|Fr. Rudl: Gospodarstoo. Trtna vez Vsled poinanjkanja delavcev se marsikje zgodi, da vežejo vinogradniki svoje trte še le potem, ko je že odcvelelo. Vezanje utrjenih mladik z nedorastlimi pojjanjki, ki še nimajo razvitega listja, je jako neumestno. Vinogradnik mora upoštevati,, da imajo utrjene mladike razvito listje, kar se pa o nerazvitih poganjkih ne more trditi. Iz tega sledi, da se pri vezanju ne stne delati «zelenih vejnikov«. Brezsmiselno in v šopke zvezane inladike dušijo listje, ovirajo razvoj grozclja in tako si vinogradnik sam pospešuje trtne bolezni. Trs je živo bitje. Listi so njegova pljuča, s katerimi ^iha in pretvarja anorganske spojine v organske. — ¦mljenje vinopradnika mora iti za tem, da daje svo¦<-iiiu trsju možnost izkoriščanja solnčnih žarkov in *aka. List in grozd morata imeti vedno dovolj svet•obe in zraka. Rako je najlažje doseči ta cilj? 1. Ne vežite h glavnemu kolu več, kakor štiri mlatikef 2. Vse druge mladike, ki so obložene z grozdjem, * naj nad btim prikrajšajo tako, da ostanejo nad naj^šjim grozdom še štirje listi. Teh listov seveda ni po•*ebno vezati. 3. Mladike, ki nimajo grozdja in katerih ne rabima, '*• prihodnje leto, se odstranijo. Glede prve točke, da se naj ne veže več kakor štiri *ladike k glavnemu kolu, omenjam, da zadostuje to ¦* bodo-čo rez v naših vinorodnih krajib; tu se bodo "-¦bili: 1—2 rcznika in 1—2 šparona. Tem mladikam je ^ba dati prednost. Njih razvoj je silne važnosti, ker 80 druiio ki , i-oij rodovitne. Dolge mladike se ovirajo medsebojno v rasti, v sla' jeseni navadno ne dozorevajo, po zimi pa navadno ^jraje pozebcjo, ker pač niso prav dozorele. Glede druge točke pa sledeče: PrikrajSanje ostalib "•Jadik db četrtega lista nad zadnjim grozdom se naj t*0 Wažno.st.i. izvede pred cvetjem. Na ta način se grozdje veliko lepše razvija, poleg tega pa se prihrani trsu rezervnih snovi za one štiri mladike, katere sem opomnil že v prvi točki. Prikrajšanih mladik ni treba nikamor privezavati. Če je šparon oblokasto in trdno privezan, jih še poleg ni treba vezati. Prikrajšane mladike drže dobro svoje giozdje. Ako bi bile preveč obložene,, naj se jib. pri drugi vezi podpre. Vse mladike, ki se za prihodnje leto ne rabijo in nimajo grozdja, se naj takoj odstrani, ker živijo kot zajedalke na račun drugili. Ako vsled preobilega dela ni mogoče trsja opleti; se lahko z nožem ali z roko odščipne take poganjke tako, da se ukine njih divja rast. To delo, ki sem ga opisal je za ohranitev krepkega trsa neobhodno potrebno, zlasti še z ozirom na bodoča leta. Ko sem bil y Halozah, smo rezali leto za letom 3—5 šparonov na trsu, ne da bi dotični trs kiral. Tudi kakovost vina ni prav nič trpela. Sploh pa sem vestno upošteval navaden način gospodarstva z zelenimi mladikami. Ravnanje z vinogradi po toči. Razločujeino tri štadije škode po toči. 1. Listje je preluknjano in nekatere jagode in mladike so natolčene Najmilejši štadij, v katerem je treba paziti le na to, da se prepreči nastop peronospore in oidija, ki sta po toči poškodovanim trtam posebno nevarna! Takoj po toči škropiti in žveplati. 2. Listje je vso razčesano in razcefrano in visi deloma navzdol; mladje in grozdje je močneje pobito; vrhovi mladik na trti so polonaljeni in vise navzdol! V tem štadiju je na polomljeno mladje in grozdje ter razcefrano listje najpoprej odstraniti ter še le potem vinograd poškropiti in požveplati. Tukaj se gre za vzgojo novega zdravega perja in novih vrhov iz zalistkov. 3. Listje, grozdje in vrhovi so po večini odbiti in le ponajveč golo mladje štrli, močno pobito in ranjeno kvišku! V tem štadiju se mora odrezati vso mladje nazaj na krajše in daljše reznike (odstraniti je vse močno natolčene in ranjene dele mladik) na dva do štiri očesi, pri čemer se eventuelno tu pa tam, na posameznib mladikah nahajajoči grozdi seveda tudi puste! Ob enem je tudi tu pa tam se mogoče še nahajajoči razcefrani in razdrapani list odstraniti in še le potem škropiti in žveplati. Tukaj gre v glavnem za vzgojo novih, zdravih mladik, ki nam zasigurajo vsaj delno trgatev v prihodnjem letu, ki bi drugače, če pustimo pognati iz neprikrajšanih mladik kar na stotine poganjkov, od katerih nobeden dozoreti ne more, sigurno izostala. Čimbolj rano v razvoju zadene toča vinograd, tem boljše bo uspeh tega ravnanja v obče! Ce se pa pojavi toča tako močno še le proti jeseni, ko so že mladike deloma olesenele, se pri vezi odstranijo le zeleni, neoleseneli deli mladik. ;v. Kar se tiče škropljenja po toči poškodovanih trt, se morajo iste, če se jih hoče obvarovati katastrofalnega napada po peronospori in oidiju, škropiti in žveplati takoj po toči in se mora to delo izvršiti najpozneje v par dneh! Škropiti se mora z najmanje 2 odstotno galično apneno zmesjo, ozir. bosnapasto ter nekoliko moč neje, kakor zdrave vinograde! Največjo pozornost pri ravnanju z po toči poškodo vanimi vinogradi je posvetiti potem poletju, to je izbiranju poganjkov mladik. Le neobhodno potrebne, najmočnejše poganjke je pustiti in naprej gojiti! Vse drugo je odstraniti! Tudi je zalistke pridno obirati, oz., če se gre le za vzgojo novega listja, jih je nad prvim, normalno razvitim peresoni odščipniti! V ostalem je zelo važno, da se po toči poškodovani vinogradi drže plevela prosto in da se pridno rahla zemlja, kar celo pospešuje zacelitev ran in ojačenje oslabelib trt. — Vinarski ravnatelj Puklavec. Desetmesečni kmetijsko-gospodinjski tečaj v zavodu šolskih sester v Mariboru se prične dne 15. septembra t. 1. Stan in oskrbo imajo gojenke v zavodu. Prošnjo za sprejem je vložiti do dne 10. avgusta 1.1. vodstvu gospodinjske šole v zavodu šolskih sester v Mariboru. Prošnji haj se priloži: krstni list, zadnje šolsko spričevalo od zdravnika in izjava staršev, oziroma varulia, da prevzame stroške šolanja. Oskrbnina znaša mesečno 250 dinarjev. Glede podrobnosti se je obrniti na vodstvo gospodinjske šole v zavodu šolskih sester v Mariboru. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je: 3 bike, 102 vola, 260 krav, 3 konje in deset telet. Skupaj 378 koma- dov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sle- deče: debeli voli 1 kg žive teže 33—35 K, poldebeli voli 27 do 32 K, plemenski voli 25—32 K, biki za kjb.nje 20—28 K, klavne krave debele 27—36 K, plemenske krave 21—24 K, krave za klobasarje 15—17 K, molzne krave 18—30 K, bre- je krave 18—30 K, mlada živina 22—31 K. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. in II. vrste, meso od bikov, krav telic 1 kg 60—68 K. Telečje meso I. in II. vrste 60 K. Svinjsko meso sveže 1 kg 80—90 K. Cenc sirovim kožam. Težke sirove kože se plačujejo po 54—56 kroi 1 kg, lažje po 44—46 kron, trlečje po 70—75 K. Tržne cene v Mariboru. Dne 1. julija t. 1. so bile v Ma- riboru sledeče tržne cene, lu veljajo v dinarjih: Konjska koža komad 115—125, 1 kg goveje kože 11, ovčje 17.50, svinjske 4, 1 kg gornjega usnja 90, podplfltov 75, 1 liter mleka 250—3, 1 kg sirovcga masla 35, 1 jajce 1.25—1.50, 1 liter novega vina 10—14, starega 10—12, žgauja 25, 1 kg belega kruha 6, prnega 5, 1 kg črešenj 4, hrušk 10, 1 liniona 0.75—1, 1 kg rožičev 8, fig 15, 1 kg orehov 12, oljuščenih 40, 1 kg surove kave 40—50, pražene 45—55, riža 6—11, soli 4, popra celega 30, zmletega 3250, paprike 40, testenin 11, sladkorja v kristalu 15.50, v kockah 17^0, 1 liter jesiha na- vadnega 150, vin^kega 2, 1 liter uamiznega olja 25, bu<iaega 29—39, špirita 13, mila 1250, 1 kg pšenice 4, rži 350, jefr* mena 3.75, ovsa 4, koruze 4, prosa 4n ajde 3.25, navadaega fižola 4, boljšega 4.50, 1 liter novega graha 4, 1 kg pšenične moke št. 0 6.25, št. 1 6, šl. 6 5.50, 1 kg prostne kaše 650, ješprenja 6, otrobov 2, koruzne moke 4, koruznega zdroba 5, pšeničnega 7, ajdove moke 8—9, 1 kg zgodnjega krompirja 2-3. Zagrebški žitni trg. Povpraševanje po koruzi in moki je bilo zadnji teden na zagrebškem žitnem trgu zelo močno in sicer radi zadnjih silnih nalivov ter toče, kakor tudi radi 50 odstotnega poviška železniških tarifov, ki so slopili v veljavo 1. julija. Izvažalo se zadnji teden iz naše države ni žita, ker naša valuta vedno skače in je tudi dinar nazadoval zadnje dni na curiški borzi. Vreme po naših žitorednih pokrajinah je bilo minuli teden oblačno ter nagibalo k dežju. Vendar se je stanje setev v zadnjem času zelo popravilo. Poljedelci naših žitnic si želijo toplo vreme, da bodo osevine lepo dozorele. Zadnji teden so zelo ponujali v Zagrebu pšenico, ki se je plačevala po 1500—1520 kron od postaje 1 mct. stot. Koruzo so plačevali po 1360— 1380 kron. Zelo veliko se je povpraševalo po ovsu in sa plačevali presejan oves po 1350 kron, srbijanskega ter bosanskega pa po 1250—1280 kron. Rž sploh ni v prometa, ječmen pa stane 1380 kron. Moko so celo prodajali po 245 do 25 kron en kg, slabšo pa po 22.5—23 kron. Otrobi so bili po 650 kron. Cene za seno in slamo v Mariboru. Dovoz je bil slab. 1 meterski stot sladkega sena stane 125—175, ovsene slame 125. Cene v dinarjih. Zgor. Ponikva. Poučnega shoda, katerega je priredilo Hmeljarsko društvo za Slovenijo v nedeljo, dne 2. t. m., se je. udeležilo nad 30 zavednih hmeljarjev. V dve uri trajajočem govoru je gospod nadučitelj Petriček prav poljudno razpravljal o pomenu in nalogi Hmeljarskega društva, o njegovi zgodovini, o največjih napakah, katere še vedno hmeljarji delajo pri gojitvi te velevažne gospodarske panoge, o sredstvih, v povzdigovanje hmeljske kupčije in trgovine, o stanju hmeljskih nasadov tu in drugod itd. — Izmed zbranih hmeljarjev je po končanem razpravljanju takoj nekaj pristopilo k Hmeljarskemu društvu^ drtjgi pa so obljubili, da bodo svoj pristop v kratkem javili. Zadovoljno so se hmeljarji razšli in se predavatelju zahvalilL VII. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljske rastline. Zalec, Savinjska dolina, dne 1. julija 1922. Vremenske razmere so bile pri zadostni padavioi in povprečni zjutranji temperaturi 12 stop. R v drugi polovici meseca junija še precej ugodne razvoju hmeljske rastline. Trta je dozorela dovrha drogov, ozir. žic, ima precej panog, na katerih se prikazujejo že cvetni poplu. Vkljub vsemu temu so v rasti zaostali nasadi še vedno slabi, tako, da htneljarji vkljub povečani ploskvi s hmeljem zasajenega zemljišča ne pričakujejo več, kot množino lanskega pridelka. — Društveno vodstvo. Žatec, CSR, dne 28. junija 1922. Poročila o sedanjem stanju hmeljskih nasadov se ne glase ugodno. Dnevna ic nočna temperatura je bila od dne 26. t. m. prav hladna, kar na rastlino ni vplivalo ugodno. Posebno v rasti zaostali nasadi, katerih je 1 tretjina vse s hmeljem zasajene ploskve, ne obljubujejo posebnega pridelka, ker je rastlina komaj vzklila iz zemlje. Druga tretjina vseh nasadov je paž . prav lepa, rastlina je dorastla do vrha žic, je krepka, ima obilo panog in kaže tu pa tam tudi že cvetne popke. Ostala tretjina je srednja, do srednje dobra. Toplo vreme in izdatne padavine so nujno potrebne, da se rastlina zamore še nadalje dobro razvijati. Bolhači in gosenice pohljadne sove (colocampa esoleta) ogrožajo še vedno rastlino s tem, da ji odgrizavajo vršičke. »Saazer Hopfen- und Brauerzeitung«. Lesne cene. Zadnji čas se je precej povpraševalo po oglju, ki je doseglo ceno do 35.000 kron. Les za kurjavo se je tržil po 10.000 K s prodajnega prostora. Fini bukov les seje tržil po 3900-4500 K. Popraševanje iz inozemstva je pretekli teden zelo popustilo. Le Italija povprašuje po lesu za kurjavo in po dogah za sode. Cene drugim lesnim pro-, duktom so že precej časa stalne. Cene za kurivo v Mariboru. 1 kub. meter trdih drw stane 100, mehkih 80, 1 met. stot. trboveljskega premoga 30, 1 kg oglja 1.25, 1 liter petroleja 6, bencina 20, 1 kg karbida 3.90, sveč 15. Cene v dinarjih. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 310—314 naših kron, francoski frank stane 26.40—26.60 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 1.76, za 100 čehoslovaškik kron 612—616, za 100 nemških mark 80—84 in za 100 laških lir 14.88—15 jugoslovanskih kron. V Curihu znaša vrednost naše krone 1.62 centima (1 centim je 1 vinar). Od zadnjega poročila je vrednost naše krone padla za 13 točk.