Številka 9 1983 aoLa občina krško SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE Sklic seje zborov SO Krško V ponedeljek, 9. maja 1983, ob 16. uri se bodo sešli na svoji 14. seji ZBOR ZDRUŽENEGA DELA (sejna dvorana A), na svoji 13. seji pa ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI (B) in DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR (C) Skupščine občine Krško. VSI ZBORI imajo na začasnem dnevnem redu točke: — določitev predloga dnevnega reda, — potrditev zapisnika prejšnje seje, — POROČILO O URESNIČEVANJU SKLEPOV SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO Z DNE 26. 9. 1980 O IZVAJANJU NALOG NA PODROČJU OSNOVNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZDRAVSTVENE SLUŽBE OBČINI KRŠKO, — URESNIČEVANJE ENOTNEGA SISTEMA ORGANIZACIJE, ODGOVORNOSTI IN OBVEZNOSTI OB NARAVNIH IN DRUGIH NESREČAH V OBČINI KRŠKO, — UVELJAVLJANJE DELEGATSKEGA SKUPŠČINSKEGA SISTEMA V SEDANJIH DRUŽBENOEKONOMSKIH RAZMERAH, — OSNUTEK ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU, — POROČILO O URESNIČEVANJU POLITIKE OBČINSKE SKUPŠČINE IN PROBLEMATIKA NA PODROČJU KOMUNALNO--STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA V OBČINI KRŠKO, — SKLEP O PODELITVI ODLlClJ OBČINE KRŠKO V LETU 1983, — OCENA STANJA NA PODROČJU DELOVANJA DRŽAVNIH IN DRUGIH ORGANOV, KI SO DOLŽNI POROČATI OBČINSKI SKUPŠČINI O SVOJEM DELU, — volitve in imenovanja, — vprašanja in predlogi delegacij oziroma delegatov. ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI bosta predvidoma obravnavala še: — OSNUTEK ODLOKA O HIŠNEM REDUVOBClNI KRŠKO, — PREDLOG ODLOKA O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA DAVKOV IN PRISPEVKOV OBČANOV ZA LETO 1982, — PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBI ODLOKA O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA. ZBOR ZDRUŽENEGA DELA bo predvidoma obravnaval še: — POROČILO O IZGUBAH V GOSPODARSTVU V LETU 1982. Uspešna akcija Izvršnega sveta in M-Agrokombinata Sveže ribe tudi v Krškem Od 25. aprila dalje je v Krškem (v Resi, kjer je nekoč bila mesarija) odprta ribarnica. Po dolgotrajnih razgovorih in pripravah je vso zadevo vzel v roke M-Agrokombinat Krško in jo v relativno kratkem času izpeljal. Nabavili so potrebne zamr- zovalne naprave, uredili lokal in bazene, poiskali dobavitelja ... Agrokombinatov TOZD Poljedelstvo in meso je sklenilo pogodbo z Drogino Ribo. Ta bo skrbela za dovoz sveže ribe. Na zalogi pa bodo imeli tudi zamrznjeno belo ribo iz uvoza. Razen morskih rib bodo v ribarnici imeli na zalogi tudi sladkovodne. Pripravljena sta le dva bazena za krape (katerih sezona je žal pri kraju) in postrvi. Celotna investicija je znašala 1 milijon 250 tisoč dinarjev. Prodajalna bo ob sredah, četrtkih in petkih v zgodnjih jutranjih urah zaprta, ker bo ta čas namenjen dovozu rib v obrate družbene prehrane. Zaprta bo tudi ob nedeljah in ponedeljkih. Sicer pa bo odpiralni čas ribarnice deljen in možnost nabave bodo imeli tudi kupci, ki so dopoldne na delovnih mestih. OPOZORILO DELEGATOM Poročilo »Uveljavljanje delegatskega skupščinskega sistema v sedanjih družbenih razmerah« (5. točka vseh zborov) je objavljeno v 9. številki Poročevalca. Poročilo o uresničevanju sklepov Skupščine SR Slovenije z dne 28. 7. 1982 glede odpravljanja izgub (6. točka ZZD) je objavljeno v Poročevalčevi Prilogi IV. Osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (7. točka ZZD in 6. točka ZKS in DPZ) je objavljen v Poročevalčevi Prilogi II. PRVA BRIGADNA KONFERENCA V sklopu priprav za zvezno mladinsko delovno akcijo SISAK 83 sklicuje Občinska konferenca ZSMS oziroma njen center za mladinske delovne akcije prvo brigadno konferenco MLADINSKE DELOVNE BRIGADE »MATIJE GUBCA«, in sicer v soboto, 7. maja, ob 9. uri v sejni dvorani B SO Krško. STRAN 2 »NAS GLAS« Št. 9 — maj 1983 Nevarne bolezni OPOZORILO ČEBELARJEM Na območju krške občine sta se pojavili nalezljivi čebelji bolezni: akaroza (pr-šica) in varooza. Obe bolezni, če ju ne zdravimo, počasi, a zanesljivo uničita čebelje družine. Zaradi tega je veterinarski inšpektor odredil ukrepe za preprečevanje " in zatiranje obeh bolezni na okuženem območju. Območji obeh okužb se ne pokrivata: pr-šica je na kranjski strani občine (desni breg Save), varooza pa na Štajerskem (levi breg Save). Okuženo območje se proglasi po ugotovitvi bolezni v polmeru 3 km okrog okuženega čebeljnjaka. Zahtevani ukrepi veterinarskega inšpektorja so: — zapora okuženega območja — to je prepoved prevoza čebeljih družin izven občine, — zdravljenje po navodilih veterinarske službe in čebeljih preglednikov. Zdravila lahko čebelarji nabavijo pri Zvezi čebelarskih društev (Minka Zupančič, Zdolska 35, Krško) in v Posavskem veterinarskem zavodu, DE Brestanica. V občini je 7 čebelarskih preglednikov, ki so pooblaščeni za opravljanje nadzora nad zdravstvenim stanjem čebeljih družin, vsak na svojem območju. Ti so dolžni preglede opravljati redno, v skladu z navodili strokovne veterinarske službe. V letnem času, ko so čebele na višku razvoja, priporočajo strokovnjaki preventivni ukrep vstavitve gra-dilnega satnika ob rob čebeljega gnezda in izrezova* nje pokrite trotovske zalege (to je ukrep proti varo-ozi). V jesenskem času, to je, ko prenehajo matice zet-legati, a je temperatura v naravi še vedno 15° Celzija, pa je najprimernejši čas za zdravljenje obeh bolezni z dimljenjem z registriranimi zdravili. To so Variotan (Krka), Folbeks (proti prši-ci) in druga. Ukrepe proti varoozi priporočajo čebelarji in inšpektorji za območje cele občine, medtem ko bodo zdravljenje pršice izvajali le na okuženem območju. Čebelarji bodo v navzočnosti in pod navodili preglednikov opravljali pregled družin in zdravljenje, v pregled pa bodo vključene tudi družine čebelarjev, ki niso organizirani v društvu. Zveza čebelarskih društev Krško Veterinarska inšpekcija ŠPORTNE PRIREDITVE V MAJU Zveza telesnokulturnih organizacij Krško narn je poslala PROGRAM ŠPORTNIH PRIREDITEV IN POHODOV V MESECU MAJU 1983 V ORGANIZACIJI ZTKO KRŠKO, DRUŠTEV IN OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA KRŠKO. Nekateri dogodki so že minili, a jih bomo vseeno »registrirali«. nedelja, 1. maja: PD Lisca — pohod na Lisco, TVD Zdole — pohod na Lisco; ponedeljek, 2. maja: rokomet — turnir mladinskih ekip Posavja v športni dvorani v Leskovcu — ob 15. uri; sobota, 7. maja: rokomet — športna dvorana v Leskovcu — Krško : Rudar (mladinski ekipi), ob 17.30 — Krško : Rudar (članski ekipi), ob 19. uri, športne igre PGE Slovenije v Leskovcu v panogah: šah, streljanje, namizni tenis, nogomet in štafeta — pričetek ob 9. uri, plavanje — 1. kolo regijskega prvenstva Štajerske — bazen Celuloze — ob 10. in 16. uri; sobota, 14. maja: nogomet — NK Celulozar : Litija (kadetski ekipi) — stadion Matije Gubca v Krškem — ob 17. uri, plavanje — 2. kolo regijskega prvenstva Štajerske — bazen Celuloze — ob 10. in 16. uri; nedelja, 15. maja: TVD Zdole — pohod na Bohor, TVD Koprivnica — trim kolesarjenje Koprivnica — Kumrovec — Koprivnica; 16., 17., 18., 19. in 20. maja: DŠI — mali nogomet — igrišče Šolskega centra Krško — ob 15.30; sobota, 21. maja: rokomet — športna dvorana v Leskovcu — Krško : Dobova (mladinski ekipi), ob 17.30 — Krško : Vel. Nedelja (članski ekipi), ob 19. uri, plavanje — 1. kolo letnega pokala PZS — bazen Celuloze — ob 16. uri; nedelja, 22. maja: PD Lisca — izlet na Pohorje, PD Bohor — množični pohod družin »Po poti borb in zmag« na relaciji Oštrc — Polom — Vodenice — Kostanjevica, TVD Koprivnica — pohod na Bohor, TVD Leskovec — šahovski turnir — ob 8. uri, TVD Brestanica — kros — ob 9. uri, NK Celulozar — turnir v malem nogometu — stadion Matije Gubca v Krškem; ponedeljek, 23. maja: TVD Brestanica — turnir v namiznem tenisu — ob 16. uri; torek, 24. maja: TVD Brestanica — šahovski turnir — ob 17. uri; sreda, 25. maja: PD Bohor — »Po poti borb in zmag« za šolsko mladino na relaciji Koprivnica — Jevša — Bohor — Senovo, TVD Leskovec — rokometni turnir I. selekcij — športna dvorana v Leskovcu — ob 10. uri, TVD Brestanica - odprto prvenstvo Brestanice v streljanju — ob 16. uri; četrtek, 26. maja: nogomet — Krško : Brežice (I. selekciji) — stadion Matije Gubca v Krškem, rokomet — finale SRS za pionirje — športna dvorana v Leskovcu — ob 16. uri; sobota, 28. maja: veslanje — spust po Krki od Kostanjevice do Čateža, TVD Leskovec — turnir v nogometu in streljanju — ob 8. uri, nogomet — Krško : Zagorje (kadetski ekipi) — stadion Matije Gubca v Krškem — ob 17.15, plavanje — plavalni miting v počastitev dneva mladosti — bazen Celuloze — ob 10. in 16. uri; nedelja, 20. maja: nogomet — Senovo : Fužinar (mladinski ekipi) — ob 17. uri, TVD Koprivnica — turnir v malem nogometu, St. 9 — maj 1983 »NAŠ GLAS« STRAN 3 TVD Senuše — trim kolesarjenje Senuše — Kostanjevica — Senuše, ob 9. uri, TVD Leskovec — odprto prvenstvo Leskovca v streljanju — ob 8. uri, NK Celulozar — nogometni turnir na stadionu Matije Gubca v Krškem; torek, 31. maja: TVD Leskovec — tek po ulicah Leskovca — ob 18. uri. V. proizvodno-delovno tekmovanje kovinarjev in avtomehanikov občine Krško Rezultati tekmovanja kovinarjev Zmagovalci: Roman Jankovič, Vinko Šalamon, Ivan Zak-šek, Ivan Fridel, Rado Klenovšek, Edvin Kocjan ml., Bogdan Zupančič, Martin Naglic in Ivan Vizler. Posnetek z lanskega republiškega tekmovanja v Krškem 22. in 23. aprila je potekalo V. proizvodno-delovno tekmovanje kovinarjev in avtomehanikov v naši občini. Objavljamo rezultate, ki so jih dosegli tekmovalci v posameznih disciplinah, in sicer večinoma rezultate polovice udeležencev. MAG VARJENJE: 1. Roman Jankovič, Kovinarska Krško, 870,5 točke, 2. Karel Radovanovič, SOP-TOZD Oprema, 740,8, 3. Franc Prah, Kovinarska Krško, 697,4, 4. Zdravko Bobnič, Metalna-TOZD TGO, 685,8, 5. Alojz Simončič, »Djuro Salaj« — TOZD Vzdrževanje, 665, 6. Martin Resnik, Metalna-TOZD TGO, 652,5; REO VARJENJE: 1. Vinko Šalamon, Kovinarska, 761, 2. Ivan Zabasu, Kovinarska, 713,5, 3. Ivan Slavinc, Kovinarska, 665,3; PLAMENSKO VARJENJE: 1. Ivan Zakšek, SOP-TOZD Oprema, 804,7, 2. Franc Pire, »Djuro Salaj«-TOZD Vzdrževanje, 794,2, 3. Martin Pire, Kovinarska, 784,3, TIG VARJENJE: 1. Ivan Fridel, Kovinarska, 889,7, 2. Milan Andrejaš, »Djuro Salaj«-TOZD Vzdrževanje, 676,4; KLJUČAVNIČARJI: 1. Rado Klenovšek, »Djuro Salaj«-TOZD Vzdrževanje, 811,28, 4. Janko Ferenčak, Kovinarska, 764,8, 5. Zvone Rešetar, pri Ivanu Peča-riču, 680,6; 2. Anton Brljavec, SOP — TOZD Oprema, 784,28, 3. Gorazd Novoselc, Kovinarska, 730,44, 4. Slavko Voglar, Kovinarska, 728,5, 5. Jože Netahlv, »Djuro Salaj« — TOZD Vzdrževanje, 726; STRUG ARJI: 1. Edvin Kocjan mL, SOP-TOZD Oprema, 916, 2. Karel Gabrič, Metalna — TOZD TGO, 892, 3. Janez Valenčak, SOP — TOZD Oprema, 875, 4. Darko Omerzu, »Djuro Salaj« — TOZD Vzdrževanje, 781, 5. Mirko Jazbinšek, Novoles-TOZD Sigmat, 735, 6. Leo Hriberšek, Metalna - TOZD TGO, 688; ORODJARJI: 1. Bogdan Zupančič, Šolski center, 684; AVTOMEHANIKI DIESEL: 1. Martin Naglic, Transport, 865, AVTOMEHANIKI OTTO: 1. Ivan Vizler, ZA-TOZD Servis, 930, 2. Slavko Miler, ZA-TOZD Servis, 915, 3. Anton Zagorc, ZA-TOZD Servis, 913, 4. Jože Zibert, ZA-TOZD Servis, 900. PRIZNANJA KOMUNISTOM Občinski komite Zveze komunistov Slovenije Krško je za tridesetletno zvestobo in predanost Komunistični partiji in Zvezi komunistov Jugoslavije, za revolucionarno in požrtvovalno delo pri graditvi socialistične družbe izrekel iskreno zahvalo in priznanje svojim naslednjim tovarišem : MARKU IVANICU iz OO ZK Postaja milice Krško, BOŽU KOPRIVNIKU iz OO ZK Nuklearna elektrarna v ustanavljanju — III, KONRADU ZUPANČIČU iz OO ZK Mercator-Agrokombi-nat Krško, DSSS. Na slavnostni seji OK SZDL, OS ZSS in OK ZKS Krško jim je predsednik OK ZKS Marjan Marki izročil spominska darila. STRAN 4 »NAS GLAS« St. 9 — maj 1983 Delo skupščinskih zborov 3. točka ZZD, ZKS in DPZ: POROČILO O URESNIČEVANJU SKLEPOV OBČINE KRŠKO Z DNE 26. 9. 1980 O IZVAJANJU NALOG NA PODROČJU OSNOVNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZDRAVSTVENE SLUŽBE V OBČINI KRŠKO Iz poročila: Med najzahtevnejšimi nalogami, s katerimi se srečuje Občinska zdravstvena skupnost Krško v zadnjih letih, je prizadevanje za ohranitev dosežene ravni zdravstvenega varstva ob istočasnem upadanju realnega obsega sredstev za to dejavnost. Krog pravic se je razširil, standard zdravstvenega varstva višal, število uporabnikov večalo, delež ustvarjenega družbenega proizvoda, ki srno ga namenili za zdravstveno varstvo pa je bil iz leta v leto manjši, tako da znašajo lanskoletni nekriti odhodki Občinske zdravstvene skupnosti Krško skoraj milijardo starih din.« Poročilo sta pripravila Občinski komite za družbene dejavnosti in Občinska zdravstvena skupnost Krško, predlagatelj dokumenta pa je Izvršni svet SO Krško. Gradivo vsebuje dvoje prilog: »Poročilo o odsotnosti z dela zaradi bolezni v občini Krško v letu 1982« in »Poročilo o organiziranosti Zdravstvenega doma Krško«. V uvodnem delu dokumenta so navedeni sklepi, stališča in smernice, ki so jih septembra 1980 sprejeli zbori Skupščine občine Krško in Občinske zdravstvene skupnosti, ter dosedanji potek preverjanja njihovega uresničevanja. V drugem poglavju govori poročilo o uresničevanju poglavitnih nalog na področju zdravstvenega varstva v naši občini: URESNIČEVANJE SVOBODNE MENJAVE DELA Načela svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva — ugotavlja poročilo — v naši občini še niso uresničena v zadostni meri, saj pri oblikovanju programov (predvsem delovnih!) še vedno premalo sodelujejo uporabniki, kar otežuje usklajevanje programov z možnostmi združenega dela. V delovanju skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Krško je sicer opazen napredek, saj so seje sklepčne, delegatske razprave živahne, poznavanje področja zdravstvenega varstva je boljše, okrepljeno je neposredno sodelovanje med delegacijami in strokovno službo Občinske zdravstvene skupnosti Krško, vse bolj pa se tudi uveljavlja neposredna svobodna menjava dela. Še vedno pa je moč govoriti o naslednjih pomanjkljivostih: — Delegati še premalo poznajo zakonitosti in specifičnosti delovanja in organizacije zdravstva. — Iz povsem razumljivih razlogov delegati uporabnikov na skupščinskih sejah ne povedo odkrito svojega mišljenja o delu zdravstvenih delavcev in organizaciji zdravstve- DEVET DRŽAVNIH ODLI KOVANCEV V torek, 26. marca, je v prostorih Skupščine občine Krško sekretar Predsedstva Občinskega komiteja ZKS Krško Blaž Kolar izročil državna odlikovanja (red zaslug za narod s srebrno zvezdo) štirim dobitnikom, na slavnostni seji občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij istega dne popoldne pa je predsednik Skupščine občine Krško Branko Pire izročil še pet državnih odlikovanj na slavnostni seji družbenopolitičnih organizacij naše občine v DD Edvarda Kardelja. Predsedstvo SFRJ je odlikovalo: za posebne zasluge in do-sežne uspehe pri delu, ki je pomembno za napredek države, z REDOM DELA Z ZLATIM VENCEM: JOŽETA PETERKOCA; za zasluge na področju javnega delovanja, ki pomeni prispevek k splošnemu napredku države, z REDOM REPUBLIKE Z BRONASTIM VENCEM: FRANCA DORNIKA, FRANCA RUPNIKA, JOŽETA ZUPANČIČA in MINKO ZUPANČIČ; za zasluge in dosežene uspehe pri delu, pomembnem za socialistično izgradnjo države, z REDOM ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO: MARIJO PIRC, SILVO PUNTAR, VALENTINA SAJKA in ANTONA ZLATICA. ne službe, saj vedo, da bodo morda kmalu iskali pomoč pri teh ljudeh. — Preveč je razširjena misel- nost, da je zdravstveno varstvo del porabe, ki jo je potrebno čim bolj omejiti. — Združeno delo je preslabo informirano o zdravstveni problematiki, ker je njeno reševanje preveč zaprto v krog skupščine zdravstvene skupnosti, ki bi se zaradi tega morala večkrat kot do sedaj pojavljati kot četrti zbor občinske skupščine. URESNIČEVANJE NALOG ZA ZMANJŠANJE BOLNIŠKEGA STALEŽA Lani so bili v naši občini dnevno odsotni z dela povprečno 603 delavci, kar je zneslo 4,97 odstotka vseh zaposlenih oziroma 189.269 delovnih dni. Odsotnost se je v primerjavi z letom 1981 nekoliko povečala ter je bila še vedno nad regijskim in republiškim povprečjem, a ne glede na to je bilo opaziti ugodne premike na tem področju: organizacije združenega dela so stalno spremljale število odsotnih z dela, ugotavljale vzroke za to, skušale najti ustrezne rešitve in izvajale bolj ali manj učinkovite ukrepe. Ugodne rezultate so dosegli predvsem v tistih OZD, ki so pričele z Zdravstvenim domom neposredno svobodno menjavo dela (M-Agrokombinat, Labod — TOZD Libna, SGP Pionir — TOZD Gradbeni sektor itd.). Številne OZD so uvedle ukrepe za izboljšanje varstva pri delu, premalo pa je bilo ostale preventivne dejavnosti (pregledi, ukrepi za utrjevanje zdravja in delovne sposobnosti, zdravstvena vzgoja ipd.), pričakujemo pa lahko, da se bodo tudi tovrstna prizadevanja za znižanje bolniškega staleža okrepila po sprejetju »Samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva« in »Aneksa št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Krško za obdobje 1981 — 1985«. Z dokumentoma bo namreč v večji meri omogočeno uresničevanje načela, naj si uporabniki zagotovijo zdravstveno varstvo v obsegu, ki jim ga dovoljuje ustvarjeni dohodek. ORGANIZIRANOST OZD NA PODROČJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA Potem, ko dokument na kratko opiše stanje in spremembe na tem področju, navaja, da je v razpravi »Družbeni dogovor o merilih za samoupravno organiziranost delavcev zdravstvenih organizacij na območju SR Slovenije«, ki določa naslednje bistvene cilje: St. 9 — maj 1983 »NAS GLAS« STRAN 5 — uporabnikom je potrebno zagotoviti celovito, racionalno, humano, usklajeno in uspešno zdravstveno varstvo, — zdravstveni delavci morajo biti organizirani tako, da bodo sposobni opraviti s planskimi dokumenti sprejete obveznosti, — samoupravno in dohodkovno se morajo delavci v zdravstvu povezovati tako, da bo njihov družbenoekonomski položaj odvisen od njihovega prispevka k skupno ustvarjenemu dohodku. V tretjem poglavju poročila je nadrobno opisana PROBLEMATIKA POSLOVANJA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI KRŠKO O osnovni značilnosti poslovanja Občinske zdravstvene skupnosti Krško smo bistveno povedali v začetku povzetka, zato naj poslovanje osvetlimo le še z nekaterimi številčnimi podatki: V letu 1976 je bilo zavarovanih 27.442 oseb, lani pa že 33.096. V letu 1979 je bilo za zdravstveno varstvo namenjeno 5,72 odstotka družbenega proizvoda, nato pa je ta delež padal takole: 1980 — 5,35%, 1981 — 5,26%, 1982 — 4,88% (ob upoštevanju Nuklearne elektrarne Krško pa celo na 3,44%!). Prispevna stopnja se je zniževala takole: 1978 — 11,36%, 1981 — — 10,70%, prvo polletje 1982 — 10,65%, drugo polletje 1982 — 10,35 %; decembrsko povišanje na 12,60 pa je dejansko zagotovilo realizacijo prispevkov skoraj v dogovorjeni višini. Potem ko poročilo opiše vzroke za nastanek nepokritega dela lanskoletne izgube (9.839.327 din), poudarja, da je resnični finančni rezultat poslovanja še dosti slabši, ker niso poravnali vseh obveznosti. V letu 1983 bodo morali torej poravnati te obveznosti, zagotoviti sredstva za nepokriti del izgube in za uresničevanje uveljavljenih pravic do zdravstvenega varstva. V četrtem poglavju poročila so navedene že izvajane in predvidene AKTIVNOSTI ZA USKLADITEV PROGRAMOV ZDRAVSTVENEGA VARSTVA Z MATERIALNIMI MOŽNOSTMI Ob koncu leta 1982 je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Krško sprejela predlog varčevalnih ukrepov, ki vsebujejo ostrejše kriterije pri uveljavljanju pravic do zdravstvenega varstva. Poročilo navaja vse ukrepe, mi pa jih bomo upravičeno izpustili, saj so bili objavljeni v zadnji lanski (dvajseti) številki Našega glasa. DOBITNIKI SREBRNIH ZNAKOV SINDIKATA Predsedstvo Občinskega sveta ZSS Krško je sprejelo sklep, da prejmejo letos SREBRNE ZNAKE ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE za svoj prispevek pri utrjevanju vloge zveze sindikatov in graditvi samoupravnih odnosov v naši družbi: DANIEL NOVAK večletni funkcionar OO zveze sindikatov v TOZD Celuloza, za uspešno uresničevanje nalog zveze sindikatov, njegova aktivnost, požrtvovalno delo in tovarištvo je vzor mlajšimi; ALOJZ PIRC za delovanje v sindikatu in prispevek pri urejanju glasila za kmete — kooperante; MILAN ŠTAJNER za uspešno uresničevanje nalog zveze sindikatov in prispevek pri razvoju počitniške dejavnosti in delavskega oddiha; FRANC URBANČ za aktivno vključevanje v delo sindikata in prispevek pri samoupravnem preoblikovanju DO SOP Krško; ANTON VODISEK za požrtvovalno delo pri uresničevanju nalog zveze sindikatov na vseh nivojih; DANICA ZALOKAR za delovanje v zvezi sindikatov in v sindikatu dejavnosti vzgoje in izobraževanja ter dosežene uspehe pri po-družbljanju obrambne vzgoje in družbene samozaščite v celodnevni osnovni šoli; OSNOVNA ORGANIZACIJA ZVEZE SINDIKATOV »DJURO SALAJ« — TOZD LES za aktivno in uspešno izvrševanje vloge osnovne organizacije pri uresničevanju nalog zveze sindikatov v okviru delovne organizacije. Priznanja je na slavnostni seji OK SZDL, OS ZSS in OK ZKS Krško podelil predsednik Občinskega sveta ZSS Krško Drago Šterban. Nekatere ukrepe so zdravstvene organizacije in zdravstvena skupnost že izvajale: spremljanje števila in vrednosti receptov, ki so jih predpisali posamezni zdravniki, kontrola računov za opravljene storitve, zmanjšanje obsega dela izven rednega delovnega časa, uskladitev posteljnih zmogljivosti v bolnišnicah itd. Z zmanjšanjem realne vrednosti sredstev za zdravstveno varstvo in s sprejetimi varčevalnimi ukrepi je bila aktivirana večina rezerv na področju zdravstvenega varstva v naši občini. V primerjavi z republiškim povprečjem so bila sredstva na uporabnika v naši občini v zadnjih letih vedno dokaj nižja, kar govori v prid varčnemu »gospodarjenju« že doslej. Za še večjo racionalizacijo na področju zdravstvenega varstva pa bodo poskrbeli nekateri samoupravni sporazumi, pri tem pa seveda ne bomo smeli pozabiti, da je zdravstveno varstvo pomembna sestavina standarda in hkrati sestavni del družbene reprodukcije, od katerega je bistveno odvisna produktivnost. STALIŠČA IN SKLEPI IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO Poročilo je Izvršni svet SO Krško obravnaval na seji 29. marca in v zvezi z njim sprejel naslednje stališča in sklepe: 1. Glede vprašanja o odsotnosti z dela je Izvršni svet mnenja, da se odsotnost kljub dobro razviti zdravstveni službi ne bo mogla bistveno izboljšati zaradi vse večje neodpornosti ljudi. Opaža se sicer, da se zaradi razvoja medicinske znanosti umrljivost nenehno zmanjšuje, na drugi strani pa je vse več obolenj, zaradi česar se veča odsotnost z dela. Zaradi težkih gospodarskih razmer bodo socialni programi verjetno eden od razlogov za dodatni pritisk na odobravanje bolniškega sta-leža. Poleg tega Izvršni svet smatra, da zdravstvena služba ni edini faktor, ki lahko vpliva na zmanjšanje staleža, ampak je v veliki meri to odvisno tudi od usklajenega delovanja nekaterih služb v organizacijah združenega dela z zdravstvom (organizatorji dela, službe varstva pri delu, socialne službe in neposredni organizatorji proizvodnje). Na odsotnost z dela velikokrat vpliva tudi slaba delovna zavest ljudi, nedosledna družbena kontrola in lažna solidarnost, predvsem sodelavcev v ožjem delovnem okolju. 2. Iz poročila o izterjavi prispevkov za zdravstveno varstvo od zasebnega sektorja (obrtniki, kmetje), ki ga daje Uprava za družbene prihodke STRAN 6 »NAS GLAS« na osnovi sporazuma o odmeri in izterjavi vsako leto Občinski zdravstveni skupnosti, je razvidno, da na nekrite odhodke v določeni meri vplivajo tudi zaostanki dolgov od razformirane Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto. Po podatkih te zdravstvene skupnosti so znašali zaostanki obremenitev okoli 5 milijonov din. Od tega je bilo do 31. decembra 1981 izterjano 2 milijona din, s tem da v saldu zaostankov niso upoštevana preplačila, ki se pri izterjavi sproti poračunajo) ki znašajo pri obrtnikih in pri njih zaposlenih delavcih okoli 2 milijona din, pri kmetih pa 90 tisoč din. Dolgovi so namreč stari po več let, zato jih ni bilo mogoče v tako kratkem času v celoti izterjati. Ti problemi so se pojavili potem, ko je precej zasebnih obrtnikov odjavilo svojo obrt. Problem zaostankov dolgov pri kmetih pa je v tem, ker gre za kmete z višjih predelov Gorjancev in Bohorja, kjer je plačilna zmožnost glede na razmere še težja. Realizacija izterjave prispevkov od zasebnega sektorja za leto 1982 je v povprečju 86-odstotna, kar ustreza izterjavi ostalih davščin. Bila bi sicer boljša, vendar so bile zaradi zakasnitev pri knjiženju v davčnem knjigovodstvu v plačilih upoštevane le akontacije za leto 1982. Razlike za to leto se bodo lahko izterjale šele po pregledu poslovnih knjig v letu 1983, ker se odmera opravlja za leto nazaj. V programu davčne politike za leto 1983 so določene naloge za izterjavo teh zaostalih obveznosti; predvidevamo, da se bo z realizacijo le-teh primanjkljaj Občinske zdravstvene skupnosti zmanjšal. Za tiste davčne zavezance, pri katerih se ugotovi, da je izterjava zaradi objektivnih razlogov nemogoča (socialni in starostni moment...), mora Uprava za družbene prihodke pripraviti predlog za odpis davčnih obveznosti. 3. Ob obravnavanju podatkov o sredstvih za izvajanje zdravstvenega varstva v občini Krško Izvršni svet ugotavlja, da v izračunih in v deležu družbenega proizvoda niso razvidna tista sredstva, ki jih združeno delo samo obračunava (n. pr. odsotnost z dela do 30 dni, sredstva za direktno menjavo dela, sredstva sklada skupne porabe). Če bi tudi ta sredstva upoštevali pri prikazovanju deleža v družbenem proizvodu, bi bilo padanje deleža zdravstva nekoliko manjše. 4. Na področju zdravstvenega varstva ni potrebno iskati novih rešitev in ukrepov, temveč je potrebno nadaljevati z že pričetimi aktivnostmi ter bolj dosledno izvajati določila zakona o zdravstvenem varstvu in sprejetih samoupravnih sporazumov. 5. Izvršni svet daje podporo Samouprav, sporazumu o uresničevanju zdravstvenega varstva in Aneksu št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti ter Samoupravnemu sporazumu o delitvi dela v Medobčinski zdravstveni skupnosti Novo mesto, saj predstavljajo dobro osnovo za bolj organizirano in učinkovitejšo zdravstveno varstvo ter predstavljajo dolgoročno uveljavljanje racionalizacije na področju zdravstvenega varstva. 6. Pri boleznih, ki povzročajo odsotnost z dela, so evidentirane na prvem mestu bolezni dihal, zato Izvršni svet daje Zavodu za socialno medicino in higieno v Novem mestu, Občinski raziskovalni skupnosti Krško in Zdravstvenemu domu Krško pobudo, da pripravijo primerjalne podatke iz drugih občin, ki jih uvrščamo v drugo kategorijo onesnaženosti zraka, ter da razmislijo o morebitni skupni raziskavi glede vpliva onesnaženega ozračja na obolenje dihal v občini Krško. 7. Glede nivoja zdravstvenih uslug v občini Krško pa Izvršni svet smatra, da morajo biti le-te približno izenačene in da mora zato Zdravstveni dom Krško poiskati vse potrebne rešitve, da bo območje pod Gorjanci glede zdravstvenega varstva izenačeno z območjem Senovega in Krškega. IZ POROČILA O ORGANIZIRANOSTI ZDRAVSTVENEGA DOMA KRŠKO Konstituiranje Zdravstvenega doma Krško kot enovite delovne organizacije je bilo zaključeno v decembru 1981 z vpisom v sodni register. Strokovne enote Zdravstvenega doma Krško so: 1. splošna zdravstvena služba, dispanzer za borce NOV in geronto-loški dispanzer, 2. urgentna medicina in reševalna služba, 3. laboratorij, 4. patronaža, 5. predšolski dispanzer, 6. šolski dispanzer, 7. ginekološki dispanzer, 8. dispanzer za medicino dela, prometa in športa, 9. nevropsihiatrični dispanzer, — mentalno-higienski dispanzer, 10. specialistične službe: — ATD, — ortodontska ambulanta, — okulistična ambulanta, — ambulanta za uho, nos in grlo, — dermatološka ambulanta, — ambulanta za rizične otroke, — revmatološka ambulanta, — ambulanta za bolečine, — posvetovalnica za diabetike, 11. splošna zobozdravstvena služba, 12. otroška in mladinska zobozdravstvena služba, 13. upravno-tehniične službe. Delovna organizaoija ima še naslednje delovne enote: 1. Zdravstvena postaja Krško z obratno ambulanto TCP »D j uro Salaj«, — Zdravstveno postajo Raka, — obratno ambulanto NE Krško, — otroško zobno ambulanto v Osnovni šoli »Jurija Dalmatina« Krško in Osnovni šoli »Heroja Milke Kerin« Leskovec, 2. Zdravstvena postaja Senovo z izpostavo v Brestanici, 3. Zdravstvena postaja Kostanjevica. KADRI: V Zdravstvenem domu Krško je zaposlenih 134 delavcev, od tega je 8 zdravnikov specialistov, 15 zdravnikov, 10 zobozdravnikov, 1 višji dentist, 12 višjih medicinskih sester, 57 srednjih medicinskih sester, zobozdravnikov, laborantskih tehnikov, zobnih asistentov in babic, 8 delavcev v strokovnih službah in 23 delavcev-tehničnega osebja. Občutne kadrovske težave so v Kostanjevici. IN SE EDEN OD ZAKLJUČKOV TE PRILOGE POROČILA: »V obdobju po sprejetih sklepih smo v osnovnem zdravstvu v občini Krško dosegli tak razvoj, ki nam omogoča solidno bazo za nadaljnji razvoj. Posebno smo razvili službo medicine dela, prometa in športa, katere rezultati se že kažejo. Izkoriščenost delovnega in sprememba ordinacijskega časa je že taka, da v splošni zdravstveni službi ni več čakalne dobe in da zavarovanci že koristijo usluge izven svojega rednega delovnega časa.« KRŠKI VESLAČI POČASTILI PRAZNIK OF 27. aprila dopoldne so veslači krškega Partizana počastili praznik Osvobodilne fronte z vožnjo oziroma spustom v kanujih in kajakih od Zidanega mosta do Krškega. Na pot so krenili v 11 čolnih (4 kanuji, 7 kajakov), ki jim jih je do kraja starta brezplačno prepeljal Transport Krško, za kar se veslači tej delovni organizaciji tudi javno zahvaljujejo. Vreme med spustom je bilo lepo, še hladne savske valove pa so veslači zapustili po treh urah vožnje. Najmlajši udeleženec spusta je imel 10 let, najstarejši pa 38. Razpoloženje med spustom je bilo odlično. Veslači že načrtujejo za naprej. St. 9 — maj 1983 »NAŠ GLAS« STRAN 7 4. točka ZZD, ZKS in DPZ: POROČILO O URESNIČEVANJU ODLOKA O DELOVANJU ENOTNEGA SISTEMA ORGANIZACIJE, ODGOVORNOSTI IN OBVEZNOSTI V PRIMERU NARAVNIH IN DRUGIH HUDIH NESREČ V OBČINI KRŠKO Poročilo je pripravil Občinski sekretariat za ljudsko obrambo, predlagatelj dokumenta pa je Izvršni svet SO Krško. V uvodu je poudarjen pomen preventivnega delovanja, s čimer je moč preprečiti, da bi do nesreče prišlo, aH pa zmanjšati njihove posledice. Naša občinska skupščina je leta 1980 sprejela »Odlok o delovanju enotnega sistema organizacije, odgovornosti in obveznosti v primeru naravnih in drugih hudih nesreč v občini Krško«, namen poročila o uresničevanju odloka pa je vzpodbuditi vse dejavnike na tem področju, da bi v bodoče tej problematiki posvetili še več pozornosti. Potem, ko poročilo na kratko predstavi vsebino navedenega odloka, navaja dosedanje izkušnje, dosežene rezultate, pomanjkljivosti in probleme: V vzpostavljenem enotnem sistemu organizacije in delovanju v primeru naravnih in drugih nesreč imajo pomembno vlogo delovni ljudje in občani, štabi in enote civilne zaščite, organizacije združenega dela ter družbene in druge organizacije, ki se s svojo dejavnostjo vključujejo v civilno zaščito. Organizacijska in kadrovska struktura teh dejavnikov je tem nalogam še premalo prilagojena, preslaba je še njihova strokovna usposobljenost in seveda materialno — tehnična opremljenost. Za območje občine Krško je vse bolj značilna tudi ogroženost od drugih hudih nesreč, ne samo od naravnih, kar je posledica dinamičnega razvoja. Med naravnimi nesrečami so predvsem možni potresi in poplave. Ob nekaterih cestah so možni zemeljski plazovi. Vzporedno z razvojem raste seveda požarna ogroženost. Možne so večje prometne nesreče na cestah oziroma železnici. Najtežjo obliko prometne nesreče bi predstavljala prevmirtev cisterne s strupeno snovjo, ki bi ogrozila podtalnico na Krškem polju. Nesreče v tehnološkem procesu so predvsem možne v Tovarni celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško, Elektrarni Brestanica, Nuklearni elektrarni Krško in v Rudniku Senovo, kjer pa so seveda predvideni vsi varnostni in zaščitni ukrepi, da do takih nesreč ne bi prišlo. Upoštevati je treba tudi možnost, da na območju občine pride do epidemij, kar morata že pri preventivnem delovanju upoštevati predvsem zdravstvo in veterina. PREVENTIVNI UKREPI Vsi nosilci planiranja morajo dolgoročno načrtovati naloge za preprečevanje naravnih in drugih nesreč in določiti ustrezne ukrepe, med katerimi so: — protipotresna gradnja objektov, — protipožarna zaščita (zelo pomembna naloga je med drugimi zagotovitev požarne vode z ureditvijo hidrantne mreže, dostopov do požarne vode, nabava cistern za vodo), — preprečevanje poplav (gradnja nasipov ipd.), — preprečevanje eksplozij, izbruhov in izpustov nevarnih snovi v zrak ali vodo, — zaščita pred plazovi, — obramba pred točo, — ureditev hudournikov itd. Poročilo poudarja, da na območju naše občine dosledno upoštevamo predpise o protipotresni gradnji in predpise o varnosti obratovanja tistih OZD, ki lahko ob kakršnikoli nesreči ogrozijo zdravje ljudi in premoženje. UKREPI ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE Načrtovanje teh ukrepov sloni predvsem na civilni zaščiti, ki ocenjuje možne ogroženosti ter izvajanje zaščitnih in reševalnih ukrepov, skrbi za priprave, materialno opremljenost ter usposobljenost štabov in enot civilne zaščite. Načrti so bolj ali manj kvalitetno izdelani na vseh ravneh, vendar so ocene ogroženosti marsikje še PODELJENA PRIZNANJA OSVOBODILNE FRONTE S Predsedstvo Občinske konference SZDL Krško je sprejelo sklep, da prejmejo letos PRIZNANJA OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA S SREBRNIM ZNAKOM: PLANINSKO DRUŠTVO »BOHOR« SENOVO za izredno uspešno delovanje pri razvoju planinstva v tem delu Slovenije, za njegove tvorne prispevke pri ohranjanju revolucionarnih tradicij NOB in še zlasti za velike uspehe pri vključevanju mladine v mladinsko sekcijo društva; GASILSKO DRUŠTVO VELIKI KAMEN za uspešno vključevanje v utrjevanje samoupravnih in delegatskih odnosov v Krajevni skupnosti Koprivnica in za posebne zasluge pri širjenju varnostne in zaščitne kulture med občani pri varovanju družbenega in zasebnega premoženja; MARTA BOSINA iz Leskovca za pomembne prispevke pri razvoju samoupravnih in družbenopolitičnih odnosov, zlasti še pri utrjevanju dejavnosti organizacije Rdečega križa v občini Krško; VIDA KERIN iz Podbočja za aktivilstično delovanje med NOB ter dolgoletno povojno družbenopolitično angažiranje pri razvoju krajevne samouprave ter političnega sistema nasploh v naši družbi in ob 60. življenskem jubileju; SREBRNIM ZNAKOM BORIS KOSTANJŠEK s Senovega za dolgoletno nesebično družbenopolitično angažiranje v Krajevni skupnosti Senovo in občini Krško na raznih področjih, zlasti še pri uveljavljanju borčevske organizacije v sistemu samoupravne socialistične demokracije; PANIKA KOŠAK iz Kostanjevice ob 60. življenskem jubileju, za dolgoletno .medvojno in povojno družbenopolitično angažiranje ter tvorne prispevke pri obnovi domovine kot tudi pri razvoju samoupravnih socialističnih odnosov v Krajevni skupnosti Kostanjevica; MARINKA PRESKAR iz Krškega za tvorne prispevke med NOB kot tudi za uspešno družbenopolitično angažiranje, zlasti še za skrb za dejavnost borčevske organizacije, pa tudi za utrjevanje vloge in nalog društva prijateljev mladine v skrbi za družbeni položaj naših otrok; IVAN ŠPILER iz Dolenje vasi ob 60. letnici, za posebne zasluge in sodelovanje v NOB ter prizadevno vključevanje v povojno izgradnjo samoupravnih socialističnih odnosov tako v Krajevni skupnosti Dolenja vas kot tudi v občini Krško. Priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda s srebrnim znakom je na slavnostni seji OK SZDL, OS ZSS in OK ZKS Krško podelila predsednica OK SZDL Marjeta Margaretič. STRAN 8 »NAŠ GLAS« St. 9 — maj 1983 vedno premalo konkretne, kar povzroča težave pri načrtovanju operativnih načrtov za konkretne ukrepe zaščite in reševanja. Vrsta načrtov je bila preizkušena v dosedanjih akcijah NNNP, vendar so izkušnje premalo upoštevane v dejanskih pripravah za izvajanje zaščitnih in reševalnih ukrepov. Za primer naravnih in drugih nesreč je bil sprejet program oblikovanja rezerv materialnih sredstev, potrebnih za nastanitev in oskrbo ogroženega prebivalstva, ki je bil realiziran 55-odstotno, v prihodnje pa bo realizacija potekala malo počasneje. Boljšo pripravljenost za delovanje v primeru naravnih in drugih nesreč zagotavljajo tudi občinske blagovne rezerve. V nadaljnjih pripravah bo potrebno več storiti glede oskrbe s pitno vodo v primeru okvar obstoječih vodovodov. UKREPI ZA ODPRAVO POSLEDIC Za odpravljanje posledic nesreč so odgovorni vsi delovni ljudje in občani. Naloge in ukrepe za odpravljanje posledic nesreč prevzemajo v TOZD samoupravni organi, v krajevnih skupnosti njeni organi, v občini pa Izvršni svet. V zaključnih ugotovitvah poročila so kritično predstavljeni dosedanji dosežki oziroma pomanjkljivosti na navedenem področju, v zadnjem poglavju pa so nanizane naloge, ki jih je opredelil Izvršni svet SO Krško. BODOČE NALOGE 1. Izvršni svet zavezuje Občinski štab za civilno zaščito in štabe za civilno zaščito v temeljnih samoupravnih skupnostih in organizacijah, samoupravne organe in strokovne službe, da izdelajo kvalitetne načrte ukrepov in aktivnosti, ki naj temeljijo na realnih ocenah ogroženosti od naravnih in drugih nesreč, za primere teh nesreč ter izdelajo načrte o zagotovitvi materialno-tehničnih sredstev in rezerv drugih materialnih sredstev za uspešno izvajanje zaščitnih in reševalnih ukrepov za primere teh nesreč. Izvršni svet zavezuje organe in organizacije rednih dejavnosti, ki se po naravi svoje dejavnosti vključujejo v zaščito in reševanje, da v svojih razvojnih načrtih zagotovijo materializacijo in izvajanje namenskih nalog ob naravnih in drugih hudih nesrečah. Osnova za to so ustrezne ocene ogroženosti in načrti civilne zaščite. Izvršni svet daje poseben pomen in poudarek zdravstveni, komunalno--stanovanjski in protipožarni inte- resni skupnosti ter njihovim izvajalcem. 2. Izvršni svet smatra, da je potrebno v bodoče bolj skrbeti za razvoj in aktivnosti ter za ustrezno materialno opremljenost tudi naslednjih družbenih organizacij: planinske, taborniške, radioamaterske, Rdečega križa in gasilskih društev. Navedene organizacije in društva predstavljajo široko osnovo za usposabljanje in opremljanje delovnih ljudi in občanov za uspešno izvajanje zaščitnih in reševalnih ukrepov v priirneru naravnih in drugih nesreč. 3. Usposabljanje delovnih ljudi in občanov, pripadnikov štabov in enot civilne zaščite, organov in organizacij rednih dejavnosti, ki se vključujejo v zaščito in reševanje, ter njihova ustrezna opremljenost za delovanje v teh pogojih sta ključnega pomena za zaščito zdravja in življenja ljudi ter za zmanjševanje posledic nesreč. Zato mora postati tovrstno usposabljanje ob-rambno-samozaščitnega usposabljanja delovni ljudi in občanov v vseh delovnih in bivalnih okoljih. Ustrezno strokovno pomoč pri pripravi informacij o postopkih in ukrepih POMEMBNA SKUPNA SEJA 19. aprila je imel Občinski svet ZSS Krško letno sejo. V prvem delu so udeleženci poslušali poročilo predsednika Občinskega sveta ZSS Draga Šterbana o delu občinske sindikalne organizacije v minulem enoletnem obdobju, obravnavali poročilo o letnih sestankih osnovnih organizacij ZSS in konferenc osnovnih organizacij ZSS ter sprejeli smernice za delo v letu 1983. Istega dne je imela svojo sejo tudi Občinska konferenca SZDL Krško, katere delegati so potrdili realizacijo finančnega načrta OK SZDL za minulo leto in se strinjali s predlogom finančnega načrta za letošnje leto. Na skupni seji delegatov obeh družbenopolitičnih organizacij so udeleženci podali stališča posameznih delovnih in življenjskih sredin o osnutku Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju oziroma sprejeli zaključke v zvezi s tovrstno javno razpravo, poleg tega pa so obravnavali in uskladili stališča do Samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva. za primer naravnih in drugih nesreč mora nuditi Občinski štab za civilno zaščito v sodelovanju z ustreznimi službami in organi. 4. Izvršni svet zavezuje vse tiste organizacije združenega dela, v katerih lahko pride do take vrste nesreč, ki lahko ogrozijo prebivalstvo v okolici, da izdelajo konkretne ocene ogroženosti s predlogom zaščitnih in reševalnih ukrepov in jih posredujejo Občinskemu štabu za civilno zaščito ter štabom za civilno zaščito v ogroženih krajevnih skupnostih in da sodelujejo pri izdelavi ustreznih načrtov v krajevnih skupnostih. 5. Opremljanje delovnih ljudi in občanov z zaščitnimi sredstvi in organizacij združenega dela s kolektivnimi zaščtinimi sredstvi je trajna naloga. Izvršni svet prav tako smatra, da je nujno zagotavljati ustrezne rezerve hrane v gospodinjstvu za 30 dni. 6. Izvršni svet zavezuje vse družbene subjekte, da z največjo odgovornostjo uresničujejo programe opremljanja enot in štabov civilne zaščite z usitrezno opremo v smislu materialne formacije. Pri tem poudarja potrebo po formiranju ustreznih rezerv materialnih in drugih sredstev, s katerimi se zagotavlja uspešno delovanje v primeru naravnih in drugih hudih nesreč, predvsem zdravil in sanitetnih sredstev za ljudi in živali, protipožarne opreme, opreme za nastanitev ogroženega prebivalstva itd. 7. Izvršni svet bo še nadalje posvečal ustrezno pozornost razvoju in izgradnji sistema obveščanja, alarmiranja in zvez, ki je pomemben element za uspešno delovanje sistema organizacije, obveznosti in odgovornosti za primer naravnih in drugih hudih nesreč. 8. Ker so preventivni ukrepi izjemno pomembni za preprečevanje oziroma omilitev posledic naravnih in drugih hudih nesreč, Izvršni svet zavezuje vse temeljne samoupravne skupnosti in organizacije na vseh področjih in dejavnostih, da ta vprašanja vgradijo v svoje razvojne programe in načrte v največji možni meri. Vse temeljne organizacije in skupnosti morajo izdelati ustrezne ocene o teh vprašanjih ter vsa tista vprašanja, ki jih ni mogoče rešiti v lastnem okolju, posredovati ustreznim organom ter dajati pobude za razrešitev odprtih vprašanj. Izvršni svet posebej poudarja obveznosti vseh nosilcev planiranja, da že pri izdelavi prostorskih in urbanističnih planov ter v investicijskih projektih upoštevajo tudi te potrebe in zahteve. Št. 9 — maj 1983 NAS GLAS« STRAN 9 6. točka ZZD: POROČILO 0 IZGUBAH V GOSPODARSTVU V LETU 1982 Po DELEGATSKEM BILTENU, ki ga za uredništvo tiska in RTV pripravlja Sekretariat za informacije Skupščine SR Slovenije POROČILO O URESNIČEVANJU SKLEPOV SKUPŠČINE SR SLOVENIJE Z DNE 28. 7. 1982 GLEDE ODPRAVLJANJA IZGUB so pripravili za obravnavo na Zboru združenega dela in Zboru občin Skupščine SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Sklad skupnih rezerv gospodarstva Slovenije in Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji. Objavljamo povzetek poročila, ki je v celotnem besedilu objavljeno v Poročevalcu 29. marca 1983: Skupščina SR Slovenije v zadnjih letih že tretjič obravnava problematiko izgub v slovenskem gospodarstvu, s tem v zvezi pa tudi aktivnosti organov družbenopolitičnih skupnosti, gospodarske zbornice in drugih subjektov pri razreševanju te problematike. V razpravi, ki bo potekala na sejah skupščinskih zborov v prvi polovici maja, razprave pa že .potekajo v temeljnih delegacijah in občinskih skupščinah, naj bi ugotovili, kako se izvajajo sklepi in posamezne naloge, iki so jih delegati slovenske skupščine sprejeli julija lani za odpravljanje in preprečevanje izgub v gospodarstvu. Iz poročila izhaja, da se je obseg izgub v slovenskem gospodarstvu v preteklem letu občutno povečal. Z izgubo je v letu 1982 poslovalo 226 organizacij s področja gospodarstva in 18 organizacij s področja družbenih dejavnosti. Izguba v 226 organizacijah združenega dela po zaključnih računih za lansko leto znaša 8.474.168.000 dinarjev; v primerjavi z letom poprej, ko je izgubo izkazalo 156 organizacij združenega dela, se je izguba povečala kar za 92,1 odstotka. Največji delež — to je nekaj manj kot 84 odstotkov — lanskoletne izgube odpade na industrijo in rudarstvo, največje zneske izgub pa (nadaljevanje s prejšnje strani) BODOČE NALOGE 9. Izvršni svet posebej poudarja potrebo po zaščiti podtalnice na Krškem polju ter saniranje nekaterih področij, ki jih je treba sanirati. 10. Izvršni svet bo tudi v bodoče spremljal problematiko na tem področju in tekoče obveščal občinsko skupščino in njene organe o stanju. so v tej panogi izkazali proizvodnja električnih strojev in naprav, proizvodnja prometnih sredstev, elektrogospodarstvo, proizvodnja končnih lesnih izdelkov in živilskih izdelkov, proizvodnja bazičnih kemičnih izdelkov, proizvodnja gradbenega materiala, pridobivanje premoga itd. Izgubo je lani v celoti pokrilo 154 organizacij združenega dela, 72 pa jih je izkazalo 4.809.167.000 dinarjev nekrite izgube; to pomeni 56,8 odstotka celotne izgube. Izgubo so organizacije združenega dela krile iz sredstev rezerv, sredstev skupnih rezerv OZD, dela amortizacije po spremenjenem in dopolnjenem zakonu o amortizaciji osnovnih sredstev TOZD ter iz drugih virov. Izguba v znesku 32.751.000 dinarjev, ki jo izkazujejo delovne organizacije s področja družbenih dejavnosti, pa pomeni le 4 odstotke vseh izgub in nekaj manj kot 3 odstotke vseh nekritih izgub. Med vzroki za izgube, ki jih navaja poročilo, so že večkrat ugotovljene in ocenjene pomanjkljivosti, ki se nanašajo na načrtovanje razvoja in naložb, dohodkovno povezovanje, organizacijo in delitev dela, kar vse občutno vpliva na nizko produktivnost, nerentabilnost poslovanja, neenakomerno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, neučinkovit nastop na tujih trgih itd. Zaostritev pogojev gospodarjenja pa je nedvomno tudi eden od pomembnih vzrokov za izgubo v večini organizacij združenega dela v preteklem letu. Poročilo zlasti poudarja bistveno poslabšanje izkoriščenosti proizvodnih kapacitet, vrsto nerešenih in neusklajenih vprašanj na področju cen, izvozna povračila itd. Poročilo posreduje tudi nekatere pobude ter konkretne predloge in dejavnosti, v katere so se organizacije in drugi družbeni dejavni- ki aktvno vključevali za odpravljanje izgub ter za preprečevanje nastajanja izgub. Med drugim je bila sprejeta pobuda za dopolnitev zveznega zakona o amortizaciji, kar je nekoliko omililo vpliv povečanih stopenj amortizacije na poslovanje organizacij z izgubo; decembra lani je bil sprejet ustrezni republiški zakon, ki je bistveno olajšal dohodkovni položaj organizacij združenega dela s področja družbenih dejavnosti; nadalje je bila predlagana dopolnitev meril za odobravanje sanacijskih kreditov iz sredstev skladov skupnih rezerv; posebna prizadevanja in vsestranska strokovna pomoč je bila usmerjena v pripravo sanacijskih programov itd. FILMSKE PREDSTAVE V DELAVSKEM DOMU EDVARDA KARDELJA KRŠKO Objavljamo še aktualni del filmskega sporeda za mesec maj v kinu Delavskega doma Edvarda Kardelja v Krškem. 8. LJUDJE ORLI, ameriški, 10. DVOBOJ, angleški, 12. VRNITEV V ŽIVLJENJE, ameriški, 15. SODOMA IN GOMORA, ameriški, 17. DRAGA NJUSKA, DUŠKA DOLGOUŠKA, risanka, 18. PETEK 13, ameriški, 19. TEMPERAMENTNA ROŽI, italijanski, 22. IMPERIJ UDARI NAZAJ, ameriški, 24. GALAKTIKA, ameriški, 25. ZAKAJ NE PRIDEŠ V MOJO POSTELJO, danski, 26. TA AMERIKA — III. del, ameriški, 27. MONRAKER, ameriški, 29. SVATBA, ameriški, 31. 2ANDAR PROTI MARSOVCEM, francoski. 8. točka ZZD ter 7. točka ZKS in DPZ: POROČILO O URESNIČEVANJU POLITIKE OBČINSKE SKUPŠČINE IN PROBLEMATIKA NA PODROČJU KOMU-NALNO-STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA V OBČINI KRŠKO V uvodnem delu poročila o stanovanjskem gospodarstvu so navedena temelnja načela, opredeljena z zakonom o stanovanjskem gospo- darstvu (januar 1981), nato pa so opisane razmere na posameznih področjih stanovanjskega gospodarstva v naši občini. SAMOUPRAVLJANJE V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU V občini Krško načtrujejo ustanovitev 39 skupnosti stanovalcev, v katerih bi bili združeni stanovalci iz 218 stanovanjskih objektov. Vendar so do danes ustanovljene le 3 skupnosti stanovalcev, kljub prizadevanjem Samoupravne stanovanjske skupnosti Krško in drugih dejavnikov. STRAN 10 »NAS GLAS« St. 9 — maj 1983 V tem poglavju je navedeno, da je premalo storjenega glede samoupravne organiziranosti stanovalcev v okviru krajevnih skupnosti (sveti stanovalcev), da poteka postopek podpisovanja novega samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti Krško in da delo v stanovanjski SIS poteka v okviru odborov in komisij, namesto prejšnjih izvršilnih odborov. Samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Krško so podpisale vse TOZD in KS v občini. Sprejet je bil tudi ugotovitveni sklep o združevanju sredstev solidarnosti in vzajemnosti v obdobju 1981 — 1985, ki se namenjajo za potrebe solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu: od BOD iz dohodka 1,500 % za namene solidarnosti v občini, 0,105 % za subvencioniranje, 0,150 % za kreditiranje stanovanjskih potreb borcev v občini, 0,050 % za raziskovalno dejavnost, 0,292 % za gradnjo dijaških domov in 0,003 % za bivalne pogoje udeležencev mladinskih delovnih akcij. Za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu se namenjajo od BOD iz dohodka: 1,475 % za namene vzajemnosti v občini, 0,025 % za financiranje reševanja stanovanjskih poterb kadrov v manj razvitih območjih SR Slovenije. NOVI STANOVANJSKI AKTI: Samoupravna stanovanjska skupnost Krško je po sprejetju zakona o stanovanjskem gospodarstvu sprejela nove stanovanjske akte: — pravilnik za reševanje stanovanjskih vprašanj iz sredstev družbene pomoči (solidarnosti), — pravilnik za delitev družbenih stanovanj v upravljanju Samoupravne stanovanjske skupnosti Krško, — pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti in — pravilnik o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin imetnikom stanovanjske pravice. STANARINE Podrobneje smo o stanarinah pisali v prejšnji (osmi) številki Našega glasa. Navajamo le ugotovitev: Kljub povišanju stanarin pa denarja za vzdrževanje stanovanj ne bo dovolj. Tudi prehoda na ekonomske stanarine ne bodo dosegli v letu 1985, kot so to planirali s sprejetim samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Krško za obdobje 1981 — 1985. Zaradi tega bo potrebno še naprej določena sredstva iz stanarin združevati in vzdrževati starejši stanovanjski fond, da ga zaščitijo pred nadaljnjim propadanjem. Podrobno govori o obnovi in vzdrževanju stanovanjskega fonda priloga poročila. SOLIDARNOST V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU Na tem področju — ugotavlja poročilo — smo dosegli zavidljive rezultate: okoli 190 solidarnostnih stanovanj so razdelili delavcem z nižjimi dohodki, upokojencem, invalidom, borcem NOV in mladim družinam. Okoli 150 družinam so delno nadomeščali (subvencionirali) stanarine. Dodatna sredstva solidarnosti skupnost združuje na ravni republike (za zagotovitev bivalnih pogojev udeležencev mladinskih delovnih akcij ter za izgradnjo dijaških in študentskih domov). VZAJEMNOST V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU V obdobju 1978 — 1981 je bilo iz sredstev vzajemnosti dodeljenih organizacijam združenega dela posojilo za nakup stanovanj v vrednosti preko 137 milijonov din, za komunalno opremo zemljišč skoraj 13,5 milijona dni, posojila individualnim graditeljem pa so znašala 18,75 milijona din. DRUŽBENO USMERJENA STANOVANJSKA GRADNJA Poročilo naprej navaja, koliko stanovanj je bilo zgrajenih v prejšnjem srednjeročnem obdobju (569 oziroma 17 °/o nad planom). V novem srednjeročnem obdobju je bila kot zapolnitev že zazidanih območij predvidena izgradnja 400 stanovanj. V letu 1981 je bilo v gradnji 80 stanovanj v Krškem, 43 na Senovem in 24 v Brestanici. V letu 1982 je bilo vseljivih 83 stanovanj, v letu 1983 pa 64. Letos je v Krškem načrtovana izgradnja 64 stanovanj (Koresov breg), na Senovem 24 in v Kostanjevici 12, a žal sredstev ne bo dovolj, ker se letno povečujejo za 30 %, gradbene cene pa za 43 °/o. Predvideno izgradnjo bo potrebno zmanjšati za okoli 20 %. V komunalno opremo stanovanjskih sosesk se iz leta v leto namenja več sredstev (1980 — 8 %, 1981 — 9 °/o, 1982 — 12 °/o). KOMUNALNO OGREVANJE Zaradi nujnosti varčevanja s topotno energijo je treba pospešeno nadaljevati proučevanje možnosti za daljinsko ogrevanje večjih urbanih naselij v naši občini (nosilec študije je Občinska raziskovalna skupnost Krško). Temu cilju bo potrebno podrediti tudii projektiranje novih stanovanj. Ogrevanje v novih stanovanjskih soseskah je trenutno rešeno s posameznimi kotlovnicami na premog, nanje pa priključujejo tudi stano- vanjske objekte, ki ogrevanja nimajo urejenega ali pa so naprave dotrajane. Obstoječe kotlovnice predstavljajo bodoče podpostaje centralnega vira ogrevanja. II. DEL POROČILA: KOMUNALNO GOSPODARSTVO Organiziranost in delovanje samoupravne komunalne interesne skupnosti Krško V tem poročilu ni obravnavana cestna problematika, ker ni več predmet poslovanja SKIS, saj je bila ustanovljena SIS za ceste občine Krško. Poročilo obravnava naslednja področja: vodovodi, kanalizacija, smetarska dejavnost in pogrebna dejavnost. Najpodrobneje je obdelano področje vodovodov. Lani je SKIS upravljal z vodovodi v Krškem, na Senovem in v Kostanjevici, s prevzemi ostalih vodovodov od vodovodnih odborov in krajevnih skupnosti pa so velike težave. Izgradnja vodovodnega omrežja, predvidena s srednjeročnim planom, je bila realizirana le 27-odstotno (dela na Senovem in deloma v Krškem). Za letos je predvidena izgradnja novega črpališča za krški vodovod, ker je sedanje maksimalno obremenjeno, obstaja pa tudi velika možnost onesnaževanja. Prav tako vsaka večja okvara na črpalnih napravah ali krajše sušno obdobje onemogoča normalno preskrbo višjih predelov. Zmogljivost črpanja bo povečana za 80 odstotkov. V pripravi je tudi odlok o varstvenih območjih okrog črpališč. Na vodovodnih sistemih je bilo potrebno precej intervencij, saj so dokaj dotrajani. Vodarina ne zadošča več za vzdrževanje in distribucijo. Poročilo poudarja, da vlaganje v komunalne naprave ni sledilo ostalemu razvoju krajev in da danes ponekod pomanjkanje pitne vode že predstavlja omejitveni dejavnik razvoja, ponekod pa tudi že neustrezna kanalizacija. Vrsto težav na tem področju bo moč razrešiti le z ekonomsko ceno komunalnih uslug. STALIŠČA IN SKLEPI IZVRŠNEGA SVETA Na seji 15. aprila je Izvršni svet SO Krško sprejel naslednja stališča in sklepe: 1. IS SO ugotavlja, da v poročilu ni zajeto področje stavbno — zemljiške problematike. Potrebno bi bilo analizirati potrebe občanov po stavbnih zemljiščih ter pridobivanje, opremljanje in oddajanje stavbnih zemljišč, zato IS predlaga, da SKIS pripravi celovito analizo tega področja do 15. maja letos, ker bi takšna analiza omogočila in poglobila konkretno razpravo o novi St. 9 - maj 1983 -NAS GLAS« STRAN 11 zakonodaji (Zakon o stavbnih zemljiščih, Zakon o urejanju prostora). 2. Skladno z novo zakonodajo o varovanju kmetijskih zemljišč je potrebno ponovno preveriti možnosti in pospešiti dela za pridobitev novih stanovanjskih površin v kletnih, podstrešnih in drugih prostorih. 3. Krajevna skupnost in KK SZDL naj pospešijo aktivnost za ustanovitev skupnosti stanovalcev. Samoupravna stanovanjska skupnost Krško naj zagotovi strokovno pomoč pri oblikovanju skupnosti. Izvršni svet priporoča, da novoustanovljene skupnosti stanovalcev pooblastijo za opravljanje finančnih in drugih strokovno — tehničnih del ustrezne samoupravne organizacije oziroma skupnosti. 4. Intenzivirati je potrebno aktivnosti za prenos komunalnih objektov in naprav v gospodarjenju SKIS, kar je že bilo dogovorjeno s 9. točka ZZD in 8. točka ZKS: OSNUTEK ODLOKA O HIŠNEM REDU V OBČINI KRŠKO Sedanji ODLOK O HIŠNEM REDU V OBČINI KRŠKO velja od konca leta 1967. Na osnovi novega Zakona o stanovanjskem gospodarstvu in Zakona o stanovanjskih razmerjih so strokovne službe Samoupravne stanovanjske skupnosti Krško pripravile nov osnutek odloka o hišnem redu, ki so ga že obravnavali njeni organi. O njem je razpravljal tudi Izvršni svet SO Krško na seji 15. aprila in ga predlaga skupščini občine v razpravo in sprejem. Odlok o hišnem redu v občini Krško vsebuje poglavja: Splošne določbe, Skupni prostori, naprave in oprema, Sklenitev stanovanjske pogodbe, vselitev in izselitev, Čistoča, red in mir, Ravnanje ob naravnih in drugih hudih nesrečah, v vojni in drugih izrednih razmerah ter Prehbdne in končne določbe. Ker bi navajanje vsebine posameznih členov zavzelo veliko prostora, si bodo delegati pač morali pomagati z osnovnim delegatskim gradivom v ciklostirani obliki. »>NAS GLAS« — skupne dele- gatske informacije. — Izdaja INDOK center Krško. — Na- klada 1000 izvodov. — Odgo- vornl urednik: Ivan Kastelie. — Uredništvo CKZ 12, Krško tel. 71-768. — Tisk: Paplrkon- fekcija Krfiko. sprejetjem samoupravnega sporazuma o temeljih plana SKIS za obdobje 1981 — 1985. 5. Dotrajanost komunalnih naprav terja večja vzdrževalna dela, ki pa niso pokrita s prihodki, zato izpostavlja Izvršni svet potrebo, da se določijo ustrezni standardi vzdrževanja komunalnih naprav na celotnem območju občine in da se za to vzdrževanje določi ustrezna ekonomska cena vsem komunalnim uslugam. 6. Za zagotovitev večje urejenosti na področju komunalnih storitev predlaga Izvršni svet, da se pripravi in sprejme ustrezni odlok, ki bo celoviteje urejal odnose med uporabniki in izvajalci komunalnih storitev. 7. Kvalitetno in celovito izvajanje dejavnosti na področju komunalno-stanovanjskega gospodarstva terja tudi prostorsko rešitev za DO Ko-stak Krško. Zato naj se prioritetno rešuje prestavitev in celovita razmestitev te dejavnosti na novi lokaciji. Vprašanja delegacij in delegatov v Skupščini SR Sloveniji Zbor združenega dela — 30. marca 1983 SHRANJEVANJE RADIOAKTIVNIH ODPADKOV Po Poročevalcu št. 9: Skupina delegatov za delegiranje delegatov v Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije za prosvetno-kulturno področje Skupščine občine Ljubljana-Cen-ter je že na 10. iseji Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije ob obravnavi poročila o uresničevanju zakona o ravnanju z odpadki, postavila vprašanje v zvezi z ravnanjem z radioaktivnimi odpadki. Na vprašanje je Izvršni svet skupščine SR Slovenije posredoval naslednji pismeni odgovor: Jedrska elektrarna Krško ima vgrajene filtracijske in čistilne naprave na vseh izpustih zraka in odpadnih vod, kjer bi lahko prišlo do onečiščenja z radioaktivnimi odpadnimi snovmi. Odpadke iz teh naprav, izrabljene ionske smole in onesnažene filtre stiskajo in cementirajo v 200-litrske sode. Sode shranjujejo v začasnem skladišču radioaktivnih odpadkov neposredno ob elektrarni. Projektirana kapaciteta skladišča je 6.000 sodov, kar naj bi zadostovalo po projektu za 5-letno obratovalno obdobje. Po pogodbi z Jedrsko elektrarno Krško je Oddelek za fiziko Zagrebške Univerze izdelal širšo študijo, v kateri so obdelane na strokovni podlagi metode odlaganja radioaktivnih odpadkov in predlagane potencialne lokacije za graditev končnega skladišča nizko in srednje aktivnih odpadkov na teritoriju SR Hrvatske. Ker sta se že 1970. leta dogovorili obe republiki, Slovenija in Hrvatska, da bosta skupaj gradili dve jedrski elektrarni, od katerih je prva Jedrska elektrarna Krško, druga pa naj bi bila na Hrvaškem, predvidoma v Prevlaki, je zato iz ekonomskih in varstvenih razlogov smiselno, da gradimo skupno končno odla- gališče za obe jedrski elektrarni, ki naj bi bilo na teritoriju SR Hrvaške. Vendar lokacija še ni izbrana. Na osnovi Dogovora o temeljih dolgoročnega plana Jugoslavije za razvoj in uporabo jedrske energije v energetiki do leta 2000 (Ur. 1. SFRJ, št. 18/82) pripravlja Zvezni komite za energetiko in industrijo osnutek Družbenega dogovora za določitev načina in pogojev odlaganja izrabljenega goriva in za končno skladiščenje radioaktivnih odpadkov iz njegove predelave in iz drugih virov. Ciim bo Družbeni dogovor sprejet, bo potrebno na osnovi predpisov, zahtev iz lokacijskega dovoljenja za Jedrsko elektrarno Krško in študijsko že obdelanih elementov za končno skladišče pospešeno izvesti vsa potrebna dela od idejnega projekta končnega skladišča do same izgradnje na izbrani lokaciji. Uvedeni postopek predelave uranove rude v Rudniku urana Zirovski vrh je specifičen za naše razmere in se odlikuje prav s konceptom zaprtega kroga tehnološke vode. Postopek je bil razvit doma, na Institutu Jožef Štefan, prav zato, da se obvaruje okolje pred radioaktivnim onesnaženjem. Urejeni sta tudi odlagališči jalovine, pri čemer je odlagališču jalovine iz tehnološkega obrata posvečena posebna pažnja. Za razliko od mnogih tujih rešitev je pri nas uvedeno suho odlaganje v zavarovanem odlagališču s sprotnim prekrivanjem in zasajanjem površin. S temi rešitvami je v največji meri pooskrbljeno za varstvo okolja Rudnika urana Zirovski vrh, ki je sedaj v zadnji fazi izgradnje, pni čemer se je pa poskusni odkop v jami že začel. STRAN 12_______ »NASGLAS« St. 9 — maj 1983 10. točka ZZD, 9. točka ZKS in 8. točka DPZ: SKLEP O PODELITVI ODLI-ČIJ OBČINE KRŠKO V LETU 1983 Potem ko je izvedla ustrezni predpisani postopek, Komisija za odlikovanja in občinska priznanja SO Krško predlaga delegatom vseh treh zborov SO Krško, da sprejmejo sklep o podelitvi odličij občine Krško v letu 1983: VELIKI ZNAK OBČINE KRŠKO naj bi prejela ZA IZJEMNO SODELOVANJE IN POMOČ PRI RAZVIJANJU DELAVSKEGA TURIZMA ZA POTREBE DELOVNIH LJUDI OBČINE KRŠKO SKUPŠČINA OBČINE C RES — LOSI N J Pri iskanju lokacije za razširitev počitniških kapacitet — po omejitvenih ukrepih v Poreču — je Počitniška skupnost Krško naletela pri občini Cres — Lošinj na izredno razumevanje potreb slovenskih delovnih organizacij pri razvijanju delavskega turizma. Predstavniki te občine so se izredno angažirali pri iskanju in določitvi lokacije v Ne-rezinah kot tudi kasneje v postopku za pridobitev zemljišč, ki so bila v pretežni meri v lasti zasebnikov. Tudi v kasnejših postopkih za sprejem urbanističnih in zazidalnih dokumentov do izdaje potrebnih dovoljenj in soglasij je občina Cres — Lošinj pokazala izredno razumevanje ter ekspeditivnost in naklonjenost za razvoj delavskega turizma. Prav to razumevanje, pomoč in pristni medsebojni odnosi kot tudi pomoč vseh organov Skupščine občine Cres — Lošinj so omogočili tako naglo izgradnjo delavsko — počitniškega naselja Nerezine. ZNAK OBČINE KRŠKO naj bi prejeli: KRAJEVNA SKUPNOST NEREZINE za neposredno pomoč in sodelovanje pri izgradnji in rednem obratovanju delavsko — turističnega naselja v Nerezinah, STOJAN SIBILA s Senovega za dolgoletno družbenopolitično delovanje v organih in organizacijah Krajevne skupnosti Senovo in občine Krško, ALOJZ VECKO s Senovega za dolgoletno revolucionarno in družbenopolitično delovanje v občini Krško, PAVLE KROSELJ iz Krškega za dolgoletno uspešno vodenje in smotrno usmerjanje sredstev Sklada skupnih rezerv za gospodarski razvoj občine Krško. PRIZNANJE OBČINE KRŠKO naj bi prejeli: DELOVNA ORGANIZACIJA SOP KRŠKO ob svoji 25-letnici in za doseže- Navajamo nekatere ugotovitve iz obsežnega in podrobnega poročila, ilustriranega« s številnimi konkretnimi primeri, ki pa jih zaradi stiske s prostorom ni moč navajati. Med uvodnimi ugotovitvami ni moč mimo dejstva, da je za kvalitetno preventivno delovanje in ažurne intervencije potrebno v najkrajšem času okrepiti institucijo Družbenega pravobranilca samoupravljanja Krško z najmanj enim namestnikom. Le na ta način bomo dosegli učinkovito opravljanje te funkcije na območju vseh treh občin, poudarja poročilo. V zvezi z varstvom družbene lastnine je družbeni pravobranilec samoupravljanja ukrepal na lastno iniciativo, saj so pobude o ugotovljenih tovrstnih kršitvah s strani tistih, ki so po zakonu in določilih samoupravnega akta zadolženi, da ugotavljajo zakonitost uporabe in razpolaganja z družbenim premoženjem, praviloma redke. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je o ugotovitvah v zvezi s težjimi kršitvami redno seznanjal posamične predstavnike družbenopolitičnih organizacij in občinskih skupščin, sodeloval v njihovih organih in delovnih telesih pri oblikovanju stališč in mnenj o aktu- ne uspehe v tehnološkem razvoju, PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO BRESTANICA ob 90-letnici uspešnega delovanja na področju požarnega varstva in splošne družbene aktivnosti društva, JOŽE UNETIC, direktor Novo-lehne iz Novega mesta, za izredne dosežke na področju ekonomskega razvoja občine Krško, JOSIP KLEPAC, ravnatelj glasbene šole v Krškem, za dosežene uspehe pri delu na področju glasbene vzgoje in glasbene kulture mladine v občini Krško. alni družbeni problematiki, vezani na varovanje družbene lastnine in neodtuljivih samoupravnih pravic. Zelo dobro je bilo tudi sodelovanje s Službo družbenega knjigovodstva, Upravo za notranje zadeve v Krškem in Temeljnim javnim tožilstvom v Novem mestu predvsem glede ugotavljanja zakonitega in smotrnega razpolaganja z družbenimi sredstvi in lastnino. Samoupravna organiziranost V Posavju je dosežen viden napredek glede samoupravne organiziranosti temeljnih in drugih organizacij združenega dela. Družbeni pravobranilec samoupravljanja meni, da je treba v vseh primerih, kjer so ustanovljene delovne skupnosti z majhnim številom delavcev, ponovno preveriti upravičenost obstoja takšnih delovnih skupnosti. Samoupravna zakonodaja Družbeni pravobranilec samoupravljanja je ugotovil, da 32 delovnih organizacij v Posavju ni priglasilo sodnemu registru organizacij združenega dela prilagoditve svoje organizacije in uskladitve svoje interne samoupravne zakonodaje z Zakonom o združenem delu. 11. točka ZZD, 10. točka ZKS in 9. točka DPZ: DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SAMOUPRAVLJANJA: Poročilo o stanju, pojavih in problemih varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine v letu 1982 za občine Brežice, Krško in Sevnica Sedemletno obdobje uveljavljanja funkcije družbenega pravobranilca samoupravljanja v Posavju dokazuje, da so delovni ljudje in občani sprejeli to institucijo z zaupanjem in da vključevanje družbenega pravobranilca samoupravljanja ne pomeni več »intervencije od zunaj«, temveč vključevanje enega izmed organov širše opredeljenega združevanja dela, ki lahko zaradi neobremenjenosti s predhodnimi dogajanji v posamezni delovni sredini bistveno prispeva k preprečevanju nesaimoupravnega ravnanja in odpravi kršitev, pravi poročilo v uvodnem delu. Št. 9 — maj 1983 -NAS GLAS« STRAN 13 PRVOMAJSKA NAGRADA DELA BOŽIDARJU KOPRIVNIKU PO GLASILU NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO — V petek, 29. aprila 1983, je v svečani dvorani Palače federacije v Novem Beogradu predsednik Skupščine SFRJ Raif Dizdarevič izročil Prvomajsko nagrado dela našemu sodelavcu Božidarju Koprivniku. Čeprav je v naši delovni organizaciji razmeroma kratek čas, je izvršni odbor OO ZS NE Krško predlagal Božidarja Koprivnika, poslovodjo za vzdrževanje turbogeneratorskega postrojenja, za visoko priznanje, ki ga je zaslužil s svojim izjemno uspešnim delom v prejšnjih delovnih organizacijah, predvsem v Tovarni celuloze in papirja »Djuro Salaj«, z družbenopolitičnim delom in aktivnostjo v samoupravnih organih. Razlog za tako pobudo pa je bil izvršnemu odboru seveda njegov prispevek med dveletnim delom in aktivnostjo v naši elektrarni. 11. točka ZZD, 10. točka ZKS in 9. točka DPZ: POROČILO O DELU SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA BREŽICE V LETU 1982 Pri samoupravnem normativnem urejanju razmerij v organizacijah združenega dela se še vedno ne pojmujejo pravilno samoupravni splošni akti, ki na skupno dogovorjen način na nivoju delovne organizacije uveljavljajo skupne osnove in določajo načine urejanja nekaterih razmerij. Takega splošnega akta, ki vsebuje npr. samo skupne osnove in merila delitve sredstev za stanovanjsko izgradnjo in stanovanj, naimreč ni mogoče neposredno uporabiti v temeljni organizaciji, saj morajo delavci TOZD sprejeti svoje konkretne splošne akte, ker gre za urejanje njihovih neodtuljivih pravic odločanja o rezultatih in pogojih dela v temeljni celici samoupravne organiziranosti TOZD. So primeri, ko so samoupravni splošni akti neveljavni — nezakoniti, ker so sprejeti na nezakonit način. Dohodkovni odnosi Svobodna menjava dela med delavci TOZD in delavci delovne skupnosti skupnih služb se prepočasi uresničuje. V samoupravnih sporazumih o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delovno skupnostjo skupnih služb in temeljnimi organizacijami združenega dela je še vedno prisotno proračunsko financiranje. Delovno razmerje, disciplinska odgovornost Družbeni pravobranilec samoupravljanja se je tudi v letu 1982 najpogosteje ukvarjal s spornimi vprašanji s področja delovnih razmerij. Po vsebini so primeri slični primerom zadnjih let. Največ je sporov v zvezi s pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu, izbire kandidata na objavljeno ali razpisano delovno mesto, razporejanja delavcev na drugo delovno mesto, določanje delovnega časa, prenehanje delovnega razmerja in drugo. Stanovanjska problematika Družbeni pravobranilec samoupravljanja je v minulem letu obravnaval precej primerov neurejenih ali pa slabo urejenih samoupravnih razmer na področju stanovanjskega gospodarstva. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je pri pregledu samoupravnih splošnih aktov Samoupravne stanovanjske skupnosti Brežice in Krško ugotovil, da njihova Pravilnika za reševanje stanovanjskih vprašanj iz sredstev solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu nista v skladu z ustreznim zakonom in samoupravnim sporazumom. Na koncu poročila so na podlagi ugotovitev poročila navedene programske usmeritve družbenega pravobranilca samoupravljanja za letošnje leto, ki seveda upoštevajo enotno usmeritev na ravni SR Slovenije. *5 Po večletnem naraščanju števila spornih zadev je prišlo lani do rahlega padca. Prvič se je tudi zgodilo, da je bilo največ spornih zadev iz občine, ki po številu zaposlenih in gospodarskih moči ni na prvem mestu v regiji (Brežice). Kadrovsko stanje je bilo nespremenjeno: profesionalni sodnik, ki je hkrati predsednik sodišča, administrativna moč in pogodbena čistil-ka za 2 uri dnevno. V Sloveniji je takšna skromna zasedba — poudarja poročilo — že kar izjemna. Vsako nadaljnje oženje finančnih in gospodarskih možnosti bo bistveno prizadelo sodišče pri opravljanju njegovih nalog in funkcije, pravi poročilo in omenja, da so skromna nadomestila za delo neprofesionalnih sodnikov (po 10 iz vsake posavske občine!) nespremenjena od maja 1979. O vsebini dela sodišča pa pravi poročilo med drugim: Iz poročila sodišča je razbrati, da se opaža porast sporov zaradi izrečenih najstrožjih ukrepov v disciplinskih postopkih v temeljnih organizacijah, nadalje zaradi uveljavljanja odškodnin delavcev, ki so se poškodovali v delovnih nesrečah, pa tudi spori iz delovnih razanerij delavcev pri zasebnih obrtnikih. Nadalje je razvidno, da se skupno število obravnavanih sporov v zadnjih dveh letih ne zvišuje več, pač pa je opaziti padec manj pomembnih zadev in istočasni porast življenjsko in eksistenčno važnejših zadev, kar vse nalaga sodišču več truda in dela. Za takšno stanje velja splošna ugotovitev, da so temu krive vsekakor zaostrene gospodarske razmere, vsled katerih se je po-strožila kaznovalna politika v samih temeljnih organizacijah proti delavcem, ki kršijo delovne dolžnosti, delavci pa se varstva svojih pravic pred sodiščem v glavnem poslužujejo le, ko gre za ukrep prenehanja delovnega razmerja iz enostavnega razloga, ker si niso v stanju v sedanjih razmerah najti drugo zaposlitev. Odškodninam iz delovnih nesreč botruje neupoštevanje predpisov iz varstva pri delu temeljnih organizacij, ko se največkrat pomanjkljivosti pri velikokrat tudi že zastarelih in odsluženih strojih odpravijo šele po nesreči, ko je že prepozno. Pri zasebnih obrtnikih se opaža, da se sicer zelo hitro prilagajajo zaostrenim razmeram, vendar največkrat tako, da dajo delavcem odpovedma vsako tudi najmanjšo napako in pri tem grobo kršijo določila zakona o delovnih razmerjih in kolektivne pogodbe, ki precizno določajo primere in postopke, v katerih je mogoče delavca postaviti na cesto. Sodišče je v teh primerih največkrat brez moči, saj delavec redko pride do zadoščenja, ko pa se obrtnik upira izvršitvi pravnomočne sodne odločbe, če pa ga že sprejme nazaj na delo; ima tisoč možnosti, da delavcu zagreni delo v obratovalnici. Pozitivno je, da se je zaostrilo kaznovanje nedela oziroma slabega dela, ravno tako je pozitivno, da v postopkih v združenem delu ni več zaznati toliko formalnih kršitev predpisov in samoupravnih aktov, kar pomeni, da se združeno delo zaveda resnosti situacije, toliko let po sprejemu zakona o združenem delu in ostalih spremljajočih predpisov pa je že tudi čas, da se predpisi bolj upoštevajo in s tem utrjuje zakonitost. Zelo pereče pa je še vedno vprašanje pravne pomoči, na katero tudi opozarja poročilo, in to predvsem za delavca, ki se najde v sporu s svojo delovno organizacijo povsem osamljen, organizacija pa redno razpolaga s strokovnimi ljudmi, ki branijo njene koristi in tudi plači- STRAN 14 »NAŠ GLAS« St. 9 — maj 1983 lo odvetnika ni noben problem. Ob morebitni oceni, da v občini ali Po-savju ni zaenkrat možnosti za ustanovitev delovne organizacije ali delovne skupnosti odvetnikov, pa bi bilo potrebno razmisliti o ustanovitvi pravne pomoči pri občinskem sindikalnem svetu z nastavitvijo usposobljenega pravnika za nude-nje celovite pravne pomoči, torej tudi za zastopanje pred sodiščem in kjer bi tako pomoč delavec prejemal zastonj, kar vse dopušča zakon o pravni pomoči. 12. točka ZZD in 11. točka ZKS: PREDLOG ODLOKA O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA DAVKOV IN PRISPEVKOV OBČANOV Zaključni račun prispevkov in davkov občanov občine Krško za leto 1982 izkazuje: zaostanek iz leta 1981 — 30 milijonov 470 tisoč, obremenitev v letu 1982 — 235 milijonov 366 tisoč, odpisi za leto 1982 — 5 milijonov 79 tisoč, plačila za leto 1982 — 226 milijonov 863 tisoč, saldo-zaostanek 31. 12. 1982 — 33 milijonov 894 tisoč (zneski so rahlo zaokroženi, op. ur.). Iz obrazložitve dokumenta povzemamo: Podatki iz zaključnega računa kažejo v primerjavi s prejšnjim letom — kljub nekoliko manjšemu številu zavezancev — porast pri vseh postavkah. Znesek odpisov je večji za 199 milijonov din oziroma 64 °/o, od česar predstavlja največji delež odpis davka za cestna tovorna in priklopna vozila tistim prevoznikom, ki so med letom odjavili dejavnosti, do 31. marca pa so bili obremenjeni za celotni davek. Tako jim je bilo treba od dneva odjave dalje odpisati davek do konca koledarskega leta. Izterjava davkov je bila 87-od-stotna, če pa bi bilo možno upoštevati še plačila za preteklo leto, ki so prispela po koncu koledarskega leta do 13. aprila, bi bila izterjava 92-odstotna. Nekateri obrtniki so dolžni velike zneske, vendar jih do sedaj ni bilo mogoče izterjati. 13. točka ZZD in 12. točka ZKS: PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA Skupščina občine Krško je na sejah Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti 18. aprila letos brez pripomb sprejela osnutek navedenega odloka. Pripombe nanj niso prišle, zato Izvršni svet SO Krško predlaga obema zboroma, da sprejmeta predlog odloka, ki se v ničemer ne razlikuje od osnutka odloka. Ker smo o dokumentu podrobneje pisali v prejšnji številki Našega glasa, naj zapišemo le, da bi bila brez povečanja nadomestila vprašljiva realizacija programov komunalnega opremljanja zemljišč. 14. točka ZZD, 13. točka ZKS in 10. točka DPZ: VOLITVE IN IMENOVANJA Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti bosta predvidoma imenovala na predlog Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve SO Krško kot delegate družbene skupnosti: v svet Osnovne šole Adama Bohoriča Brestanica MARTINA SLONJSKA in JOŽICO JENKOLE, člana delegacij za delegiranje v Zbor združenega dela iz Elektrarne Brestanica in Novolesa Novo mesto — TOZD Sigmat Brestanica; v svet Osnovne šole Raka FRANCA ZORKA, Površje 18, člana delegacije za delegiranje v Zbor združenega dela. Vsi trije zbori bodo predvidoma imenovali delegata za 17. sejo zbora občin Skupščine SR Slovenije 11. maja 1983. PREDLOG ZA IZVOLITEV ČLANA IZVRŠNEGA SVETA SO KRŠKO Predsednik Izvršnega sveta SO Krško dipl. ing. Vinko Bah predlaga zborom SO Krško, da za člana Izvršnega sveta, ki naj bi »pokrival« področje financ, bančništva in zavarovalništva, izvolijo IVANA GLOGOVSKA, dolgoletnega direktorja bančnih ustanov v Posavju. ČETRTI ZBOR - SKUPŠČINA OZS V ponedeljek, 9. maja 1983, bosta ZBOR UPORABNIKOV in ZBOR IZVAJALCEV SKUPŠČINE OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI KRŠKO zasedala kot četrti zbor skupno z zbori Skupščine občine Krško. Ob 16. uri bodo v sejni dvorani A SO Krško obravnavali »Poročilo o uresničevanju sklepov Skupščine občine Krško z dne 26. 9. 1980 o izvajanju nalog na področju osnovnega zdravstvenega varstva in zdravstvene službe v občini Krško«. Zbora bosta nato nadaljevala sejo v sejni dvorani CKŽ 11 (vhod z dvorišča — za Kostakom) z naslednjim dnevnim redom: 2. pregled realizacije in potrditev zapisnika 7. redne seje skupščine ter odgovori na delegatska vprašanja, 3. obravnava in sprejem predloga Aneksa št. 2 k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana OZS za obdobje 1981 — 1985. Iz zapisnika seje Zbora združenega dela 18. aprila 1983 DELEGATSKO VPRAŠANJE Delegacija Tovarne celuloze in papirja »D j uro Sala j« sprašuje, zakaj Veterinarska postaja Brestanica izvaja vsakoletno cepljenje psov na tako neustrezen način. Lastniki psov ne dobimo obvestila o času in kraju cepljenja psov, obveščanje preko plakatov (ne zmeraj) ne zadostuje. Zato sprašujemo: 1. Zakaj Veterinarska postaja Brestanica ne obvesti lastnike psov o kraju in času vsakoletnega cepljenja z ustrezno kartico, kot je to bil slučaj do pred leti? Strošek, ki bi s tem nastal, je minimalen in se zagotovo lahko vključi v ceno letošnjega cepljenja — 300,00 din. 2. Zakaj se cepljenje psov ne izvede izven delovnega časa, ker so zaradi takšnih zadev nesmiselni izostanki z dela? DELO IZVRŠNEGA SVETA Izvršni svet SO Krško je imel v petek, 15. aprila, svojo 27. redno sejo v tem mandatu. Iz gradiva, ki ga je prejel INDOK center, je razvidno, da so bile na dnevnem redu naslednje točke: 1. Potrditev zapisnikov 25. in 26. redne seje IS 2. Predlog dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 — 1985 3. Predlog odloka o potrditvi zaključnega računa prispevkov in davkov občanov v občini Krško za leto 1982 4. Poročilo o uresničevanju odloka o delovanju enotnega sistema organizacije, odgovornosti in obveznosti v primeru naravnih in drugih nesreč v občini Krško 5. Poročilo o uresničevanju politike občinske skupščine in problematika na področju komunalno--stanovanjskega gospodarstva v občini Krško 6. Poročilo komisije za spremljanje uresničevanja resolucijskih usmeritev in dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982 7. Predlog sklepa o uporabi sredstev solidarnosti, ki se združujejo na račun sredstev solidarnosti SRS, za potrebe občin Laško in Šmarje pri Jelšah 8. Odredba o preventivnih cepljenjih ter diagnostičnih in drugih preiskavah v letu 1983 na območju občine Krško 9. Poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata v letu 1982 10. Soglasje k evidentiranju javnega pravobranilca Celje 11. Predlog odloka o hišnem redu v občini Krško St. 9 — maj 1983 »NAS GLAS« STRAN 15 SIS pokojninskega in invalidskega zavarovanja Povzetek pripomb k osnutku Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ŠIROKA IN PLODNA RAZPRAVA Na vseh javnih obravnavah je bila dana podpora predlogu Društva za pomoč duševno prizadetim občine Krško Na skupni seji OK SZDL in OS ZSS Krško so bile obravnavane pripombe, izoblikovane na javnih razpravah v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela občine Krško. Po široki in plodni razpravi na tej seji je bila tako zaključena javna obravnava osnutka Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in izoblikovan povzetek pripomb, ki vsebuje načelne pripombe in konkretne pripombe. POKOJNINE, INVALIDNINE, REKREACIJA ... 25. aprila je bilo sklicano skupno zasedanje ZBORA DELEGATOV ENOTE SPIZ (Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja) KRŠKO ter KONFERENCE DELEGATOV SKUPNOSTI STAROSTNEGA ZAVAROVANJA KMETOV V OBČINI KRŠKO. Na skupnem zasedanju naj bi po potrditvi zapisnika in poročila o zasedanju obeh skupščin obravnavali osnutek Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter delovno gradivo novega Statuta SPIZ v SR Sloveniji. Po določitvi delegatov za seji skupščin obeh skupnosti ter vprašanjih in predlogih delegatov naj bi Zbor delegatov enote SPIZ Krško obravnaval tudi RAZPOREDITEV SREDSTEV ZA REKREATIVNO DEJAVNOST UPOKOJENCEV V LETU 1983. Načelne pripombe: Strinjamo se z vsemi bistvenimi novostmi, ki jih prinaša osnutek zakona o PIZ-u. Ob izrekanju o variantnih predlogih, ki širijo pravice uporabnikov, je vendarle potrebno upoštevati tudi družbenoekonomski položaj družbe. Zahtevamo, da se pravice iz naslova tega zakona med republikami uskladijo, če pa to ni mogoče, pa vsaj prilagodijo ena drugi. Ugotavljamo, da se veliko obveznosti, še zlasti s področja invalidskega zavarovanja, prenaša na združeno delo. Tu je še posebej problematično za rudarstvo, kjer je med delavci prisotna izredno visoka stopnja invalidizacije (14% do 15% invalidov). Vseh obveznosti združeno delo ne (more sprejeti, zato je potrebno poiskati in v zakon zapisati drugačne rešitve ob upoštevanju načela socialnosti in vzajemnosti. Poprečje za odmero pokojnin naj se računa za 5 najugodnejših! let. V poglavju »uživanje in izguba pravic« je potrebno posebej opredeliti alkoholizem in narkomanijo ter invalidnost v zvezi z obema pojavoma. Rok za prijavo članov zavarovancev (predvideno je le 8 dni) je odločno prekratek. Predlagamo, da se ta rok podaljša, poleg tega pa, da se pripravi enoten obrazec evidence članstva. Postavljeno je bilo vprašanje, kako bodo ekonomsko šibke kmetije z večjim števflom članov, ki se preživljajo s kmetijstvom, plačevale prispevke za vse zavarovance. Menimo, da bi bilo potrebno določiti mejo, ko nastopi solidarnost oziroma solidarnostno pokrivanje stroškov plačevanja prispevkov pokojninskega zavarovanja. Prav tako mislimo, da bi tudi zavarovanje ostalih družinskih članov moralo teči vse od leta 1972 dalje. Opredeliti bi bilo tudi potrebno, kako se bo obravnavalo minulo delo, posebno na tistih kmetijah, ki so v povojnih letih dajale svoj prispevek k razvoju, niso pa v tem času plačevale prispevka, oziroma niso dokupili let. Zakon predvideva plačevanje prispevka iz teh virov. Menimo, da predviden način zbiranja sredstev predstavlja precejšnjo administrativno obremenitev, poleg tega pa delovne organizacije ne vedo, kako zagotavljati delež sredstev za plačevanje tega prispevka. Pri izplačevanju pokojnine kmetom mislimo, da bi le ti bili prav tako upravičeni do varstvenega dodatka, kot delavci v združenem delu. Predvideni prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje so po mnenju članov previsoki, posebno še z oziram na proizvodne zmogljivosti naših kmetij. V praksi se velikokrat srečujemo z neurejenimi pravnimi določili in pravicami, ki jih nekateri delavci uveljavljajo pri sodiščih za priznanje rent. Predlagamo, da zakon nakaže tudi pravice in omejitve pravic v zvezi z rentno odškodnino, kajti invalidsko zavarovanje bi moralo zagotavljati delavcem vse pravice, ki jim gredo iz dela ali pri delu. Predlagamo, da se starejšim delavcem prizna minulo delo v času, ko je bilo to opravljeno v 8-urnem delovnem dnevu, in ta čas všteje v pokojninsko dobo (od leta 1969). Upoštevati bi bilo treba štetje vojaškega roka, daljšega od 24 mesecev, v zavarovalno dobo. Učencem rudarskih šol je potrebno priznati 1 leto zavarovalne dobe za praktični del, ki ga opravljajo med šolskim letom, in sicer le v primeru da delajo rudarsko delo najmanj 5 let. Osnutek zakona navaja, da pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja izhajajo iz dohodka, ki ga delavci ustvarjajo s svojim živim delom. Ker pa družba uvršča vzgojo in izobraževanje v porabo in ker niso izdelana merila, kolikšen je delež vzgoje in izobraževanja v družbenem proizvodu, je družbeno- RAZPOREDITEV SREDSTEV ZA REKREATIVNO DEJAVNOST UPOKOJENCEV Iz gradiva, prispelega v IN-DOK center Krško, je razvidno, da je za razporejanje sredstev za rekreativno dejavnost upokoejncev pristojen ZBOR DELEGATOV občinske enote Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Predlog razporeditve za leto 1983 predvideva, da bodo sredstva za rekreativno dejavnost dobili: medobčinske humanitarne organizacije invalidov, ki vključujejo upokojence iz naše občine, 29.890 din (10%!) Društvo upokojencev Brestanica 28. 980 din, Društvo upokojencev Kostanjevica 25.326 din, Društvo upokojencev Krško 114.109 din, Društvo upokojencev Raka 18.900 din in Društvo upokojencev Senovo 81.695 din. SE POJASNILO: V ustrezne medobčinske humanitarne organizacije invalidov je iz naše občine izmed upokojencev vključenih 52 slušno prizadetih, 44 civilnih invalidov vojne, 5 slepih oziroma slabovidnih in 2 pa-raplegika. STRAN 16 »NAS GLAS« St. 9 — maj 1983 ekonomski ipoložaj delavcev na tem področju neenakopraven s položajem delavcev v združenem delu, saj osnova za odmero pokojnine ni odraz vloženega živega dela delavcev vzgoje in izobraževanja, ampak položaja, ki ga ima področje vzgoje in izobraževanja v posamezni družbenopolitični skupnosti in v celotni družbi. Zato so pokojnine teh delavcev imed najnižjimi. Ko delavec dopolni zakonsko predvideno pokojninsko dobo, naj pride do upokojitve po sili zakona, ne pa, da je dana možnost, da se delavec lahko dogovori v OZD za delo naprej. Delavci, ki delajo v pogodbenem delovnem razmerju, naj imajo enake pravice kot delavci, ki so zaposleni za nedoločen čas. Na vseh javnih razpravah je bila dana podpora predlogu Društva za pomoč duševno prizadetim osebam — tu gre za ustrezno dopolnitev 17. in 23. člena zakona. V »kazenskih določbah-« ni nikjer opredeljena odgovornost SPIZ, temveč samo organizacij združenega dela. Izpostavljeno je bilo vprašanje samoupravne delavske kontrole, ki naj bi jo zakon tudi opredelil. Konkretne pripombe: 8. člen — Potrebno je navesti samoupravne interesne skupnosti, ki sodelujejo pri zagotavljanju pogojev za uresničevanje pravic delovnih invalidov oz. posebej omeniti skupnost socialnega varstva. 15. člen — Varianta se sprejme. Opredeli naj se tudi zavarovanje delavca — pripravnika, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, krajši od 9 mesecev, in je uspešno končal pripravniško dobo. 17. člen — Varianta se sprejme. 22. člen — Osvoji se varianta. 23. člen — Varianta se črta. 25. člen — Obe varianti se črtata. 26. člen — Varianta se črta. 27. člen — Določba tega člena naj velja samo za tiste zavarovance, katerih poklic, ki ga opravljajo, je deficitaren. 33. člen — V prvem odstavku se črta besedilo »in če skupaj z družinskimi člani nima drugih dohodkov, ki bi zadoščali za preživljanje«. 34. člen — Varianta se črta. 40. člen — Pravice do prekvalifikacije ter do dela z delovnim časom, ki ustreza preostali delovni zmožnosti, ne bi smeli omejevati s starostjo delavca, zato naj se v tej tezi črta starost. 46. člen — Nadomestila osebnih dohodkov zaradi dela na drugem ustreznem delu je potrebno urediti tako, da bo invalid stimuliran za boljše delovne uspehe in tudi stimuliran za prekvalifikacijo. 47. člen — Za nadomestilo OD za čas prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije, ki je potrebna zaradi posledic nesreče pri delu ali poklicne bolezni, naj se določi višji odstotek osnove. 52. člen — OZD je obvezna zavarovancu s preostalo delovno zmožnostjo zagotoviti ustrezno delo; člen naj opredeli tudi odgovornost zavarovanca, da sprejme ponujeno delo tudi v drugi OZD, če matična zanj niima ustreznega dela. 53. člen — Postavlja se vprašanje, kaj z invalidom, ki je disciplinsko odpuščen in se zaposli v drugi OZD. V tem primeru morajo obveznosti TOZD (po 53. členu), kjer je bil delavec zaposlen, prenehati. 55. člen — Sredstva, ki so potrebna za nadomestila OD po 55. členu, mora še vnaprej zagotavljati skupnost, in sicer ne samo do 31. 12. 1985, kot je to predvideno. Tu mora biti zapopadena širša solidarnost, predvsem do panog s težkimi in zdravju škodljivimi deli. Podpiramo sprejem variantnega člena brez rokovno omejenega zagotavljanja potrebnih sredstev s strani skupnosti. 56. člen — Ob sprejetju variante 55. člena se 56. člen črta. 60. člen — Varianta se črta. 64. člen — Kot pogoj za pridobitev družinske pokojnine vdove se dopolnjena starost 50 let nadomesti s 45 let in dopolnjena starost 45 let nadomesti s 40 let, kot je to predvidevala varianta v tezah osnutka. 67. člen — Tak način ugotavlja- nja družinske pokojnine naj bi veljal le v primerih, ko jo uživa več otrok. 72. člen — Po 72. členu se pokojnina in druga denarna nadomestila plačujejo za nazaj. Postavlja se vprašanje prehoda na nov način izplačevanja. 82. člen — Varianta se sprejme. 113 člen — V drugem odstavku je potrebno navesti organ oz. skupnost, ki je dolžna plačati prispevek. 114. člen — Zavarovanci iz 10., 11., 12. in 13. člena ne morejo imeti več pravic od ostalih in ne morejo s prispevki za nazaj pridobiti zavarovalne dobe. 119. člen — Zadnji odstavek 119. člena se črta. Upošteva naj se pripomba k 27. členu. 123. člen — Ta določba naj bi veljala tudi za druge zavarovance, ki s sredstvi v lasti občanov opravljajo samostojne dejavnosti, ki so težke in zdravju škodljive — ne samo za gostince. 132. člen — Varianta se črta. 133. člen — Varianta se osvoji. 135. člen — Pravico do uveljavljanja sodnega varstva mora imeti tudi OZD, ne le zavarovanec. 153. člen — Varianta se osvoji. 162. člen — Drugi odstavek tega člena se črta (povezava s sprejemom variante iz 55. člena in pripomb na ta člen). 165. člen — Varianta se osvoji ob upoštevanju pripomb na 64. člen. 170. člen — Varianta se črta. SIS družbenih dejavnosti občine Krško SPREMEMBA PRISPEVNIH STOPENJ Občinski komite za družbene dejavnosti sporoča, da so v Uradnem listu št. 14/83 objavljene prispevne stopnje, ki se bodo uporabljale od maja dalje. Globalna prispevna stopnja, na osnovi katere se združujejo sredstva za izvajanje programov SIS družbenih dejavnosti na ravni občine, je ostala nespremenjena, to je 22,33 %. Po posameznih SIS v okviru globala pa se stopnje razlikujejo v odvisnosti od ovrednotenih programov, usklajenih z Resolucijo o politiki družbenogospodarskega razvoja občine Krško v letu 1983: PRISPEVKI IZ OSEBNEGA DOHODKA 1. Občinska skupnost otroškega varstva — po delovnem mestu 1,32 — po domicilu 1,04 2. Občinska izobraževalna skupnost 6,40 0,54 3. Kulturna skupnost — Kulturna skupnost Slovenije — Občinska kulturna skupnost 0,57 4. Občinska telesnokulturna skupnost 0,38 5. Skupnost socialnega skrbstva 1,41 6. Občinska zdravstvena skupnost 1,77 PRISPEVKI IZ DOHODKA PO OSNOVI OSEBNEGA DOHODKA 1. Občinska zdravstvena skupnost 8,62 2. Skupnost za zaposlovanje 0,28 PRISPEVKI IZ DOHODKA OD OSNOVE DOHODEK 1. Občinska raziskovalna skupnost 0,07 St. 9 — maj 1983 »NAS GLAS« STRAN 17 Ustanovitev komisije za kulturo Pobuda Sveta za kulturo pri OS ZSS Krško Sredi aprila je SVET ZA KULTURO pri Občinskem svetu ZSS Krško naslovil na delavske svete delovnih organizacij in temeljnih organizacij združenega dela v naši občini dopis, v katerem navaja izhodišča za poživitev kulturnega delovanja v delovnih okoljih: »Kulturno življenje krške občine je bilo še do nedavnega dokaj razgibano po zaslugi poklicnih kulturnih institucij, nekaterih amaterskih kulturnih skupin ter organizatorjev različnih prireditev. Ob vsem tem še vedno ne moremo trditi, da je vse to v pričakovani meri povečalo interes med uporabniki kulturnih dobrin, predvsem med delavci. Svet za kulturo pri Občinskem svetu ZSS Krško si je zato začrtal kot poglavitno nalogo spodbujati večje zanimanje za te prireditve. KDAJ KULTURNI ANIMA-TORJI PRI NAS? V nekaterih slovenskih občinah se na tem področju lahko pohvalijo že s precej nšjimi uspehi. Te dosegajo predvsem z razvejano mrežo animatorjev v delovnih organizacijah oziroma temeljnih organizacijah združenega dela. V naši občini jih še nimamo, zato bi morale osnovne organizacije zveze sindikatov poskrbeti za organizirano delo takih ljudi, ki jih v delovnih kolektivih naše občine gotovo ne »manjka. Razmišljali bi lahko celo o tem, da bi vsaj v večjih OZD imeli za kulturnega animatorja poklicnega delavca, prizadevati pa bi si vsekakor morali, da bi za tako delo zadolžili vsaj enega človeka, ki ima za to seveda veselje. KAJ BI DELAL TAK »KULTURNI ANIMATOR«, To ni neznanka. Po mnenju Sveta za kulturo pri OS ZSS Krško naj bi z njimi (ali v kaki drugačni oblaki) zagotovili širjenje kulturnih dobrin na naslednje načine: V OZD, kjer izdajajo lastna stalna ali občasna interna glasila, naj bi v njih redno obveščali zaposlene tudi o vseh kulturnih prireditvah v občini. Ta glasila naj bi napolnili vsaj občasno z literarnimi prispevki zaposlenih delavcev, kar bi bila hkrati vzpodbuda za njihovo delo. Ob organizaciji internih proslav v OZD ob njihovih jubilejih ali ob republiških in državnih praznikih naj bi poskrbeli za kakovostni kulturni program, bodisi z amaterskimi skupinami krške občine ali poklicnimi od drugod. Pri tem naj bi se OZD povezale z Občinsko zvezo kulturnih organizacij. Skupne prostore v OZD (jedilnice, hodnike pa tudi odprte prostore) bi lahko izkoristili za občasne likovne razstave iz fonda kostanjeviške Galerije Božidarja Jakca, iz rednih razstav krške Galerije, k razstavljanju pa bi lahko povabili tudi člane krškega likovnega kluba KLIK. Zanimanje za likovno ustvarjalnost bi lahko vzpodbujali tudi z organizacijo občasnih likovnih kolonij v delovnih okoljih, umetniki bi na primer lahko ustvarjali v železu ali drugih materialih, ki jih sicer v svojem delovnem procesu uporabljajo nekatere OZD. Take občasne akcije bi prav gotovo med ustvarjalce — začetnike pritegnile tudi sposobne delavce iz teh OZD. Ob ugotovitvi ,da je v amaterska kultura društva vključeno dokajšnje število neposrednih proizvajalcev, bi si seveda v KS morali prizadevati, da bi bilo teh društev še več oziroma da bi v njih zaživelo večje število posameznih sekcij. V naši občini imamo že nekaj posnemanja vrednih primerov. KOMISIJA ZA KULTURO Nanizali smo le del aktivnosti, ki naj bi zagotovile večjo neposredno udeležbo delavcev v kulturnem delovanju in potrošnji kulturnih dobrin. Lahko bi jih našteli še več, vendar menimo, da je vsak začetek težak in je bolje programe zastaviti nekoliko manj obsežno. Pri izvedbi zapisanega seveda glavno brerne ne more sloneti na kulturnih animatorjih (ki jih še nimamo), zato predlagamo, da v OZD v okviru OO ZS ali v okviru delavskih svetov ustanovite »komisijo za kulturo"«, ki bi v začetku prevzela poglavitno delo. Dejavnost naj bi stekla tudi s pomočjo sredstev za izobraževanje vaše OZD — 1 % od bruto OD za štipendiranje. Za Svet za kulturo: Živko Sebek (Opomba: mednaslove smo vstavili v uredništvu.) LETOVANJE OTROK V Pionirskem naselju Počitniške skupnosti Krško v Nerezinah na otoku Lošinju bodo otroci iz naše občine letos letovali predvidoma v sedmih izmenah: I. od 28. junija do 10. julija: Senovo in Koprivnica, II. od 10. do 22. julija: Leskovec, Veliki Podlog in Raka, III. od 22. julija do 3. avgusta: Brestanica in VVZ Krško, IV. od 3. do 15. avgusta: Krško in otroci-gostje iz pobratene občine Obrigheim iz ZRN, V. od 15. do 27. avgusta: Kostanjevica, Podbočje in OŠ »Dr. Mi-hajla Rostoharja«, VI. od 27. avgusta do 8. septembra: šola v naravi (učenci 4. razredov), VII. od S. do 20. septembra: šola v naravi. Občinska zveza prijateljev mladine Krško je izračunala, da bo letošnja ekonomska cena trinajst-dnevnega letovanja 3.331 din, pri čemer bodo seveda kot vedno doslej upoštevali socialno stanje leto-valca. Telefonska številka redakcije [068] 71-768 STRAN 18 »NAS GLAS« St. 9 — maj 1983 Priznanja RS Krško RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ KRAJEVNE SKUPNOSTI KRŠKO V LETU 1983 Skupščina Krajevne skupnosti Krško podeljuje na podlagi 9. člena Statuta KS Krško in v skladu z ustreznim pravilnikom PRIZNANJE Z ZLATO, SREBRNO IN BRONASTO PLAKETO. Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom, ki so trajnejšega pomena za Krajevno skupnost Krško na področju: — razvoja naše samoupravne socialistične družbe, — uresničevanja ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznih področjih družbenega življenja iri dela, posebej še na področju razvijanja delegatskega sistema in uveljavljanja krajevne samouprave, — krepitve vloge in uresničevanja nalog družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter združenj občanov v krajevni skupnosti, — intelektualnega, raziskovalnega in inovatorskega delovanja, ki tvorno prispeva k napredku naše družbenopolitične skupnostii. Pobude za podelitev priznanj lahko dajo organi krajevne samouprave, družbenopolitične in družbene organizacije, druge delovne in samoupravne skupnosti, vaški in mestnorajonski odbori ter občani. Komisija za priznanja in odlikovanja KS Krško bo upoštevala le pismene predloge z obrazložitvijo, ki bodo prispeli na Krajevno skupnost Krško do 4. junija 1983. Komisija za priznanja in odlikovanja KS Krško SLAVNOSTNA SEJA V ČAST PRAZNIKOV V mali dvorani Delavskega doma »Edvarda Kardelja« v Krškem je bila 26. aprila popoldne slavnostna seja Občinske konference SZDL, Občinskega sveta Zveze sindikatov in Občinskega komiteja Zveze komunistov Krško, na katero so bili poleg predstavnikov teh družbenopolitičnih vodstev vabljeni tudi predstavniki Skupščine občine Krško in pa seveda dobitniki družbenih priznanj. Na slavnostni seji v čast obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in mednarodnega praznika dela je o pomenu Osvobodilne fronte in o boju delavskega razreda za človeka dostojno življenje spregovorila predsednica OK SZDL Margareta Marjetic. Nato pa so zaslužnim aktivistom, organizacijam in društvom Socialistične zveze, Zveze sindikatov in Zveze komunistov podelili družbena priznanja za leto 1983: 8 PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA S SREBRNIM ZNAKOM, 7 SREBRNIH ZNAKOV ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE in 3 PRIZNANJA ZA TRIDESET LET ČLANSTVA V ZVEZI KOMUNISTOV. Predsednik SO Krško Branko Pire je ob tej priložnosti izročil 5 državnih odlikovanj, s katerimi je Predsedstvo SFRJ odlikovalo zaslužne člane naše družbenopolitične skupnosti.