne koli nagra- de. Nagrado so sprejeli le usluž- benci Potrošniške zadruge v likvidaciji za delo na likvidaciji trgovskih in gostinskih obratov ter pekarn, ki so bile v sklopu Potrošniške zadruge. Kdor ve, kakšno delo mora biti oprav- ljeno ob priliki likvidacije ka- kega podjetja, se nagradam ne bo čudil. Delavci pri Ogradu in obrt- niki pa naj dajo sami odgovor na omenjeni članek. Peček Uroš, Grcgorec Mara, Vcronek Franc OBVESTILO Rdeči križ obvešča, da je Janez Markovič, rojen 16. okt. 1926 v Sakušaku 86, p. Juršinci, padel dne 12. septembra 1944 v Besangonu (Francija) in je na proctorti T? A, imiria XI. jjrob ^t^ 132 pokopan. Ta smrtni primer je bil pri Matičnem uradu I. v Berlinu-Halensec prijavljen za- radi uradne objave. Mrliški list lahko izda navedeni Matičnr urad. Govorilo se |e in nekaf |e bilo res... Podražila se bo moka, kruh, sladkor, mast, meso... je šlo prejšnje tedne od ust do ust. Nekaj ljudi se je zadovoljilo s pestrimi komejitarji, neka- teri so razmišljali, česa naj se odpovedo, da jim ne bo pri- manjkovalo denarja za naj- nujnejše, lepo število pa je ta- Idh, ki so šli sicer vsaj na vi- dez molče mimo vsega tega v trgovine in si nakupili moke, sladkorja in masti za določeno dobo vnaprej. Na vlaku, v avto- busih, kolesih in vozičkih ni manjkalo ljudi, ki so vlekli v nahbrtnikih, kovčkih in vrečah največ moko. V razgovorih ni manjkalo pripomb, da je ta ali ona gospodinja nakupila 100 kg moke, druga 20, 30 ali 50 kg sladkorja. Na sestankih, sejah tn zborovanjih in drugod so ljudje spraševali: »Ali bo res to ali ono dražje?« Pravega odgovora ni bilo. Ta ni vedel nič o tem, drugi ni verjel, tretji je obljubil, da se bo pozanimal itd. V trgovinah je bilo vedno živahno. Soseda je prepričala sosedo, da bo res dražje, zato je ta nakupila več, druga manj in končno je bilo res: izšla je uredba o zvišanju cene moki in kruhu ter meso je postalo dražje. Zakaj bi se spraševali, od kod so mogli ljudje zvedeti, da bodo stvari dražje, ko pa je jasno, da se na cene in trgovine najbolj razumejo trgovci, ko pa so trgovski uslužbenci in usluž- benci na gospodarskih vodilnih mestih ljudje iz mesta in vasi, ki se kaj radi pomenijo z do- mačimi in ostalimi svojci, kaj bo pri nas novega. Zato ni čud- no, da se tako hitro razve, ko gre za nove cene, ko gre pri enih za bojazen, da bi morali' na to ali ono čakati, kakor so tega navajeni povprečni držav- ljani. Trgovini to ne škoduje, če je treba zaradi tega hitreje streči in več prodati kot v času, ko se nikomur nikamor ne mudi in mirno čaka od i prvega do prvega, ko je naj- laže kupiti s prejeto plačo. Vse je lepo, in vendar bi si bilo treba ogledati že izkušene paničarje, ki so sicer dokaj mir- ni in neopazni, drugače pa zelo podjetni. Ni jim do tega, ali koga poznajo ali ne, ko se jim zdi, da je treba »narodu« po- magati, da ne bo ničesar za- mudil, da ne bo stradal, da se ne bo prerival in jezil v vrstah sitnih in nevoljnih gospodinj ter poslušati njihove razgovore, kako dolgo že čakajo na novo plačo, na nakup živil itd. No- benkrat doslej se še res niso zamerili ljudem, Id ne pomiš- I Ijajo, ali bi jim verjeli kaj ali ne, ker se pač držijo načela, da je bolje imeti kot verjeti. Drugače gledajo na nje držav- ljani, ki so tudi s potrpljenjem prišli do svojega in se sprašu- jejo, kako dolgo bo Se treba, da se bo peščica nestrpnežev na- vadila prenašati težave, ko te obstajajo in deliti z ljudstvom dobro in hudo? Vprašujejo pa se tudi, kdaj bodo prenehali njihovo nestrpnost in strah pred »lakoto« podpirati tudi ljudje iz trgovin, ki jim mora biti pravilno razprodajanje družbenih dobrin dnevna prak- tična naloga, ne pa samo skrb za »stranko«. Ljudski glas je torej ob- veljal, le da ne v celoti, tem- več delno, poleg tega pa je na drugi strani ljudstvo marsikaj pozabilo, o čemer se je govo- rilo, resnica pa ni postala, ker je bilo govorjenje brez pod- lage ... V okrevališču Rdečega križa v Savudriji je vse pripravljeno 22. aprila odpotuje na okre- vanje prva izmena otrok. Po- hitite s prijavanii, da bodo pri- šli na vrsto vsi otroci, ki so po- trebni obmorskega zdravljenja. Organizacije Rdečega križa že ves mesec zbirajo potrebne po- datke, iz katerih bi bile raz- vidne dejanske potrebe terena. Zbiranju podatkov pa so odgo- vorni posvetili premalo skrbi, v nekaterih okrajih pa k sistema- tičnemu delu sploh niso pristo- pili. Za to jG možnost, da bodo zopet pozabljene sirote in otroci tistih staršev, ki žive v težjih socialnih prilikah, ki niso sami zmožni plačila oskrbnine. Vsled tega prosi Glavni odbor Rdečega križa Slovenije vse zdravstvene delavce, učiteljstvo, množične organizacije, starše zlasti pa članstvo Rdečega križa, ki s svojimi prispevki omogoča \'^drževanje okrevališča, da so- delujejo in pomagajo, da bodo v okrevališča res prišli otroci, ka- terim je namenjeno, da omo- gočijo tudi socialno šibkim otrokom okrevanje ob morju. Prijave zbirajo okrajni in me- stni odbori Rdečega križa. lakai je ukinfena čebelarska opazovalna postaja na lavrcu Haloze so kot je splošno zna- no gospodarsko pasiven predeL Zato si skuša prebivalstvo na vse načine pomagati, da bi se preživelo. Tako se v Zavrču mnogi bavijo s čebelarstvom, da bi si poleg vinogradništva zvi- šali dohodke za kritje potreb svojih družin. Po navadi so to dobri vinogradniki in dobri če- belarji. Eden takih je Skrinjar Jože s Turškega vrha, ki je že v letu 1935 dovršil čebelarski te- čaj, potem pa mu je bilo zaupa- no mesto čebelar.skcga opazo- valca. To dolžnost je skrbno opravljal vse do leta 1952, za opravljanje tega dela potreben inventar pa je tudi sam prispe- val eno tretjino sredstev. Lani pa so njegovi tovariši — čebelarji s polja premestili opa- zovalno postajo na polje. Skri- njar je inventar dovolil odpe- ljati v dobri veri, da bo tudi nadaljnje delo opazovalne po- staje potekalo v najlepšem re- du. To se žal ni zgodilo. Opre- ma je odšla na polje v Gorišni- 20. marca se je končalo logo- rovanje predvojaške vzgoje cen- tra Zavre. Mladinci so sodelo- vali v polnem številu. Kvalitet- na predavanja so omogočila [.o- poln uspeh logorovanja. co, tam pa je postala brezpred- metna, ker ne služi svojemu namenu. Skrinj aru doslej ni nikdo še vrnil denarja, ki ga je vložil v opremo biv.^e opazovalne posta- je, -d. Na občnem zboru v Pletarni Ptuj 7. marca t. 1. je bilo med drugim tudi sklenjeno, da bo Pletarna finančno podprla svoje člane pri gradnji stanovanjskih hišic na parceli, kjer so imeli do?' -i vrbov nasad, na Zg. Bre- 4iU ^raven mlina Korošec (bivša last Narodne čitalnice). EDVARD KARDELJ: O problemih naše politike na vasi Podpredsednik zveznega izvršnega sveta tovariš Edvard Kardelj je napisal za »Borbo« daljši članek »O nekaterih pro- blemih naše politike na vasi«. Ker zaradi premajhnega obsega našega lista članka ne moremo v celoti objaviti, povzemamo samo nekaj najtehtnejših misli: V KMETIJSTVU ZNATNO ZAOSTAJAMO ZA OSTALIM GOSPODARSTVOM Ni dvoma, da glede razvoja proizvajalnih sil v našem kme- tijstvu znatno zaostajamo za ostalim gospodarstvom. To velja tako za neposredno gospodar- sko, materialno stran tega vpra- šanja, kakor tudi glede afirma- ciie novih odnosov v gospodar- stvu, ki so sicer značilni za se- danje obdobje naše socialistične' graditve in ki so nam dali razen : v kmetijstvu tako sijajne uspe- he na drugih področjih gospo- darstva. Deloma je to stanje; posledica dejstva, da smo bili' prisiljeni v prvem obdobju na- šega povojnega razvoja po.sve- titi dalei? največjo slčrb indu- strializaciji naše države in ker smo morali s tem v zvezi tudi materialna sredstva predvsem osredotočiti v ključne objekte industrijske graditve. Vzroki tc vrste bodo v znatni meri od- stranjeni s tekočim gospodar- skim planom, ki določa znatna materialna sredstva za napre- dek kmetijstva. Da pa bi lahko ta materialna sredstva zares učinkovito izko- ristili, je potrebno, da smo na čistem tudi, glede drugih vzro- kov za naše zaostajanje v kme- tijstvu, se pravi tistih, ki izha- jajo iz naše kmetijske politike, iz naših administrativnih in drugih posegov na vasi. KMETIJSKO ZADRUŽ- NIŠTVO PKEŽIVI^IA RESNE NOTRANJE TEŽAVE Naše kmetijsko zadružništvo je v sedanjih letih doseglo vse- kakor precejšnje ekonomske uspehe. To velja tudi za delov- ne zadruge, oziroma za precej- šen del Ic-teh. Pri nekaterih so uspehi tako solidni, da so pre- magane vse notranje težave in da so zares na dobri poti, da bodo postale zdravo in solidno veliko socialistično podjetje. Vzlic temu pa ne moremo zani- kati, da preživlja kmetijsko za- družništvo, predvsem pa za- družništvo tipa kmečkih delov- nih zadrug zelo resne notranje j težave, ki se odražajo predvsem v omahovanju znatnega dela članov delovnih zadrug. Suša, ki je bila to ekonomsko leto zelo močna, pa je resno pove- čala tc razloge, ki so povzročili omahovanje. Ta proces se kaže že nekaj zadnjih let, njegove posledice pa se odražajo tudi na ekonomskem področju, se pra- vi, v preveč počasnem napredku ! proizvodnih sposobnosti delov-' nih zadrug, v nezadostno učin-j kovitcm izkorriščanju material- nih sredstev, v nezadostnem dvi- ganju delovne storilnosti, vča- sih pa celo v nazadovanju itd. Tem procesom smo postavili | nasproti razna sredstva. Korist | od teh ukrepov je bila pred- j vsem v tem, da so tudi našemu najširšemu političnemu aktivu odprle jasnejši pogled v bistvo stvari m ga prepričale, da se dajo taka vprašnnja reševati samo z ekonoms'rimi sredstvi, nikokor pa ne z administrativni- mi NOTRANJE TEŽAVE IZVIRAJO IZ DRUŽBENO EKONOMSKEGA BISTVA Notranje težave našega za- družništva ne izvirajo toliko iz take ali drugačne organizacij- ske napake kot iz njegovega družbeno-ekonomskcga bistva, sc pravi da je le-to v svojih sedanjih oblikah — zlasti velja to za delovne zadruge — v protislovju s splošnimi ekonom- skimi pogoji ,v katerih delujejo danes naše zadruge. Da je stvar zares taka, govori že samo dej- stvo, da se Je omahovanje v delovnih zadrugah pojavilo ta- koj, ko smo se lotili sprememb v našem gospodarskem sistemu, t. j. brž, ko so bili odpravljeni odkup in drugi kmetijski ukre- pi in brž, ko se je pojavilo svobodno tižisče s svobodnim tekmovanjem gospodarskih sil. To je tudi razumljivo. Delov- na zadruga mora, če se hoče v takih pogojih svobodnega eko- nomskega tekmovanja obdržati in napredovati, izpolnjevati dva pogoja razpolagati mora z ne- ogibno tehnično bazo in mora biti grajena ne le na načelu brezpogojne prostovoljnosti, pač pa tudi na visoki zavesti, ki bo sposnbna prilagojevali oblike orgsnirnoiie in dela zadruge njenemu tehničnemu napredku in splošnim ekonomskim pogo- jem, v katerih zadruga živi. Oblike delovnih zadrug, ki danes pri nas prevladujejo, so proizvod popolnoma drugih eko- nomskih pogojev, kot so današ- nji To je bil čas, ko so državni monopol, revolucionarna admi- nistrativna sredstva, pa tudi bi- rokratično centralistične oblike popolnoma dominirale v gospo- darstvu in ko so bili vsi naši na- pori osredotočeni na osnovne naloge petletnega načrta. S temi! napori zvezan je bil tudi .sistem | odkupa in raznih drugih ukre- pov administrativne intervencije v kmetijstvu. Takemu položaju je najbolj ustrezal tip delovnih zadrvig, zato so bile v tem ob-i dobju uspešne. NAPAKA JE V A!»?f!N»8rRATIVNEM VZDRŽEVANJU ZASTARELIH OBLIK Napaka ni bila v tem, ker smo svoj č.-is organizirali delo\Tie zadruge, marveč je napaka, ker sc danes administrativno zavi- rajo procesi v teh zadrugah. S takšnimi metodami sc edino onemogoča paravni ekonomski razvoj, kmetijskemu zadružni- štvu pa se preprečuje oz. otež- koča, da bi ?e znašei v novih prilikah in pogojih, t, j. da bi se Ic-tem prilagodil, tako el-ro- nomsko kakor organizacijsko s svojimi metodami dela. Tisto, kar je treba v gospodarst\Ti vzdrževati prisilno ali umetno, že po zakonu ni sposobno živ- ljenja. Na drugi strani je prav tako jasno, da mora vsako umet- no, administrativno vzdrževa- nje zastarelih, ali celo izmišlje- nih oblik dovesti gospodarsko življenje do protislovij med tež- njami razvoja proizvodnih sil ter med umetnimi ali prisilno vzdrževanimi ekonomskimi od- nosi. Takšna protislovja pora- jajo negativne ekonomske, ka- kor tudi politične posledice. V tem je po mojem mišljenju vzrok krize, ki jo preživlja se- daj naše kmetijsko zadmžni- štvo. Potemtakem jp prvo načelo, k: i., ••'i'fomo po mojem mišlje- nju osvojiti brez rez2in-e v na.ši kmetijski politiki, da moramo tudi naše kmetijstvo osvoboditi elementov administrativnega upravljanja ter nasloniti tudi kmetijstvo in njegov razvoj na s\'obodno tekmovanje ekonom- skih sil Temu načelu moramo zagotoviti nemol-^no uveljavlia- nje. Svobodno gibanje ekonom- skih sil v kmetijstvu bo pospe- šilo razvoj n' proces. Zato je škodljivo vsako nadaljnje zavla- čevanje v izvajanju ukrepov, ki bodo opro'^t:'!i na.še kmetijstvo na-bolj škodljivih o^tan^-^ov ad- ministrativne kontrole in biro- kratizma. btran 3 Veroniha Desenišha] (Ob premieri v našem gleda liSču) V slovenski književnosti se inoliv Veronike Deseniške in celjskih grofov ponavlja »elQ pogosto. Od narodne pesmi, preko Jurčičeve tragedije in Detelove povesti do treh različ- , nlh dramatskih obdelav, nasta- I lih v enem desetletju med obe- j ma vojnama (Zupančič: Vero- nika Deseniška, Novačan: Her- Mira Sardočeva man Celjski, Kreft: Celjski! grofje). Razvojna pot celjskega motiva v slovenski literaturi je hkrati tudi razvojna pot slo- venskega duha in slovenskega nai-oda. Pot, ki vodi od ccsar- sko-kraljevega patriotizma De- | teiovcga preko Novačanovega \ slovenskega in jugoslovariskega rodoljubarstva do Kreftove j marksistične analize zgodovine ( in družbe. Oton Zupančič je s svojo »Veroniko Deseniške« napisal prekrasno dramsko pesnitev o Msodi velike ljubezni. Vsebinsko je zajet v tej pet- dejanski tragediji konflikt ču- stva z razumom. Konflikt lju- bezni Friderika Celjana in nje- govega nesrečnega zakona z Jelisavo Frankopanko ter obra- ta k Veroniki Deseniški na eni strani, na drugi pa njegov od- pad od ekspanzijskih političnih načrtov njegovega očeta, grofa Hnrmana Celj.skega, ki mu je dvig celjske moči prva in edina življenjska naloga, za katero žrtvuje vse obzire. Zgodovinska doba fevdalstva in njegovih predpravic, trenje aaradi social- nih razlik, ki povzroče spor med očetom in sinom zaradi Veronike, je vzročna podlaga za konflikt in tragedijo ljudi, kot so jih rodile vse dobe, odkar stoji svet. Odkar živi oblasti- željnost in si skuša podjarmiti svet, in srce, ki čuti svobodno in se ne dž nasilno okreniti v ukazan ritem žive tragedije po- sameznikov in skupin ljudi, ki gredo rajši v smrt, kot da bi zatajili klic srca Tak boj pra- vice s krivico, svetlobe s temo je prikazal pesnik Oton Zupan- čič v »Veroniki Deseniški«. Svoboda Človekovega čustvovat- nja je sveta in zanjo se odreče Friderik, spravi z očetom ^ in Veronika postane nedolžna žrtev Hermanovega nasilja. Naslovno vlogo, Veroniko, igra kot gost, članica maribor- skega narodnega gledališča, Mira Sardočeva; Jelisavo — Ančka Bajgotova, Bonaventuro — Danijel Sugman, Friderika — Boris Kočevar, Jošta — Fra- njo Guiižer, Pravdača — Gnil- šek, Descničana — Franček Vičar, Sido — Slavica Aličeva, Nerada — Stane Horvat Režira Peter Malec, ki igra obenem tudi eno glavnih vlog, Hermana Celjskega. Po dosedanjih pripravah so- deč bo uprizoritev »Veronike Deseniške« v našem gledališču gotovo umetniški višek v letoš- nji sezoni. Se prav posebej pa bo od- lična kreacija Veronike, mlade, nadarjene in simpatične igralke mariborske drame, Mire Sardo- čeve, nedvomno navdušila in očarala naše občinst\'0. Njena ljubeznjiva pripravljenost sode- lovanja v našem gledališču in uslužna gesta upravnika mari- borskega narodnega gledališča, tov. Jara Dolarja, ki je gosto- vanje omogočil, sta dejstvi, ki ju je treba še posebej osvetliti in podčrtati. Sardočevi želimo iz v.sega srca. da bi se dobro počutila na deskah našega odra in da bi jo mogli pozdraviti Se večkrat v naši sredi. Na ptujski gimnaziji je ustanovljena PZJ Dijake pa ptujski gimnaziji je prijetno presenetila vest o usta- novitvi počitniške zveze .Jugo- slavije, katere člani so lahko študent je, srednješolci, učenci industrijskih ,in strokovnih šol itd., njihovi vzgojitelji in oseb- je po šolskih zdravstvenih usta- novah. Doslej se je prijavilo že 170 članov, novi pa se neprestano prijavljajo, saj je PZJ ustanova, posebno vabljiva za vse, ki ho- čejo vedeti kaj več o svoji do- movini, kakor se to lahko na- učijo iz knjig. S 75% popustom na vlakih, z organizacijo pre- nočišč in prehrane omogoča vsem članom potovanja po naši domovini. Dne 18. 3. 1953 je predsednik počitniške zveze na ptujski gim-l naziji tov. Bmno Hauber skli- cal sestanek vseh članov. S' s^'^ojim roferatom o dosedanjem razvoju PZJ je članom marsikaj pojasnil. Obenem so se Člani po- razgovoriii o bodočih nalogah in delu svoje družine. Ker bo organizacija morala gospodariti z lastnimi materialnimi sredstvi, so sklenili, da bodo razen čla- narine, ki jo xxjbirajo vsak me- j sec (20 din) poskrbeli tudi. za druge dohodke z raznimi pri- reditvami itd. Odposlali so proš- nje raznim ustanovam v Ptuju in okolici, da pristopijo k pod- pornim članom. Sklenili so, da bodo organizirali prenočišča v Ptuju, na Borlu, v Cirkulanah in v Ormožu. Eden izmed naj- važnejših ciljev PZJ je seznani- ti šolsko mladino z zgodovinski- mi in prirodnimi znamenitostmi naše dežele. Ptuj s svojimi zgo- dovinskimi spomeniki je ne- dvomno važna izletniška točka. Zato je nujno, da bo organiza- cija poskrbela za prenočišča za izletnike — člane PZJ. V Ptuju bo nudil nekaj prenočišč dija- ški dom. ki je bil tudi doslej vedno pripravljen pomagati iz- letnikom v kolikor so mu to do- puščale možnosti. Tudi na Borlu ■ imajo obljubljeno pomoč. j Claai »9QdP Poskgb^li.jpodatlj^'. o kulturnih, zgodovinskih In prirodnih zanimivostih Ptuja in okolice in organizirali poučna predavanja. Člani družine so obenem člani mladinske organizacije. Mladin- ska organizacija na ptujski gim- naziji je zelo aktivna in ima v svojih vrstah zavedne mladince, med katerimi so bili nekateri že dvakrat pohvaljeni za požrtvo- valno delo, kot mladinec Ludvik Cai'ni, Bruno Hauber, Danica Dobnik in Marija Mlinaric. Delo pa se ne omejuje samo na po- sameznike, tudi celotna organi- zacija je bila že večkrat pohva- ljena. Cilji PZJ se ujemajo z naj- višjimi cilji organizacije LMS. Naloga obeh organizacij je vzgajati v svojih vrstah na- predne, domovini predane ljudi. Najvišji cilji PZJ so izobraže- vati šolsko mladino, vzgajati svoje člane v duhu tovarištva,! poštenosti in ljubezni do domo- j vine. MM ' MOVICE 12 RAZNIH KRAVJEV Iz Piuja Okrajni odbor CMD sloven- skih katohških duhovnikov Ptuj namerava urediti v Ptuja v proštiji na Slovenskem trgu 6 okrajno pisarno CMD za redne mesečne sestanke in ostale dru- štvene potrebe, da bodo člani CMD še laže delali v poveza- nosti in soglasju z našo ljudsko oblastjo za srečno bodočnost naše domovine. * Področje ptujskega okraja in tudi Ptuja se smatra za nižin- ski predel, v katerem je dovo- ljena sečnja drv za lastne po- trebe v času od 1. oktobra do 31. marca. Glede na to določilo bo tudi ljudski odbor mestne občine Ptuj po 25. marcu vložene prošnje reševal šele v septem- bru t. 1. Najbolje je, da in- teresenti do septembra prošenj ne vlagajo. •k Ptujska »Pletama« Je naka- zala LOMOPtuj dotacijo 100.000 din za graditev stanovanjskih prostorov. Mlinsko podjetje Ptuj pred- laga LOMO, da bi pristal v za- menjavo z Zorčič Alojzem, ki je pripravljen odstopiti pod- jetju pritikline In parcele pri ! mlinu na Bregu za primerno! vrednost v Ptuju. Po tolmače- ! nju predloga bi ta rešitev obojestransko koristila. Pred posebno komisijo bo 4. aprila t. 1. ob 8. uri na ptuj- skem sejmišču za Ptuj In del Rogoznice odbiranje plemenske živine (bikov in merjascev) sta- rosti nad 6 mescev ne glede na to, ali je že bila na licenciranju ali ne. Odbira bo pokazala, kdo izmed kmetovalcev ima naj- lepšo plemensko živino. ★ Kot v vseh občinah, tako bo tudi na področju ljudskega od- bora mestne občine Ptuj odbor za živinorejo pri KZ izdajal ži- vinoogledne liste in prevzel od- govornost, da pri izdajanju ži- vinskih potnih listov ne ho ne- pravilnosti in okoriščanja. Tudi s pravilnim izdajanjem oglednih listov bo zaostrena borba proti neopravičenim nakupovalcem in mešetarjem, ki imajo še vedno na škodo živinorejcev mastne zaslužke. * V zvezi s poskusom odtujitve neke vrednejše naprave iz skla- da občeliudskega premoženja, ki je pod nadzorstvom Premo- ženjske uprave LOMO Ptuj, je sproženo vprašanje, zakaj ni bi- lo mogoče v teku 7 let po osvo- boditvi popisati inventarja v hi- šah občeljudske Imovine in s tem preprečiti, da bi sklad ob- čeljudskegd premoženja trpel škodo po krivdi posameznikov, ki se zavedajo, da omogoča sla- ba evidenca nad inventarjem Škodljivo odtujevanje v korist posameznikov? Iz Zabovc Iz pisarne ptujskega »Ko- tek.sa« je bilo decembra 1951 ukradenega blaga v vrednosti do 90.000 dinarjev, ki je bilo na- menjeno za zamenjavo kož. Vlomljena so bila dvojna vra- ta. Iz sindikalne dvorane želez- ničarjev v Ptuju na Ormoški cesti pa so bile 23. 7. lani po- noči skozi okno po lestvi odne- sene žametne zjavese za oder in okenske zavese v skupni vred- nosti do 120.000 dinarjev. Preiskava je končno dognala okoliščine, ki so pokazale na storilce. V zvezi s tem sta za- prta Marko Vrabl iz Zabovc št. 57 in Janez Cimerman iz Za- bovc, ki bosta imela še precejš- nje nevšečnosti, če jima bo do- kazano, da sta kriva teh in še nekih nepojasnjenih kaznivih dejanj. Iz Podiehmika v soboto 28. marca t. 1. je iz- bruhnil požar pri Dreovih in je uničil stanovanjsko in gospo- darsko poslopje ter inventar in povzročil veliko škodo. Vse ka- že, da je prišlo do požara po krivdi nezavarovanega dimnika in zaradi raznih predmetov, ki so bili spravljeni na podstrešju. Škoda bi bila nedvomno manjša, če bi prišli zopet na pomoč tudi maribor.ski gasilci, ki s svojimi napravami dokaj hitro zadušijo požar. Vedno novi požari, ki jih je vsako leto največ zlasti marca in aprila, ko je ostrešje suho, ljudje pa odhajajo na delo zdo- ma, ne da bi se zavedali nevar- nosti zaradi slabih dimnikov, zahtevajo, da se bodo morali tu- di ptujski gasilci tehnično bolj- še pripraviti na pomoč, ker je težko računati, da bodo Mari- borčani lahko vedno na razpo- lago. Iz Popove v nedeljo 29. marca t. 1. je požar upepelil stanovanjsko in j gospodarsko poslopje Rozalije Kovačič. Vse kaže, da je požar nastal zaradi slabega dimnika. Iz Bolečke vasi Nedaleč od Bolečke vasi je nastal 30. marca t. 1. gozdni požar, ki je bil na srečo hitro pogašen. Bližnji ljudje so prišli na pomoč in so preprečili večjo škodo. Iz Strajne v gozdu Jere Kodrič je zaradi kurjenja dračja prišlo do poža- ra 30. marca t. 1. Tudi ta požar je pravočasno opozorilo ljudem, ki so si pripravili velikonočne kresove, da bodo te spravih da- leč od hiš in gozdov, če nočejo biti krivi ogrožanja imovine so- vaščanov g požari. Zlasti glede na suho vreme In veter obstaja še večja nevarnost za gozdne in ostale požare. Iz Hafdine Med Lovsko družino Hajdina in Malek Mijom iz Strnišča ie nastal spor zaradi zastrupljene lisice v lovišču Hajdina. LD Hajdina zatrjuje, da si Je Ma- lek prisvojil lisico in Jo potem prodal, denar pa porabil zase, j čeprav pripada ta LD. Spor je obravnavalo 2. t. m. ptujsko okrajno sodišče. Kako ga je re- šilo, ob zaključku lista ni zna- no. Iz Barislavc Franc Čepek, posestnik, se je spustil v spor z Lovsko družino Ptuj, ki ga toži za odškodnino 4000 dinarjev v zvezi z zanka- mi blizu Cepkove hiše, dvema n4 zanko vlovljenima in dvema obstr^ljenima zajcema, glede katerih je bil Čepek že obsojeii na dva meseca zapora. LD Ptuj vztraja na tem, da ji Čepek po- ravna nastalo škodo. Kako bo spor kcmčal, bo pokazala raz- prava ali poravnava 6. aprila t. L pred ptujskim sodiščem. h Turnlšča Priprave za konjsko športno revijo, ki bo 12. aprila t. 1. po- poldne ob 14. uri, so v polnem teku. Iz Ljutomera, Ptuja in Maribora so že prejeli prijatve za udeležbo športnih kcMij. Kljub velikemu zanimanju za revijo med domačimi kmečkinrri konjerejci pa še žal ni prijav za tekmovanje. Kot vsako leto, pa tudi točka »Kmečka dvo- vprežna dirka« ne bo izostala. Te dni bodo razposlali vabila rednim obiskovalcem in najšiiži javnosti s področja vse Sloire- nije. Vse kaže, do bo tudi letaš^ nja revija prikazala vsestrao- ske uspehe naše konjereje. DELAVSKO PROSVETNO DRUŠTVO »SVOBODA« PTUJ ORKESTRALNI ODSEK bo priredil dne 8. aprila ob 20. uri v gledališču mmmi salonske blasbe Spored: 1. Fr. Drdla: Souvenir 2. A. Biehl: Scherzo-Valse viol. solo Ribič Anton, klavir Srol Ela 3. Rimski Korzakov: Indijska pesem klarinet solo Bombek J., klavir Srol Ela 4. Gounod: Ave Maria 5. Schubert: Serenada trompeta solo Rojko A., klavir Kuštrin Jože 6. Blaževič: Koncert štev. 5, D- mol pozavna solo Strucl Jakob, klavir Srol Ela 7. W. Hermann: Mignon klavir trio: Srol, Ribič, Hribernik 8. Dvofak: Humoreska Srol, Ribič, Sepec. Hribernili, Rojic 9. Pribošič: Domotožjc godalni sekstet: Hasl, Ribič, Čeh, Ciani, Sepcc, Pod- gornik, Jakopin, Gregorec, Hribernik, Majcen, Rojic 10. Schumann: Posvetilo IL Schubert: Ob morju 12. Čajkovski: Pesem brez besed 13. Mascagni: Cavalleria rusticana (uvertura) 14. Leopold: Jugoslovanski biseri izvaja orkester, dir. Rojic Jože 15. Ipavec: Ciganka Marija bariton solo V. Košir in orkester, dir. Rojic Jože DRAG! BRALCI! Če ni razprodaja!ec „PtuJ£kega tednika'* opazil, da stane že ta številka 10 dinarjev, mu sami po- magajte iz zagate, da na bomo po neprevidnosti trpeli nepotrebne škode. UPRAVA Dominik Glušič: \ »9M«r«l sem g«, \ ker Je hotel pohegniti'*i Mariborski policijski komisar Anton Pukšič je nekega dne,! potem ko je bil po prihodu! okupatorjev razrešen službe,' zašel v Moškanjcih v bližini svojega doma, v gostilno Ver-' nik. Tam je že bila večja druž-!' ba okupatorjevih orožnikov, med njimi je bil tudi komandir! postaje v Gorišnici. Ta je Puk-j šiča in njegovega spremljevalk! ca. bil jc neki občinski funk-j cionar pozval, naj prisedeta,; kar sta tudi storila. Pogovor se je sukal okrog za. ii&t^:Ctisa vsakda- n.nh .stvan: o vojnem in poli- tičnem dogajanju ter podob- nem, končno pa je prišlo v družbi do nesoglasja. Pukšič kot kolikor toliko podkovan v policijski stroki in človek, ki mu jo bilo vojno in politično dogajanje istega časa več ali manj znano, je oporekal koman- dii-ju, ki se jc pritoževal nad velikimi nalogami, ki jih mora žandarmerlia izvrševati, poleg tega pa voditi še evidenco o Vojaških obveznikih, ki vsi si- lijo posebno v ptujskem okraju y partizane, ki pred njimi • ni človek nikjer več varen. Zia Pri.mar je navedel Cuš Karla iz Mezgove, ki je, mesto da bi šel branit tretji raj h. odšel k ban- ditom ter pcieg lega že nudil, zatočišče svojim somišljeni- kom, da so ga morali vloviti ter ^ zapreti, njegovo domačijo pa j zažgati. Na vse to govorenje je! Pulišič prav neprevidno odgo-si voril, da je po mednarodnemi pravu prisilna mobilizacija v| okupiranili državah nedopustna; in da pomeni nasilje, ki jasno,' rodi odpor. Ce bi rajh tega ne izvajal ter upošteval človečanTri ske pravice po mednarodnem; pravu, bi ostajala veliko večja i možnost za zmago, kot sedaj, i ko je že izgubljena. Orožniški' poveljnik, pa tudi ostali se kot navdušeni hillerjanci niso stri- j njali s Pukšičern, vendar v tem trenutku niso izvajali nobenih posledic. Po še dokaj prijaznem slovesu so odšli orožnil-ci v pa-! trolo pi"oti Mezgovcem, ostal' pa je v gostilni poveljnik ter Pukšič z znancem. Ni minilo pol ure po odhodu orožnikov, ko se je eden od njih vrnil s poročilom, da sta bila njegova tovariša iz zasede zadeta od strelov banditov. Poveljnik je molče vstal ter brez giovesa odšel o sprem.stvu orožnika na postajo ter o do- godku obvestil ptujski gestapo. ukrepal pa je še drugo glede komisije in preiskave. Rezultat vsega je bil, da so Antona Puk- šiča še v iSti noči pripeljali v ptujske zapore. O vsem tem mi je neposredno po opisanem dor gaianju Pukšič sam pripove- doval. Pukšič je preživel v zaporih j vsega Ic 4 ali 5 dni, ne da bi j ga kdo kaj vprašal ali zasliše- val. Tistega dne pa je prišel ponj nemški orožnik v zelo zgodnjem jutranjem času, da bi ga odvedel v Marilx)r na zasli- ševanje, kakor je izjavil. Orož- nik je bil starejši, nekoliko sključen možakar in skrajno antipatičen, v razgovoru pa še dovolj vljuden. Ko sem hotel vTTiiti Pukšiču denarnico in drugo, kar mu Jc bilo odvzeto pri prihodu v za- pore, je orožnik zavmU. češ da ga vodi samo na zaslišanje v Maribor ter da bo verjetno ob 13. uri že nazaj in da mu naj očuvam toplo kosilo. V Pukšičevi navzočnosti sem orožnika vprašal, zakaj se mu tako mudi, ko vlak vendar vozi ob pol petih, onadva pa sta se odpravljala iz zaporov dobro uro pred tem. Orožnik jc rekel, da se bosta med potjo ustavila na žandarmerijski postaji v Prešernovi ulici. Po njunem odhodu je zavla- dala v zaporih zopet tišina, do- kler me ni zvonec pono\mo po- klical k vratom Začuden sem bil. ko sem naletel na istega orožnika, ki ie odvedel Pukšiča. Bil je sam Vnrašal sem ga. kie ima Pukšiča, prav v tistem trenutku pa je privozil vlak preko dravskega mosta. Nemec | je počasi in hladnokrvno pri- povedoval, da je hotel Pukšič, kljub temu, da je imel na hrb- tu zvezane roke, pobegniti in da ga je zaradi tega moral ustreliti. Padel je šele po dru- gem strelu malo pred zakloni- ščem na Masar:v'kovi cesti. O tem da je obvestil tudi že ge- stapo, Pukšiča pa da so že od- peljali na pokopališče. Tako je torej pojasnjeval ge- stapovski zahrbtni morilec Pukšičevo smrt. Moja sodba o tem pa je bila precej drugačna. Zahrbtni umor so Nemci pri- pravili I*ukšiču prav skrbno za- to, ker je bil slovenski izobra- ženec in človek, ki so mu bile dobro znane nemške policijske metode, ki so bile vse di-ugo. samo poštene ne. Obremenilnih konkretnosti proti Pukšiču ni bilo. zato ga niso mogli posta- viti pred sodišče ali ubiti kot talca in so mu pripravili konec kot sem ga opisal Kot je povedal grobar Vauda. so Pukšiča pokopali na mest- nem pokopališču v smetišče, k Lacku in njegovim borcem. Ta prostor je bil takrat določen za odlaganje vencev in druge sta- re navlake. Bil je preraščen z bezgovim in gabrovim grmov- jem ter prepleten s srabotom. Prv., ki je bil na tem mestu pokopan, je bil eden Lackovih soborcev Vršič Jakob, osebni znanec in soborec Matije Prav- diča iz Rogoznice. Vršiča so ge- stapovci pri zasliševanju tako mučili, da se je raje nekega dne v celici obesil, kakor pa da bi šel na nadaljnja zasliševa- nja. Gestapovci so ga aretirali skupno s Kocmutovimi iz Tr-: novskega vrha ter Slodnjakovir mi, Brunčičevimi, Druzovičevi? mi in drugimi iz Slovenskih go- j ric. Vsi ti so bili pozneje v Ma- riboru postreljeni, drugi pa po- slani v koncentracijsko tabo- rišče. Na tem delu pokopališča so pokopani še Osojnik, Zavec, Kramberger, brata Reša. Pon- gračič iz Zavrča, ki so ga gesta- j povci na zasliševanju tako mu- čili, da ni bil več sposoben za življenje in sta ga pred dvo- riščnimi vrati Brenčičeve hišej ustrelila gestapovec Jungcr — ptujski mesar in gestapovec Weiscr Samomor Je napravil v ptuj- skih zaporih tudi Jesenek, kmet s Stare ceste (Cezanjevci) za- j radi mučenja s strani gestapov- i cev. Ta si je vpričo paznika! Pihlarja in treh sozapornikov; prerezal z britvijo vrat ter ta-! koj izkrvavel. j In še ena žrtev Jungerja in i Weiseria je tu pokopana. To je j Janez Horvat !z spodnjega Ptuj- j skega polja Tudi tega sta ome- j njena zločinca tako mučila, da j je zaradi posledic umrl Vsem tem mrtvim Slovencem so gestapovci dodali še nekaj svojih žrtev, ki niso nikdar pre- stopile praga ptujskih zaporov, ker so jih takoj po aretaciji za- sliševali in mučili do smrti. Za te žrtve sem zvedel od krimi- nalnega inšpektorja Henrika Hedricha, ki je bil edini od vseh ljudi okupatorjevega policijske- ga aparata v Ptuju zelo zgo- voren. Povrnimo se še enkrat k Puk- šiču, Po njegovi smrti so are- tirali gestapovci še vrsto ljudi, tudi njegova mlajša brala sta bila med njimi. Poveljnik orožniške postaje iz Gorišnice se je upravičeno pri- toževal nad velikimi nalogami, ker so se dogajale sabotaže vse- povsod. Vedno več je bilo de- lavcev, ki so samovoljno zapu- stili določeno delovno mesto, vedno več je bilo tkzv. vojnih beguncev, črnih zakolov, po- škodb javnih naprav in — par- tizanov Dejstvo je, da je vrhovna vo- jaška oblast v aprilu 1944 ukini- la dopuste vojakom iz naših kra- jev, ker se je le redek med njimi vrnil v edinico, če je bil že do- ma na dopustu Vsak je imel namreč bliže v resnično svojo edinico — v partizanski odred. Kljub temu pa je uspelo švab- ski policiji še marsikaterega ujeti in ga preko ptujskih za- porov vrniti — ne v edninico. temveč vojaškemu sodišču v Gradcu, ki ga jc sodilo zaradi »dezerterstvaOd tam ?o mno- gi Slovenci šli v smrt. drugi pa v tkzv. »štrafbatalione«. kar ni pomenilo nič boljšega. Stran 4 PTUJSKI TEDNIK Ptuj. 3. aprila 1953 Vsem kolporterjem in raz prodajalcem »Ptujskega tednika" Kolporterje in ostale razprodaj alce »Ptujskega tednika« opo- zarjamo, da smo morali glede na podražitev papirja dvigniti ceno listu na 10 dinarjev, začenši s to številko. Za celoletne naročnike, ki so že plačali letošnjo naročnino 400 dinarjev ali jo bodo poravnali do 1. junija t. L bo ostala tudi v bodoče nespremenjena. Isto velja tudi za polletne naročnike. Naroč- nino za četrtletje ali manj bomo zaračunali po novi ceni. UPRAVA Iz Mezgove Franc Mislovič iz Mezgove 49 Je pri čiščenju drevja s sekiro zadel na strelivo, ki je eksplo- diralo in mu poškodovalo des- no roko. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico, kjer bo kmalu okrevaL Iz Hlaponc v nedeljo, 29. marca t. L je ▼ mraku šel proti domu skozi gozd 20-letni Janez Osterc. 21a- mišljenega je presenetil nepri- čakovani strel. Zadet v vrat, se je Janez zgrudil nezavesten, ne da bi vedel, kdo mu je stregel po življenju. Cez čas je prišel k zavesti tn odšel do doma, od koder so ga prepeljali v bol- nišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Iz Dežna Tacinger Ivan in Lorber Fremc iz Nadol, ki sta bila de- cembra lani pred ptujskim okrajnim sodiščem obsojena na 10 in 6 mesecev zapora zaradi nedovoljenega trgovanja s ko- lesi, sta se zoper sodbo prito- žila. Tacinger Ivan je v pri- tožbi očital ptujskemu sodišču, da ni hotelo v teku razprav za- slišati prič Skledar Janeza, Ko- rošec Slavka in Tacinger Hele- ne, ki bi potrdile, da je Tacin- ger prijateljsko posredoval med j prodajalci koles in kupci in da i od tega ni imel koristi. Nadalje je očital ptujskemu sodišču, da ga je ponovno obsodilo za stvari iz let 1949 in 1950, za katere je že bil sojen in je tudi prestal kazen. Lorber je v pritožbi zatrjeval, da ni povzročil skupnosti ni- kake škode, posameznikom pa da je pravzaprav le koristil. V pritožbi je predlagal, da se mu izreče primerna denarna ali pogojna kazen. Na podlagi sklepa okrožnega sodišča Maribor po pritožbi bo zadeva vrnjena okrajnemu so- dišču v Ptuju, ki bo o zadevi 4- aprila t. L ponovno razprav- ljalo o Tacinger j evi ter Lorber- jevi krivdi in izreklo novo sodbo. S ponovno razpravo bo- do izpopolnjene podrobnosti glede okoliščin, prič in mate- riala, na katerega bo oprta nova sodba. Iz Za vrča v nedeljo 29. marca je bil na Zavrču množični sestanek SZDL z zadovoljivo udeležba Funk- cionarji vaških odborov so se sestanka vsi osebno udeležili,: ponovno pa ni bil prisoten pred- ' sednik iz Turškega vrha, ki se, takih sestankov sploh ne udele- žuje, čeprav bi mu kot pred- sedniku vaškega odbora to bila dolžnost Na sestanku je govoril o re- organizaciji SZDL tov. Belšak ter dejal, da je Soc. zveza organizacija vseh poštenih lju- di, ki hočejo po svojih močeh prispevati k zgraditvi socializ- ma. Drugi govornik tov. Krmelj pa je pojasnjeval politično si- tuacijo in naloge soc. zveze glede požitvitve političnega dela. Zadnje dni so vzele mnogo časa tukajšnjim občinskim in drugim funkcionarjem priprave za popis prebivalstva. Popiso- valci so bili deležni temeljitih instrukcij, občinski tajnik tov. Veselic pa je porabil mnogo prostega časa poleg uradnega časa, da je bilo delo pravočasno izvršeno. Iz Desternika Lovska družina Destemik je začela z vajami Finžgarjevega »Divjega lovca«, ki ga bo v kratkem vprizorila. Ob tej pri- ložnosti ni odveč povedati neko- liko besed o posameznikih iz tukajšnjega predela, ki so se ob zadnjem gostovanju igralcev iz Markove med igro skrajno ne- kulturno obnašali ter s svojim smehom in medklici celo motili igralce na odru. Kakšno sliko o nas so si le odnesli igralci iz Markove in drugi tujci, ki so videli in slišali sramotno obna- šanje naših tako zaostalih so- vaščanov? Ali bi ne bilo bolje, da tisti, ki se ne znajo dostojno obnašati, ostanejo ob takih pri- likah raje doma? V PONEDELJEK, 6. APRILA, igrajo ptujski sedmošolci Molierovo komedijo v treh dejanjih: »Scapinove zvijače« v Rogoznici v Zadružnem domu ob 4. uri popoldne. — Vabljeni! Na vlaku V sredo sem potoval z vlakom v Ptuj. Sedel sem med ljudmi, ki jih nisem poznal, pravtako oni mene niso poznali. Pogovor je pač nanesel, da smo se začeli meniti o Ptuju, ptujskih razme- rah in ljudeh. Zvedel sem do- kaj zanimivih in razveseljivih novic, ki so me spravile v do- kaj dobro voljo. Mesto kritike naenkrat tolikšne perspektive. »Ta možakar je pa res dobro poučen o vsem,« sem si mislilo sopotniku, ki je razlagal v ku- peju, kaj bo vse letos v Ptuju novega. »Pomislite,« Je začel. »Z vso naglico se že dovažajo M-cevi za mestni vodovod. Od Hajdine do Ptuja so že skopani jarki za polaganje vodovodnih cevi. Tudi so razkopane ulice v smereh, kjer bodo položene cevi. O brezposelnih v ptujskem okra- ju letos ne bo govora. Razvese- ljivo je predvsem to, da so si dali v Ljubljani enkrat po 7 le- tih dopovedati, da ptujski okraj ni bogat okraj, temveč dokaj pa- siven, glede na Haloze in na prodnato Dravsko polje, zaradi česar je v letošnjem republi- škem družbenem planu večmi- lijardna postavlca za večje investicije v okraju. Pri Ptuju bo zgrajena podvodna hidrocen- trala za Strnišče in za elektrifi- kacijo vseh vasi in naselij v okraju. V Ptuju bo NB zgradila pelinadstropno palačo s sto sta- novanji, za novi cestni dravski most, ki bo ob železniškem mo- stu, že navažajo kamenje Na Vurberku bo postavljen hotel za ietoviščarje. Na gradu bodo od- prli .še več prostorov z novimi izkopaninami na Bregu in dru- god ...« To so samo nekatere novosti, ki sem si jih zapomnil in sprva celo verjel. Vsi smo navdušeno poslušali in niti nismo pazili, kdaj so sfrčale mimo nas po- staje Cirkovci, Stmižče, Hajdi- na. V Ptuju sem bil razočaran. »Nič od vsega tega ne bo letos v Ptuju,« so mi rekli. »Najbrž vas je kdo potegnil za 1. april.« P.p.. CE bi VAS LAHKO SLIŠALA... Sloviti tenorist Caruso je tm koč obiskal neko bogato ame- liško družino. Neka starejša ženska iz družbe se je tedaj obrnila do pevca: — Maestro, zdi se mi, da bi vam lahko dala sto tisoč do- larjev, če bi vas lahko sli' šala... — Hvala vam gospa, vi mi zares laskate ... —... kajti gluha sem knkor top! — je končala starka. ŠPORT ROKOMET: Branik : Drava 14:6 (8:3) Ptnj, 29. marca. V današnji prijateljski rokometni tekmi so se Branikov! rokometaši revan- žirali za poraz iz prejšnje ne- delje. Prve minute so Ptujčani zaigrali lepo, da smo pričako- vali lepo igro, nato pa so nena- doma popustili in brez dvoma ima glavno krivdo za poraz vra- tar. Med Dravaši ni bilo igral- ca, ki bi zadovoljil, netočno po- dajanje, slabo odkrivanje in ne- točno streljanje, so bile največ- je napake s strani Drave. Med- tem pa je Branik s smiselnimi napadi popolnoma razbil doma- čo obrambo in naskok v golih vse bolj povečal, prav posebno se Je izkazal »golgelter« Kos s sedmimi goli. NOGOMET: Drava : Železničar 3:2 (3:1) Maribor, 28. marca. Prijatelj- ska trening nogometna tekma se je končala z zasluženo zmago Drave, ki Je prav posebno v prvem polčasu potisnila v obrambo kombinirano moštvo mariborskega Železničarja. Gole za Dravo sta dosegla Maks Si- rec dva in Car enega. GamizUa : Drava 6:2 (4:1) Ptuj, 29. marca. Nepopolna enajstorica Drave, ki so jo za- stopali v glavnem mladinci, je v trening tekmi visoko izgubila proti vojakom, ki so zaigrali le- po, prav posebno napad s Ča- rom na čelu. Dravaši niso bili kos razigranim napadalcem Gamizije, svojo nešportno igro pa je pokazal zopet vratar Drave. -k. VINARSKA ZADRUGA v PTUJU nudi: GOSTINSTVU IN OSTALIM: odprto pristno haloško vino in odlične buteljke prvovrstni jabolčnih od pet litrov naprej po 45 dinarjev liter ČLANOM: »KumulusTrije kavalirji«. — Fantazija barv, glasbe, plesa, risanega tn 'granega barvnega filma, kakor jo zmore le Disney in ki jo pričarajo samo južne sončne dežele. — Racak Donald Duck jc dobil od prijateljev iz Latinske Amerike za svoj rojst- ni dan v dar 16-milimetrski kinoprojektor s platnom In fil- mi. Navdušeno je začel vrteti filme, ki jih z njim vred gle- damo tudi mi. O pingvinu Pa- blu, ki se na Severnem tečaju ni mogel nikoli dovolj ogreti ter je zato na ledeni plošči od- plul v tople tropske kraje. Dru- gi film nam kaže »letečega« oslička in njegovega »gaucha«, ki tekmujeta na dirkah, pa na- zadnje osliček potegne zmago- valca v nebo in z njim odleti naprej brez nagrade, ki sta si jo zaslužila. Racak je spet sre- čal svojega starega prijatelja Joa Carioca. Ta ga je pomanj- šal, potisnil na filmsko platno in odpeljal v čudovito nekdanjo brazilsko prestolnico Baija. Se- veda ni šlo brez prave sambe, ki jo je Racak plesal z živimi brazilskimi lepoticami. § A H Šahovsko društvo Ptuj ima svoj redni mesečni brzoturnir za april v tord^, dne 7. aprila ob 19. uri v mali dvorani ko- miteja ZKS. Pozivamo vse članstvo k udeležbi, dočim so gosti dobrodošli. SD Ptuj prične v četrtek, dne 9. t. m. društveni turnir v mali dvorani komiteja ZKS. Prvo- plasirani bo imel pravico do udeležbe na individualnem tur- nirju mariborskega šahovskega okrožja. Za člane društva je udeležba obvezna. Vse, ki se zanimajo za šahovsko igro, va- bimo, da pristopijo k šahov- skemu društvu in da se udeleže tega turnirja Prijave se spre- jemajo na dan pričetka turnir- ja od 19. do 20. ure. MALI OGLASI 15 % zneska dam tistemu, ki mi posodi proti vknjižbi na zemljišče 50.000 din za dobo 1 leta. Naslov v upravi lista. EDINA KOLARSKA DELAV- NICA s stroji v Slov. Bistrici — obstaja že 50 let — se za- radi smrti da v najem. — Trunkl, Slov. Bistrica 58 Prodam 4 avto-vzraeti za trak- torsko prikolico. Naslov v upravi lista. Uslužbenka srednjih let želi spoznati treznega moškega v svrho morebitne poroke. Do- pise pod šifro »Skrbna« na upravo lista. PRODAM 4 kompletna okna in 1 vrata. Vprašati v upravi. Dominik Glušič ZATEKEL se je pes. Vprašajte v upravi. Skrbno Je treba odrediti koli- i Čino zrnja za prehrano vsake krave. Je več načinov za pre- hrano krav z zrnjem. Nekaterim kravam je potrebno dati tudi j take sestavine hrane, ki Jih ni ' v skupno pripravljeni hrani za I vse krave. Takim kravam in | tako hrano ie najbolje polagati šele potem, ko je že nakrmlje- na večina krav. Po pravem bi morala imeti vsaka krava kon- trolni karton, iz katerega bi bila razvidna količina in sestav hrane, ki jo dobi katera krava. Za pokladanje silaže je treba prav tako vedeti, koliko te dobi katera krava. Ako ne pokladamo seno iz bal, je treba delo tako raz- porediti, da gre čim hitreje od rok. Tu in tam je dobro pre- tehtati težo sena zaradi kontro- le, če je hranjenje ekonomično in efektno. Krave je dobro hraniti z za- dostno količino hrane ob dolo- čenem času, ker so bolj občut- ljive glede časa hranjenja kot glede časa molže. Zrnje se daje kravam pred molžo, groba hra- na pa po molži Na ta način se prepreči, da ne pride do praš- nega zraka za časa molže. Si- NESRECA NE POCIVA Ptujska bolnišnica je poma- gala v sledečih primerih: Poškodba jezika: Jože Kline iz Lancove vasi 71 (pri padcu). Poškodbe na roki: Slavko Pavli nič iz Rucmanc, Marija Culer iz Gorce, Albin Lorber iz Apač, Ivan Novoselec iz Mihalovec, Ana Hazemali iz Stojnc, Ana Kranjc iz Ptuja, Ljutomerska cesta. Marija Sla- na, Liza Galovič iz Velikega vrha, Stanko Kolarič iz Lunov- ca, Stanko Kranj c iz MakoL Poškodbe na nogi: Peter Cafuta iz Ljubstave, Miha Križaj iz Nove vasi. An- ton Mund?i iz Vič:mc, Janez Zerak iz Stoperc. Ana Rikuša iz Save ter Anton Potočnik iz Strnišča. Splošne poškodbe: Beno Furman iz Sp. B^^fra (pri padcu). Avrelija Kolarič iz Ptuja, Kapucinska (padla v lu^ in se popekla). Ciril Bcziak iz Bresnice (v prepiru).