CENA 120 din - Leto XL - Št. 8 Kranj, petek 30. januarja 1987 MMIEIIGLAS m GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Kmečka posest se še naprej drobi |Wprečno kmečko gospodarstvo v Sloveniji je "nelo pred šestimi leti 5,5 ha zemlje, od tega 2,6 JMelovalne. Še vedno se kmečka posest drobi, ^mer kmetije Vinka Golmajerja iz Tržiča to utrjuje. Načrti mest in naselij Delavci geodetske uprave bodo 2. in 3. februarja na Mlaki delili nove tablice s hišno številko in 4. februarja v Šenčurju. Tablice so brezplačne za tiste, ki jih bodo le zamenjali. Življenje iz rok v usta Kako živimo? Nekateri že s svojo zunanjostjo kažejo, da jim ničesar ne manjka in da si lahko marsikaj tudi privoščijo. Drugi komaj zvežejo začetek meseca s koncem. Z macolo za potnikom Potniki lokalca za Bašelj in Belo imajo prekrasno zabavo, ki jo jim prireja voznik avtobusa. Stalno godrnja nad drobižem in če je stvar prehuda, ga vrže skozi okno. stran 3 stran 4 stran 8 stran 10 delegatska Pobuda Širitev obmejnega območja .Radovljica, 27. januarja — Bo- rlnJski delegati družbenopolitična zbora radovljiške občin-*e skupščine so na marčevski SeJi dali pobudo za razširitev obojnega območja in za uveljavi-^v stalnih obmejnih dovolilnic ^di v Bohinju. Sekretariat za pranje zadeve je to pobudo in več let stare želje krajevnih skupnosti Kropa, Kamna gorica, °dnart in Srednja Dobrava nalovil na republiški komite za Mednarodno sodelovanje, od ka-v^fega je pred nedavnim tudi do- bil odgovor, da je vsaka vključi- novih naselij v obmejno ob-jj°čjc povezana s spremembo j eddržavnega sporazuma med ,u§oslavijo in Avstrijo. Ker je °mite prejel pobude o širitvi ?mejnega območja tudi iz dru-j^n slovenskih občin, bo začel P°stopek za spremembo sporama. Mešana jugoslovansko-^strijska komisija za obmejni jr°met bo o tem predvidoma spravljala septembra letos. C. Z. Med životarjenjem in preživetjem Leto 1978, ko smo imeli Slovenci v vsem povojnem obdobju najvišji življenjski standard in smo si glede na zaslužek lahko največ privoščili se, kot kaže, še ne bo kmalu ponovilo. Časi sedmih suhih krav se nadaljujejo; vse več je gospodinjstev, ki se težko prebijajo iz meseca v mesec, ki živijo po pravilu »iz rok v usta«. V hudih škripcih so predvsem družine s podpovrečnimi, skromnimi mesečnimi prejemki, z velikim številom nepreskrbljenih članov, s tremi, štirimi in več otroki, gospodinjstva, ki nimajo ne popoldanske zaslužkarske dejavnosti in ne kosa zemlje. Le ena tretjina gospodinjstev v Sloveniji pokriva povprečne življenjske stroške in živi brez skrbi. Več kot polovica jih životari, druga delajo bolj ali manj za preživetje — za hrano, obleko, obutev, elektriko, ogrevanje, stanovanje in za druge najpotrebnejše življenjske dobrine. Novembra lani so bili povprečni življenjski stroški, ki so jih izračunali na osnovi ne posebno bogate potrošniške košarice, za dvočlansko družino 210 tisoč dinarjev, za tričlansko 316 tisočakov, za štiričlansko 404, za petčlansko 467, za šestčlansko 561 tisoč dinarjev — in tako naprej. Lepa govorica številk, ki postane prazno besedičenje ob kruti resničnosti, da delavska družina lahko pokrije z osebnim dohodkom le dve tretjini izračunanih stroškov tistega, kar rabi. Vse večje je socialno raz sloj evanje, vse več je zato tudi upravičencev do ene od oblik socialnovarstvenih pomoči. Lani je vsako četrto gospodinjstvo v Sloveniji in vsako tretje v kranjski občini prejemalo eno od pomoči, vendar pa inflacija — to nevarno zlo, s katerim smo se že navadili živeti — sproti izničuje njihov pomen in vlogo. S prstom radi kažemo na tiste, ki zmorejo do vrha napolniti potrošniško košarico in jim še nekaj ostane, tudi za luksuz. Sram nas je lahko, da ne moremo vsem zagotoviti dostojnega, človeka vrednega življenja. »Naš cilj morajo biti bogati kmetje, bogati delavci, bogati obrtniki,« je ob neki priložnosti dejala predsednica škofjeloškega izvršnega sveta. In velja ji le pritrditi. C. Zaplotnik priprave na gradnjo obvoznice mimo Jesenic_ Štiripasovnica na pobočju IVležakle pšenice, 29. januarja — Jugoslavija se je resno zavzela, da se mora čimprej zgra-avtocesta Bratstva in enotnosti skozi Jugoslavijo, zato bodo morali pohiteti Popravo dokumentov za gradnjo jeseniške obvoznice J^o podatkih Združenih cest-hn Podjetij Slovenije je cesta j atstva in enotnosti ' * predrl Karavanke do Gevgelije li 'Sa 1177 kilometrov. Zgradijo že 521 kilometrov ali 45 Ve *°tkov te avtoceste, ki po-Hj.^je Zahodno Evropo z Bliž-Jlrn vzhodom. Avtocesta skozi Slovenijo je 191 kilometrov, od tega h grajenih 37 kilometrov od l'Ku do Kranja in Ljublja-Naur obvoznica Ljubljanu, ih Hrvaškem je skupna dolži-dii.^ste 307 kilometrov, zgra-1 So 14« kilometrov ali 47 H ^J&tkov, v Vojvodini je ceste kilometrov, v Srbiji 252 ki- lometrov in v Makedoniji .>o kilometrov. Cesta Bratstva in enotnosti je postala v zadnjem času spet aktualna, Jugoslavija je namreč trdno odločena, da mora potem, ko bo zgrajen predor Karavanke (junija 1991), skozi državo potekati tudi sodobna avtocesta. Pri tem je postala bolj uresničljiva tudi zahteva jeseniške občine, da je treba mimo Jesenic zgraditi sodobno avtocesto. Priprave na gradnjo morajo biti hitre in temeljite. Približno 8 kilometrov dolgo jeseniško obvoznico kot del odseka na cesti Bratstva in (motnosti naj bi gradili dve leti. Vjci smuči preizkusijo ^ kupijo \ *nJska gora, 29. januarja — 0$ijj*^učišča po vsej Sloveniji že Vlj^° leto begunjski Klan posta [WSyoj šotor, v katerem jo naj jih ^2 parov novih smuči, ki si $0(jj eherni smučar lahkb i/.po-*a dve uri. in n '''lanove akcije je ja i Vreden posnemanja, kajti ?*Jl ttnko dobri kot slabi smu-^0]jj ^izkusijo smuči, njihovo in kvaliteto. Nikakor na-Ssi Je velja, da bi lahko posta-jih' smiua,'.H na smučeh, V%0 VO/l H°ian Kl'žaj, kajti V<* sv0Srm,fursko znanje zahte-S^ke° c*°'žmo m svojo vrsto b,% j,-1 ^a*. 'snovem šotoru so vedno »Vsak dan pride k manj 50 smučarjev DragO (»rahel jšck l'resnik.« Začetnike najbolj Zanima dolžina smuči, medtem ko »V jeseniški občini smo imenovali posebno delovno skupino, ki jo vodi predstavnik republiškega komiteja za urejanje prostora,mag. Dušan Fatur,« pravi predsednik komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora jeseniške občine , inženir Hrvoj Černe. »Izdelani so že podrobnejši programi lokacijskega načrta, ki naj bi ga dokončno izdelal Atelje za prostorsko planiranje na Jesenicah, sam lokacijski načrt pa sprejel izvršni svet republiške skupščine. Razumljivo je, da bodo načrti in dokumenti v široki javni razpravi tudi v krajevnih skupnostih, skozi katere bo šla avtocesta. Po predlogih idejnih projektov, ki so danes na razpolago, naj hi bila avtocesta z »varčnim« profilom, kar pomeni, da bi bila štiripasovnica z ožjimi odstavnimi pasovi. Prvo počivališče naj bi bilo blizu Bojan sedanjega Žvagnovega mostu, drugo na Lipcah pri Blejski Dobravi, kjer naj bi bil tudi nam naj < pravita n boljši smučarji večkrat poskusi- vzhodni priključek za Joseni- jo dolžino in kvaliteto. Tako se C6, Zahodni priključek za Je- labko najbolje prepričajo, kak- senice naj bi zgradili pod Hru- šnc smuči so /anjc najbolj pri- šico. merne. Uiliko rnrva, da M vsi s y Mostah DO most Čez Savo, tako ponudbo zelo zadovoljni, .„ ,.,|v jdoma pri Vrbi naj bi se tudi tujci, ki se oglasijo. Nered- av|ort.s(a pridružila obnovlje- V sredo na ljubeljskem mejnem prehodu Avstrijci so nam izročili roparje Ljubelj, 28. januarja — Nekaj pred deveto uro dopoldne je na mejni prehod na Ljubelj iz celovških zaporov pripeljal kombi, v katerem so bili Darko Škoda, Ivan Mikec in Peter Zadnikar, osumljeni poštnih in bančnih ropov v Hrastju, Šenčurju in na Planini. Avstrijski policisti so jih 24. oktobra lani aretirali v Borovljah. Doslej so bili v celovških zaporih, v sredo pa so jih na zahtevo naših pravosodnih organov izročili našemu sodstvu. Avstrijci so našim izročili tudi vse gradivo, ki so ga zasegli ali izvedeli v preiskavi. Več na zadnji strani. J. K. — Foto: F. Perdan sposojajo in Tokrat bodo do 1. fe- b>j.ej(; lufL at° s<' odpravljajo na Po sledi krvav.ško smučišče. K('bla. tako, da bodo °Vc'. ki smuči la na smučiščih v Kranjski ko se zgodi, da si tujci v Kranj ski gori sposodijo smuči, ko pa preizkusijo nove »''.lanove, se napotijo v trgovino in jih kupijo. Zdijo se jim primerne in tudi cena je Banja dokaj nizka.« Za preizkus ali testiranje Kla-novih smuči za dve uri je treba predložiti le osebno izkaznico. Akcija se je obnesla, Klan pa zanjo zasluži vse priznanje in po- ni stari cesti. Avtocesta mimo Jesenic bo tekla na pobočju Mežakle, v višini kamnoloma pod Mežaklo in nad železniško progo, ki naj bi jo prečkala na Llpcah. V Mostah naj bi zgradili viadukt. V predhodnih postopkih nas čaka velik«) problemov, precej zemljiških zadev in ureditve Na „ "'"I'1« Kamnu. hvalo. Tako ali podobno akcijo premoženjskih zadev, sledilo bi si lahko omislili tudi drugi na bo projektiranje, zadnji dve II proizvajalci, saj hi ta nodvom- |etj p« naj bi obvoznico mimo no bogato obrestovala Jesenic gradili. D. Sedej D. Sedej Proslava na karavli Rateče, 29. januarja — Na tromeji v Ratečah so v torek, 27. januarja, pripravili spominsko slovesnost ob obletnici rojstva Edvarda Kardelja, po katerem se karavla imenuje. Slovesnosti so se udeležili predstavniki skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij Jesenice, graničarji in mladina. Kulturni program so pripravili mladi iz kulturnega društva Rateče. D. S. ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske (Mmmm&iGLAs 2. stran NOVICE IN DOGODKI PETEK, 30. JANUARJA 1987 PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Makedonski primanjkljaj Primanjkljaj trgovske bilance Makedonije je lani dosegal 71 milijard dinarjev, pokritost uvoza z izvozom imajo najnižjo v državi. Makedonija tako ohranja zelo skromen delež v skupnem izvozu Jugoslavije. To je posledica skromne izvozne ponudbe blaga z nizko stopnjo obdelave, ki izhaja iz neustrezne ponudbe blaga. Poravnali smo obveznosti do tujine Jugoslavija je lani poravnala obveznosti do tujine in zmanjšala dolg za milijardo 220 milijonov dolarjev. Lani so bile naše obveznosti 5,9 milijarde dolarjev, odplačali smo 4,3 milijarde dolarjev, ostanek pa so refinancirali. Letos nam zapade v plačilo okoli 5,5 milijarde dolarjev. Določena je tudi obrestna stopnja za kredite iz primarne emisije in zamudne obresti. Prej je bila obrestna mera 8- odstotna, zdaj so na del posojil proračunu federacije uvedli 61- odstotne obresti. Delegacija Zveze slovenskih organizacij v Ljubljani Delegacija Zveze slovenskih organizacij na avstrijskem Koroškem, ki jo je vodil Feliks VVisser, je obiskala republiško konferenco SZDL Slovenije. Člani delegacije so konferenco obvestili o žgočih vprašanjih koroških Slovencev in o dejavnosti, da bi ohranili dvojezično šolstvo na Koroškem. Predsednik Jože Smole je opozoril, da je nujna čim večja enotnost med pripadniki slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Pričakujemo več turistov Naši turistični predstavniki na tt>m poročajo, da zanimanje za počitnice v Jugoslaviji presega pričakovanja, saj naj bi več kot tretjino ponujenih aranžmajev že prodali v Veliki Britaniji in drugod. Do konca desetletja načrtujemo v Jugoslaviji gradnjo turističnih objektov s 135.000 . posteljami, od tega bo 85.000 ležišč v hotelih. Konec lanskega leta je bil delež Jugoslavije v skupnih turističnih zmogljivostih Evrope samo 3- odstoten. Dan računovodskih in finančnih delavcev V teh dneh imajo računovodski in finančni delavci po vsej Jugoslaviji veliko dela, saj prihajajo novi zakonski predpisi, pripravljajo pa tudi zaključne račune. Ti delavci po vsej državi se pripravljajo v okviru svojih društev na praznovanje dr\eva računovodskih in finančnih delavcev. Praznik, 1. februar, ni le spomin na težko prehojeno pot od leta 1941 do 1945, ampak tudi praznovanje pomembnih uspehov. 1. februarja 1945 je Jugoslavija dobila odlok o uvedbi enotnega računovodstva, lansko leto pa je pomembno zato, ker so se finančni in računovodski delavci morali temeljito pripravljati na spremembe predpisov, ki pomenijo racionalizacijo poslovanja in ohranjanje družbenega premoženja. Prav v teh dneh potekajo predavanja o teh spremembah, m. B. Zbornični vrh v Kranju — Delegacija Gospodarske zbornice Jugoslavije s predsednikom Milanom Pavičem in podpredsednikom Tonetom Krašovcem je v torek obiskala kranjsko Planiko in Tekstilindus. Skupaj s predsednikom slovenske zbornice Markom Bulcem so se gostje v Tekstilindusu pogovarjali o aktualni gospodarski problematiki, predvsem pa o težavah predelovalne industrije. Gospodarstveniki so predsedniku povedali, da izvoznikom še vedno trda prede in da obljub, da bo boljše, še ni veliko uresničenih. Na sliki od leve proti desni Marko Bule in Milan Pavič med obiskom v Tekstilindusu. (J. K.) — Foto: F. Perdan Na Loškem 1121 kmetov Škofja Loka, 28. januarja — Od 1973. leta pa do zdaj je v škofjeloški občini dobilo priznan status kmeta 1121 ljudi. Status je pomemben predvsem zato, ker ima po zakonu o kmetijskih zemljiščih kmet lahko v lasti največ deset oziroma dvajset hektarov kmetijskih obdelovalnih površin ter skupaj 45 hektarov vseh kmetijskih zemljišč in gozdov, nekmet pa sme imeti skupaj le en hektar kmetijskih oziroma tri hektare kmetijskih in gozdnih površin. p| j [GLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina llogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji), (veto Zaplo-tnik (kmetijstvo, Radovljica), I*a Mencinger (kultura), Darinka Sedej (Jesenice), Helena Jelovčan (Skofja Loka, kronika), lož« Kos-njek (notranja politika, šport), Dušan Homer (šport), Danica Dolenc (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan (fotografija). časopis je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja l — Tekoči račun pri SDK 51500-603 31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonom ska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in na. .>-Čnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za I polletje 1987 je 4.500 din Stane Dolanc v jeseniški Železarni V novi jeklarni je kvaliteta in domače znanje Jesenice, 26. januarja — S predstavniki jeseniške Železarne se je pogovarjal član predsedstva SFRJ Stane Dolanc in predlagal, naj se o poteku gradnje napravi temeljita analiza. Slovesna otvoritev bo 1. maja, do tedaj pa bodo v jeklarni testirali naprave. Nova jeklarna na Beli, vred- mesecih bo obremenjena z dana 69 milijard dinarjev, je tik jatvami 2 milijardi dinarjev. pred prvim hladnim testiranjem, saj naj bi 16. februarja opravili prvi testni 'sarž.' Do 1. maja, ko naj bi bila uradna otvoritev, bodo testirali elektro-peč. Jeklarna je bila torej kljub izredno velikim težavam zgrajena v roku, v ta zahtevni industrijski objekt pa je bilo vloženega izjemno veliko strokovnega domačega znanja. V Železarni so v času gradnje terjali od dobaviteljev in izvajalcev kvalitetno in strokovno delo. Pazili so, da so dela potekala po programu. Vendar so nekateri zelo zamujali, ker so se premalo resno lotili gradnje in se pri tem izgovarjali na slabe vremenske razmere ali na izvozne težave v domačih delovnih organizacijah. Nekateri izvajalci so tudi nesramno navijali cene, misleč, da se pri tako velikem objektu lahko veliko zasluži. A železarji niso hoteli popuščati in so terjali, da se nespo-štovanje rokov kaznuje. Ko so na pogovoru s Stane-tom Dolancem omenili probleme, je gost predlagal, naj na koncu napravijo temeljito analizo in prikažejo dragocene izkušnje gradnje jeklarne. Naložba, ki je tako zelo pomembna za vse slovensko gospodarstvo, je velika pridobitev tudi zato, ker je v njej veliko domačega znanja in dela. Železarna Jesenice že mora vračati denar in v naslednjih Velik problem so obresti, ki jih bodo morali odplačevati. Lansko leto je Železarna sklenila poslovanje brez izgube, a brez akumulacije, tako da je že problem s plačevanjem obveznosti elektrogospodarstvu in drugim. V proizvodnji so nekoliko zaostajali za planom, vendar jim je uspelo obdržati kvaliteto proizvodov. S cenami inflaciji niso sledili. Šele ob koncu decembra so namreč povišali cene, ki tako niso izdatno vplivale na finančni rezultat. Zdaj največ pričakujejo od ustanovitve starih obratov, ki jim povzročajo velike stroške. Tako kot vsi izvozniki se tudi železarji pritožujejo nad deviznim režimom in iščejo najustreznejše rešitve. Vse tri slovenske železarne so lani več izvozile kot uvozile, zdaj pa imajo težave z oskrbo re-promateriala iz uvoza. Železarna Jesenice bo ob otvoritvi nove jeklarne pred likvidnostnim problemom, ki ga povzroča velika inflacije. Obresti so ogromne, kajti ves denar, ki ga je dobila za gradnjo nove jeklarne bodisi od bank ali sovlagateljev, bo morala vrniti, za tekoče poslovanje pa najemati kratkoročne kredite. Zato bo treba poiskati ustrezno rešitev. Naložba se bo, razumljivo, obrestovala šele čez nekaj časa. D. Sedej Ponujen načrt zazidave dela Kamnitnika Gručaste vasice in nizi blokov Škofja Loka. 27. januarja — Po nekako petih letih je vendarle ugledal luč dneva osnutek zazidalnega načrta za stanovanjsko naselje Kamnitnik I, ki v največji možni meri upošteva predloge ljudi iz preteklih javnih obravnav. Zdaj bo spet razgrnjen, loška skupščina pa naj bi ga sprejela julija in s tem prižgala zeleno luč za stanovanjsko gradnjo, ki v Škofji Loki trenutno miruje. Zazidalni načrt Kamnitnik I obravnava le del širšega območja Kamnitnika, in sicer severno od Kidričeve ceste med potokom Sušica in sedanjim naseljem Kamnitnik. Vsega skupaj je 12,8 hektara zemlje, od katere naj bi na novo pozidali dobrih deset hektarov. Na njih bodo dobili 481 stanovanj. Kar 181 jih bo v enostanovanjskih ali dvostanovanjskih zasebnih hišah. Tako velik delež (40-odstotni) zasebne gradnje je predvsem zato, ker bo to bržčas zadnja priložnost zanjo v pomembnejšem obsegu na mestnem območju. Sto hiš bo zraslo v teh gručastih vasicah: Grič, Njivice in Sušica. Vsaka bo imela lastno garažo. Severno od vasic bodo v nizu oziroma v gruči stanovanjski bloki, ki bodo po velikosti in obliki bolj podobni ličnim večdružinskim hišam kot blokom, ki smo jih vajeni. Da bi se bloki čim bolj ujeli z arhitektonskimi značilnostmi stare Loke, sta se projektanta Raf Draksler in Darko Lečnik odločila za bloke s tremi nadstropji in mansardo. Pritličja bodo namenjena poslovnim prostorom in manjšim stanovanjem za stare, invalidne ali samske ljudi. Stanovanje bo povprečno veliko 55 kvadratnih metrov. Zaradi precejšnje zgoščenosti stanovanjske graditve bo na sicer dokaj majhni površini le dovolj prostora tudi za zelenice, otroška igrišča in pešpoti. Ne le v blokovnem delu naselja, pač pa tudi med vasicami, saj izkušnje dosedanje zasebne stanovanjske gradnje kažejo, da je tod otroško igrišče ulica, cesta. Stanovalci v blokih bodo imeli 322 podzemnih garaž, nekaj pa bo tudi zunanjih parkirišč. Prometno bo novo naselje z novim križiščem povezano s Kidričevo cesto, odprto pa bo še na Potočnikovo in Tavčarjevo ulico. Za ogrevanje stanovanjskega naselja Kamnitnik I je predviden zemeljski plin, ki najmanj onesnažuje zrak in omogoča visoko izkoriščenost. Priključek plinovoda bo na območju sedanje plinske po s-taje, omrežje pa bo le del celovite plinifikacije mesta Škofja Loka, Id je študijsko že obdelana. Gradnja po zazidalnem načrtu Kamnitnik I je zamišljena v treh etapah. Projektanta predlagata najprej vasico Grič in del blokov. Ce bo zazidalni načrt poleti sprejet in bodo pridobljena zemljišča, se bo komunalno urejanje lahko začelo že letos Za zavlačevanje zdaj res ni več tehtnih razlogov, saj se v načrtu strokovne rešitvi? dovolj dobro ujemajo z življenjem krajanov. Kot se da sklepati, bo novo naselje Kamnitnik I med najbolj prikupnimi in funkcionalnimi. II Jelovčan Razstava in snežni dan t., i/„\./ TT.-TTT- »n» Afaj q*a iar' Bohinj, 29. januarja — Mladi i/ Bohinja bodo v nedeljo ob 18. uri odprli v kulturnem domu v Stan Fu/ini razstavo ročnih del, spominkov in predmetov, ki pri-( ajo o razvoju turizma in krajev v Bohinju. Razstava bo odprta do srede, 1. februarja, vsak dan od 18. do 19. ure; v primeru, da bo zanjo med domačini in turisti še zanimanje, jo bodo za nekaj dni podaljšali Že jutri, v soboto, bodo bohinjski mladinci nu čelu z Bojanom Trunčicom okrasili in popestrili turistično podobo Bohinja. Po bohinjskih vaseh in pred hoteli bodo postavili snežene može in bivake ter oblikovali kupe snega, ki jih je letos povsod dovolj, v zanimive figure. C. Z. Podražitev stanarin in komunalnih storitev Kranj, 29. januarja — Dve skupščini samoupravnih interesnih skupnosti se bosta v Kranju sestali prihodnji teden in bosta z odločitvami, če bosta sprejeli predloge, neposredno posegli v žepe občanov. V torek se bo sestala skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti, ki ima med drugim na dnevnem redu tudi predlog družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje stanarin za letos. Družbeni dogovor predvideva, da bi se morale stanarine v Sloveniji v prvem trimesečju letos povečati za 57 odstotkov. To pa ne bi bila edina letošnja podražitev. Naslednjo naj bi po predlogu družbenega dogovora predlagala Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije na podlagi podatkov o porastu cen. Za torkovo sejo skupščine je predlog, da bi se v kranjski občini stanarine povečale za 57 odstotkov s 1. februarjem. V sredo pa se bo na redni seji sestala skupščina cestno-komunalne skupnosti, ki ima prav tako na dnevnem redu družbeni dogovor o skupnih izhodiščih za oblikovanje cen komunalnih storitev za letos. V tem družbenem dogovoru pa je predlog, da bi cene praviloma usklajevali 1. februarja in 1. julija razen ob izrednih odstopanjih od dejanskih pogojev gospodarjenja. Delegati pa se bodo odločali tudi že o pobudah za nove cene nekaterih komunalnih storitev. Predlagana je podražitev vode z 61 na 85 dinarjev (39,3 odstotka), prečiščeva-nje in odvajanje odplak s 50 na 120 dinarjev (140 odstotkov), odvoza smeti za 78,5 odstotka in mestnega avtobusnega prometa s 120 na 160 dinarjev za karto (33,3 odstotka) in s 100 na 130 dinarjev za žeton (30 odstotkov). ^ g Proti nevarni trihinelozi Škofja Loka, 27. januarja — Leta 1985 je po uradnih podatkih v Jugoslaviji zbolelo za trihinelozo, ki jo povzroča trihinela, 1240 ljudi, več kot v vseh povojnih letih skupaj. Na človeka se prenaša z zaužitjem mesa ali mesnin iz okužene živali, zlasti domačega in divjega prašiča. Slabo kuhano ali pečeno prašičje meso, sveže in suhe klobase ter prekajeno meso so najpogostejši viri okužbe, saj v njih trihinele preživijo tudi do dvanajst let. Zaradi poškodb srca, možganskih okvar in pljučnic, ki so zadnja stopnja trihineloze, človek lahko tudi umre. Trihinelozo so ugotovili pri prašičih na nekaterih območjih Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Vojvodine in tudi Slovenije. Ogrožena je tudi škofjeloška občina, kamor s prekupčevanjem prodajajo prašiče iz okuženih krajev. Zato je loški izvršni svet danes sprejel odredbo, po kateri je odslej obvezen veteri-narsko-sanitarni pregled mesa tudi doma zaklanih prašičev. Pregledi so obvezni tudi za meso mesojede divjačine. V klavnicah prašiče pregledujejo in pri njih doslej še niso ugotovili trihineloze. H. J. Kranjski obrtniki bodo volili po pošti Kranj, januarja - Že lani spomladi je kranjsko Obrtno združenje poslalo med 1200 svojih članov anketni list, d* bi obrtniki v njem povedali« kje si žele aktivno delati: v organih združenja, pri športu« kulturi in podobnem. Toda vse do jeseni ni v združenje prišlo niti deset odgovorov. Zdaj pa so v združenju nar dili drugače: obrtnike za.posa mezne funkcije evidentirajo po sekcijah, v katere so zdrU' ženi. Dve tretjini sekcij st> svoje kandidate evidentiral1 že do konca lanskega leta. Sredi januarja bo izvoljen8 volilna komisija. Obrtniki bo/ do volili po pošti. Vsem obrtni' kom bodo namreč po pošti p°" slali v večjih kuvertah volilne listke in manjšo kuverto, s k8' tero bodo izpolnjene volilne listke vrnili komisiji. Skupščina, najvišji orgaf1 kranjskega združenja obrtni' kov, je tokrat sklenila, da bodo njihove kandidatne liste odpf te. Na listi bo tretjina več kan' didatov kot bo voljenih; za *j izvoljenih bo kandidiralo ■ 'kandidatov. Menijo, da bo dm* gi krog volitev končan konec januarja, marca, '-ko poteč« mandat vsem vodilnim sturK' turam na obrtnih združenji«1' pa zadnji. d d. Za hudournik Apljenk 3 milijarde lir Rateče, 29. januarja — Lani so rateški hudourniki na W in na oni strani meje preplavili pašnike in kmetijske površ1' ne. Bregove so prestopili hudourniki Trebiža, Posuti voz, na Danjah, Vojeh, Nadiža in nad Slatno. Povzročili so precejšnj? škodo. Prav nič ni prizanašal tudi hudournik na itatijansk' strani, Apljenk, ki se steka v trbi.ško dolino. . Kmetje so hudournike urejali tako, kot so najbolj vede1 in znali, obenem pa upravičeno pričakovali pomoč tistih, ^ skrbijo za vode in za hudourniška območja. Lani so pom° vendarle dočakali: pomagal jim je intervencijski sklad za PjJ, spesevanje kmetijstva jeseniške občine, ki je 24 prizadet^ kmetom namenil okoli milijon dinarjev. Nekaj denarja je d j bila tudi rateška krajevna skupnost, ki bo skupaj z drug11^ poskrbela za čimprejšnjo sanacijo hudournikov. • Kmetje dvolastniki so dobili različne vsote denarja. odv sno od škode, ki je prizadela njihove kmetijske površij Krajevna skupnost se je skupaj s predstavniki trbiške obČ»n. domenila, da bodo postopoma sanirali tudi hudourn1* Apljenk. Sanacijo predvidevajo za letošnjo pomlad, Pre£Kl čunska vrednost je kar 3 milijarde italijanskih lir. Toliko m narja tudi sosednja italijanska občina naenkrat ne zmore, z to bo obnova potekala postopoma. Letos bodo v prvi fazi n menili milijardo lir. ]) Sedej Smuča malo otrok Jesenice, 29. januurja — Jeseniške osnovne šole so organizirale zacelne in nadaljevalne smučarske tečaje. Zanj.' je bilo treba plačati od 11.000 do 14.000 dinarjev, šola Prežihovoga Vo-ranca pa so otrokom postavila na smučišče svojo vlečnico. Zato so starši plačali le 5.000 dinarjev. A tudi letos so lahko ugotovil', da smuča vedno manj otrok, kei starši ne zmorejo stroškov zu smučarsko oprema. V največji jeseniški osnovni ioli Toneta Cufarja, ki ima več kot V8^ neeiice\ se je -a smučarski^ čaj prijavilo le 52 otrok, '*a S roški Boli 29, v šoli PrežihoVjJ Voranca 77, le v Žirovnici j'" ^ v tečajih nekaj več otrok " Oe.tno je torej, da je sin**^ nje predrag šport in da je t**9| nim otrokom smučanje kT*9 malo nedostopno. Kljub S^jJSj skim sejmom rabljene opr*^ in poceni tečajem morajo otrj£j iz socialno šibkejših dru/"1 1 počitnicami ostati doma g \ fttEK. 30. JANUARJA 1987 GOSPODARSTVO .3. STRAN (MM5»im*LAS Mmer Golmajerjeve kmetije iz Kovorja pri Tržiču Kmečka posest se še naprej drobi |Wor, 27. januarja — Povprečno kmečko gospodarstvo v Sloveniji je imelo pred šestimi leti (od takrat so na vo-*> zadnji podatki) 5,5 hektara zemlje, od te 2,6 hektara obdelovalne. V dvajsetih letih, med 1961. in 1981. letom, ^je število malih gospodarstev z manj kot enim hektarom zemlje za polovico povečalo, kar ne pomeni nič dru-jjega kot to, da se kmečka posest navzlic družbeni in gospodarski usmeritvi o združevanju zemljišč še naprej ^°bi in da se povečuje nekmečko lastništvo kmetijske zemlje in gozdov. Primer kmetije Vinka Golmajerja iz 'ovorja to samo potrjuje. Sodišče je namreč že pred tre-pleti (prvič) razsodilo, da mora jppodar Vinko dati iz zaščitene litije svojima sestrama, upornima učiteljicama, ki nima-■ statusa kmeta (čeprav ena že j?a 2,78 hektara zemlje), okrog L* hektara gozda. Sodišču ne Ir6 oporekati: ravnalo je v skla-2 zapuščinsko pogodbo po B*Ovi smrti, v kateri je nedvo-jj^o zapisano, da mora gospo-kmetije izplačati hčerama «?r°ttia sestrama v dvajsetih le-jj to je do leta 1976, dvesto sta-tisočakov; v primeru, da pa CSa ne bo storil, jima mora od-L Piti iz kmetije parcelo, ki me-P Približno dva hektara. Usnica je takšna, kot je zapiha na papirju, v razsodbi, ven-rr Vinko pozna še drugo, ki je . Tiore dokazati in je tudi so-L^tiici ne priznavata. »Ne en-.• desetkrat smo jima izpla-n'k ^vesto starih jurjev, vendar 10 lj^' ^a^> nismo nikamor zapisa-^tt i ^e naPa^a> ki me je ia ^ košenice, na kateri pa dali, ,s rastejo že trideset let stare ,r-jj^eke. Sestrama smo pomagava L"* eni pri gradnji, drugi pri obse^ hiše, ki jo je skupaj z go-ilo j barskim poslopjem in zemljo podedovala na Loki. Ne, ne bom našteval, kaj vse sta dobili! Za sodišče smo vse lepo spisali in se je tega nabralo za več strani — in ne samo za dvesto starih tisočakov, temveč še za veliko več. Ko je mama pred 23 leti zapisala kmetijo meni in sem postal gospodar, mi je med drugim rekla tudi to, da sta hčeri izplačani in da sta dobili že dovolj... Mama je umrla, hčeri sta počakali, da je preteklo dvajset let, potem pa sta vložili tožbo, ki sta jo tudi dobili,« pripoveduje Vinko Golmajer, ki z ženo Katarino in petnajstletnim sinom Primožem obdeluje 3,7 hektara svoje in nekaj manj najete zemlje, razen tega pa ima še trinajst hektarov gozda. Redi osem krav in telici, v zadrugo oddaja povprečno štirideset litrov mleka na dan, okrog dvajset pa ga odda še na domu. Ni prijetno pisati o sporu med bratom in sestrama in tega tudi ne bi obešali na veliki zvon, če ne bi danes tako na glas in vzvišeno govorili o tem, da je treba na vsak način preprečiti drobljenje kmetij, ker je to v širšem družbenem interesu, da je treba povečati število kmetij in obseg zemljišč, ki bi bila nedeljiva, da je treba dediču zaščitene kmetije, kolikor je le mogoče, olajšati breme pri izplačilu nujnih deležev drugim dedičem. Veliko govorimo, vendar le govorimo, da je zemlja že zdaj preveč razdrobljena, da so kmetije v povprečju gospodarsko prešibke in da je že zdaj preveč zemlje v rokah tistih, ki na njej le držijo roko, medtem ko jo ne obdelujejo v skladi z navodili o dobrem gospodarju. Gorenjska kmetijska zadruga — TZO Tržič je ob primeru Golmajer dala naslednje mnenje: »Kmetija Vinka Golmajerja predstavlja zadružno celoto in ji je za normalno gospodarjenje potreben tudi gozd. Kmetija je zaščitena, usmerjena v prirejo mleka in mesa ter v pridelavo krompirja in drugih poljščin. Vseskozi že sodeluje z našo zadrugo in izpolnjuje setvene načrte občine. Menimo, da odtujitev gozda ni v skladu z našo zakonodajo. Sodišče naj upošteva, da bi bila z odtujitvijo gozda iz kmetije bistveno prizadeta proizvodna sposobnost kmetije.« Podobno zadružnemu je mnenje tržiške kmetijske zemljiške skupnosti. "Kmečko gospodar stvo Vinka Golmajerja je že od 1Q7Q. leta vpisano v seznam zaščitenih kmetij. Pri ponovnem pregledu leta 1984 smo ugotovili, da izpolnuje vse pogoje za ohranitev takšnega položaja tudi v prihodnje. Kmetijska zemljiška skupnost nasprotuje drobitvi, saj bi bila s tem ogrožena smotrna izraba kmetijskih in gozdnih zemljišč; ogroženo pa bi bilo tudi poslovno sodelovanje med kmetom in kmetijsko zadrugo«. Zakaj nas je Vinko pravzaprav poklical v uredništvo? Parcelo, ki jo je sam pogozdil in jo iz košenice spremenil v gozd, je že'pozabil.' Ujezilo ga je, ko je prejel še položnico za plačilo prepisa zemljišča in za »izterjavo stroškov izvršbnega postopka.« Ni hotel plačati, pustil je, da so mu v sredo zarubili kravo kot (simbolično) žrtev kmečke naivnosti f protest zoper ravnanje, da se zemlja pod krinko »kmečkega napredka in splošnega družbenega interesa« izloča iz že tako majhnih in šibkih kmetij in se prepušča v roke tistim, ki jo pojmujejo le kot bogastvo, lastnino ali dobro naložen denar. Ne le pri Golmajerju, temveč še kje! C. Zaplotnik lMnik urana čaka na odgovor Hrvaške sporna cena rumene pogače * ^°fja Loka, 27 .Januarja — Delegate skupščinskih zborov čaka sredi februarja obravnava obsežnega poročila ne tunika urana Zirovski vrh o gradnji rudnika, o njegovem delu in vplivih na okolje, danes pa je direktor rudnine ušan Pensa seznanil izvršni svet predvsem s poslovnimi težavami, s katerimi se ubada. ajijt Leta 1985 je rudnik s poskusno proizvodnjo pridobil 34,4 tone nj.^°vega oksida ali tako ime-' j/i ti« ar»ski proizvodnji je bil s s menovane rumene pogače, lani 75 ton. ,. Htena ravni svetovnih normativov. Zaradi bolj revne rude pa so po j^ki, preračunani na kilogram pridobljene rumene pogače, ^ftem tečaju dolarja višji za 64 odstotkov. liti Povprečna svetovna cena uranovega oksida za letos, po kateri je rU' uljenih 70 odstotkov dolgoročnih pogodb med rudniki in jedrski« lgC iij'ektrarnami, znaša 50 dolarjev za libro. Iz te cene izhajajo tudi v ^%rf. ku urana Žirovski vrh. Dodajajo ji še devetnajst odstotkov rk' £(°šk0v carin jn dajatev ter 30 odstotkov učinka dinarskega plačila, jibt^fn dobijo primerjalno »svetovno ceno« 75 dolarjev za libro ali ^0 dinarjev za kilogram rumene pogače. 1^1 Huvno iz cene pa izhaja »nesporazum« med rudarji in hrvaško *tv V'L0 Jedrske elektrarne oziroma hrvaškim elektrogospodar-fc>V kjer so pripravljeni izhajati iz 30 dolarjev za libro rumene po-% ^° PrmM^no taki ceni jo lahko dobijo na prostem svetovnem tivJJr'ne.sla uskladitve. Do v.teka februarja bodo Hrvatje dokončno ali, ali bodo sprejeli ceno domače rumene pogače ali ne. tej -šina M sk> P P0' ti* do- im» ivine. ■io« n«k \{»- de' ^f edaj bodo delavci Rudnika urana Zirovski vrh šele bolj trdno Jf^Vuij prihodnjd proizvodnjo in razvoj. S prehodom na polno \Ninjo 120 ton, ki jo načrtujejo leta 1989 in bi pokrila potrebe \*S elektrarne Krško, bi s svojo ceno prišli na ceno zdaj veljav •k(K°lg<>ročnih pogodb v svetu, večjo za carinske« stroške in dinar-Hji^liko. Če pa bi povečali jame in izkoristili vse proizvodne zmo-^h^ti, da bi pridelali dobrih 190 ton rumene pogače, tedaj bi se Pustila za dinarsko razliko. Sicer pa v svetu napovedujejo, da bodo že 1990. leta potrebe preras' • ponudbo urana rudnike bo treba širiti ali odpirati nove, povečala pa se bo tudi cena urana Tudi zato kratkoročno gledanje nanjo ni najpametnejše. Če bo Hrvaška privolila v polno ceno rumene pogače i/. Zirov skega vrha, potem namerava rudnik v dolgoročno pogodbo z jedrsko elektratno Krško, če ne, potem bo slovensko elektrogospodarstvo najbrž pokrivalo samo ceno 60 ton rumene pogače, kolikor jo rabi slovenski del elektrarne. Presenetljiv je izračun, ki kaže, da rudnik v Sloveniji prispeva izjemno pomemben delež energije z dalečnajnižjim^stroški v okviru neobnovljivih virov goriva, izraženih v dinarjih na kilovatno uro. Skupni delež stroškov v predlogu ovrednotene elektroenergetske bilanc e Slovenije za letos je L,8 odstotka in znaša strošek proizvedene električne energije zaradi višje cene rudnika od svetovne le 0,23 dinarja na kilovatno uro pri proizvodni ceni električni energije v Slo veniji, ki je predvidena v višini 31,18 dinarja nu kilovatno uro. Od lanske proizvodnje, 75 ton rumene pogače, ima rudnik 25 ton še v zalogah. Zaradi nespretnega plačevanja ima tudi velike likvid nostne težave. Samo zaradi obračunane polovične amortizacije, kar si kot delovna organizacija v ustanavljanju, ki še ni imela polne proizvodnje, lahko privošči, v bilanci ne bo rdečih številk. Če bi obračunali polno amortizacijo in oblikovali potrebne sklade, bi predvsem zaradi nepriznavanja cene iz hrvaškega dela jedrske elektrarne Krško, imeli 600 milijonov dinarjev izpada dohodka Njihov cilj je, da na zvezni ravni dosežejo družbeno potrjeno ceno uratlOVBga oksida, v prid dosedanjemu nepotrebnemu razmetavanju z devizami pa bi bila gotovo tudi prepoved uvoza urana do ko ličin, ki jih rudnik v Žirovskem vrhu lahko zagotovi. H. Jelovčan ^edlog radovljiškega izvršnega sveta t* ^1 .t«'v" hira še pol leta pod družbenim varstvom b Radovljica, 27. januurja — ^'lovljiški izvršni svet je na ^"ašnji seji obravnaval raz-|u?r*' v delovni organizaciji (Mizarstvo Radovljica), (j I* Od 5. februarja lani pot' /V'benim varstvom. Ker (j C|»sni kolegijski organ ni ^'IH»| v enem letu rešiti vseh j? ^»pičenih problemov, je $fjr^,u svet predlagal skup-(jh*\'» da Miri podaljša ukrep 'henega varstva še za pol tjj}*- Skupščina bo o tem |J**la 11. februarja. (•(.^ ru. ki j«' predlansko tri-rj) rtjetje sklenila z nekai j^'-.j kot 1,6 milijona dinar-pr '''-gube, je lani poslovala rr,^(''-j bolje: v prvih devetih M>nh ji> v poslovni m re zervni sklad namenila 4,5 milijona dinarjev, rezultati poslovanja, ki se izboljšujejo tudi v primerjavi s sorodnimi delovnimi organizacijami, pa bodo (kot ocenjujejo) poziti vni tudi ob zaključnem ruču-nu. Proizvodni program je dober in ga m treba menjati, za boljše poslovanja pa ho treba v prihodnje vložiti tudi precej denarja v posodobitev strojev, opreme in instalacij ter si / ustreznejšo štipendij sko politiko zagotoviti dovolj delavcev. V Miri so že izvolili vse sa moupruvne organe (delavski svet, delavsko kontrolo in di •eiplinsko komisijo), na refe rendumu 15. januarja letos so sprejeli tri samoupravne akte, med drugim tudi pravil nik o delovnih razmerjih, in razpisali delovno mesto di rektorja, za katero pa se do torka ni javil nihče. Bojazen, da bi Mira po preteku enole tnih ukrepov družbenega varstva ostala hrez vodstva, je bil vsekakor tudi eden od razlogov, da se je izvršni svet na torkovi BOJI OdloČil M podaljšanje ukrepov družbene ga varstva se /a pol leta Vzrokov za takšno odločitev je več: v Miri še vedno niso Sprejeli pravilnika o razpon-janju dohodka In delitvi osebnih dohodkov niti ne razvida delovnih nalog, ic vedno pa deluje v kolektivu 'opozicija', ki precej otežuje delo začasnega kolegijskega organa. Zo pred uvedbo 'prisilne uprave" je precej dolav cev iz neposredne proizvodnje odšlo, odločno ukrepanje pa bi odhod še pospešilo. Če bodo delegati skupščine potrdili predlog izvršnega sveta o podaljšanju ukrepov družbenega varstva, potem bo Mira primer, ko bosta v delovni organizaciji hkrati odločala delavski svet in 'prisilni upravitelj,1 Radovljiški družbeni pravobranilec samoupravljanja |e ob tem delal, da tudi v takšnih pumo nh direktor lahko ohrani prvo in glavno besedo. C Zaplotnik Ugotavljanje kakovosti in plačevanje mleka po novem pravilniku Mleko ~~ po razredih Kranj, 27. januarja — Kmetje, ki so lani oddali več kot 20 tisoč litrov mleka, bodo že za januar dobili plačilo po novem pravilniku. Mleko, ki v tisočinki litra vsebuje od enega do treh milijonov bakterij, ustreza tretjemu kakovostnemu razredu in bo plačano po osnovni ceni — 26,25 dinarja za tolščobno enoto. Za mleko drugega kakovostnega razreda (od 500 tisoč do enega milijona bakterij) bo pet odstotkov dodatka na osnovno ceno in za najboljše mleko, z manj kot 500 tisoč bakterij, deset odstotkov. Odbitki za podpovprečno mleko so večji: za četrti razred (tri do deset milijonov) je deset odstotkov odbitka in za peti razred (nad deset milijonov bakterij) dvajset odstotkov in ne trideset, kot je bilo sprva predlagano. Do republiške in občinske premije (če jo intervencijski skladi izplačujejo) so opravičeni le kmetje, ki bodo oddali mleko prvega, drugega ali tretjega kakovostnega razreda (z manj kot tremi milijoni bakterij). Jože Rode, vodja laboratorija v Živinorejsko-veterinar-skem zavodu Gorenjske: »Higiena mleka se lahko izboljšuje le postopoma z ukrepi, ki spodbujajo skrb za čistočo. To pomeni, da je treba vloženo delo in sredstva (pralni praški, hladilne naprave itd.) za boljšo kakovost tudi plačati. Tisti, ki čistoče ne bodo uspeli izboljšati, morajo imeti na voljo dovolj časa, da se preusmerijo. V Avstriji mlekarne ne sprejemajo mleka z več kot štirimi milijoni bakterij, pri nas ga ne bo prevzemala z več kot sto milijoni, ob presežku mleka pa bodo verjetno morali prvi nehati oddajati tisti z več kot 50 milijoni bakterij. Reduktazni test ni prvi pokazatelj čistoče. Bolezenske, delno pa tudi gnilobne klice tudi do desetkrat manj »odvzemajo« barvilo, zato neraz-barvan vzorec še ni zagotovilo, da je mleko res čisto.« V Gorenjski kmetijski zadrugi so izračunali, da bo kmet v ravninskem območju dobil za mleko prvega kakovostnega razreda (s 3,6 odstotka tolšče in z republiško premijo vred) 108,95 dinarja za liter, za drugi razred 104,22, za tretjega 99,50, za četrtega 88,05 in za petega 75,60 dinarja. Hribovski Kmetje, ki dobivajo poleg republiške še občinsko premijo, bodo za liter mleka prvega, drugega in tretjega kakovostnega razreda dobili še 25 dinarjev več kot »ravninci«, za mleko četrtega in petega razreda pa povsem enako. Kmetje, ki imajo krave v A kontroli, bodo dobili še dinar doplačila, vendar le za mleko od prvega do tretjega razreda. Za poletje pa so predvidene še dodatne spodbude, in sicer šest dinarjev za liter mleka prvega razreda in tri dinarje za drugorazredno. V Gorenjski kmetijski zadrugi in tudi v večini drugih organizacij na Gorenjskem bodo januarja odkupljeno mleko plačali po novem pravilniku le kmetom, ki so ga lani oddali več kot 20 tisoč litrov, februarja pa predvidoma vsem. V škofjeloški zadrugi so povedali, da bodo mleko verjetno plačevali za januar še po starem, na osnovi razbarvanja metilenskega barvila, in da se bodo na zborih kmetov februarja odločili, ali bo novi pravilnik veljal za vse ali le za tiste, ki so lani oddali več kot 20 tisoč litrov mleka. C. Zaplotnik IZ GOSPODARSKEGA SVETA Izboljšanje električne mreže Pri Elektro Žirovnica so leta 1986 zgradili 0,7 kilometra visokonapetostnih kablovodov, 0,3 kilometra visokonapetostnih daljnovodov, 3 transformatorske postaje ter elektrificirali in obnavljali nizkonapetostno omrežje. V okviru prehoda z 10- na 20-kilovoltno napetostno raven so lani predelali 4,5 kilometra daljnovodov z zamenjavo izolacije in vodnikov, položili 2,9 kilometra kablovodov in predelali 15 transformatorskih postaj. S prehodom na višjo obratovalno raven srednjenapetostne distribucijske mreže na področju Jesenic, Kranjske gore in Radovljice v preteklih letih so se zmanjšale izgube, padci napetosti so se pri istih presekih zmanjšali kar za štirikrat, pri kablih, kjer so preseke 70 mm2 nadomestili s kabli preseka 150 mm2, pa celo za 6,6- krat. Povečanje prenosne moči pri 20-kilovoltni razdelilni napetosti pa je zelo ugodno vplivalo na rezervno napajanje iz sosednjih področij, oziroma za prenapajanje. Nadaljnji prehod z 10- na 20- kilo-voltno raven planirajo, če bo zadosti finančnih sredstev konec leta 1987 na področju Bleda in okolice, konec leta 1989 pa na področju Bohinja. Predvsem s prehodom področja Bleda z okolico bodo boljše razmere za rezervno napajanje Bleda ob izpadu 35-kilovoltnega daljnovoda Radovljica Bled, in sicer po dveh 20- ki-lovoltnih vodih iz razdelilne transformatorske postaje Radovljica in enem vodu iz razdelilne transformatorske postaje Završnica. Drago Papler Na delovnem mestu Televizorji se starajo Kranj, januarja — Andrej Jerič je že devet let RTV mehanik v servisu Gorenje, ki ima zdaj prostore v Globusu v Kranju. Večinoma je na terenu in povprečna dnevna norma je popravilo osmih televizorjev. V servisu Gorenje v Kranju, kjer delajo za območje celotne Gorenjske, skrbijo za popravilo aparatov, ki jih proizvaja Gorenje, od bele tehnike do gospodinjskih aparatov, televizorjev in glasbenih centrov. Od 20 zaposlenih jih ima največ na skrbi področje bele tehnike, na drugem mestu pa so že televizijski aparati. »Takole, na pamet, bi rekel, da jih je od vseh televizorjev na Gorenjskem nekako dve tretjini iz Gorenja,« meni Andrej Jerič, doma iz Hotemaž, ki je v servisu že devet let. »Sicer pa so televizorji Gorenja še vedno med vodilnimi tudi zaradi možnosti za vgradnjo tele-teksta. Na Gorenjskem vgradimo modul za teletekst povprečno v en televizor na mesec, čeprav ga je moč vgraditi v vse naše barvne televizorje z daljinskim upravljanjem. To stane okrog 80 tisoč dinarjev.« Pravi, da ima poklic in delo rad, čeprav je včasih naporno, saj je treba ob vsakem vremenu na teren. Na domu mora vsak RTV mehanik v servisu popraviti povprečno osem televizorjev na dan. Večje okvare ali obnovo ekranov pa opravijo v servisu. Tam pa delo ni normirano. »Zadnje čase opažam, da se televizorji starajo in da se ljudje spet bolj odločajo za nakup črnobelih TV sprejemnikov^ Barvni televizor je že za marsikoga predrag. Zdaj popravljam tudi že televizorje, ki bi le pred leti romali v jamo. Sicer pa imamo registriranih tudi že nekaj 'muzejskih' primerkov. To so na primer barvni televizorji, ki so že stari 15 let in več, pa še vedno služijo namenu. Nasploh pa velja kar za vse aparate, da se jim življenjska doba krajša.« Običajno traja dva do tri dni od naročila, preden je televizor popravljen. Prijave pa narastejo pred večjimi športnimi dogodki ali prazniki. Takrat začnejo lastnike motiti tudi najmanjše napake, ki jih prej lep čas niso. A. Žalar GLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 30. JANUARJA 1911 ... KRATKE PO GORENJSKI Garderoba na smučišču — V Kranjski gori je na smučiščih veliko bifejev, kjer lahko smučarji popijejo kavo ali čaj in kupijo skromen prigrizek. Tako je tudi pri Kotniku, kjer se radi ustavljajo predvsem tuji smučarji, saj jim zasebnik ponuja okusne » hamburger je« in čokoladno mleko, ki je v svetu trenutno modna pijača. Poleg bifeja je zasebnik iz Kranjske gore, ki sposoja smuči, postavil še priročno garderobo. Smučarji tam lahko shranijo garderobo. Torej se jim ni treba bati, da bi postala plen dolgih prstov. — D. Sedej Ni vlečnice, ni tekaških prog Rateče, 29. januarja — V teh zimskih dneh je okoli 200 ležišč v zasebnih sobah v Ratečah praznih. Zimskih turistov ni, ker pač v Ratečah ni niti vlečnice. Zdaj je očitno, kako dobrodošla bi bila povezava žičnic od Podkorena do Rateč, saj bi kranjskogorske ži-•nice imele tako kar sedem kilometrov dolg žičničarski sistem. V tatečah so tudi izdelane možnosti za tekaške proge proti Planici. )omačini zato nestrpno pričakujejo, kdaj bodo res začeli graditi ekreacijsko središče v Planici. g Prvoborci o gospodarjenju Radovljica — Nosilci spomenice NOB 1941, heroji in predvojni komunisti so se 16. januarja srečali s predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij. Razpravljali so o gospodarskem in političnem položaju v občini. Vodstvu skupščine, organizacij združenega dela in delavcem so izrekli priznanje za dosežene rezultate, ki so med najboljšimi v Sloveniji. Opozorili pa so na večjo vlogo delegatov v prihodnje in na nekatere negativne pojave, tot so pomanjkanje odgovornosti, forumsko odločanje, nacionali-em, nerazumljiva prizadevanja glede služenja vojaškega roka. >e posebej pa so bili zaskrbljeni zaradi vedno večjih posegov v irostor in širjenja administracije. jp^ Občinska pionirska foto razstava 87 Jesenice — Jeseniški fotoklub Andrej Prešeren in šolsko kulturno društvo Ježkov rod v osnovni šoli Karavanških kurirjev NOB na Koroški Beli organizirata letošnjo občinsko pionirsko foto razstavo 87. Razstave se lahko udeležijo pionirji, člani in nečlani fotokrožkov iz osnovnih šol v jeseniški občini, ki so mlajši od 16 let. Tema razstave je svobodna, zaželene pa so fotografije matere žene. Posameznik lahko sodeluje z osmimi fotografija.ni, člani krožka pa lahko predložijo največ 80 fotografij. Fotografije morajo biti velike 18 krat 24 centimetrov. Ne smejo biti nalepljene na karton, na hrbtni strani pa mora imeti vsaka podatke: pri-mek in ime avtorja, naslov fotografije in ime šole. Poslati jih je ;reba priporočeno na naslov: Šolsko kulturno društvo Ježkov rod, osnovna šola Karavanških kurirjev NOB Koroška Bela s pripi->om »za fotorazstavo,« najkasneje do 27. februarja. Posebno primanje bo podelilo kulturno društvo za najboljšo fotografijo matere žene. Razstavi bodo v osnovni šoli odprli ob šolski proslavi za 8. marec. . A. K. Zimske igre upokojencev Radovljica — Četrte zimske igre upokojencev Slovenije bodo 18. februarja v Celju na smučiščih Rogle. Ker bo število tekmovalcev omejeno, se bo z Gorenjske iger lahko udeležilo 25 članov. Zveza društev upokojencev Radovljica je sklicala regijski posvet, na katerem so se dogovorili, da bo Društvo upokojencev Jesenice predvidoma 5. feb/uarja v Mojstrani pripravilo regijsko izbirno tekmovanje. Podrobne informacije imajo občinska društva upokojencev. Imate konjička? Zobotrebci Več kot trideset let je Franc Šmuc s Kokrice vrtnaril na Brdu, zdaj pa je upokojen. Spet ima čas za svojega konjička — zobotrebce. Doma je z Dolenjskega, iz Gradeža pri Turjaku, iz kra jev, kjer še danes delajo zobotrebce: od Pijave Gorice do Velikih Lašč pa od Grosupelj do Kureščka je okoliš za zobotrebce, proti Ribnici pa je že suha roba doma. Zobotrebce so delale vse družine, od otrok do starčkov, tako da je celo le ske zmanjkalo in so morah po-njo prav v Suho krajino, v Struge. To je bil edini zaslužek. Zobotrebce so povezovali v butarice po 40 kosov, 100 takih butaric je dalo 6 dinarjev, slabše vrste srajca pa je takrat stala 30 dinarjev. Franc pravi, da je morala petčlanska družina zanjo delati dva dni in pol od jutra pa do enajstih zvečer. Zobotrebce so nosili v prodajo na Trubarjevo Raščico, k Šo-moštru. Franc Šmuc ima na Kokrici dovolj leske, ki mora rasti čim bolj ravno in čim dlje, da se lepše kolje, pa tudi grč ne sme imeti. Palice, debele od 3 do 5 cm, razžaga na za zobotrebce dolge kose, olupi, razkolje na drobne klinčke in jih potem oblikuje v zobotrebce. Klinčke z obeh strani ošpiči s »krivč kom«, posebnim nožem, izdela nim iz oboda kose. Njegov po- kojni orat jih je včasih delal za ves domači okoliš. Res je bil strokovnjak, mu še danes priznava Franc, tudi po desetkrat je enega kalil, po barvi je poznal, kdaj bo dober. Ima pa tu di drugo orodje: merico, s katero lesko nažaga, brus ter večje in manjše pile. Nožiček pa mora biti oster kot britev. Zobotrebce da sušit na peč in ko se dodobra osuše, jih zlo-šči v usnjenem etuiju. Vanj jih naloži celo pest in potem z dlanmi pritiska nanje, da se drug ob drugem lepo zgladijo. Potem so, kot bi jih polakiral. Prijetno je tak zobotrebec pri jeti v roke. Nikoli se ne zlomi, morda se le scefra. Kvaliteto Francovih zobotrebcev najbolj poznajo njego vi sosedje, prijatelji in znanci. Tudi ob tem novem letu jih je obdaril / njuni. Vedo, da jih sam izdela. In to znajo ceniti. D, Dolenc Zanimive novosti Geodetske uprave Kranj Načrti mest in naselij Kranj, 29. januarja — Leta 1979 je zakon o imenovanju naselij in določanju hišnih številk v njih naložil to delo Geodetskim upravam. Ko je delo prevzela Geodetska uprava Kranj, je bilo na območju kranjske in tržiške občine precejšen nered. Danes ni več tako. Najprej so se lotili številk in uličnih sistemov, zdaj pa se lahko že pohvalijo tudi s kartama obeh mest (Kranja in Tržiča) in dveh naselij. Postopoma bodo takšne karte izdelali za vsa večja naselja oziroma območja in kraje v njih. Obvestilo, ki smo ga dobili v uredništvo iz Geodetske uprave Kranj, je bilo čisto običajno: delavci Geodetske uprave bodo 2. in 3. februarja delili nove tablice s hišno številko na Mlaki in 4. februarja v Šenčurju. Tiste, ki v teh dneh tablic ne bodo dobili oziroma jim jih ne bodo mogli izročiti, pozivajo, naj se oglasijo na Geodetski upravi Kranj (v prostorih občinske skupščine Kranj). Tablice so brezplačne za tiste, ki jih zdaj že imajo. Drugi pa morajo narediti vlogo, da jim bodo določili številko in dali tablico. Ko pa smo se pogovarjali z direktorjem Geodetske uprave Kranj, ki pokriva območje kranjske in tržiške občine, Alešem Seliškarjem, o tem, kako pravzaprav določajo hišne številke in ulične sisteme, smo izvedeli za zanimivo novost. V Geodetski upravi so namreč v zadnjem času izdali tudi nekaj kart oziroma načrtov mesta. »Zakon o imenovanju naselij in določanju hišnih številk v njih iz leta 1979 je to nalogo naložil Geodetskim upravam. Na območju kranjske in tržiške občine je bil takrat precejšen nered. Hišne številke so bile marsikje razmetane, o uličnih sistemih pa skoraj ni bilo moč govoriti. Zdaj je stanje na tem področju že boljše. Ulični sistemi so že v Naklem, Šenčurju in Cerkljah, zdaj ga uvajamo na Mlaki, čakajo pa nas še Bitnje, Orehovlje, Britof, Predoslje, Preddvor...« Na začetku so bile težave. Treba je bilo spoznati kraje, navade... Po zbiranju takšnih in drugih podatkov delavci Geodetske uprave najprej določijo sistem ulic. Skupaj s prebivalci oziroma krajevnimi skupnostmi pa se dogovorijo za imena ulic. Tako je bilo tudi tokrat na Mlaki, za katero je bil lani sprejet občinski odlok o uvedbi uličnega sistema. Prihodnji teden bodo torej prebivalci na tem območju in delu Šenčurja dobili nove hišne številke. »Postopek pri nas običajno hitro steče. Težave so le v krajevnih skupnostih, od koder moramo dobiti imena. S tem v zvezi bi rad opozoril na svojevrstno posebnost in novost hkrati, ki smo se je lani lotili v upravi. Že pred tem smo v naši upravi izdali in založili Pregledno karto občin Kranj in Tržič v merilu 1:50.000. Skoraj hkrati sta izšla tudi načrta mest Kranja v merilu 1:8000 in Tržiča v merilu 1:5000. Aleš Seliškar, direktor Geodetske uprave Kranj Lani pa smo prvič, in tudi prvi v Sloveniji, izdali v merilu 1:5000 načrt Cer-kelj z naselji Dvorje, Grad, Pšenična polica in Vašca. V načrtu so vrisani vsi kraji, ulice, hiše, obrtne dejavnosti in tudi nekatere pomembnejše telefonske številke. Sestavni del tega pa so še posebni načrti električnega, vodovodnega in ptt omrežja za celotno področje. Slednje je lahko koristna podlaga za sestavo obrambnih načrtov v krajevnih skupnostih.« Načrt je marsikje zbudil precejšnje zanimanje, posebno še zaradi vsestranske uporabnosti. Zato so se v Geodetski upravi odločili, da bodo to delo nadalje- vali. Zdaj je izšel že drugi načrt v merfc ^ lu 1:5000; tokrat za Kokrico z naseljo^ Ilovka, Bobovek, Srakovlje in Mlaka pBd]< Kranju. |elš< »Pri izdaji tega načrta pa nam uspelo doseči tisto, kar je zdaj tudi ni cilj. Tesno smo sodelovali s krajevfl^ik skupnostjo oziroma športnim društvo^0, na Kokrici in na hrbtnem delu prikaza ^ tudi različne dejavnosti društva (snr0* carske in kolesarske proge, pohodil pot na Poljano...). Načrt bodo lahko zdf koristno uporabili tudi organizatof mladinskega državnega prvenstva, bo prihodnji mesec na Kokrici.« »Koliko časa traja, preden naredi^* j, in izdate takšen načrt?« laj j »Ob najosnovnejših podatkih, ki jeJcšn upravi že imamo, delamo še najmanja, dva meseca. Načrt za Kokrico z naseelj sta pripravljala Silvo Grobovšek &da, Alenka Ojstršek. Izšel je v nakladi 20°čja izvodov brez vsebinskega dela športrV 2 ga društva na hrbtni strani. 2000 iz\'ru dov pa ima tudi dodatek na hrbtni ni. Stroški, pri katerih pa pomaga tulrriF sekretariat za ljudsko obrambo, so zf6 šali 1,6 milijona dinarjev.« |S^J »In kje se dobijo karte, ki ste jih > .e izdali? 4tj; »Zdaj jih prodajamo na Geodet^-j upravi. Ponudili smo jih šolam in j pa kje. Vendar zanje še ni pravega zafjnsj manja. Morda bo poraslo, ko bomo'izfti aj li takšne karte tudi za Predoslje, Šftem čur in druge kraje na območju občinlo, 1 A. Žalafozn, --/A Nevarnosti akumulacijskega jezera Čirče — Sekretariat za ljudsko obrambo skupaj z občinskim štabom za civilno zaščito in Delavsko univerzo Kranj letos za prebivalce krajevnih skupnosti organizira enourno predavanje o nevarnostih akumulacijskega jezera vodne elektrarne Mavčiče ter o reševanju v njem. V krajevni skupnosti Čirče bodo predavanja 12. in 16. februarja v dvorani doma krajevne skupnosti, obakrat ob 17.30 in ob 19. uri. A £ Kokošja kuga na dvoriščih Jesenice, januarja — Kmetij-sko-gozdarski in veterinarski inšpektorat uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko ugotavlja, da v občini ni več stekline, ki jo imajo še v desetih slovenskih občinah. Lani so proti steklini cepili vse pse, obenem pa so vse leto cepili živino proti kužnim boleznim. Na ogroženih pašnikih, predvsem v planinah Stola in za Rebrom, bodo tudi letos cepili proti šumečemu prisadu. Na Plavškem rovtu so morali proti svinjski kugi zaščititi večji prašičerejski obrat ter vse prašiče, ki se hranijo s pomijami iz družbenih prehran. Predvideva- li so, da se bo prašičja kuga bolj razširila po vsej Sloveniji, vendar je ni bilo, zato prašičev letos ne bo treba cepiti. Ob koncu lanskega leta je obstajala nevarnost za vnos slinavke in parkljevke iz Italije, a so inšpektorji zelo hitro in učinkovito večino živine cepili v enem samem dnevu. Zaščitenih je bilo 2.200 goved, ova'" in koz. Vsako leto pregledajo vse molznice, od katerih oddajajo mleko v javno prodajo. Lani so v jeseniški občini opravili 577 pregledov. Zanimivo je, da reja perutnine mod jeseniškimi rejci postaja vse bolj pomembna, čeprav ni uradno prijavljena. Lani se je kokošja kuga pojavila v kranjski občini, zato bodo letos na Jesenicah cepili vse kokoši, če bodo zasebni rejci to hoteli. I) S Zlata poroka Vrtačevih iz Zgornjih Dupelj — Preteklo sot so v družinskem krogu, v vzdušju, ki se za tak dogodek in bilej spodobi, proslavili zlato poroko Ivane in Lovni VrU* Zgornjih Dupelj. »Vsi domačini smo se zbrali pa najini š« ^ veči sestre in bratje ter pet vnukov. Prijetno je bilo, nič ni kot 29. januarja leta 1937, ko sva se vzela. Tudi takrat je si» sonce in toplo vreme je bilo na ohcetni dan,« pripoveduj slavljenca, ki čila in zdrava korakata v šesto desetletje s\ nega življenja. Mama Ivana z dekliškim priimkom Rak< je domačinka, rojena leta 1917, (,'J ju v Naklem. Zanima TntjP* Pa n Merkurju tako v" čno stehtajo. Če ga 1>n> :UWl) kiloi/,d,,,,,, . ga pof^bli.šl di toliko dobiš, niti kif** l!) nimivo pojasniti, kak' '»nižl uspe premoči tako točtU. '''' oh ta* P" P« več ali manj. Naj mi kurju ne zamerijo zara$°^na vprr i V '"m d«, /1 Kranj, ■ IgTEK, 30. JANUARJA 1987 KULTURA 5. STRAN ©DIMlSjoIJ©]EEGLAS Arheološko najdišče Ajdna nad Potoki KULTURNA PRETEKLOST V GORAH Jesenice—Prihodnjo sredo odpirajo v galeriji Kosove graščine zanimivo razstavo — Arheološko najdišče ^idna — predstavitev gradiva in dela. Razstava, ki sta jo pripravila Gorenjski muzej Kranj in Gledališče Tone Cufar, pregled desetletnega odkrivanja naselbine iz poznorimskega obdobja. Zanimiv muzej na prostem je vključen tudi v žirovniško Pot kulturne dediščine 1, Ljudsko izročilo pogosto omenja ime idna in krajevna imena, nastala iz njega. * to spominja izročilo o okamnelem obra-11 ajdovske deklice v severnem ostenju Prilika, rebro ajdovske deklice v crngrobski pkvi, pripovedka o izgubljeni igli ajdovce deklice v Zgornji Savinjski dolini, znan 2^ Ajdovski britof pri Poljanah, Ajdovska elbmila in Ajdovski grob ob poti na Baško p*dlo in 300 ajdovskih grobov na planini jelščici, o katerih piše že Janez Vajkard . J&lvazor. Ljudsko izročilo s tem imenom iz-n#ža okamnelost, veličino, življenje v gorah, vtkana, skrita bivališča, grobišča, orodje, rofi°> spomin. za Tako je tudi z arheološkim najdiščem jnfd Potoki: Ajdna je osamljen in odma-i(jj&jen kamnit vršac na višini 1048 metrov Stolom v Karavnakah. V desetih letih, , Jkar so se v Gorenjskem muzeju Kranj lo- * prvih odkopavanj, je nastalo obsežno L= 'adivo in množina predmetov, s čimer je J možno dati vrsto odgovorov na vpraša-'«%: kdo si je izbral to goro za naselbino, taj in zakaj, koliko ljudi, od kod so prišli; Je>kšno je bilo prvotno, to je rimsko ime nabja, kako so se prebivalci preživljali, so iseieli stike s takratnimi prebivalci Kranja, k eda. Koroške, Panonije, jadranskega ob-20bčja...? rtfV zadnjih desetletjih v slovenskem pro-iz\>ru arheologi intenzivno in sistematično stfučujejo »mračni« čas od propada rimske- t ^imperija v 5. stol. našega štetja, preselje- j zlf*je nomadskih, germanskih in slovan-h ljudstev iz panonskega prostora proti ... Iskemu, staroslovansko kolonizacijo v 7. u in drugo. Naravno prehodno mo-Je med Balkanom in Apenini je zato ar- *etMoško hvaležno področje, Ajdna nad Po-in i pa eden od kamenčkov v mozaiku zgo-,Zrinskih jn kulturnih dogajanj v takrat- ) iz ^{/'"Voneertom APZ France "n v dvorani kranjske ■ tudi Uje 'Jvod v praznovanja mora toniti slovesnost ob podeli-*mo^,n 1,1 malih Prešernovih _> Prireditev bo v sredo, 4. nitki P*' u,) :lu v Koncertni ' vri M'* Delavskega doma. Še ma mć!fn Pu bodo v Prešernovi tako vsako leto, odprli da />'" Prešernovih nagrajen aa; „ot^'hšku nagrada), Kil?*' l»71T1973. , j mi o žara* ir ' .rl,* se obakrat s Čarode].-m predstavlja lutkovna . v/ iz. Resnico Tu dan bo Ivun I r i. . ». . /Koncert Mešanega pev tokrut $>je 197 jjf. 6., in soboto, 7. februur-((M|(;t>oliia dogodkov. V osno {J? Lucijana Seljaka in v družbenih organizacij V soboto, 7. februarja, se proslavljanju kulturnega praznika najprej pridružujejo športniki. Letos bo že četrtič organiziran maratonski tek iz Kranja, izpred Prešernove hiše (ne izpred Mestne, kot piše na plakatih) do Prešernove hiše v Vrbi. Preden se bo devet maratoncev podalo na pot, bo ob 9.30 še krajši kulturni program, ki ga pripravljajo kranjski gimnazijci, start pa je ob tO. uri. Potem ko bodo maratonci pretekli pot (po stari cesti, seveda) bo v Vrbi slovesnost, ki jo pripravlja DPI) Svoboda F. Prešeren Breznica - Žirovnica. Na predvečer praznika bo v Kranju tako, kot že vrsto let do- slej. Častilci pesnika in ljubitelji glasbe se bodo zbrali v Prešer novem gaju, kjer bodo na prijetni slovesnosti pevci APZ Fran ce Prešeren s krajšim koncertom pred Prešernovim in tudi Jenkovim grobom počastili spomin obeh pesnikov. Nekaj po 18. uri bo podoknica pred Prešernovo hišo v Prešernovi ulici, nastopil pa bo Mešani pevski zbor Iskra Kranj. Pred spomenikom Francetu Prešernu pred kranjskim gledališčem se bo večer končal s pesmimi Obrtniškega pevskega zbora Kranj. Petje pa ne bo manjkalo tudi v Dupljah, kjer tamkajšnji Mo- Kranj, -bora Visoko in Mešane ^}*vtm zbora Preddvor v lfcm domu na Visokem. UMRL JE SLAVKO FERKOLJ Mnogo prezgodaj smo se pred dnevi poslovili od znanega gorenjskega oblikovalca lesenih skulptur, Slavka Ferkolja iz Preddvora. Ni še dolgo, ko se je z retrospektivo svojih plastik predstavil Proddvorčanom; razstavljal je tudi v Slovenj Gradcu, v Kranju, na .Jesenicah, v Radencih in v Dolenjskem muzeju v rodnem Novem mestu, kjer je bil leta 1026 rojen. Slavko Ferkolj |e s po/.ornim uresom odkrival v drevesih, njihovih deblih, vejah in koreninah spere oblike in jih z rezbarskim dletom poskušal priklicati v življenje. Ravnal je podobno kot tisti kiparji, ki v globini kamnite ali lesene gmote zaslutijo spečo obliko m jo / močjo svoje domišljije in svojih Ustvarjalnih rok rešijo tesnega oklepa Razlika je v tem, da je Slavku Ferko-lju narava ponudila pomoč in mu prišla nasproti z bolj ali manj pripravljeno oblikovno predlogo. Ko jo podoba v kiparjevi domišljiji dozorela, je poiskal v naravi primernega nosilca, da se je naslonil nanj včasih pa mu je oblikovalno idejo narekovala sama rast drevesa, moral je le sle diti njenim oblikam. Vendar ta način pristopa k (Udu pri Slavku Ferkolju ni bil preveč pogosten in prav po stopnji lastne oblikovalne anga/.irano.sli se njegove stvaritve ločijo od drugih del te vrste m se tako približujejo »čistemu« kiparstvu. Kip.n se je pogosto izražal v simbolih, nemalokrat pa se v njegovem delu srečujemo s portretno tematiko, vendar ne v rea-h .tirnem smislu, saj mu obstoječe naravne oblikovne danosti te ga niso dopuščale, izkoriščal jih je, daje z njimi poglabljal izraz upodobljenih figur Kiparjeva dela so polna skrite govorice, vame je vnašal svoja hotenja, upe, spomine, pa tudi razočaranja. \Vs predan delu [e Slavko Ferkolj sledil svojim notranjim v/gi bom, pri čemer je do kraja izkoriščal obliko, barvo m strukturo lesa, njegove tople in hladne tone ter tako postal eden njegovih nujhol|ših poznavalcev in oblikovalcev. Cene Avguštin ški pevski zbor v počastitev praznika v tem večeru pripravlja prav tako tri nastope — v Sp. in Zg. Dupljah ter v Zadragi, vse pa bo od 19. do 20. ure z naslovom Petje na vasi. V Predos-ljah pa so se odločili na predvečer praznika pripraviti prireditev v Kulturnem domu, na kateri se bodo predstavili krajani, ki se uspešno ukvarjajo s kulturno dejavnostjo. L. M. Po Prešernovih stopinjah V petek, 6. februarja, ob 10. uri bosta Časopisno podjetje Glas in Osrednja knjižnica Kranj v renesančni dvorani kranjske Mestne hiše predstavila knjižico Črtomira Zorca Po Prešernovih stopinjah. Ob slovenskem kulturnem prazniku in avtorjevem življenjskem jubileju je knjižico izdalo in založilo Časopisno ped je t je Glas. Črtomira Zorca bo predstavil Franc Drolc. V krajšem kulturnem programu sodeluje Alenka Bole - Vr ibec. KULTURNI KOLEDAR KRANJ—V galeriji Mestne hiše je odprta rastava Gorenjski kraji v stari fotografiji. V Mali galeriji so na ogled Portreti in obrazi v sodobni slovenski fotografiji. V galerijskih prostorih Prešernove hiše so na ogled slike iz starih gostiln. V Prešernovem gledališču sta danes in jutri na sporedu abonmajski predstavi Molierovega Žlahtnega meščana. CERKLJE—' K UD Brezje gostuje danes, v petek, ob 19.30 z dramo Vladimira Primca Zapravljeni žulji v Zadružnem domu v Cerkljah. JESENICE—V galeriji Kosove graščine je še ta teden na ogled razstava Stara Kranjska v litografijah. V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava slik Matjaža Mauserja. RADOVLJICA—Feburar j a so radovljiški muzeji še zaprti. Odprt je le Muzej Tomaža Godca v Boh. Bistrici, in sicer ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure. ŠKOFJA LOKA—V novi Groharjevi galeriji na Mestnem trgu 37 razstavlja slike akad. slikar Franc Novine. Zbirke Loškega muzeja so odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. RADOMLJE—V galeriji Repanšek na Rudniku razstavlja skulpture pisatelj Tone Svetina. MEDVODE—V Donitu so na ogled slike Mirana Mirtiča. LUKOVICA—V galeriji Pri vodnjaku (restavracija Napoleon) razstavlja slike akad. slikar Mik Simčič. SREČANJE GLEDALIŠČ ALPE -JADRAN Nova Gorica—Od 13. do 21. marca bo v Novi Gorici in v italijanski Gorici potekalo letošnje, že tretje srečanje gledališč iz pokrajin, republik in držav, ki tvorijo skupnost Alpe —Jadran. V tednu dni se bo zvrstilo petnajst predstav, ki bodo prikazale gledališko ustvarjalnost treh sosednjih dežel. Posebnost srečanja pa je tudi ta, da bo več festivalskih predstav ponovljenih tudi v Ljubljani, Zagrebu, Idriji in Tolminu. Pred koncertom VVISHBONE ASH IN ALVIN LEE Ljubljana—Zavod Tivoli pripravlja v okviru jugoslovanske turneje koncert skupine Wishbone Ash in Alvin Lee Banda tudi v ljubljanski hali Tivoli. VVishbone Ash je glasbena skupina, ki sta jo daljnega leta 1969 osnovala baskitarist Martin Turner in bobnar Steve Upton. Kmalu je pridobila dokaj širok krog oboževalcev, predvsem med obiskovalci angleških glasbenih klubov in koledžev. Njihova pot se je vzpenjala do leta 1972; tedaj so izdali album Argus, ki ga mnogi štejejo za njihovo najboljše delo. Kmalu petem se tudi za stalno preselijo na vzhodno obalo ZDA, kjer nadaljujej svoje glasbeno delo. Alvin Lee je ime, ki je kar najtesneje povezano z nastankom, razvojem in koncem legendarnih Ten Years After. Posebno se je v zgodovino zapisal nastop skupine na Woodstok festivalu leta 1969 in Lee jeva izvedba skladbe Goin' Home. Njegovi hitri prsti so mu dolgo časa ohranjali ime najhitrejšega kitarista na Zahodu«, kar je v določenem smislu tudi pokopalo skupino TYA. Zadnji podatki o njem pričajo, da se spet postavlja na noge, kar najboljše dokazuje nov album — Detroit Diesel. « V nedeljo, 1. februarja, ob 20. uri se boste v veliki tivolski dvorani lahko prepričali o trenutni glasbeni moči nastopajočih. Vine Bešter Teden slovenske drame SLAVKO GRUM: DOGODEK V MESTU GOGI DANE ZAJC: KALEVALA Kranj—Predstavi ljubljanske Drame bosta prav gotovo med ustvarjalnimi vrhunci Tedna slovenske drame v kranjskem Prešernovem gledališču. Prizor iz Grumovega Dogodka v mestu Gogi. Foto: Igor Antič SNG Drama Ljubljana je lani uprizorila kar štiri različne predstave na osnovi slovenskih dramskih besedil. Dvakrat so posegli po starejših dramskih predlogah, dvakrat pa so uprizorili slovenski noviteti. Selektor je med njihovimi predstavami izbral znamenito delo slovenske ekspresionistične dramatike Dogodek v mestu Gogi, ki je v času svojega nastanka resnično pomenil »dogodek« saj je bil v različnih variantah uprizorjen na številnih odrih doma in celo v tujini. Slavko Grum je s svojim delom inovativno posegel v slovensko dramatiko in ji dal svojevrsten iska-teljski, vsebinski in oblikovni zagon. Po Slavku Grumu je tudi poimenovana nagrada za najboljše dramsko besedilo, ki se vsako leto podeljuje na Tednu slovenske drame. Novo uprizoritev so pripravili režiserka, scenografka in ko-stumografka Meta Hočevar, dramaturg Dominik Smole, lektorica Nada Šumi; glasba Aldo Humar, pesmi Marija Kogoj, glasbena izvedba Lado Jakša in Aldo Kumar, asistentka režiserke Barbara Hieng, asistenkta scenografke in kostumografke Bogdana Krušič. Nastopajo: Majda Potokar, Alenka Vipotnik, Boris Juh, Andrej Nahtigal, Dare Valič, Silva Čušin, Marijana Brecelj, Ivo Ban, Branko Sturbelj, Štefka Drolc, Zvone Hribar, Marko Okorn, Vojko Zidar, Mojca Ribič, Damjana Luthar k.g., Jerca Mrzel. V predstavi je uporabljen scenski osnutek Ivana Vavpotiča za prvo ljubljansko uprizoritev Dogodka v mestu Gogi 23. septembra 1931. leta. Lansko nagrado Slavka Gruma za dramski tekst je dobil Dane Zaje za delo Kalevala, že v začetku lanskega leta pa so ga uprizorili v ljubljanski Drami na Malem odru. Dane Zaje je v dramatiki vedno poetičen in izviren in se tudi v zadnjem delu naslanja na dosedanje pesniške in ustvarjalne izkušnje, izkušnje uveljavljenega dra r itika, ki je že drugič dobil nagrado za dram ski tekst. Kalevala je brez dvoma zahtevno, mnogoplastno in v izpovedi metaforično delo, ki zahteva tako subtilne izvajalce kot tudi subtilne gledalce. Predstava pomeni enega od vrhuncev gledališke ustvarjalnosti lanskega leta. Tudi Kalevalo je režijsko, scensko in kostumsko oblikovala Meta Hočevar, pri sceni in kostumih sta sodelovala še Branko Drekonja in Jerneja Jambrek, dramaturg pa je bil avtor teksta sam, lektorica Nada Šumi. Občinstvu se bodo predstavili: Ivo Ban, Zvone Hribar, Branko Štru-belj, Silva Čušin, Boris Juh in Majda Potokar. Predstavi ljubljanske Drame bosta gotovo med ustvarjalnimi vrhunci Tedna slovenske drame. (ar) d@SJSSS5©ISnGLAS 6. STRAN_ Domači zdravnik Pšenični otrobi * Pšenični otrobi.pomešani z medom in vodo ter zavreti, so učinkovito zdravilo, če jih grgramo pri bolečinam v grlu. Dobro domače zdravilo proti trebušnim krčem, trganju in zbadanju v trebuhu so pšenični otrobi, ki jih dobro pregrejemo v ponvi, poškropimo z vinskim kisom, damo v pogret kos platna in tako položimo na boleče mesto. To lahko večkrat ponovimo*, vendar je treba otrobe vsakič pogreti. Če namakamo pšenične otrobe v močnem vinskem kisu in iz tega pripravimo obkladke, bomo z njimi uspešno zdravili srbečico in nečisto kožo, vendar je treba ta postopek večkrat ponoviti. Pšenične otrobe lahko s pridom uporabljamo tudi v kozmetiki- Nadležne ogrce odstranimo hitro in temeljito, če zmešamo pšenične otrobe z redkim medom v kašo in se s tem namažemo pred spanjem. Zjutraj speremo obraz z mlačno vodo, ogrce pa prav narahlo iztisnemo. ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 30. JANUARJA 198? KuHatnO, pokuŠamO Prav je, da vemo Zbiramo recepte za originalne Gorenjske jedi Ne pozabimo na ričet, govnač, medlo... Vemo, da je na Gorenjskem še veliko jedi, ki so značilne le za nekaj vasi, morda celo za en sam kraj. Z modernizacijo, s hitrim načinom kuhe, gredo počasi v pozabo. Gospodinje, ki si včasih le zažele jedi, s katero jih je razveseljevala mama še kot otroka, jih sem in tja skuhajo. Če poznate kakšno tako jed, drage bralke, nam sporočite, kako je skuhate. Povedati morate seveda tudi, za koliko oseb je vaš recept in koliko katere sestavine porabite zanjo, izraženo v znanih merskih enotah. In še nečesa se bomo lotili: zbiranja preizkušenih kuharskih receptov nasploh. Morda tudi katero jed iz kuharske knjige pripravljate po svoje. Povejte nam. Če hočete, vas bomo tudi obiskali in se pogovorili, jedi lahko tudi fotografiramo, da bodo našim bralkam bolj nazorno predstavljene. Ni treba, da ste poklicna kuharica ali da slovite kot dobra kuharica. Morda vam v vašem gospodinjstvu uspeva le ena sama jed, s katero se lahko pohvalite, pa je dovolj. Tako, drage bralke, vse je odvisno od vas. Le korajžo, in oglasite se. In da boste imele malo več veselja, vam obljubljamo, da bomo tudi med kuharicami žrebali in dve boste šli z nami že na spomladanski izlet naročnikov Gorenjskega gla- sa- D.Dolenc Kozaška repa Potrebujemo 800 g majhne repe, 1 kozarec vodke, 1 čebulo, 1 vejico žajblja, 2 vejici zelene, 1 žlico paradižnikove mezge, mleto papriko, sol in poper. Repo olupimo, nastrgamo na lističe, jo stresemo v skledo, solimo, popramo in polijemo z vodko. V tej marinadi jo pustimo čez noč. V kozici razgrejemo precej olja, stresemo vanj repo z ma-rinado vred, premešamo in odišavimo s sesekljano čebulo, zeleno in žajbljem. Posodo pokrijemo in repo dušimo 45 minut. Nekaj minut preden jed odstavimo, prilijemo skodelico vode ali juhe, v kateri smo razmešali paradižnikovo mezgo. Jed po potrebi solimo in popramo ter obilno potresemo z mleto papriko. Tako pripravljena repa je zdravilna v mrzlih zimskih dneh. Pravijo, da je to prastar recept in da si Kozaki s to jedjo preganjajo prehlade in gripo. Krompirjeva omleta Potrebujemo 5 jajc, 1/2 kg kuhanega krompirja, 100 g hamburške slanine, 30 g olja, 3 žlice mleka, poper, sol, peter-šilj. Slanino narežemo na kocke in jo na olju prepražimo. Dodamo olupljen, ohlajen in na lističe narezan krompir. Premešamo z lopatico, da se krompir nekoliko prepraži, in prilijemo z mlekom razžvrkljana jajca. Začinimo in zapečemo. Omleto prepognemo in jo stresemo na večji oval. Jed pripravljamo v pekaču, sicer omleta poči. Nismo navajeni, da živimo od svojega dela. Ne smemo niti poskušati. Zdi se , da bi isti trenutek umrli. Kako danes prepričati nekoga, da je nesposoben, če je bil z uspehom nesposoben trideset in več let? Dušan Hadović 1 ecaj šivanja mehkih igrač Kranj, januarja — V ponedeljek, 2. februarja, ob 17. uri se bo v Kranju, v prostorih krajevne skupnosti Kranj — Center, v Tomšičevi ulici št. 21, začel tečaj šivanja mehkih igrač. Organizira ga krajevna skupnost Kranj — Center in bo trajal ves februar ob ponedeljkih in četrtkih. Prijave bodo sprejemali uro pred tečajem v prostorih krajevne skupnosti. Tiste, ki bi se rade prijavile na tečaj, naj prineso s seboj beležnico, svinčnik, bucike, šivanko, sukanec, nekaj večjih kosov papirja za krojenje in nekaj razr obarvnih krpic, da bodo lahko krojile. Tečaj stane 10.000 dinarjev. Prijavijo se lahko ne le Kranjčanke, temveč tudi žene in dekleta od drugod z Gorenjske. Prostor za posteljo Človek vedno išče prostor, kjer se počuti varnega. Torej s hrt tom ob steni in s pogledom na vrata in okna. To je pomembni psihološka plat, ki se je ne zavedamo in zato je tudi ne upošteva! mo pri razmeščanju pohištva. V spalnici pogledamo, kje sta vfl čnici za nočni lučki, mednju postavimo posteljo, drugo pohišft pa razmestimo ob stenah. Če je arhitekt predvidel vtičnici pravih mestih, je vse v redu, če pa ni, se bomo v spalnici poču neprijetno, ne da bi vedeli, zakaj. Mislili bomo, da je treba zac njati zavese in luči ali pa premestiti omare. Če pa bomo, pomis-kateri prostor bi bil najprijetnejši za spanje, ne bomo v zrni Primeren prostor za posteljo je tam, od koder vidimo skozi ol in od koder takoj vidimo vstopajočega skozi vrata. Če ta naj jetnejši kotiček ni pod vtičnico, bo pač treba premestiti vtični Lahko pa se zgodi, da je prostor res nemogoč in da so vrata in na na najbolj nezaželenih mestih. Najbolj neprijetno je, če mol mo postaviti posteljo poleg vrat. Problem rešimo tako, da postaj mo omaro med vrata in posteljo. Dobra stran takega razporel je, da dobimo dodaten prostor za shranjevanje (dodatna omar) slaba stran pa, da je soba videti manjša. Vendar je bolje, daj mo prednost na videz manjši sobi, v kateri se dobro počuti« Kadar se odločimo za tako ureditev, je lepo, če ležišče nekoltf zvišamo. Tako dobimo skladnejše mere. Hkrati imamo pod j steljo prostor za shranjevanje stvari, ki jih ne uporabljamo v? dan.Posteljo, ki je vsaj 75 cm od tal, tudi laže postiljamo. Skladnejše mere in prijetno počutje dosežemo tudi, če nad' steljo znižamo strop. To lahko naredimo z lesom ali pa, kar je lo enostavno, s kosom blaga, ki ga čvrsto pritrdimo na steno, kaj torej ne bi imeli postelje z baldahinom! Ne smemo poza! da se nam zdi nizek prostor prijetnejši. Če stojimo v sobi obi ne višine, imamo nad seboj še 70 cm do stropa, če pa ležimo v stelji, se strop odmakne od nas za dva metra. To je zelo veli) Moda Klub temu da prihaja ozka moda, so jakne še vedno ohlapne, širokih podloženih ramen. Materiali so mehki, vzorci pa najraje karo ali večji pepita vzorci. Prav taka blaga, volnena, mehka in topla, izdeluje za-puško sukno. Z njimi se je letos na sejmu mode potegovalo za ljubljanskega zmaja. NAŠI LJUBI OTROCI Srečata se dva očeta — Kako gre v šoli vašemu Dragcu? — Ze malo bolje. Ampak na roditeljskih sestankih še vedno trdim, njegov stric. ISTI — Ali si bil sinoči na stanku? — Ne, doma sem spal. PRVA LJUBEZEN m JAO 8.45 «*.40 9.45 0.15 1.50 Kaj naj rečemo o spisih, ki ste jih pisali o prvi ljubezni? Da so prav vsi po vrsti prijetni za branje, dobro napisani in —kar je morda še najbolj zanimivo — večina vas na prvo ljubezen gleda s šegavimi očmi. Vsaj tisti, ki ste jo že preboleli. Zato tistim, ki vas zdaj muči, velja korajža. Čez mesec, leto, se boste tudi vi najbrž samo še nasmehnili... Kot vedno se je bilo tudi tokrat težko odločiti, kateri spis paj bo nagrajen s knjigo. A ker je knjiga samo ena, je pač treba izbrati. Poslali jo bomo Vesni Tišler iz 8. a osnovne šole heroja Hračiča v Tržiču, ki je posebno občuteno pisala o svoji veliki ljubezni. Čestitamo. Njej in vsem drugim, ki niste nič slabši! Naslov, ki vam ga danes ponujamo v pisanje, je preprost: STARŠI. Vsi jih imate, vsi jim imate radi in vsi vsem grado kdaj pa kdaj na živce s svojimi »nemogočimi« zahtevami, strogostjo, razvadami. Pišite o svojih starših: kaj čutite do njih, kaj na njih občudujete, s čim pa se ne strinjate in boste drugačni, ko boste sami starši. Vaše spise, pesmi in risbe pričakujemo do konca februarja. Res ne vem, zakaj me starši večkrat nočejo razumeti. Naj vendar pomislijo, kaj vse so počeli, ko so bili v mojih letih. Tudi jaz moram imeti prijatelje, tako kot oni. Vendar mi največkrat »težijo«, da bom že videla, ko bom kaj prinesla k »bajti( ). Ali res ne vedo, da sem dovolj pa metna, da ne bi kaj ušpičila? Bojana Stanonik, H. cr.OS Petra Kavčiča Škofja I .oka UR.ŠA T£ MAM Daleč si... Čutim, nikdar več se najine poti ne bodo srečale. Rajši starejši imam fante, ki sol od mene, saj se ^3 on i 14.40 f .30 F NAGRAJENI SPIS Že z jutranjo zarjo se mi porodi misel nate. Ko vzide sonce, jo pozlati in polepša. Odpadejo vse hude misli, ki so se nabrale ob razmišljanju, ko ni bilo spanca. Jasen in čist stojiš v mislih pred menoj. Moja čustva so kakor razcveteli cvetovi. Tebi jih poklanjam. Sem in tja se med dnem utrne misel, ki poleti k tebi. Kje si, kaj delaš? Misliš tudi ti name? Se bova še kdaj srečala? Povsod si ti, tvoje oči in tvoj glas. Prav tako, kot je svet topel in svetel v poletnih dneh, tako je tudi meni, ko zagledam tvoj obraz. Ljubezen do tebe je kot silen vihar, ki vrtinci in kodra mojo notranjost. Morda pa je to samo zaradi mladosti, ki blesti v mojem srcu. Lo zakaj je mladost tako ujeta v sanje? Morda zato, da ostane lepa in čista. Tvoje modre oči mi omamljajo glavo. Kadar zapiha lahen vetriČ, ti svetlo rjavi lasje narahlo zaplapola jo. Simpatičnost izražaš tudi s svojo vitko postavo. Si preprost in razumevajoč. Kadar se srečava, mi pokloniš neskončno lep nasmeh. Hvaležna sem ti za ta nasmeh. Nikoli ne boš izvedel, da si fant mojih sanj. Ti presneti fant! Zmešal si mi glavo. Obožujem te. Vesna Tišler, 8. a r. OŠ heroja Bračiča Tržič SPLETKE PRVE IJUBK-ZNI — Narisala Magda Markič, 7. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Mislim, da sem se prvikrat za ljubil, ko sem bil star pet let. Bil sem zaljubljen v sosedovo hči. Toda ona mo ni »šmirglala«. I mola je rada samo svojo igrače in mamo. Razmišljal sem, kako bi bilo h 'po, če bi tudi ona mene imela rada. Hodila b' skupaj v vrtec in se držala za roko. Mamici bi ukradel nekaj denarja, da bi ji kupoval žvečilne, čokolado in bonbone. Vodno bi se skupaj mazala na njenem pesku. Jaz bi gugal njeno lepo rumeno gugal-i.t. o. Pozimi bi se skupaj sanka ta. Naučil bi jo tudi plavati. Čofo-tala bi v topli vodi ali bi se igrala tudi atija in mamico. Branil bi jo pred drugimi fanti. Skupaj bi kraćala risbe za njeno mamico in s flumastri popackala mizo. Igrala bi se slepe miši, skupaj bi se učila pisati črke. Toda kaj, ko mo pa Maja ni marala in ni moglo biti iz. tega nič. Vladimir Ikač, (i. d r. OŠ prof. dr. Josipa 1'lemlja Bled LISTEK IZPOD KLOPI Ko sem se prvič zaljubil, sem bil še zelo majhen. Star sem bil komaj sedem let. Rad sem imel deklico z imenom Maja. Oba sva hodila v isti razred. Med poukom mi je delala veliko preglavic s pogledi. Na ta ra čun som bil tudi večkrat kaznovan ali sem drugače »nastradal«. Nekega dne smo zopet imeli .slovenščino. Učil nas je zelo strog Učitelj, Ravno takrat, ko mo je Maja pogledala, sem bil vpra m Zaradi njenega pogleda som bil zbegan in nisem nič znal. Dobil som cvek. Doma pa sem bil še našeškan. Mitja Bradaškja, 7. c r. OŠ Matije Valjavca Pre Kjerkoli si... Slutim, od nekdaj že se misli moje s sanjami prepletajo. Mojca Jarc, 7. a r. OŠ Matije Valjavca Preddvor vrstniki tako sramujejo ko!l0 F se dekleta v prvem razreda j~ E saj smo še vsi tako neumng 15 c ljubezni zelo nerodni. jg 45 p Nuša Soklič, fi. d r. OŠ prf 9 Josipa Plemlja Hlod v/ - ti! Amer Zadoščal mi je njen pogleu, u je razkrival, da tudi ona ni tako »hladna« dO mene, kot se je sprva zdelo. To so bili najlepši trenutki mojega življenja. A. U.H.e r.OŠ IVtra Kas cica Škofja l.uLi Oči se mi obrnejo proti oknu. Ze stopim korak naprej! kaj me zaustavi. Ne, ne in ne, preveč bi me bolelo. Pozal moram, pa čeprav me od njega pogostokrat loči le par meti par centrimetrov. Kolikokrat sem gledala skozi okno v uj da bo le prišel iz hiše. To hišo sem prav sovražila, v njej je noč, večino dneva. Ko pa je prišel ven, je sedel na motor in peljal. Vedela sem, kam. K njej. K njej, ki sem ji tako zavid sovražila. Ko bi vedel, koliko noči sem mislila nanj, ko bi vedel mi vztrepeta srce, vsa so tresem, ko ga vidim. A on mi le o s hladnim in odrezavim glasom. Pa vendar ga imam radu • klor bo stala njegova hiša poleg naše in bo on bival v njej , časa bo .»mo moj. Koliko srečnih trenutkov sem pričaral* kokrat sem naju videla tesno objeta m zaljubljena. Potem 1 da bi se razbil kozarec, pok, in sanj je konec in vem, da on 110 bo moj. Koliko slik se odvrti v glavi, ko zazvoni m je na on. Ja, saj vem, k mojemu bratu (e prišel, ne k meni. O vrata, tam je On, princ mojih sanj. Lepi, črni gosti lasje mil jo na čelo, izpod čela pa gledaj«) najlepše oči, n«', niso mod ve so in lepo se svetijo I'a njegove čutne ustnice, globok lederTn lep a zagorela polt. Kako zelo poznam njegove poteze, nje^i, ki se in izgovorjave, pa lep nasmeh, ki je zame lepši kot vse bbt -i 31. januarja 1387 7.55 Poročila 8.00 Glina 8.10 L. Suhodolčan: Piko Dinozaver 8.20 Ne daj se, Floki, 3. del 8.50 Naša pesem, 5. oddaja 10.20 Obiskujemo slovenske muzeje in galerije: Zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani 11.10 Mir in razorožitev: Kot cvetje svetlobe, ponovitev 10. dela dokumentarne serije OZN 11.40 Propagandna oddaja 11.50 Crans Montana: SP v Smučanju — smuk (m), prenos 13.00 Poročila 14.15 Aleksander Veliki, ameriški film 16.25 Spoznavajmo naše morje: Življenje na skalni obali in trdnem dnu 16.55 Poročila 17.00 Tuzla: DP v košarki (m) — Sloboda DitaBosna, prenos 18.25 Da ne bi bolelo 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Knjiga 19.30 TV dnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Propagandna oddaja 20.15 Portret Jamesa Earla Jonesa 20.45 Claudine, ameriški film 22.15 Propagandna oddaja 22.20 TV dnevnik 22.35 Eempsev in Makepeace, 3. del angleške nanizanke l Oddajniki II. TV mreže 14.55 Test N5.10 Denver in Rio Grande, ameriški film 16.50 Goskica Rumenka, otroška predstava 18 35 Premor [18.40 Dallas, ameriška nadaljevanka 119.30 TV dnevnik in magazin 120.10 Premor 120.15 Jazz 120 45 Poročila '20.50 Oddaja iz kulture —«»21.20 Večerna glasbena scena: —i Svečani koncert ob dnevu sek ZN H23.20 Premor '23 25 Noč z vami 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Podarim—dobim 20.10 Propagandna oddaja 20.15 M. Krleža - I. Štivičić: Potovanje v Vučjak, I. del Oddajniki II. TV mreže 8.40 Poročila 8.45 Oddaja za JLA in igrani film 17.15 DP v rokometu (m) — CZ:Proleter Naftagas 18.30 Mali koncert 18.45 Dediščina za prihodnost, oddaja iz kulture 19.30 TV dnevnik 20.00 Moja domovina, dokumentarna serija 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.05 Narodna glasba 21.55 Gova, 5. del španske nadaljevanke 22.55 Kronika Festa PONEDELJEK 2. februarja i a »NEDELJA al« ^ 1. februarja 40 8.45 8.40 9.45 0.15 1.50 3.00 I4.40 i.30 ,7.05 ci so I .i st i° k',;? |Q zredi |Q »umni |5 845 Poročila Živ žav Lutke in Lutki Dunja, otroški film Dempsev in Makepaece, ponovitev 3. dela angleške nanizanke Crans Montana; SP v smučanju — smuk (ž), prenos Poročila Malu, I del brazilske nadaljevanke Poljub smrti, ameriški film Poročila Propagandna oddaja Ex Libris Slovenci v zamejstvu Risanka Propagandna oddaja Danes: Kino 9.20 Periskop: Gradovi 9.55 Športnik Billv, ameriška risana nanizanka 10.20 Kam, kje, kako med počitnicami 10.30 Ex Libris 11.30 Risanka 11.40 Propagandna oddaja 11.50 Crand Montana: SPv smučanju — superveleslalom, (m) prenos 16.10 Šola smučanja: Tek na smučeh, I. del 16.25 Zrcalo tedna 16.45 Propagandna oddaja—superveleslalom 16.55 SP v smučanju, posnetek iz Crans Montane 17.25 Poročila 17.30 Mavec 17.45 Ne daj se, Floki, 4. del nanizanke TV Zagreb 18.15 Republiška revija MPZ Zagorje 86, 5. oddaja 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 1900 Danes: Obzornik 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20 00 P.Scott: Dragulj v kroni, 6 del angleške nadaljevanke 20.50 Propagandna oddaja 20.55 Aktualno 21.35 D. Božič. Kralj Lear, operna predstava SNG Maribor 22.35 TV dnevnik Oddajniki H. TV mreže 16.00 Dober dan, šport 17.10 TV dnevnik 17 30 Nekaj pomembnega ti imam povedati, otroška serija 17.45 Vukov kotiček, otroška serija 18 00 Beograjski TV program 18.55 Premor 19 00 Indirekt 19 30 TV dnevnik 20 00 Po poteh spoznanj, znanost 20.45 Včeraj, danes, jutri 2100 Mali koncert Jadranke Jovanović 21 15 Svet danes,. zunanjepolitična oddaja 2150 Plavajoče gledališče, ameriški film DEŽURNI VETERINARJI 30. -tt.2.1«W7% tu občini Kranj in Tržič Ud f> do 22. ure Živinorejsko—veterinarski zavod dolenjske, tel.: 22 - 781, ali 15-779, od 22. do 6. ure, tel.: K-518 ._.- vet. za obfilnp Škofja I,oka Murko Oblak, dipl tel.:60-577 ali 44-518 /.a občini Radovljica in Jesenice Dominik Hupnik, dipl. vet. tel.: 25-779. ,JMbXUIMI »r meti no v u| njej je otor in 0 zavid 1 vedel ni le o o m rude • V 111« M ričurah Potem i l, da on n je na neni. O asje mil !SO modi AmeriSki film Moj« lepa ioferka |e lahkoU... ljubezenski, globok leden najbolj gledanih filmov po svetu Pripoveduje o dekle • ž,, [»dej ki se zaposli kot šoferka v podjetju za sposojanie luksuz i .,. hd"h avtomobilov To je bilo dotlej seveda le moško delo Kole P jo skušajo onemogočiti, po raznih peripetijah pa se mora fcstnikov sin odločiti ali jo odpusti ali oženi 1 T ,n Popoln, začetnik.,« angleški glasbeni film, ki je namenjen ,l ,e , iladim vnetim za glasbo, pesem in mlado ljubezen. Dogaja prav ka (* Londonu v zadnjem vročem poletju petdesetih let po klu •O, ■ |»* || in kavarnicah Soha Glavni junak, 19- letni fotograf, po nenl I« [uia ponovno osvojiti izgubljeno ljubezen njegove Suzane, vsega. U,„!ne kreatOftUl Pri tem n.o... -.k../, ttOViln« ..v.infue v KI tisto kairih se pojavljajo glasbeniki, nasilneži, rasisti. Preden mu vti nolid»pe se Suzana poroči z drugim, mladi fotograf pa sprevidi, »kina zavora je pri napredovanju mladih svet odraslih, ki ho 1 m J l na določen naćih izkoristiti na novo odkriti svet najstnikov lubila vd lm je poln dobre glasbe, igra pa tudi sam David Bovv.e ' '■il-st, J lin." i ruuuvD, im du'u" " wmm i pravim |ja nas rj| ))ra vprašanj« pravic« do alternativnih ž.vljen 'daj. ko. Iih opredelitev v tem izrazito težkem in ideologiziranem ča x.x '• Film je bil nagrajen z veliko zlato areno m številnim drugi tuaSk0'i nagradami L Srečno novo leto'49 je film našega uspešnega režiserja loleta Popova, ki govori o težkih in kr^™^_f**k/J™^^'" TOREK 3. februarja 9.05 9.40 10.05 10.15 11.30 11.40 11.50 16.35 16.45 16.55 17.25 17.30 ,17.45 18.45 18.55 19.00 19.26 19.30 19.55 20.00 21.00 21.05 23.10 Periskop: Vojska Športnik Billv, ameriška risana nanizanka Kam, kje, kako med počitnicami Ex Libris Risanka Propagandna oddaja Crans Montana: SPv smučanju — superveleslalom (ž), prenos Šola smučanja: Tek na smučeh, II. del Propagandna oddaja SP v smučanju — superveleslalom (ž), posnetek iz Crans Montane Poročila Miti in legende: Iz nove zaveze: Kristusovo vstajanje Tedenski zabavnik, oddaja TVSA, I. del Risanka Propagandna oddaja Danes: Obzornik Vreme TV dnevnik Propagandna oddaja Človek in glasba: Glasba na dvoru kralja Ludvika XIV., 2. oddaja Propagandna oddaja Umetniški večer v počastitev spomina pesnika Gregorja Strniša TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 16.15 Test 16.30 Skopje: DP v košarki (m) MZT:Šibenka, prenos 18.00 Izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke — kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV koledar 20.00 Ko se korenin zavemo: Pred viharjem, dokumentarna serija 21.00 Rezerviran čas 21.15 yčeraj, danes, jutri 21.30 Žrebanje lota 21.35 Umetniški večer. Alternativno gledališče 23.05 Kronika Festa SREDA 4. februarja 8.15 Periskop: Lutke 8.50 Kam, kje, kako med počitnicami 9.00 Ex Libris 10.10 Propagandna oddaja 10.20 Crans Montana: SPv smučanju — veleslalom (m) prenos I. teka 11.15 Bustrov svet, ameriški film 12.40 Propagandna oddaja 12.50 Crans Montana: SPv smučanju — veleslalom (m), prenos II. teka 15.35 Šola smučanja: Turno smučanje 15.50 T. Partljič: Ščuke pa ne, ščuke pa ni, 7-zadnji del nadaljevanke 16.45 Propagandna oddaja 16.55 SPv smučanju — veleslalom (m), posnetek iz Crans Montane 17.25 Poročila 17.30 Vijavaja: Josip Jurčič, 3. oddaja 18.15 Doba televizije: Globalna zavest 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes. Obzornik 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Film tedna: Vincent, Paul, Francois in ostali, francosko—italijanski film 21.50 Propagandna oddaja 21.55 TV dnevnik 22.10 Svet na zaslonu Oddajniki II. TV mreže ČETRTEK 5. februarja 16.55 Test 17.10 TV dnevnik 17.30 Banduk, otroška serija 18.00 Za lepše življenje, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke—kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19 30 TV dnevnik 20 00 Mali koncert 20.15 Mejaši, dokumentarna oddaja 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.00 Sarajevo: EP v umetnostnem drsanju — pari, prenos 22.15 Glasbeni večer 23.45 Kronika Festa 8.05 Periskop: Maska 8.50 Kam, kje, kako med počitnicami 9.00 Ex Libris 10.10 Propagandna oddaja 10.20 Crans Montana: SPv smučanju — veleslalom (ž), prenos I. teka 11.15 Športnik Billv, ameriška risana nanizanka 1135 Risanka 11.40 Palčiča, japonska risanka 12.40 Propagandna oddaja 12.50 Crans Montana: SP v smučanju — veleslalom (ž), prenos II. teka 16.55 Propagandna oddaja 17.05 SPv smučanju — veleslalom (ž),posnetek iz Crans Mon tane 17.35 Poročila 17.40 K. Brenkova: Mavrica pisana 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 2000 Tednik 21.00 Vegetina kuhinja in propagandna oddaja 21.10 J. Austen: Mansfield Park, 5. del angleške nadaljevanke 22.00 TV dnevnik 22.15 Mir in razorožitev: Mostovi do miru (Irska), dokumentarna serija OZN 22.45 EP v umetnostnem drsanju (m), reportaža iz Sarajeva Oddajniki II. TV mreže PETEK 6. februarja 9.00 Poročila 9.50 Športnik Billv, ameriška risana nanizanka 10.15 Kam, kje, kako med počitnicami 10.25 Ex Libris 11.25 Risanka 11.30 Benji, ameriški film 16.30 Tednik 17.30 Poročila 17.35 A. Šenoa : Zlatarjevo zlato, 4. del nadaljevanke TV Zagreb 17.50 Anežaki, češkoslovaški film 18.15 Izkušnje in preizkušnje: Dva bloka in mi, dokumentarna serija 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 E. Anhalt: Peter Veliki, I. del ameriško — sovjetske nadaljevanke 20.50 Propagandna oddaja 20.55 Obiskujmo slovenske muzeje in galerije: Dolenjski muzej Novo Mesto 21.40 Peter's pop show 22.00 TV dnevnik 22.15 Vročina in prah Oddajniki II. TV mreže 16.55 Test 17.10 TV dnevnik 17.30 Osmi B, otroška oddaja 18.00 Znanost — Ikone v Makedoniki 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke — kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Dokumentarni večer 21.30 Sarajevo: EP v umetnostnem drsanju -plesni pari (vključitev v prenos) 22.05 Umori v mrtvaški ulici radio žiri 16.55 17.10 17.30 18.00 18.30 18.40 19.00 19.10 19.30 20 00 23.20 Test TV dnevnik Zadnje poletje otroštva, otroška serija In tudi letos Risanka Številke in črke — .kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Gibljive slike in Človek, ki je padel na /.emljo, igrani film Poročila Žiri in Poljanska dolina na Škofja Loka in okolica na Selška dolina na UKV območju 98,2 MHz UKV območju 91,2 MHz UKV območju 96,4 MHz _1. februarja 9.00 Napoved programa — EP in Melodije za vas — iz zgodovine naših krajev 10.00 Tednik — Delo oddelka za ljudsko obrambo — v živo 11.00 Novice in dogodki — Minute za šport in rekreacijo 12.00 Čestitke in pozdravi ____4. februarja 16.00 Napoved programa — EP in Melodije za vas — Človek in kraj 17.00 Minute za šport in rekreacijo — Kako smo gospodarili v preteklem letu — Kulturni koledar za februar 1800 Novice in dogodki — Zgodba iz radijske skrinjice _5. februarja 16.00 Napoved programa — EP in melodije za vas 17 00 Minute za šport in rekreacijo — Nam bo alkoholizem uničil vse dosedanje zdravstvene napore? (v živo) 18.00 Novice in dogodki — Zakajčkova mini šola RADIO PETEK, 30. januarja Prvi program 4.30-8 00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Glasbena pravljica 9 05 Glasbena matineja - 9.35 Napotki za nase goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za 11.05 Ah poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji -12.10 Vedri zvoki - 12.30 Kme tijski nasveti 12.40 Iz glasbe ne tradicije jugoslovanskih naro dov in narodnosti - 13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naših kra jev - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije 14 05 Kratek popoldanski divertimento z muziko starih mojstrov v sodobni preobleki - 14 30 Človek in zdravje - 14.40 - 15 25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja 17.00 Studio ob 17.00 - ih - 18.00 Glasba starih mojstrov - 18.15 Gremo v kino - 19 45 Pojemo in godemo -20 00 To imamo radi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini 22.30 -24.00 Iz glasbene skrinje 00 05-4 30 Nočni program -glasba SOBOTA, 31. januarja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8 05 Pionirski tednik -9.05 Sobotna matineja - 10.05 Dopoldne ob lahki glasbi — 11.05 S poti po Jugoslaviji -11 30 Srečanja republik in pokrajin - 12.10-14.00 Naši poslu šalci čestitajo in pozdravljajo -14.05 Glasbena panorama -16 00 Vrtiljak in EP - 16.40 Lojtr ca domačih 17 00 Studio ob 17.00 - 18 00 Škatlica z godbo 1830 Mladi mladim -20 00 - 23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Od tod do polnoči -00.05-5.00 Nočni program -glasba NEDELJA, 1. februarja Prvi program 5 00 8 00 Jutranji program -8.07 Radijska igra za otroke -9.05 Še pomnite tovariši - 10 05 Nedeljska matineja 11 00 — 13.00 Naši poslušalci če stitajo in pozdravljajo - 1310 Obvestila in zabavna glasba -13.20 Za naše kmetovalce 14 15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15 00 Nedeljska reportaža - 16.05 Humoreska tega tedna — 16.30 Pogovor s poslušalci - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - 20.00 -22.00 V nedeljo zvečer -22.20-23.00 Glasba za prijeten konec tedna - 23.00-4.30 Nočni program - glasba PONEDELJEK, 2. februarja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.40 Izberite pe srnico - 9.05 Z glasbo v dober dan — 9.35 Napotki za naše go ste iz tujine - 10.05 Rezervirano za - 11.05 Ali poznate? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12 10 Veliki revijski orkestri -12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13 00 — ih Iz naših krajev - 13.30 Od melodije do melodije -13.50 Ponedeljkov križemkraž -14.30-15.25 Popoldanski mozaik — 15.55 Zabavna glasba -16 00 Vrtiljak želja in EP - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -20.00 Kulturni globus - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program - glasba TOREK, 3. februarja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za -11.05 Ali poznate? - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 13.00 Danes do 13 00 — ih Iz naših krajev - 13.30 Od melodije do melodije — 14.05 V korak z mladimi - 14.35 Iz mladih grl - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17 00 — ih - 18 00 Sotočja -19.45 Glasbena medigra - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21.05 Radijska igra -Aleksander Marodic. Zadeva or-lando — 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini — 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba SREDA, 4. februarja Prvi program 4.30 -8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje - 8.30 Govorimo angleško -9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za - 11.05 Ali poznate? - 11.35 S pesmijo po Ju goslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 20.00 - Nastop moškega zbora Slava Klavora iz Maribora - 22.30 Zimzelene melodije - 22.50 Literarni nokturno - 00.05-4.30 Nočni program — glasba ČETRTEK, 5. februarja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Rezervirano za - 11.05 Znano in obljubljeno - 12.10 Znane melodije — 12.40 Od vasi do vasi — 12.30 Kmetijski nasveti - 13.30 Od melodije do melodije - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.45 Naš gost -15.10—15.25 Popoldanski mozaik - 16 00 Vrtiljak želja in EP -17 00 Studio ob 17-ih - 18.30 Iz popularne komorne literature - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.45 Lepe melodije - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Večerna podoknica - 00.05-4.30 Nočni program -glasba KRANJ CENTEP 30. januarja:amer. akcij film POLICAJ IZ BEVERLLY HILLSA ob 10. uri, amer. komedija DIR KA CANNONBAL II ob 16., 18 in 20 uri, 31. januarja: amer glasb film ŠKRLATNI DEŽ ob 10 uri, amer. komedija DIRKA CAN NONBAL II ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer filma MOJA LE PA ŠOFERKA ob 22 uri, 1. februarja: amer. pust. film LOV ZA IZGUBLJENIM ZAKLADOM ob 10. uri, amer. komedija DIRKA CANNONBAL II ob 15., 17. in 19. uri, premiera jugosl filma SRE ČNO NOVO LETO 1949 ob 21 uri, 2. februarja: angl glasb film POPOLNI ZAČETNIKI ob 16. uri, amer film OSTRINA BRITVE ob 17 45 in 20 uri, 3. februarja: angl glasb, film POPOLNI ZA ČETNIKI ob 16 uri, amer film OSTRINA BRITVE ob 17 45 in 20 uri 4 februarja: angl. glasb film POPOLNI ZAČETNIKI ob 16., 18 in 20 uri, 5. februarja: amer. film MOJA LEPA ŠOFERKA ob 16., 18 in 20 uri KRANJ STORŽIĆ VER ADO ob 15 30, 17.45 in 20. uri, 5. februarja: amer. komedija NAJBOLJŠI MALI BORDEL V TEXASU ob 16., 18 in 20. uri KAMNIK DOM 30. januarja: amer akcij film POLICAJ IZ BEVERLLY HILLSA ob 16 uri, ital komedija SAMO BOG ODPUŠČA ob 18 in 20 uri, 31. januarja: amer glasb, film ŠKRLATNI DEŽ ob 16., 18 in 20 uri, 1. februarja: amer pust film LOV ZA IZGUBLJENIM ZAKLA DOM ob 16. in 18 uri, amer. ko medija NAJBOLJŠI MALI BOR DEL V TEXASU ob 18 uri, pre miera amer vvest filma SILVE RADO ob 20 uri, 2. februarja: amer komediia DIRKA CAN NONBAL H ob 16., 18 m 20 uri, 3 in 4 februarja: amer film SIL 30. januarja: amer film BREA KDANCE II ob 10. in 16. uri, amer film FX UMOR S TRIKOM ob 18 in 20. uri, 31. januarja: franc komedija GADJE NA POČITNICAH ob 10. in 16. uri, amer film FX ~ UMOR S TRI KOM ob 18 in 20. uri, premiera jap. fant filma VRNITEV GODZI LE ob 22. uri, 1. februarja: slov mlad. film POLETJE V ŠKOLJKI ob 10. in 15. uri, jap. film VRNI TEV GODZILE ob 17 in 19. uri, premiera amer filma OSTRINA BRITVE ob 21 uri, 2. februarja: amer. akcij, film POLICAJ IZ BE YERLLY HILLSA ob 10 in 16. uri, jap film VRNITEV GODZILE ob 18 in 20 uri, 3. februarja: hongk. film ZMAJ BRUCE LEE ob 10 in 16 uri predpremiera amer. ko medije POLICIJSKA AKADEMI JA II - PRVI PODVIG ob 18 in 20 uri 4. februarja: ital. komadi ja ŠTIRI PESTI PROTI RIU ob 10 in 16. uri, amer. film OSTRINA BRITVE ob 17 45 in 20. uri, 5. februarja: amer glasb film SKR LATNI DEŽ ob 10 in 16 uri, ju gosi film SREČNO NOVO LETO 1949 ob 17 45 in 20 uri TRŽIĆ 30. januarja: ital komedija ŠTIRI PESTI PROTI RIU ob 1530 in 17 15 , premiera avstral. pust fil ma NEBEŠKI GUSARJI ob 19 un, 31. januarja: amer. pust film SUPERMAN II ob 16 uri, avstral pust film NEBEŠKI GUSARJIcb 18. in 20. uri, premera amer vvest filma SILVERADO ob 22 uri, 1. februarja: amer glasb film ŠKRLATNI DEŽ ob 15. in 17. uri, amer film MOJA LEPA ŠO FERKA ob 19 uri, premiera amer filma FX-UMOR S TRIKOM ob 21 uri, 2. februarja: amer. film MOJA LEPA ŠOFER KA ob 17 in 19 uri, 3. in 4. februarja: amer. film FX-UMOR S TRIKOM ob 17. in 19. uri, 5. februarja: angl glasb film POPOLNI ZAČETNIKI ob 17. in 19. uri DUPLICA 31. januarja: amer vvest. film VRNITEV MOŽA TRINITA ob 18 uri, jugosl. film SREČNO NOVO LETO 1949 ob 20. uri, 1. februar ja: franc. komedija GADJE NA POČITNICAH ob 15. uri, amer akcij, film POBEG IZ EL DIABLA ob 17. in 19. uri, 4. februarja: amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA II ob 18 in 20. uri, 5. februarja: amer. komedija DIRKA CANNONBAL ob 18. in 20 uri JESENICE ŽELEZAR 30. januarja: amer glasb film ŠKRLATNI DEŽ ob 10. uri, amer. komedija POLICIJSKA AKADE MIJA II ob 17 in 19 uri, premie ra nem. erot filma LJUBEZEN, KOPRNENJE IN EKSTAZA ob 21. uri, 31. januarja: amer ko medija VOJNA AKADEMIJA ob 10. uri, amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA ob 17. in 19. uri, premiera amer akcij krim. filma ZMAJEVO LETO ob 21 uri, 1. feburarja: ital. komedija ŠTIRI PESTI PROTI RIU ob 10. uri, amer komedija POLICIJSKA AKADEMIJA ob 15 uri, amer akcij film ZMAJEVO LETO ob 17. in 19 15, 2. in 3. februarja: amer akcij krim. film ZMAJEVO LETO ob 17. in 19 15, 4. in 5. februarja: nem erot film LJUBE ZEN, KOPRNENJE IN EKSTAZA ob 17 in 19. uri JESENICE PLAVŽ 30. januarja: amer glasb film ŠKRLATNI DEZ ob 16. uri, amer akcij, film ZASLEDOVALCI ob 18. in 20 uri, 31. januarja: amer. komedija VOJNA AKADEMIJA ob 16. uri, nem. erot. film LJUBEZEN, KOPRNENJEIN EKSTAZA ob 18. in 20. urr 1. februarja: amer komedija ŠTIRI PESTI PROTI RIU ob 16. in 18 uri, nem. erot film LJUBEZEN, KOPRNE NJE IN EKSTAZA ob 20 uri, 2. februarja: amer komedija POLICIJSKA AKADEMIJA II ob 18 in 20. uri, 3. februarja: amer komedija NAJBOLJŠI MALI BORDEL V TEXASU ob 18 in 20. uri, 5. februarja: amer. akcij, film ZMAJEVO LETO ob 18. in 20 uri KRANJSKA GORA 20. uri, 4. februarja: amer. film PRVE IZKUŠNJE ob 20. uri, 5. februarja: amer. film MICKI IN MAUDE ob 20. uri BOHINJ 31. januarja: ital. film NUNA IZ MONZE ob 20 uri, 1. februarja: amer. film KARATE KID ob 18. uri, ital. film SRCE IN OKLEPI ob 20. un, 5. februarja: amer. film PRVE IZKUŠNJE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA 30. januarja: amer pust. film SUPERMAN II ob 18. in 20. uri, 31. januarja:amer pust. film SU-PERGIRL ob 18 uri, 3. februarja, amer. film MOJA LEPA ŠOFERKA ob 19. uri RADOVUICA 30. januarja in 3. februarja: amer.film PRVE IZKUŠNJE ob 20. uri, 31. januarja: amer. film KARATE KID ob 18. in 20 uri, 1. februarja: amer. film MICKI IN MAUDE ob 18 uri, amer. film PRVE IZKUŠNJE ob 20. un, 2. februarja: amer. film MICKI IN MAUDE ob 20. uri, 4. februarja: avstral. film ČETRTA NORA MISIJA ob 20. uri, 5. februarja: amer film COTTON CLUB ob 20 uri BLED 31. januarja: amer. akcij, film LOV NA ČLOVEKA ob 18. in 20. uri, 31. januarja in 1. februarja: amer. film POKLIC - KOMANDOS ob 18. in 20. uri, 3. in 4. februarja: amer. melodrama JO-LANDINA SKRIVNOST ob 18. in 20. uri, 5. februarja: amer komedija POLICIJSKA PATROLA ob 20uri POUANE 30. januarja: amer. krim. film DOKONČEN OBRAČUN ob 19. uri, 1. februarja: amer. komedija NORA INVAZIJA NA KALIFOR NI JO ob 17. uri, 3. februarja: amer. komedija POLICIJSKA PATROLA ob 19. uri ŽELEZNIKI 30. januarja: ital film SRCE IN OKLEPI ob 20. uri, 31. januarja: ital. film SRCE IN OKLEPI ob 18. uri, amer. film DIRKA ZA Žl VLJENJE ob 20. uri, 1. februarja: amer. film DIRKA ZA ŽIVLJENJE ob 18. uii, ital film NUNA IZ MONZE ob 20. uri, 2. in 3. febru arja: amer film KARATE KID ob 30. januarja: amer. akcij, film POKLIC - KOMANDOS ob 18. in 20. uri, 31. januarja: amer. krim. film DOKONČEN OBRAČUN ob 20. uri, 1. februarja, amer akcij film LOV NA ČLOVEKA ob 18. in 20. uri, 4. februarja: amer komedija NORA INVAZIJA NA KALIFORNIJO ob 20. uri ŽIRI 31. januarja in 1. februarja: amer. avant. film PLAČANEC ob 20. uri, 3. februarja: amer. vohunski film MATA HARI ob 20. GLAS 8. STRAN REPORTAŽA PETEK. 30. JANUARJA 198] Le tretjina Slovencev lahko do vrha napolni potrošniško košarico ŽIVLJENJE IZ ROK V USTA Kranj, 27. januarja — Kako živimo? Nekateri že s svojo zunanjostjo kažejo, da jim ničesar ne manjka in da si lahko marsikaj tudi privoščijo. Drugi komaj zvežejo začetek meseca s koncem, stiskajo pri vsakem dinarju — ne zato, ker bi bili pretirano varčni ali celo skopuški. Mesečni prejemki jim kratkomalo ne dopuščajo življenja na veliki nogi, omogočajo jim le skromno, previdno prebijanje iz meseca v mesec,iz dneva v dan — skratka: življenje iz rok v usta. Čeprav nekateri trdovratno zagotavljajo, da je statistika največja laž na svetu oziroma le točno seštevanje netočnih podatkov, pa tudi govorice številk dobro predstavlja nič kaj rožnat socialni položaj slovenskih gospodinjstev in vsakdanjik s tankimi denarnicami in napol praznimi nakupovalnimi košaricami. Raziskava o življenjskih stroških in socialnem položaju gospodinjstev v Sloveniji v letu 1986 — izdelal jo je Janez Šumi iz Inštituta za ekonomska raziskovanja — primerja razpoložljiva sredstva (zaslužek) s povprečnimi življenjskimi stroški in ugotavlja, da le vsako tretje gospodinjstvo v Sloveniji lahko pokriva povprečne življenjske stroške, ki so novembra lani znašali za dvočlansko družino 210 tisoč dinarjev, za tričlansko 316 tisoč, za štiričlansko 404 tisočake, za družino s petimi člani 467 tisoč dinarjev, za šestčlansko 561, za sedemčlansko 643 tisoč — in tako naprej. Vsako sedmo gospodinjstvo ne more kriti niti minimalnih stroškov, ki so po oceni za lanski november bili za enočlansko gospodinjstvo 64 tisoč dinarjev, za dvočansko 119, za tričlansko 185, štiričlansko 239, petčlansko 292, šestčlansko 342 in za sedemčlansko družino 400 tisoč dinarjev. Vsako petindvajseto gospodinjstvo v Sloveniji ima že resne težave, kako preživeti in se prebiti skozi mesec, saj s svojimi prejemki ne pokrije niti najnujnejših izdaktov — za hrano, obleko, obutev, stanovanje, elektriko, ogrevanje... V najboljšem položaju so tričlanske družine, v najslabšem tiste s petimi, šestimi, sedmimi ali več člani; težko pa živijo tudi najmanjša, eno— ali dvočlanska upokojenska gospodinjstva. Življenjske stroške so izračunali na osnovi tako imenovane potrošniške košarice, v kateri je le štiristo od skupno 2500 dobrin, ki jih uporabljajo slovenska gospodinjstva. Košarica ni posebno bogata, saj so po mne- 87 delavcev iz organizacij združenega dela, ki imajo sedež v kranjski občini, je lani do tričetrtletja zaslužilo povprečno 60 do 80 tisoč dinarjev, več kot polovica 100 do 120 tisočakov, slaba tretjina 80 do 100 tisočakov, 49 delavcev pa povprečno več kot 180 tisoč dinarjev. nju tistih, ki se na to dobro razumejo, v njej zajete le povprečne potrebe, ki tudi ustrezajo doseženi stopnji družbenega in gospodarskega razvoja. Največ gre za hrano, ki v življenjskih stroških tričlanske družine predstavlja 29 —odstotni delež za oblačila in obutev 11,8 odstotka za prevozna sredstva in storitve 15,8 odstotka, za ogrevanje in razsvetljavo 5 odstotkov, za izobraževanje, kulturo in razvedrilo 7,6 odstotka... V gospodinjstvih s podpovprečnimi mesečnimi prejemki se deleži za hrano, obleko, obutev, stanovanje in druge najpotrebnejše dobrine še poveča- jo, in to predvsem na račun razvedrila, izobraževanja, kulture in drugih dobrin, ki se jim ljudje lahko najprej odpovedo. Čeprav so bili lani osebni dohodki na Gorenjskem in tudi v Sloveniji več kot enkrat večji kot leto prej, so bili realno še vedno za 14 odstotkov nižji kot pred osmimi leti. V družinah z dvema, tremi ali več otroki so se v kriznih časih znašli še v posebej hudih škripcih, zato so odvisni od različnih socialnovarstve-nih pomoči. Nobena skrivnost ni, da je lani vsako četrto gospodinjstvo v naši republiki prejemalo eno od pomoči, da se je število prejemnikov varstvenega dodatka k pokojnini v času 1981-85 povečalo za skoraj polovico, enkratne denarne pomoči za 54 odstotkov, da se število upravičencev še povečuje... Slovenci smo imeli najvišji standard pred devetimi leti; pred štirimi leti je bil, sodeč po anketi v piibližno štiri tisoč slovenskih gospodinjstvih, že za okrog 15 odstotkov nižji. Predlani se je standard (če gre verjeti raziskovalcem) začel spet dvigovati, vendar pa še vedno ni dosegel ravni iz leta 1978. Vsaka tretja družina prejema pomoč Miha Ranter, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Kranj: »Skupnost socialnega skrbstva, center za socialno delo in sindikat bomo letos na pobudo predsedstva občinske konference SZDL Kranj ponovili raziskavo o socialnem stanju gospodinjstev v kranjski občini, na osnovi katere bomo lahko natančneje ocenili, kakšen je njihov dejanski položaj. Za zdaj vemo le to, da vsaka tretja družina v občini prejema eno od oblik so-cialnovarstvene pomoči, da je predlani 630 gospodinjstev dobivalo pomoč za plačilo stanarine, da je ob tričetrtletju minulega leta deset organizacij združenega aela imelo povprečje osebnih dohodkov nižje od 90 tisočakov, najnižjega pa Brivsko —frizersko podjetje in Samopostrežna restavracija. Ocenjujem, da življenjski standard ljudi še na- prej pada in da to posebno občutijo tisti, ki nimajo dodatnega zaslužka in ne možnosti, da bi nekaj hrane ali kar vso pridelali doma, čeprav bi moral delavec v osmih urah zaslužiti toliko, da bi lahko dostojno živel in se mu ne bi bilo treba dodatno izčrpavati še s popoldanskim delom.« Primerjajmo delavca, ki zaslužita 130 in 350 tisoč dinarjev. Za hrano odštejeta enako, na primer, vsak po 80 tisočakov: prvi 61 odstotkov plače, drugi 23. Ko se hrana podraži, denimo, za 30 odstotkov (na 104 tisočake), mora prvi nameniti zanjo 80 odstotkov osebnega dohodka, drugi 30. »Škarje« se odpirajo, razlike povečujejo... Četrtina dela le za preživetje Ciril Ažman, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Radovljica: »Če je bila vrednost potrošniške košarice ob koncu minulega leta okrog 370 tisoč dinarjev, potem je zanesljivo, da je več kot polovica delavcev v naši občini ne more do vrha napolniti. Povprečni osebni dohodek za leto bo po oceni znašal od 130 do 135 tisoč dinarjev. Delavcev, ki bi povprečno zaslužili manj kot 66 tisočakov, kolikor je od sredine januarja dalje tudi zajamčeni osebni dohodek, je le nekaj. Največ jih sodi v plačilni razred med 80 do 110 tisoč dinarji. Najslabši so osebni dohodki v tekstilni in v delu kovinske industrije ter v komunalni dejavnosti. Sliko socialnega položaja gospodinjstev nekoliko izboljšuje popoldanska zaslužkarska dejavnost. V naši občini, je veliko »polkmetov«, ki imajo zemljo in s tem možnost, da vsaj ozimnico pridelajo doma. Ljudje, ki nimajo takšnih in drugačnih možnosti za zaslužek, so na meji življenjskega standarda. Mislim, da četrtina delavcev v občini ne dela za nič drugega kot le za preživetje oziroma za najnujnejše življenjske dobrine — hrano, obleko, obutev, stanovanje, ogrevanje, razsvetljavo... Sindikat ne more pomagati, lahko le opozarja. Gorenjci smo na pobudo gradbenih in gozdnih delavcev, ki menijo, da 8245 dinarjev na mesec ne "adošča za prehrano na delu, sprožili v republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije akcijo, da bi delovne organizacije namenile zaposlenim večji znesek za prehrano. Republiški svet je že priporočil organizacijam, naj za januar in februar, dokler to vprašanje ne bo rešeno na zvezni ravni, izplačajo delavcem akontacije v višini 14.160 dinarjev.« 80 odstotkov upokojencev na Jesenicah dobi — kot smo lahko pred kratkim prebrali — mesečno pokojnino, nižjo od 100 tisoč dinarjev. Če vemo, da morata od železarske pokojnine živeti dva (veliko železarjevih žena je bilo nekoč doma), potem je jasno, kakšen je njihov socialni položaj. • Marica Kunšič s Slatne pri Begunjah, vodja trgovine v Za-pužah: »Ljudje kupujejo predvsem osnovna živila — mleko, meso, kruh, sladkor, olje, zelenjavo — in tudi ne več toliko na zalogo, kot so nekdaj. Veliko sprašujejo po črnem kruhu, ki je za 150 dinarjev cenejši od belega, vendar ga dobimo le 30 odstotkov od naročenih količin. Zelo dobro gredo v prodajo tudi piščanci, ki so od vsega mesa še najcenejši.« • Erika Marolt iz Radovljice: »Delam v hotelu v Podvinu kot vodja recepcije in zaslužim na mesec 170 do 180 tisočakov. Živim pri starših v skupnem gospodinjstvu. Mamina plača gre za hrano, očetova za druge nakupe. Za hrano mi ni treba posebej plačevati, zaslužim si jo z delom doma, včasih pa jem tudi v hotelu, kjer je za prehrano zaposlenih dobro poskrbljeno. Luksuza si ne morem privoščiti, ker varčujem za stanovanje« • Marjeta Bukovnik iz Begunj: »Smo petčlanska družina. Zaposlena sem v trgovini v Zapužah, mož v Elanu, otroci obiskujejo osnovno šolo. Na mesec zasluživa skupaj 300 tisoč dinarjev. Ko od tega zneska odštejeva za hrano, obleko, obutev in drugo najpotrebnejše, nama ostane le še nekaj malega. To vloživa v hišo, ki še ni povsem dokončana.« • Marjan Šivic iz Bohinjske Bistrice: »Delam v Verigi, žena v Alpetouru. Na mesec zasluživa od 260 do 270 tisoč dinarjev. Več kot tretjina plače gre za hrano, ostalo več ali manj za obleko, obutev, elektriko, ogrevanje, šolo... Avtomobila nimava, ker bi ga težko kupila in tudi vzdrževanje bi bilo predrago. Navajena sva živeti skromno, več privoščiva le otroku. Po modi se ne moreva oblačiti in tudi na večerje ne hodiva po gostilnah, le jaz si včasih privoščim kakšno pivo.« • Janez Dornik s Podhoma: »Z ženo, ki ima za 28 let delovne dobe 58 tisoč dinarjev pokojnine, imava majhno kmetijo; rediva šest glav živine in oddajava mleko. Bivava v nedograjeni hiši, vendar je ne misliva dokončati, ker nima smisla. Stara sva in sama. Hrano pridelava doma, nekaj malega si še kupiva, sicer pa že od mladih le okušava revščino in skromno življenje in nama tudi zdaj ni težko.« • Vera Petrovčič /. Jesenic: »Zaposlena sem v Almiri, kjer z nadurnim in nočnim delom zaslužim od 130 do 140 tisoč dinarjev na mesec. Smo štiričlanska družina — mož, jaz in dva otroka. Živimo v družbenem stanovanju, zemlje nimamo in moramo zalo vse kupiti. Krompir, zelje in fižol so pri nas kar pogosto na mizi. Pri solati je treba že premisliti, kolikokrat bo na jedilniku, saj kilogram stane okrog tisoč dinarjev. Podobno je z mesom. O večerjah v gostilni ni govora; vse, kar si privoščimo, je to, da gremo večkrat domov v Žiri in vsako leto na morje.« • Angelca Jan z Brezij: »Delam v Almiri in zaslužim 150 tisoč dinarjev na mesec; mož, ki je zaposlen v Železniškem gospodarstvu, nekaj več. Imava dva otroka, ki hodita v osnovno šolo. Hrano pridelava doma na kmetiji. To je veliko vredno, je pa zato tudi več dela. Mož še p ed odhodom v službo vse postori v hlevu, veliko dela pa naju čaka še tudi potem, ko se vrneva s »ših-ta«. Luksuza si ne privoščiva, varčujeva, ker nameravava graditi hišo.« C. Zaplotnik Stari, dobri preskušeni recepti TRI TONE F 'ŽAVBCE' Kranj — Večina zdravil je pripravljena industrij^ bimo na recepte. Le še manjši del pripravljajo vffti; drugega kot le zdravila na recept: razne maže, w< drugem delu, ki ga opravljajo njihovi galenski Ifto Marsikdo je že slišal za to, brez dvoma slavno mazilo za otroške ritke. Lani so ga v ga-lenskem laboratoriju kranjske lekarne namešali točno 2730 kg in ga v nekaj deset tisoč lončkih prodali predvsem v Kranju in Škof j i Loki. Velik »odjemalec« tega učinkovitega in obenem poceni zdravila za nežno otroško kožo pa je Bolnišnica za porodništvo in ginekologijo v Kranju. Toda več kot dve desetletji star recept pokjonega kranjskega zdravnika ni nobena čudežna formula, saj znajo domala enaka mazila narediti tudi v drugih lekarnah, in to iz enakih sestavin. Toda sloves je pač sloves, zato ni tako redko, da nekdo iz Maribora naroča Fajdigovo mazilo prav v kranjski lekarni ali pa da škatlice pošiljajo po povzetju tudi v druge republike. Tole o žavb'ci morda zveni kot reklama. Pa ni! Saj je mazilo samo sploh ne potrebuje, ko pa se je leta in leta obdržalo na seznamu drugih zdravil v laboratoriju kranjske lekarne. Kar zadevo reklamo, so namreč farmacevtski predpisi zelo strogi in nedvoumni. Zato ne pričakujte, da bomo zapisali, kako ta in ta čajna mešanica, ki jo pripravljajo v kranjski lekarni, zanesljivo pomaga proti temu in temu. Žal to ne gre. Veliko bolj zanimivo je vedeti, da so lani v lekarni pripravili dobre pol tone čajnih mešanic in jih dali v 7200 vrečk, pripravili pa so še 11 tisoč vrečk drugih čajev. Verjetno je koristno in tudi razvedrilno, če čaje nabiramo sami (pa še poceni je). Vendar pa ne moremo nikoli vedeti, al; imajo rastline, ki smo jih nabrali za čaj, v sebi toliko zdravilnih učinkovin, da so res zdravilne. Lekarne dobiv čaje od grosistov, kjer pre dobro opremljenih laborat" hih ugotavljajo njihove ses vine. »Naša naloga pa je, daj enkrat preverimo, ali je tO' rastlina s takim in takim■ nom. Za dokazilo je dosti poznavnih znakov, čeprav nekateri vidni le pod mi» skopom« je povedala magis" Breda Kosirnikova, v° kranjske lekarne. »Le tako' more priti do zamenjav. Cej bi se vseeno zgodilo, običa ne bi bilo posebne škod4 zdravje. Potem to ne bi zdravilni čaj ,temveč osvez^ napitek. Zato pa tudi pazi" da po koncu uporabnosti I je najboljši le eno sezono ^ kih vrečk ni več na P°'!c& Prav zaradi takšnih pravil^* karna ne more odkupovati rovnic ali kamelic neposredni od nabiralcev, saj nima dam. moderno opremljenega anaPt skega laboratorija.« Kaj še delajo v galenskjjft) laboratoriju? Lani so s sir™ napolnili 28 tisoč steklen* raznih drugih mazil je bil° 52 tisoč lončkov... Po tem, Kc ko zavojčkov s kombiniran1 'ef praški naredijo v lekarni. B sklepali, da ljudi krepko glava. Lani so namreč naf^0 5 kar 40 tisoč zavojčkov. ^°ni^ mešanica strojno preme-^.^ se začne zamudno ročno P'1 ^ ranje. Radi bi si pomagajl ^ strojem za tabletiranje Pj ? škov, »razgrinja načrte dtfj I torica delovne orgnizacijeJI renjske lekarne magistra narda Burdvchova. Pa ne, zato, da bi odpravili ročno«! kiranje, pač pa bo to način.', ko bi v izrednih razmera!1, tro pripravili dovolj take zdravil, po katerih bi povp»-"ji-vanje skokovito poraslo. vjjJj kih razmerah poraste tudi y*i 90 let prof. Cirila Jegliča, strokovnjak^ plodnega pisca SOCIALIST P0| Kdo od Slovencev ne pozna arboretuma Volčji pot0^I^ ti, in od Zagrebčanov parkov na Medveščaku in n^Jja! Leninovem trgu? Splitčani so ponosni na svoje P° I| vito urejene parke ob Titovem domu na Užiški. ^etjk nov pa vse do Makedonije je njegovo delo. Ciril J^JJ vojno in še po njej edini strokovnjak za krajinah i 1 Ljubezen do zemlje in rastlinja je bila v Cirilu Jegliču že v otroških letih, ko je iz Ljubljane hodil na počitnice v rojstni kraj matere Minke Mal v Pretrž pri Moravčah in v očetovo Tuhinjsko dolino. Agronomijo je študiral na'Dunaju, diplomiral pa je leta 1922 v Zagrebu. Da se je posvetil vrtnarstvu, ima največ zaslug njegovo dornavsko obdobje. V Dornavi je bil namreč domači učitelj pri gra.ščaku Pongr.it zu, čigar vrt in baročni francoski park sta slovela tudi prek naših meja. Domači vrtnar Va-vra, Čeh po rodu, je na mehko dušo mladega Cirila še prilival ognja. Tudi v naslednji službi, pri velevrtnarskem podjetju Vrt v Mariboru, lastnika Dža-monje, je pridobil veliko znanja. Džamonja je namreč novo vzgojene sadike kupoval po vsej Evropi. Njemu gre zahvala, pravi Ciril, da je Jugoslavija v tistem zgodnjem času dobila toliko bogatin vrtnih kultur. Iz Šlezije je nabavljal dali-je, perone... Žal je podjetji1 prav zaradi tega propadlo. Prof. Ciril Jeglič je deloval po vsej Jugoslaviji, povsod so ostali sledovi njegovih rok, zamisli, načrtov. Deloval je v kmetijskih šolah na Grmu in v Mariboru, izpopolnjeval se je tudi v inozemstvu. Od začetka 1932. leta je vodil novo srednjo vrtnarsko šolo v Božjakovini, kjer je vzgojil naše prve vrtnarske tehnike. V letih tik pred vojno je bil v Zagreb1*j/ \ šef oddelku za javne n*?jf 1 Takrat uredil prvo mooy v otroško igrišče. Tja je Prin^ >' in tudi uresničil idejo o t] nem in socialnem urbanl j< t) v zazidanem okolju. O tl'(tij J> veliko predaval doma in v f 2 ni. Dr. Oto Frangeš mu J^J i predavanju na Pučkem v^l s liscu veselo stisnil roko r J P »Postali ste socialist P0^ jj sorte!« Smilili so se mu 0 jq\ * ki niso imeli svojih tra^jV ' vrtov in igrišč kot tisti Ltf f /, igrebcuni ga prav .m''1'1 ' . ' ga ne bodo nikoli pozab'"'-.f r Potem so prišli ustašk'j/. in vrnil se je v Slovenij0' J$ . 1946 je bil imenovan za fy/ telja Inštituta za vrtnoj 1 .\i Slovenije. Predaval J I] PETEK, 30. JANUARJA 1987 - REPORTAŽA .9. STRAN @®IMS3KHJ©lSIGtAS tDlGOVE l*po zavita v tabletkah, škatlicah, ampulah jih do-' J Viških laboratorijih. Ljudje pa potrebujemo še kaj ' in čaje še vedno pripravljajo v lekarnah — ob •ftoriji. c$*pljice za oči v kranjski lekarni " 7» komori. — Foto: L. M. ',j!c'na vseh drugih zdravil iz ;(X}enskega laboratorija in tudi 3VT*gistralnih zdravil, ki jih de-iaWio po zdravniških receptih. ' i^ga skupaj naredimo zdaj kS 30 odstotkov zdravil, dru-'r,J? so že narejena zdravila far-a iTevtske industrije.« !jL ^rav v vsaki lekarni radi ■fi dij° kaj tudi po prineše-n* ^rn receptu, lonček ali dva — Plvečkrat so to toniki ali zu- 'v.^ja mazila v lepotne name- ^a vecm0 »svojih« izdelaj izdelajo v velikih količinah. ' Nt anJe nekaterih zmesi, v trcrm s0 tudi Prašnate sestali"6' 'e Pravo težaško delo, ki P3|\stroj ne more nadome stiti. {Jr kot tri kilograme v posodi tudi za vajene (večinoma **ske) roke preveč. Dosti la- j^je /. mazili: Fajdigovo mazi-:>5Cwarede v mešalcu, še najbolj jjtdobnem stroju za mešanje ^3?^a- Trideset kilogramov na-k J^šajo naenkrat, na dan pa ga TJff^dijo po 120 kilogramov. V * ^Oratorij u ob določenih dne-delajo praške, drugič me- izdelujejo v aseptični, brezpra- šajo mazila ali tekočine. Vse to pa zato, da se sestavine, ki zaidejo tudi v zrak, ne bi mešale med seboj, četudi gre seveda za zelo natančne postopke. Še najtežje je izdelovati kapljice za oči. V lekarni naredijo na leto okoli 30 tisoč litrov destilirane vode za potrebe vseh lekarn na Gorenjskem. Večina te vode ima oznako aqua purifikata, očiščena je s posebnimi smolami, za nekatere namene pa jo še posebej sterilizirajo in destilirajo. Najčistejšo vodo v posebni brez-prašni in aseptični komori uporabljajo skupaj z zdravilno učinkovino za očesne kapljice. Komoro so izdelali v Iskri Šentjernej, ki izdeluje največ lekarniške opreme pri nas. Včasih se s kakšnim izdelovalcem lahko dogovorijo o stroju oziroma spremembah stroja, ki se sicer uporablja v druge namene. Žal pa vsa druga lekarniška oprema, ki jo imajo lekarne čez mejo, ostaja našim predvsem želja. r m k*Vrtnarstvo, krajino in parkovstvo,ter fEBNE SORTE uma Juliana v Tren-/oKv Krešimirovem, zdaj Jie> Beograjčani na čudo-^r*mors^e» prek Brio- tV tejanje parkov. \\ *Vii vrtnarski šoli v Celju, t>(wFGdni profesor na Agro-VU»k' in gozdarski fakulteti iV5b,Jani, 1952. leta pa je bil {4 ^^°van za kuratorja arbore- tU: 3 H A A Volčji potok. Iz nekda-\% ^ouvanovega parka z ty 1*>0 lesnatimi iglavci in S azhčnimi iglavci (nekaj ^irju 0 Je bilo eksot), je že v ^ '?tm "astal arboretum s ?lj • .^soč lesnatimi rastlina- >^vil^r° Pa ^e naraščalo tudi H v°. zbranih trajnih sadik. Nd 1 ^ potok je Ciril Jeglič 'l^1! ureditveni načrt, ure *\oJe tuc*' P°^< ki so jih poi-i 'VniL?''P° znanih sadjarjih. Jititut 1 P°tok bi m0ral biU 1 za študijske namene. \j Za obogatitev je bil že n- ©ne-. *q Ponovoletne misli ŠE VEDNO BO LEPO! Ta teden se je luna spremenila v četrtek, 29. januarja, ko je bil mlaj, v četrtek, 5. februarja, pa bo ob 17. uri prvi krajec. Po Herschlovem vremenskem ključu, ki napoveduje vreme po tem, v kateri uri dneva se luna spremeni, bo vreme še naprej kar lepo in prijetno. Po tem ključu bo vreme zanesljiveje lepo, čim bliže polnoči se luna spremeni, in tem bolj bo grdo, čim bliže poldnevu se spremeni luna. Vremenski pregovori za SVEČAN - TALNIK Za vas: Svečnice dan zima van »To je laž,« reče Blaž. Kolikor škerjanček prej žgoli, toliko po svečnici molči. Odnaša rada sneg nam sveta Doroteja, če pa ne najde ga, ga rajša še nareja. Več je vredno prihranjeno jajce kot sneden vol Dahnili so da Na Jesenicah: Saša Podbelšek in Stanislav Novak z Jesenic; Zdenka Barišič in Momčilo Stanišićz Jesenic. V Skofji Loki: Vesna Mihovec m Srečko Bogataj iz Škofje Loke; Karmen /kič in Branko Vončina iz Žirov; Anka Logon-der in Branko Kalan iz Škofje Loka. V Kranju: Majda Štular in nez Marinko; Renata Seve\ in Branko Benčevič; M., Primožič in Slavko Bejet Marta Zakrajšek in Jakob / gar; Borka Cene in Braco lakovič; S nežana Milojeviv Branko Obad; Ida Bokore Julij Jagrič; Marija Jagodu Andrej Markun; Dragica letič in Branislav Jeničijeviv Nagradna križanka Naša Klavdija je izžrebala naslednje reševalce navadne skandinavske križanke: 1. nagrada Natalija Majes, Kropa 104, 2. nagrada Maša Šmid, Jesenovec 2, Železniki, 3- nagrada Jožica Krajne, Potrčeva 35, Ptuj. *a današnjo križanko razpisujemo tri nagrade: j nagrada: 3.000 dinarjev I. nagrada: 2.000 dinarjev W. nagrada: 1.500 dinarjev NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve pošljite do srede, 4. februarja, na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa rvranj, Moše Pijadeja 1, Kranj (nagradna križanka). CERTIFICIRANI CEK Poslovanje s čeki je postalo že vsakdanja praksa, vendar ste verjetno tudi sami ugotovili, da je tekoči račun neprimeren za plačevanje večjih zneskov. Poslovanje z večjimi vsotami gotovine pa je tudi vse prej kot prijetno. Zato smo se v Ljubljanski banki odločili, da ponudimo varčevalcem novo vrsto čeka, cer-tificirani ček, ki bo v prvi fazi namenjen le imetnikom žiro računov. ■»»»»Smo tu »•»Čuo tog« (Mk» >i* ji Brazde vzdr/lju. - ti £# % PETEK, 30. JANUARJA 1987 OBVESTILA, OGLASI 13. stran (mmmmmsmLAs alples industrija pohištva Železniki, tel. 064/67 121 sistem ŽELITE SODOBNO IN LEPO POHIŠTVO? ŽELITE SESTAVLJIVO POHIŠTVO ZA OPREMO VSEH BIVALNIH PROSTOROV? wm sistem TRIGLAV in KOSOVNI PROGRAM vam nudimo v SALONU POHIŠTVA v Železnikih POD UGODNIMI POGOJI: — nasvete arhitekta — 4-mesečni brezobrestni kredit s pologom — brezplačna dostava in montaža na domu — predelave in dodelave standardnega pohištva po vaši želji — že ob nakupu se dogovorimo za točen datum dostave in montaže PRODAJNI SALON JE ODPRT OD 8.-19. ure IN OB SOBOTAH OD 8.-14. URE V SALONU IMAMO STALNE RAZSTAVE LIKOVNIH UMETNIKOV IZBRALI SOZM0S Na MERKURJEVEM oddelku orodja v prvem nadstropju GLOBUSA v Kranju, Koroška 4, je po zelo ugodnih cenah dobra izbira električnega orodja ISKRA, kot so vrtalni stroji, krožne žage, tračni brusilniki, vibracijski brusilniki, kotne brusilke, povratne žage z regulacijo hitrosti in brez nje ter garniture orodja BC 018 in BC 019. ALPETOUR ENODNEVNI SMUČARSKI PAKETI iz Ljubljane na Stari Vrh, Soriško Planino in Krvavec, vsak dan med počitnicami. SMUČARSKI VIKEND PAKET v Skofji Loki, hotel Tr ansturist, ugodno - samo 16.500 din SMUČARSKI TEDEN na Pokljuki dep Jelka, ugodno — samo ^9 000 din, upokojenci 3.000 popusta RIMSKE POČITNICE V IZOLI. SIMONOV ZALIV, ugodno - samo 36.000 din, upokojenci RIMSKE POČITNICE V TUHEUSKIH TOPLICAH, 3 - do 10 - dnevni paketi EUROSHOP, mednarodni sejem trgovine in marketinga, Dussel dorf, odhodi 23 2., letalo 'HM, mednarodni obrtni sejem, Munchen, odhod 13.3. °UNAJ BRATISLAVA, 3 dni, odhodi 6.3. (za skupine) Carigrad (ISTANBUL),direktni poleti iz Ljubljane od 19.3., cena 69 700 din formacije in prijave v Alpeturovih turističnih poslovalnicah v Hubljani, tel.: 211-118, Kranju 21 022 in Skofji Loki 60 960 GORENJSKI TISK TISKARNA IN KARTONAZA - n.sol.o. KRANJ. JUGOSIAVIJA ^javlja prosta dela in naloge L TEHNOLOGIJA VZDRŽEVANJA ^°8oj: inženir strojništva VI. stopnje zahtevnosti s 4 leti delovnih izkušenj in znanjem nemškega jezika Pe)o združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom ^ 3 — mesečnim poskusnim delom. *■ Mehanična opraviia h °8oj: mehanik ali ključavničar IV. stopnje zahtevnosti s 3 leti delovnih izkušenj. elo je dvoizmensko in ga združujemo za nedoločen čas s pol-^ delovnim časom in z 2 —mesečnim poskusnim delom. 3 MONTAZERSKA DELA °R°j: montažer IV. stopnje zahtevnosti ali grafični oblikovalec V. stopnje zahtevnosti z 1 letom delovnih i/.kušenj. Jy*j° je dvoizmensko in ga združujemo za nedoločen čas s pol-^ delovnim časom in z 2 mesečnim poskusnim delom. J Čiščenje in urejanje okolice ^°Roj: končana osnovna Šola niri" enoizmensko in ga družujemo sa nedoločen čas s pol-^ delovnim časom in 1 - mesečnim poskusnim delom. ^'juve z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrov-•služba delovne organizui ijc H dni po objavi. ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ, Koroška 53 PROJEKTIRA PROIZVAJA INSTALIRA PRODAJA SERVISIRA SERVISIRA: V garancijski dobi servisiramo vse akustične aparate, kasetofone, video rekorderje, TV in TVC aparature naslednjih proizvajalcev: ISKRA, El, RUDI ČAJEVEC, GRUN-DING in skupinske antenske naprave IMP Ljubljana. Razen tega servisiramo elektromotorje tovarne SEVER iz Subotice, ročna električna orodja ISKRA - Kranj in varilne transformatorje RADE KONČAR Skopje ZUNAJ GARANCIJE SERVISIRAMO: — vse vrste radijskih sprejemnikov —kasetofone —el. gramofone — HI-FI naprave — avtoradijske sprejemnike in kasetofone TV črno —bele aparate —TV barvne aparate —video rekorderje — posebej opozarjamo, da poceni regeneriramo in menjamo oslabele črno - bele in barvne ekrane — izvajamo meritve in popravljamo skupinske antenske naprave —vse vrste elektromotrjev do 100 kw, črpalke, ventilator je, varilne transformatorje in električna ročna orodja Za servisiranje imamo na razplago najmodernejše pripo močke in merilne instrumente. DOM UČENCEV FRANJO KLOJCNIK ŠKOFJA LOKA, PODLUBNIK l/a Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1 KV KUHARJA za določen čas (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu) Pogoji: KV kuhar, 2 leti delovnih izkušenj 1 KUHARSKE POMOČNICE za določen čas (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu) Pogoj: 1 leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih 1 SNAŽILKE za nedoločen čas. Prijave sprejema komisija za delovna razmerja Doma učencev Franjo Klojčnik Škofja Loka, Podlubnik l/a, 15 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo o sprejemu obveščeni v 15 dneh po poU :u razpisa. * mocia V naših prodajalnah za vas NOGAVIČAR: hola-hop I. kvalitete 196 din velika izbira termo nogavic moške srajce od 2563 do 3437 din MLADINSKI SALON: modne bombažne jakne 27.900 din moške hlače od 10.897 do 17.040 din ženske hlače od 9436 do 12.582 din in ženski hlačni kompleti PRIJETNA IN PRIJAZNA POSTREŽBA IZREDNO UGODNE CENE srednja lesarska šola Škofja loka Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge CišCenje šolskih prostorov Delo bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Delo je v popoldanskem času. OD od 120.000 do 150.000 din. Prijave pošljite na naslov SREDNJA LESARSKA ŠOLA ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 59 — komisija za delovna razmerja, v 15 dneh po objavi. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 15 dneh po izteku prijavnega roka. (GLAS 14. STRAN MALI OGLASI, OGLASI, OBVESTILA PETEK, 30. JANUARJA 1987 as KOM PAS JUGOSLAVIJA ZIMA * SNEG * SMUČANJE * ZABAVA KOMPASOVA ZIMA 87 s ponudbo smuke v JUGOSLAVIJI, ITALIJI, AVSTRIJI, ČSSR, BOLGARIJI NOVO: O PROGRAM »SNEŽNI KLUB KOMPAS« - zimske počitnice z bogatim programom aktivnosti v BOVCU O CRANS MONTANA, 7. 2., svetovno prvenstvo v alpskem smučanju — OGLED SLALOMA Cena: 44.500 PRIPOROČAMO: O Smučanje v JUGOSLAVIJI (BOVEC - od 43.900 dalje, KRANJSKA GORA - od 50.400 dalje, POPOVA SAPKA z letalskim prevozom — od 80.000 dalje, CERKNO - od 52.400 dalje). O ANDORA — Ordino/v marcu O VAL THORENS - program PRVOMAJSKE SMUKE, od 120.000 dalje, prijave že sprejemamo! JESEN - ZIMA - POMLAD ob morju, v zdraviliščih in v notranjosti naše domovine — bogata ponudba — ugodne cene PRIPOROČAMO: SENIOR KLUB V DUBROVNIKU/ hotel KOMPAS: 7 dni, letalo, od 55.000 din TRADICIONALNI MALI LOŠINJ/ hotel AURORA, 7 dni, avtobus, od 39.000 din IZLETI: — Prvi pomladni dan na BRIONIH, 3 dni, 20 3., avtobus, 40.000 din IZLETI OB DNEVU ŽENA O Z letalom v Mostar in Dubrovnik, 3 dni, 6.3., 56.000 din O Od Baščaršije do Straduna, 3 dni, 6 3., 56 500 din O Dubrovnik, 1 dan, letalo, 8. 03 , 23 000 din O Vojvodina — gurmanska tura, 3 dni, 6. 3., 67.000 din O Od Dojranskega jezera do Egejskega morja, 4 dni, 5. 3, 65 800 din O Zdravje — lepota — Radenci, 3 dni, 6. 3., 43.000 din O Cvet za Dan žena (BRIONI), 3 dni, 6. 3, 49 000 din KRATKI IZLETI - 1 dan, 7 03 Kamnik in Logarska dolina. Bela Krajina in Dolenjska; Prekmurje; Beneška Slovenija OD 10 000 13 000 din IZLETI V TUJINO: — Munchen, 06. 02 , 2 dni — Munchen, »Slovenska noč«, 12 02 , 2 dni — Kairo—Luxor-Asuan, 18 02 , 04 03 9 dni — Dunaj, 20. 02., 2 dni — Moskva, 21 02., 5 dni — Kuba, 28. 02., 13 dni — Pustni karneval Benetke, 28 02 , 1 da — Pustni karneval Beljak, 28 02 i da< — Rim, 04 03 , 5 dni — Budimpešta, 06 in 07 03., 2 in 3 dni avtobus • le talo — Dunaj, musical »Cats«, 06 03 , 2 m 3 dni Carigrad, 06 , 09 03., 4 dni — Izrael —Ciper, 12 03, 8 dni — Zimbabve, 17 03 , 21 04, 11 dni — Križarjenje po Sredozemlju, Ma!ta Tunizija Španija (Andora)-ltalija, 23 04 , 11 dni INFORMACIJE PO TELEFONU 061/327 761 in 326 453 (Miklošičeva 11, Ljublja na) 061/222 340 222 345 m 331 342 (Titova 12, Lju bljana) OBIŠČITE KOMPASOVO POSLOVALNICO Letališče BR NIK, (064)22 347. 25 761 JESENICE, Ulica Maršala Tita 18, tel 064/81 768, KRANJ, Koroška cesta 2, 064'28 473, BLED, Ljubljanska cesta 7, 064/77 245 in 77-236, KRANJ SKA GORA, Borovška 82 064/88 162, 88 161 in 88 437 mine dsi ni gaiwa< ij I .letine Ol gani JKfl MERCAT0R - KMETIJSKU ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE MERCATOR KIT n. sol. o. KRANJ. JLA 2 TOZD MESOIZDELK1 ŠKOFJA LOKA razpisuje imenovanje INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA direktorja TOZD Mesoi/delki Škofja Loka /.i I leta Za direktorja je lahko i/.brana osebi« I i poleg poUojM sanih v 511. (lenu ZZD izpolnjuje U te pogoje — ima visoko ah višjo l/obra/bo ekonomsk'-. muk pravne, organizacijske ali bioteftnh rw> n* • — ima najmanj ."i oz :> let delovnih i/kušen delih in nalogah — zna en svetovni jezik — ima /. dosedan|im delom d< k i an- j)t ■ ske in vodstvene sposobno ti /•• oeenje ' /aeije — ima ustvarjalen odnos đn samoupravnu.; l iti ustrezne moralne vrline Kandidati morajo priložiti dokazilo O izpolnjevan;u pogojev o strokovni izobrazbi in znanju tujega jezika te; življenjepis. Pisne prijave sprejema M KŽK Gorenjske, K»ai»j. JLA -'. ' oznako »za razpisno komisijo«, v H dneh po objai i Kandidate bomo obvestili v 18 dneh po opravljeni izbiH Oglaša prosta dela in natoga za DE Hladilni« i L VODFNJF HLADILNICE Posebni pogoji: inženir živilsko t« hnoiogije, I kna d< lovnih m kušenj 2. VODFNJF VZDRŽEVANJA Posebni pogoji: elektro ali strojni tehnik, 2 leti delovnih i/ku šenj, strokovni izpit za strojnika kompresorskih m hladilnih naprav 3. VOŽNJA VILIČARJA IN MAN1PUIATIVNA DELA Posebni pogoji: končana osnovna šola, izpit za voznika vilu ar ja, 6 mesecev delovnih i/kušenj. Za objavljena dela /.aht<-vamo 1 do 3- mesečno poskasno delo. Pisne prijave /. doka/ih o Izpolnjevanju pogojev »preje ma M-KZK Gorenjske Kranj JLA 2,Splopšno kadrovski sektor, v 8 dneh po objavi. MAH OGLASI tel.:27-960 testa J1A16 apaiall.rtrojl Prodam TV iskra color. Tel.: 39-225 _843 Prodam barvni TV iskra azur, letnik 85, za 200.000 din. Šajn, Kidričeva 7, Kranj, tel.:24-219_844 OJAČEVALEC JVC A 6x3, KASE TAR AIWA F 250, tuner digital pioneer 1 x970 L in ZVOČNIKE 2x150W pro dam. Šifkovič, Šorlijeva 29_845 (Prodam TRAKTOR zetor 50-11. An-ton Aljančič, Kovor 16, tel.: 57-113 846 APARAT za avtogeno varjenje dam v najem. Tel.: 36-180__847 Prodam starejši TV color gorenje. , o«, c«c----^— 848 Barvni TV sprejemnik iskra, star 4 leta, prodam. Tel.: 79-970_923 Prodam pralni STROJ gorenje, šivalni STROJ varetas in pomivalno KORITO z ODCEJALNIKOM. Tel.: 79-920 924 Prodam nov ekran 56 cm. Tel. barvni 28 059 TV gorenje 925 Tel : 38 505, popoldne Ugodno prodam STOLP sharp, 2x50W Virje 8, Tržič_849 Ugodno prodam SEKULAR za žaga nje drv, manjši KOMPRESOR in RADIO KASETOFON 15W. Krivec, Zg Bitnje 136 (pri Puškami)_850 Prodam GLASBENI CENTER cerenje. Tepina. Planina 14. Tel : 21 613 Ugodno prodam barvni TV Ei color 5622. Kržišnik, Predmost 32, Poljane, tel : 68 160, po 18 uri_852 Prodam barvni TV iskra z daljinskim upravljanjem Viljem Šajnič, Ravne 4, Tržič_853 Prodam mizarske STROJE, 6-stran-ski profilirni skobelni STROJ, večli-stno krožno ŽAGO in italijansko KOM-BINIRKO VC 350 (7 operacij). Tel.: 65-111_854 Prodam TRAKTOR fiat štore 504, pogon na 4 kolesa, star eno leto (200 del, ur) Tel.: 68-114, Petrovčič 855 Ugodno prodam barvni TV iskra z daljinskim upravljanjem in PRALNI STROJ obodin. Brame. tel 22 333. do 15. ure__856 Prodam barvni TV gorenje akvama rin Stanko Legat, Polje 10. Zasip pn Bledu_____857 Prodam KOMPRESOR 12 atm. in ELEKTROMOTOR 6 5 kW Te1 79 922 ______________ 858 Šivalni STROJ bagat višnja 706 v omarici, nerabljen, v garanciji, pro dam Tel 24 406____ __859 Prodam rotacijsko KOSILNICO sip 135 in SLAMOREZNICO epple 900 Jo že Žirovnik, Voglje 53 912 Ugodno prodam pralm STROJ go renie. Teropšič J Gabrovška 19 Krhanj, tel 37 293 913 Stereo RADIO kasetofon, fisher le po ohranjen, prodam Tel 27 400 914 Prodam krožno ZAGO (ctrkular) ir: zamrzovalno SKRINJO lih Jezerska c 108/c, Kranj _520 Prodam komplet za AVTOGENO VARJENJE, malo rabljen Bogdan Hrovat, Krnica 4, Zjj Gorje 915 Prodam šivalni STROJ bagat niža step v kovčku nov za 15 ceneie Slavka Mežan V VTahoviča 8 Kranj ___________*_______ 916 Prodam nov vgradni MOTOR za tO mos e[ektronik90 Te1 74 _/37 920 Prodam nov. overloc.k STROJ s Sttfi mi nitmi (smger 14 U prOfesionat) s carinsko deklaracij. r«< '064 28 033 'IV. Prodam TRAKTOR zetor 4712 * bo čno KOSILNICO n eni Te1 62 0"» 922 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje color electronic 961 TST, stajico in ho-jico. S. Rozmana 4, Kranj, tel.: 25-926 _973 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje s teletekstom, star 2 meseca. Stareto-va 1, Čirče _ lamo piodam Zamenjam nove GUME prinz s platišči za VERIGO motorke, partner 32 zob. Vodnik, Trboje 80, Kranj 893 Prodam 1000 kg belega FIŽOLA za pasulj. Cesta 26. julija 5, Naklo 894 Prodam za polovično ceno za RENAULT 16: 2 KOLESI z verigami, z zimskimi in letnimi gumami, 2 BLAŽIL-CA (nova) in še nekaj delov. Punger-šek, Pot na Jošta 7, Kranj_895 Ugodno prodam malo rabljeno plinsko PEČ. Tel: 47 319 896 Prodam REPO. Tel.: (061) 627-190 897 Prodam zimske in letne GUME s platišči ali brez za R 4 in kupim letne za Z 750, 145x12 Gorice 10, tel.: 46-021 898 SMUČI elan RC SL 205 cm, kot nove, ugodno prodam. Radovljica, tel.: 74 343_899 Prodam rabljeno nakladalno PRIKO LICO, 19 kub. Polica 1_900 Prodam večjo in manjšo AVTOPRI-KOLICO, primerno za 126 P. Gašperlin, Zupanova ul. 14, Šenčur_901 GOBJE jedi so posebno okusne pozimi. GOBE lahko kupite v Ul. 31 divi zije 2, Kranj_902 Prodam DRSALKE št 35, malo ra bljene. Ajdovec, Stružnikova 16, Šen čur_j_903 Prodam klavirsko HARMONIKO. 80-basno, 2 registra, dobro uglašeno. Miha Močnik. Milje 37, Šenčur tel : 43 127___904 SKRINJO Ith 380 in molzni STROJ alfa laval ugod.io prodam Globočnik, Voglje 85, Šenčur__905 Prodam 46 481 KABEL ppr 2x4 Tel 906 Prodam malo rabljen kombiniran otroški VOZIČEK Tel 46 481 _ _907 Prodam JABOLKA voščenke Pra protna polica 24, Cerklje__ 906 Zimske GUME za 126^ Vabljene eno zimo prodam Blas, Langusova 57.JRadovljica_ 909 Prodan: hrastov lamelni PARKET cena 5 500 din_Te|_ 62 031 9'0 Prodam otroški VOZIČEK chico oug 9V Uvrela Tel^89 067 9t1 živali Prodam ali zamenjam TELIČKO si mentalko za BIKCA simentalca pro dam tudi suhe smrekove DESKE Zmr zlikar, Hrastje 46 Kranj 811 Prodam PRAŠiČT težke od 36 do 150 kq Posaveu 123 Podnart tel 70 379 19920 Piodam jalovo TELIČ0 »taco j leti za zakol Šmartno 15 tel 42 82h 812 Prodam pel dm starega fl i E TA si mentalca Pipanova 40 Sencu« 811 IT KISI \( NO I>l(I ŠIAO (»12 IX I I S( I Alpska ">X K s<*d« ■■> i'i i ti k. • ah i I. KI ( EITOR.IEN >. 15(11 VICAKIIA Iti« I IMOK M \ t NOČNIH fl \ vil \ m ( EPTlUt.ll v A> delil j)'ui i .: n :: „■ pogti |-is:.i" /)KU.|i '1 i-i; ♦»l,«11 '.•/»•. ;Iatvk' '.eiw* .!'■ < .'• >, •1 .itu osko h- -alldst-) i. komik \ik \ v oi> f i pisarni: ! N l!.M i :•• i: m v m- ".i i /nan < onoga tujega |e/ika in voz'fre-tV upu V riSTILK iN ČISTU .('KV Y/.l)K/r\ Al (I A k i in; hi ;n <»11 j *' L * > 1 po :• o/ is i j o i, 1111, • i in "(. i I a ii'n.i j« • i k.i <- POHUI \I ( I \ VSTOPNIM PAKKIKNINI in DltlGIH t n| i (, i"./ • .isi\i.- , ■:. ,nio '. - 'M" :;a i'ii''i;.» jivika'tthrt ih.i i I 'i orlni .si |>i : i ' h i m i i n i i. > K ■ 11 . t r i. i» i' blt/pje nKiau v \ \\ 1- i di dati. ki bi U N <> j it a. !|.ili n i inj dva »neseca l'ii' iv« t dt.k i/ih u iVpolpjevanju p«.»go|e\ naj kondid iti j>o^ IjO.m do r) lebroai ju na :iasl..\ Tl'lilSTlt* SO iJRL'ŠTA'i i l i;s (F, \lp' k.t "»>'. 'a organi/aciJNko kadrovsko komisijo O izbiri bodO kandid.it' <.t>'. i'št eni piKno Inloitnat i je i. 11 ■ t. ■ dobijo j)o telefonu tMH '71 5. ure ali oseh no v kampu Sobet' HKIVSKO l Kl/l USKO PODJETJE Tomšičevi* ul Ka/pisna komisija m podlagi 117., lin m 1.23, Členu statuta DO razpisuje prosta dela n« naloge l\DI\ IDI Al NEGA pošlo\ NEGA ORGANA za 4 letU Za opno ii.inj. navedenih lel delovnih i/ktisrnj pri opravljanju enakih ah podobnih del, da mu organizacijske sposobnosti in smisel /a ra/viianle samoupravnih Odnosov, Predpisani poizkuom rok j«' i mesece. Prijave t doka/ili n strokovnosti posljit«1 \ 15dneh pO objavi mi naslov Ki c. tko frizersko podjetje Kranj - razpisna komisija. O izbiri Komo kandidate obvestili V t" dneh po ta/pisu. nama V Veleblagovnici nama ŠKOFJA LOKA NA ODDELKU S KONFEKCIJO V PRVEM NADSTROPJU • BUNDE ZA VSO DRUŽINO PO ZELO UGODNIH CENAH HIŠA DOBREGA NAKUPA! J Prodam PRAŠIČA za zakol. Grilc, Visoko 20/a_814 Prodam 10 dni starega BIKCA. Zdravko Žemlja, Vrba 23, tel : 80-203 _815 Prodam KRAVE po izbiri in TELIČKO. Lončar, Breg 6, Križe_816 Prodam TELE, staro 7 tednov. Mari-ja Rozman, Praše 40, Smlednik 817 Prodam KRAVO za zakol. Vovke 2, Cerklje_ Pot na 818 Prodam 2 breji TELICI frizijki in KRAVO po teletu. Voglje 52/a 819 Prodam 9 let staro KOBILO norik, A rodovnik, breja 8 mesecev, in suha bukova DRVA. Jerič, Šenturska gora 3 _ 820 Prodam mesnatega PRAŠIČA, 170 kg, pitan z domačo krmo. Sr. Bit-nje 27, Žabnica _821 Prodam PRAŠIČE, težke od 100 do 130 kg. Visoko 92_822 Prodam visoko brejo KRAVO ali menjam za mlado jalovo GOVED. Virma-še 42, Škofja Loka_823 Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni, iz A kontrole Blaž Zor, Visoko 25, Šenčur_824 Prodam TELICO v 9 mesecu brejo sti Viševica 1, Cerklje_825 Prodam KOBILO haflinger, rodovniško brejo 6 mesecev, in GUMI VOZ 16 col Sp Brnik 11_826 Prodam dve OVCI z mladiči. Toneta F ajf a rja 4. Cerklje (pri črpalki)_827 Prodam TELICO simentalko, staro 17 mesecev Zg Brnik 52_828 Prodam 5 PRAŠIČEV, težkih od 25 do 30 kg Predoslje 1__829 Prodam Z 101, letnik 1978, rdeć« barve, 70.000 km. Cena 70 SM: Ogl«f v nedeljo. Ljubljanska c. 2, tel.: 21"^ Prodam Z 750, letnik 76, s tovarniš^ obnovljenim motorjem; 82. Pagon, P"1 pod gradiščem 4, tel.: 47-484, Nak'°gj Prodam lepo ohranjeno Z 750, jwfl 76, registrirana do oktobra 87, za 26 Mj Tel.: 83-661__3 Prodam Z 750, letnik 76, registrira"" do 20. decembra 1987. Tel.. 22-958, petek od 15. do 20. ure__JSJj Poceni prodam ohranjen VW vaf ant, letnik 1970. Ogled vsak popoldaj Uroš Hafner, Huje 23/a, Kranj _ Z 750, letnik 74, prodam. BetonojJ 24, Kranj-Kokrica__. Prodam Z 101 GTL 55, letnik 85, Pjf voženih 12.000 km, garažiran. Tej 81-441, int. 2727, dopoldan__»0 Prodam KOMBI 850, letnik 80, refl| striran vse leto, in FIAT 126, letnik I registriran. Ogled v petek in sobot* Janko Maček, Podhom 45, Zg. Gorje^ Poceni prodam Z 750, letnik 78, & bro ohranjeno. Darko Lepec, Proleti ska6, Tržič__8J5 ŠKODO 110 L, prva reg 1976, vožn* prodam za 15 SM. Tel.: 061 627-073 Prodam PUJSKE, klić, Selo 22, Bled težke 30 kg. So-830 Prodam TELICO, brejo 8 mesecev, m TELE Kurirska pot 11, Primskovo 940 Pin 941 Prodam četrtič brejo KRAVO tar, vešter 16, Šk Loka___ Zamenjam BIKA in mlado jalovo KRAVO za breji TELICI C 26 julija 5, Naklo, tel 47 675__943 Prodam eno leto stare KOKOŠI nes^ niče. primerne za zakol ali nadaljnjo rejo Marija Pogačar, Sp Gorje 43, p Zg Gorje^___944 Prodam 170 kg težkega PRAŠIČA za zakol Zapoge 21__945 Prodam 14 dni staro TELIČKO simentalko Peternelj, Podbrezje 145 946 3 BIKCE, stare do 10 dni, prodam Podbrezje 3, Duplje_____947 Prodam 14 dni stara črna TELIČKO in BIKCA simentalca Log 10, Bohinj ska Bistrica_948 'Prodam 8 mesecev staro ŽREBE UPICANEC Ogled v soboto in nedeljo n,< Zgornji Beli 10 Informacije po tele tonu 45 241. vozila HOTEL BOR -GRAD HRIB PREDDVOR - GRAJSKA GOSTILNA odprta vsak dan razen nedelje in četrtka od 18. do 23. ure, za skupine po dogovoru - STEREO KLUB odprt vsak petek in soboto od 21. do 2. ure - VSAKO SOBOTO PLES od 20. do 24. ure Igra ansambel MAGDALENA Rezervacije sprejemamo po tel. 45-080. Se priporočam^; Prodam Z 128, letnik 1985, popold rte Zdiavko Rodič, Jake Platiše 1, Pla mna II. Kranj ___ 792 Prodam RENAULT 12 in FIČOTA oba letnik 1974 Tel : 65 117_793 Prodam VISO. letnik 1982, novo skoliku za JUGO, metalno modro, in 4 nov« ina PLATIŠČA z GUMAMI sem pent 13 k 175 Tomo Josipovič. Bene dikova 22, Kranj - StiažiSče_794 Prodam 4 OBROČE z zimskimi GU MAMI /a VVV Mavč|če_40__795 Piodam karamboliranega KADLI TA stareiši letnik Petrovič, Partizan ska 8, Škofja Loka_796 Prodam dva AUDI 60 L, letnika 69 in 71. vozna, neregistrirana Kovačevič, Škofjeloška 48. Kranj Stražišča /9/ Ugodno prodam ALFO 33 1,5 SL, ju i11 lii8') kot nova Zgornje Bitnje 124 810 R 4 TL, junij 1983, 25 000 km- ^ dam. Tel.: 064/81-306____' Prodam Z 101, cena 15 SM BistrjJ 13 pri Podbrezjah_ Prodam Z 101, letnik 1978 Gregoričeva 28, Kranj Čirče ~Prodam GOLF JGL, letnik 82 Sr la 34/a, Preddvor, tel : 45 250 Prodam FIAT 128 sport, letnik ' Dimčo Malčov, Trg Prešernove krlJ de 3, Planina III, Kranj 795 Prodam Z 101 GT, letnik 84, in | letnik 74 Kurirska pot 11, Primsk VISO super E, staro 4 leta, refl1^ rano do decembra 87, prev/0^f>. 50 000 km. garažirano in dobro nieno, prodam Gorice 48, Golnik ( SUNKI A M 1500 letnik 19/1. P't! '< dam za 220 000 din ali zameni*"1* drug avto Tel 34 381 ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ IV l*i ski svet Elektrotehniškega podjetja Kranj razpisuj* pro .1 ' dela m naloge individualnega (»oslovodneha orjjana DIKKKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE Kandidati morajo poleg splošnih zakonitih pogojev izpolnj*' Vati se naslednje pogoj«, imeti morajo \ isoko ali v isjo izobrazbo elektro, ekonomske ali organih' CJ j Ske si ne i i r> let delovnih i/kušenj pri odgovornih delih v gospod* stvu /nanj«« enega svetovnega jezika organizacijske sposobnosti, sposobnosti vodenja ler izpolnjevati pogoje, ki jih določa družbeni dogovor 0 kadrovski politiki v občim Kranj. Izbrani kandidat bo imenovan zu 4 leta. Nastop dela /a/«'U'n takoj po imenovanju. Kandidati naj vloge s kratkim življenjepisom ter dokazili o >* polnjevanju zahtevanih pogojev v [S dneh od objave polttL n.i naslov l''.lektrote!iiusko podjetje Kr.mj. Koroška cesta W .- Oznako »za razpi« ll'O«. Kandidati bodo o izbiri obvesčei M) dneh po koiuanein prijavnem roku MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE 15. STRAN d@IB31Syj©ISIGLAS DEŽURNE LEKARNE ČESTITKE Lekarna JESENICE ed 20.30 do 6.30 — januar, februar, maj, junij, september, oktober Lekarna BLED od 20.00 do 6.00 — marec, Julij, november Lekarna RADOVLJICA °d 20.30 do 6.30 - april, avQust, december Lekarna KRANJ "eprekinjena dežurna služba prevoženih 954 J^Klam FIAT 128 ^TJLV'rje 42, Tržič I Prodam Z 750, dobro ohranjeno, ^mk 1977 Peter Miltenovič, Valjavče- i^iKranj_ 955 Vodarn Z 101 po delih. Tel.: 62-294 -g.____956 Pcr,odam avto R 5 TLS in nov KUP- -^SSBUSCH.Tel.: 64-285_957 t„;LSodno prodam VISo super E, le-jgiLgLTel.: 60-994_ 958 K0irndam R 4 TL' letnik 83' in dirkalno 10£ Personal na 10 prestav, novo, u ^^eneje. Zdravko Krajnik, Godešič -^!l_Loka__959 SM l01 GT' letnik M' P^dam za 198 Silvo Perko, Cegelnica 57, Naklo _960 ■ Prodam Z 101 GT 55, 5 vrat, letnik "0vember 83 [44-570 prevoženih 52.000 km. 961 Jam zelo ohranjen GOLF JL. Mi ^Maistrov trg 12, Kranj 962 podani SPAČKA, letnik 76, v do-hj? stanju. Robert Križaj, Sora 39, ^vode_963 1979°dam LAD0 1200 kub- letnik tar ■ Ogled v soboto in nedeljo. Pajn- -<^JLA6, Kranj_964 Dam°dam R 4' ,etnik 76' cena 58 SM 51 7R9n Stamcar- Lom 14/a, Tržič, tel.: 965 Pri 966 ik 82. Jaze 967 tnik?Ram 0PEL REKORD tip 1700, le-Vn^ Vinko Kranjec, Bukovica 42, pri ^i____835 4 ^)srparTiraztegljiv KAVČ (2 osebi) in jjiiKran 0 z i°8'iem. Pavlin, Trg Rivoli m _^ y Se i? nov KUPPERSBUSCH rjave y §5 • '0% ceneje Markovič, Golnik 9* _837 i 5tlu8odno prodam še nerabljeno ja* ^kV*/8 Centralno ogrevanje stadler 4 S Vi BOJLER 185 I Cena po dogo „ %Nic,^LAD|LNIK gorenje in ŠI 9 Pr^pJ-ROJ Tel: 36-741 839 $ ['in, jdarnkombiniran ŠTEDILNIK (2 J 5<^7« e|oktrika) po ugodni ceni Tel h'*! ^ ^BPJdne od 15. do 16 ure 840 hladilnik" i zamrzovalni >' % "raflo Jazbič. Podlubnik 155, šk V,1 Soj,;1«! 61 188 v petek zvečer od 18 841 Y< in n ' CEDILNIK (2 plin, 2 elektri 5nTipalno KORITO v omarici _842 v barhm SpALNICO z jogiji in REGA ^Osok ra' ko,no 4x90 cm, za dne ^^TeL: 25 127 po 16 uri 764 N ^'JiJov električni ŠTEDILNIK, ri,.U00 din, in manjši KOMPRE n' 10 atrn Sp Veterno 10, Tr 932 P - Skl'^'KAvC: 2 FOTELJA „1 AKran'r^a 210 x 120 Štefe, Cirilova rjSjj^^_ 933 CNlK Prodam kombinirani ŠTE ^sOtrok pl,n ' 4 olek ) z uro in glo Ug^i^OZ[ČEK Tel 75 937 934 SNjta' za 10 SM- prodam kom S<^6 3fiV sPalruco r|ave barvo Tol t^oJj^L'nt 20!,, dopoldan 935 r,i? HlADIl NIK obodin, 50 It S^BlB *.,8n- S*)e,a Polainai, Me V^^°j[ia Loka 936 tBrdL**v'" "^dl KAV^' 1,1 2,0 mpletno SPA1 NICO tri K?' Po z'?,ni ŠTEDILNIK gorenje V n°*t ugodni ceni Enkratna w 0Kon-°9led obota in nedelja. \0fj«, "?L""J oooia m nedelja. Planina 13 (stari bloki) ^----- 937 V soboto bo praznovala rojstni dan CITA MARN iz Utika pri Vodicah. Še mnogo zdravih in zadovoljnih let ji že-I i jo Žigonovi.__879 kupim Lovsko PUŠKO šrotarico kupim. Satler, Kalinškova 35, Kranj_872 Kupim mlado KRAVO simentalko, brejo 8 do 9 mesecev. Tel: 70-222 873 Barvni TV, lahko z večjo okvaro, delno izgoret ali s slabim ekranom, KU-PIM.Tel.: 51-894_874 Kupim MOTOR za 126 P ali karam boliran 126 z brezhibnim motorjem. Tel.: 064/24-306 ali ob delavnikih od 8. do 12. ure po tel: 064 28-264 875 RISALNI aparat libela za A-0 ali A-1 kupim. Naslov v oglasnem oddelku _876 Kupim dobro ohranjen POGRAD. Tel: 49-090_877 Kupim ali zamenjam plemenskega OVNA. Jenko, Gorenja vas, Reteče 40 _926 ROČNI voziček (diro) kupim. Brezar, cesta talcev 51, Kranj, tel.: 24-060 927 Kupim KRAVO, simentalko dobro mlekarico, Tel.: 80-755_928 gradbeni mat. Prodam TERMOPAN KLETNA OK-NA 90 x 130, 10 % ceneje. Plevel, Vele-sovo 9, Cerklje__860 ilaniowan|a Dve odrasli ženski (mati in hči) iščeta stanovanje oz. sobo s souporabo kopalnice in kuhinje na območju tržiške občine. Pripravljeni sta nuditi tudi pomoč pri vsakodnevnih opravilih. Možnost predplačila! Šifra: SONJA _861 Dvosobno STANOVANJE ali manjšo HIŠO, lahko starejšo, kupim za go tovino Ponudbe po telefonu 21-983, samo v petek___862 Lastniško dvosobno stanovanje 50 m2 s telefonom v Izoli, zamenjam za enakovredno v Kranju, Tržiču, Šk. Loki in Radovljici. Tel 064 22 303 863 V Kranju na Planini prodam večje enosobno STANOVANJE Tel : 34 133 _864 DVOSOBNO konfortno stanovanje v Kranju prodam — kredit. Tel : 35 644 _865 ENOSOBNO centralno ogrevano stanovanje zamenjam za večje Tel.: 26 998 866 potešil Prodam GARAŽO, za trgovsko šolo Šifra: GOTOVINA_ 867 V najem vzamem GARAŽO v Kra nju, dam predplačilo. Tel : 38 657 868 KUPIM manjše stanovanje ali staro hišo. Ponudbe pod: GOTOVINA 869 Prodam SADOVNJAK in VINO GRAD v neposredni bližini Novega mesta s 104 m2 BIVALNEGA prostora ter možnostjo turizma Šifra PRIRO-DA__870 KUPIM starejšo hišo na območju Radovljice. Tel.: 75 140, int 315 871 Kupim PARCELO z gradbenim do voljenjem v okolici Šk. Loke ali v Zmin cu. Šifra: Škofja Loka_929 lokali V Radovljici, Lescah ali na Bledu na jamem poslovni prostor za mirno de javnost Velikost približno 50 m2 Ši fra: POSLOVNOST_878 rapoilltite MOŽNOST HITREGA ZASLUŽKA nudimo mlajšim osebam z lastnim prevozom pri opravljanju akviziterskih del Napišite kratek življenjepis Delo ni skupinsko Šifra Najboljši pogoji _ \\_332 Redno zaposlim ČISTILKO. OD do 160.000 din, češnjevk 10, Cerklje 777 Takoj zaposlimo KUHARICO Tel.: 26 960_881 Iščem nekajurno zaposlitev na te den. šifra: Dogovor_882 Takoj zaposlim samostojnega STRUGARJA Tel 42 257____JJ83 Zaposlimo dekle za strežbo, visok OD, hrana in stanovanje v hiši Gostil na Bizjak, tel.: 45 017_884 Delo nudimo mladim, delavnim, komunikativnim osebam z lastnim pre vozom Ponudbe s kratkim življenjepi som Šifra 35 SM_885 Upokoionko ali dekle za pomoč v kuhinji potrebuje gostilna v Kranju Ši fra: Visok OD _930 Mladim osebam / lastnim prevozom nudimo delo pri prodaji novih zelo iskanih priročnikov na področju Slove nije šifra Izreden zaslužek_931 TAKOJ zaposlim kovmostrugarja OD po dogovoru Pipanova 60, Šenčur 938 OllAlO Strojepisna dela opravljam hitro in natančno. Tel 21 450, Jana__886 Poučujem klavirsko harmoniko Tel. 23 329, od 16. do 17. ure_887 Polteno žensko potrebujem za po moč pri čiščenju stanovanja Naslov v oglasnem oddelku._888 Poštenega najditelja smučarskih ro kavic na C St Žagarja v Kranju, 22 ja nuarja 87 prosim, da sporoči po tel 46 062_869 Iščem varstvo za enoletnega otroka Od 8 do 14 ure. Tel 24-809 890 l£žem solidnega izvajalca za fasado. Tel 41 027, sobota od 19 do 20 ure 891 Zahvaljujem se neznani voznici juga?, ki je na kranjski obvoznici 23. januarja zvečer vzeia v avto dva otroka. Prosim, če se ponovno javi v Drulovki 58, Kranj._892 OPOZARJAM občane, da lastnina Janeza Kvedra ni samo njegova, (premičnine in nepremičnine). Darinka Kveder 939 OBVESTILA POČITNIŠKO STANOVANJE ža smučanje, komplet za 6 oseb, opremljeno, na Koroškem, 110 ČS na dan za osebo, oddam. Govorimo slovensko. Johann Lausegger, Slovenski Plajberg Bodental, 12 km prek Ljubelja. Tel.: 9943427280516_189 Popravilo termoakumulacijskih peči. Kodrič. Tel: 40-684_447 Izoliram CEVI centralne kurjave in vodovoda z našim ali vašim materia-lom. Tel.: 216-673_687 Uglašujem in popravljam klavirje. Naročila sporočite po tel.: 50-520 880 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše sestre, tete in svakinje FRANCKE KONJAR se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala tistim, ki ste jo obiskovali in nam nesebično pomagali pri negi ob njeni težki bolezni. Posebna zahvala dr. Perčičevi za nesebično pomoč, gospodu župniku za lepo opravljen obred, sosedom, sindikalni organizaciji Sava Kranj, sodelavkam Špecerije Bled, Vindiševi družini in drugim za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA. Drulovka, Poljšica pri Bledu, Koper, januarja 1987 V SPOMIN 29. januarja mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi in dobri mož, oče in stari oče VALENTIN FAJFAR p. d. Spanov ata iz Rudna Vsem, ki se ga spominjate, hvala! Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Po neozdravljivi bolezni nas je v 54. letu zapustil naš nenadomestljivi mož in oče IVAN GOVEKAR z Brega ob Savi Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, vašča-nom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju, kolektivu Tekstilindus, učencem 6. b razreda OŠ Lucijana Seljaka Kranj. SSŠEDU Kranj II a, gasilcem, pevcem in častiti duhovščini. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Ančka, hčerka Zdenka ter sinova Janko in Mirko Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec iz tozda TAP-VU IVO GRGIČ roj. 1964 Od njega smo se poslovili 25. januarja 1*187 v njegovem domačem kraju Jakotini. Sindikalna organizacija Sava Kranj ZAHVAIA Ob nenadni smrti dragega moža, očeta, sina, brata in strica JOŽETA SAJOVICA iz Predoselj 80 se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih dneh. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom, gasilcem, pevcem, govorniku ob odprtem grobu, sodelavcem iz Planike in Ikosa ter g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje in mu darovali cvetje ter ^n številno pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena, sinova Jože /. ženo in Roman s Tjašo, mama, sestra /. možem, nečakinja Metka z družino in drugo sorodstvo Predoslje, Tržič, Kranj, 27. januarja 1987 Ne jokajte ria mojem (/robu. le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako tq)el sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVAIA Ob boleči izgubi našega drugega može., očeta, sina, brata, strica in svaka JOŽETA DOLINARJA ml. iz Čirč se iskreno zahvaljujemo dr. Janezu I\istovrhu za nesebično pomoč med dolgo in hudo boleznijo. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za sočustvovanje, podarjeno cvetje, izražena ustna in pisna sožalja in za denarno pomoč. Za pomoč v času bolezni se zahvaljujemo sosedom Kastelčevim, Janezu Zgavcu in g. Šenkovi za obiske na domu Najlepša hvala sodelavcem DO Merkur Globus, Iskra Kihernetika, to/.d Števci, Planika, DO Dumplan, Gorenjske lekarne, KS Čirče in VVZ vrtec Krkr< /a podarjeno cvetje in i/rečeno sožalje. Srčna hvala n. dekanu Zdravku liahorju za obiske na domu v času bolezni in za lep pogrebni obred. Hvala Društvu invalidov Kranj, pevcem Društva upokojencev za zapete /alost.nke in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na zadnji poti. vsi NJEGOVI Kranj, 27. januarja 1987 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega * moža, očeta, starega očeta, brata, IM strica in tasta VLADIMIRA KERSTEINA roj. 1912 se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sož-alja in darovano cvetje, DO Živila, tozd Maloprodaja, kolektivu PC Vodovodni stolp, DSSS Donit Medvode, sodelavcem AOP Donit in članom ansambla Jevšek. Posebno zahvalo dr. Sajevcu, Inštitutu Golnik ter dr. Veselu in Dr. Bajtu za dolgoletno in požrtvovalno zdravljenje. Zahvaljujemo se g. župniku za lep obred, pevcem Vigredi, praporščakom in govorniku. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala, ker ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in ga v. tako velikem številu spremili na zadnjo pot. VSI NJEGOVI Britof, Kranj, Trbovlje ZAHVALA Ob izgubi naše mame, stare mame, sestre in tete MARIJE KRČ roj. Žun, p. d. Slugove mame iz Kokre 29 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in vsestransko pomoč. Posebna zahvala velja cerkvenim pevcem, sosedom iz Hrastja, OŠ Franceta Prešerna, kolektivu Sava Kranj in g. župniku za lepo opravljen pogreb. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI Kokra, Hrastje, Šenčur, 29. decembra 1986 ZAHVALA Ob tragični izgubi našega MARTINA PAVCA Poženik 30 se iskreno zahvaljujemo sosedom in Cilki za vsestransko pomoč. Hvala sodelavcem iz Tekstilindusa — DE Plemetilnica in tov. Darinki za lep poslovilni govor, g. župniku, zvonarjem in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob izgubi drage žene, mame, stare mame, tete, sestre, sestrične in tašče MARIJE BREZAR roj. Eržen se iskreno zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč. Sorodnikom in znancem hvala za podarjeno cvetje ter ustna in pisna sožalja. Najlepša hvala g. župniku za lepo opravljen pogreb in vsem, ki ste jo. v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Se enkrat vsem za vse iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Zabukovje, 22. januarja 1987 NOVICE IN DOGODKI V sredo na ljubeljskem mejnem prehodu Avstrijci so nam izročili roparje Ljubelj, 28. januarja — Izročitev je bila kratka, po točno določenem protokolu, ki velja za takšne primere. Delo sta ob pomoči sodelavcev opravila zastopnik celovških zaporov, kjer so bili osumljenci od 24. oktobra lani, Kari Ober-mann, in načelnik oddelka za zatiranje kriminalitete pri UNZ Kranj, Roman Jeglič. Takoj po prihodu na našo stran so jim Avstrijci sneli njihove lisice, v katerih so bili dobre tri mesece, nadomestile pa so jih naše. Sedaj bodo sedeli v naših preiskovalnih zaporih, kjer se bodo pridružili prav tako osumljenemu Borutu Kno-lu, ki se je 7. novembra lani sam javil organom kranjske Uprave za notranje zadeve. Izročitev so zahtevali naši pravosodni organi. Avstrijci so prošnji zelo hitro ugodili, jih pred tem tudi sami izprašali, sedaj pa so v rokah našega pravosodja. Osumljeni ropov so se presedli v kombija naših varnostnih organov ki sta jih odpeljala v preiskovalni zapor. »Osumljenci bodo takoj zaslišani,« je povedal po izročitvi načelnik oddelka za zatiranje Formalnosti ob predaji sta uredila zastopnik celovških zaporov Kari Obermann in načelnik oddelka za zatiranje kriminalitete pri UNZ Kranj Roman Jeglič. kriminalitete pri UNZ Kranj Roman Jeglič. »Ovadba je oddana, prav tako zahteva po preiskavi. V avstrijskih zaporih smo preverjali in spraševali predvsem za zadeve, ki so bile več ali manj že jasne, druge, manj znane ali celo še neznane stvari pa bomo skušali zvedeti sedaj. Lahko se namreč še kaj odkrije. Glavno besedo bo sedaj imel preiskovalni sodnik.« Škoda, Mikec, Zadnikar in Knol so namreč osumljeni, da so 10. oktobra lani oropali banko na Planini, 26. decembra leta 1985 pošto v Šenčurju in avgusta istega leta poštarja v Hrastju. O teh dejanjih je doslej zbranih tudi največ obvestil. To je bil zadosten razlog, da so nam Avstrijci trojico tudi izročili. J. Košnjek F. Perdan Bomo bogatejši za nov« kolajno? Kranjska gora, 27. januarja — Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju v Crans Mon-tani v Švici, na katerem bo tekmovalo okrog 250 smučarjev iz 35 držav, se je že začelo. Doslej so bili na sporedu smuki in slalomi za kombinacije, v katerih Jugoslovani ne sodelujemo. Prihodnji teden pa bodo že tekmovanja, na katerih bodo sodelovali tudi naši smučarji: jutri bo na sporedu moški smuk, v nedeljo pa ženski, na katerih naši ne bodo nastopili, v ponedeljek in torek bosta su-perveleslaloma za moške in ženske, v sredo in četrtek veleslaloma za moške in ženske, v soboto slalom za ženske in v nedeljo slalom za moške. V nedeljo bo svetovno prvenstvo tudi končano. Naši smučarji so v torek zvečer prišli v Kranjsko goro, kjer vadijo pred odhodom na prvenstvo. V štirih dneh vadbe želijo vsaj obdržati sedanjo formo, čeprav želijo, da bi jo nekateri še izboljšali. Naš cilj v Crans Montani je vsaj ena kolajna. To je tudi stvarnost»brez dvoma pa se svet ne bo podrl in ne bo tragedija, če bomo ostali brez, tako kot smo na zadnjem prvenstvu v Bormiu. Schladming in dve naši kolajni bo težko ponoviti. Kaj pravijo naši! li konec tedna izkazati na slalomu v Laengrissu. O svetovnem prvenstvu posebej ne razmišljamo, saj je to tekma kot vsaka, vendar imamo cilj osvojiti vsaj eno kolajno. Možnosti zanjo imamo. Rok in Tomaž bosta v Švico odšla že v soboto, ker bosta nastopila tudi v su-perveleslalomu, ki je na sporedu že v ponedeljek.« Rok Petrovič: »Svetovno prvenstvo je tekma kot vsaka druga in vsaki tekmi se lahko zgodi marsikaj. Kar se mene tiče, bom ostal zvest samemu sebi tudi na tej tekmi. V glavnem se stvari odvijajo tako, kot si želim. Verjetno bom na svetovno prvenstvo odšel že v soboto, ker bom nastopil tudi v superveleslalomu, ki poteka na terenu za veleslalom in je zato prav, da pred tem narediš na tem terenu kakšen ovinek.« Jože Šparovec, glavni trener moške reprezentance: »Do sobote bodo tukaj vadili Petrovič, Križaj, Čižman in Bene-dik, ki so tudi zanesljivi potniki na svetovno prvenstvo. Možnost imajo še Žan, Robič in Bergant, vendar se bodo mora- Gregor Benedik: »Treniral bom resno in to predvsem slalom, ker moj nastop v veleslalomu še ni zanesljiv. Sedaj dveh slalomskih tekem zapored nisem izpeljal in mi bo ta trening še posebej koristil. Imam prvo skupino in zato odhajam v Crans Montano z opti- mizmom. Bojan in tudi sta kandidata za kolajno. Tomaž bi se moral v veleslalom11 uvrstiti med prvih deset, eni ko pa računam tudi zase v sW lomu.« Tomaž Čižman: Od dom« sem bil 18 dni in kar utrujen sem, saj sem moral dati od se be vse, da sem se uvrstil v rc prezentanco za svetovno Pr venstvo. To mi je uspelo. Fo£ ma se izboljšuje, kar sem tud1 pričakoval. Crans Montana Je moje prvo svetovno prvenstvo Nastopil bom tudi v supervelc slalomu in vesel bom, če s? bom uvrstil med dvajset na]' boljših, v veleslalomu pa F možna uvrstitev med des& najboljših. Nikoli pa ne ve* Akaj se lahko zgodi. Odvisno I od proge, razpoloženja, sreče*. Bojan Križaj: »Kar bo, bo. Negotovo je napovedati' ker se v slalomu lahko v M nutku vse dobi ali vse izgut£ Sem pa optimist in bi lagal, " tega ne bi potrdil. Napovedi pf so samo papir. Želim pre(J vsem mirno vadbo, brez obr^ menitev, takšnih ali drug8 čnih. Umetno napihovanje m povedi in kolajn nam lahko s» mo škoduje, ne pa koristi.« J. Košnjek Planinci zbirajo denar Planinski dinar za Erjavčevo kočo Jesenice, 29. januarja — Planinsko društvo Jesenice bo spomladi podrlo dotrajano planinsko kočo na Vršiču in zgradilo novo. Odziv je dober in pričakujejo, da bodo planinci in drugi še naprej kupovali darilne bone in tako pomagali do nove koče. Slovenski planinci zbirajo denar za obnovo Erjavčeve koče na Vršiču, ki je popolnoma dotrajana. Planinsko društvo Jesenice jo bo spomladi podrlo s prostovoljnim delom, nato pa jo bodo dve leti obnavljali. Obnova bo potekala tako, da bo prihodnje zimo vseeno odprta, saj je to edina koča v našem visokogorju, ki sprejema planince, alpiniste in ljubitelje naših gora leta in dan. Planinska zveza Slovenije je za kočo namenila 10 milijonov dinarjev nepovratnih sredstev in 10 milijonov dinarjev kredita. Gradbeni odbor upa tudi na denar sestavljene organizacije Slovenskih železarn, na finančne, materialne in delovne prispevke delovnih organizacij, na bančne kredite ter na pomoč planincev in drugih, ki bodo kupili darilne bone. V vseh prodajalnah Tobaka v jeseniški in radovljiški občini so darilni boni naprodaj, imajo jih tudi v vseh 179 pla- Ta teden se je podražilo ... Da ne boste preveč debelo gledali, ko boste te dni nabirali v košarico živila po trgovinah, naj vam že vnaprej povemo, kaj se je ta teden podražilo. Podatke smo dobili v eni od kranjskih samopostrežnih trgovin. Ta teden so nam pri loškem Peksu zagrenili pecivo: rola-de so podražili s 180 na 200, kremne rezine s 350 na 400, indi-jančke s 150 na 180 in krofe s 120 na 180 dinarjev. Tudi kruh je dražji. Priznati pa moramo, da so peki pri oblikovanju cen pravi mojstri, saj jim uspe hkrati znižati težo in zvišati ceno. Kar poglejmo: kilogram belega kruha je stal do zdaj 242 dinarjev, zdaj pa stane 80 dekagramov 280 dinar jev. Kilogram polbelega kruha je prejšnji teden stal 218 dinarjev, 80 dekagramov pa stane zdaj 196 dinarjev. Kilogram osnovnega kruha je stal prej 110 dinarjev, zdaj pa 80 dekagramov 90 dinarjev. Tudi kakao benco se je podražil: za 400-gramskega smo še prejšnji teden plačevali 540, zdaj bomo 626 dinarjev. Veseli martin bo tudi manj vesel, saj bomo zanj odšteli namesto 414 kar 470 dinarjev. Tudi Gorenjkina lešnikova čokolada bo imela odslej mal ce bolj grenak priokus, saj bomo za 300 gramsko od zdaj naprej plačevali 1365 namesto 1050 dinarjev. Eta tudi ni mogla brez podražitev: ajvar bo od zdaj 630 di narjev namesto 580. Še bolj pa bodo pekli feferoni, saj bomo zanje odšteli namesto 480 kar 660 dinarjev. Dobro so naredlili tisti, ki so se poleti založili z razglednicami: te dni so se podražile s 40 na 60 dinarjev. Tudi Žito in Mlinotest nista prizanesla pri testeninah: za polkilogramski zavitek Zitovih testenin smo prej odšteli 274, zdaj bomo pa 349 dinarjev, za Mlinotestove pa namesto 275 350 dinarjev. 1} ])_ ninskih društvih po Sloveniji. Prodaja je dobra, saj so planinci vedno izkazali planinsko solidarnost in so jo pripravijo ni tudi zdaj, ko gre za obnovo najbolj priljubljene in na idiličnem kraju postavljene Erjavčeve koče. Posamezniki so pripravljeni pomagati tudi drugače: akademski slikar France Smole i/. Ljubljane je podaril sliko, delavke Mure iz Murske Sobote so se ponudile, da seši-jejo vse odeje in posteljnino ... Planinci bodo pri Erjavčevi koči veliko napravili z lastnimi rokami, zato se je Planinsko društvo Jesenice odločilo, da slehernemu, ki bo pomagal, nameni izkaznico o prostovoljnem delu. V njej bodo vpisane vse ure njegovega prostovoljnega dela, ob koncu pa bodo prostovoljci dobili primerne nagrade in priznanja. Vseslovenska planinska akcija ima ugoden odmev. Lahko pričakujemo, da bodo z nadaljnjo uspešno akcijo zbrali dovolj denarja in materiala ter novo Erjavčevo kočo odprli čez dve leti. wV ■ D. Sedej KOMPAS JUGOSLAVIJA KOMPASOV TURISTIČNI butik CENTRALNA RECEPCIJA KOMPAS AERODROM LJUBLJANA tel.: 22-347, 25-761 IN KOMPAS KRANJ tel 28-472, 28-473 Penzion v Kranjski gori stane 13 tisoč dinarjev Veliko zanimanje za apartmaj Kranjska gora — Kranjski gori se letos pozna, da so odprli velika in prostrana smučišča in hotel^a višjih kategorij na Kopaoniku, kjer so izredno nizke cene: penzion po 2.500 dinarjev, vozovnica za ^ ce pa 600 dinarjev. objekt, ob njem pa kranjsko^, ski turistični delavci načrtuj j veliko igrišče za golf. J. Kranjska gora je kljub vS Jt še dobro zasedena in vec to očitno je, da se še vedno p'° Jn ime in sloves tega turističn. kraja ob prizadevanju tufM čnih delavcev, da bi korak z8.J rakom še bolj izboljšali t^jjE čno ponudbo. D. $e r ---*\ Kranjskogorski hoteli so polni, vendar se še vedno najde prazna soba v hotelih nižje kategorije. Veliko je domačih gostov, med tujci je največ Angležev, Dancev in Švedov, ki so jih pripeljale agencije. Za letošnjo zimo je značilno, da se je veliko domačih turistov odpravilo na smučanje čez mejo, saj so cene v avstrijskih ali italijanskih smučiščih marsikateremu Jugoslovanu kar dostopne. V tujih središčih so namreč januarja precej znižali cene; zato, da bi privabili goste tudi iz Jugoslavije, saj v tem času ni gostov iz Nemčije. Ve pa se tudi, da je po- Na Podreči pogorela hiša So krivi briketi? Podreča, 28. januarja — V ponedeljek so ognjeni zublji docela uničili montažno stanovanjsko hišo, last Janeza Jamnika s Podreče. Požar je izbruhnil v shrambi za kurivo med garažo in kurilnico, kamor je lastnik hiše že junija lani zložil v dva metra visoko skladovnico 108 vreč oziroma skupno dve toni lesnih briketov. V času, ko jih je nosil v shrambo, so bili še vroči. Komisija Uprave za notra nje zadevi' Kranj domneva, da so se vnele spodnje pla sti briketov in da se je odtod ogenj razširil na lesen strpp in na ostrešje. Požar je gasilo 35 prostovoljnih in poklicnih gasilcev. Čeprav so večidel opreme rešili pred ognjenimi zublji, je škode po prvi nestrokovni oceni za 30 milijonov dinar-jev. nudba, tako penzionska kot zu-najpenzionska, na tujem znatno boljša kot doma. Letos se Kranjski gori pozna, da so na Kopaoniku odprli velika in prostrana smučišča in hotele najvišjih kategorij, kamor so privabili smučarje iz Beograda in Srbije nasploh. Ta smučišča in hotele uradno še gradijo, so na nerazvitem področju in še niso obremenjeni z raznimi prispevki in davki, zato lahko ponujajo za nas kar smešno nizke cene. Na Kopaoniku, denimo, stane penzion 2.500 dinarjev, dnevna vozovnica na žičnicah pa je 600 uinarjev! Kranjska gora si tega ne more privoščiti. Penzion v hotelih najvišje kategorije, Larixu in v Kompasu, stane 13 tisoč dinarjev, medtem ko je v hotelih nižjih kategorij penzion 11 tisoč ali 8.500 dinarjev. Nedavno odprti apartmaji Razor kranjskogorske Gorenjke se zelo dobro prodajajo, v njih bivajo domači in tuji gostje. Najemnina za apartma je 22.000 dinarjev na dan. Čeprav je tozd Hoteli Gorenjske Kranjska gora v minulih letih izdatno vlagal v modernizacijo starih hotelskih hiš, bi radi obnovili tudi Eriko, hotel, ki je najbolj dotrajan. Hiše se skoraj da ne splača več popravljati, za to naj bi jo podrli in zgradili nov Žičnica se je ustavila Stari vrh, 27. januarja rek okrog dveh popoldne na smučišču Stari vrh n^.^jij jo Loko ustavila dvosed^1** JU bru počila litožel« 4 ker je na prvem podpornetJJJB .železna prirO»JP kolesa. Samodejno se je ralo varnostno stikalo in I dežnica, na kateri je bilo 140 smučarjev, se je po treP t rib ustavila Delavci dvanajst, gorskih reševal^-Škofje Loke in eden i/. & $ so v dobrih dveh urah vse $ carje spravili s sedežnice 1,8 j» Komisija Uprave za notranJ deve Kranj je ugotovila, da J delovna organizacija Šport IJ kreacija za napravo vdJ obratovalno dovoljenje. mi.: Nakup novega STARO /064 / 74-860 od 7. do IV ure avtomobila