Sš TRGOVSKI UST Ss
asKžr-ass 9	V	i#R\l	kslv	I Kra-ifss:
90 *?' “?* Hm" redemka v	Rofcoplsov	ne	vračamo.	-
SSaSsSfi časopis za	trgovino.	Industrijo	— - —
nlcl v Ljubljani št. 11.961.
«	•._vsak ponedeljek,
•	sredo	in	petek
Ljubljana, ponedeljek 7. oktobra 1940
Ct»na P083™61«! fen
številki din ■
Koristnejše delo
V zadnjem času so se zopet oglasili neki nepoklicani zagovorniki nabavljalnega zadružništva in konsumarstva, ki mislijo, da na svptu ni koristnejšega posla, kakor če napadajo trgovstvo in. če odrekajo legalni trgovini sploh vsako obstojno upravičenost. Ti žalostni junaki praznih fraz se niti ne zavedajo, kako silno škodljiv posel opravljajo, ko nastopajo proti gospodarski panogi, ki je vir narodnega blagostanja. Kajti zgodovina vseh narodov in vseh dob uči, da so doživeli blagostanje samo narodi, ki so imeli razvito trgovino, da pa so ostali v revščini vsi narodi brez trgovine, pa čeprav so se dušili od preobilice blaga. Kajti ni stvar samo v tem, da se blago producira, temveč ga je treba spraviti tudi v denar.
Zato svetujemo tem malo posrečenim propagatorjem nabavljalnega zadružništva, da se lotijo koristnejših poslov, ker se bodo na ta način tudi rešili blamaž, ki jih zaradi svojih gospodarskih fantazij dosledno doživljajo. Če imajo količkaj dobre volje, ljudstvu res pomagati in če ni njih glavna skrb, da nam ustvarijo novo zadružno birokracijo, bodo tudi lahko našli mnogo koristnejše delo, kakor pa je enostransko napadanje trgovstva. Za primer, da sami takšnega dela ne bi mogli najti, jim radi mi poslužimo z dobrim nasvetom.
Neštetokrat je bilo že poudarjeno v naši javnosti, da je naše kmetijstvo zelo zaostalo, da je pridelek na naši zemlji neprimerno manjši, kakor pa je v drugih deželah tudi z manj ugodnim podnebjem. Eden glavnih nedostat-kov tega pomanjkljivega pridelka je mnogo premajhna uporaba umetnih gnojil. Zakaj se ti gorečneži za ljudski blagor ne lotijo, namesto nelepih napadov na koristen stan, propagande za večjo uporabo umetnih gnojil? Zakaj tu ne uporabijo svojih sijajnih talentov in velikanskih zmožnosti? Kako silno bi se dvignilo blagostanje v Sloveniji, če bi bilo Sloveniji treba izdati manj milijonov za pridelke iz drugih banovin, ker bi sama pridelala več in ker bi se zmanjšala njena agrarna pasivnost?
Danes pa je tudi pravi čas za propagando večje uporabe umetnih gnojil. Cena kmetijskih pridelkov je visoka in danes si more kmetovalec laže nabaviti umetna gnojila ko pred enim letom. Brez slehernega namena, da bi kaj očitali, bi vendar pripomnili, da danes mnogi kmetovalci izda jajo denar za silno nepotrebne stvari, da pa na nabavo umetnih gnojil pozabljajo. Ce kdaj, je sedaj prilika za veliko propagandno akcijo za umetna gnojila. In se odpira vsem zagovornikom nabavljalnega zadružništva mnogo bolj koristno delo, kakor pa so nekvalificirani napadi na trgovstvo.
A ge jim ta propaganda ne leži jim more nasvetovati tudi drugo zelo koristno delo. Tako bi bila n. pr. zelo umestna na široko zasnovana akcija, da bi se pri nas že enkrat zatrla tako Škodljiva šmarnica. Neizmerno škodo je že napravila šmarnica, a vendar je še ni bilo mogoče zatreti, ker je za takšno akcijo bilo tudi premalo poguma. Vedno je bilo pri nas tako, da so se glasno nagla-
šale samo stvari, ki so jih široke množice slišale rade. 0 neprijetnih stvareh pa se ni govorilo in zato še nadalje uničuje ljudi šmarnica. Pri nas so priljubljene samo reforme brez bolečin, a takšnih reform ni! Kako silno hvaležno polje dela se tu odkriva našim preizkušenim in junaškim zagovornikom nabavljalnega zadružništva. Namesto da doživljajo blamaže s svojimi demagoškimi napadi na trgovstvo, si morejo pridobiti z uspešno akcijo proti
šmarnici trajnih uspehov. Naj vendar ne zamude te lepe prilike!
Ne ustvarja se ljudsko blagostanje s tem, če se ubija trgovina, temveč večje blagostanje nastaja le od povečane in zboljšane proizvodnje. Zato niso na pravi poti tisti, ki sejejo mržnjo med stanovi, temveč tisti bodo ustvarili ljudstvu boljše življenje, ki bodo povečali njegovo proizvodnjo, da bo imel narod čim več presežkov in s tem tudi večjo kupno moč. Samo s pozitivnim delom se dviga živ-
ljenjska ravan naroda, ne pa z negativnim delom medsebojnega uničevanja.
Neutemeljeni napadi na trgovstvo ne bodo prinesli slovenskemu narodu prav nič, rešitev pa pomeni zanj zvišana in zboljšana proizvodnja. Tu naj pokažejo svoje sile in sposobnosti oni, ki so danes nosilci hujskaštva proti trgovstvu. Tu je preizkušnja njih sposobnosti, tu pa je tudi obsodba njih malo koristnega stališča proti slovenski trgovini.
Banovinski	pre
urad	ustano
Nedeljski »Slovenec« je objavil naslednjo odredbo bana dr. Marka Natlačena o ustanovitvi banovinskega prehranjevalnega zavoda: Čl. I. Zaradi enotne organizacije in izvedbe poslov za preskrbo prebivalstva z življenjskimi potrebščinami v dravski banovini se kot sestavni del banske uprave ustanavlja banovinski prehranjevalni zavod s sedežem v Ljub-, ljani.
Zavod je samostojna pravna oseba, protokoliran pri trgovinskem sodišču v Ljubljani, in je neposredno podrejen banu.
Čl. 2. Ban more po zaslišanju vodje zavoda v važnejših gospodarskih središčih, v mestih in na deželi ustanoviti podružnico banovinskega prehranjevalnega zavoda, ki jim pri tej priliki določi tudi območje.
Podružnice so samostojne pravne osebe, protokolirane pri pri-
stojnem trgovinskem sodišču. One vrše svoje posle samostojno pod nadzorstvom banovinskega prehranjevalnega zavoda v Ljubljani.
ČL 3. Poslovanje banovinskega prehranjevalnega zavoda v Ljubljani in njegovih podružnic se vrši po trgovskih načelih. Izdatki morajo biti pokriti z dohodki. Morebitni presežki se morajo uporabiti za prehrano eksistenčno ogroženih slojev prebivalstva.
Morebitne primanjkljaje podružnic pokrije banovinski prehranjevalni zavod, morebiten primanjkljaj banovinskega prehranjevalnega zavoda pa banovina.
Čl. 4. Podrobnejša določila o ureditvi in nalogah zavoda in podružnic izda v lastnem delokrogu ban s statutom.
Čl. 5. Ta odredba slopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenem listu« dravske banovine, ki jo bo najbrže objavil v sredo 9. oktobra.
Statut in poslovanje banovinskega prehranievalnega urada
Na osnovi določil člena 4. odredbe o ustanovitvi banovinskega prehranjevalnega zavoda v Ljubljani je izdal ban dr. Marko Natlačen statut o poslovanju banovinskega prehranjevalnega zavoda v Ljubljani. Statut se glasi:
Nalogo
§ 1. Prehranjevalni zavod ima te-le naloge:
1. Nabavlja življenjske potrebščine za prebivalstvo dravske banovine;
2. skrbi, da se nabavljeno blago po potrebi pravilno in predpis-no predela in vskladišči;
3. skrbi, da se razpoložljive zaloge porazdele za potrošnjo prebivalstva po preskrbovalnih načrtih, ki jih izdaja ban;
4. oskrbuje dobavo odvišnih količin življenjskih potrebščin za izvoz.
Ban more zavodu po potrebi poveriti tudi druge naloge.
Organizacija
§ 2. Banovinski prehranjevalni zavod je banovinski zavod, podrejen neposredno banu.
Prehranjevalni zavod more po odredbi bana za posamezne posle, ki po svoji naravi zahtevajo ločeno poslovanje, osnovati ločene poslovne skupine, ki pa ostanejo sestavni deli zavoda.
Prehranjevalni zavod more z odobrenjem bana po potrebi osnovati podružnice ali poslovalnice za določene okoliše, ki izvršujejo kot opolnomočenci zavoda za te okoliše vse ali nekatere izmed nalog § 1-
Centrala
§ 3. Banovinski prehranjevalni zavod odloča predvsem:
1. o vprašanjih organizacije svoje službe, posebno o načelih in navodilih za notranje poslovanje podružnic in poslovalnic;
2. o nabavi in porazdelitvi življenjskih potrebščin v skladu z banovinskimi preskrbovalnimi načrti;
3. o enotni izvedbi nabav in določitvi enotnih pogojev za dobave, predelave in vskladiščenja;
4. o politiki cen v okviru banovinskih načrtov, v kolikor cene niso uradno določene;
5. o oskrbi poslovnega kapitala in preodkazu potrebnih obratnih kapitalov podružnicam in poslovalnicam;
6. o celotni kontroli v poslovnem in finančnem oziru;
7. o vodstvu potrebne statistike;
8. o potrebni izravnavi blaga med posameznimi okoliši, za katere obstoje podružnice ali poslovalnice, v skladu z banovinskimi preskrbovalnimi načrti,
Predsedništvo
§ 4. Zavodu načeluje predsednik. V primeru zadržanosti nadomešča predsednika podpredsednik.
Predsednika in podpredsednika imenuje in razrešuje ban.
Predsednik vodi vse poslovanje in zastopa zavod na zunaj.
Predsednik predseduje sejam gospodarskega sosveta in sklicuje seje.
Predsednik izdaja po odobrenju bana natančnejše splošne odredbe za poslovanje zavoda, njegovih podružnic in poslovalnic.
Predsednik in podpredsednik položita zaobljubo v roke bana.
Sosvet
►
§ 5. Prehranjevalnemu zavodu je prideljen gospodarski sosvet, ki sestoji iz največ 10 članov iz vrst potrošnikov, gospodarskih krogov in strokovnjakov.
Člane gospodarskega sosveta imenuje ban.
Seje sosveta skliče predsednik banovinskega prehranjevalnega zavoda. Sosvet oddaja mnenja o stavljenih vprašanjih bana ali predsednika zavoda o splošnem poslovanju zavoda in prehranjevalne službe. V vseh teh vprašanjih more tudi samostojno staviti predloge.
Članstvo v sosvetu je častno.
Zunanjim članom sosveta se povrnejo stroški.
Osebje
§ 6. Potrebno upravno in trgovinsko uradništvo prehranjevalnega zavoda, njegovih podružnic in poslovalnic imenuje ban po zaslišanju predsednika zavoda.
Vodilnim uradnikom ban po potrebi podeli prokuro po zaslišanju predsednika zavoda.
Podružnice
§ 7. Podružnice poslujpjo po predpisih in odredbah prehranjevalnega zavoda.
Vodjo podružnice imenuje in razreši po zaslišanju predsednika prehranjevalnega zavoda ban.
Vodja je opolnomočen poslovodja prehranjevalnega zavoda in je temu odgovoren za redno pošlo
vanje.
Podpisovanje tvrdke
§ 8. Prehranjevalni zavod podpisuje svojo tvrdko tako, da se po leg pisanega, odtisnjenega ali tiskanega besedila tvrdke podpišeta dva za podpis upravičena funkcio narja zavoda.
Upravičeni podpisovati so predsednik in podpredsednik ter uradniki, ki jim je podeljena prokura.
Če podpiše prokurist, mora so podpisnik biti predsednik ali podpredsednik.
Za podružnico (poslovalnico) podpiše vodja podružnice kot po oblaščenec.
Finančno poslovanje
§ 9. Začetni obratni kapital za vršenje njegovih nalog oskrbi prehranjevalnemu zavodu dravska banovina.
Za tekoče poslovanje more zavod po odobrenju bana najemati tudi kratkoročna posojila.
Letni obračun, račun izravnave in poslovno poročilo
§ 10. Prehranjevalni zavod mora predlagati banu v odobritev letni obračun izravnave in poslovno poročilo za preteklo leto najkasneje do konca meseca januarja.
Zavod mora banu predložiti obračun in račun izravnave ter poslovno poročilo o stanju poslov tudi koncem leta, če se to zahteva.
Likvidacija
§ 11. Če preneha potreba po obstoju prehranjevalnega zavoda, odloči o razpustu ban.
Iz premoženja zavoda in podružnic se krijejo predvsem vse obveznosti zavoda in podružnic. Eventualni presežek gre v dobro banovine, ki krije tudi eventualni primanjkljaj.
§ 12. Ta statut stopi v veljavo z dnem razglasitve^.
Opozorilo
Na poziv Direkcije za zunanjo trgovino od 21. julija 1940., da naj vsi uvozniki prijavijo pošiljke blaga, ki se nahajajo v posameznih tujih pristaniščih, bodisi nevtralnih ali pristaniščih vojujočih se držav, in katere niso mogli uvoziti v Jugoslavijo, je prejela direkcija mnoge nepopolne prijave, ki ji onemogočajo uspešno intervencijo. Zato poziva direkcija ponovno vse uvoznike, ki niso dosedaj prijavili ali so nepopolno prijavili pošiljke blaga, ki je v inozemstvu in katere ne morejo uvoziti v Jugoslavijo, da predložijo nemudoma Direkciji za zunanjo trgovino, Beograd, poštni predal 818, o zadržanem blagu naslednje podatke:
1. Vrsta blaga.
2. Količina blaga v kilogramih.
3. a) Vrednost blaga v valuti, v kateri je bilo kupljeno, b) Ustrezajoča vrednost v dinarjih.
4. a) Kje je bilo blago kupljeno in od katere tvrdke, b) Eventualni posrednik pri nakupu, c) Špedi-cijska tvrdka, ki je blago odposlala.
5. a) Kje je bilo blago natovorjeno (luka ali železniška postaja), b) Ime parobroda ali družbe, ki je prevzela blago oziroma številko vagona, ako je bilo blago odposla-
no po železnici, c) Smer prevoza, č) Luka ali železniška postaja, do katere je bilo blago namenjeno.
6. a) Kje je sedaj to blago oziroma parobrod ali vagon, b) Ali je blago že iztovorjeno iz broda ali vagona in kje je sedaj?
7. Ali so izpolnjene vse formalnosti, ki se zahtevajo za uvoz v Jugoslavijo.
8. a) Ali je blago že plačano, b) Ako je blago delno plačano, kateri znesek je bil že plačan, c) Način plačan ja (v devizah, kliringu ali kompenzaciji).
9. Po kakšnih pogojih je blago kupljeno (c. i. f. ali f.o. b.).
Uvozniki bodo sami nosili odgovornost za blago, katerega niso mogli uvoziti v Jugoslavijo in katero niso pravočasno prijavili Direkciji za zunanjo trgovino. Prijave je poslati Direkciji s tremi prepisi; originalna prijava se mora kolkovati s kolkom za din 10*—.
Premije za izvoz grozdja
Devizni odbor Narodne banko je v sporazumu z Direkcijo za zunanjo trgovino sklenil, da se more izvoz grozdja premiirati s 25% na račun transfernih dinarjev. Ta sklep stopi že ta teden v veljavo.
Trg. pogajanja z Nemčijo
Delo Jugoslovansko-nemškega stalnega gospodarskega odbora v Beogradu poteka popolnoma nemoteno ter sta z dosedanjimi rezultati zadovoljni obe stranki. Pogajanja za ureditev plačilnega prometa so že popolnoma zaključena in so novi plačilni sporazumi tudi že stopili v veljavo. Sedaj se odbor bavi predvsem z vprašanji blagovnega prometa. Kakor se poroča iz Beograda, je pričakovati', da se bodo tudi vprašanja uvoza in izvoza v kratkem rešila v obojestransko zadovoljnost.
Seja Stalne delegacije in konferenca lesnega gospodarstva
. Stalna delegacija je sklicala sejo za 9. oktober ob 8. uri zjutraj v Beogradu s tem dnevnim redom:
1. Pokrajinska poročila o stanju proizvodnje in prodaje lesa.
2. Razprava o uredbi o organizaciji izvoza.
3. Predlogi za sestanek Nemško-jugoslovanskega odbora za les.
4. Eventualni predlogi.
Za isti dan ob 10.30 uri je sklicala Direkcija za zunanjo trgovino konferenco lesnega gospodarstva, na katero je pozvana tudi naša Zveza trg. združenj s svojim Osrednjim lesnim odsekom.
Dnevni red te konference je:
1. Izvoz gozdnih proizvodov v Nemčijo v zvezi s trgovinskimi pogajanji, ki so v teku in v zvezi z bližnjim zasedanjem nemško-jugoslovanskega gozdnega lesnega odbora.
2. Izvoz gozdnih proizvodov v Italijo, s posebnim ozirom na tež-koče izvoza gradbenega lesa in na prilike v izvozu celuloznega lesa in drv za kurjavo.
3. Možnosti novih potov za izvozni promet našega lesa.
4. Organizacija lesnega gospodarstva in izvozne zajednice v smislu določb uredbe o kontroli zunanje trgovine.
5. Predlog za preureditev cenika za zavarovanje valute.
6. Slučajnosti.
Minimalne
za trgovske pomočnike in ostalo višie trgovsko
pomožno osebie
Odpiranje in zapiranje manufakturnih trgovin v Ljubljani
Sekcija trgovcev z manufaktur-nim blagom je na svojem širšem sestanku soglasno sklenila, da bo pričenši s ponedeljkom dne 7. t. m. veljal naslednji delovni čas v ma-nufakturni stroki, in sicer od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Članstvo se naproša, da se sklepa točno drži, kupujoče občinstvo pa prosi, da to upošteva pri nakupu blaga.
Vprašanje minimalnih mezd je za trgovske pomočnike in ostalo višje trg. pomožno osebje po uveljavljenju banove odredbe o minimalnih mezdah za nekvalificirane delavce urejeno takole:
Za nekvalificirane delavce v trgovini [točka b) razpredelnice v odredbi] znašajo minimalne mezde:
V krajih z več kot 5000 prebivalci in pri starosti nad 18 let:
pri 8 urnem delovnem času po din 475 (25 dni) = din 950'—;
pri 9 urnem delovnem času po din 4'75 (25 dni) = din 106875;
pri 10 urnem delovnem času po din 4'75 (25 dni) = din 1187'50.
V krajih z manj kot 5000 prebivalci in pri starosti nad 18 let:
pri 8 urnem delovnem času po din 4'50 (25 dni) = din 900'—;
pri 9 urnem delovnem času po din 4'50 (25 dni) = din 1012'50;
pri 10 urnem delovnem času po din 4'50 (25 dni) = din 1125'—.
V krajih z več kot 5000 prebivalci in pri starosti pod 18 let:
pri 8 urnem delovnem času po din 375 (25 dni) = din 750'—;
pri 9 urnem delovnem času po din 375 (25 dni) = din 84375; '
pri 10 urnem delovnem času po din 375 (25 dni) = din 937'50.
V krajih z manj kot 5000 prebivalci in pri starosti pod 18 let:
pri 8 urnem delovnem času po din 3'50 (25 dni) = din 700'—;
pri 9 urnem delovnem času po din 3’50 (25 dni) = din 787'50;
pri 10 urnem delovnem času po din 3'50 (25 dni) = din 875'—.
Ker je s členom 5. nove odredbe določeno, da morajo znašati mezde za kvalificirano delavstvo najmanj toliko, kolikor visoko so določene s to odredbo mezde za nekvalificirano delavstvo, znašajo minimalne urne mezde za trgovske pomočnike in ostalo višje trgovsko pomožno osebje vsaj toliko, kolikor so visoke zgoraj navedene mezde za nekvalificirano delavstvo (hlapce, sluge) v trgovini.
Z novo odredbo o minimalnih mezdah za nekvalificirane delavce je s čl. 9. in 7. spremenjen tudi ekvivalent za hrano in stanovanje v naravi. Novi ekvivalent znaša za hrano din 12'— na dan, za stanovanje din 2'— na dan, mesečno torej skupno din 420'—. Trgovec na deželi v kraju s pod
5000 prebivalci, ki daje hrano in stanovanje v naravi, bo moral pri 10 urnem delovnem času plačati pomočniku še din 705'— v gotovini (1.125 manj 420 din).
S čl. 7. je določeno, da se za osebje, ki dobiva plačo mesečno, izračuna dnevna plača s 25 delom mesečne plače.
Delovni čas v trgovinah je določen z naredbo bana o odpiranju in zapiranju trgovin.
Po čl. 8. nove odredbe se delodajalec, ki ne plačuje svojemu pomožnemu osebju minimalne mezde, določene po tej odredbi, kaznuje v denarju od 100'— do 10.000 dinarjev.
Te minimalne mezde veljajo od
1.	oktobra t. 1. dalje.
Zveza je obveščena, da namerava inšpekcija dela predlagati novo anketo za ureditev plač trgovskih pomočnikov in ostalega višjega pomožnega osebja tako, da bi se to vprašanje uredilo z novo odredbo.
O potrebnih ukrepih v tem vprašanju bo razpravljala prihodnja seja glavnega odbora Zveze trg. združenj. Seja bo prihodnji teden v Ljubljani.
Uredba
o nadzorstvu nad židovskimi trgovinami
z živili
Kr. vlada je predpisala uredbo o ukrepih, ki se nanašajo na Žide glede vodstva trgovin s predmeti ljudske prehrane.; Besedilo uredbe se glasi:
člen 1.
1. Trgovski obrati, ki se bavijo s prometom na veliko, s predmeti ljudske prehrane brez ozira na to, ali so njihovi lastniki fizične ali pravne osebe, spadajo pod revizijo, ako so lastniki obratov Židje.
2. Kot obrate Zidov je treba smatrati vse tiste obrate, katerih lastniki ali solastniki so bili na dan, ko je stopila v veljavo ta uredba, Židje, ali če je kapital v celoti ali pa po večini v rokah Zidov.
3. Delniške družbe z omejeno zavezo in zadruge se bodo smatrale kot židovske tudi tedaj, če so uprava, ravnatelji in prokuristi družbe oziroma zadruge večinoma Židje.
4. Revizijo bodo izvršile splošne upravne oblasti druge stopnje oziroma uprava mesta Beograda na svojem območju.
Tečaj v turističnem prometu z Nemčijo
Devizna direkcija Narodne banke je objavila pod št. 95 naslednjo okrožnico:
Na podlagi doseženega sporazuma s pristojnimi nemškimi oblastmi se bodo od 1. oktobra dalje uporabljali spremenjeni tečaji tudi v turističnem prometu z Nem čijo. V zvezi s tem se dajejo naslednja navodila:
1. Nemškim potnikom, ki priha jajo v našo državo, se izplačujejo kreditna pisma, izdana do vključno 30. septembra 1940., po starem tečaju 14-80 din za 1 nemško marko.
2. Kreditna pisma, izdana po
1.	oktobru 1940. se izplačujejo do nadaljnjega po tečaju 15 80 din za 1 nemško marko.
3. Naši potniki, ki potujejo Nemčijo, nabavljajo nemške marke na dosedanji način po tečaju 17-82 din za 1 nemško marko, in picer za ves znesek, ki ga hočejo nabaviti.
4. Storna vseh neizkoriščenih zneskov se izvršujejo na podlagi tečajev, po katerih so se nabavili oziroma so bili izdani nalogi za izplačilo.
Člen 2.
1. Pristojna oblast iz člena 1, točke 4 te uredbe bo izdala ukrep, s katerim se bo trgovinsaim obratom, ki spadajo pod revizijo v smislu člena 1., prepovedoval na-daljni obrat ali pa jim dovolilo nadaljevati z delom.
2. Proti temu sklepu ni pravnega sredstva niti upravnosodnega postopka kakor tudi ne zahteve po nadomestitvi škode.
3. Na podlagi odločbe o prepovedi nadaljevanja dela trgovinskih obratov iz člena 1., točke 1. te uredbe se bo pooblastilo oziroma dovolilo za izvrševanje zadevnega obrata odvzelo in obrat bo po uradni dolžnosti črtan iz obrtnega registra. Pristojna oblast, ki je izdala odlok o prepovedi nadaljnjega dela, bo določila zadevnim obratom primeren rok za likvidacijo tekočih poslov, ki pa ne more biti daljši kot dva meseca
4. Pristojna sodišča bodo na podlagi poročila pristojnih oblasti o prepovedi nadaljnjega delovanja po uradni dolžnosti izvršila izbris v trgovinskem registru oziroma protokolu tistih obratov, katerim je bilo po točki 1. tega člena pre povedano nadaljnje obratovanje.
Člen 3.
1. Pri industrijskih podjetjih, ki
se bavijo z izdelovanjem predmetov ljudske prehrane na veliko in katera je treba v smislu točke 2. in 3. člena 1. te uredbe smatrati kot židovska, lahko postavi ban (upravnik mesta Beograda) na stroške podjetja komisarja, ki bo imel nalogo, skrbeti za pravilno delovanje podjetja.
2. Ukazi, ki jih bo komisar izdajal pri upravljanju svoje naloge, so obvezni za upravo in osebje podjetja.
3. Uprava in osebje podjetja so dolžni dajati komisarju na njegovo zahtevo vsa potrebna pojasnila in mu omogočiti pregled poslovnih knjig, dokumentov in korespondence kakor tudi poslovnih prostorov. Komisar je dolžan varovati kot uradno tajnost vse podatke, katere je izvedel pri izvrševanju svoje dolžnosti.
Člen 4.
1. Kdor bi v nasprotju z odlokom pristojne oblasti glede prepovedi nadaljnjega delovanja trgovinskih obratov iz člena 1. te uredbe nadaljeval delo v prepovedanem obratu, bo kaznovan z zaporom do dveh let in denarno kaznijo do 500.000 din.
2. Z isto kaznijo bodo kaznovani Židje, ki uporabljajo druge osebe kot navidezne lastnike in upravičence za izvrševanje trgovskih poslov s predmeti ljudske prehrane na debelo kakor tudi osebe, ki jim omogočajo, da na temelju njihovih pravic opravljajo take trgovske posle.
3. Kazni izrekajo redna sodišča.
4. Pobrane denarne kazni gredo v korist banovinskega sklada za podpiranje strokovnih šol iz § 406. obrtnega zakona oziroma v korist odgovarjajočega sklada na območju uprave Beograda.
močno obsojene zaradi dejanj iz člena 4., točke 1. te uredbe, pa se lahko pošljejo razen na prisilno bivanje tudi na prisilno delo.
2.	Glede pošiljanja na prisilno bivanje in na prisilno delo se bodo uporabljali skladni predpisi uredbe o pošiljanju brezvestnih veriž-nikov na prisilno bivanje in prisilno delo.
Člen 6.
Od dne, ko stopi v veljavo ta uredba, se ne bodo izdajala Židom niti družbam z židovskim kapitalom pooblastila ali dovoljenja za izvrševanje trgovskih poslov s predmeti ljudske prehrane na debelo.
Uredba stopi v veljavo z dnem, ko bo objavljena v »Službenih no-vinahe.
Politične vesti
Člen 5.
1.	Splošne upravne oblasti prve stopnje lahko pošljejo osebe, ki v nasprotju z odlokom pristojne ob lasti glede prepovedi nadaljnjega delovanja v trgovskih obratih iz člena 1. te uredbe nadaljujejo delo v prepovedanih obratih, na prisilno bivanje v drug kraj, ose be pa, ki so bile že enkrut pravo-
Hitler in Mussolini sta se sestala v petek ob 10.10 na Brennerju. Sestanek je trajal tri ure. Takoj po sestanku je bilo izdano službeno poročilo, ki se glasi: V okviru tesnega sodelovanja in redne izmenjave misli med Nemčijo in Italijo je prišlo danes v petek do sestanka voditeljev obeh zavezniških držav. Sestanek je potekel v prisrčnem razpoloženju in v duhu medsebojnega razumevanja osi. V treh urah sta vodji obeh držav v prisotnosti zunanjih ministrov Ciana in Rib bentropa podrobno proučila vsa vprašanja, ki se tičejo obeh držav. K zadnjemu delu razgovora je bil pritegnjen tudi general Keitel. — Pri obedu so se razgovori nadaljevali. Tudi pri obedu sta bila prisotna oba zunanja ministra.
O vsebini razgovorov še niso znane podrobnosti. Iz poročil nem ških in italijanskih listov se more sklepati, da sta oba voditelja govorila o stališču Španije ter Sovjetske Rusije do trojnega pakta. Vsi nemški listi naglašajo da bo imel sestanek dveh voditeljev velike posledice za potek vojne ter za politični in gospodarski razvo; evropskega kontinenta. Nadalje poudarjajo nemški in italijanski listi, da je sestanek znova dokazal solidarnost obeh držav.
Berlinski dopisnik »Politike« poroča, da je imel razgovor z vodilno nemško diplomatsko osebnostjo in da more po tem razgovoru reči, da ni izključeno, da je prevzela Španija posredovalno vlogo. Podrobnosti o tem pa se bodo zvedele le če bi imela ta posredovalna akcija uspeh.
O brennerskem posvetovanju pišejo berlinski listi, da ne bosta dovolile Italija in Nemčija Angliji niti najmanjše pavze, da bi se mogla oddahniti. Odločno se tudi demantirajo vesti, da bi šlo za neko ofenzivo mira, temveč se bo nadaljevala brezkompromisna borba. Zlasti poudarjajo berlinski listi, da ;e iniciativa še nadalje v rokah osi in da one vplivajo na potek dogodkov glede njih kraja, časa in metode. Enako se odločno demantirajo vesti o sklenitvi miru s Francijo. Te vesti so nastale zaradi bivanja francoskega delegata Scapi-mja v Berlinu, kateremu je francoska vlada priznala položaj veleposlanika. Toda bivanje Scapinija v Berlinu ima samo ta namen, da se uredi vprašanje francoskih vojnih ujetnikov, katerih je 1,800.000. Glavni predmet razgovorov je bil novi 'položaj, ki je nastal s podpisom berlinskega trojnega pakta.
Ameriški poročevalci poročajo, da je bilo na Brennerju sklenjeno, da se začne velika ofenziva proti Angliji še to zimo. Nadalje so se proučili načrti o skupnem stališču Nemčije in Italije v primeru intervencije Združenih držav Sev. Amerike. Udarec proti Angliji bo izvršen v trenutku, ko bi se pospešile italijanske operacije v Egiptu. Pričakujejo, da se v kratkem nadaljuje italijanska operacija proti Marše Matruhu, ki je na pol pota do Aleksandrije.
Španski notranji minister Suner se je vrnil v Španijo. Rimski dopisnik madridskega lista »El Pueblo«
piše, da je imelo bivanje Suner ja Rimu dvojen namen: da izrazi prijateljstvo Španije do Italije, da e osebno govoril z Mussolinijem ter da je poudaril prijateljstvo avtoritarne Španije s fašistično Italijo. Španija pa bo ostala še naprej izven vojne, vendar pa ostane član politične strukture, ki jo narekuje nova ureditev Evrope. Za avdienco pri papežu Suner ni naprosil, kar se je precej komentiralo.
Angleški listi pišejo z veliko vzdržnostjo o stališču Sovjetske Rusije do berlinskega trojnega pakta. Večina listov je mnenja, da bi se zbližanje med Vel. Britanijo in Sovjetsko Rusijo doseglo najlaže s posredovanjem washington-ske vlade. Na vsak način pa bi morala Vel. Britanija zopet odločno podpirati Cangkajškovo vlado. V zvezi s tem vprašanjem grajajo celo »Times«, da je britanska vlada ustavila prevoz orožja skozi Burmo.
Mussolini je v pokrajini reke Pad pregledal italijanske čete. Mussolinija so množice ljudstva navdušeno pozdravljale.
Kljub viharnemu vremenu niso popustili letalski napadi na Anglijo in tudi na Nemčijo. V noči na nedeljo je nad sto nemških letal neprestano bombardiralo London in druga mesta. Angleži pa so svoje napade omejili na mesta ob Kanalu in v Poruhrju.
Francoska vlada v Vichyju je imenovala generala Weyganda za vrhovnega poveljnika vseh francoskih vojnih sil v Afriki. Njegov sedež bo v Dakarju.
Francoska vlada je odobrila načrt židovskega zakona, ki pa še ne bo takoj objavljen. Po novem zakonu bodo Židje razdeljeni v več kategorij, od katerih bodo na najboljšem Židje, ki so služili v francoski armadi. Ti bodo imeli iste pravice, ko vsi drugi Francozi.
Predsednik Roosevelt je sprejel francoskega poslanika Hayea in mu Sporočil, da bi se odnošaji med Združenimi državami in Francijo znatno zboljšali, če bi Francija vrnila Ameriki onih 130 letal, ki so na matični ladji pri Martiniku. Poslanik je odgovoril predsedniku, da more Francija izročiti ta. letala le, če dovolita to Nemčija m Italija, kar pa je zelo neverjetno, ker je jasno, da bi potem prišla v posest teh letal Anglija.
Za šefa letalskega štaba angleškega letalstva je bil imenovan maršal Portal, ki je v zadnjem času osebno vodil operacije angleških bombnikov proti Nemčiji. Znan je po svoji teoriji, da je najboljša obramba Anglije, če se stopnjujejo letalski napadi na Nemčijo.
Vsi rezervni mornariški oficirji v USA, 27.000 po številu, so bili poklicani pod orožje. Mornarica Združenih držav ima že danes 240.000 mož.
Sovjetski komisar za vojsko maršal Timošenko je imel na nove oficirje rdeče vojske nagovor, v katerem je poudaril, da je sicer sovjetska Rusija zaradi mcK"? P°\1' tike Stalina ostala izV®n ™Jne> da pa mora biti pripravljena na vse možnosti in zato se mora vojna pripravljenost rdeče vojske se povečati.
Finskemu parlamentu je bil
predložen zakonski načrt o demilitarizaciji Aalandskih otokov v smislu finsko-sovjetske mirovne pogodbe.
Denarstvo
Mednarodni devizni trg
Na svobodnem mednarodnem deviznem trgu je prišlo pretekli te den do nekaterih sprememb. V New Yorku je bilo močnejše povpraševanje po švicarski llevizi in ker je bila ponudba zelo slaba, je zato njen tečaj napredoval od 22-9 na 23'03. Ostale evropske devize s funtom vred so ohranile nespremenjene položaje.
Na curiškem deviznem trgu je bila znatna ponudba efektivnih severnoameriških dolarjev, kar je naravno povzročilo nazadovanje njihovega tečaja. Curiški devizni trg pa je posebno občutljiv za evropske devize ter je začel pretekli teden močneje reagirati na ponudbe in povpraševanja po devizah. Devizni promet se je povečal in glavne evropske devize so nekoliko spremenile svoje tečaje, kakor je razvidno iz naslednjih tečajnih številk:
27. IX. 4. X.
Pariz	9'85	10-—
New York	437-—	434-—
London	16-37	17-20
Milan	22T0	21-92
Berlin	175-25	173-50
Na švicarskem valutnem trgu je še močneje prišel do izraza padec ameriškega dolarja, ki je padel od 430 na 418. Francoski frank je nazadoval od 5-25 na 5, dočim je angleški funt napredoval od 7*25 na 7-50. Tečaj registrske marke se je gibal med 53 % do 52*75, trgovske marke pa od 26 'A do 29%.
Na njujorškem efektnem trgu se je kupčevalo le z ameriškimi papirji. Poslovanje pa je bilo živo.
Londonska borza je nudila isto sliko ko prejšnji teden. Promet je bil slab, tendenca mirna. Podpisovanje vojnega posojila poteka
normalno.
Tendenca na berlinskem trgu je bila slaba. Na rentnem trgu pa stabilna. Po objavljenih uradnih podatkih je nemški državni dolg narastel ob koncu septembra na 59.16 milijarde RM.
Domači efektni in devizni trg
Na efektnem trgu traja še nadalje počitniško razpoloženje in promet je znova nazadoval. Ves promet na efektni borzi je znašal 1,26 milijona din proti 1,42 milijona din v prejšnjem tednu. Kupčije se razvijajo le v nekaterih papirjih. Vojna škoda je še vedno papir z največjim prometom. Njen tečaj je malenkostno nazadoval, in sicer na 438, dočim je bila izven-borzno vojna škoda po 437 in 437-50 din. V dalmatincih so bile zabeležene kupčije samo trikrat po čvrstem tečaju 69 do 70. Nadalje so bile kupčije s stabilizacijskim posojilom po tečaju 97, v investicijskem posojilu po 100 in 99, 7% Blaireu po 95. Delnice Narodne banke so bile po 6.500 din, drobne delnice Paba pa p0 192-50 do 193.
Na deviznem trgu se je promet podvojil ter dosegel 39*8 proti 19.8 milijona din v prejšnjem tednu. Tečaj New Yorka je še nadalje stalen (po 55-—), tečaj Ženeve pa je narastel od 1260-06 na 1266-65, torej za več ko 6 poenov. Tečaj Londona je ostal tudi pretekli teden čvrst.
Glavna sprememba na deviznem trgu pa je bilo zvišanje te-*aia klirinške marke od 14*80 na 17-82 din. Ker pa velja novi tečaj le za nove posle, se je večina poslov nanašala na stare zaključke in je za nje veljal še stari tečaj. Znatno se je zmanjšal pretekli teden nepokriti saldo v nemških markah, ker je Narodna banka znatneje intervenirala in ker devizni^ organi dela prijavljenih Povpraševanj po starem tečaju niso priznali.
Solun je imel tudi pretekli teden zelo čvrsto tendenco ter se
Naš trg v septembru
Poročilo Liublianske borze
Devizni trg
Devizni promet je v stalnem nazadovanju predvsem zaradi pomanjkanja nemških klirinških mark. Tako je padla devizna kupčija z RM v privatnem kliringu od 39,15 milijona dinarjev (v juliju 1940 — 23,02 milij. dinarjev v avgustu) na 18,77 milij. din v septembru, kar pomeni padec za več kakor polovico. Temu primerno je nazadoval tudi celotni devizni promet v posameznih mesecih (24,83 milij. din v septembru, 28,51 milij. din v avgustu in 43,66 milij. din v juliju t. 1.). Baš nasprotno tendenco pa kaže promet v devizi Curih, ki je narastel od 2,47 milij. din v juliju, na 3,34 milij. din v avgustu, oziroma na 4,18 milij. dinarjev v septembru
1940.	Promet v devizi New York je znašal julija t. 1. nad poldrugi milijon dinarjev, avgusta blizu dva milijona, a septembra približno poldrugi milijon dinarjev. Razen tega je bilo še nekaj manjših zaključkov v devizah Solun, London, Praha in Trst.
7 % investicijsko posojilo . . .
8 °/o Blairovo posojilo..............
7 °/o Blairovo posojilo..............
7 % Seliginanovo posojilo . . . 4 °/o agrarne obveznice iz 1.1921.
6 °/o begluške obveznice .... 7% obv. stabilizacijskega posojila 6 °/o obv. dalmatinskega agrarja . 2*5 % vojna škoda....................
Približno isti tečaji, kakor so veljali za državne efekte 30. septembra 1940., veljajo tudi še danes.
Delnice Narodne banke so no-
tirale v prvi polovici septembra večjidel na bazi din 7.700 za denar in din 7.800 za blago, le 11. in 12. m. m. je beležila Narodna banka din 7.600 v povpraševanju, a 17. m. m. pa najvišje, t. j. dinarjev 8.000 v ponudbi. Kajti z znano spremembo zakona o NB, zaradi česar je bila omejena oziroma maksimirana donosnost delnic Narodne banke na največ 8%, t. j. na din 320*— od dosedanjih din 400*— na delnico, je naglo nazadoval tudi tečaj Narodne banke. Tako je 19. septembra beležila Narodna Narodna banka na naši borzi le še din 6.000 v povpraševanju, seveda brez ponudbe v blagu. To pa je bila tudi poslednja notica za delnice Narodne banke v tečajnici ljubljanske borze.
V primeri z avgustom t. 1. je nazadoval skupni devizni promet septembra 1940. za 3,7 milij. dinarjev, a v primeri s prometom v juliju t 1. pa celo za 18,8 milij. dinarjev, dočim znaša padec deviznega prometa v septembru t. 1. proti prometu v istem mesecu 1938 skoro 13 milijonov dinarjev.
Kljub omenjenemu nazadovanju pa izkazuje ljubljanska borza še vedno za 8,5 milij. dinarjev višji celotni devizni promet v prvih 9 mesecih 1940 kakor 1939.
Efektni trg
Tendenca za državne vrednostne papirje je bila tudi ves pretekli mesec nespremenjeno stalna, promet pa neznaten. Zaključeno je bilo dne 25. septembra 1940. 7 °/o investicijsko posojilo na bazi dinarjev 98'—, ter dne 19. m. m. vojna škoda po tečaju din 444*—. V bančnih in industrijskih papirjih pa sploh ni bilo nobenih zaključkov.
Notice državnih efektov so bile:
2.	IX. 1940	30.	IX.	1940	.
dinarjev .	99*—	100*—	98*50	—*—
.	98*—	99*—	99*—	100*—
.	93*50	94*50	94*—	—'*—
.	100*—	103*—	100*—	—
.	51*—	52*—	52*—	53*—
.	76-—	78*—	76-50	77-50
.	95*—	97*—	94*—	—*—
.	69*—	71*—	69*50	70*50
.	443*—	447*—	437*—	439*—
Precejšno zanimanje kažejo delnice Trboveljske premogokopne družbe, ker so na naši borzi beležile s stalno trdnejšim tečajem in dosegle v septembru skupno tečajno razliko plus 20 poenov v povpraševanju ter plus 6—10 poenov v ponudbe. Najniže so te delnice notirale od 9. do 17. m. m. (din 280*— za denar in din 290*— za blago), najviše pa 27. septembra t. 1. (din 300'— v povpraševanju, a din 301*— v ponudbi), sicer pa večjidel na bazi din 285*— za denar in din 295'— za blago. V oktobru 1940 pa kažejo delnice TPD še čvrstejšo tendenco, kar dokazuje že tečaj din 320'— v povpraševanju z dne 4. t. m.
Povsem nespremenjeno sliko dajejo tečaji za delnice Kranjske industrijske družbe, Jesenice; kajti skozi ves september in tudi oktober t. 1. notirajo te delnice stalno na bazi din 148*— za denar, torej brez blagovnih notic.
Blagovni
žito
Tendenca za žito je bila ves september nespremenjeno trdna oziroma stalna, promet je bil slabši. Največ zaključkov je bilo perfek-tuiranih v koruzi na bazi din 385, znatno manj pa po tečaju dinarjev 375'—, din 370'—, din 365*— in din 350*—. Ječmen je bil zaključen po din 410*—, 415'— in 420*—, prekmurska rž po din 360, 355 —, prekmursko proso pa po din 340*— za ioo kg franko vagon. Promet z moko (nularico, zdrobom in enotno krušno moko) je bil neznaten.
Mlevski izdelki
notirajo na ljubljanski borzi takole: moka (baška in banatska), Og, Ogg in zdrob ter »0« po tečaju din 840*—, bruto za neto, inkl. prometni davek, brez vreč, franko Ljubljana - skladišče, plačljivo po prejemu. Krušna »enotna moka« po gori navedenih pogojih dinarjev 455*— za 100 kg franko tu. Pšenični otrobi, enotni, notirajo
je njegov tečaj dvignil na 60 do 61, čeprav je storila Narodna banka razne korake, da prepreči špekulacijo z grškimi boni.
din 220*— za lOOkg, bruto teža, brez vreč, inkl. prometni davek, franko skladišče - Ljubljana, plačljivo ob prejemu blaga.
Deželni pridelki
notirajo ob nespremenjeno trdni oziroma stalni tendenci. Fižol je brez notic, krompir pa beleži od 150*— do 155'— din za 100 kg franko vagon slovenska nakladalna postaja, in sicer za vse vrste rožnika, oneide, kresnika dočim notira industrijski krompir (ela in voltman) od 120*— do 125*— din. Seno beleži od din 115'— do din 120'— za 100 kg sladkega, suhega, v bale prešanega blaga; polsladko seno notira din 110 do din 115, kislo pa din 105*— do din 110'— za 100 kg. Slama, pšenična, zdrava, suha, v bale stisnjena, beleži od 60 do 65 dinarjev za 100 kg fko vagon nakl. postaja.
Lesni trg
Tendenca za mehki les je vseskozi stalna, mestoma celo trdna, za trdi les pa mirna. Promet je bil srednje velik v brusnem oziroma celuloznem lesu na bazi din 150, 165, 170 in 190, dalje v smrekovih moralih po tečaju din 805, 810 in
820, potem v tramih na bazi din 300, 325, 285, 290, zatem po din 330, 335, 340, 345, 350 in težji ko-misijoni celo po din 400 za 1 m3 franko vagon. Smrekove deske so bile prodane po din 690, dalje po din 670, 675, 680 in 695 v dimenzijah 18—28, 38 in 48 mm debeline, od 16 cm navzgor širine in najmanj 4 m dolžine. Nekoliko nižje cene so bile dosežene za jelove deske v sličnih dimenzijah in kakovosti. Nekaj zaključkov v hrastovih frizih je bilo perfektuiranih na bazi din 1.250, 1.275, 1.285 in 1.300 za 7 cm blago, a din 1.400, 1.425 in 1.450 za 8—10 cm blago v debelini 25 mm in v I/II kakovosti, toda le do 25 % v drugovrstni kvaliteti, vse ostalo la blago.
Na ljubljanski borzi so bile zadnje notice v lesu sledeče: mecescn, t. j. deske in plohi, v I/III kvaliteti, ostrorobi, obrobljeni, od 18 do 54 mm, od 16 cm navzgor in v dolžini 4 m, od 1.120*— do 1.300*— dinarjev.
Bukov: hlodi od 30 cm dalje v I/II kakovosti din 190—240, hlodi za izdelovanje furnirja, čisti, od 40 cm dalje din 290—340; deske-plohi naravni, neobrobljeni monte din 330—380, detto ostrorobi v I/II kvaliteti din 540—620, detto parjeni din 620—730.
Smreka-jelka: hlodi I/II, monte din 240—290, bordonali merkantil-(Oi din 310—360, ostali trami din 260—310, deske-plohi, od 160 cm navzgor, konični din 500—550, detto paralelni din 530—610.
Hrast: hlodi I/II od 30 cm dalje (premera) din 250—400, bordonali din 850—960, boulsi od 900 do 1000 dinarjev, deske-plohi, neobrobljeni v I/II kakovosti od 750 do 850 dinarjev za 1 m3 franko vagon slovenska nakladalna postaja.
Položaj na našem lesnem trgu je slej ko prej nejasen in nezadovoljiv. Cene so sicer še primerne, toda precej nestalne ter očitujejo tendenco sicer malenkostnega, a vendar stalnega nazadovanja, kar velja zlasti za smrekovo in jelovo blago.
Produkcija je vsekakor pod normalo posebno zato, ker že občutno primanjkuje sposobnih delovnih moči zaradi vpoklicev. To velja predvsem za manjše podeželske lesne obrate, ki pa po šte* vilčni moči zelo prevladujejo.
Zaloge niso velike ter bi se morale na vsak način čimprej izpopolniti, posebno tesanega oziroma gradbenega blaga, ki je bilo zelo močno porabljeno pri številnih javnih gradnjah. Sicer pa je že opažati konec stavbne sezije, ki je bila letos še precej živahna in zadovoljiva.
Izvoz je bil naravnost slab, ker smo pač mogli izvažati v inozemstvo le na stara uvozna dovoljenja tako v Nemčijo, kakor predvsem v Italijo. Sicer vlada prepričanje v naših izvozniških krogih, da bo Italija morda le zopet izdala nova uvozna dovoljenja za naše blago, toda zaenkrat so to zgolj ugibanja.
Sonce je vir zdravja, moči in lepote!
Slabo vreme onemogoča sončenje na prostem. — Prezaposlenost vam ne dovoli potovanja na morje ali v planine!
Obsevajte se doma z našo patentirano ultravijoletno obsevalko
»ORIGINAL BUB«
Stane samo din 1200-—
In Je najcenejša obsevalna naprava te vrste. Za ta denar imate doma stalno sonce in zdravje, veselje in moč, ugodno občutje in nove življenjske sile.
Potemnltev kože že po par obsevanjih!
Dobavlja:
JCGOPATENT, Ljubljana. Dvorakova ulica 8.
Tako dober tek vzboja
naravna Rogaška slatina, da so se po zgodovinskih podat kih prebivalci okolice za časa lakote v 301etni vojni izogibali, piti to vodo, ker jim je povzročila prevelik tek.
Dejstvo pa je, da je naša (slovenska) lesna trgovina v največji meri odvisna od čim večjega in skorajšnjega izboljšanja trgovinskih od-nošajev z našo sosedo — Italijo; kajti vse dotlej, dokler ne bo urejena redna kupčijska zveza s to veliko sosedo, se naša domača lesna trgovina zlepa ne bo mogla poživeti. Zato so tudi izgledi za bližnjo bodočnost še povsem nejasni. V italijanske kraje smo zvozili še največ stavbnega materiala, ki je bil potreben pri gradnji javnih stavb, dočim so bile privatne potrebe zelo zapostavljene.
Pri tej priliki naj omenimo, da pri akcijah, ki se vodijo pri nas za ustanovitev prepotrebnega gospodarskega sveta za Slovenijo, nikakor ne sme manjkati naših vidnejših lesnih strokovnjakov, ker je pač lesna kupčija tako rekoč vsakdanji kruh zlasti za naše — sicer siromašno — podeželje in edini vir njegovega blagostanja. Gospodarski svet za našo banovino naj bi združil vse naše najuglednejše gospodarstvenike in pripomogel k skorajšnji ostvaritvi zelo pogrešanega skupnega gospodarskega sveta za vso kraljevino.
Dohave - licitacije
Direkcija drž. rudnika Velenje
sprejema do 14. oktobra ponudbe za dobavo portland-cementa, strešne lepenke, katrana, plošnatih pil;
21. oktobra zimskih plaščev, čepic in rokavic, oklopnih kablov, ročnih vrtalnih strojev, brezšivnih kovanih cevi, betonskega železa, klozetnih skled, ventilov, tesnil, elektropre-vodnikov, jeklenih žičnih vrvi, pocinkane pločevine, prenapetostnih odvajalcev ter smrekovega ali borovega jamskega lesa.
Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 14. oktobra ponudbe za dobavo vazeline, kon-zistentne masti, kavstične sode, parafina, voska, sidola, smirkovega platna; 15. oktobra preciznih manometrov; 16. oktobra lanenega fimeža, svinčenega minija, raznih čopičev in ščetk, solne kisline, barv idr.; 18. oktobra diferencialnih ko-loturnikov.
Komanda pomorskega arzenala v Tivatu sprejema do 17. oktobra po-Hudbe za dobavo ležajev za vago-nete, lesenih sodov ter lanenega sukanca.
LICITACIJE
Dne 19. oktobra bo pri Zavodu za izdelavo vojne opreme v Beogradu licitacija za dobavo naftalina in paradiklorbencola.
Dne 14. oktobra bo pri Dravski delavnici v Ljubljani pismena licitacija za dobavo usnjenih opasa-čev ter razne opreme za konje.
Dne 15. oktobra bo pri gradbenem oddelku direkcije drž. železnic Beograd-Sever ofertna licitacija za postavitev novega skladišča na postaji Novi Sad.
Dne 21. oktobra bo pri upravi smodnišnice v Kamniku ofertna licitacija za dobavo 100.000 kg mase za impregniran j e eksploziva; 22. oktobra 100.000 kg mase mešane s 50% parafina in dne 23. oktobra za dobavo 15.000 kg aluminija v prašku.
Dne 4. novembra bo pri Direkciji pomorskega prometa v Splitu pismena ofertna licitacija za dobavo verig.
Dne 5. novembra bo pri Centralni direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za dobavo bakrene žice in vrvi; 12. novembra kalcijevega karbida. Dne
22. oktobra bo neposredna pismena pogodba za dobavo Jeklenih plošč za oblaganje.
Dne 7. novembra bo pri Direkciji gozdov v Sarajevu ofertna licitacija za oddajo zemljišča za eksploatacijo magnezita v zakup.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Štev. 114.
Nove uvozne zajednice
Iz Beograda poročajo, da je že sklenjeno, da se ustanove uvozne zajednice za premog in koks ter za železo in kovine. Izdelava načrta oz. pravil za ustanovitev zajednice uvoznikov premoga in koksa je poverjena Združenju trgovcev s premogom in koksom, priprava načrta zajednice za železo in kovine pa Zvezi industrije za predelavo železa in kovin, ker so te industrije najbolj zainteresirane pri uvozu železa in kovin. Ti načrti bodo baje v krat kem tudi že izdelani. Načrti bodo predloženi Direkciji za zunanjo trgovino, ki bo potem načrte poslala članom ožjega odbora ter sklicala sejo tega odbora. Na tej. seji bodo pravila vsake nove zajednice definitivno sprejeta.
Znova vest o sporazumu glede nemških dobav prediva
»Jugoslov. Kurir« poroča, da je bil pri trgovinskih pogajanjih v Beogradu dosežen z nemško delegacijo popoln sporazum glede nemških dobav volnenih in bombažnih surovin po starih zaključkih, t. j. po onih, ki so bili sklenjeni, a niso bili izvršeni do
1.	septembra 1939. Po obojestranskih ugotovitvah so znašali ti zaključki približno 1 milijon kg bombažnega in pol milijona kg volnenega prediva. Med tem časom je bil del teh naročil izvršen, deloma v obliki, kakor je bil naročen, deloma pa z mešanico sta-nične volne.
Sedaj je dosežen sporazum, da nam bodo Nemci dobavili še vsa neizvršena naročila volnenega in bombažnega prediva, in sicer po prej sklenjenih cenah.
Risarski tečaj za mizarje
V jesenski in zimski sezoni priredi Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani tečaj za strokovno risanje za mizarske mojstre in pomočnike. Tečaj bo vodil strokovni učitelj Josip Tratnik, pouk pa bo v prostorih Tehnične srednje šole v Ljubljani. Tečaj se prične v nedeljo 20. oktobra ter bo vsako nedeljo oziroma praznik dopoldne od 8. do 12. ure. Opozarjamo na tečaj mizarske mojstre in pomočnike z vabilom, da se pismeno prijavijo s točno navedbo svojega naslova najkasneje do 14. t. m. na Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI, kjer dobe še podrobnejša pojasnila.
Plačilni promet s Češko-Moravsko
Mednarodni blagovni trg
Severno-amcriški trg s surovinami je bil pretekli teden čvrst. Tečaji so narasli, čeprav bi bilo danes normalno, da bi v surovinskih državah padli, ker je blaga v izobilju. Samo koruza je popu-stilaj Značilno je, da je cena pšenice za kasnejše roke nižja kakor pa za promptne kupčije. Opaža se, da veliko oboroževanje Združenih držav ustvarja konjunkturne pojave na ameriškem trgu. Posebno se vidi to na kovinskem trgu, ko ustvarjanje rezerv ter povečano povpraševanje težke industrije dajeta kovinskemu trgu stabilno podlago.
Nasprotno pa je vladala na vseh britanskih surovinskih trgih slaba tendenca. Tako je padla cena kositra v Londonu, v Liverpoolu pa cena bombaža. Zelo težaven je položaj v Argentini za kmetovalce. Cena pšenice je padla pretekli teden za 10 odstotkov, cena koruze pa za skoraj 5 odstotkov.
Sejmi in razstave
Na Budimpeštanskem jesenskem velesejmu je bilo po uradnih podatkih 443 razstavljalcev in 172.000 obiskovalcev, od tega iz notranjosti Madžarske 31.848, iz tujine pa 1.663. Poslovni promet je znašal po približnih cenitvah od 3 do 3.5 milijona pengov.
Pri pogajanjih z nemškimi de legati v Beogradu je bil sklenjen sporazum, po katerem se v bodoče izvršujejo vsa plačila po blagovnem prometu s Češko-Moravsko v nemških markah preko Berlina, in sicer na isti način kakor pla čila po blagovnem prometu z Nemčijo. Devizna direkcija Narodne banke je izdala o tem pod dd. št. 96 naslednja navodila:
I.	Stari uvoz in izvoz
Kot stari uvoz in izvoz se smatrajo vse sklenjene prodaje in nakupi v Češko-Moravski pred 1. oktobrom 1940., pri čemer je odločilen dan sklenjenega nakupa oziroma sklenjene prodaje blaga po zaključnici. Če ni zaključnice, se upošteva datum izstavljene fakture po prodajalcu blaga. Uvoženo blago se v teh primerih plačuje na naslednji način:
1. Plačilo starega uvoza. Vse uvoženo in ocarinjeno blago do vključno 30. septembra 1940. ko tudi uvoženo blago po tem datumu a po sklenjenih pogodbah pred 1. oktobrom 1940. se plača na dosedanji način, t. j. z vplačilom v stari češko-moravski kliring.
2. Plačilo starega izvoza. Vse izvoženo blago do vključno 30. septembra 1940. se ravno tako plačuje na stari način, t. j. po češko1 moravskem kliringu.
3. Sklenjene kupčije do 1. oktobra 1940. Obveznosti domačih firm, katere obveznosti izvirajo iz uvoza blaga iz protektorata v našo državo tudi po 1. oktobru 1940., a po sklenjenih pogodbah do konca septembra 1940. se morejo poravnati z vplačilom v stari češko-moravski kliring, v kolikor ne veljajo dobavni roki po 31. marcu
1941.	Za poravnanje obveznosti v teh primerih s plačilnimi roki po tem navedenem datumu, se bo naknadno določil način plačila.
Domači uvozniki, ki se hočejo poslužiti možnosti plačila svojih obveznosti z vplačilom v stari češko-moravski kliring za skle-ljene posle pred 1. oktobrom 1940., morajo obstoječe pogodbe prijaviti pooblaščenim zavodom na isti način, ki je predviden z okrožnico dd. št. 94 za sklenjene posle z Nemčijo ter v tem primeru predložiti posebej prijave starih sklenjenih poslov s plačilnimi roki do 31. marca 1941., posebej pa prijave za posle s plačilnimi roki po navedenem datumu. Pooblaščeni zavodi morajo dostaviti Devizni direkciji Narodne banice podatke o sklenjenih nakupih do 1. oktobra 1940. s češko-moravskim protektoratom na isti način ko podatke o sklenjenih poslih z Nemčijo.
Za vsako posamezno vplačilo v stari češko-moravski kliring po teh poslih je potrebno posebno dovoljenje devizne direkcije, ki se dobi na isti način, kakor je to dolo-
v	barva,	plosira	in
Ze v 24 urah
itd. Skrobi in avetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICE
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
čeno v točki 5. okrožnice D D št. 94 z dne 28. septembra 1940. za pla čila obveznosti po starih zaključkih z Nemčijo.
II. Novi uvoz in izvoz
Kot novi uvoz in izvoz se smatrajo vse sklenjene prodaje in nakupi blaga v Češko-Moravski po 1. oktobru 1940. Plačilo novega uvoza in izvoza se vrši po istem računu nemških mark, preko katerega se izvršujejo plačila tudi za transakcije iz blagovnega prometa z Nemčijo.
Potemtakem velja vse, kar je navedeno v okrožnici dd. št. 94 z dne 26. septembra 1940. glede urejanja plačilnega prometa z Nemčijo začenši s 1. oktobrom 1940., tudi za plačila po blagovnem prometu s češko-moravskim protektoratom. Na ta način bodo domači uvozniki blaga iz češko-moravskega protektorata poravnali v bodoče svoje obveznosti za novi uvoz z nakupom novih čekov na nemške marke v zasebnem kliringu na borzi po tečaju 17'82 din za 1 nemško marko, izvozniki blaga v protektorat pa za izvoz po 1. oktobru 1940. dobe svoje terjatve plačane: eno tretjino vrednosti izvoženega blaga v novih čekih na nemške marke, ki jih morejo realizirati v zasebnem kliringu na domačih borzah po tečaju 17'82 din za 1 nemško marko, dve tretjini pa po starem računu v starih čekih na nemške marke, ki jih morejo realizirati v zasebnem kliringu na domačih borzah po tečaju 14'80 din za 1 nemško marko. Povprečni tečaj za izvoznike blaga v protektorat bo torej znašal 15‘80 din za 1 nemško marko, kar velja tudi pri izvozu v Nemčijo.
III. Turistični promet
Iznašanje potrebnih zneskov pri odhodu iz protektorata kakor tudi vnašanje potrebnih zneskov češko-moravskih potnikov, ki prihajajo v našo državo, se more v bodoče vršiti na isti način kakor v turističnem prometu z Nemčijo, t. j. naši potniki morejo kupovati nemške marke na podlagi tečaja 17'82 dinarja za 1 nemško marko, nemški potniki pa, ki prihajajo v našo državo, bodo dobili za vnesene marke povprečno po 15'80 din za 1 nemško marko.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 5. oktobra objavlja: Odločbo o znižanju carine na sivo in belo surovo železo (na 0'50 zl. dinarjev za 100 kg), če ga uvažajo livarne — Navodila za opravljanje zdravniške pripravniške službe na deželi — Navodilo o ocarinjanju svilenih in polsvilenih trakov za sanitarne bandažne predmete — Odločbo o činu raznih šol in tečajev — Dopolnitev čl. 4. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami — Nove telefonske zveze z Nemčijo in Italijo — Spremembo meje župnij Podzemelj in Semič — Uradno objavo Narodne banke glede fakturiranja v prometu z Nemčijo in glede prodaje bonov na drahme.
iVsak ne more v Zdravilišče ali vsak
mora paziti na zdravje in doma piti vsaj mesec dni našo najboljšo prirodno mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna za mnoge bolezni srca, ledvic, želodca, jeter, žolča, razne katare in čiščenje krvi ter normalizira delovanje notranjih žlez in živcev
z rdečimi srci!
ono
Doma in po svetil
V navzočnosti kneza namestnika Pavla, kneginje Olge, obeh kr namestnikov ter številnih članov diplomatskega zbora ter nekaj drugih uglednih osebnosti je bila v soboto v Beogradu slovesno otvorjena raz stava nemške arhitekture. Pred vhodom v paviljon je pozdravil visoke goste nemški poslanik v. Hee-ren, ki se je najprej zahvalil knezu namestniku, da je prevzel pokroviteljstvo nad razstavo, nato pa na kratko podal glavno karakteristiko in namen razstave. Nato je govoril gradbeni minister Danilo Vulovid, ki je zlasti poudaril visoko vrednost nove umetnosti tretjega rajha. Ko je še govoril prof. Hellade namesto zaradi bolezni zadržanega vrhovnega gradbenega inšpektorja nemške prestolnice Speera, so si visoki gosti ogledali razstavo.
»Obzor« piše o vesteh, ki se širijo o bližnjih spremembah v vladi. S tem v zvezi se imenuje tudi ime Ljotiča, katero vest širijo zlasti nekateri politični krogi iz Beograda. Ta vest pa je brez podlage, fo Informacijah zagrebških političnih krogov bi mogle nastati v vladi samo osebne izpremembe ki pa bi se tikale samo. srbskega dela vlade. Položaj je danes takšen, da je čisto izključeno, da bi se mogla sestaviti vlada brez Hrvatov. Stališče dr. Mačka o osnovnih političnih načelih pa je znano. Zato ni pričakovati izprememb v vladi.
Hrvatski listi poročajo, da pripravlja vlada nove važne ukrepe, ki se tičejo tako gospodarskega kakor tudi političnega življenja. Novi ukrepi naj dosežejo stalnost v vsem gospodarskem življenju. Politični ukrepi pa naj onemogočijo vse tuje vplive v našem javnem življenju, ki niso v skladu z našo nevtralnostjo.
Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič bo imel prihodnje dni sestanke z bivšimi poslanci in senatorji JRZ v posameznih banovinah.
Na Hrvatskem se je začela med Srbi akcija za ustanovitev »Srbske narodne koalicije v banovini Hrvatski«. Akcijo je pričela radikalna skupina dr. Milana Stojadinoviča.
Ministrski svet je predpisal uredbo o sprejemanju židovskih dijakov na visoke, višje srednje šole, učiteljišča in druge strokovne šole. Z uredbo se uvaja za židovske dijake numerus clausus in se sme židovskih dijakov vpisati samo toliko, kolikor znaša po proporcu število židovskega prebivalstva. Za židovske dijake pa, katerih starši so si pridobili zasluge za domovino, te omejitve ne veljajo. Tujci židovskega rodu se sploh ne smejo vpisati na navedenih šolah.
Ministrski svet je na predlog trgovinskega ministra dr. Andresa sprejel uredbo o izpremembi uredbe o varčevanju z živili. Odslej ne bodo več trije brezmesni dnevi, temveč samo dva, in sicer bosta brezmesna dneva četrtek in petek. Nova uredba se je izdala, ker sta na Hrvatskem predpisana samo dva brezmesna dneva in se na ta način uredba izenači za vso državo.
Finančni minister je predpisal uredbo o spremembi uredbe o skupnem davku na poslovni promet, če uvozi Prizad predmete iz tar. post. 635, 653, 811 in 830, mu ni treba plačati tega davka, če uvozi te predmete zaradi napredka kmetijstva. To pa mora dokazati s posebnim potrdilom kmetijskega ministrstva.
Z novo uredbo o omejitvi avtomobilskega prometa je v nedeljah in praznikih vsak promet z luksuznimi avtomobili prepovedan. Izjeme veljajo za trgovske tovorne avtomobile in še za nekatera druga vozila.
Poslaništvo SSSR v Beogradu sporoča, da so njegovi prostori v Kralja Milutina ulici 6. Delovni čas predstavništva je razen v nedeljah in praznikih vsak dan od 9. do 14. in od 15. do 18. V konzularnih poslih pa je možen sprejem v ponedeljkih, sredah in petkih od 11-do 13. ure.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravil o obliki in sestavi in označbi tehtnic in njihovi točnosti je bil objavljen v »Službenih novinah«.	,	.
Ljubljanski župan je v soglasju s finančnim odborom odredil, da se že sedaj namesto za božic da vsem pogodbenim mestnim nameščencem ko tudi dnevničarjem enkratni izredni nabavni prispevek v višini 1000 din ter še izredni prispevek po 200 din za vsakega otroka. _
Stavbinski delavci s© zaprosili bana dr. Natlačena, da razsodi v sporu med delavci in podjetniki zaradi minimalnih mezd. Prošnjo so podpisale Zveza združenih delavcev, Jugoslovanska strokovna zveza in Narodna strokovna zveza.
SUZOR je objavil da dobe vsi njegovi nameščenci ter nameščen-
se vrši
K. okt.
•0. nov
»Proč"
s starimi I izložbami ■
Vodja teCaja: DerSek Ivo, aranžer
► tv. l.C. Mayer, Ljubljana Sprejema prijave in daje informacija
ci vseh okrožnih uradov kot zimsko pomoč enomesečno plačo.
Med postajama Kustatak in Gli-bovac na progi Beograd—Niš je trčil potniški vlak v tovornega, štirje potniki so bili ubiti, 12 pa jih je bilo nevarno ranjenih.
Centrala delniške družbe »La Dal-matienne«, ki je imela dosedaj svoj sedež v Beogradu, je prenesla svoj sedež v Split.
Banska uprava v Zagrebu je sklenila, da. bo uvedla racioniranje raznega blaga, zlasti živil, da prepreči preveliko kupičenje tega blaga po zasebnikih.
Zagrebški župan je otvoril mednarodno razstavo fotografije v Zagrebu. Razstavljenih je 400 fotografij, ki so jih razstavili fotografski amaterji iz 13 držav.
Hrvatski vinogradniki iz gorenje Hrvatske so na zborovanju v Zagrebu zahtevali, da oblast prepove saditev »šmarnice«. Hrvatski kmetje pravijo šmarnici »direktor«.
Po splošni politični amnestiji na Bolgarskem je prišel na svobodo tudi polkovnik Damjan Velčev, ki je skušal 1. 1935. izvesti državni udar.
Občinski svet v Sofiji je sklenil,
da imenuje nemškega poslanika v. Richthofena in italijanskega poslanika grofa Magistrati j a za častna občana. Nadalje je sklenil, da se preimenujejo trije glavni bulvari in se imenujejo odslej: »Bulvar Viktor Emanuel«, »Bulvar Adolf Hitler« in »Bulvar Benito Mussolini«.
Romunski politični krogi pišejo, da je netočna vest turških listov o sklicanju Balkanske zveze, ker da Balkanske zveze sploh ni več.
Bivši madžarski min. predsednik Imredy je izstopil iz madžarske vladne stranke. Sedaj je izstopilo iz stranke še 50—60 drugih poslancev. Vladna stranka preživlja težko krizo in narašča moč puščičarskih strelcev.
Časnikarji iz nevtralnih držav,
ki so prezgodaj poročali o sestanku Hitlerja z Mussolinijem na Bren-nerju, bodo v Berlinu poklicani na odgovor. V berlinskih političnih krogih so mnenja, da je vsako poročanje o gibanju državnih poglavarjev nedopustno in da se mora smatrati kot vohunstvo.
Ameriški listi poročajo o razdejanj ili v Londonu, povzročenih od nemških bombnih napadov. Po sodbi ameriških listov je sedaj že 120 tisoč ljudi v Londonu brez strehe.
400.000 prostovoljcev se je prijavilo v septembru v ameriško vojsko.
Zunanja trgovina
Turška vlada je dovolila turškemu trgovinskemu ministrstvu kredit 6 milijonov turških funtov za odkup bombaža od proizvajalcev.
Letošnji lov na morske gobe je dal v Turčiji 10.000 kg ter se bo mogel zato izvoz znatno povečati.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega nalogal
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani!
To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pleas, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mlhaiek, vsi v Ljubljani