VE 5TI I TL SLOVEi^iHJE DOLGOVI. — Titovska vlada mlajši fantek je star 7 let. Jure-je sedaj, ko ji teče voda v grloJževe so tudi selili in več družin pridno začela plačevati inozem-jiz Kranjske gore. Ljudje blaške dolgove. Tako je plačala'gru jej o tiste, ki so umrli pred USA 17 milijonov dolarjev za'no so te stvari prišle nad nje. podržavljeno-ameriško premože- SIN HEROJ. — Po Ameriki nje v Jugoslaviji in 5 milijonov sedaj Tiita slikajo z nekim mladim fantkom, o katerem pravijo, da je njegov sin. V Jugoslaviji o kakem tako mladem Titovem sinu nič ne vemo. V vseh družbah pa se veliko govori o sinu- za druge titovske dolgove. Angliji je plačala 4 in pol milijonov funtov-šterlingov za konfis-cirana angleška podjetja, Belgiji so morali plačati 356 milijonov belgijskih frankov, Švici pa heroju. Broz žarko, ki ima baje mnoga rdeča odlikovanja je namreč vzorna baraba. Popiva in se pretepa po barih. Je pač produkt sovjetske mladinske vzgoje. Tito nič rad ne sliši o njem in ga je dal pod ključ. ■o- 75 milijonov švicarskih frankov. JESENIŠKO DEL AVSTVO je vedno bolj nezadovoljno, življenje' v tovarnah je postalo neznosno. Ker je tam veliko nasprotnikov režima, je v celi tovarni vpeljan neznosen sistem voh'unjenja in ovajanja. Kazni za vsako malenkost so tako hude, da morajo nekateri dati ve3 svoj zaslužek za nje po cele mesece. Pa kljub vsemu pritisku Po Murray, predsednik CIO, apelira na delavce, naj vztrajajo Youngstown, O. — Phillip Murray, predsednik CIO jeklarske unije, je tukaj govoril 16,-000 delavcem ter izjavil: “Izjav, ljam vam, da ne bo dolgo in vsi bomo srečni in veseli. Stavka bo končana in jeklarski delavci bodo zmagovalci. Ameriško ljudstvo bo imelo od tega samo dobiček.” Murray je udaril po vodite-: ljih jeklarske industrije, ki ne dovolijo delavcem proste pokojnine in zavarovalnine. V istem času se pa stavka jeklarskih delavcev vedno bolj čuti v raznih mestih, International Harvester Co. v Chicagu je poslala domov okrog 3,500 delavcev, ker nima jekla. Vladni posredovalci se trudijo, da bi privedli obeh stranki k sporazumu. Danes bo seštanek z zastopniki Bethlehem Steel Co., v New Yorku. Do srede prihodnjega tedna bodo vladni posredovalci imeli sestanek z vsemi večjimi jeklarnami. Na drugi strani bodo pa govorili, to se razume, tudi z zastopniki unije. -----o----- Zelem luč je znamenje var- VIHAR JE PUSTIL ZA SEBOJ 21 ' SMRTNIH ŽRTEV Vihar, ki je divjal po osrednjih državah pred nekaj dnevi, je pustil za seboj 21 smrtnih žrtev in sicer: v Wisconsinu 6, v Iowa 1, v South Dakota 2, v Kansas 4, v Wyoming 8, v Nebraski 2 in 3 v Illinois. Temperatura je bila padla za 20'stopinj, dočim je vladala po vzhodnih državah silnp vročina. Včeraj so bili nalivi od severn-ga dela države Ohio, preko Illinois, Indiana, Oklahoma in severne Texas. Strela j« ubila tri člane družine Rim. — Strela je udarila le tretjič v SO letih m isto mesto in ubild le tretjega člana iste družine. V Taranto v juieti Italiji je bil ubit od strele tretji molki iz druline Primardo. To je bil 27 1st stari Rollo Primardo, ki ga je nedavno ubila strela na njegovem dvorišču tekom hude nevihte. Pred dvajsetim| leti je strela ubila njegovega očeta na istem mestu. |n pred 50 leti je strela ubila prav tam njegovega deda. Unije (10 v Clevelandu bodo zahtevale od kompani) pokojnino Pravijo, da hočejo dobiti prav isto, ko so dobili delavci pri Ford Co. Cleveland, O, — Patrick J. O’Malley, direktor unije CIO avtnih delavcev v Clevelandu, katerih je nekako 30,000, je izdavil, da bo začela unija v vseh j tovarnah v Clevelandu pritiska- okoliške farmarje, vsi veselih Iti na tovarne, da jim plačajo po- kojnino. Hočejo prav tako, ka-jkor je ta unija dosegla od Ford NOVI OI0BOVHU™^ >. a. bo *. la unija tovarnam dovolj časa, John Szymanskl da ugodijo zahtvam, predno bo Včeraj zjutraj ob 9:30 je umrl šla unija na stavko. Vse tovarna svojem domu'John . Szyman^ ne, kjer so zaposleni ti delavci ski, rodom Poljak, star 59 let, so dobile sporočilo, da bo šla stanujoč na 13600 Darley Ave.junija na stavko, ako ne dobe za-Prej Je živel na 22001 Tracy htevano; tovarne so dobile kot Ave. Rojen je bil- v Buffalo, N. j obvestilo rok 60 dni, kakor za-Y. in član Euclid Pp3t 343, Ame- hteva postava, v katerem času riške legije. Zaposlen je bil v kurilnici NYC železnice. Tukaj zapušča šalujočo soprogo Nettie roj. Markowski in si- nova-Edward in Eugene, v Buffalo dve sestri. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 9:15 iz pogreb, nega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152. St. v cerkev sv. Kazimirja na Sowipaki Ave. ob 10 imajo tovarne čas pristati na zahtevo unije. Tovarne, s katerimi ima avtna unija pogodbe v Clevelandu so; White Motor Co., Midland Steel, Poslanska zbornica ga je sko- S: na Kalvarijo. Ohio Crankshaft in Aluminum Co. of America. Pri Ford Co. so dosegli delavci to, da dobi delavec, ki gre v pokoj, $100 na mesec in sicer LEPA PREDSTAVA SLIK V GENEVA V SOBOTO V soboto 16. oktobra zvečer bo lep slikovni program v prostorih Star Inn, ki jo lastujeta poznana Mr. in Mrs. Anton Mi-helich. Ta prostor se nahaja na cesti iz Geneve proti Harpers-field. Istotam se je vršila tudi vinska trgatev. Slike bo kazal Mr. Anton Grdina, ki nam je povedal, da boste na slikah lahko videli skoro vse obrazov. Videli boste veselo de. lo pri obiranju grozdja, petje, godbo in smeh. Vmes bodo pa še druge zanimive slike, kakršnih tam še niste videli. Na tej predstavi bo zares fletno in kdor le utegne, naj gotovo pride k Tonetu Mihe-lichu v lepe prostore Star Inn. Predstava prične ob 7:30 zvečer, vdtopnina bo 25c za osebo, kar bo šlo vse v dober namen. tari zakon o socialnem zavarovanju to soglasno sprejela — Farmarji in njihovi delavci še niso vključeni Washington. — P o s 1 a n ska zbornica je z ogromno večino ta potem v družinsko grobnico doda Ford Co. toliko, kolikor gprejela ulomki načrt o razšir- 1902, hčerama: 12 in 10 let ter sinom 23 let, Viktor Domines, roj. 1913 v Kovorju pri Tržiču, ključavni- Vladimir Borič, posvečen za škofa v Chile Dne 2. oktobra je bil v Chile posvečen za* škofa Most Rev. Mnsgr. Vladimir Borič. Novi škof je dalmatinskih staršev sin in je zato praznik njegovega posvečenja bil tudi praznik tamkajšnjih Hrvatov in Slovencev. Vladimir Borič je salezijanski duhovnik. 6n bo prvi škof v Punta Arenasa in čilskeantark novorju pri mitu, * ....... ... —--------- čar, mehanik, šofpr, z ženo in tike. Novi škof je bil rojen v otroci: 14,7, 6 ta 2 teti. Vincenc Hribar, roj. 1903 v Temovčah pri Kamniku, kmet, zidar, čevljar, mizar, z ženo, sinom 26 let in hčerjo 18 let, ter njegov sin: Vinko Hribar, roj. 1925 v Temovčah, čevljar in kmet, 7 ženo in otrokoma: 3 in 1 leto ter svakom Franc Senožetnik, roj. 1927 v Ternočah, kmet in strojar, CHICAGO. — Po večletni bolezni je umrla Mary Matjazich, stara 58 let, doma . iz Kranja, Gorenjsko, v Ameriki od 1907.-Umrla je v Vefdugo Cityju, Cal., kamor se je nedavno podala. Truplo je bilo pripeljano v Chicago. Tukaj zapušča dve poročeni hčeri, Mary Movh in Bernice Christianson, brata Petra Urbanca in se3tro Annie Pich-man, v Willardu, Wis., brata Franka Urbanca, v starem kraju pa brata in sestro. Mož ji je umrl lani. EVELETH, Minn. — Po šestletni bolezni je 19. sept. umrl v bolnišnici Frank Ambrozich, star 71 let, doma iz vasi Sušje pri Ribnici, v Ameriki 49 let. Žena mu je umrla leta 1936. Zapušča dve poročeni hčeri, sina Franka, ki je učitelj v Carltonu, Minn,, brata Jakoba v Evelethu, v Jugoslaviji pa tri brate in sestro. manjka od vladne pokojnine d< je prevzel vlado v vzhodni Nemčiji Berlin. — Wilhelm Pieck, star 73 let, ki se je boril za komunizem še pod kajzerjem, je bil izbran, da bo predsedoval novi nemški komunistični republiki v ruski coni vzhodne Nemčije. Bil je izbran za to mesto brez Razne drobne novice b Clevelanda in te okolice Vesela vest— Pri družini Mr. in Mrs. Ralph Debevec, 1523 E. 248. St. so se oglasile rojenice ter jim pustile zalo deklico. Mati in dete se dobro počutita v Huron Rd'. bolnišnici. Mr. in Mrs. James Debevec iz 1068 E. 174. St. sta vesela luštkane vnukinje. Na operaciji— Alfonz Zobec iz 6315 Glass Ave. je bil operiran v Charity bolnišnici. Nahaja se v vardi 222 L in obiski so dovoljeni. Vesela vest— Pri Mr. in Mrs. Victor Lunder, 1133 Addison Rd. so se oglasile vile rojenice, ki so jim pustile za spomin zalo deklico. Materino dekliško ime je bilo Helen Baibnick. Vnukinje so veseli Mr. in Mrs. John Babnick iz Addison Rd. ter Mr. in Mrs. Lunder iz Bonna Ave. Druga obletnica— j V nedeljo ob 10 bo darovana cerkvi Marije Pomočnice na Neff Rd. maša za pok. Joseph lalehar v spomin 2. obletnice njegove smrti. Enajsta obletnica— V petek ob 7:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pok. Andrej Možina v Spomin 11. obletnice njegove smrti. fin pralnik— je. uu je rzuran lu m zbornici so zlasti izključili iar- vsakih volitev, kakor je to obi-fmerje in njihove delavce, ker ni- Aoi mod Vnm lini ati. ________________________Ui Delavci pri izdelovanju aluminastih in jeklenih predmetov nastavki Pittsburgh, Pa. Vsa zna federalna vlada s predsednikomfjn glg g lgg gt naznanjaj da Trumanom, ki je proglasil že po-V8m da dvojnQ vrednost &ko novno ta zakon za del svojega zakonodajnega programa. Po tem zakonu bi kakih 11 miljonoy ameriških državljanov bilo na novo deležno dobrote socijalnega zavarovanja. Po predsednikovem predlogu bi bilo zavarovanje še bolj obširno in bi zajelo kakih 20 milijonov. V poslanski zbornici so zlasti izključili far- čaj med komunisti. Ob sprejemu urada se je zahvalil za čast (ali kar je že) Stalinu in Rusiji. “Ne moremo najti besed, da bi dovolj izrazili v besedah svojo hvaležnost Sovjetski zvezi in generalu Stalinu,” je govoril Nemec ob sprejemu predsedstva. Nikjer ni še rečeno, da je ta “republika” samostojna in neodvisna od Rusije, ki pač ni dru-gega, kot ena nova lutka Sovjetske zveze. so za zavarovanje pokazali kaj veliko interesa. Pričakujejo pa, da bo zakon imel še veliko težav v senatu predno bo končno sprejet. Najbrže v senatu ne bo prišel na vrsto v tem zasedanju. Federalna vlada je trdno odločena, da bo vztrajala na sprejetju tega zakona, ki je dobil tudi podporo nmogih gospodarskih organizacij in delavskih unij. Poizvedovalni količek Bergant Jernej, Tavčarjeva ul. 32, p. Kranj, Slovenija, Jugoslavija, bi rad zvedel za naslov tete in bratrancev, ki ffo baje v Milwaukee, Wisconsin, pod imenom Bergant. To je žena in si- Argentini leta 1905. Starši so iz Ugliana blizu Zadra v Dalmaciji. Bilo je 11 otrok v družini. Kot bogoslovec je Mnsgr. Borič prepotoval tudi kraje svojih de----------------- r----------- dov in obiskal Dalmacijo. Kot je jeklarskih delavcev je izjavil, J..L ...m 1 Ir.i IrnŠA J- 1 J „ XU iTalnnat ir HotflV. menja kažejo, da bo kmalu do stano 1,124 ur, 14 minut in 5 2 milijona delavcev na stavki.'sekund. S tem sta dosegla sve-Phillip Murray, predsednik uni- tovni rekord. Letalca sta bila celih 1,124 ur v zraku Yuma, Arizona. — Dva bivša ... - mornariška letalca, sta oni dan novi od brata njegovega očeta pristala na tleh s svojim malim Bergant Lojzeta, rojen v Seniči-letalom. Bila sta v zraku nepre- 1 ** * " ” '* duhovnik je služboval kot katehet ta profesor, potem pa ravnatelj salezijanskih srednjih šol. Udejstvoval se je tudi kot urednik in govornik na radiju. Tako ,„j„, je postal znan in priljubljen Franc Letnar, roj. 1921, z že- med katoličani cele južne Ame- da bodo šli tudi delavci v delavnicah, ki izdelujejo predmete iz V WARREN, OHIO, JE BILA VRŽENA :.™,S V HIŠO v SPORU RADI STAVKE ne dobe proste pokojnine in za- Warren, O. — V neko hišo je delo že 31 uslužbencev, dočim varovalnine. Teh delavcev je več;bila vržena bomba, v hiše dru-kdt pol milijona. Njih pogodbe gih šestih uslužbencev Taylor- no in otroci:-8, 2 in y2 leta. Martin Metelko, roj. 1904 v Raki pri Krškem, vrtnar, avto-genski varilec, z ženo in hčerjo 11 let ter sinovi: 18 let, 12 let in 7 let, Franc Peštotnik, roj. 1906 v Dolskem, kmet, z ženo, sinom 6 let in hčerko 3 leta, rike. Bil je poitem apostolski ad ministrator ta letos je imenovan za škofa ogromnega ozemlja, kjer je treba šele postaviti cerkveno organizacijo. Njegova škofija ima kakih 50,000 katoli čanov najrazličnejših narodnosti. Hrvatov je tam precej, Sto-vend pa le nekateri posamezni. še živ je prošen, da se oglasi na gornji naslov, bodo potekle v soboto. Ako gredo ti delavci na stavko, bodo morali ostati nadaljni sto tisoči doma, ker ne bo materiala iz to-varen, ki so na stavki. Avtne industrije v Detroitu sicer šš obratujejo, ne vedo pa kako dolgo bodo, ako ne dobe kmalu jekla in drugih potrebščin, Winfield Co. pa je bilo vrženo kamenje in opeka. Ta tovarna je začela z delom, dočim so bili na stavki delavci CIO električne unije. Nek drug delavec je izjavil, da mu je nekdo grozil po telefonu, v istem šašu je pa nekdo štirikrat ustrelil preko njegove bite. Dozdaj se je vrnilo nazaj na Aržal v roki nabito puško. je vseh uslužbencev 164. Hiše teh delavcev, ki so se vmili nazaj na'delo, so sedaj napadene in prebivalce se straši in grozi po telefonu. Navadni jih zbudi telefon ob 3 zjutraj. Neki delavec, ki se mu je grozilo, da ga bodo nabili, ako bo šel nazaj na delo, dokler je stavka, je sedel vso noč pri oknu svoje hiše in vam da dvojno vrednost, ako p® zamenjate svoj stari Maytag pralnik za novega. Plačate ga lahko v 24 mesecih in pri nakupu ne potrebujete nobenega denarja. Sedma obletnica— V nedeljo ob 10 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pok. Leopold Kolar v spomin 7. obletnice njegove smrti. Dobrodošel med nami— Iz begunstva je prišel sem Rev. Leon Kristanc, ki se nahaja do torka pri prijateljski družini Mr. in Mrs. Anton Sajevic, 1003 E. 66. Place. Kdor rojakov bi rad govoril žnjim, naj se do torka oglasi na gornjem naslovu. V torek pa odpotuje na svoje službeno mesto v Kalifornijo. želimo mu vso srečo ta obilo božjega blagoslova v novem vinogradu Gospodovem. Zaroka— Mr. in Mrs. John Brida, 13436 Astor Ave. West Park naznanjata, da se je zaročila njiju hčerka Florence z Mr. Bernard Mickolick iz 340 High St. Berea, O. Šesta obletnica— V soboto ob 8 bo darovana v cerkvi sv. Kristine maša za pok. ci št. 4 pri Medvodah, žena je doma iz Preske. Ako je kateri Antona Uurich v spomin 6. ob- letnice njegove smrti. Dodatna zahvala— V zahvali za pok. Frank Zalokar je bilo pomotoma izpuščeno ime Mr. in Mrs. Nick Habian, ki sta darovala za sv. maše. Družina se jima želi iskreno zahvaliti. V postelji— Peter Srnovršnik, organist pri sv. Vidu, se js moral po nasve-zdravnika podati v posteljo za nekaj časa, da se mu zdravje povrne. Prijatelji ga lahko obiščejo na njegovem stanovanju. SLO VINSKI IZGNANCI SO SI RCŠOJ U GOLO ŽIVLJENJE. POMAGAJMO JIM! OTERlSES DOHOVmX, OCTOBER IS, 19'45 Ameriška Domovina 11 fi tgiiita iifiii,vn_i*riii...i.i^» I.TIIM LlgBKVau, Bditor) •111 Si. cuir An. 1-----r~ NM Otontaad «. Ohio Published dally eoaiotpt Saturdays, Sundays and Holiday OCTOBER aa an m wg> twi ni mt I 2345678 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 «2526272829 NAROČNINA Za Zed. države 18.50 na leto; ta pol leta 85.00; za četrt leta 83.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav |10J>0 na leto. Za pol leta 86.00, za 8 mesece 83.50. SUBSCRIPTION RATR8 United State* 88.50 per 7»*r; 85.00 tat 6 month*; 88-00 for 8 months. Canada and all other coon, tries outside United State* 810 per year. 86 for 6 months, 88.50 for 8 months. Entered u eecoixLclias matter January 6th 1006, at the Poet Otlice at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1878. ___________ No. 201 Thurs., Oct. 13,1949 Sedanja splošna stavka V premogarski in jeklarski industriji ima Amerika stavko. Dve osnovni industriji ne delata. To je nedvomno huda začasna ohromelost gospodarskega obratovanja. Normalno bi morali reči, da je narodno gospodarstvo ob takih stavkah v neposredni nevarnosti. Letos se nam zdi, da ni tako. Nekoliko so pogledi na stanje v prizadetih industrijah in unijah vendarle boljši. Premogarska stavka je bila že celo leto takorekoč v zraku. Pogodba je potekla, sporazuma za novo pogodbo ni bilo. Premogarska unija je zahtevala nove dodatke za svoje zavarovanje in k plačam, zahtevala nove varnostne klavzule za delo v rudnikih. Premogarska podjetja so odklanjala, da tako daleč ne morejo iti, da toliko ne zmorejo. Kljub temu, da je torej stavka bila v zraku, je letos premogarska unija prvič napravila izjemo od pravila: “Če ni pogodbe, ne delamo.” Kljub temu da je bila pogodba že poleti potekla, je premogarska unija odredila naj se premog koplje vse poletje in jesen po tri dni na teden v vseh rudnikih. Med tem so se poizkusi za sporazum nadaljevali. Niso kaj prida napredovali, pa vendar ne bi bilo morda še prišlo do stavke ali vsaj ne tako brž, če ne bi napravila nekatera podjetja taktične neumnosti in stvarne napake, da so ustavila plačila v socijalni sklad delavske unije. Pravimo, da je bila to taktična neumnost. Dala je predsedstvu delavske unije ' ..... .....- NOV1NE ZA SLOVENCE "SLOVENSKE KRAJINE" V AMERIKI radi stvari, ki je vsakemu ru^arju Jragocena. I^remogf^je je obvzela krilatica: “Če ni plačila v socijalni sklad, naj ne bo našega dela” . . . Podjetja so napravila tudi stvarno napako s tem. Unija je napravila izjemo, da je delala brez nove pogodbe, podjetja bi bila morala vplačevati v sklad po stari pogodbi, četudi niso bila po besedilu vezana. Za male izzivajoče nevplačane zneske so sedaj prišla v velike škode, da ne kopljejo v času, ko bi v poslovnem interesu kopala z vso močjo in s podvojenimi urami. Vodja premogarske unije, ki je ob priliki zadnje stavke bil neverjetno drzen, je to pot skrbno varoval zakonito obliko vsega svojega koraka in še več. On ni ves čas pogajanj uporabil izraza stavka ali štrajk, ni dajal nikakih vžigajočih izjav, ampak je enostavno prešel s tri dni dela na vse dni brez dela. Dokazal je, da je unija njegova tako trdna, da brez proglasov in krilatic izpolnjuje sklepe unijskega vodstva po črki in smislu. Skrbno se je izognil vsaki možnosti, da bi se njegovi uniji mogel naprtiti kak političen namen pri ostrih ukrepih, ki nujno škodujejo gospodarskemu napredku vsaj začasno. V jeklarski industriji je unija imela še mnogo trdnejšo zaslombo. Ona je imela v svojem predsedniku osebnost, ki je pred kratkim napravila narodni skupnosti velike usluge. Murray se je krepko izpostavil proti komunizmu, on je postavil za ameriško delavstvo soliden političen program, ki visoko ščiti delavske interese ali varje delavstvo pred očitkom destruktivnosti, nasprotno, postavlja delavske množice v prve vrste borbe proti razdiralnemu in protiameriške-mu komunizmu v vseh njegovih maskah in oblikah. Murray se je lahko pohvalil, da je sedanje narodno vodstvo Združenih Držav v veliki meri izvoljeno z glasovi njegovih unij-skih članov. Ves čas pogajanj je vztrajal na zelo naravnem in trdnem stališču in ni zahteval nič drugega kot to, kar je priporočil odbor, ki je posebej za ta namen preiskoval razmere v jeklarski industriji in z veliko avtoriteto stavil konkretne predloge kako naj se spor reši, da bo za obe stranki in za narodno gospodarstvo Amerike najkoristneje. Z veliko odločnostjo je popustil v vseh točkah, kjer te podpore ni imel, posebno glede povišanja plač, ki je bilo v začetku pogajanj na prvem mestu unijskih zahtev. Te okolnosti na delavski strani sedanjih spornih strank podčrtujemo, ker so važne za splošno presojo. Ameriška delavska organizacija kaže vse več znamenj konsolidirano-sti in smotrenosti. Delavci nastopajo kot soliden in samozavesten gospodarski činitelj. ' Za skladno sodelovanje dela in kapitala vendar pri nas še nekaj manjka. Sicer bi se takim stavkam kot so sedanje gotovo izognili. Koncem koncev je vendar skupen interes delavcev in podjetnikov v tem, da se ohrani čim višja aktivnost v vsem podjetništvu. Podjetniki tudi niso tako nespametni, da ne bi videli, da je v delavstvu narodna ljudska številnost in s tem združena demokratična moč. Podjetniki jasno vidijo, da v družbi, kjer bi bili splošno osovraženi, sploh ne morejo delati. Oni,imajo prav sedaj dovolj zgledov po svetu, da vedo, da je treba sodelovanje delavca s podjetnikom čuvati na visoki ravni, da je mogoče obdržati zasebno podjetnost, da ne pristopijo mase skrajnemu sredstvu in POTOVANJE PO KANADI (Nadaljevanje.) Na božoj poti pri sv. Ani du Beaupre se nam je tak dopalo ka smo tudi na drugi den ne imeli mira. Zato smo se odtočili, ka obiščemo tudi Shrine sv. Jožefa v Montreal-i. Od toga lepoga mesta smo že večkrat čuti v Chicagi pa tudi po Kanadi so nam to svetovali. Mrs. V. Antolin so nas šče pa najbole navdušili za to. Oni so bilij tam pred par dnevi. Vse stube so že prečteli. Stub gori v novo cerkev je samo 267. Pravili so, ka so takše lepote nikdar ne v svojem živ-lenji vidili. Klečali so tak du-go pri ednom oltari, ka so jamice bile na klečalniki. Kolena so šče pa na drugi den čorna imeli. Vse to smo šteli viditi in se o tem prepričati. Stub je zaistino telko, jamic pa nismo najšli. Vidili pa smo ludij, ki so klečeč šli gori po tej stubaj. Nešteto ludij je že tu na čudežen način odzdravilo, šterim zdravniki več ne so mogli pomagati. Mnogo izmed tej je tu pustilo svoja orodja, ki so je imeli, v betegi. Največ je bilo kank, palic, naočnikov in tudi drugij predmetov, ki so svedočili, ka so njihovi lastniki tu dobili zaže-ljeno pomoč. Ustanovitel-iz-najditelj toga “SHRINE” je bil brat Andre, šteri je znani po celom sveti kak “Miracle Man of Montreal.” Njegovo sobico smo si ogledali. Preprosta in skromna je, mala in sirma-ška. Vse, ka je Brat Andre imel v njoj, je edna preprosta postel, eden stolec, križ n£ ste- ara 3, 1937. Starce bio 92 leti in je dao svojij 75 let družbi sv. Križa. Tudi njegovo srce je izpostavleno v nekšoj tekočini, štero obiskavle na tisoče ludij letno. Cerkev je velka, lepa in šče negotovlena. Ogledali smo si tudi.Vax Museum, šteri je tudi nekaj nepo-pisljivoga. Predstavlja slike iz Katamob, Kristušovo Rojstvo in razne druge zanimivosti. Vse to je v podoba j kak če bi človek žive gledao. Srečni in zadovolni smo se vrnoli in smo imeli večerjo pri Čili in Daniji. Tu smo srečali našega Skleda-ra. Marko so nam pa zopet točili. Henjali smo tudi pri našem svaki Ivan Kramari. Oni so najstarejši med našimi v Montrealu So cerkveni odbornik in mož, ka njim par trbe iskati. Bilij so sploj z nami. Obiskali smo tudi Bedernjaka iz Čerensovec in Mika Krapca. Vsi so jako fajni ludje. V petek smo obiskali družine John špilaka in Karol Klaj-derman. Oboji so jako dobri 'gospodarji. Imajo svoje liiže in so si sosedje, špilakovi imajo dvoje otrok, Klajdermanovi pa samo edno. Vsi se dobro počutijo in so jako veseli ludje. Dosta smo si pogučali in smo se dobro spoznali. Tudi pesmi so se kar vrstile edna za ovom, in pesmi in piti nam ne je stalilo. Kesno v noč smo se poslovili in smo njim vsem želeli dosta sreče. V soboto smo se zopet vsi znajšli v Slovenskoj restavraciji pri Marti in Viragi. Vsi Prekmurski Slovenci v Mon-treali in ka smo bilij iz Chi-cage, smo se tu sestali. To je bio eden lepi in pravi Prek-mursko-Slovenski večer šteri nam bo ostao vsem v lepom spomini. Nikaj nam je nej fa-lilo, najbole pa poštenoga veselja nej. Pred nami je šče ostao samo eden den za to mesto. Toga'smo šteli kak najlepše potrošiti. Bila je nedela. Večina nas je šlo k sv. maši Češko cerkvico. Tu odnet pa vsi na obed k Ferdiji in Joški, kde,so pali vsi Tkalci sakačili. Zato je nej čudno, ka smo tudi za večerjo pri tej ostali. Po večerji smo že nekam bole mirni in tihi postajali. Čutili smo, da se nam bliža vora in mogli bomo vsemi torni otro-škomi veselji napraviti konec. Tudi misel “Bog zna kda in kde se bomo zopet vidili!” nas je obdajala. Vsem nam je bilo težko. Tak smo se privadili eden k drugim, kda smo komaj izrazili “z Bogom” in tudi to je nej šlo brezi v srce segajočega sočutja in svetlij oči. Da! Lepi spomin smo odnesli od našij v Montreali. Na-šij je vsej vkup tam 38 z de- ven mesta. iga debelega 'bresta jc vel*. ,«va. -Mto nikaj ne bilo straj. Sove ponoči letajo za hranov. Obrnoli so se prek po senožati. Na-ravnoč je bliže ta do Struge kak je na ovom kraji Meka. Tam kde se voda zavine, je bluzi brega velki penj, ka ga voda ne mogla odnesti i včasi za tistim penjom je jako lepo mesto za loviti ribe s krenža-kom. Krenžak so že po dnevi odnesli v grmovje tam bluzi če Bog da, do te večer šli punim sačarom domov i drugo zajtro do nesli žive ribe v Beltince. Takše lepe misli so jim rojile po glavi i nikaj jim je ne bilo mar, ka so postali vtepeni od rose, ki je bila jako močna ar je bio den topeo, na večer se je pa jako shladilo. Kda so prišli na tisto svoje mesto, so zopet henjali pa poslušali. Tak se jim-je videlo, ka so nekaj culi . . . Samo tok vode pa gibiijski mlini. . De se jim je pa li tak dozdevalo, ka so nekaj čuli . . . Poslušajo . . . čuk se je skoro zaleto v nji. Včasi za tem se je pa oglaso z dreva: “Skoviki Skovik!” čemerni so bili. “Ve sam pa jaz ne straj čukov. Jaz to nikaj ne i jem, da bi kaj pomenilo . Nikaj nikaj . . .” Delali se koražnoga. Pa so zato itak ne mogli zatreti nekaj takšega kak če bi jih pri srci straj lo-vio . . . (Konec drgoč.) CLEVELAND Obiski. Mr. Hodnik se je srečno'vrno z bratve v Hamiltoni (Kanada). Bio je s svojov karov i pripelao grozdja i mošta i vse puno pozdravov od vrli Prekmurcov v hamilton-skoj okolici. Posebne pozdrave i dare je prineso od Ritlo-povih i Vinčecovih. Vsem lepa hvala i lepe pozdrave. — siromaštvo, od trmaste nepopustljivosti velikih gospodarjev Mr. i Mrs. Francis (E. 74 St.) samo en korak v tiranijo in od tam v revolucije in socijalne- so imeli preminoče dneve na in splošne prevrate. Prav imajo tisti narodni klicarji, ki nas1 obiski strino i strica i njihovo pozivajo, da je treba zgradbo naše družbene ekonomske de-1 hčer iz okolice Johnstowna lavnosti še izpopolniti, da bo preživela in vzdržala svoje ne-| (Pa.). Prvi veseli party so zahtevajo nastop državne oblasti v njihovo korist, kar vodi nadomestljive demokratične osnove. \ imeli preminočo soboto večer. (Drgoč dele.) Gizela Hozian. ? 'tf Š-iW ?V-' f ffi KAK SO MARTIN RIBE LOVILI Martina'Jo poznali ne sami Bistričanci, liki tudi vsi tisti, ka so hodili po kamen na prod, Šteroga je nanesla Mura, kda je narasla. Martin so odava-li kamen s svojega proda tijan ta v Polano i Turnišče. Njihova hiža je stala ne deleč od Mure, štera je ločila bistrički hatar od Meksike. Že davno je Mura tak deleč notri zmetala Martinovo njivo, ka so Martin trdili, ka je eden konec njihove njive že v Mek-siki. Te so pa kakpa imeli svoj prod i s toga proda so odavali kamen za občinske poti. Njim bi te prod dosta bogastva prineso, čeravno je voz kamna bio samo po seksa-ri, če ne bi vsakši tijeden znosili lepe peneze v oštarije kre velke ceste do Lendave i dc Beltinec. Dosta je ostalo tudi pri Kregari na štajersko med-jimurskoj meji, kda so šli v Lotmerk dreto za novi krenžak kupivat. Poleg kamna so imeli Martin dohodke tudi od broda, ka so vozili prek Mure v državno gospodarstvo, v državno tutorstvo nad zasebno podjetnostjo, v etatizem ,ki je smrt zasebnega podjetništva. Dejstvo, da imamo kljub vsem tem očividnim dejstvom vendarle splošne stavke, ki morejo prinašati le. škodo skupnosti in prav sedaj ne samo notranjo škodo, ampak je v nevarnosti tudi zunanji prestiž Združenih Držav, nam pove, da v celi socijalni zgradbi med nami vendarle še nekaj manjka. 1zgleda, da so federalni ekonomski in delavski uradi premalo učinkoviti, da so posredovalni uradi neučinkoviti, da tistih organov ni. ki bi jamčili skladno obojestransko sodelovanje za največji uspeh. Tu je potrebna izpopolnitev. Od te izpopolnitve bo odvisno ali bo ameriška družba ohranila svoje dosedanje družabne oblike in ustanove ali pa jih bo zapravila. Velika je odgovornost na obeh straneh: na podjetjih in organiziranem delavstvu. Od splošnih stavk je samo en korak v zmede in v Meksiko tiste, ki so imeli svoja posestva v Meksiki. Na jesen so vsakši den po pedeset krav prepeljali na pašo pa s paše v Meksiki. Tudi ribili so radi. Ve so prave dozvole za to ne imeli, de pa na svojem vsakši slobodno lovi.1 Kakpa kda se je zmračilo i je pri Sv. Ivani na Razkriži že Zdravo-marjo odzvonilo i je BalažiCov Pišta zadnjo ruciko odgnao iz Meksike, te nihče ne vupao več v te kraje i Martin so v mraki i mesečini lehko ribili po mili voh. V sredo večer, kak so te drugi tijeden vse sveči bili, se je delala jako lepa noč. Zadnje pastere so Martin že preči v mraki odpelali iz Meksike. Inda so za zadnjimi včasi za-klenoli brod i potegnoli drog i šli za pastiri do svoje hiže. Te večer so ostali na brodi. Kak če bi se jim kret nekaj pokvaro pa ga trbej popraviti. Kda so v daljavi i mraki več ne ločili krav i se je v noč zgubilo gučanje delavcov, ka so šli iz Malakocije z dela, so skoro kak naskrma odkapčili brod. ga natihoma porinoli od šamla i skočili na njega. Čuti je bilo samo vodo, kak je rezala kre kumpov. To dobro, ka so tisti den namazali špulo, ka se je skoro nikaj ne čulo, kak se je poganjala po voži. Prazen brod je friško preplavao strugo i kda bi morao vdariti v soho samla v Meksiki so znali tak lepo spodnesti, ka je ne nikaj zahreščalo. Kre kraja je bilo v Meksiki drevje, redko, liki zadosta, ka je napravilo krnico, ka se je komaj videla pot. Kda so na Godnoyo senožat pjišli, te se je malo leži videlo. Malo so henjali pa poslušali . . . Čulo se je samo šumenje vode pa klepetanje gibinskij mlinov pa nek-ši psi so lajali na Razkriži. Meksika je bila tiha i mirna kak grob. tistoga debelega ;brestj je zle- tE AL PA NE Moj angleški tovariš se je kujal in grdo je gledal, ker ni skoro nihče porajtal zanj. Z dekletom sva si imela toliko povedati, da res nisva utegnila dajati kak. šne posebne pozornosti do njega. Meni ni bilo zamere, ker mu itak nisem mogel nobene prave reči, a najina nova znanka bi mu bila pa že lahko katero privoščila, saj je prav za prav on najel konja in bagrle, pa pritroskal en poln sodček piva prav sem na farme, pa vse zavoljo nje, precartane in .deviške. Okrog naju je hotel in se vtikal v razgovor. Kaj vem, kaj je govoril, sodil pa sem, da ni upoštevan, ker je na malo > Jtatero vprašanje dobil odgovor. Se mu je poznalo, da ni bil na Menišijj rojen, ker še ni znal postaviti za svojo fantovsko čast. Pravemu Meniševcu bi se samo enkrat malo namrdnila, pa bi bila oplela za vse večne čase in oči bi si bila lah ko izjokala, pa bi je več n< pogledal, prevzetnice. Meni je bila ta igra kar všeč, čeprav je angleška fajfa na vso moč grdo gledala. Na tepko se vsedi,1 sem si mislil, pa boš Benetke videl, cagavec. Nič se ga nisem bal, ker je bil videti zavaljen, jaz pa takrat kakor žrd. še bolj sem se smukal okrog dekliča, da je bila kakor binkoštna rosica, če bi imel bolj hude oči, bi se bila kar v prah in pepel spremenila. Ker imam pa mehke in plave, je samo rdela in se nasmihala, kakor pečen kruhek. Ko se bova peljala s fantom domov, bova molčala, to sem vedel. Lahko, da mi Skunca senožati s bo kaj očital, ampak jaz ga, seveda, ne bom razumel niti besedice. ... . ----- Ko smo se odpravljali, da odpeljeva dekleta domov hišo njenih staršev, je zopet prišlo do nesoglasja. To pot zastran prostora. Koleselj ali bagrle, ali po kanadsko: buggy, je bil narejen samo ,za dva, pa še ne za posebno široka. Naš angleški voznik, neumen kakor je bil, je prvi skočil na voz in prijel za vajeti. Hotel se je pred dekletom postaviti, da je njegov konj in voz, čeprav samo' najet, ampak za tisto nedeljo je bil njegov. Kaj naj pa jaz, reva, pokažem? Tako si je menda mislil in na tegoval vajeti, da bi konjička nekoliko razsural, predno- požene. Jaz sem se vsedel pohlevno poleg njega in voz je bil poln. Poleg voza je stalo pa dekle, ki ni vedelo, kam BETHLEHEM Iz Clevelanda smo imeli obisk prgminoči torek i sredo (ji. i 12. oktobra). Mr. i Mrs. Dr. Krek i Father J. Godina so bili gostje pri družini Mr. i Mrs. W. Schultz. Mrs. Schultz je rojakinja iz Sobote. Odmeyi iz Titovine ali gorke iz “raja” V nekem manjšem mestu na Gorenjskem so Titovci uprizori, li šolsko proslavo. Sprevod je bil dolg in pester. Pozornost so vzbujale zvezde iz zlatega in srebrnega papirja, katere so morali otroci mršiti na dolgih palicah. Ob cesti se je nabralo nekaj gledalcev, ki so se glas-uo pogovarjali. “Vse kaže, da se bo vreme spremenilo”, je omenil postaven možakar. — “Kako pa veš?” ga je vprašal sosed, stoječ zraven njega. — “Poglej, kako-so goste zvezde”, je namignil. “Taki pojavi napovedujejo vremensko spremembo.” naj sede, ko pa ni prostora na vozu. Pa jo je vzelo samo eno minuto in pol, da je preštudirala zamotani svetovni položaj, potem pa skočila okrog voza na mojo stran, vtaknila nožico v kolo in smuk — pa je sedela meni v naročju! O. ti vsi hudniki! Meni je bilo skoro tako kot takrat, ko sem koncem Likarjeve hiše v Žirovnici padel s senenega voza naravnost na kamen. Tako nenadoma je prišla ta ženska nesreča name, da sem kar obsedel in nisem vedel, ali bi jo stresel s kolena, ali bi počakal, da se slučaj na kakšno drugo vižo razreži. Konj je takrat naglo potegnil in dekle bi bilo padlo z voza, da je nisem prenaglo pograbil okrog pasu in jo na vse mile viže držal k sebi. Kot bi držal štručko. Saj vendar ne sjre, da bi tako nežno bitje storflo smrt kar na vsem lepem. Ne, dokler imam jaz dvoje krepkih rok, prmoj-dunaj! Ne vem, če sem kdaj poprej tako močno držal. Še takrat menda ne, kadar- smo vlekli za porepnik, da smo pri-tiosnil žrd na seno ali žito. Misill sem, da bo živalica vpila, ker se je bilo bati, da ji bom vsa rebra polomil. Pa ni sirotka rekla nobene, še celo sama je silila proti meni, se mi je zdelo. Morda se mi je samo zdelo. Tedaj se je šele znašel moj angleški tovariš in uvidel, kakšnega strašnega kozla je u-strelil, ker je prijel za vajeti. Zdaj me je kar naenkrat pocukal in mi ponujal vajeti, en-šeč naj bi jaz vozil, on bo pa dekletu za varha, da ne bo padla z voza. Ne bomo nič preminjali, sem mu rekel, naj kar tako ostane, saj se ne bomo daleč peljali, kaj ne, sem dahnil dekliču na uho in jo še malo bolj pritisnil k sebi, kakor bi igral na harmoniko. —• Kakopak, mi je odgovorila, potem pa vozniku nekaj pove- po konju, ki ni bil prav nič kriv, da se je tako lepo uraj-malo tam na vozu. Ti le podi, sem si mislil, naju z dekletom ne boš izgubil, če kaj vem. Škoda, da je bila vožnja tako kratka. Meni bi bilo vseeno, če bi kar na v»zu ostali en par dni, pa je bilo treba z voza in v hišo. Reveč-Anglež je nastavil pivo in točil, pa govoril in govoril, kaj vem kaj. Jaz sem pa mater hvalil, kako da imajo lepo v hiši in očetu govoril, kako da je njegov sin r mestu dober gospodar in da je on tič, ki ima farmo v tako lepem stanju. In na hčerko sem pokazal in se zagvišal, da bo prav taka kot je njena mati, pridna in skrbna gospodinja. Samo tega nisem vprašal, koliko ji bodo dali dote. Se ni spodobilo, ampak povedali bi mi bili in dosti obljubili tisto nedeljo popoldne. Dekle je imelo tisti dan močno telesno stražo, kakor še nikoli prej. Kadar je stopila kam iz hiše, pa sva bila takoj pri nji, vsak na eni strani, Anglež in jaz. Ko je šla molzt, . ji je eden nesel pručeo, eden pa golido. Dobro ji je dela ta pozornost, midva sva drug drugega grdo gledala, rekla si nisva pa nič. Proti večeru sva se poslovila od prijaznih ljudi, ki so naju vabili, naj še prideva, vsaj mene so, kaj vem, kaj so rekli Angležu. Z dekletom sva se poslovila vpričo, torej ni bilo nič tistega: z levico sem odpirala, z desnico pa objemala. Vestno sva pazila s fantom, da ni kateri kam stopil, da bi se poslavljal med štirimi očmi. 'Vso dolgo pot do doma sva molčala, ker je bil voznik slabe volje. Najbrže je sprevidel, da se bo treba oženit kje drugje, tukaj ne bo nič. Jaz sem bil pa vesel, da sem preživel eno lepo nedeljo, prvo veselo v Kanadi, prvo in zadnjo na tisti farmi. Tudi v ci-cubacu se nismo potem nikoli več vozili, škoda 1 anramsra dowmsx, October is, ms leeued Enq Thuraday for the Jagodova in WUoooda w Tedenska priloga xo SloTence tr Wiseonsfara m w B - Addroas AQOa«BttMIW to onzoR nnuiUNQ OOMPANT TEE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER - AFFILIATED WITR TEE “AMERICAN BOMB” DAILY MStbo i Tel Mitchell 5-4*7» . LOKALNE VESTI CCCES - zanimiv kontest za odjemalce elektrike Wisconsinaka Elektriška Družba je začela s pričetkom tega meseca (kakor ste že videli v oglasu zadnji teden) z velikim kontestom za razrešitev uganke: Kaj pomenijo črke CCCEŠ v angleščini. Za pravilno, oziroma najboljšo rešitev te uganke so razpisane lepe nagrade, za katere se izplača nekoliko potruditi. Starši, recite vašim sinovom in hčerkam naj se poglobe v ta kontest (pogoji in določbe kontesta, kakor tudi nagrade so navedene zopet v današnjem oglasu) in naj vam .pribore lepo električno peč, refrigerator ali avtomatični pralni stroj popolnoma brezplačno, le z neko- liko truda. Besede, ki jih zasto- kee 1, Wisconsin, najpozneje do'pijanost izhlapela, ga je zapekla Loi/, nrrusffl nniHnin pondeljka 31. oktobra. Na tajvest še huje. Končno ga je za- dan morajo biti že v rokah ko- čela preganjati, celo v pijanosti misije, ki bo določevala nagrade. ‘ * ’ “ jpajo začetnice CCCES najdejo v besedilu oglasa, ako ga skrbno prečitajo. Potem naj z rabo teh besed opišejo na kratko (ne več kot 200 besed) odgovor na vprašanje: “Zakaj je moderen dom ^električen?” ^Nagrade & WaUace E skiba se bodo razdelile po vrednosti te- tako da ni ga odgovora. Hitro torej na de- ^ nikj;r ^ ni. kjer ni mogel vzdržati dela, pre- Po 14 letih priznal krivdo smrti dveh dečkov sami, tako da ni imel nikjer več __ ,----------- ... izhoda pred njo. Štirinajst let mučila vest, tako da se ni mogel je prenašal te muke, zadnjo soboto zvečer pa ni mogel več. Korakal je na glavno policijsko po- - - T lo, nagrade so res lepe. Vsi odgovori morajo biti poslani na naslov: Reddy Kilowatt, Room 304, Public Service Bldg., 281 W. Michigan Street, Milwau- ganjala ga je povsod koder je hodil, kar je delal, podnevi ali ponoči. Njene krike je skušal 11-letni Skiba oblastem lagal, da je videl kako sta se oba dečka igrala ob reki z nekim drogom, M jima je padel v vodo, in ko ga je eden izmed njiju skušal v vodi doseči, je zdrknil sam vanjo ter potegnil še tovariša, ki ga je držal, za seboj. Skiba, ki ju ni mogel rešiti sam, pa je med tem tekel po pomoč in nesrečo naznanil. Oblasti so mu takrat verjele in zabeležile smrt obeh dečkov kot nesrečo. Zdaj pa Skiba pove vse drugače, in pravi, da ga je celih štirinajst let učiti ne v šoli, ne dolgo oprav ljati kakega dela. Povedal je, da je dečka, takrat 8 let starega MilwoukM County Community Chart Oct. 10-27 Community Chest kampanja za milwauski okraj je v teku. Prispevajte gene rožno tudi Vi! A OIMM J C *1«* --'"“’I--------- --- -----°" stajo in se tam izpovedal: Pred Stephena Muraszewski-ja, kate-14. leti je kot še ne 12 let Stari rega drugače ni nikoli prej vi-deček pahnil v Milwaukee reko [del ali poznal, brez vsakega vzro-nepoznanega dečka, ki se je pri ka — menda iz otroške razpo- padcu lovil za svojega tovariša in tako še njega potegnil za se- zadušiti v pijači. Toda ko je boj v vodo in smrt Takrat je $oi|s, Girls, Dads, Me1 enter mt| New Contest. Ife simple, it's tun, it's M8« rnsmrn* WHAT Myofor frknds and neighbors with M-Electric horns... Only All-Electric homes hove CCCES nm-nmmmms 190 of them in the Big Reddy Kilowatt CCCES Contest fare's allyeurltt,., l eu wny inc muucui huuk m ... — - -— j —.---------|ess you must use each of the five key words which the letters CCCES stand for and tell what they mean in the all-electric home. Each of the key words begins with one of these five lettecs. Each of the five words .s a re|Son why the modern home is all-electric. HINT - - »he live! key wordt are in this advertisement. ( UJEST RULES Your entry of 200 words or less must include the five key words beginning with the letters CCCES and tell what they mean in the all-electric home. Contest is open to the families of customers of Wisconsin Electric Power Company, except its employees and their families and the employees and families of “""FT* ... - ... Just write vour entry on a piece of'paper-and send it to Reddy Kilowatt, Room 304, Public Service Building, 231 W. Michigan Street, Milwaukee 1, Wisconsin. Be sure lo include your name am! statcd| wi|, be awa[je