V Španiji so sedaj proti-komunisti pri vladi Nadaljna pogajanja z generalom Francom i Gandhi se polagoma bliža zadnji uri Rajkot, Indija, 7. marca. Z zrakoplovi je dospelo sem več zdravnikov, da čuvajo nad življenjem indijskega, "preroka" Mahatma Gandhija, .Glasom najnovejših poročil se nahaja Gandhi v nezavesti. Posti se že pet dni kot v protest, ker angleška vlada ne dovoli gotovih pravic indijskemu naroidu. Predno se je začel postiti, je izjavil, da ne bo prej poskusil hrane, razven če ga smrt odpokliče iz tega sveta ali pa če angleška vlada dovoli Indijcem gotove svobodščine. Položaj v Indiji je tako napet, da je angleški podkralj v Indiji, lord Linlithgow, poslal izredno brzojavko angleški vladi. Minister-ski predsednik Chamberlain je nemudoma sklical izredno zasedanje parlamenta, ker se govori, da zna nastati punt proti Angležem v Indiji, ako Gandhi umre na posledicah prisiljenega posta. Glasom novejših poročil je Mahatma Gandhi prenehal z gladovno stavko, ko je angleška vlada obljubila, da bo uvedla preiskavo, da se naredijo razne reforme, kakor jih Gaiidhi zahteva za svoje ljudi. -o——- Preveč vpitja Odstavljeni ravnatelj državnih zaporov Woodard je izjavil, da je vse preveč vpitja v javnosti radi "strašnih razmer," ki so ba-je pfevlad'ovale' v -zaporih, doČTm je bil on ravnatelj zaporov. Vse skupaj je le navadna politika, se je izjavil Woodard. Republikanski režim je pač zahteval, da je on odstranjen, tako da lahko pride prijatelj novega governerja Brickerja v njegov urad. Najeti preiskovalci so dobili pri enem izmed jetnikov steklenico žganja, na kar so zagnali v javnost krik, da se je v zaporih javno prodajalo žganje. Vojaška služba Zvezni rekrutni urad nam sporoča, da bi ta mesec rad dobil 30 mladih fantov, ki bi pristopili k ameriški armadi. Deset mož se potrebuje za službovanje v Panami, deset mož za Fort Benjamin Harrison v Indiani in deset mož za Fort Hayes v Columbusu. Priglasijo se lahko moški med 18. in 35, letom. Morajo biti neporočeni. Novinci se zavežejo, da bodo službovali tri leta. Za nadalnje podatke se obrnite do Mr. William A. Hart, Technical Sargeant, staro poštno poslopje j na Public Square. Kanadske petorke Ko obišče angleški kralj Kanado v maju mesecu mu bodo predstavili tudi slavne Dionne kanadske petorke, ki bodo ob tej priliki prvič zapustile svoje rojstni kraj, da se podajo v glavno mesto Otawa. Peljale se bodo s posebnim vlakom 200 milj daleč. Dr. , Dafoe, njih družinski zdravnik, , je le nerad dovolil to potovanje, ( kjer se boji za zdravje otrok. Važna seja Seja društva Waterloo Grove št. 110 WC se vrši v četrtek in ne v petek. To bo distriktna seja in sprejem novih članic pod vod- - stvom gl. uradnic. K seji so vab . Ijene članice od društev Friend- - ship, Collinwood, St. Clair Grov< s in sploh vseh Woodman Circk - društev. Nov grob Danes zjutraj je umrl po dol - gi bolezni Frank Henikman, .43! ti E. 156th St. Pogreb se bo vrši S. iz Jos. žele in Sinovi pogrebneg; e zavoda na 452 E. 152nd St. Pc i. drobnosti priobčimo jutri. Pokojni patriarh Christea, ki je preminul v Franciji je bil silno priljubljen pri romunskem narodu. Smatrali so ga za duhovnega in političnega voditelja romunskega naroda. Poznan je bil zlasti po svoji pravičnosti napram narodu. Imenovanje novega minister-skega predsednika v osebi Cali-nesca pomeni, da je kralj Kari prezrl želje Hitlerja, da imenuje za načelnika vlade prijatelja fašistov. Kralj Kari je s tem zopet priznal, da ne trpi poleg sebe nobenega drugega voditelja. Mnogo del pri WPA projektih, ki plačujejo skoro tri sto dolarjev na mesec posameznikom AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ; ~ ^CTTv^Oo SLOVENIAN MORNING ||p * «N.LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER LJ 55 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 8, 1939 LET0 XLII. — VOL. XL1I. r^n načrt glede višjih; •| Pristojbin I Sinoči r>i K pqi .. 0,:) P°1 dvanajsti uri nas IV R1CaI državni senator Mr. Ionu jn Columbusa po tele- j |osr^ |nam Povedal, da se mu je fevf.,,!0 pregovoriti senat, da so i pC št- 228,' glasom j' bil sprejet' bise p S-P^Orn J "me narodnim do-'( ,ri|l)i| na ^-500.00 na leto. Da li la t„.j edlo£ Poražen je večino- , ^K&nju !''ati razumnemu pošto-§>rja v,' strani državnega sena- , Tekom prihod- , n':'fc;r„i?h let enak predlog ne bo , ti lsel "a vrsto. POvi 0- jc j Papež je za več tuje-:i|v5skih kardinalov pit; Bi. nan> marca. Papež Pij ^'ffiirij^^^va imenovati več niso laškega rodu. »T Cdržave bodo v krat" ,lbežj>.e °ajttianj 5 kardinalov. '»^'(laV bi se rad rešil oči" J,r I® 4» '-io večino kardinal- , ItalijanL Dejstvo i bafPo^g,.^''0 biti načelniki raz- lifP-ijiH Vsvete stolice kardi- ! si ito je a moraJ° bivati v Rimu da so bili imeno-lt il^eo. 0m veči"oma škof- , Toda pri novih . kardinalov bo pa- , ty ' kolikor mogoče upo- , fcseieZemske nadškofe. Ra- ' ■0yfgVoy^^ 1)0 sedanji upravitelj •es" P^'iUtifj0 n.a(^®kofije imenovan J^PW za njim prideta v »adškof v New Or- ( t0j,ii V 2e!!adškof v San Francis- , državah se na-top. Pov, 8 skoro 23,000,000 ka- • ir' I^t8kih no zanimanje v di-J''"PHon krogih prevladuje, \ °V' PaPež imenoval za ln-fc' ftaatajnika vatikanske dr- VI? Se' da b0 novi dr" DapGv kardinal Maglione, tfr i^cij; Ž6v nuncij v Švici in v te,v S IP1?' ■ Ji"^—o-_ . zahteve ,'alil načelnik Matowitz Podložil direktorju n°8ti svoje zahteve za K iN MteVila P°licije v Cle-^IT^ih ,t0W,itz zahteva 50 • piov j^ncistov, 29 novih av- ' fcii,te P f-5 motornih koles za iS? P11 je °licijsko delo v Cleve- f^eža al° zadn.ia leta iz-3 jj Kjlevii n°in Policiji radi ma-; pji E^i y8 a skoro ni mogoče C' Mato Zahtevam prebivalko-wvo cle,W,ltz Pravi, da šteje Kl-40o 16 andske policije ko-■ Ht y1' dočim bi Cleve-d«1' P^ov 0Val najmanj 2,000 pfj K ' V'lVSa uredništva A1! K Viji.našem mnenju vi ni-■So v državljanka. Pri--tv» Bt? na Ti!1' da se tozadevno fitv« EJ^ lii d Citizens Bureau, Je^R^buV^Pje. Marshall ■a1 točn c Square, kjer boste /0&* K"0 za* pojasnila, ali se pa b $ lj% ^^^ v našem uradu, B 'je. 11 zahtevane in- 5r|Nv"du imamo te dni Iltf Kr'^ivf6v- ki mora biti sil- ilPOt^'6 se •' ^^^ že Prvi dan i ^ |^JMi>k.Je Priglasilo nad 10,-R^ke ?S° sf ogledali krasne Kp ^ai^'10® na razstavi, in I ^sta ^'^ajajo novi tiso- Iv 'ajcev- 2a P1^ |>i,fi>e za plin do 9. urad^, ako si že- m wačat °dstotke- Pri nas _-^»S'h^kti.fitudi Vse račune zs ^rl te,. kompanijsko ir telef°n. Romunski patrijarh (rislea umrl. Kralj Kari imenoval nasprotnika fašistov za premierja Bukarest, 7. marca. Romunski kralj Kari je imenoval sinoči Armanda Galinescu za minister-skega predsednika. Imenovanje je dospelo tri ure pozneje, ko je bil kralj obveščen, da je umrl se-uanji premier, patriarh Cristea. Novi ministerski predsednik Calinescu je oseben prijatelj romunskega kralja in poznan kot velik nasprotnik fašistov. Kot ministerski predsednik bo obenem tudi vojni minister in minister za notranje zadeve in bo na ta način kontroliral armado in policijo. Washington, 7. marca. Pre- \ iskava pri upravi WPA admini- < stracije je prinesla na dan, da je mogoče posameznim izurjenim c mehanikom ali strojnikom zaslu- j žiti nekako $250.00 na mesec za c 100 ur dela. 1 Povprečni WPA delavci dobi- t vajo $60.50 plače za 100 ur dela. t Toda mnogo mehanikov je, ki so j spretni pri svojih delih in zaslu- 1 žijo pri YVPA projektih mnogo l več, kot pa bi zaslužili, če bi delali v privatni industriji. c Večina delavcev zasluži pri i WPA $60.50 na mesec, kar se ti- j če države Ohio. Po nekaterih dr- ' žavah so WPA delavci več ali l manj plačani. Nadalnja plača je i $71.50 na mesec, katero dobivajo i oni, ki so vsaj deloma izučeni v j gotovi stroki. Redna plača izurjenih delav- i cev znaša povprečno $93.50 na 1 mesec, dočim dobivajo profesio- ; nisti, uradniki in strojniki po 1 $94.00 na mesec. Da pa plače na- 1 raščajo je vzrok, ker se mnogo-1 --o- Vojna mornarica Rekrutni urad za ameriško rojilo mornarico želi dobiti 20 mladih fantov, starih od 17 do 25 , let, ki bi bili pripravljeni služiti pri ameriški vojni mornarici. Ako so potrjeni, bodo poslani v mornariško postajo v Newport, I Rhode Island, kjer se bodo vežba-j li 12 tednov. Vsi, ki se priglasijo, morajo biti mladeniči dobrega značaja in imeti s seboj dokaz o državljanstvu. Nadalnje podatke dobite pri Mr. W. H. Car-nes, Chief Watertender, U. S. N., staro poštno poslopje na Public Square. Drag pljunek Sodnik Addams je včeraj obsodil nekega Andrew Luxem-burga v plačilo $10.00 in v povra-' čilo sodnjiskih stroškov, ker ga je nski policist dobil, da je plju-1 nil v okno neke cvetličarne. Lux-! emburg je po poklicu gostilničar 1 in si bo dragoceni pljunek gotovo > dobro zapomnil. Manj umorov Kot poroča policijski načelnik Matowitz smo imeli v Clevelan-' du tekom lanskega leta "samo" ■ 54 umorov. V letu 1934 jih je 1 bilo 80, leta 1935 "samo" 70, lan-" sko leto pa 60. Kot pravi policij-3 ski načelnik je Cleveland postal 1 mnogo bolj moralen in čist kot je " bil pred leti. število zločinov se z vsakim letom zmanjšuje. i. Družinski naraščaj !- K družini dr. Anthony Perko-s ta je dospela k trem sestricam še a četrta. Otrok je sedaj ravno pol n ducata, ako štejemo sinkote in hčerke. Iskrene čestitke! krat pripeti, da zmanjka te ali one vrste delavcev. V takem slučaju privabi via- . da, oziroma WPA administracija k sebi ljudi, ki bi sicer lahko • delali v privatni industriji. V ta- . kem slučaju seveda dobivajo do- ^ tični ljudje mnogo višjo plačo, tako da jih je precej, ki zaslužijo po $265.00 na mesec. V Cleve-landu je približno 78 takih uslužbencev. Plača formanov je od $115.00 do $140.00 na mesec, (žal, da -med našimi 1 judmi^v Clevglandu 1 je približno zelo maljp formanov.) ■ Superintendent! dobivajo od ' $140.00 do $175.00 na mesec, f višji superintendent! vlečejo do ' $200.00 na mesec in nadzorniki projektov pa $225.00. Na ta način se zgodi, da v več slučajih izučen delavec dobiva večjo plačo pri WPA kot pa nadzornik delavcev, pri katerem dela. Kongresmani se zanimajo za te plače in so sklenili uvesti pre- ' iskavo. 3- Židje v Lvovu demonstrirali proti Angležem Lvov, Poljska, 7. marca. Židovski dijaki vtem mestu so včeraj demonstrirali pred poslopjem angleškega konzulata, kjer so razbili skoro vse šipe. židje so protestirali, ker je angleška vlada bolj naklonjena Arabcem kot Židom v Palestini. Kakih 200 razbijajočih Židov je poljska policija aretirala. -o- Pozor pred nakupom! V noči od petka na soboto so neznani zlikovci vlomili v prodajalno pohištva Kremžar Furniture, 6806 St. Clair Ave. in odnesli za par sto dolarjev vrednosti preprog, radijev in čistilcev, če bi vam kdo ponudil kaj podobnega v nakup pod roko, ste , prošeni, da naznanite to Mr. Jos. . Kremžar ju. Mr. žele stari oče , K družini Mr. in Mrs. Louis žele, 6502 St. Clair Ave. so vile rojenice prinesle zalo hčerko in : tako je naš Mr. Jos. Žele, zopet . postal stari oče. Vse je zdravo. ' Prav iskrene čestitke! J Sinko je! Vile rojenice so obiskale druži-' no Mr. in Mrs. John Urbančič Jr. in so pustile v spomin prav čvr-3 ,tega fantička. Mati in dete se 3 dobro počutita v St. Anns bolnišnici. Prav iskrene čestitke! Nenavaden dogodek K Iz mesta Brazil, država India-e na, se poroča, da je dobila tam ,1 Mrs. Grisby, stara 43 let, že 18. n otroka te dni. Mrs. Grisby je stara mati že 12 svojim vnukom. Paris, 7. marca. Lojalistične , vlade v Španiji danes ni več. : španska ima danes samo vlado i zmagovitega generala Franca in bivšega poveljnika lojalistov, ge- ; nerala Miaja, ki je pregnal vse komuniste in radikalce iz lojali-stičnih vrst. Pogajanja za premirje in za končni mir se nadaljujejo med generalom Francom in generalom Miaja. Slednji je prepričan, da je brez moči napram generalu Francu in skuša dobiti kolikor mogoče ugodne pogoje za premirje. Komunisti se v Madridu sicer še vedno puntajo in zahtevajo nadaljno prelivanje krvi, toda general Miaja je gospodar položaja v Madridu in se pričakuje, da bo v nekaj dnevih zadušil vse bojevito razpoloženje komunistov. Gen Casada, poveljnik Madrida, je dal razpustiti komunistično stranko in zapreti vse komunistične urade, iz katerih se je širila bojevita propaganda za nadaljevanje španske civilne vojne. Stotisoči Španci, ki so doslej sledili lojalistom, so šele danes dognal j, da so bili slepo orodje v rokah anarhistov in komunistov, ki so začeli s civilno vojno v kateri je padlo nad en milijon Špancev v obeh taborih. Predsednik Roosevelt namerava priznati novo špansko vlado. Ameriški poslanik odpoklican Washington, 7. marca. Predsednik Roosevelt je poklical ameriškega poslanika pri bivši loja-listični vladi, da pride v Washington in mu poroča o novih razmerah v Španiji, zlasti kar se tiče vlade generala Franca. V diplomatskih krogih se sodi, da namerava predsednik Roosevelt v kratkem času dati priznanje novi španski vladi. Računa UUU,«CUL ba Ro(^e\'d.Lpxwal vlado generala Franca že iz vzro--c ka, ker je bila slednja doslej prignana od vseh republik v Južni Ameriki. Nadalje je Roosevelt včeraj imenoval novega poslanika za sovjetsko Rusijo v osebi nekega i Laurence Steinhardt, ki je rodom Žid, a je izvežban diplomat in ki stanuje v New Yorku. To je že tretji ameriški poslanik v sovjetski Rusiji, odkar je Roosevelt leta 193$ prignal obstoječo ruskp vlado, o-- Nemci dolžijo Roosevelta, da laže, S svojim govorom je izzval silno ogorčenje pri Nemcih London, 7. marca. Govor n predsednika Roosevelta, ki ga je " imel ob priliki praznovanja 150. s obletnice, odkar je dobila Ameri- C ka kongres, je izzval pri Franco- k zih in Angležih veliko odobrava- p nje, dočim je pri Nemcih povzročil veliko jezo. s Zlasti se srdi nemško časo-pisje, ker je angleška radio od- g daj na družba prevzela Roose- ^ veltov govor in ga razširila v nemškem in italijanskem jeziku po vsej Evropi. Roosevelt je v . govoru napadal tiranijo in zago- f varjal demokracijo. Berlinski Lokal Anzeiger dol- c ži predsednika, da nalašč izziv- r lje Nemčijo, da si s tem pribori nekako glorijo kot "branitelj de- j ; mokracije." Primerja ga špan- \ skim vitezom, ki so se klali za s prazen nič. * "Mi obžalujemo ameriški na- i . ■ V -o- Surov bandit Neki ropar, zamorec, je sinoči 1 vdrl v samostan sv. Martina na ) 2408 Scovill Ave., kjer živi pri- - bližno 20 redovnic. Ko je hotel • oropati nabiralnik za denar v ka-. peli, sta ga opazili dve redovnici, , katere je lopov napadel z železno cevjo in jih tako pretepel, dasta se redovnici morali podati v bol- 2 nišnico. 1 Listnica uredništva i J. L. Ako želite imeti drevo - pred svojo hišo, se obrnite na - direktorja javnih parkov, Mr. - Varga, ki vam bo tozadevno znal j e postreči. Njegov urad se naha-e ja v mestni hiši. še več denarja 1- Včeraj je župan Burton na-9 znanil, da bo moral dobiti še il $448,000 k letošnjemu proraču-a nu, da bo mogoče voditi mestne d- posle. O tem bo natančnejše poročal danes mestni zbornici.. rod," pravi nemško časopisje, "ker trpi enakega načelnika v svoji sredini kot je Roosevelt. Obžalujemo pa ameriški narod, ker bo moral nositi posledice predsedniških eskapad." "Roosevelt še danes ne ve, da so države dandanes moderne in da ne morejo več živeti v razmerah, kakoršnje smo imeli pred stoletji. Filozofija predsednika Roosevelta danes ne velja več." "Predsednik Roosevelt namenoma laže," komentira nemško časopisje. "Lagal je, ko je trdil, da v Nemčiji preganjamo vero, in da sme človek le v takozvanih demokratičnih državah po svoje moliti k svojemu Bogu!" Nadalje svari nemško časopisje, ki je pod pritiskom nemške vlade, predsednika Roosevelta, da se ne vtika v nemške razmere, ako ne želi, da bo Nemčija tudi ižrekh\ svoje mnenje. I >-- Star tiskar John Schlabach. ki je bil 50 let uslužben pri angleškem dnevniku The Cleveland Plain Dealer, je odšel včeraj v pokoj, star 72 let. Delal je do zadnjega marljivo in vestno kot unijski tiskar. Uslužbenci tiskarne in lastniki časopisa so mu priredili lepo od-hodnico. Dobil je tudi ček za $2,-500.00, darilo podjetja. Izredna seja Izredna seja staršev mladinskega. pevskega zbora S. D. Doma na Waterloo Rd., se vrši v četrtek 9. marca ob 7:30 zvečer. Starši so prijazno prošeni, da so radi važnosti seje gotovo udeležijo. V East High šoli 1 V East High šoli govori v če- - trtek zvečer dr. Jacob Meyer, ki 2 si je izbral aa predmet govora - "Narodni problemi." Začetek ot 7:30 zvečer. Vstopnina prosta Roosevelt ne veruje v nevtralitetno postavo Washington, 7. marca. Predsednik Roosevelt je izjavil, da jc mnenja, da ameriška postava glede nevtralitete nikakor ne garantira miru, pač pa da povzroča večkrat celo grožnje za vojno. Predsednik je podal to izjavo kmalu potem, ko je senatna zbornica odobrila njegov načrt za večje oboroževanje. Poleg tega se je oglasil tudi admiral Leahy, ki je povedal, da bo vojna mornarica prisiljena zahtevati več denarja, ker bo treba graditi nove oklopnice v očigled dejstva, da jih Japonska z vso naglico gradi. -o--- Bojna mornarica lojalistov se podala Francozom Tunis, 7. marca. Enajst manjših bojnih ladij, katere je dose-daj kontrolirala španska lojali-stična vlada, je dospelo v pristanišče Tunis in se predalo francoskim mornariškim oblastem. Francoski poveljnik pristanišča je nemudoma interniral ladje in moštvo, ki se je nahajalo na njih. Tekom dveh dni in noči so vojne ladje lojalistov križarile po Sredozemskem morju iskajoč varnega pristanišča. Poveljniki kot mornarji na teh lojalističnih ladjah so se uprli Negrinu, ko je slednji imenoval nekega komunista za načelnika mornarice. Ostale španske vojne ladje, ki so bile v lasti lojalistov, so se poda--le nacionalistični vladi, španski lojalisti prihajajo vedno bolj do prepričanja, da so bili strahovito zapeljani, ko so se podali komunistom in so začeli na hujskanje iz sovjetske Rusije s civilno vojno. In za ta narodni španski greh je tudi slovenski narod v svobodni Ameriki plačal nekaj nad $3,000.00, da je kupil ambu-lanco za ruske komuniste! -o- Razmere v zaporih Pomožni direktor javnega blagostanja v državi Ohio, neki Mr. Amrine, vodi že več dni preiskavo glede razmer v državnih zaporih v Columbusu. Amrine trdi, da so v zaporih prevladovale "strašne razmere." Včeraj je dal povelje, da se jetnikom pobere ves denar, ki so ga imeli pri sebi. Med 4238 jetniki, ki se nahajajo v državnih zaporih, je dobil Amrine $698.00. Več jetni-ških uradnikov je bilo odslovlje-nih in njih mesta so seveda dobi-, li republikanci. Zato pa "prevla-, dujejo" tako "strašne" razmere 1 v zaporih v Columbusu. Brez dela Kot poroča WPA urad v Cle-t velandu so do včeraj odslovili 3,-547 tujezemcev od raznih WPA del. Povelje iz Washingtona se 2 je glasilo, da ne more nihče delati, kdor ni an^eriški državljan. Mnogo poštenih in pridnih ljudi j je sedaj prisiljenih iskati javne podpore radi krutega povelja, dočim se stoteri drugi kesajo, ker niso že prej postali ameriški državljani. V Euclidu Gospodinjski odsek Slov. drU-i- Itvenega doma v Euclidu nam sporoča, da priredi kartno parti-\ jo v soboto 11. marca. Vršila se o bo tudi prosta zabava in dobiček »- je namenjen za nakup nove peči. Prijatelji Doma so prijazno vabljeni. 3- I)oma iz bolnišnice vi Iz Charity bolnišnice se je vr-•a nila Mrs. Ivana Svete, 6120 St. ib Clair Ave. želimo ji, da bi kma-a. lu popolnoma okrevala. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 Bt. Clair Avenue Cleveland, Ohio _Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna fitpvilka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: O.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 8 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 8 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 55, Wed., March 8, 1939 i............................ BESEDA IZ NARODA ............................... Roosevelt je postal bolj kritičen Dogodki zadnjega tedna so nam pokazali, da je naš predsednik Roosevelt precej odnehal od svoje radikalnosti in da je postal bolj kritičen, kar se tiče javnih poslov Zedinjenih držav. Na vsak način je predsednik opustil svoje reformske načrte in se obrnil bolj proti pozitivnemu delu, kar je Amerika, zlasti ameriška industrija, pa tudi delavske organizacije pričakovala že zadnjih dveh let. Prišlo je tako daleč, da je segel Roosevelt s svojimi reformami predaleč in prehitro. Za to imamo dokaze v številnih protestih, katere je dobil od bivših svojih najboljših prijateljev, ki se zbirajo v organizaciji C. I. O., nadaljni dokazi obstoje v protestih največje ameriške delavske organizacije, American Federation of Labor, in končno so pa najbolj pre-jasni dokazi v ameriški industriji, ki nikakor ne more naprej, dasi je predsednik Roosevelt ravno tej industriji radodarno pomagal ob vsaki priliki. Gospodarske razmere v Ameriki se na noben način niso še toliko izboljšale, kot je sam predsednik pričakoval pred dvema, letoma. Dolgo časa je bil Roosevelt prepričan, da nastanejo v deželi boljši časi, ako vlada trosi in troši milijarde dolarjev, da tako poda vzgled privatnim industrijam, kako se napreduje. Vse skupaj ni nič pomagalo. Danes je še vedno nad tri milijone delavcev pri WPA javnih projektih, ki so veljali deželo že nad deset tisoč milijard, ne da bi mogli opaziti, da je to privatnim industrijam kaj koristilo ali da je slednjim kaj pomagalo, da so začele bolj uspešno operirati. Roosevelt je bil prvotno prepričan, da je ameriški kapital "zaštrajkal," ker se gospodarske razmere niso in niso hotele izboljšati. Danes je druzega mnenja. Pet let uradova-nja kot prvi uradnik dežele ga je izučilo, da radikalne spremembe, visoki davki in preveč politike v javnih administracijah ne morejo privabiti, oziroma izsiliti boljših časov. Treba je narediti nekoliko več kot samo oddajati WPA dela. ■ Potrebno je pred vsem, da ljudje pridejo do boljšega standarda življenja, in tega jim WPA dela niso mogla podeliti, dcčim so privatne industrije svoječasno znale to vlogo mnogo bolj uspešno vršiti. Predvsem še Roosevelt ni toliko odgovoren za nizkotni standard na katerem se še vedno nahaja ameriško delavstvo, pač pa so mnogo" več odgovorni njegovi prvi svetovalci, katerim je predsednik dosedaj vse preveč zaupal in jim pustil popolnoma svobodne roke. Toda v demokratski državi kot je Amerika, ne more biti administracija vlade absolutna, pač pa se mora prepustiti vodstvo poslov tisočerim privatnikom, ki znajo voditi posle, kot so jih znali v preteklosti, dokler ne pride do izkoriščanja ljudskih pravic. Veseli nas pri tem dejstvo, da se je tudi Roosevelt začel zavedati tega dejstva, namreč, da v demokratski državi vlada ni vse, pač pa narod ima odločilno in zadnjo besedo. In da se narod popolnoma zaveda tega, so pokazale vse volitve, ki so se vršile v posameznih državah in mestih od novembra meseca lanskega leta. Ni čuda, da se je predsednik Roosevelt v očigled takih razmer, pred nekaj dnevi izjavil napram svojim prijateljem, da silno dvomi, da bi bil sploh še izvoljen, ako bi v resnici poskusi! še tretjič kandidirati za predsedniški urad. V vsem svojem poslovanju kot predsednik je imel Roosevelt najboljše namene, toda bil je v mnogih slučajih prenagel in je hotel izsiliti gotove reforme, katere morajo sxer vzeti leta, predrto jih narod razume in se jim privadi. Take reforme pa veljajo tisoče milijonov dolarjev denarja, ne da bi tekom prvih dvajset ali trideset let komu kaj koristile. Zlasti ameriški narod jc poznan, da je silno previden glede sprememb pri vladi in pri splošnem poslovanju vlade, in Roosevelt je to sicer vedel, toda mislil je, da je močan dovolj, da for-sira reforme. Najboljši človek se zmoti in zmotil se je tudi predsednik Roosevelt. Med seboj imamo mladino, kateri reforme do danes še niso pomagale, iri med seboj imamo milijone starih ljudi, za katere se je sicer nabralo še nad tisoč milijonov, toda niso deležni podpore in počasi umirajo, predno pridejo Rooseveltove reforme v poštev. Roosevelt je mislil dobro, toda mnogokrat se je prenaglil. Kaj pravite! Avtomobil je vozil v nekaj nezdravem stanju, pa je na vogalu krenil avta naravnost skozi okno v bližnjo gostilno. Ko se voznik zave, kje da je, reče prestrašenemu gostilničarju: "No, ker sem že tukaj, pa mi dajte eno pivo in eno visko!" * * « Kmet Pero Brkovič v okolici Bjelovara je umrl. Ko je ležal na mrtvaškem odru, so se zbrali v hiši prijatelji, si dobili pijače in se prav dobro imeli. Nenadoma pa se Pero dvigne na mrtvaškem odru in zahteva tudi zase pijačo. Ljudje so jo ucvrli skozi vrata in okna, le dva sta ostala, ki sta bila ali tako pogumna, ali pa tako slaba v nogah, da se nista mogla premakniti z mesta. Tema dvema je Pero dopovedal, da ni umrl, djj ga je bil prijel samo močan krč. Ta dva sta potem priklicala nazaj še ostale prijatelje in vsi skupaj so pili naprej na zdravje od mrtvih vstalega Pera. Najboljši igralci nastopijo Prihodnjo nedeljo torej, to je 12.'marca ob treh popoldne, se prične igra "Večna luč" v avditoriju S. N. Doma na St. Clairju. Brali ste že več lepih dopisov, v katerih je bila po-ročana vsebina igre. Umestno se pa nam vidi, da občinstvu predstavimo osebe, ki bodo nastopile v raznih vlogah, da se boste tem potom seznanili ž njimi. Sicer so vam mnogi talenti že poznani iz prejšnih iger, nekateri bodo pa nastopili prvič na ameriškem odru in pokazali svojo igralno spretnost, katero so dobili že pri igrah v domovini. Sami boste lahko že ob tem času sodili, da smo izbrali osebe, ki so kakor nalašč ustvarjene za dotične vloge, da bo užitek od igre kot še ne pomnite. Igra bo zanimiva za mladino enako kot za starejše, ker vsak prizor za prizorom je poln humorja kakor tudi lepih naukov, ki bodo mnogim ostali v trajnem spominu. Vsak dober nauk doprinese svoje koristne posledice in tako boste tudi zadovoljni s to igro in ponesli domov mnogo globokih vtisov, ki vam znajo pomagati k popolnejšemu življenju. Saj življenje je itak ena samo dolga igra, za nekatere dolga, za nekatere kratka in v igrah, podane na odrih pa vidimo življenje od več let v par urah. Res žal vam bo, ako boste zamudili to lepo igro, katere režišer je mojster Matt Grdina. Torej, da vam predstavimo igralce. Vlogo Margarete Okoren bo igrala dobro poznana Josephine Bradač, ki zna tako naravno očarati, gledalce I-pHSLMg| z njenim Ijub- 'JPwMtapP kim obnaša-* njem. Ljubim- ca Daniel bo igral gospod Lojze Sile, ki je lansko leto prišel v Ameriko in govori prav po domače, oziroma dolenjsko s popolnim narečjem, da ga je kar luštno poslušati. Prav bojazljivega se pokaže pred materjo Margarete, ki je sicer prav odločne narave, toda kadar z dekletom, takrat pa ima ko-rajže dvakrat preveč. V Okornovi družini je bilo pač tako, da je imela mati prvo in zadnjo besedo in vsi so jo spoštovali. Bog ne daj, da bi kdo drugače delal kakor po njeni želji. V družini je bil tudi sin Gregor, ki je bil skrivno zaljubljen v Marie Stanko, ki je slučajno stanovala pri njih. Vlogo sina Gregorja bo mojstersko igral gospod Larry Ogrinc, ki je poznan kot izvrsten govornik in njegove kretnje so tako -naravne. Gospodično Marie Stanko, ki je prišla prav popolnoma nepoznana v Okornovo družino in ki je s svojim dosto-j a n s t vom na-mah prisvojila vsa srca bo igra 1 a M o 11 ie Frank, ki je s svojimi dovršenimi nastopi že večkrat pokazala svojo popolnost. V vlogi je glasbene učiteljice, ki noče, da bi kdo zvedel za njeno preteklost in skuša na vse načine omejiti vsak pogovor, ki bi se nanašal na njeno zgodovino. Njena prikupi j iva osebnost je res pravi zaklad za vsakega dekleta. Torej prihodnjo nedeljo boste lahko videli in slišali kako se je vse izteklo in sicer pri PEHANJE ZA SRNAMI James Debevec igri "Večna luč," ki bo igrana v avditoriju S. N. Doma na St. Clairju pod pokroviteljstvom podružnice št. 50 SŽZ in Marie Prisland kadetinj. Po-setite to lepo igro. Vstopnina 35 in 50 centov; rezervirani sedeži 75 centov. V veliki dvorani je vsak sedež na dobrem mestu. -o- Nova podružnica SMZ Barberton, O. — Na glavni urad Slovenske moške zveze smo zopet dobili veselo vest, da se je v Clevelandu na St. Clair Ave. ustanovila nova podružnica Slovenske moške zveze, katera je dobila iz gl. urada številko 5. Hvala tistim rojakom, kateri so se trudili, da se je ta nova podružnica ustanovila. Iskrene čestitke vsem članom te nove podružnice vam pošiljamo iz gl. urada. Barbertončani, ne gre prav nič drugače, kakor da prav vsak Slovenec v Barbertonu in okolici postane član te dobre in nepristranske ' organizacije. V Barbertonu je glavni urad in treba je, da podpiramo domače ustanove. Naznanjam vsem članom in rojakom iz Barbertona in okolice, da se vrši seja podružnice št. 1 SMZ v petek 10. marca ob 7:30 zvečer. Upam, da se bo vsak član udeležil te seje, ker je več važnih točk na dnevnem redu. Tisti rojaki, ki še niste člani te dobre in nepristranske organizacija, ne odlašajte; vsak Jugoslovan lahko pristopi in to od starosti 16."do 65. leta, ako je zdrav in ni treba nobene zdravniške preiskave. Asesment je samo 25 centov na mesec. Za več informacij lahko pišete na gl. tajnika SMZ, 1067 Sutherland Ave., Akron, O. Z bratskim pozdravom, Vinko Lauter^gl. tajnik -—o- 10-letnica društva Naš dom št. 50 SDZ Polagoma se bliža čas, ko bo tudi naše društvo med tistimi društvi, ki bo doživelo deset let, odkar je bilo ustanovljeno. Doba desetih let za posameznika nima ravno toliko pomena, ampak za bratsko društvo je pa kaj drugega, zlasti če pomislimo na delavske razmere, v katerih se nahajamo, moramo priznati, da je dandanes v resnici težka borba za obstanek. Toda ako pomislimo na pomen društev podpornih organizacij in dobra dela, katera vršijo v obliki podpor v bolezni in nesreči, ki nas nepričakovano zadenejo. Zato moramo biti hvaležni onim pionirjem, ki so se prvi zavzeli za to neobhodno potrebno delo. Tako se je tudi pri nas porodila ideja pred desetimi leči, da se ustanovi društvo v naši naselbini, na takozvanem elevelandskem hribu, kot ga je naš France krstil brez vsakih posebnih ceremonij. Dasi ta naselbina po Slovencih ni tako velika, so pa ti zavedni in upoštevanja vredni, ker le z zanimanjem in požrtvovalnostjo se je naše društvo pomnožilo, da se lahko prištevamo k večjim društvom. Da bo pa proslava našega društva bolj pomembna, je članstvo na glavni letni seji sklenilo, da se ob tej priliki razvije in blagoslovi naša prva zastava. To se bo izvršilo v nedeljo 23. aprila v SND na 80. cesti. Omeniti moram, da bo ' ob tej priliki sodelovalo društvo Modern Crusaders št. 45 SDZ oziroma njih Glee Club ki bo nastopil zvečer, da bomo imeli pravi koncert slo- Sklenili smo, da bo lovil vsak na svojo pest. To se pravi, da gre lovec v gozd, stoji nekaj časa in oprezuje, pa gre zopet nekaj korakov naprej. Tako vzdigne kako srnico, ki ni preplašena in kaj rado pride do strela. Kadar pa gonjači gonijo in se derajo na vse grlo, je pa žival splašena in leti na vse kraje. V takem slučaju prideš težko do strela. Najbolj priporočljivo je, kadar za-gledaš srno, ki se pelje z ekspre-sem mimo tebe, da daš od sebe približno tak glas, kot ga da koza ali pa ovca, to je tisti slavni in vabljive: rneeee! Devetkrat izmed desetih slučajev se bo srna ali pa srnjak ustavil in gledal po žlahti, ki ga kliče. No, da, takrat pa pali če si živ. Tudi jaz sem tisto popoldne meketal za eno, da se mi je kar fletno zdelo, pa se srna ni mogla ustaviti, ker je bila v prevelikem zaletu in še nizdol je pobirala. Kar poskusite se ustaviti, kadar jo ubirate doli po rebri. Jaz sem enkrat poskusil, ko sem se bil zaletel doli po Slivnici nad Brezjami v slavni Menišiji. Sredi hriba bi bil rad zapremzal, pa se ni dalo in sem se ustavil šele spodaj, pa še takrat bi morda ne bil, da se nisem zaletel v Trepkovo hišo. Saj ste poznali Trepka, brežiškega cerkovnika, ki je bil širji ko dalji. Malo me je zaneslo vstran, pa saj imamo, čas in se lahko kaj več pomenimo, saj smo sami. Doli po dolini smo se postavili. Potem je pa eden ostal tu, drugi se je ustavil malo dlje, jaz sem si bil izbral pa prostor pod obronkom hriba, kjer sem prejšnji dan videl od srn razkopan sneg, ki so razkopavale za travo in praprotjo. Lampe se je bil ustavil za debelo bukvijo, jaz sem šel pa nekoliko višje. Ustavil sem se pod strmino, odkoder sem imel lep pogled na vse strani, samo nazaj dosti ne. No, saj srn nisem pričakoval izza hrbta. Pogledal sem proti Lampetu, ki je sedel desno od mene. Ker se mi je zdelo nevarno, da bi bila tako blizu in bi bilo lahko kaj napek, če bi streljala v smeri drug proti dru-kemu, sem se pomagnil za neko grvino. Tam sem stal na preži. Hrbet mi je kril širok grm, pred seboj sem imel pa precej svetlobe, da sem videl precej daleč v gozd med redko drevje. Puško sem imel čez ramo na jermenu, roke v že- venskih pesmi. Klub šteje nad 40 pevcev in pevk. Obeta se nam nekaj veličastnega, zlasti če pomislimo, da je to sama tu rojena mladina v starosti od 18 do 30 let. Milo se človeku stori, ko sliši več tisoč milj oddaljen od Svoje domače grude prepevati slovenske pesmi od mladine, katera ni niti besedice slišala v ameriških šolah v slovenskem jeziku. Vsa čast staršem, ki imajo take otroke, da niso samo dobi" Amerikanci, ampak tudi zavedni Slovenci. Nadalje želim tudi omeniti glede orkestra, kateri bo zabaval mladino kot tudi starejše. To bo Ray Zalokar orkester, katerega ste gotovo že mnogokrat slišali. Vstopnice za to slavnost imajo v prodaji več članov in članic in sicer John Požar, predsednik društva, 7811 Rosewood Ave., podpredsednik Frank Stember-ger, 8613- Rosewood Ave., spodaj podpisani tajnik, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts in blagajnik Frank Tomažič, 8804 Vineyard Ave. ,Torej ako vas kateri izmed teh obišče, kupite vstopnico; ker vam jamčim, da boste imeli v resnici en večer prave domače zabave v krogu prijateljev in članstva Slovenske dobrodelne zveze. H koncu vas bratsko pozdravljam in vam kličem: na veselo svidenje. Frank Pugelj pih in sem obračal oči po prostoru pred seboj ter čakal, da se kaka stvar prikaže iz gozda. Včasih sem se ozrl tudi nazaj v breg, ker se prav lahko primeri, da mi pride tudi od te strani pet podok-ni.co kak srna. Seve, obračal sem se zelo počasi in premišljeno, da ne bi mojega obračanja telesa zapazila srna, če bi slučajno mata-firila tod. Veste, nagle kretnje žival takoj opazi, če ste pa pri miru, vas lahko smatra za kak štor (kar ne bi bilo nič čudnega) in pride do strela. Tako se je primerilo, da sem obračal svoje telo okrog svoje osi proti levi, ne da bi noge količkaj premaknil. Z očmi sem plaval po gozdu in potem gori po rebri. Kar se mi! zdi, da je moje levo oko vjelo v past nekaj črnega za menoj. Kar mraz mi je šel po kosteh in nepremično sem obstal. Potem sem pa krenil tikvo do skrajnosti nazaj čez rame, silno počasi in previdno, da natančneje vidim, kaj stoji za menoj, ono stran grma. In tedaj je moje levo oko prav natančno opazilo dva velika ušesa, ki sta bila z odprtino obrnjena naprej. Drugega nisem videl nič, samo ušesa. $ V možgane je treščila nagla misel in spoznaje: srna stoji za menoj, tako blizu, da bi ji bil Lahko segel v roko. Po hrbtu so mi začeli gomazeti mravljinci, kakor sem že nekoč zapisal: bilo je tako, kot bi mi po hrbtu lezlo devet milijonov mravljincev in bi prvi fano nosil, za njim pa bi igrala godba radeckimarš. Tok tri dni lovim in se peham za to živaljo, zdaj mi pride pa stat za hrbet, ko je vendar toliko praznega prostora pred menoj in na desno ter levo od mene. Kar čutil sem, kako me srna gleda in čaka, kdaj se bo ta "štor" premaknil. Kaj naj storim? Kakor hitro se količkaj premaknem, jo bo srna ucvrla nazaj čez rob in mi v dveh skokih izginila izpred oči. Na večno pa tudi ne moreva tako stati in čakati, kateri bo prej začel, kot pri fižolčkanju. Vrat me je začel boleti, ker sem tako napenjal vratne mišice, zato sem prav počasi spravil glavo naprej, kot je pravilno in pametno. Vidite, tukaj bi bilo zelo prav prišlo, če bi imel človek tudi zadej oči. Strmel sem predse in po glavi so mi švigale misli in ukane, kaj naj storim. Vedel sem, da nekaj moram pač storiti, toda kaj ? "Oh, oče Turkov iz Waterloo Rd.," sem si mislil, "kje ste zdaj, da bi mi dali pameten nasvet, ki ste bili v starem kraju velik in izkušen lovec? če bi bjl kje blizu telefon, bi vas' poklical in vprašal za pravo pot iz te zagate." Zadej za menoj še vedno vse mirno. Srna si ni upala naprej, ker le ni prav zaupala tej stvari, ki je stala pred njo, debela in bolj pri tleh. Rekel sem si, če se naglo obrnem, snamem gredoč puško, bom morda še lahko zadel srno, predno bo zakolebala gori čez rob. če pa čakam, da bo napravila srna prvi predlog, bo pa lahko precej narobe. Če bi vedel, da bo stopila naprej mimo mene, bi si ne mogel misliti boljšega. Prav komod bi ji lahko dovolil par korakov izprehoda in prav udobno nameril svojo baterijo v njena rebra. Ampak kaj bo, če se obrne nazaj v hrib? Tako sem tam stal in kolesje v mojih možganih je delovalo s polno paro, da bi pogruntal pravo. Ko bi bil takrat tam Tone Grdina in bi bil:vzel sliko od tega prizora, bi bil napravil s to sliko lahko milijone, ker bi bila.edina take vrste na svetu. Le pomislite, kakšen je moral biti moj "ksiht," ko sem zabodeno buljil predse v praznino, za menoj stoji pa srna in čaka odrešenja. Pa najbrže bi taki aliki nihče ne verjel, ker si ne bi mogel nihče misliti, da je kaj takega na svetu sploh mogoče. Sicer je bil Tone obljubil, da bo šel z nami s svojo kamero, da nas bo uvekovečil na platnu, pa i Hi se je skesal in lepo doma a lovce. Tako nimamo zdaj, gega za pričo kot tole moje!l nje, kateremu nekateri verj jo, nekateri pa ne. Kdor ^ ^ naj pusti in ga je lahko sr8^ čeprav sem stal že kako snegu in mi je mrzel veter fo-"al okrog ušes, mi je bil° temu vroče, da sem bil ve8 ker po životu. Seve, to v®e y radi prevelikih ukan, ki "'. kresale v glavi. Bal setf ^ "] da me obidejo slabosti in ^' ^ cmagal in klecnil v sneg s^1,; noge, zato je bilo treba sto^ IJj gel konec tej situaciji. "' šel še enkrat globoko sklenil tole, pa naj bo že r kar hoče. Napravil bom "1 rat na desno, snel gredoc2 J ^ čine in koristi. ^ Torej, fant, zdajle ^ Nisem utegnil pogledati ^ me, če je sovražnik še ^ < hrbtom, ampak sem ^ (t alt nil skupaj tiste tri škrb";^. ^ ljustih, se naglo okrenfj ^ stem hipu je bila že tu ^ f0 binka v dlani, gredoč ^ . ^ ril v srno, ki sem jo ^ m, od vrha do tal in pritis"1 ^ telina. Pa če mislite, da je srnp(i e t '.a, da bom izvedel po vseJ i $, nosti te lepe okrete, se " -a j c čno zmotili. V tistem 11 ;f.s ilj, se je moj hrbet zganil) je"v)P ! tudi planila, pa ne na^^f^t ampak prav mimo mene J'D, ti gozdu. Nepopisna bila naklonjena v tem, ^ na skočila vendar tal<0rIlll': ) mene, da se ni zaletela v &es moleč. tf v V puški ni reklo nic' ^ 41 no nič! Strašno lep na^jj ^ bil napravil in ga tudi ^ J, ] vse potanjkosti, % stvar sem bil pri tem _P% *ot je zelo potrebna v taki" A v, namreč, pozabil sem *>l varnostno zaporo P1*'. ^ Ja kakor smo rekli stal"1 ^ j, \ šperklapo sem bil P°z3 J |l ti. Tako sem vlekel za P« J bi si bil skoro prst od#i J sem sledil s cevj-o za ^ drvela mimo mene v b , 0 kih. j J Okrenil sem se torej ^ f • k lesom za srno, nag'0 l{f. v roke in iskal varn0^;! > ^ ro. Gotovo mi boste ^ ^ vam povem, da sem P° |lt\ tega vraga, samo ta^ i , Si sem vedei da je. P P ^ v0 hotel pomagati tudi z i | parkrat poskočil, kadar se mu kam n&f ,fi/ \ pri tem je posegla v s' % . ja zvesta tovarišica ^\ redila, da mi je desni sK ^ H] knil s skale in sem X] šteno vsedel v sneg- li-, % Noben človek na ^ |jt, svetu mi ne more ^ f ijrjži- .' S močnim poudarkom: Jo nič drugega, zares da «s ko sem se pobiral, se^ v Jp zaporo in sprožil g°l J. d A Sicer sem še videl W J J ;ek, ki mi je prija«JV > zadnji pozdrav med o ^ ^ ni bilo časa meriti- ^ J streljal, to pa ne, & b0lL ,J spustil tje pod milo ^ Jt ;re že krogla kam«1' a • tudi šla, če kaj vertU .jj). Ji (Dalje prih^ ^ Q ~v S zadela kap 57-1^%/ -J par. Med-sv. mašo je ^ sv. obhajilo, kmalu ^ fc svestila in popold^ f —V Ljubljani starosti umrla Ana ii»mn»»mnni»t»«»:nnn»»ntn»m»mmn»»»n»» WINNET0U Po nemškem Izvirnika K. Maya hihihihi! Stavim, kvečjemu v desetih minutah so tu! Ali veste, kako narediva?" "Kako?" "Vi pojezdite k izhodu prerije, tjadoli v tisto dolinico, in tam počakate, jaz pa bom jezdil na sever k vhodu v prerijo. Tam se bom skril v gozd. Ko čreda pride, jo bom postil mimo in jezdil za njo. Opazili rrfe bodo in zbežali proti vam. Tedaj se pokažite vi in obrnili se bodo. Tako bova gonila čredo sem in tja, dokler ne naj deva najboljših konj. Tista ujameva. In izmed obeh ujetih si spet izberem najboljšega, drugega pa izpustiva, ker pravite, da nočete nobenega. Ali ste s tem načrtom zadovoljni?" "Kako'še vprašate? Saj vendar čisto nič ne razumem o lovu na mustange. Vi pa ste v tem gotovo pravi mojster. Seveda se bom ravnal čisto po vaših navodilih." "Well! Prav ste povedali! Sem že marsikaterega divjega konja imel med nogami in ga tudi premagal ter pač lahko mirno rečem, da s tistim svojim "mojstrom" niste nobene posebne neumnosti povedali. Torej pojdite! Sicer bo minil čas, mustangi bodo prišli, midva pa ne bova pripravljena." Zajahala sva in se ločila, Sam Hawkens je šel na sever, jaz pa na jug, tja, kjer se je prerija končavala v dolinico. Moja težka medvedarica mi je bila napoti pri lovu, najrajši bi jo bil za nekaj časa kam odložil, pa bral sem in tudi čul, da se previden westman le tedaj loči od svoje puške, kadar ve, da ni nobene nevarnosti in da je ne bo rabil. čisto varno pa le ni bilo na samotni preriji, vsak trenutek se je lahko pojavil kak rdečekožec ali pa kaka roparfca. Obdržal em torej medvedarico, pa nategnil jermen, da mi je tesno vi-ela na hrbtu in da me ni mogla udariti, kar se le prerado zgodi pri nagli ježi. Skril sem se med drevje, tam, kjer je gozd segal v prerijo, pritrdil laso na sedlo in si ga v kolobarjih naložil pred sebe. Ni bilo treba druga kot zgrabiti, pa sem bil pripravljen za lov. In potem sem napeto čakal na mustange. Prerija je bila dobre štiri angleške milje dolga, torej skoraj poldrugo uro hoje. Prej nisem mogel videti mustange ko da mi jih je Sam prignal naproti. Čakal sem dobre četrt ure in tedaj so se pojavile na gornjem koncui prerije črne točke, ki so naglo rastle in se premikale. Najprvo so bile komaj tako veliko kakor vrabci, nato kakor mačke, kakor psi, kakor teleta, in nazadnje sem jih gledal v njihovi naravni velikosti. Mustangi so bili,, v divjem diru so se podili proti meni. Krasen prizor! Nič ni lepšega ko pogled na čredo takih divjih konj. Dolga griva jim je vela krog vratu in gosti rep je vihral kakor p e r j a n i c a po zraku Kvečjemu tri sto jih je bilo in vendar se mi je zdelo, da se zemlja trese pod njihovimi kopiti. Vsem na čelu je dirjal belec, pre krasna žival. Kar ujel bi si jo človek, pa nobenemu pravemu prerijskemu lovcu ne bo prišlo na misel, da bi jezdil belca. Njegova svetla barva bi ga vsakemu sovražniku že od daleč izdala. Tedaj je bil čas, da se jim pokažem. P:>gnal sem konja izza drevja na trato. Učinek je bil silen. žrebec vodja je sunkoma od-skočil, kot da ga je krogla zadela, čreda je obstala in osupnila, bo j ječe prhnila — in kakor na povelje se je ves eskadron obrnil, beli žrebec vodja je odhitel okoli čre de na drugi konec in živali so od-brzele, odkoder so prišle. MARČEVA ŠTEVILKA "NOVEGA SVETA"* Koncem tega tedna izide mar-čeva številka mesečnika "Novega Sveta" s sledečo vsebino: "Pij XI." (uvodni članek.) "Pregled" (raznih dogodkov. "Okultizem, mediumizem in spiritizem" (Jos. Šimenc). P.: "Wall Street" (članek). Ivan Zorman: "Vera, upanje in lijubezen" (pesem). M. Javornik: "Palestina" J. M. Trunk: Tihe ure: "čigava volja?"- (razmišljanje). J. M. T.: "Iz narave" rastlinstvo) . "Slovenski pijonir," (opisovanje Jolieta). P. Evstahij: "Na gričku cerkev" (pesem). "Dom in zdravje" r. R. P. Zaletel : "Ravzoj raka na prsih." Dr. J. W. Mally: "Zobozdravstvo." Za smeh in zabavo. J. J.: "Ta bo še izvoljen!" (črtica.) "Sestavine morske vode." . "Ali je življenje na zvezdah?" T. Brdar: "Velika ljubezen" (roman). Marčeva številka "Noveg^ Sveta" vsebuje zelo informativno in poučno čtivo. Zelo zanimiv članek je prispeval naš novi so-trudnik "P." pod naslovom "Wall Street," pod katerim bo skušal še v več člankih prikaziti ustroj in poslovanje gospodarskega in denarnega sistema v Ameriki. Vsak, ki teh člankov ne bo bral bo veliko zamudil. Vsaka številka 'Novega Sveta' je zanimiva in vsak, ki jo ne čita, nekaj važnega in poučnega zamudi. Naročite si mesečnik "Novi Svet," da boste čitali vsako številko. Stane letno $2.00. Za Kanado in ostalo inozemstvo $3.00. Naročnino sprejema Uprava "Novega Sveta," 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois. ZAHVALA i JOŽE GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU —Žrtev eksplozije v Kran-nju. Nedavno se je primerila v tvornici lovskih nabojev v Kranju močna eksplozija in hudo poškodovala 25-letnega pu-škarja Marjana Šmajdeka iz Primskovega. -—Katarina Volkar, posestni-ca in gostilničarka v Ljubljani na Poljanski cesti, se je preselila v večnost. V prijetno dolžnost si šteje-va, da se najiskreneje zahvaliva vsem onim, ki so naju presenetili ob priliki najine 35 letnice zakonskega življenja. Ob raznih obletnicah romajo človeku misli nazaj in v spomin mu stopijo važni dogodki iz življenja. Ravno tako tudi nama stopajo v spomin razna presenečenja in dogodki, katere sva preživela skupno zadnjih 35 let. Taka iskrenost in udanost otrok in prisrčnost prijateljev, kakor so jo nama izkazali ob tej priliki, nama daje pogum za nadaljne borbe v življenju, ki naju še čakajo in nama pomaga pozabiti vse težkoče in žalost, katero sva preživela v preteklosti. V soboto 21. januarja sta naju najina hči Ella in njen soprog Anton Zupančič povabila na njiju dom na večerjo. Že z večerjo so se nekoliko zakasneli in tudi potem se -jima ni nikamor mudilo, da bi naju odpeljala domov. Šele ob devetih zvečer sta se odločila, da naju peljeta domov. Ko do-spemo na najin dom, je bilo videti vse v redu, kot običajno. Še ko sva stopila na verando, nisva slutila, da se nahaja v hiši polno ljudi. Ko stopimo v hišo in sva videla sobe polne prijateljev in sorodnikov, ki so nama iskreno Čestitali k najini 35 letnici zakonskega življenja, se je nama šele posvetilo v glavi, kaj da se godi. Ne bova skušala opisati občutke in veselo presenečenje, katero sva takrat občutila, ker kar srce čuti v takem slučaju, se sploh ne da opisati. Torej naprisrčnejša zahvala sinu Franku in njegovi soprogi Veri, hčeri Elli in soprogu Tony Zupančič, hčeri Josie Knaus in možu Josefu, hčeri Theresi jn %fižu. Louis Gunsch, hčerki Paulini in mo-i žu Johnu, ki so se posebno potrudili, da se je priredilo in tako lepo izvedlo to presenečenje. Naj prisrčne jša zahvala najinim iskrenim prijateljem in sorodnikom, ki sodelovali v tem namenu. Najlepša hvala vsem, ki so naju počastili ob tej priliki s svojim obiskom, kakor tudi za njih lepe darove, in sicer: John in Pauline Seifert, Frank in Vera Sebenik, Anton in Ella Zupančič, Joseph in Josephine Knaus, Louis in Theresa Gunsch, brat in žena Frank in Ka-therine Železnik, sestra Barbara Hunter, Mr. in Mrs. Jack Mausar, Mr. in Mrs. Ed. Skerl, Mr. in Mrs. Joe Hunter, Mr. in Mrs. A. Zeleznik, Mr. in Mrs. Paul Jesen, Mr. in Mrs. Lawrence Leskovec, Mrs. Jesen, Mr. in Mrs. Frank Hunter, Mrs. Korenčan, Mr. in Mrs. Jack Gustinčič, Mr. in Mrs. Anton Zupančič Sr., Mr. in Mrs. Mike Pikš, Mr. in Mrs. Joe Cerjak, Mr. in Mrs. John Robol, Mr. in Mrs. Matt Mlinar, Mr. in Mrs. Keržmanc, Mr. in Mrs. Joseph Shubert, Mrs. Slak, Angie, Matilda Slak, Mr. in Mrs. John Rozic, | Mrs. Gunsch, Mr. in Mrs. P. Kuhen, Ann Gunsch. N a j 1 e p a hvala bratrancu Antonu Železniku iz Wauke-gana, 111., za čestitke, katere je poslal brzojavno. Najlepša hvala Mr. in Mrs. Mlinar iz 52. ulice za trud, posebno Mrs. Mlinar, ki je spekla potice in drugi pecivo, kakor tudi njih $inu za lepo godbo. Končno še enkrat vsem skupaj najprisrčnejša zahvala za lep večer in iskrenost, katero ste nama izkazali ob tej priliki.. Hvaležna se bova spominjala tega večera do konca svojega življenja, Vam hvaležna Mr. in Mrs. Valentine Sebenik --h—o-- —Prefekti iz Julijske Krajine pri Mussoiniju. Predsednik vlade Mussolini je pred tedni sprejel v Beneški palači v Rimu prefekte iz Julijske Krajine, in i i icer tržaškega in goriškega, in prefekta iz Reke in Pulja. Kakor poroča "II Piccolo di Trieste," jim je dal Mussolini navodila, kako naj pospešujejo javna dela v svojih pokrajinah in | zaposle 'tudi'tiste brezposelne, ki so do zdaj še ostali brez dela in seveda tudi brez zaslužka. Isti časopis tudi poroča, s kakšnim zadovoljstvom je prebivalstvo Julijske Krajine sprejelo sporočilo, v katerem je poudarjeno, kako veliko pozor-* nost je posvetil Mussolini posebno tem najvzhodnejšim kra-i jem Italije. go. Seabiscuit, slavni ameriški dirkač, bo šel v pokoj, ker si je pokvaril desno pred,njo no-Na sliki ga vidite, kako ga je premagal Today, zdaj prvi najboljši dirkač. Na levi vidite slovitega filmkega komedijanta Charlie Ckaplim,-hi bo.16. aprilu obhajal svoj 50. rojstni, dan. Poleg njega j,e..nj.e.gpvufžt;nq Pauline. V čitalnici sem videl več slovenskih listov iz Jugoslavije in tudi od drugod, le naših slovenskih listov iz Amerike nisem videl. Zelo dobro in pa koristno bi bilo, ko bi se pošiljalo tjakaj tudi slovenske liste iz Amerike; ž njimi bi razveselili naše rojake, ki so prišli v Egipt s trebuhom za kruhom, ter bi potem z zanimanjem sledili razvoju in delovanju ameriških Slovencev, zlasti ko aleksandrijski Slovenci tako radi prebirajo slovenske liste. Na ta način bi se med seboj vse bolje spoznali, se navduševali za svojo narodnost ter tako lažje prenašali trpljenje in nadloge, ki jih tarejo v tujini. Ni prav, da smo tako zaprti vsak zase ter jamramo, kako da tonemo, svojih lastnih Rojakov, ki so gmotno bolj potrebni kot mi, pa ne vidimo. Koliko razmečemo Slovenci denarja za stvari, ki so absolutno brez pomena za nas, ter se brigamo za Špance in druge tujce, do-čim naše lastne rojake ne poznamo. Iz pojasnil p. Begeljna fcer lepo urejenih klubovih prostorov sem razvidel, da so Slovenci v Aleksandriji prav živahni in ne mislijo na nobeno narodno smrt; nič se ne bojo, da jih zagrne egiptovsko morje kot tarnamo mi v Ameriki, da bomo zdaj pa zdaj utonili. Kjer je manj sredstev ter več ovir, tam je narodnost in vera dosti na boljšem stališču kot tam,, kjer ni ovir pa več sredstev, pa ljudje vse prehitro pozabijo na vero in narodnost. "No, kaj si pa zdaj želite ogledati?" me vpraša p. Be-gelj, ko sva bila gotova z ogledovanjem klubovih prostorov. "Predvsem Aleksandrijo na splošno, zlasti življenje v tem orientalnem mestu me zanima, kajti danes je prvič, da sem stopil v Orient." "Potem bi bilo , pa dobro ako bi šli v Kairo, ker t tam je še bolj orientalno in pa več zanimivosti. Ako vzamete brzovlak ste v nekaj urah tam," mi dobrohotno svetuje p. Be-gelj. "Sem že mislil na to, da bi šel v Kairo, toda se bojim, da bi bil morda potem prepozen za na parnik, zlasti ako bi zamudi] brzovlak in potem parnik; zato se bom zadovoljil kar z Aleksandrijo, ker cilj mojega potovanja ni Egipt, pač pa Sveta dežela." "Imate prav. Si pa morda ob drugi priliki ogledate Kairo, a za sedaj Aleksandrijo, kjer je tudi dosti zanimivosti. Ker ste pa že tukaj, bi vas morda zanimalo obiskati naše šolske sestre." "To bi me pa res zanimalo in bi prav želel iti tja." "Dobro! Vam poskrbim kako osebo, da vas spremi, ko se vrnete nazaj, si pa lahko ogledate še druge stvari, ki bi vas utegnile zanimati," pravi p. Begelj ter mi daje še razna navodila, kako bolje uporabiti čcjs v Aleksandriji, kajti baš to, kako razdeliti čas je zelo važno pri ogledovanju mesta. Ko se tako razgovarjava, pa rride neka goriška Slovenka, ki je prišla v čitalnico, in p. B«i-gelj jo poprosi, da bi šla z menoj v Azil, kjer je huia šolskih sester. "To pa prav rada," je dejala brhka Goričanka, ki je bila takoj v redu, da gre z menoj in čez kakih deset minut zatem se odpeljeva na obisk k šolskim sestram, katerih hiša se nahaja precej daleč od tam na Rue Menashe. 7 izredno prijaznostjo in po-strežljivostjo so me sprejele slovenske šolske sestre, duhovne hčere sv. Frančiška, ki delu-I iejo v Aleksandriji res le za [blagor bližnjega, zlasti pa za naše Slovenke, katerim pomagajo pri dobavi služb, a kadar so brez dela pa jim nudijo stanovanje in hrano. Prednica, izredno postrežljiva in dobrodušna redovnica, mi je pri razkazovanju sicer male hiše* razkazovala lepo urejene sobe, v katerih so bile nastanjene brezposelne Slovenke; kakih 13 žensk je bilo tam in sleherno mi je predstavila prednica ter mi pojasnjevala o življenju in trudu naših Slovenk v Aleksandriji. (Dalje prihodnjič) DNEVNE VESTI 52 ameriških županov si ogledalo razstavo New York, 6. marca. Te dni je dospelo V New York 52 županov iz večjih ameriških mest, da si ogledajo prostore in naprave svetovne razstave v New Yorku. župani so gostje newyorskega župana La Guardie, ki jih je spremljal po razstavnih prostorih. župani bodo seveda po svojem odhodu iz New Yorka vršili veliko propagando doma za obisk svetovne razstave. -o---■ Španski begunci se bodo vrnili v Španijo Paris, 6. marca. Francoska vlada je začela s pogajanji, da se vrne v Španijo 350,000 španskih beguncev, katere so prisilili lojalisti, da so pobegnili v Francijo. Tisoče teh beguncev se je izjavilo, da ne bi nikdar zapustili svoje zemlje, da niso bili k temu prisiljeni od lojalistov, ki so grozili, da jih bo gen. Franco "vse poklal." General Franco se je izjavil, da so begunci dobrodošli za povratek, dočim je francoska vlada vesela, da se iznebi teh beguncev, ki so jo veljali že nad 100,000,000 frankov, da jih je zadnje mesece preživljala. —--o-— Senat je odobril izdatke za 6,000 vojnih letal Washington, 7. marca. Senatna zbornica je včeraj po daljši debati končno s 54 glasovi proti 28 odredila, da se zgradi nadalj-nih 6,000 vojaških letal za oboroženo silo Zed. držav. Poslanska zbornica je sicer prvotno od-glasovala za 5,500 novih vojaških letal, toda se je končno podala zahtevi senatne zbornice za 6,000 zi-akoplovov. Več senatorjev je očitalo predsedniku, da Amerika ne potrebuje toliko zrakoplovov, "oda predsednik želi, da so tovarne zaposlene in to — iz političnih vzrokov. Toda nasprotniki predsednika so bili to pot poraženi v >beh zbornicah kongresa. Thomaš~Amiie~še bo od-povedal svojemu uradu Washington, 7. marca. Thos. Amlie, katerega je predsednik Roosevelt imenoval za člana meddržavne trgovinske komisije, je včeraj naprosil predsednika Roosevelta, da prekliče svoje imenovanje, ker je Amlie prepričan, da ne bo potrjen od senatne zbornice. Očitalo se muje tekom debate v senatni zbornici kongresa, da je radikalec prve vrste, da je "nevaren" Amerikanec in da baje drži z vlado v Moskvi. Kot tak ne more biti član meddržavne trgovinske komisije. Skoro vsi senatorji so nastopili proti njegovi nominaciji. MALToglaši Naprodaj je lepo trgovsko posestvo, ki se proda poceni, da se zaključi zapuščina. V slovenski naselbini na za- • padni strani mesta. Lastnik sam • prodaja. Oglasite se na 6201 De-i nison Ave. med 10. uro zjutraj in i[ r!b 4. ure popoldne. (59) s , ^"»tommmmmmmmmm (0";' 'Vi 0- :er lovite" ga lahko danes 10"! "Svalar veS ; "Ne ' ga ne bom-" seii,inev"? A11 devils ~~! Za" ■i s" «tf ' n s« "Prav- potrebujem konja." df! iar n 1 westman vendar ni-srni! jj^ e vpraša, ali potrebuje orit'! „a 1 ne, kadar vidi raus- 'aS6, l!t> kak Pravi westman ni ;e P* estw, 0r sem si jaz pravega ,iper: taka«a mislil." > če Pa ste si £a vi misli-VvT Vedeti' sir?" 3 # i!iatj;u 1 ste včeraj o mrho-saj® telj^ 0 belih ljudeh, ki odi; Hj 111 morijo bizone, ne f je t6f° Potrebovali. Sodim, elF' ^j)) morenje greh nad ari8 ° in nad rdečim ple- ffl ^jfiio jim taki ]JudJe m^e venr, VSakdailJ° hrano. Vi ik^liaT tudi takih misli, N '' ali ne? Saj ste i t | lil j),, h»e,li eae t JV tako J'e s konji- Ni" ,of ng lePih, svobodnih ži-tin; oropal svobode, a f k" 110 ne potrebujem ko- i£f: %k0 ,a t,J, Sjr naziranje je pleme-0'111 ' Plemenito in le-jje( ak Pošt kak°r vi, tako mora [ jii( '3litj etl kristjan in človek ,di > lH 7Voriti i" se po takih ^ g« ^vnati. d*]1 * UtoJ0 vam Pravi. da mo- lil^^isL u svobodo vzeti? 4aneg Se v metanju lassa : N.daSe Vam P°nuJa 'Pri- 1 • nf 6 Ha r, Poskusite svoje zna- 3,1 f i„ liv o,« J1 ■4 W , mustangu — ne . V t^ali M ak0r ste t0 d0Se" ' sffl "li pa '. lvx_nogo ste se že na- ■ 6 ^ bi V'r|ZPita Še nimate- !n : 1]J S\i ali bodete izpit | y>»mete?» , y ?Nm ]e druga! Za tak f ^ »■>! Wak0j "aVdUŠen-" • #<; *^jal seveda gre za ; i3 Do S6m vam že in vam : p v s^j ^ljam: trdno sedi- i ' U 5 v t U 111 trdno ui rite ko- > 5 SeTUtku' k0 se zanka i % živali' torej te" : J ^ a asso napne in vas % Sem , trikrat nista oba •1«* > b0 ilj trdno vsaje" ' J ML Sso potegnil iz se- ^ V^bo zdirjal in vzel tilr £ C°aj- In potem nima-,teli* >eše a Pa ste cisto na- ik ^ kor sem jaz se_ 5 t % \ §e Sovoriti, pa be-111 X 'Je Zamrla. v* u" na G P°kazal proti hri-%r/eVeru Prerije. Po- tfl5.! S<% i M K-^ken ang J'e" pripiesal ^ xT. sedlu med dvema "i Z0' Cog Se Zmenil za sočno :tfi' aHi je dirjal v preri- kiavo na vse strani gt \ „ p0 zraku. Prelepa ži-f < ^ h Ste?" j® šepetal. je bii' čist° ? i' ,na f;,i čeprav ga mus-f daljavo ni mo- 4 dejal, da bodo tSt Sti tamle je °gIed" 51 ».V^k vje hite1' da vidi' A' IV 'Vil, Clst in prerija var-žrebec! Glejte, \Snu p > kako voha na v p J. \ naju ne 1:30 za" r t)^6 ne motim, veter ^ 1% Z Seb°J- Zato se n si 4 kSČ^o izbral." V' nk Priskakljal po ra-A desno, na le- ift'j \Mev in izginil nazaj «i* Pazovali?" je pravil t) sprevidenje bil! Ka- ' 4 '-W bi je za vsakim gr-< Oivofnihče ne videl! In-^ Jiti;., nUn bi ne mogel bolje ! ^ - 'Vi'S Se ar čudim se." e jl H; tj0 s ^ vrnil k svoji četi. Ii\ ^ lif0j'8mu četveronožne-/ ^ da je zrak čist. Pa di, (-e se ne motim, slišal, kako kričijo : —Pobijte straže! N?f si pot! —Nazaj! — zakriči K' tin. — Nihče ne sme® palače! , Ko so ljudje videli>d sam veliki ■ knez Kon^ se mrmraje umaknili n^' Veliki knez pristopi Kv' Ler jim reče: —Vi niste zapusti'1 mest, če tudi ste bili v s® varnosti! Ostanite tuM ne pride zamenjava. * , nikogar iz palače, a upiral, streljajte! Veliki knez se vrne k" bratu. (Dalje prihodnF Častniki se začnejo smejati. Razmišljali so, kdo bi mogel biti ta knez. Daničev vstane in gre k oknu. Gledal je na dvorišče, kot da se tam nekaj dogaja, česar ne more razumeti. Neki vojak je vodil mladeniča preko dvorišča. Vojaki so se sedaj razgovarjali z njim ter naposled poklicali nadzornika. —To je Lidija, — pomisli on, — ona je! Četudi se je preoblekla, vendar sem jo spoznal. Kako ne bi poznal obraza svoje ljubljenke? — Kaj hoče ona v carski palači? — Zakaj se je preoblekla? — Tu mora biti neka skrivnost! Ali me morda vara? Ali mi je nezvesta ? Srce mu je grozno tolklo, toda po nekaj minutah se zopet pomiri. —Lidija me naj bi varala? — se vpraša on. — Kako sam hudoben, ako le iz daleka pomislim na to. Ali mar ne vem, da je to dobra in plemenita deklica? — Ne, ne! Tu gre za nekaj drugega, za nekaj strašnega. —Do sedaj mi je vedno tajila, kaj je z njenim očetom. Povedala mi je samo, da se nahaja med menoj in njenim očetom globok prepad in da ne bo njen oče nikdar dovolil, da jo poroči carski sluga. Zato mu je sedaj tudi vedno preprečila, da bi govoril z njenim očetom. —Ona mi bo povedala resnico, — pomisli mladi častnik. — Še nikdar ni lagala. Pred letom dni se je spoznal na cesti z Lidijo. Bilo je zvečer in ona se je zaman trudila, da bi se iznebila dveh gizdalinov, ki sta jo nadlegovala. Daničev je opazoval nekaj Časa to sceno, a nato prileti nenadoma mlada deklica k njemu ter vzklikne: —Prosim vas, gospod, obranite me pred tema gospodoma! Mladi Častnik poda takoj deklici svojo roko, a oba gizdalina pobegneta. Mlada dama je bila Janic-kijeva Lidija. Daničev jo je spremljal domov. Razgovarjala sta se in si napovedala za drugi dan sestanek. Njuno prijateljstvo je postajalo vedno prisrčnejše, dokler se ni konečno razvila ljubezen. Daničev je napravil trden sklep, da poroči Lidijo. Ona je sicer slišala o njegovih ljubezenskih pustolovščinah, o katerih je govoril ves Petrograd, toda vendar je vedela, da je ne bo nikdar prevaral. —Še dve uri imamo do pri- ./ A V N A ZA H VALA Tem pctom se iskreno zahvaljujemo številnim našim iskre- , nim prijateljem za brzojavne čestitke in krasne šopke cvetlic, katere so nam poslali v znak simpatičnega priznanja in sodelovanja ob priliki otvoritve našega urada prekomorskih pa-robrodnih družb (STEAMSHIP AGENCY). Urad za poslovanje glede potovanja, denarnih pošiljatev, notarskih dokumentov, smo po večletni izkušnji otvorili v družbi ME. JOSEPH GRDINA, 4. marca, 1939 in se, dragi rojaki, vselej lahko zaupno obrnete na naš urad, kjer vam bomo skušali dati vestno, točno in vljudno postrežbo, za kar se vam toplo priporočamo. V sredi vidite mično egiptovsko kraljico F Pogrnjena je bila s prekrasnim belim prtom. Srebro se je bleščalo, najfinejši kristal se je svetil, a povsod so se nahajale vrtnice in druge rože. Dvorni komornik je stal sredi dvorane in ogledoval mizo. Sluga so stali pri vratih in pričako- ali cara. Ura je kazala čas, ko je imel car navado obedovati. Začudeno zmaje komornik z glavo. Ni si mogel razlagati carjevega zapoznenja. Tedaj stopi neki stari komornik v dvorano in zašepeče svojemu tovarišu: —Njegovo Veličanstvo še vedno konferira z 'njegovo carsko Viokostjo velikim knezom Konstantinom ! —Tako? Ali veste, o Čem se razgovarjata? Ali niste prisluškovali ? —Govorita o generalu Knud-sonu, — odvrne komornik tiho ter se ozre, da li ne sliši kdo njegovih besed. — Veliki knez zopet poskuša pregovoriti cara, naj potegne nazaj svojo obsodbo. On ga prosi, naj ga pokliče nazaj iz Sibirije. Toda izgleda, da car noče, ker sem slišal, kako je odgovoril: —Dokazano je, da je stal general v zvezi z nihilisti! Niti sam ni mogel tega tajiti! V carjevem kabinetu se je v tam času v resnici nahajal veliki knez Konstantin. Zopet je poskušal omehčati cara in uničiti obsodbo nad generalom Knudsonom. Razložil je caru, kako je delovala Knudsonova strašna kazen Vi vojsko in da je delovala škod-; ,;ivo na častnike. —Ako bo oni, ki je rešil domo- ] vino, — reče Konstantin, — kon-„ai v Sibiriji, potem se ne bo nihče več hotel žrtvovati za državo! tn četudi bi bil general v resnici v zvezi z nihilisti, bodi prepričan, da je starček popolnoma neškodljiv! —Kako dolgo bo še živel? Ne zahtevam od tebe, toda prosim te, da mu povrneš vse časti. Odvrni od njega samo najstrašnejše! Pomilosti ga, reši ga iz si-! birskega rudnika ter mu dovoli, dr. odpotuje v inozemstvo! Car zamahne z roko. —Konstantin, — reče on in čelo se mu nagubanči. — Ti si še mlad, tvoje srce je še mehko ! Ako delajo tako moji generali, moji ljubljenci, kaj bode šele delal tlačeni narod? Ako je general Knudon nihilist, bo napravil tisoč drugih! Zato sem hotel pokazati, da ni nihče tako blizu mojemu srcu, da ga ne bi kaznoval, i ako mora biti! —Nihče ti ne bo zameril, moj j carski brat, ako boš neizprosen: proti sovražnikom, — odvrne ve- j liki knez, — toda ti niti ne slu-1 tiš, kaj se vse dogaja v tvoji državi ! —Oh, hotel bi, da bi enkrat pogledal v sibirske rudnike! Ko bi videl trpljenje in muke onih revežev, bi takoj ukinil vse te grozote. — Toda tudi v tvoji bližini se nahaja pekel in pravim ti, da bi se moral prepričati o mojih beedah! Mislim na Petro-pa-vlovsko trdnjavo, Veličanstvo! — Petdo-pavlovsko trdnjavo? — vpraša Aleksander II. in zmaje z rameni, — o tej ječi mnogo lažejo. Pripovedujejo o podzemnih celicah, kamor prodira voda iz Neve. Toda vse to je samo laž, ki si jo izmišljujejo, da sejejo nezadovoljstvo med narodom. Veliki knez odkima. —To niso laži, carski brat! — reče on. — Ako hočeš, pojdi z menoj in ti boš videl, da niso te grozote nič pretirane! —Dobro, — reče car, — storil bom po tvoji volji. Hočem se res prepričati, da li gazijo moji uradniki človečnost z nogami, kakor govorijo ljudje. —Resnično? Iti hočeš v resnici z menoj ? — vpraša Konstantin radostno. —Hočem in to takoj! On pozvoni in ukaže slugi, naj prinese plašč m naroči kočijo. —Ca> Aleksander II. se pelje v Petropavlovsko trdnjavo! — vzklikne Konstantin, ki še vedno ni mogel verjeti. — To je veliki zgodovinski trenutek! Moje srce mi pravi, da ti bo prinesla ta tvoja odločitev srečo in blagostanje ! —Ti veš, dragi brat, — odvrne car, — da je moj obed servi-ran. Upam, da me boš razveseln in obedoval z mano, predno se odpeljeva. Toda veliki Konstantin odkima. —Oprosti mi, moj carski brat, — reče on, — toda jaz te prosim da ne odlagaš tega važnega po ta! Jaz vem, da si često pozabil svoje najboljše načrte, ker si jih odložil. Oprosti mi, da sem tako odkritosrčen ? Car Aleksander II. se nasmehne. —Dobro, — reče on, — pripravljen sem storiti, kakor želiš! On da slugi znak in ta mu izroči meč ter mu pomaga obleči plašč. Nato da kapo na glavo in odide z velikim knezom iz sobe. Naenkrat obstoji. —Sedaj se spominjam, da je danes pripravljena moja najljubša jed. Dovolil mi boš, brat, da malo založim! On zgrabi kljuko in hoče odpreti vrata obednice. Toda Konstantin ga potegne blago nazaj. —Pojdiva, Aleksander, — reče on, —: prosim te, pojdi z menoj ! Neka slutnja mi pravi, da ne | smeš odložiti svojega obiska v' Fetro-pj'vlovski trdnjavi niti za minulo ! Morda boš rašil kakšnemu nesrečnežu življenje. A da rešiš človeško življenje, to je vredno, da se odrečeš svoje paštete! Car Aleksander da svojemu bratu roko ter reče: —Imaš prav! Pojdiva! Ona gresta nekaj korakov dalje, toda nista se oddaljila niti deset korakov od obedovalnice, ko se nenadoma potrese cela hi- ; ša. Začuje se strašna eksplozija, pokanje in rušenje. Car Aleksander zgrabi svojega brata za roko, hotel je govoriti, — toda ni mogel spregovoiti niti besedice. Sedaj se stresejo tla in oba zle-tita k zidu. —Atentat! — vzklikne car. Iz obedovalnice se zaslišijo kriki. —Ali živiš, brat? — vpraša Konstantin. — Ali si ranjen ? Car Aleksander se dvigne in vstane s tal, kamor ga je vrgla eksplozija. —Hvala Bogu, — reče on, — ; nič se mi ni zgodilo. Toda kdo ve, i ali ne bo sledila tej eksploziji še J druga! Pokušaj, brat j V obedovalnici se je moralo zgoditi nekaj 'strašnega! Poslušaj, kako grozno stočejo! Z vseh strani so se slišali grozni kriki. Iz vseh sob so pridrveli ljudje, sluge, uradniki, častniki, vojaki, vse je letalo razburjeno naokrog, vsakdo je mislil, da še nevarnost ni minila in da bo sledila še ena eksplozija. Na vsakem obrazu se je izražal smrtni strah. —Izdajstvo! Nihilisti! — Nihilisti! — vzklikne tudi Konstantin. — On vzame iz žepa revolver. —Odvedel te bom v tvoj kabinet brat! — reče on. — Tam bova spustila železne zapahe, tako da ne more prodreti nihče k tebi! —Dobro je, pojdiva! Veliki knez objame svojega brata in gre z njim po hodniku. —Šel bom sam, — reče car nenadoma, — pojdi dol in pokliči častnike, ki so na straži, naj pridejo k meni! —Imaš prav, brat! — odvrne veliki knez ter hiti da izvrši carjev ukaz. On gre po stopnicah in začne iskati sobo, kjer so se nahajali častniki. Toda našel je samo razvaline. —Vsemogočni Bog, kaj se je tukaj zgodilo?— vzklikne Konstantin stopajoč preko razvalin. —Ali me sliši kdo? — vzklikne 011. —Na pomoč! — zasliši on slabi glas. —Kdo kliče na pomoč? — vpraša Konstantin. — Ali je kdo izmed častnikov tukaj ? —Jaz sem, poročnik Daničev, — se je glasil odgovor. — Kdorkoli ste, usmilite se, odvalite steber, ki mi laži na prsih. Konstantin se skloni in hoče odstraniti težko breme ki je ležalo na mladem častniku. Toda ni £a mogel premakniti. K sreči je šlo pravkar nekaj ljudi mimo. —Sem! — ukaže njim veliki knez. —Pomagajte! Tukaj leži človek! Sluge pomagajo velikemu knezu in osvobodijo okrvavljenega mladega častnika. Bil je ranjen in je prosil, naj mu prinesejo vode. —Kako vam je ime, poročnik? — vpraša veliki knez. —Daničev, carska Visokost! —Vi ste bili na straži? —Da. Jaz in štirje drugi! —Kje so ti? —Mrtvi so! — Ubiti! —Grozno! Ali mi morete povedati, kako se je vse to zgodilo? —Ne vem — vode, zaklinjam vas, dajte mi vode — igrali smo karta — ta daj se nenadoma zamajejo tla, a nato — oh, moji ne- srečni tovariši! Veliki knez ukaže, da dvignejo poročnika in ga odnesejo v kakšno nepoškodovano sobo. Nato gre Konstantin dalje. Vedel je, da je bila eksplozija delo nihilistov. Bil je prepričan, da se nahajajo morilci še v hiši. On stisne svoj revolver v roki in pohiti po stopnicah navzdol. Pri j vhodu se je nahajalo mnogo 1 ju-! di, ki so hoteli iti ven. Toda straže so vršile svojo dolžnost in z naperjenimi puškami niso pustile nikogar iz palače. Strah in groza se je izražal na vseh tah obrazih. Carski sluge, uradniki in ostali so bili obupani, ker niso mogli iz palače, kjer jim je grozila smrt. Veliki knez je UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena d* Q rtfl in stane samo: 4) Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA n 6121 St. Clair Ave. - Cleveland, ) William C. Devereauz in Marjori Wilson, vnukinja C. W. Na »ha, avtomobilskega mugnata, sta se nedavno poročila v. Detroitu.