..Primorski List" i*lmja vsaki i.. 10., in SO„ dan v mesecu. Cena za aelo loto I gl. 50 u., ZU pol leta 75 n. Posamezne številke, se dobivajo v tabakarnali: Nunske ulice in Šolske ulice po 5 nov. I I PRIMORSKI LIST (goučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem. , V»« za vtro, dom, cttarja 1 J Uredništvo in upravniStvo mu je V Gorici, Nunoka ulice it. 10.—Nefran-kovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi bo ne vračajo. UpravniStvo sprejema oglase in naznanila po pogodbi. Odgovorni urednik in izdajatelj: J. Marušič. Lastnik: Konsorcij »Primorskega Lista". Tiska: Hilarijanska tiskarna. U\ i i ia“. Ko je še mons. dr. Mahnič izdajal »Rimski Katolik0, ter razkrival liberalizem med Slovenci, vpili so vsi vprek, da liberalcev med Slovenci ni. Vse vprek se je hudovalo nad njim, češ, kaj stika po liberalcih, katerih med nami ni. Ako se je komu očitalo, da ima liberalne nazore, takoj je začel biti ob svoja katoliška prsa rekoč: tudi jaz sem veren kristjan. A tudi še sedaj žive dobre duše, katere so trdno prepričane, da je ves boj le strankarsk, le osebnosten, da načelnega boja ni med nami. Ti ljudje imajo oči, pa ne vidijo, imajo usesa, pa ne slišijo. In veodar je žalostna resnica, da je med nami boj za načela. Bojna tromba 'liberalizma je »Slov. Narod" v Ljubljani, katerega slednja številka jasno spričuje, kako gospodje okoli Naroda besno sovražijo katoliško resnico in cerkev. Tu in tam slepi malomisleče kaline s puhlico, da se ne bori proti kat. cerkvi, marveč proti klerikalizmu. Farškega regimenta nočemo, vpijejo, a bore se naravnost proti krščanstvu. To je „Slov. Narod0 že mnogokrat dokazal. Nedavno pa je „Narod“ zopet dokazal, da gonja »Narodova" proti „klerikalizmu" je boj proti krščanstvu. Zadnji čas je učna uprava določila, da se učiteljem veronauka vrne zopet pravica glasovanja v komisiji za zrelostne skušnje ter da se smejo obhajati tudi vsako leto o veliki noči duhovne vaje za dijake. Ta odlok je popolnoma upravičen. Vsak prepričan kristijan ja prepričan, da je vera prvi pogoj lepega, vzornega življenja. Ako v katerem predmetu treba mladeniču zrelosti temeljitega poduka, treba ga mu v najvažnejši stvari, v veronauku. Jednako koristne so za vsaeega duhovne vaje. Zlasti lahkomiselni mladini treba oskrbeti nekaj resnih dnij v življenju, da premišljuje o svojem namenu, v spolno-vanju svojih dolžnosti itd. Ali ne opazujemo žalostne pojave med sedanjo šolsko mladino, ki nima nikake trdne ver-sko-nravne podlage. To opazovanje mora s strahom navdajati slednjega krščanskega domoljuba. Kdor stoji na krščanskem staličču, mora se veseliti tega odloka. „Slov. Narod" pa, ki v slovenski javnosti zastopa brezversko stališče, zropotal je radi teh odlokov nad vlado. Slovenske poslance že pozivlje, da obrnejo hrbet klerikalni vladi. „Narod“ piše: „Naredba, s katero se je katehetom dala pravica glasovanja pri maturitetnih skušnjah, je provzročila prvo razočaranje in to razočaranje je toliko večje, ker ni dvoma, da je s tem storjen prvi korak k uvrščanju veronauka mej predmete, iz katerih je delati maturo, saj bi drugače ysa ta naredba sploh ne imela smisla. Ta namera pomeni očitno reakcijo, in kakor druge svobodomiselne stranke, tako se. tudi mi ne moremo sprijazniti ž njo. Ravno tako nam ne ugaja naredba, s katero so se obnovile ekser-cicije na srednjih šolah, ker tudi te, kakor mature iz veronauka, nimajo druzega namena, kakor mladino zapeljali v kle-rikalstvo, dati klerikalizmu priliko, da jo priklene na se in osvoji. Stvarnega m pedagogiškega razloga ni nobenega za ti odredbi. Izdani sti bili zgol in jedrno, da se poveča vpliv klerikalizma na šolo, in to perhoresciramo z vso odločnostjo, ker je tak vpliv na občno škodo." p , j® jasna beseda. Tako je prav. iroc s knuko, pokažimo se v pravi podobi. Menimo, da tudi ta »Narodova" izjava bode marsikomu odprla oči. Sedaj je pač jasno, kaj pomenja »Narodov" klerikalizem. Ločitev je torej med nami in sicer ločitev načelna. Tu ne gre omahovati in premišljevati. Borimo se za večna načela prava, pravice, nravnosti, za stebre časne in večne ljudske sreče. Narodno gospodarstvo. Snujmo zadruge. Največji revež med delavnimi stanovi je pač kmet. Od zore do mraka se muči in trudi, a komaj pridela vsakdanji kruh za se in svojo družino. Vse teži na njem/Letine so navadno slabše, ko boljše, uime se množe, stroški vedno večji, davek vedno ogromueji. Poleg tega tirjajo od njega krvni davek, ki mu odjemlje delavne moči v najlepšiii letih. Na drugi strani pa tega, kar s trudom pridela, ne more po pošteni ceni spitovij/i v denar. Kmet ovojih piidelkov neroda ja naravnost konsumentom ali piPcrgovcem, marveč gre njegovo blago skozi roke pie-kupcev, ki si s prekupovanjem služijo lepe novce. Kako se v tem oziru godi našemu kmetu, more se vsakdo prepričati na goriškem trgu. Od spomladi do jeseni mrgoli nemških in laških prekupcev, kateri prektipnjejo sadje in vse poljske pridelke ter jih razpošiljajo križem države in tudi čez mejo. Prekupci se medsebojno dogovore ter poljubno stavijo cene. Saj je cilj njihovega trgovanja samo ta, kar je žitlu, — namreč'dobiček na škodo pridelovalca in zavživalca. Kmet pa hote ali nehote se mora vdati ter podati za vsako ceno, da dobi denar, katerega krva-potrebuje. Za vzgled navedemo samo letošnjo kupčijo s krompirjem. V začetku jo bila cena krompirja po 3 gld. kvintah A kmalu je začela cena padati na 2 gld. 70 kr., 2 gld. 50 kr. itd. Danes ga plačujejo le še po 1 gld. 70 kr. In kmet mora svoj krompir prodati po tej ceni. Ako se hočemo temu izkoriščanju našega kmeta uspešno ustavljati, ako mu hočemo v tem oziru gmotno pomoči, treba, da ga zadružno organizujemo. Snovati treba gospodarske zadruge. Le zadruge morejo braniti kmeta, kmetskega delavca in rokodelca pred izkoriščevanjem pre-kupčevalskih oderuhov. Ko bodemo v naši deželi imeli zadostno število zadrug, ki ,bodo skupno prodajale pridelke svojih članov, potem bodemo še le mogli uspešno nastopiti na trg ter vplivati tudi na cene. Kakor moia posameznik sedaj svoje blago prodati prekupcu, ki potem nakupljeno blago skupno odpošilja naprej, tako bodo potem zadruge posredovanjem zveze stopile v neposredno dotiko s konsumenti, ter direktno razpošiljale blago. Vsi naši zgodnji pridelki, ki se izvažajo v svet, bodo potem res nekaj vrgli kmetu prekupci, bode pripadel potem zadružnikom. Cen ne bodo kmetu več napovedali pre-kupec, marveč dejanjske tržne razmere. In kake dobičke spravljajo prekupci, dokazuje naslednji zgled. Neki veleposestnik na Kranjskem je imel pred tremi leti zelo veliko jabolk Prodal jih je doma po 2 gld. 50.kr. kvintah Po opravilu pa je prišel na Dunaj. Na trgu je vprašal trgovca s sadjem kako plačuje jabolka. In ta mu je odgovoril: po 12 gld. kvin-tal postavljene na Dunajski kolodvor. Hitro je sklenil kupčijo ter mu poslal še ostalo neprodano sadje. S kakimi dobički kupčujejo prekupci! Temu pridejo v okom zadruge, katerih naloga je, pridelke prodajati naravnost konsumentom ter jim odpirati nova pota, kjer se dosezajo ugodnejše cene. Zadruge pa tudi skupno kupujejo gospodarske potrebščine, t. j. vse, kar kmet potrebuje. In česa vse dandanes potrebuje kmet, še ako hoče umno gospodariti. Posamezniki tega ne zmorejo. Zadruga pa jim pri skrbi potrebno orodje, stroje itd. In vse te potrebščine naroča iz prvih virov ter oskibljuje kar moči ceno. Zadruge naj obsegajo vse zadružno delovanje. Vse panoge gospodarstva naj strinjajo v svoji sredi : sadjarstvo, mlekarstvo, vinarstvo, prodajo žita, živine, lesa ; kupujejo naj skupno semena, gnojila, krmo; skupno naj zboljšavajo zemljo in podpirajo domače obrti. Le take zadruge nam je snovati. Torej za Brda ali Vipavsko ne samo vinarsko zadrugo, marveč kmetijsko zadrugo. Ta preskrbuje vse, seveda pa se mora baviti pred vsem z vinarstvom, ki je glavni pridelek navedenih krajev. In kako blagodejno bi bilo delo zadrug glede vinarstva i To je pri nas še v povojih. Zadruge naloga bi bila. da povzdigne umno kletarstvu, pridobi ime našim vinom, ter jih posredovanjem osrednje zadruge po pošteni ceni prodaja. Se ve, da, poduka manjka našemu kmetu, in tega bi mu dajala kmetijska zadruga. V gorah je glavni predmet zadruge sadjarstvo in mlekarstvo. Tudi glede svilopreje bi morale in bodo zadruge mnogo storile v prid kmetovalcu. Zadružna ideja je gotovo zdrava, koristna in skoraj za naše propadajoče kmetijske stanove jedino rešilna. Negujmo jo, zbirajmo narod v zadrugah in začele se mu bodo celiti gospodarske rane. Snujmo zadruge ! Občni ibor slov. Alojiijsvičči dne 17. julija 1899. Kakor vsako leto, zbrali so se duhovniki tudi letos v obilnem številu k občnemu zboru. Ti, kateri niso prišli, so pa že naprej posiali svoje milodare g. blagajniku, ali pa jih kmalu dopošljejo. Predsednik dr. Jos. Pavlica pozdravi netočno ob 10. uri navzoče ter jim ob enem izroči tudi pozdrav Njega eminence kneza-nadškofa. (Slava!) V svojem govoru se spominja ranjkih dobrotnikov našega zavoda : musgr. A. Marušiča, ninsgr. Kumarja, preč. g. M. Zuchiatija, Pelicona, Pertouta, Pervajue i. dr. Priporoča jih vsem duhovnikom v memeuto pri daritvi sv. maše. Prebl. g. dr. Lisjak je celo leto brezplačno zahajal v zavod ter si mnogo prizadeval za zdravje naših gojencev. Občni zbor naroči predsedniku, da mu izreče zalivalo. C. g. prefekt Val. Kovačič, pravi da mu okoliščine ne dopuščajo mnogo delovati za zavod, da je pa rad hodil ob sobotah spovedovat. Dalje je g. predsednik poročal o vzgoji in o šolskih vspehih. Letos so bili vspelii izvanredno dobri, kakor še nikoli prej. Mnogo dijakov je z odliko. Vsi drugi skoraj brez izjeme imajo srednje rede. Izdelali so tudi taki, o katerih nismo pričakovali. Občni zbor je vzel to poročilo z živahno zadovoljnostjo na znanje ter izrekel popolno zaupanje č. šolskim bratom. Č. g. blagajnik dr. Andrej Pavlica poroča o dohodkih in o stroških. Vseh dohodkov je bilo 7355 gl. 99 kr., stoškov pa 7260 gl. 72l/s kr. Več dohodkov kakor stroškov: 95 gl. 267» kr. Dolg pri Montu znaša še 1500 gl. Izmed občin, ki so se posebno odlikovale v milodarih za Alojzijevišče, je posebe omenjati : Rihenberk, Solkan, Vi-polže, Drežnico itd.; g. blagajnik toplo priporoča nabiranje poljskih pridelkov. St. Andrež, Vertojbs, Št. Peter, Miren, Sovodnje bi nas lehko za tri leta založili s krompirjem (Vič. g. Hvalica kliče: Saj smo vam dali tombolo!) Ker se pa ni lani nabiralo, smo morali med letom krompir kupovati. (Vič. g. Hvalica kliče : Boga zahvalite, če bi bil krompir dober kup!) prav to velja tudi o drugih poljskih pridekih. Št. Peterska tombola nam je lani donesla 100 gl. Čast in hvala njim, ki so tombolo priredili! G. blagajnik sklene svoje poročilo z besedami: Vi vat, crescat, tioreat Alojzijevišče. G. predsednik pravi, da so čč. šolski bratje sprožili misel o domači priprav-ljavnici. Občni zbor je mnenja, da se bo misel s časoma vresničila, da je pa zdaj treba nekoliko počakati. Zadnja točka so bile volitve. Med zborovalci zavlada živahnost. Č. g. prefekt Val. Kovačič pravi, da odloži svoj mandat. Č. g. dr. Andrej Pavlica svetuje, naj so za blagajnika voli č. g. Setuičar. Vič. g. Hvalica kliče : Dobro ste vozili naš voz, vozite ga še naprej. Volimo vse dosedanje odbornike! To je obveljalo! Le mesto č. g. Val. Kovačiča, ki se je konečno odpovedal, je izvoljen č. g. Fr. SetniČar. Tako se ie zaključil občni zbor. Razprave so bile zelo zanimive, da bo gotovo žal vsakemu ki se jih ni vdeležil. Vivat, crescat, floreat Alojzijevišče ! Politični pregled. Notranje dežele. Dunaiske demonstracije. Krščanski socijalisti na Dunaju so razširili občinsko volilno pravico za Dunaj. Število volilcev v prvem razredu so pomnožili od 6000 na 16000. Volilna pravica velikih kapitalistov je več ko za polovico zmanjšana ustanovili so četrto volilno skupino, v kateri okoli 200.000 delavcev zadobi volilno pravico, katere dosedaj nikdar in nikjer v Avstriji niso imeli. In proti taki volilni preo snovi vprizar-jajo židovski voditelji mokračev demonstracije, prirejajo shode ter hočejo šiloma preprečiti potrjenje novega volilnega reda. Ž njimi gredo umirajoči liberalci. Kdo je torej ropar volilne pravice ? Ali krščanski socijalisti, ki so tak zakon sklenili, ali židovski voditelji demokracije in liberalcev, ki hočejo ta zakon šiloma preprečiti. Da »Slov. Narod" vleče z dunajskimi mokrači in liberalci, se prav nič ne čudimo. Politične konference so bile mi-nole dni na Dunaju med grofom Thunom in nekaterimi voditelji desniških strank. Vlada je izjavila, da namerava nekaj dni pred sestankom državnega zbora sklicati k skupnemu posvetu voditelje desniških in levičarskih strank. Vlada bo skušala doseči nekako sporazumljenje ter zagotoviti redno delovanje v državnem zboru. Kako vlada to doseže ob znani nestrpnosti nemških kričačev, je pač uganjka. Ako kaj doseže, bo gotovo le na škodo Slovanov. K večernu Slovencem navržejo še kakega dvornega svetnika. Vlada paragr. 14. S pomočjo tega paragrafa stopi že s 1. avgustom v veljavo uredba novega davka na sladkor in sladkorne izdelke. Ta davek bo posebno za nižje ljudstvo zelo obteževalen, ker se podraži sladkor s tem za celih 6 gld. od 100 kil. Upati je, da z novim davkom se uravnajo tudi plače državnim služabnikom. Vnanje države- Napad na srbskega ra/kralja Milana rodi že posledice. Ta napad Milan izkorišča za se. Posebno ostro so začeli nastopati proti radikalcem. Celo vrsto oseb so že zaprli. Mej zaprtimi so trije bivši ministri, trije državni tajniki, dva sodnika najvišjega sodišča, pet visokošolskih profesorjev, štirje gimnazijski profesorji, štirje učitelji, deset poslancev, štirje pravniki, dva višja duhovnika, dva polkovnika, več dijakov itd. Vsled tega je jela naraščati razburjenost med prebivalstvom. in vlada se je jela bati splošnega ljudskega upora. Zato je proglasila obsedno stanje za Belgrad in okolico ter naglo sodbo, katera se razteza tudi na vse zaprte. Tako postopajo menda le v nesrečni Srbiji. Pri splošnih volitvah na Bavarskem je katoliška stranka, ki je dosedaj imela 73 mandatov, pridobila 10 sedežev. Socijalni demokratje so tudi priborili novih 5 mandatov. Poraženi so liberalci, ki imajo le še 6.3 mandatov. V Belgiji se je vihar polegel. Zveza med liberalci in demokrati se je razbila. Liberalci so namreč dosegli svoj namen, preprečili so za enkrat njim nepovoljno prevsnovo volilnega reda. Odsek državnega-zbora sedaj prerešetava razne Predloge za volilno reformo. Toda komisija ne bo mogla tako naglo izvršiti tega dela. Amerikam se pač ne morejo veseliti zmage nad Španci. Na Kubi jih ljudstvo ne mara. Nagajajo jim tudi bolezni Vse vojaštvo se je moralo izseliti iz Sant-iago v gorske kraje, toda vkljub temu jih je že mnogo pomrlo. Prav nič bolje se jim ne godi na Filipinih. Tudi tu je vojna nezmožna za nadaljevanje vojske. Nemiri v Španiji še niso ponehali. Sosebno v Barceloni množice še vedno divjajo. Prav gorki so samostanom iu duhovnikom. 14. julija so na raznih krajih razpočile petarde, ne da bi provzročile kako škodo. Za temi nemiri tiče krivo-nosci, kojih predniki so hodili skozi puščavo. Na Cetinju bode poroka prestolonaslednika Danila dne 27. julija. Kaj novega po Sloveskemn? Na Kranjskem. — Na slovenski nižji gimnaziji otvorijo jeseni 5 razred.— Okoli Novega Mesta je toča naredila mnogo škode. — V vinogradu g. Gregoriča v Krškem se je pri streljanji proti toči razletel topič. 4. kg. težek kos je s toliko silo priletel na prsa vinščaka Sršena, da je po preteku pol ure umrl. — Ponesrečil se je 21 letni Jernej Troha, rudniški delavec , v Idriji. Padel je na železni drog, ki mu je predrl srce. Bil je takoj mrtev. — Združeni ljubljanski delavci prirede v nedeljo velik shod za vpeljavo splošne volilne občinske pravice. — Obesil se je v Utiku pri Kamniku 77 let stari Jan. Petač s pomočjo verige na nekem podu. — V nedeljo otvore novo vrhniško železnico. Na Štajerskem. — Celjsko pol. društvo „Nii|i)vj“ je priredilo shod na Vranskem. V tem slovenskem trgu je hotel nemški župan s zvijačo šolo ponemčiti. Shod je ljudsvu odprl oči. — Voj-niški občinski svet je sklenil, da ne pozdravi presvetlega kneza in škofa povodom birmovanja. Vkljub temu je bil trg sijajno ozaljšan. — V Jurkloštru so zaprli juda Simona Freud, ker se je pregrešil na dvanajslefniin dekletom. — Na-čeluikom okraj, zastopa v Brežicah je bil izvoljen odvetnik g. dr. Gvidon Srebre. — Na mariborski višji gimnaziji je bilo v preteklem letu 343 Slovencev ter le 148 Nemcev. — Na Ponikvi je posestnik Šket v pijanosti zaklal svojo lastno ženo. Na Koroškem. — Slovensko planinsko društvo je na Višavjih otvorilo planinsko Sobo. — Od nemškega „šulfe-rajna" so zopet dobile podporo šole v Št. Janžu, na Vratah, v Črni in Domačalah, torej samo v slovenskih krajih. — Kneip-povo zdravišče zida č. g. župnik dr. J. Amšl na Jezerku nad Vetriujem. — V Št. Štefanu v labudski dolini se je sam utopil 80 Mni berač J. Heit. — V Št. Urhu, labudske doline, pa se je ustrelil 70 letni posestnik J. Markut. Pač žalostno. — Pri Lušinu blizu Tinj je strela ubila dva človeka. Dopisi. Iz Št. Petra. Milo so peli zvonovi raz stolpa, velik sprevod se je tožnim korakom pomikal proti pokopališču nedeljo 2. julija. Priprosto, s cvetjem okrašeno krsto so nesli mladeniči, mladeniči so mu svetili ob strani. Kdo je pač rajnki, katerega spremlja kljub slabemu vremenu tako ogromna množica ljudstva? Kdo mora pač biti, kojemu pošiljajo pevci L ISTE lv. Pot v opatijo. Humoreska. „No, tako strašno menda le ni bilo", oglasi se nagajivi zdravnik. „Brez šale, takega dne še nikdar doživel", nadaljuje profesor. „Bila sva torej na poti. Dan je bil krasen. Južno sonce je pripekalo, da je bilo kaj ; bilo je namreč v začetku meseca septembra. Ko sva prešla mejo re-ške okolico. in se napotila po cesti navkreber, vr.Mili so se na obeli straneh vinogradi, čez zid se je pa bliščalo zrelo grozdje. Skušnjava bila je velika. Usta Sem imel miIih, žejna sva bila silno, pa nikjer ni bilo ne vode, ne krčme. Kaj sem hotel ? Hitro se ozrem po cesti gori in doli, če ni kakega človeka. Nikjer žive duše. Premerim z očmi višino zidu, vržen: se čez trnje, ki je bilo ob njem tu sedel sem gori na njem. Pazljivo pogledam mej trte, če ni katerega v vinogradu. Nikjer žive duše. Veselo preskočim zid, odrežem dva najlepša grozda in hočem oditi. Ozrem se po vinogradu in — obstal sem ko pribit. Naravnost še zadnji pozdrav v grob, pojoč krasno milo Jamico tihou na njegovi mogili ? Ni bratov, ne sestra, ni niti jednega njegovih znancev navzočih, ki bi porosili solzo žalosti za njim. In vendar se je zalesketalo ob robu pregodnjega groba nešteto očes v solznih kapljicah. Le to je ljudstvo vedelo, da je rajnki Janez Brecelj, službujoč pri Rebku, petek popoldne prišel po opravilu v Št. Peter — nič žalega sluteč — in da ga je tu hipoma pokosila kruta smrtna kosa. Prišel je sem kot tujec — nihče domačih ga ni poznal, — a spremili so ga v večnost kot brata. Na priporočilo preč. g. dekana v cerkvi so se odzvali ljudje v tako mno-gobrojnem številu in so skazali. zadnjo čast preminolein bratu v Kristusu. Po dokončanem pogrebu nabirala sta ob pokopoliških vratih dva domačina miloščino. Nabrali so precejšnjo svoto za sv. maše po ranjkem mladeniču. — Za tako plemenito dejanje vsa čast vrlim Št. Petercem, posebej mladeničem in pevcem ! Naj omenim, g. urednik, pri tej priložnosti še nekaj pohvalnega o naših pevcih. — Znano je, da smo imeli v Št. Petru velik pevski zbor, ki je nastopil večkrat o različnih prilikah sč splošnim odobravanjem občinstva. In kake važnosti je bil, vemo posebiii mi ob jezikovni meji. Ta pevski zbor, da si je začasno zamrl, se je- zopet obnovil! Nad 30 pevcev zahaja sedaj skoro redno po dvakrat ali celo večkrat na teden k prostovoljnim pevskim vajam, katere vodi g. Matija Lovrenčič, nadučitelj iu pevovodja „Slo-veuske Zveze". O uspehih imamo večkrat priložnost se prepričati. V lepih večerih slišimo izpod lipe na trgu ubrano prepevati krasne slovenske pesmi, in človeka mora pač veseliti pošteno, narodno petje. Saj s takim petjem se morajo počasi izpodriniti vse laške in tudi slovenske umazane popevke, a, — kar je najvažnejše,— goji se na najlepši način narodna zavest mej ljudstvom. Želeti bi bilo, da pokažejo svojo spretnost tudi širšemu občinstvu, upamo, da se bo za to ponudila prilika pri tomboli 30. julija pri prosti zabavi. Za dosedajne vspehe gre hvala se ve vztrajnosti in dobri volji pevcev, v prvi vrsti pa požrtvovalnosti njihovega pevovodje! Iz Kanala. Pri nas osnoval se je tamburaški zbor. Preteklo je komaj nekaj mesecev, odkar so se začeli uriti naši vrli tamburaši, in prišli so pri vseh ovirah (učitelj jim je namreč po parkratnem poučevanju odpovedal) tako daleč, da so v nedeljo 16. t. m. že drugič javno nastopili ter nas iznenadili s svojim „kou-certom“, ki se je že drugič sponesel v splošno zadovoljnost. Poslušalcev je bilo polno dvorišče gostilne pri „zlatem levu“. Žal, da je dež nekoliko kvaril sicer zabavni večer. Tak napredek je vse hvale vreden, posebno, ko se mladeniči sami urijo in je ves uspeh le sad njihove pridnosti in vstrajnosti. — Kaj pa s cerkvenim petjem ? Tudi tu bi bilo treba kaj storiti. Mar bomo še vedno poslušali na korn glasove ki ne prijajo posebno ušesom. Ne! kajti pobožnosti ne more biti kjer je tako petje. — Prav bi bilo, da bi se oni vrli mladeniči združili tudi v nov pevski zbor ter bi nastopali tudi kot proti meni je hitela mlada deva, ki me je tako jezno gledala, tla sem bil popolnoma osupnjen. Trenotek sem tako stal. Pa strah iu sramota mi vrneta moč, hitro se obrnem, z enim skokom sem bil pri zidu, z drugim pa na oni strani. Pa skočil sem iz dežja pod kap. Skok je bil namreč piehiter in preslab, padel sem namesto na cesto v trnje, ki me je hitro objelo na vseh straneh, kakor bi me hotelo držati. Ko sem se vzdignil, imel sem kervave roke, hlače pa na obeh kolenih strgane. Nisem še dobro spoznal svoje žalostno stanje, že zaslišim nad seb.-j veseli smeh deklice ki je hitro pregledala moj položaj. Mislil sem, da se bom v tla vdrl od sramote. Žalosten in jezen sam nase se izkobacam iz trnja v katerereui je ostalo tudi vkradeno grozdje in hitim k tovarišu, ki je stal na sredi ceste in začudeno gledal na zid. Kaj mi je bilo storiti ? V mesto nazaj tak nisem smel iti, naprej mi pa ni kazalo. Greva vendar le naprej, če bi morebiti našla kje kakšno hišo. Komaj sva naredila kakih sto korakov, že sem zapazil mej drevjem lepo hišo, ki je bila na moje veselje tudi gostilna. Ko sva prišla do uje, sva prestopila prag brez premisleka. Pa — komaj sem prestopil prag, stal sem zopet, — pred mojo pre- cerkveni pevci. Tudi to bi bilo v čast kanalski občini in njih cerkvi, ki daleč na okrog slovi. Ravno zdaj se cerkev v Kanalu s cela popravlja. Naj bi tedaj v prenovljeni cerkvi nastopili tudi novi pevci, ki so od vseh Občinarjev toli zaželjeni. Iz Primorske Švice.*) (Visoki gosti konec let. junija). Preč. in veleza-služni naš književnik in pisatelj g. profesor Frančišek Lampč je bil letos prvi hribolazec s Kranjskega skozi Pišenco in čez Vrh noter v Trento. Žal, da je tedaj deževalo in da ni mogel pasti svojih radovednih očij po naših orjaških gorah iu planinah. Due 22. je maševal pri Devici Mariji v Trenti, potem pa se je povrnil škozi Sočo in Boleč čez Predel nazaj — in marsikatero iskreno srce je med tem prosilo Boga, da bi tako blag narodnjak zdrav in srečen ostal na tem in vsakem prihodnjem potovanju. Ravno ta le prvi g. gost je vedel natanjčneje povedati, da pridejo v osmih dneh mnogi izletniki, ki pa bodo bolj „šumeli“. Res, kranjsko in primorsko gozdno društvo napovedalo je za 29. junija skupen izlet s Trbiža čez Predel in Bovec v Primorsko Švico do Sočinega izvira, za 1. t.. m. pa svojo 22. občno zborovanje v Sorčevi dvorani v Bolcu. Bili so povsod primerno sprejeti. Poleg društvenega predsedništva in udov bili so nekateri odličnjaki, kakor knez Auersperg, vitez Burgstaller iz Trsta, voditelj c. k. okr. glavarstva v Tornimi, in drugi povabljeni prijatelji društva. V Trenti je bil dne 30. društveni sestanek. Bolšk gostilničar je imel skrbeti za grlo in želodec. Ker je praktičen, prinesel, oziroma pripeljal, je vse seboj, tako, da ni potreboval zkoraj niti ognja. Ker si je dal s potrebo veliko opraviti, imel je isti dan za navadni ponedeljek, tako, da je moral navzoči g. župnik za isti slučaj vdeležeuce dispenzirati. V družbi je bil posebno glasau nek načelnik postaje v Budapešti, g. Caučig, kakor se je zapisal v knjigo tujcev v Baumbahovi koči. Kljub slovenskemu rodu, mi mu nismo k srcu prirastli. Potem smo stopali proti Bolcu, kjer je bila drugi dan seja. Po 8. uri se je odprla, in prvi je čital svoj referat o tem izletu iu o gozdnem stanu v bolškem okraju komisar g. Urh. Vo-syka (Čeh); drugi gozdar Rudolf Sclia-diuger (Nemec): o škodi za gozde vsled požiganja planinskih pašnikov iu vsled črtenja ; tretji: zastopnik poljedelskega ministerstva g. Anton Rossipal, kako je prizanašati mladim drevesom in sploh gozdnemu naraščaju in zadnji, g. višji gozni svetnik Vencel Goli : o pogozdovanju na Kranjskem in Primorskem. Hrvat, gozni svetnik Jožef Pučid je predlagal, naj še v bolškem okraju kozja paša kar mogoče omeji ter naj bi visoka vlada morebitno škodo pri ljudeh drugače poravnala. Prišlo je do več sklepov ali resolucij na vlado. Lah Rubbia se je posebno oziral na laške pokrajine. Povedalo se je, da se bo od zdaj naprej natančneje pazilo na bolške gozde, kakor doslej, — in da se postavijo hitro te dni v treh občinah ua Bolškem (v Bolcu, Čezsoči iu Logu) novi gozdni čuvaji, ki bodo nadzorovali občinske gozde, pa bodo podrejeni in odgovorni c. k. okr. glavarstvu. Zato službo bodo prejeli po 300 gld. na leto, katerih polovico zloži dotična občina, ostalo pa prispeva sama vlada. Ostale občine ua Bolškem, v kate- ganjalko. Čutil sem, da se mi je srce vstavilo, kri mi je pa zbog sramote vda-rila v glavo, da nisem mogel nič misliti. Pa prirojena mi lahkomišljenost je tudi ta strah hitro premagala, naredim lahek pokloni in veselo rečem. Oprostite gospodična, da se predrznem po tako nečastnem dejanju, pred katerem ste me zatekli, prositi nekoliko zdravila mojim ranjenim hlačam. Njem obraz se nagrbanči, za to pravi jezno : Gospod, če ste še vredni tega imena, vi ste v resnici preveč predrzni. Kaj ste pa imeli v našem vinogradu ? Kaj jaz? — Jaz prav nič. Kolika nesramnost! Sedaj mihoče še vstajiti da ni kradel grozdja. Nikaker ne. gospodične, tega. nikoli tajil ne bom, vender jaz nisem nič imel notri pač pa vi lepo grozdje. Proti svoji volji se je nasmehnila tem besedam, jaz pa ojunačen nadaljujem : Torej, če hočete, da bom saj nekoliko podoben „gospodu“ dajte mi šivanko, da si hlače zašijem, kakor vem in znam. Zraveu vas pa prosim, da se nekoliko potolažite, saj sem že dovolj kaznovan. Za sedaj naj bo, je rekla čez ne- rih vlada še vporni duh, pridejo tudi precej za njimi. Potem se je položil račun za preteklo leto ter ob enem prevdarek za naprej itd. Da je sledila hitro na to neizogibna velika „pogrnjena“, pri kateri se je jedlo (ali zajemalo) z veliko žlico in slednjič s šampanjcem pokalo, se razume samo ob sebi. Da je bilo med zborovanjem radi vdeležeuce v od vseh vetrov vse nemško, transeat, pa da je sledil vsaki napitnici, od prve (cesarju) do zadnje, ki se je končala tako : flHerr Weuzel Goli, er lebe wohl!“ vselej zategnjeni: Hocli! in to celč po trikrat, vmes pa edini eden »Živijo" ! to je vendar neodpustljivo, posebno če pomislimo, da nas je bilo največ Slovencev. *) Za zadnjo številko došlo prepozno. * V IG 8. C. kr. namestnik Gočs je sredo 19. julija uradno obiskal Št. Peter, Dorn-berg, Rihenberg, Ajdovščino in se je vrnil črez Komen v Trst. Sprejem je bil skoro povsod precej hladen. C. kr. namestnik si je ogledal cerkve, šole in druga javna poslopja. Imenovanje. Ravnatelj tržaškega c. kr. redarstva, vladni svetnik g. Kri-stofor Bušič, je imenovan dvornim svetnikom. — Cesar jn podelil okrajnemu glavarju Alojziju Fabianiju na Voloskem naslov in značaj namestništvenega svetovalca. Č. g- kapelan Fr. Knavs je napravil z odliko torek na Dunaju prvi ri-gorozum iz bogoslovja Čestitamo! Promocija. V saboto bo premoviran na dunajski univerzi doktorjem prava g. Frančišek Pavletič, odvetniški koncipijent v Trstu. Vrlemu gospodu čestitamo iz srca! Izjavavljamo, da novice „S Krasa" v zadnji številki našega lista ni pisal „do-tičui vikar", kakor ga nekateri snmuičijo. Uredništvo. Boj na Goriškem. Slov. poslanci so v „Gorici“ objavili pismo na dr. Tumo, v katerem ga pozivljejo, da takoj odloži deželno odborništvo. Dr. Tuma tega ne bode storil. Odborniki „Sloge“ so odložili odborništvo, ker ne morejo sedeti v odboru z dr. Tumo. Dr. Tuma pa se ne umakne. Sedaj prične zopet doba posovanja. Pripovedujejo da bode „Soča“ vse neljube izpostavila na javen sramotilni steber. Dober tek! O homatijah in razmerah še spregovorimo. Občili zbor „Sloge“. Tako burnega shoda še ni bilo. Tuma-Triller-Gabr-ščekova stranka vprizorila nečuven škandal. Po sili so zahtevali debato o volitvah. Dr. Triller stopil na stolico ter dal znamenje za javni škandal. Tulenje je pričelo. Dr. Tavčar je lahko vesel svojih učencev. Izvoljeni so bili vsi odstopili odborniki ter učitelja Križman in Furlani. Tumovci se volitve niso udeležili. Bili so pa v odločni manjščiui. Komentar o shodu prihodnjič. Opzarjamo slavno občinstvo, še enkrat da bo 30. julija v Št. Petru v korist „Šolskega Doma in Alojzijevišča" kaj časa. in je izginila v bližnjo sobo, pa kmalu se vrne in s porednim nasmehom mi izroči šivalno orodje. Ko sem se mej tem ozrl, prijatelja ni bilo nikjer, hitro sežem po izročenemu mi orodju in začnem šivati. Pa zastonj sem še mučil, delo mi ni šlo izpod rok. Ko se tako mučim, oglasi se nekdo v kotu: Gospod, vidim, da vaše roke niso za šivanko. Dajte, da vam jaz zašijem. Hitro se ozrem, odkod glas prihaja, ali joj, mej tem sein si zadrl šivanko v nogo, da sem kar odskočil. Oba sta se začela smejati tako, da sem se tudi jaz kmalu pridružil temu duetu. Mej tem jet pa iz kota, kjer je sedel in pil, stopil krepak mladenič, katerega pa prej nisem zapazil Bil je slučajno krojač na potu v Reko, kamor se je napotil za delom. Hitro mu ponudim svojo nogo, da bi mi zašil hlače, pa on s tem ni bil zadovoljen, ampak je hotel da jih slečem. »Kako bi to vendr mogel storiti tukaj, ko vsaki čas lahko kdo notri pride*, mu odvrnem. „Stopite v to sobo", me nagovori mlada nagajivka in poredno se smeje mi pokaže bližnja vrata, in zaprite se od znotraj, pa vas ne bo nihče nadlegoval." (Dalje prih.) javna tombola, katere naj se vdeleži vsak zaveden Slovenec iz Gorice in okolice. Pred tombolo ob 5. uri začne koncert. Po 5 V, se konča razprodajanje srečk; dobilo se bodo le še pri komisiji do 6. Tombola bo na to točno ob 6. uri. Prosi se slavno občinstvo, da se podviza z nakupovanjem srečk, v prav obilni meri. Ure za plemenito narodno stvar! „Mal položi dar, domu na oltar!“ „Eco (lel Litorale" se je na našo opazko, da tržaški njegov dopisnik se ne upa priznati Slovencev v Trstu, prav gorjansko zaletel v uas. Mi gospodov okoli „Eco“ ne bodemo učili možatega pisaiija, | povemo jim pa, da s tem načinom nam J ;prav nič ne imponujejo, kakor tudi še I niso nič dokazali. Sprejemanje v „Alojzijevišče“; Kakor vsako leto, sprejeli bomo tud} letos 15—20 učencev v zavod. Učenci ki želijo sprejema v zavod, naj vložijo prošnje do 20. avgusta t. 1. Prošnji naj dostavijo šolsko spričalo in krstni list, od dušnega pastirja pa naj si izprosijo za pelateno priporočilno pismo. Prosilci naj imajo pred očmi društvena pravila, ki se glasijo: §. 3. Učenci, ki hočejo biti sprejeti v zavod, morajo a) biti iz goriške nadškofije, b) biti lepega obnašanja, jdravi, se •spričali izkazati svojo sposobnost za učenje in imeti nagnenje in yeselje do duhovskega stanu, c) biti sposobni vstopiti vsaj v tretji razred na c. kr. vadnici v Gorici (Učencev iz nižjih razredov ali iz ljudskih šol ne bomo sprejamali), d) biti stari vsaj 9 let, pa tudi ne prekoračiti one starosti, katera bi zarad ■ vojaškega nabora otežila njih sprejem v knezonadškofijsko semenišče, ali pa po zvršenih gimnazijskih šolah njih vstop v goriško bogoslovnico, e) biti sinovi poštenih krščanskih sta-rišev. §. 4. V zavodu dobivajo učenci hrano in stanovanje; za obleko, za posteljno perilo, potrebne učne knjige in druge šolske potrebe skrbe njih stariši, oziroma varuhi/ Vsak prosilec naj napove, koliko bi utegnil plačavati. Polno plačilo je 12 gld. na mesec. Prošnje je pošiljati: Odbor Slov. Alojzijevišča, Gorica. V Gorici, julija meseca 1899. Odbor. Za Alojzijevišče: Preč. g. Jožef Fabjan 10 kron ; preč. g. Alf. Blaško nabral'pri vmeščenju novega g. župnika v Škrbini 14 k» on; preč. g. Jos. Kragelj, dekan tolminski 24 kron ; preč. g. Andrej Ferfolja 20 kron; preč. g. Anton Pahor 20 kron. Vsem prečč. gg. dobrotnikom Bog stotero povrni! Slov. Alojzijevišče se bode vedno v hvaležni molitvi spominjalo svojih dobrotnikov. Županom v Kobaridu je bil izvoljen dne 17 julija t. 1. g. Jož. Rakovš-ček, oče bilšega učitelja Rakovščeka. Po pretekli dobi treh let so prišli „klanča-rji" zopet na krmilo, katero so jim mo-1 rali prepustiti „placarji“. Nadjamo se, da bode sedaj mir. Strela je udarila v soboto v hišo veleposestnika g. Fiegelna. Strela je omamila gospodarja, hlapca in deklo. Male pesmi. V Celju v tiskarni Drag. Kribarja je izšla mična knjižica z naslovom „Ma.le pesni", ki so namenjene mladini. Pesni je zložil znani pesnik Jožef Mar. Kržišnik, kapelan na Teharjih. | Dobivajo se v Celju v tiskarni Dr. Hri- I barja po 12 kr., po pošti 15 kr. Iz Volčjegrada nam pišejo, da so zakopali 24 letnega Frančiška Rebulo, vrlega mladeniča. Pokojni je bil marljiv delavec v nabrežinskih kamnolomih. Pogreba se je udeležila vsa mladina. Žalujoči tovariši. Pognali so jih. V Piranu so Ita-bjani priredili shod z namenom, da u-8t*;°ve zadrugo za razprodajo poljskih pridelkov s piranskih kmetij. Kmetje, ki so bili že prevečkrat osleparjeni, niso hoteli verovati, da bi gospoda res snovala | zadrugo v njihovo korist. Izrazili so ta svoj dvom na precej krepak način. Zagnali so hrup in začelo je padati tudi batin. GospodaJ so skozi okna iu vrata \ bežali na prosto. In ti kmetje — so Ita-lijam% Šolska razstava v „Šolskem domu* je izbujala občno pozornost. O razstavlja-| nih delih je bila sodba obiskovalcev prav ! laskava. Šestrazredna zaaebna ljudska šola društva „Solski dom" je obiskovalo letos 356 otrok. V mestni slovenski štirirazrednici jih je bilo 240. 506 otrok je tedaj hodilo v slovensko šolo. Izid zrelostnih izpitov na gim- naziji. Od 35 osmošolcev je delalo izpit 30. Od teh je napravilo izpit s povoljnim upehom, 5 od teh z odliko, 6 jih sme iz enega predmeta izpit pomoviti, 3 so padli za celo leto. Siovenci maturantje so bili štirje. Toča je napravila precej škode v Krombergu in v Solkanu. Nekaterim je uničila skorej polovico pridelka. Nesreča v Puljn. V trdnjavi sv. Danijela poleg Pulja se je povodom vaj razletel top ter ranil štiri vojake. Visoka starost. „Glas Črnogorca" poroča, da v Belotiču živi 125 let stara vdova Staniča Borovič. Davčni popust. Za tekoče leto popusti vlada vsled novega dohodninskega davka na zemljiškem davku 12.5 odstotkov, pri hišnem pa za 11.2 odstotkov. Hrvatska gimnazija v Pazinu se otvori s početkom prihodnjega šolskega leta iu sicer prvi razred. Pazinski rodoljubi so že osnovali dijaško podporno društvo. Učiteljev iu duhovščine naloga je, da izberejo zadostno število sposobnih učencev za I gimnazijski razred. Trgovsko obrtna zadruga je imela v juniju 2*1.546 kron 7 vin. prometa. Hranilnih vlog se je vložilo 54.110 kron 86 vin., izposojil pa se je dovolilo 550.418 kron 10 vin. Število deležev je naraslo na 2457. Pogorel je v nedeljo hlev Antona Semoliča, po domače Koradina, v Brestovici. Kako je ogenj nastal, ni znano. Češko tehniko v Brnu otvori vlada šš to jesen. Za to so se Čehi že dolgo poganjali. Vojaki zastrupljeni. V Tridentu je bilo zastrupljenih 36 vojakov, ker se je po neprevidnosti arzenik zamešal med sol. Vojaki so iz nevarnosti. Dobro so se imeli Goričani dne 10 t. m., k so dirkali z osli. Posebno pa je navdušenje vzkipelo zvečer ob godbi, kije zasvirala istrsko himno. Viva 1’Istria! Viva Capodistria ! seje razlegalo po Dre-herjevem vrtu. Zakaj, to ume vsak, ki ve, kaj se je godilo ob zadnjem deželno zbor-skem zasedanju v Kopru. Slavnostno zborovanje na čast prevzornemu kardinalu je priredila „U-nione-cattolicosocialeu. Govorila sta msg. Alpi in g. Planiscig. Kardinal se je zborovanja udeležil. Nezgoda na železnici. Vihar, ki je nastal 14. t. m., pognal je štiri tovorne vozove s postaje Zagrad ter jih tiral proti Ronkom. Naenkrat prižvižga vlak ter trči v vozove. Štiri vozovi so razbiti. Človek se ni noben ponesrečil. Slavnost blagoslovljenja zastave društva „Adrija“ v Barkovljah je bila sijajna. Pokazalo je, da tržaški Slovenec še živi,, neomajen kakor skala. Živeli zavedni Barkovljani! Sin Cecconijev se je 18 t. m. vsmrtil. Amerikanski dvoboj ? Pri Sv. Ivanu v Trstu se je vrgel tamosnji domačin v občinski vodnjak „na gmajni". Bil je že več let bolan. Na občnem zboru kranjske kmetijske družbe je nastala rabuka. Na zbor je prišlo nad 300 kmetov. — udov To pa liberalcem iu načelniku dr. Tavčarju ni bilo po volji. Bali so se, da prodro kau-didatje kmetske stranke. Začeli so razsajati in vpiti, da se volitev ne sme vršiti, ker da ni mogoča kontrola. Ker je bilo gotovo, da prodro kandidatje kmetske stranke, je predsednik g. Murnik kar samo — oblastno zaključil občni zbor. Taka je s foboda pri liberalcih. Društvo „Šolski dom“. — (VI. izkaz od 1. do 30. junija). Kot ustanovniki so se oglasili z doneskom 100 gld.: Sl. županstvo v Nabrežini in gospod M. Pregelj, profesor na navtični šoli, sedaj pri Sv. Lucij na Mostu. Vplačali so: gld. kr. Prof. Bežek Viktor za mesec junij 2.— Sl. županstvo v Ajdovščini usta- novnino 100.— Hausner Ivan, trgovec v Gorici, na račuu ustauovnine še 25.— Sivec Fran, c. kr. vadn. učitelj, letnino za 1899. 5.— Zorzut Ant., nadučitelj v Medani, preostanek naročnine „Edi- nosti 0.50 Šantel Ant., c. kr. prof. v Gorici 5,— Oblak Janez, župnik v Gradu pri Bledu 1.— Golja Ulrih, posestnik v Dorn- bergu v. . . 0.50 Vrtovec Jos., krojač v Vel.Žabljah 0.20 Koren A. v Gorici za april in maj 2.- Blažou Fran, „ „ „ „ 2.— Kavčič Jos., , „ „ „ 2.— Bolko Leopold, za maj in junij 2.— Črnigoj Jos., knjigovez v Dobrav- ljah 1.— Dragotin Treo, odvetnik v Po- stojni . 1.20 Pavlina Pajkova na Dunaju . . 5,— Po upravništvu ,Soče" št. 38 . 22.84 » n n n 40 27.66 » n n n ^2 6.40 n n it r 46 . 136.75 n n m ,, 48 . 12.61 Leban Fran, nadučitelj v Trno- vem, nabral v pisani družbi pri Peršiču 1.20 Dr. Anton Gregorčič, pokrovitelj- nine še 300,— Pavlica Jos., župan v Rihembergu 0.50 Ličen Maks, posestnik v Rihem- bergu 0.50 Reja Ivan, krčmar v Gorici, na račun ustauovnine .... 25.— P. Hijacint Šalamun v Vel. Ža- bljali nabral z geslom: »Po- magajmo svojini vojakom" . 2,— Hranilnica iu posojilnica v Tol- minu 45,— Županstvo v Kanalu podpore . 10.— Dr. A. Rojic v Gorici .... 0.20 Gostje zbrani v Škrbini na ženi- tovanju g. Leop. Abrama dne 22. maja 6.— Po upravništvu „Soče“ št. 50 18.10 52 » n n H • 5.70 Skupaj 774.86 Vsled prejšnih izkazov . . 4357.93'/a Do 30. junija torej došlo . 5132.791/* Odbor društva „Šolski dom'1. Vabilo k izletu na Črno prst, kateri priredi „Soška podružnica" Slov. planinskega društva v sredo 26. iu četrtek 27. julija 1899. Vspored : 1. Odhod iz Tolmina z vozovi do Podbrda v sredo 26. julija ob 3 uri popoldne. Prenočišče Podbrdom. 2. Odhod na Črno prst (31/* ure hoda) iz Podbrda v četrtek 27. julija ob 3. uri zjutraj. 3. Opoludne skupni obed v Hudajužni v gostilni g. Simona Kemperle in potem občni skupni odhod v Tolmin z vozovi. Udeležniki blagovolijo naj se javiti zaradi preskrbljenja vozov, priprav za prenočišče, obed, nosače itd. najkasneje do 23, t. m. v pisarnici podružničnega načelnika dr. K. Trillerja v Tolminu. — Gostje dobro došli! — Tolmin, dne 14. julija 1899. — Odbor „Soške podružnice" Slov. planinskega društva. Izkaz dohodkov, stroškov in premoženja „ Dijaške kuhinje v Trstu* za šolsko leto 1898-99. Dohodki: Od lanskega šolskega leta ostalih 8 gld. 58 nč., dohodki, ki smo jih že objavili v tem šolskem letu in sicer 30. oktobra, 21. decembra in 3. marca v „Edinosti“ in v „Primorskem listu" — znašajo: 356 gld. 30 nč. Za tem so še darovali: N. N. 2 gld., g. J. Sotlar 2 gld., g. E. Legat 2 gld., g. Miha Truden 18 gld., g. Ivan Mankoč 10 gld., g. dr. Glaser 2 gld., župnik Budin .2 gld., g. šolski svetnik Jesenko za drugi semester 10 gld., gospa Buontempelli 5 gld., Lucija Smolnikar 3 gld. 50 nč., g. Št. Jenko 2 gld., Tržaška posojilnica iu hranilnica 40 gld., g. Albori 5 gld., g. J. Gergič 2 gld., gospa A. Maraitini 50 gld., g. K. Gregorič 20 gld., g. Fr. Guštin nabral 6 gl., g. Klemenc 2 gld., g. Živic 1 gld., g. A. Furlan 3 gld. Skupni dohodki-. 552 gld. 38 ni. Troški: Za hrano se je plačalo vsega 432 gld. '92 nč. Dijakom za knjige, šolnino iu druge potrebščine: 75 gld. 90 nč. Izkaz premoženja: 43 gld. 46 nč. Dijaško kuhinjo je obiskovalo 37 gimnazijcev in realcev iz raznih krajev tržaške okolice. Vsem blagim dobrotnikom bodi izrečena najtoplejša zahvala, istotako slavnemu odboru „Tržaškega podpornega in bralnega društva", ki je dijakom odka-zal svojo lepo dvorano za obedovanje in učenje. Trst 4. Julija 1899. Julij Warto. Koliko je šol pri nas iu drugod? Pri nas nekateri ljudje godrnjajo, da se zida in ustanavlja preveč šol. V resnici pa imamo mi v Avsriji, in zato še posebno mi Slovenci premalo šol, zakaj po drugod jih imajo več. Zato pa je ljudstvo po nekaterih tujih državah bolj izobraženo, pa tudi bolj — premožno. Poglejmo! | — Avstrija šteje 42,580.000 duš iu ima 17.735 ljudskih in 472 meščanskih šol. Pride terej na vsakih 100.000 prebivalcev po 74 šol, ali ena šola na 1350 duš. V Ševerni Ameriki pa pride ena šola na 210 prebivalcev, v Norvegiji na 270, na Švedskem na 443, na Francoskem na 473, na Italijanskem na 546, na Španskem na 560, v Luksenburgu na 624, na Danskem na 601, na Nemškem na 826, na Portu-galkem na 848, na Nizozemskem na 1015, v Belgiji na 1070, na Angležkem-na 1203, na Grškem na 1245, na Rumunskem na 1754, v Bolgariji na 1784, v Rusiji na 2196, v Srbiji na 3112 duš. Rumuiii.ja, Bolgarija, Srbija, Rusija iu seveda Turčija so na slabšem ko mi, po drugod je povsod boliše. Koliko velja avstrijsko in ev-rovpsko vojaštvo na leto ? Avstrija je potrošila, it 1 leta 1866. do danes vsega vkup 3900 milijonov gld. (Za letošnje leto samo je bilo za vojaštvo v proračun postavljenih 184 milijonov gld.) En infan-terist velja pri nas na leto 221 gld., lovec 226 gld., kavalerist 468 gld , topničar 348 gld., ženist 246 gld., voznik 500 gld.; povprek velja jeden vojak 325 gld. na leto brez orožja. Novo orožje (puške, sablje itd) je veljalo pri nas od leta 1866. do leta 1888. vkup 187 milijonov gld. — Vse Evropske države pa izdajajo za samo vojaštvo na leto več ko 2500 milijonov gld.! Evropske vojske so požrle v poslednjih 40 letih 28 milijard 25 milijonov, t. j. osemidvajsettisoč dvestopet indvajset milijonov gld.! Padlo je v teh vojskah 2 milijona 580 tisoč mladih iu zdravih fantov! — S temi vojskami napravile so evropske države 52 tisoč 775 milijonov gld. državnega dolga. Potem pa še ljudje poprašujejo kam gre denar? Industrija napreduje tudi pri — beračih. V New-Yorku je policija prišla na sled neki posebni družbi; zadela je namreč lia družbo beračev, katera je po najmodernejših načelih iu po najpopolnejših načinih delovala v povzdigo industrije beraške. Ta akcijska družba je bila tako cvetoča, da si je natočila v Broo-klyuu neopravljeno stanovanje za 25.000 fr. V tem stanovanju so bili naloženi društveni zakladi: 3000 bergelj, 4000 rok in nog z lesa, 6000 pisem, katera tožijo o grozni nesreči onih, ki ž njimi po cestah ljudi nadlegujejo. Vsako jutro so se zbrali delničarji v teh prostorih, tam so dobivali vsak dan sredstva za svoje delo čez dan, dobili so berglje za 1 frank, leseno nogo ali roko za pol franka, pismo za 25 cent. Poleg tega so v društveni pisarili dobili naslove radodarnih ljudi, bolje obiskanih javnih prostorov, podpornih društev itd. Za čas bolezni so bili po društvu z vsem oskrbljeni. Vsak mesec so dobivali izplačane visoke delnice. — Načelnik društva je postal v kratkem bogatin in v gledišču se je uprav kratkočasil z damo v dijamautih, ko ga je policija prijela in zaprla. — Sedaj je društvo razgnano in njegovo bivališče je zaprto. Najbrže, da, se razkropljeni udje zopet zbero iu se lotijo dela, vsaj človek je ustvarjen za ,— delo ! Moderna tehnika v službi tatov. V Londonu se je pred nekaj dnevi pripetil dogodek, ki vzbuja občno pozornost prebivalstva. Iz močne, rekli bi nepredirne železne blagajne, ki je bila opremljena z vsemi modernimi napravami v svrho varnosti pred tatovi in ki se je nahajala v globoki podzemski [kleti, katere močni zidovi ob straneh, na stropu in na dnu so bili podobni stenam vojnih oklopnic, iz te blagajne je bilo toraj u-kradenih pri zaprtih vratih 20 tisoč funtov šterlingov, o katerih še sedaj ;ii ne duha ne sluha, kakor tudi ne o tatovih. Posluževali so se 1-oparji svedra iz diamanta, s katerim so mogli prevrtati tudi najtrše skale, neke vrste plinove svetilke, katere plamen je raztopil najdebeleje železne ploče, in železnih drogov, s katerimi so odrivali zidovje in kamenje. Delo so izvršili pod zemljo iz sosednje kleti v nekako osmih dneh. Prvih sedem dni so porabili za rov do blagajne,, poslednjo noč pa za vrtanje železa. Pretrgali so isto noč tudi vse brzojavne in telefonske zveze. Tudi pri menjavanju bankovcev in na poznejšem begu niso mogli priti na sled roparjem. Nesramnost Židov raste. Dne 25. junija so Židje v Lvovu s kamenjem napadli katoliški pogrebni sprevod. Jeden kamen je zadel mrliča spremljajočega duhovnika. A to Židom še ni zadostovalo. Z okna zlili so na pogrebce poln škaf pomiji. Pogrebniki so vse mirno prenesli. . Isti dan so Židje zvršili š * hujši zločin. Ob 11. uri po noči je šel duhovnik z Najsvetejšim k bolniku. N.ie:ikrat se odpre okno, in judovska buča pokuka skozi okno, in na duhovnika se vlije vsebina ponočne posode. Policijskega agenta, ki je šel v hišo, da poizve ime zločinca, so Židje vrgli po stopnicah. Nato so odposlali oddelek 10 policajev, ki so prijeli celo družino Steinbach, katera je stanovala v dotičnem stanovanju. Prebivalci so radi čidovskih nesramu »stij silno razburjeni. Sešito srce. V „Edinosti" se opsuje nenavadna operacija, katero je dr Pam »ni izvršil na nekem 23 letuem mladeniču. Istega so bili zločinci napali ter ga /. bodalci ranili v srce na dveh mestih. M ilo živega so ga spravili v bolnišnico. Dr. Pamoni je prerezal prostor med tretjini in petim rebrom ter opazoval rano v ncu. Na osrčniku je videl ubodnino, k.ttero je razširil na šest centimetrov. V prednji steni srčnega prekata sti bili rani, po en centimeter dolgi. Iz istih je bruhala kri curkoma. Dasi sti bili rani nevarni, vendar je poskusil zdravnik sredstvo, ki se, v takih slučajih še ni rabilo : znšil je rani. In glej, čez 49 dni je mladi mož zapustil ozdravljen bolnišnic.-. Romanje v Jeruzalem. Zadnji obrok za zglaševanje na božjo pot v sv. deželo se bliža svojemu koncu. Slovenci, ki imate dovolj gmotnih smlstev, pridružite se temu romanju, s katerim se sloven-ki narod pokloni božjemu Zveličarju tam, kjer je živel, učil in za nas trpel. Tirolci, ki so to pot lani liodili, so se duševno vsi poživljeni vrnili domov, in nameravajo prirediti novo romanje n.t svete kraje v Palestino. Slovenski narod s tem romanjem proslavi Boga in samega sebe. Slovani na šoli političnih znanost ij v Parizu so letos dosegli nenavaden uspeh [zvzemši prvo mesto in nagrado v znesku 300 frankov so vsa druga mesta dobili Slovani. Tako je drugo nagrado 200 frankov dobil Hrvat St. Radič, tretjo Poljak Kinjorsld, četrto Bolgar Mihajlov, peto Hrvat Jelavič, sedmo zopet Poljak Kripski; v vrsti odličnjakov sta tudi dva Rusa. Vezuv, je minuli teden sipal ognjen dež na Pompeji in bližnjo okolico Ljudje so morali bežati. Trije vlaki so trčili v noči od nedelje na ponedeljek na ameriški želez-ničui postaji Winsford. Najprej je pred postajo skočil s tira tovorni vlak in steni zastavil bližnij tir, po katerem je nekaj minut pozneje pridrdral drugi tovorni brzovlak in se z vso močjo zagnal v razbite vozove prvega vlaka. Toda to še ni bil" dovolj. Od nasprotne strani je došel 1.tnalu nato zabavni vlak z velikim številom izletnikov ter z vso silo butil v. razbite vozove prvih dveh. Razbitih je do petdeset voz in ranjenih veliko število oseb. Nesreča se je morala pripetiti le vsled skrajne nepaznosti osobja, čegar prva dulšnost bi bila morala biti odvrniti nadaljo nesrečo. Katoliška delavska društva na Nemškem. V „Zvezo“ južnonemških katoliških delavskih druže]/ je stopilo 281 društev s 46.535 člani. 102 društev ima svojo blagajno, iz katere so izplačali 25 789 mark rodbinam umrlih članov. Blagaino za bolnike si je ustanovilo 105 društev ki so izdala za podporo 89.833 mat k. Lastne hranilnice ima 63 društev, v katere so vložili I. 189S 143.740 mark. Knjižnice brojijo nad 10,000 knjig. Šest društev ima vzako svoj lastni društveni dom v skupni vrednosti 2 mil, mark. Tako napreduje delavstvo, če se združuje. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so poslali: G. dr Juro. Hra-šovec, advokat v Celju 1 gld. 05 kr. — Kovačev Matjaž Krabonoš 1. gld 50 kr. — Slavna Posojilnica v Celju letne podpore 50 gld. in za novo slovensko šolo na Muti 100 gld. — C g. Fran Zdolšek, župnik pri Sv. Jerneju pri Ločah 4 gld., katere je volil pok. mladenič Anton Marguč — G. Ivan Rožman v Konjicah nabral na prijateljskem večeitt na čast slovenskega skladatelja Vek. Vavpotiča in slovenskega rodoljuba J Puklna 7 gld. — 0. g. Andrej Keček, kapelan na Muti, nabrai za mutsko šolo 25 gld 50 kr., in sicer na instalaciji čč. gg. Franca Klepača, župnika pri S. Ožbaltu, in F ranča Murta, župnika na Muti, 14 gld. 50 kr. potem so darovali č. g Jurij Bezenček, župnik v Čaitramu 1 gld, ter č. g. Matija Sko-rjanec župnik pri S. Florijanu ob Boču, in g. dr. Franč Jankovič in njegova sopioga 10 gld. — G. Fran Rudolf, gostilničar v Črnem Vi lm 50 kr. — Namestilo kiesa pred praznikom sv. Cirila in Metoda N. z N. 10 gld. — C. g. Fr. Sal. Gomilšek. kapelan v Jarenini, nabral za mutško šolo med dohovniki na pastoralni kont-renci v Jarenini 7 gld. — G. Mart in Kocbek, c. kr. notar v Marenbergu, ob selitvi v Konjice iz nabiralnika 5 gld. 80 kr. — Č. g. Andrej Šimenec. župnik v St. Lovrencu, 5 gld. — Č. g. Mihael Saje. župnik v Stangi 80 kr. — Podružnica za Bled in okolico 50 gld. - G. Ivan Peidan, veleti žeč v Ljubljani od Ciril-met. (lovili vžigalic zoper 200 gld. — C. g. Novak, kapelan v Metliki; v dober namen na čast. slovanskima blagovestnikom.! 5. gld. — G. Josip Vrtovec, krčmar v Vel Zabijali, iz Vrtovčevega nabiralnika 1 gld. 20 kr., Josip Koblar in Antonija Herzog po !0 kr. in nabiratelj 1. gld. 30 kr. Rajhenburški Harambaša nabral med ondotnimi rodoljubi za godovno darilne sv. blagovestnikoma 16 gld. — Č. g. Martin Medved, kapelan v Slov. Bistrici nabral pri veselici v Polčanah 6 gold. — Moška podružnica v Kranju 60 gld. — Za mutško šolo so darovali na pastoralni konferencij v Ma-rembersftt zbrani dohovniki 10 gld. in sicer čč, gg. Juri Zuiavč 4 k., Andr. Keček 3 k.; Avsr. Hecel, Franc Klepač, Rud. Raktelj, Fr. Kurt, Mat. Tertinek po 2 k, in Mart. Sfolz.. Kr M.unlelček, Jos, Somrek po 1 k. — Prisrčna hvala vsem darovalcem. Pri tej priliki posebno priporočamo izvrstne vžigalice družbe sv Cirila in Metoda. Nobena slovenska hiša ne bodi brez teh vžigalic ; tirjajmo jih po vseh prodajalni-cali! Blagajništvo družbe sv Cirila in Metoda v Ljubljani. JAVNA Tombola v ŠT. PETRU bo v nedeljo 30. julija 1899 ob 6. uri popoldne na travniku za cerkvijo v korist Šolskega Doma in Alojizijevišča. Dobitki: prvi 200 kron, drugi 400 kron. Ob. 5. uri prične KONCERT, pri katerem bo svirala cela godba c. kr pešpolka 47 pod osebnim vodstvom visokor. g. pl. Benezuija. Po tomboli se nadaljuje koncert v posebnih prostorih s prosto zabavo in narodnim petjem. Poskrbljeno bo tudi za tlobi‘o postrežbo. Srečke po 20 kr. Goriške Slovence in njih prijatelje vljudno vabi k obilni vdeležbi Odbor „Slov. Zveze“. Dober zaslužek z a sposobne, vztrajne, potovalne zastopnike, zmožne deželnih jezikov z dobrimi referencijami. Več pri ljudski zavarovalnici «TJniversaie» v Vrtni ulici št. 25 (Via Giardino). iSs Saunig & Dekleva V GORICI — Nunske ulice 14-16 — V GORICI in šivalnih strojev Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev, n. p. za čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdobe od 32 gld. naprej. V zalogi imata tudi dvokolesa, pu šlce in samokrese. Ed. Pavlin, v Govicl v Nunskih ulicah st. 10. nasproti gostilne „Belega Zajca" usoja priporočiti preč. duhovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palm, šopkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, mrtvaških oblek, rakev vsake velikosti, zlatih čerk. lesenih stajal za palme, zlatih loncev, svilnatih trakov vsake širjave in barv, črno rumenili, trobojnic bisernih vencov, papirja (manšete) za šopke, papirja v vsakih barvah za izdelovanje cvetlic. Belega in črnega papirja in zlatih nog za rakve, zlata za olepšanje. Vse po najnižjih cenah Opozarjam tudi da tiskam črke na derilo in sprejeman vsa v to stroko spadajoča dela. Anton Obidič, čevljar v Semeniški ulici št. 4 v Gorici, priporoča so za raznovrstna naročila po meri ' za gospe iu gospode. Naročila se izvršuje hitro Priporoča dalje tudi Kvojo. razpošiljatve iz glavnih pridelkov od 5. litrov naprej (prosto Gorica). Olje jedilno fino 32 krajcerjev „ dalmatinsko 36 „ „ istersko 40 „ „ namizno I.a 44 „ „ „ najfinejše 48 „ „ „ extra 56 „ „ „ specijalitetno 60 „ ,. Poseb. za cerkveno luč 38 „ Anton Širca Gorica, nunska ulica 12. Proda se za blizo 3000 goldinarjev zlatanine, srebernine in nikljevega blaga, namreč verižice za ure, pontapš, uhani, kolaui itd. Ugodna prilika za razprodajalce. Odda se tudi na vknjižbo. Ponudbe sprejema opravništvo našega lista. oooooooooo Anton Pucelj brivec na Travniku št Sl priporoča se sl. občinstvu v mestu in na deželi za dobro in hitro postrežbo, prodaja tudi različne parfumerije za dame in gospode po prav nizki ceni. JSFa Travniku št. Sl v Gorici. Novo. delavnica cerkvenih posod in orodij. Gorica, matjislratua ulica št. 8. Podpisani vsoja si naznaniti preč. duhovščini, da je odprl novo delavnico cerkvenih orodij in posod ter se priporoča za naročbe svečnikov, svetilnic itd. v vsakovrstni kovini in v vsakem slogu po najnižjih cenah. Ker še nima ilustrovanih cenikov, pošlje po želji preč. duhovščini obrise raznih posod in orodja. Priporoča se tudi za popravljenje rabljenih reči, jih zopet posrebri in pozlati, tako da dobijo 'prvotno stanje. Izdeluje strelovode po najboljših iz najdbah in popravlja že rabljene. Vdani Franc Leban s r e b r a r. Silil pristna bela in črna vina iz vipavskih ^ furlanskih, Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča briških, dalmatinskih in isterskili vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cne zmerne. Postrežba pcštena. -MHIIlil *••••■■»- orodaialnlco Sestrin V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: Francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, gorušice (Senf) ter drugo u to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmerni cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin trgovca v Seminiški ulšt, 1 v hiši, kjer je „Trgovsko-obrtno-zadruga“. Pozor kolesarji! Ir Jff tl; Najbolja in najlažje tekoča kolesa sveta! Snov in delo sta nedosegljiva, Jamči se za dve leti. Glavni zastopnik A. Iu E K S. FF E FF E Ft v Solkanu. Zaloge: v GORICI: Karol Komel, Semeniška ulica št. 8. V TRSTU : Anton Škrl, ulica San Lazzaro št. 6 ; Gesssi iu Paolini, ulica Molin piccolo št. 2. V LJUBLJANI: Ernst Speil, Turjaški trg št. 1. 1 ra* M r NOVA ZALOGA. 2. 3. 4. 5. 6. Mošnički za denar od 10 kr. navzgor, listnice (Brieftaschen), ta-bačnice, žepnice za smodke in svalčice (cigaiete). Žepni nožiči od 15 kr. navzgor. Umetnih cvetlic obstojni deli in svilen papir. , ,., Pergamenten papir za zavijanje masla, prau po t in ‘irif! Sv. podobe, tudi s slovenskim napisom \ polah in pruezane, od 30 kr. navzgor. . . . , 10 Vpisovalne knjige raznovrstne velikosti in debelosti od 4 kr. do gl. komad. , Molitveniki (mašne knjige) od 12 kr. do 4 gl. • »x;no Sicer pa so v zalogi raznovrstne pisarniške m šolske potrebščine tekmovalnih (konkurenčnih) cenah. Za naročila priporoča se najuljudneje LIKA.Fl Gorica, dne izdanega lista. L| 7. po