268174 Imenopis konjiške nadfare, ! Sestavil Mihael Napotnik. (Ponatis iz „Kresa" letnik 1886.) i A M V Celovcu. Samozaložba. — Natisnila tislcarnica Družbe sv. Mohora. 1886. Imenopis konjiške nadfare Sestavil Mihael Napotnik. A / 7 ____ — ' //.< \V v , 'i' V Celovcu 1886. Samozaložba. — Tiskala tiskarna družbe sv. Mohorja. 268174 Imenopis konjiške nadfare. I. Krajevna imena. ga Predgovor. igpfnanstveno preiskavanje raznovrstnih imen kakor krajevnih, rodovin-SSp skih, domačih ali vulgarnih in drugih; popraševanje po njih prvot-^ nem pomenu in začetku, po zgodovinskem razvitku in po njihovi prečudni spremembi — je prav zanimivo, a tudi prevažno za zgodovino vsakega naroda in za razvoj njegovega jezika. S pomočjo sicer mrtvih, vendar glasno govorečih imen da se sklepati na prvo in pravo domovino naroda, na čas, v kterem je došel v svojo deželo, na kraj, ki ga je zasedel, na omiko in oliko v minolih dobah, na gospodarstveno in obrtnijsko blagostanje, pa na jezikovno izobraženost v preteklih vremenih. Zgodovinar in zemljepisec, jezikoslovec in bajeslovec kakor pri-rodoslovec — vsak najde bodisi v krajevnih bodisi v osebnih bodisi v drugovrstnih imenih primernega in prekoristnega gradiva za stroko svojo. Ker stoji to neovrgljivo, zato imajo raznolična plemena imen svoje slovstvo, ktero se je kolikor toliko stoprav v tekočem veku počelo, vendar primeroma tudi jako bogato razvilo.1 1 Kar zadeva pojasnjevanje in povestniško porabo krajevnih in osebnih imen slovenskih, nabral si je neprecenljivih zaslug vrloznani g. Dav. Trstenjak. Dotične njegove preiskave in razprave so raztepene po različnih novinah in časopisih, sosebno po Novicah, Slov. Glasniku, Matičnih Letopisih, pa tudi v knjižicah posebič izdanih. Za ta-le svoj sestavek zajel sem mnogotero misel iz njegovih spisov, kakor bodem na primernem mestu točno povedal. Glede obče slovanskih imen so velevredna dela viteza dr. Franca Miklošiča: „Die Bildung der Ortsnamen aus Personennamen im Sla vischen." Wien, 1864, in „Die slavischen Ortsnamen aus Appellativen". Wien, 1874. Zdaten pripomoček k preiskavanju krajevnih imen slovenskih je dobroznani: „Imenik mest, trgov in krajev zapopadenih v zemljevidu slovenske dežele". Na svetlo dal in založil Peter K o zle r. Na Dunaju. Tiskom Jermenskega samostana 1864. 8° str. 31. — Dalje: H. Frey er, Alphabetisches Verzeichnis aller Ortschafts- und Schlössernamen Krains. Laibach, 1846. 8". Dragocen rudnik lepih slovenskih imen sive starosti nahaja se skoro v vseh knjigah, v kterih popisuje g. Ign. Orožen, stolni dekan, zgodovino lavantinske Škofije. 1* Med narodom in med deželo po njem naseljeno vlada vedno in povsod ozkotesna neločljiva zveza. Kakor obnebje in kraj vsled svoje posebnosti različno določujeta fizični in psihični živelj naroda, tako utisne temu nasproti tudi narod kraju, kjer prebiva in zemljo obdeluje, neizbrisljivo znamenje svojih posebnih lastnostij, svojega posebnega značaja. To nedvomljivo in neukanljivo razmerje je velevažen faktor vsem onim, ki pišejo narodu zgodovino; kajti rečeno razmerje jim je nepotekljiv vir, iz kterega morejo in morajo zajemati, kedar usahnejo vsi drugi studenci. „Wo Erz und Sagen schweigen," veli slavni Pavel Jos. Šafafik, „da sprechen die Eigennamen noch immer vernehmlich, von denen die meisten Jahrhunderte auf dem Rücken tragen." Da se učeni svet sedaj bolj kakor nekdaj zanima za krajevna imena, iskati je razlog ravno v tej okolnosti, da so ona resnično zanesljiv vodnik v temini minole davnosti in da more prava razlaga in naravna zveza takih imen kazati varno pot, kjer zapušča zgodovinarja preiskovalca vsako drugo pismeno in ustno sporočilo. Kakor si na pr. geolog prizadeva po notranjem in zvunanjem obrazu ter po zvezi višav in nižav predočiti in pojasniti polagoma, ne skokoma nastalo tvorbo kakega okraja, kake okolice in nato s temi pripomočki razkriva krajevne skrivnosti in kakovosti, tako nekako ravna tudi historik s krajevnimi imeni z ozirom na pojasnilo preteklosti. On preiskuje imena v sedanji obliki, zalezuje njih pomen do dobe, v kteri izginejo vsi sledovi. Po natančni preiskavi spremembe imenskih oblik spoznava prvotni pomen, ki sicer v sedanji obliki ni več poznati; ali pa najde tem potem jezikovno in narodno lastnino krajevnega imena; ali pri popolni izgubi tega in pri najdbi drugega imena za tisti kraj v različnem času pa najde skupno, celotno zgodovino dotičnega imena, tekom ktere je ono do- In te velevažne knjige so: Das Bisthum und die Diöcese Lavant. I. Theil. Das Bisthum, das Domkapitel und die Dekanate: Maiburg, Mahrenberg, Jaring, St. Leonhard in W. B., Kötsch und Zirkoviz. Marburg, 1875, mal. 8°. 614 str. Das Benediktiner Stift Oberburg. Marburg, 1876. mal. 8°. 324 str. Das Bisthum und die Diöcese Lavant. II. Theil. Das Dekanat Oberburg. Marburg, 1877. mal. 8°, 363 str. Das Bisthum etc. III. Theil. Das Archidiaconat Saunien. Das Dekanat Cilli. Marburg, 1880. mal. 8", 598 str. Das Dekanat Frasslau. Cilli, 1880. mal. 8°, str. 208. Das Dekanat Tüffer. Graz, 1881. mal. 8°, 504 str. Das Dekanat Schallthal. Graz, 1884. mal. 8°, 564 str. Semkaj spada tudi: Celska kronika. Spisal Ignac Orožen, vikar v Celi. V Celi natisnil Jul. Jeretin, 1854. Str. 304, 8°. V opombah si bodem prizadeval, kolikor toliko natančen pregled pozora vrednih slovstvenih del o raznih imenih sestaviti. Resno se je namreč nadejati, da bodo tudi slovenska imena vsake vrste kmalu našla svoje preiskovalce, kterim treba takošnega pregleda. vršilo svoje spremembe. Da govorim geološki, razne vrste krajevnih imen dovodijo do zgodovinske uvrstitve prebivalcev tega kraja ali one dežele na jedni strani, na drugi plati pa nam pokazujete zveza in razvrstitev krajevnih imen, po jeziku sorodnih, prihod in naselitev dotičnih stanovnikov. Krajepisna imena nam dalje pojasnjujejo tudi obliko in prvotno podobo zemlje. Vendar pa vsakdo ve in zna, da preiskovalci imen niso tako srečni, da bi se opirali na tako gotove rezultate, kakor smejo geologi to naglašati. Trdo kot dijamant je mnogotero ime, da se krepko ustavlja vsakemu poskusu, priti mu do jedra. Na krivo pot kaj rado zapelje. Pri tem težavnem poslu podpirajo človeka stare listine, zapisniki, pisma, popraševanje pri ljudeh. Poudarjati ni treba, da mora preiskovalec imen tudi vestno poznavati kraj sam, čegar imena tolmači. Naj še tako dobro umeva jezikoznanstvo in naj poznava zgodovinsko nastajanje oblik, tedaj ima sicer dve neprecenljivi sredstvi, da lahko dobro rešuje svojo nalogo; a glavne stvari mu vendar manjka, brez ktere ni povoljnega napredka — to je lokalno znanje, lokalno orienti-ranje. Krajevna imena so navadno tako tesno spojena z lego in kakovostjo kraja, da kdor tega ne poznava, ne ve tudi imenu pomena. Imena krajev, livad in trat, travnikov in njiv, logov, gajev in pašnikov, hribov in gor in gričev so silno stara; tekom mnogih vekov so se zgladila in opilila, da jih ni lahko tolmačiti po sedanjem stanju narodovega jezika. S pomočjo starejšega jezika mora se sem ter tja določevati imenu pomen, a ne ugibati ga iz kakega slovarja1. Posebno za slovanske in slovenske zgodovinarje hoče poprej spo-minjano razmerje med narodom in deželo po njem zasedeno biti velike vrednosti, ker pisatia poročila večkrat popolnem molče o davnodobnih naselitvah Slovanov po raznih zemljah. V premnogih deželah je tisoč in 1 Nemškim pisateljem se očita pogostokrat, da se pri tolmačenju krajevnih in sličnih imen pregloboko uklanjajo keltskemu jeziku. Marsiktero „keltsko ime" je slovanske korenine. Sicer pak nosijo Nemci kakor po drugod tudi tukaj zvonec radi svoje jeklene marljivosti. Za sleherno vrsto imen imajo bogato literaturo. Po vseh nemških deželah se pojasnjujejo krajevna imena in druga. Naj že tu omenim nekaj slovstvenih del: Oberdeutsches Flurnamenbuch. Ein alphabetisch geordneter Handweiser deutscher Sprach- und Kulturgeschichte. Von Dr. M. R. Buck. Stuttgart, 1880. 8", XIX + 316. Keltische Ortsnamen in der Rheinprovinz. Von Marjan, 1882. J. Wolff, Die deutschen Ortsnamen in Siebenbürgen. Hermannstadt, 1880. Izhaja v posameznih snopičih. E. Förstemann, Altdeutsches Namenbuch. Nordhausen. 2. Aufl. 1856 —1872. 2 Bände. Idem, Die deutschen Ortsnamen. Nordhausen, 1863. Dr. Johann Zahn, Steiermärkische Geschichtsblätter. IV. Jahrg. I. Heft. (Ueber Topographie Steiermark».) Graz, 1883. tisoč let delujoče potujčevanje pomelo vse meje in vse mejnike, ki so obdajali nekdanje slovanske naselbine; le samo nekaj se je stalno in nepremagljivo upiralo tej tihi in mirni, a zato tem huje razdirajoči sili — topografija. Med tem pa se tudi ta ni mogla tekom več stoletij ubraniti vsakošne tudi bistvene spremembe; ali vendar je še ostalo obilno število njenih karakterističnih pečatov nepoškodovanih, in mnogo jih ni bilo tako izbrisanih, da bi jih učenjaki strokovnjaki ne mogli spoznati. Pač mnogo mož je dandanes nastopilo težavno pot, da dokažejo s pomočjo zanesljive topografije, kje so bile in kako daleč so segale svoje dni slovanske naselbine 1 Kdor želi v tej reči daljšega pouka, najde ga pri naslednjih pisateljih: Cybulski, Slavische Ortsnamen der Insel Potsdam und der allernächsten Umgegend. Berlin, 1859. 2. Aufl. Jettmar, Ueberreste slavischer Orts- und Volksnamen der Provinz Brandenburg. Potsdam, 1846. H. Leo, Wendische Loealbezeichnungen in Halle. Hallisches Tagblatt. 1857. Alb. Buttmann, Die deutseben Ortsnamen mit besonderer Berücksichtigung der wendischen Ortsnamen in Mittelmark und Niederlausitz. Berlin, 1856. E. Immisch, Die slavischen Ortsnamen im Erzgebirge. Bautzen, 1866. A. Brückner, Die slavischen Ansiedlungen in der Altmark und iin Magdeburgischen. Leipzig, 1879. J. Perwolf, Germanizacija baltijskih Slavjan. S. Peterb., 1876. P. Kühnel, Die slavischen Ortsnamen in Meklenburg. Gymnasial-Programm. Neubrandenburg, 1882. Idem, Die slavischen Ortsnamen in Meklenburg - Strelitz. Gymnasial-Programm. Neubrandenburg, 1881; 2. Thl. 1883. Dr. Gustav Hey, Die slavischen Ortsnamen des Königreiches Sachsen. Döbeln, 1883. Idem, Die slavischen Ortsnamen der Meissner Gegend. (Mitthlgn. f. Gesch. der Stadt Meissen. I., 3.) Otto Kaemmel, Die slavischen Ortsnamen im nordöstlichen Theile Niederösterreichs. (Jagic's Archiv für slavische Philologie. Berlin, 1883 in 1884.) Idem, Die Anfänge deutschen Lebens in Oesterreich. Leipzig, 1879. S preiskavami Kaeminelovimi primeri: Der Kürnberg. Von Alphons Müllner, k. k. Professor. Linz, 1884. Na strani 28. piše naš rojak: „Der Name Kürnberg wäre somit nichts anderes als ein im Laufe der Jahrhunderte verändertes, ursprünglich Horn- oder Hurnberg gesprochenes Wort, welches, wie wir gesehen haben, einfach Berg bedeutet. Er ist ein Andenken an jene längst entschwundene Zeit slavischer Besiedlung in Oberösterreich, an welche uns noch Namen wie Ziemitzberg, Teichel, Piessling, Ostrowitz, Stodor, Windischgarsten, Gleink, Sirning, Krems, Pöllach, Grebelich, Rued-ling, Pröselsdorf, Trebeia, Zwettel u. a. m. erinnern." J. Petters, Ueber die Ortsnamen Böhmens im Jahresberichte des Gymnasiums zu Pisek. Pisek, 1855. 4°. Fr. Palacky, Rozbor etymologicky mistnich jmen češko - slovanskych. (Časop. museum. 1834. Pag. 404— 419.) H. Grössler und A. Brückner, Die slavischen Ansiedlungen im Hassengau. (Archiv für slav. Philologie V. Pag. 333 — 369. Berlin, 1881.) Po tej poti bode se morebiti korakoma rešilo doslej odprto vprašanje, ki je se vedno prav težek križ zgodovinarjem, kdaj so se naselili zapadni in južni Slovani, imenito Slovenci po današnjih pokrajinah, morebiti vendar le že pred 6. ali 7. stoletjem po rojstvu Kristusovem. Jan Ernst Smoler (t 13. julija 1884) je izdal v spomin tristoletnega obstanka budi-šinske gimnazije knjižico, v kteri je opisal krajevna imena v gorenjih Lužicah. Že pred letom 1879. obelodanil je neki nemški profesor spis: „Slavische Ueber-reste in Tirol", v kterem je priznal, da se v Tirolih nahaja mnogo krajepisnih imen, ki se ne mogo nemški tolmačiti, ker so korena in kolena slovenskega. Tako na pr. Lienz, Imst, Stanz, Windisch - Matrei, Vilgraten - Thal, Pregraten in mnoga druga, ki nosijo na čelu slovanski značaj. Po tem takem, zaključuje pisatelj, morali so se poleg Nemcev tudi Slovani, denimo Slovenci, že zgodaj ondi naseliti. Vendar ta zgodovinska, modrim glavam jasna resnica ni se dolgo hotela verjeti. Nekoliko pozneje je profesor A. Besolenski na petrogradskem vseučilišču razglasil učeno razpravo, v kteri je skušal dokazati, da so sedanji prebivalci puster-thalski ponemčeni Slovani. Med drugimi dokazi se nahaja tudi ta, da je značaj teh Tirolcev slovenski značaj. Pustertlialsko prebivalstvo ljubi petje; a napevi ali arije so slovanske. Tudi arhitektura hiš in poslopij je podobna slovanski. Takih po-liemčenih Slovanov hoče do 20.000 biti. (Prim, dunajski Vaterland 1. 1879, št. 336.) Leta 1879. pa je spisal dr. J. C. Mitterrutzner, gimnazijski ravnatelj v Briksenu, temeljito razpravo o sledeh slovanskih naselbin po Tirolskem. Cfr. Slavisches aus dem östlichen Pusterthale (Drau- und Isel-Gebiet) in Tirol. Programm des k. k. Gymnasiums zu Brixen. 1878. Str. III —XXVIII. Sestavek je bil iia slovenski jezik preložen in tiskan v Zgodnji Danici (tečaj 32, list 30.) pod naslovom „Slovansko iz vzhodnje Bisterške doline (Pusterthal na Tirolskem)". Spisal dr. Jan Zl. Mitterrutzner. V programu briksenske gimnazije 1. 1879. Poleg te prestave bila je še druga preloga oskrbljena, ki je izšla pod imenom: „Slovani v iztočni Pusterški dolini na Tirolskem." Poslovenil Miroslav Malovrh. Na svetlo dal J. Krajec v Novem mestu, 1880. O jednakem predmetu govore spisi: Slovanski ostanki v dolini Anniviers. Dav. Trstenjak v Kresu, 1. 1883, str. 576 nsl. in str. 618 nsl. — Slovenske besede v tirolski nemščini. Kres, 1. 1884. str. 265 nsl. Od Urbana Jarnika je bil zložen koroški imenopis, ki na ves glas priča, da sc> koroška imena krajev, vasij, rek in gor, trat in livad po večjem slovenska. Prim. Carinthia, 1. 1826. Pozneje je bila korenita preiskava ponatisnjena v Sloveniji, 1. 1849. v listih 75, 76 in 77. (Kres, 1. 1884 str. 149 nsl.) Sem še spada: Slovenske besede v koroški nemščini. Dav. Trstenjak v Kresu 1. 1883, str. 112 nsl. Kakor so poročale novine (dunajski Vaterland 1. 1879. štev, 209), bral je due 30. julija v zboru anthropologov v Ljubljani g. Dežman znanstveno razpravo: Ueber Orts- und Personennamen in Krain. Von Dr. Arnold Ritter von Luschin. Pobliže in nadrobneje ne morem govoriti o tem sestavku, ker ga ni bilo v roke dobiti. Za krajevna in osebna imena kranjske dežele je izvenredne vrednosti in važnosti: Schumijev Archiv für Heimatkunde. Geschichtsforschungen, Quellen, Urkunden und Eegesten. Tako stoji razprava: Topographische Beiträge v II. knjigi, I. zvez., v Ljubljani, 1884 V Trstu je beli dan zagledala drobna ali koristna knjižica: Krajna imena v Tržaški okolici. V Trstu, 1876. 16°, str. 32. Začetek uvodu se glasi: Poleg zgodovinskega dokaza, da so od nekdaj v Trstu in njegovi okolici bivali Slovenci in da še sedanji polaščeni Trst stoji na slovenski zemlji, imamo o tem močen dokaz v krajnih imenih tržaške dežele, ki so vsa slovenskega izvira." In iz spisa je res razvidno, da imajo krajevna imena tržaške okolice svojo zibel v slovenskih korenikah, ki so se tudi Tudi konjiške nadfare imenopis podpira trdenje onih mož, ki se potegujejo za starejšo dobo, kakor se je navadno mislilo in se še mnogokje misli in naglasa, pa ali resnično in pravično ali narobe, kdo bi to že danes popolnem dognal1. — V konjiški okolini nas skoro vsaka gora, pri najneugodnejših okolnostih čiste ohranile in ubranile. Ono isto resnico potrjuje pisatelj knjige: Trst in okolica. Spisal Matija Sila. V Trstu, 1882. (Beri posebno str. 14 — 30.) Dalje treba na tem mestu omeniti: Slovenske naselbine po Furlanskem. Spisal Sim. Rutar v Ljublj. Zvonu 1. III. zvez. 1., 2. in 8. Pisatelj izvaja iz krajepisnih imen dokaz, da so se Slovenci gotovo že v 7. in 8. veku naselili po Furlanskem. (Imenito v zvez. 2. str. 122 — 128.) Opozorim naj še na spis: Slovanske naselbine na Italijanskem. Kres, 1. 1884. str. 213., ter na knjigo: Slavia italiana, spisal Karol Podreka. Cividale, 1884. Priporočbe vredno delo je: Gieograficzne imiona slo\viaiiskie, zestawione alfabe-tycznie wedlug nazwisk niemieckich, wloskich, rummiskich, w-/lrg — Svetoslav, Hohr Ar^ — Boljeslav — Večeslav, Ev^eviog — Blagogost, Qeodooios — Bogdan, EnifpQiov ali llqoi-ttdivq — Premisel, '[¿o/Ungarog — Svatopluk, Jr^ioArfc 1 Cfr. Roma. Die Denkmale des christl. und des heidnischen Rom in Wort und Bild. Von P. Albert Kuhn O. S. B. Einsiedeln, 1877. — Die altchristlichen Inschriften Afrika's nach dem Corpus Inscriptionum lat. Band VIII. als Quelle für christliche Archäologie und Kirchengeschichte. Von Karl Künstle. (Theologische Quartalschrift. Tübingen, 1885. III. Heft, pag. 430 — 434.) ali zlr^tir/laiTog — Ljudoslav, Evosfiiog — Blagočest, 'isoovvfiog — Sveto-mar, XQL(Joatoi_tog — Zlatoust, &to<[ilog — Bogomil, -itrpavog — Kruno-slav, -ocpQovios — Modrinjak, Chkiog — Lucius — Svetljak. Pač ni lahko najti lepših, blagoglasnejših in umnejše sestavljenih imen osebnih, kakor so grška in recimo, tudi slovanska Da so se tekom časa lastnim ali kakor bi danes rekel, krstnim imenom pridružila še rodbinska, pouzročilo je vedno večje število ljudij, vedno bolj in bolj se razvijajoče kupčijstvo in obrtnijstvo. Pri takih okolnostih je primanjkovalo deloma krstnih, oziroma lastnih, deloma pa niso dovolj določno označevala dotične osebe. Radi tega je trebalo imen poiskati, ki bi odpravila še to pomanjkljivost. Tako so nastala rodbinska imena, ki se prenašajo tudi na naslednike, potomce jedne in iste rodbine; in v tem gre iskati tudi bistvo rodbinskih ali takozvanih pisnih osebnih imen. V bogato obljudjenih mestih se je najpoprej pokazala silna potreba ta-košnih imen; pozneje tudi po trgih, vaseh in selili, kjer so se pa skoro izjemno vsaj v poprejšnjih časih le kot pisna imena rabila; samo uradno so služila dobro. Preprosto ljudstvo pa si je stvarilo in si stvarja poleg teh, ki so mu po posameznih krajih skoro popolnem neznana, še druga, kterim pravimo domača, hišna ali vulgarna imenaMed narodom so kaj priljubljena in neporedkoma jedina, ki so znana, tako da morajo uradnije poleg navadnih pisnih imen še domača pristavljati, kedar se hote s prostakom sporazumeti. Na kmetih se ve pogostoma le za vul- 1 Grki so bili med starodavnimi narodi najbolj omikano ljudstvo, ki je po vsej pravici smelo ponosno biti na svoj bogati, gibčni in milodoneči jezik. To svojo izven-redno omikanost so Helenci med mnogim drugim pokazovali tudi v nepresiljeni tvorbi lastnih imen. Poleg Grkov so imeli Slovani najkrasnejša, najlepše izumljena, blagoglasna, dotično osebo krepko označujoča imena. Kaj ? Moral li ni po tem takem njih jezik že zgodaj prav vrlo izobražen biti ? Pa če bi hotel kdo ugovarjati, da so Slovani v tem le Grke posnemali, naj mu zadostuje odgovor, da mora tisti, ki je zmožen umeti lepoto takošne imenske tvorbe ter jo posnemati v svojem jeziku, da mora biti tisti vsekako človek jako bister in olikan, a jezik njegov bogat, gibčen, dovršen. Škoda, da se dandanašnji preslabo gleda na pomen osebnega imena. Novodobni priimki so skoro brez zrna in jedra, so ničvredne novotarije. V „mračnem" srednjem veku je bilo malo da ne vsako ime globokega pomena. Čitatelja še sedaj razveseljujejo srednjeveški priimki učenih mož, na pr. Doetor Angelicus, Doetor Sublimis, Pons Vitae itd. Kakor je v našem času vse bolj prazno, puhlo in površno, tako se tudi pri imenih ne gleda na vsebino. Pa današnji svet je že tako stvarjen; ako le jeden terja in želi kaj novega brez cene, brez podloga in razloga, obesi se na-nj brzo drugi in tretji in še četrti, na te zopet peti in šesti, dokler ni grozd gotov, ki bi se naj ponašal po zvunanji velikosti, a ne po notranji dobroti. 2 Kranjci imenujejo Vulgarname prikladek, ki jim pa tudi pomenja Spitz- in Spottname. Schreibname jim je priimek, Taufname ime. (Cfr. Novice 1.1852. Štev. (50 si.). Hoče li Konjičan zvedeti domače ime, vpraša: Sosed! kako se glasi vaš hišni eamen. Okoli Ljutomera čuješ „cuna", v gorenjih in dolenjih Slovenskih goricah „cona" — Zuname. Conjavati pomeni ondukaj ozmerjati, beschimpfen. garno ime. Vprašaj na pr. po Pučniku, bodeš težko kaj zvedel, ne išči ga dalje; a vprašaj, kje soVodule? in vsak otrok ti bode pot pokazal tja. Pisec teli vrstic še pomni dobro, da se vstopivši v konjiško šolo dolgo ni oglašal na učiteljevo klicanje svojega pisnega imena, ki mu je bilo povsem neznano. Držal se je le bišnega imena. — Ločijo pa se domača imena od rodbinskih v tem, da so starejša, izvirnejša, materinemu jeziku prikladnejša; da so izključno navezana na posestva in kmetije; da ne žive samo pri jedni jedini rodovini, ampak, če ta premine, ostajajo navadno pri naslednjem posestniku in pri njegovi družini. Od ondot prikazen, da imajo posestva po tri, štiri ali še več imen; vendar le domače ime ostane nepremenljivo; ono se ne izgubi in ne pozabi; ostala pa se vrste s posestniki. Tako jiost tvim, živi med sosedi hišno ime Brežjek (po legi hiše ob bregu mimo tekoče rečice), dasi je imelo posestvo že različne lastnike, kakor Jagodica, Črečnarja in Pana Razprava. Za tem, upam, stvarnim predgovorom, iz kterega se lahko razvidi zanimivost in važnost, pomen in korist preiskovanja raznovrstnih imen, naj sledi tanja preiskava rodbinskih in domačih osebnih imen, kakor se nahajajo v nadfari konjiški. Opomnim, da ne bodem prav strogo ločil pisnih imen od hišnih, ker se malo da ne jednakomerno vrste, tako da je jedno in isto ime sedaj domače, sedaj rodbinsko. Kjer bode treba popolne ločitve, opozoriti hočem čitatelja na dotičnem mestu. Ker pak nisem bil in ne bodem filolog strokovnjak, stavljam to razpravico kakor ono prvo pod krilo latinskega reka: Si non laudes, parce censuris, quaeso! Morebiti koristi tudi slabi spis temu ali onemu piscu matičnih knjig ali nabiratelju narodnega blaga in še lahko komu drugemu. V naslednjem sestavku našteta imena sem zapisal, kakor sem jih sam slišal iz ust prostega naroda, ali pa sem jih zajel iz matičnih knjig konjiških. Razdelil bi pa ta imena tako-le: 1. Takozvana: a) nomina patronymica: Blaž-ič, Filip-ič, Filip-šek, Florijan-čič, Paul-ič, Jakob-ič, Janko-vič, Jozef-ič. Zadnja tri imena še stoje v farnih knjigah 1. 1604—1611., potem pa ne več. Za-pazuje se sploh, da Slovenci preradi opuščajo pritiklino ič (grški ki se prideva imenom ter znači osebe po njihovem rodu, lastnostih in 1 Tudi na gorenjem Stajerju na pr. pri Koflach-u so vulgarna imena močno v rabi. Najde se Simimichel, Simihirse, Simihanshirse. Kmetija Simihanshirse je bila last — Simona; njegov sin Hans pa jo je podedoval in tako se je imenovala Simi-hansel: nato jo je dobil Matija in po njem se je klicala Simihanshirse. Ime je ostalo hiši, če so se tudi njeni lastniki menjali. V obče pa domača imena pri Nemcih nimajo one vrednosti, ktero imajo pri Slovanih, osobito pri Slovencih. poslih. Poleg tega jim daje tudi pomen ljubega, milega, prijetnega in majhnega. Pri Jugoslovanih si je doslej še ohranila svoje stare pravice, ktere bi se jej tudi po drugod ne smele prikrajsevati. Konečno spadajo sem: Anton-ič, Ton-ič in Ded-iček, ki pa se tudi Tet-iček izgovarja ter bi utegnil biti mostič k naslednji podvrsti. b) Nomina matronymica: Jer-ič, Jera-v-šek (Jera — Jerca — Gertrudis), Lavr-ič, Bab-ič, Ajt-ič (Ajta — Agatha), Urš-ic. Semkaj še prištevam tujko Stanz-er, ki je napravljena po analogiji koroških imen na „er", na pr. Michel-er (Sohn des Michel), Martn-er (Solin des Martin); torej Stanzer, sin Kostancije. Mogoče bi bilo, da je ime Stanzer skaženo iz Steinmetzer. Vendar se prva razlaga vsaj meni dozdeva verodostojnejša, ker se krstno ime Konstancija ne najde preredko v tej rodbini. Mati sedanjega tržana Stanzer-ja je bila Konstancija ali Stanzi.1 2. Imena, ki so v svojem prvotnem pomenu sicer krstna, ali služijo za rodbinska in domača. Priredjena so na raznolični način, kar spri-čuje veliko gibčnost slovenskega jezika med priprostim ljudstvom. Znana in v porabi so še ta-le: Ambrož, Boštjan-ek, Franc-eljak, Gašper, Štef-ek (deminutivum od Štsfan), Jožef-inek, Jozel, Jozl-ek, Zep, Zep-a, Zep-ek — pri slednjih treh imenih je odpal prvi del krstnega imena Jo-žef, kar se pogostokrat najde, na pr. Dolf = Ru-dolf; odbije pa se sem ter tja tudi drugi del, na pr. Štef = Stef-anus Dalje : Hans, Hansa, Anž-ur, Jan, Jan-ko, Janž-ek, Janž, Janez*. Gregor-ec, Greg-elj, Greg-ec, 1 Drag mi je bil vedno in ljub starina Homer, dasi je stalo mnogo truda, predno sem umel lepoto milodonečega jezika. Vse je pozabljeno in zagrnjeno od obilih skrbij moških let. A vem še, kako mi je dopadal običaj, sinka imenovati po očetu, na pr. Ahil, sin Peleja = Pelides, Agamemnon, sin Atreja = Atrides. To je poetično. Svoje ime nosi in še očetovo. Danes je drugače. Rodbinsko ime ostano nespremenjeno, prideva se mu le krstno, na pr. Juri Japelj = sin Japlja. Japelj se ne menja; menja se le krstno ime. Pri Grkih je bilo drugače. Sin je imel lastno ime in poleg tega še priimek po očetu. Da je imel Ahil sinka, bilo bi mu ime — ne Zeno Peleus ali Zeno Pelides, nego Zeno Ahilides. Sploh so najlepša imena patronymica in matronymica imeli Grki, ki so takoj po rojstvu otroka napravljali posebne veselice (amphidromija) ter so pri tej priložnosti ugibali in dajali novorojencu ime v pričujočnosti povabljenih gostov. Ime so navadno odločevali stariši, ki so radi segali po imenih svojih sorodnikov, kedar ni ugajalo ime po starem očetu ali po očetu. Tu pa tam se je tudi očetovo ime nekoliko predrugačilo, na pr. Navzifilos. 2 Kontrakcija in breviacija imen se obilokrat najdete, na pr. Lukas = Lukanus ali Lucilius, Silas = Silvanus, Demas = Demetrius. Hermas = Hermogenes, Alexas — Alexander, Kleopas = Cleopatros, Antipas = Antipatros, Dante = Durantes, Cola — Nicolaus, Jela = Gabriela. 3 Ime Janez ni le Slovencem prav priljubljeno, ono se tudi pri drugih narodih, na pr. pri Nemcih gošče rabi,, kakor ktero koli drugo ime. „Johannes hat als Familienname," piše dr. A. Vilmar, „die weiteste Verbreitung und die mannigfachste Gestaltung, meist durch Zusammensetzung erfahren, so dass sich mehr als hundert Familiennamen aufzählen lassen, welche sämmtlich aus Johannes gebildet sind. Iii seiner vollen Form Klemen (Klement — ta priimek dobro ugaja slovenskemu ljudstvu in prav tako. Sv. Klement je bil učenec Metodov/ rodom Bolgar in prelagatelj sv. knjig), Smon, Šima, Šumon. Jur-ak, Jur-ač-ko, Jurko, Žur-ej, Jer-gač Jernej-čak, Arn-ež, Arne-čak, Lukež, Luk-ač, Lorenc, Lurek, Lovrek, Florijan-celj, Petr-ač, Mihel, Mihelj-ak, Andre-jc (grško ime, ki je v zvezi z besedo uvrg: Andreas — Možak), Martin-ek, Matij-zel, Ma-tuzelj (vulgarno ime — morebiti od svetopisemskega imena Matuzalem in bi utegnilo pomenjati starega možaka, sivora, kakoršen je bil Matuzalem, ki je živel 9G9 let), Tez-ljak, Tevž-ek, Matevž, Blaž-ak, Martin-aček, Valentaš, Balant (Valentin), Pavla-ček, Jakelj, Arh, Urh, Voroh (najbrže od Ulrika, Ulriha; lahko pa je Voroh = Lavrencij, češki Vavfinec od Vavra), Marko-t, Mar-čin-ko (mali Marko), Benko (Benedikt), Urban-ek, Munda (Rajmund, skrajšanih imen je dovolj pri Nemcih, na pr. Wastl = Sebastian, Mortl = Martin, Jorg = Georg, Stofl = Stephan). Brčko, Brečko, Barčko, Bračko, Bračič. Vsa ta osebna, deloma rodbinska, deloma domača imena z njihovimi mnogobrojnimi varijacijami najdeš med konjiškimi seljaki. Nastala so po moji dozdevi iz krstnega imena Briccius = Brčko2. ist er zwar nicht sehr häufig: Johannis, Jungjohann, Engeljohann und einige ähnliche gehören dahin; dagegen sind die drei Verkürzungen Hans, Henne und Jan ungemein vielgestaltig. Da findet sich Hannes, Hanjes, oder mit dem Umlaut, Hennes, Henjes, Hensel, Althans und Junghans, Grosshans und Kleinhans, Fritzhans (der Sohn Hans des Vaters Fritz), Ilkenhans, Josenhans und Elsenhans (der Sohn Hans der Ilke oder Cilika, der Josepha, der Else), Fuhrhans und Stallhans, Speerhans und Speckhans, Guthans, Langhans, Meisterhans, Gramhans, Schwarzhans und Guldenhans. Die niederdeutsche Verkleinerung von Hans ist Hanneken, Hanneke, Hanke. Zu der Form Henne gehören z. B. die Namen Junghenn, Grosshenn, Kleinhenn, Burhenne, Opperhenne Weberhenne, Wiesenhenue u. s. w. Zu Jan oder Jahn gehören Jahn, Jäneke, Wiesjan (der Johann, der auf der Wiese wohnt), Schönjahn, Fuljahn (der faule Johann) und drgl." Cfr. Deutsches Namenbüchlein. Die Entstehung uud Bedeutung der deutschen Familiennamen. Von Dr. A. Vilmar. III. Aufl. Frankfurt a. M. 1863. Pag. 6 sq. Leta 1880. oskrbela se je že peta izdaja te priročne knjižice. 1 Kakor ima skoro vsak kraj svoja posebno ljuba mu in mila imena, tako jih ima tudi konjiški. Dejal hi, da ni hiše, ktera ne bi imela svojega Jurija, Jureka, Jir-geca, Jirgeljna, Jurčeka, Jirgača; to pa morda zato, ker je farni patron junak sv. Juri. Pazljiv preiskovalec osebnih imen ne spozna težko, da pobožni Slovenci radi dajejo svojim otrokom imena svetnikov, ki se v fari časte, ki imajo v farni cerkvi svoje oltarje, kapele, podobe ali sv. ostanke. a Sv. Brikcij je bil učenec sv. Martina in njegov naslednik na škofijskem prestolu. Slavi pa se posebno po Goriškem, kjer mu je mnogo kapelic in cerkvic posvečenih. Sicer se slična in jednaka imena nahajajo po vsem Slovenskem. Okoli Negove je več Bračičev in Bračkov. Nedavno sein čital, da je bil „Briccius Preprost", rojen v celjski okolici, slaven učenjak, ki je 1. 1505. umrl. Kaj pa, ko bi imena Barčko, Bračko in njim sorodna bila bajeslovna in bi nas spominjala poganskih Slovencev, ki so z drugimi Slovani vred častili Barka — boga ognja. Baraka, barak, brak pomenja v semitskih jezikih bliskati, svetiti, lesketati se. Lakš-un in Lekš-un, obojno se sliši. Zaradi prečudne končnice „un" nisem si dolgo mogel tega vulgarnega imena raztolmačiti; Pohor-cem je najbolj znano. Mislim, da bode resnici podobno, ako rečem, da je ime postalo iz krstnega imena Aleksij — Aleš — Lekš — Lakš. Sveti Aleksij je pri slovenskih kmetih v veliki časti radi ogromnih nadlog svojih, ktere je pretrpel v muke in tuge polnem življenju svojem. Bajte ali koče, v kterih prebivajo ubožne ženske, tako imenovane kočljarce, oferce, vincerce ali majerce, izposodijo si hišno ime od jedne svojih stanovalk. V to svrho služijo navadno krstna, poredkoma tudi pisna imena dotičnih žensk. Vulgarna imena ženskega spola sem zasledil v konjiški okolici ta-le: Trez-ina, Tonč-ina, Jur-in-ka, Matič-ja, Liz-ina, Nežka (Agnes —- agnus. Sv. Ambrož izvaja to ime od grškega äyrfi — čist. Cfr. Brev. Rom. ad diem 21. Jan. Lect. IV.). Predstoječa imena so prav za prav prilogi s svojivnim obrazilom „ina"; a rabijo se kot samostavniki na pr. k Tončini, k Lizini poj dem v vas (a la visite)x. 3. Imena po opravkih in sicer: a) Imena po obrtniji, rokodelstvu, s kterim se je pečal dotičnik ali pa njegov oče, ded, praded. Zidar, Slovenci še hranimo samostavnik brak, nuptiae. Kjer je veselo gostovanje, tam je brez dvojbe brak ali blesk. Starosl. brakovanije (ya/.iog), nuptiae; braki>, yaf.ing, connu-bium. (Cfr. Dr. Fr. Miklosich, Radices linguae slovenicae. Lipsiae, 1845; in Lexicon linguae slovenicae. Vindobonae, 1850.) 1 V srednjem veku so se v javnih pismih in listinah pogostokrat navajala samo le krstna imena brez rodbinskih. Od ondot tolika množica rodbinskih in hišnih priimkov, nastalih iz krstnih imen. V potrdilo izrečene sodbe naj tu sledi prezanimiva listina iz leta 1436., ktero sem prejel, kakor vse druge zgoraj in še spodaj navedene listine, od veleč. g. Ignacija Orožna. Glasi se: „Jost vnd Hanns gebrueder dyr Fürtt-nekker beurkunden, dass sie folgende Güter: zu erst einen Hof in der niedern Vissing pey dem kinkes da weillent Jacob yebibas aufgesessen ist, dan eine Hube, die der Fruestenkh inne hat, item eine Huben gelegen an dem wurnekg, da Mathe aufi Sitzt, item eine Hube daselbst, da Simon aufgesessen ist, item eine Wiese, die gelegen ist unter der Hofwiese, item drey Huben an der Dobraw, auf der einen Nikkei Kopper gesessen ist, die andern zwei hat Mathe Presegali inne, item eine Hoffstatt daselbst, die der genannte Kopper inne hat, item zwei Huben ob Pirkh gelegen, auf der einen sitzt der Juri auf der andern sitzt Gregori, item auff der eben in dem Geschier pey dem sille eine Hube, darauf Gregor gesessen ist, item 25 Redember bergrecht in der oberen Vissing gelegen Gonobitzer mas ihren Schwager dem edlen vnd vest.en Jörgen dem Ekchelhaymer und dessen Erben um 180 Pfund guter Winer Pfenige versetzt haben. Den Prief haben versigelt ihr Oheim der edle veste Wilhaelm der Hewenstreytt, Achatz der Tryebniker, und Perchtold der Mindorfer. Geben nach christs gepurd viertzehen hundert Jar vnd darnach in dem Sechs vnd dreyschisten Jarr an Sand Johannestag zu Sunbenden." G. Orožna opomba: „1436 am St. Johann des Täufers Tag. Es ist ein Versatzbrief der beiden Furtenekh über etliche Güter und Bergrecht an Georg Ekhelhaimer mit dem Vorbehalt, diese 14 Tage vor oder nach Georgi alle Jahre rückzulösen. — Orig. Perg. des Hewenstreit Siegel fehlt." Pozora in spomina je vredno, da stoji v tem listu lepo slovensko ime Juri; vse-kako čudno, da ga ni pisar spremenil v Georgi. Pirkh je Brezje, Dobraw = Dobrava, Presegali = Prežigal, Nikkei = Miklavž, Mathe = Matej, Jörgen = Jirga = Juri. Zidar-ek, Mesar, Mesar-ek, Kovač (Fabricius), Žnidar, Farbar, Platmož (Tkavec), Tkane, Sitar, kmet na Brdu, v trgu pa biva Sutter. Ne znam, je li ta tudi slovenski Sitar ali pa polatinjen čevljar = Sutar. Kolar, Kolar-ek, Kezuar, Medičar (tudi Lecetar), Zalar, Lončar (navadno se izgovarja Ločar), Vrečar (ki izdeluje vreče) b) Po službi: Godec, Vratar-ek, Vratar-ič, Tajnik-ar, Sodin, Rihtar, Zupan, Ribic, Kramar, Dacar (oče sedanjega posestnika kmetije Dacar-jeve je bil vinski dacar — Weindazer), Ratej (ratar), Mežnar, Olcer (Holzer?), Drvar, Likeb (Laikauf — od likebvati, laikaufen, ausschenken. Pri Likebu je oštarija in je bila, kar pomnijo stari ljudje). Videm-šek, Vidm-ar. Ime prihaja od besede vidbnrt — videm: einer Kirche gehöriges Grundstück 2. Vidmar je oskrbnik takega posestva. Na Tirolskem se vsak farovž imenuje Videm, lat. vidum, Pfarrhof. Krč-un in Krač-un; od glagola krčiti, ausroden, ausreuten: Krčun, der Ausreuter; Krčevina — eine vom Walde gereinigte Gegend, piše Anton Janežič v svojem slovarju. Prežigavc — Prežigalec. Okolica, v kteri biva posestnik s tem vulgarnim imenom, zove se Prežigal. Dvomiti ni, da je bila svojo dobo v tem obližju goščava, kakor še dandanes ondi rasto košati hrastje, visoki jagnedi pa bele breze in mastne jelše. Gotovo je bil Prežigalec prvi, ki je prežgal in požgal to lesovje ter se tam naselil. In po njem je dobila cela občina ime Prežigal3. c) Po orodju: Brus, Brusel (po Šafafiku pomenja brus v obče „petra" in potem „cos" — brusni kamen. Sličnih imen je obilo po slovanskem svetu, na pr. Brusnice na Kranjskem, Brusje v Dalmaciji, 1 Svoje dni so se rabila samo krstna imena, h kterim so radi potrebnega ozna-čenja pristopila imena, vzeta od rokodelstva ali od posla. Da je moči bilo ločiti Jožeta od Jožeta, pridejalo se je vsakemu ime dela, ktero se je po njem opravljalo. Zato bereš v starih listinah: Ulricus carnifex — Ulrik mesar; pozneje je ta priimek ostal, dasi potomci niso bili več mesarji. Jednako Henricus eerdo, Ulricus calcifex, Liebmanus faber, Otto molendinus (Mlinarič), Henricus pellifex, Chunradus institor, Chunradus textor, Fridericus sartor. Ta in slična imena najdeš v knjigi: „Rerum austriacarum scriptores. Edidit Adrianus Rauch. Vol. II. Vindobonae 1793. Nuni. II. Rationarium Stiriae. Pag. 144 sq." V tem dragocenem delu so zbrani stari rokopisi, tikajoči se pokrajine Štajerske. V oddelku „Rationarium Stiriae1' našteva zbiratelj vse kraje in vse posestnike, ki so plačevali davek češkemu kralju Otokarju kot začasnemu posestniku Stajerja. Čitatelj se mora čuditi tukaj tiskanim prelepim slovenskim imenom, krajevnim in osebnim, ki so iz 13. stoletja. Mnogo jih je ohranilo še krepko doneče na-zale, na pr. Lonke. 2 Cfr. Dr. Pr. Miklosich, Die slavischen Ortsnamen aus Appellativen. Wien, 1874. Pag. 144. 3 Prežigalu in Krčevini sorodnih imen krajevnih je povsodi polno po Sloveniji. Pri Ljutomeru ste občini: Preseka; v tržaški okolici leže Prosek, Trebišče, Sčedna; pri Žalcu Trbovlje (trebiti); na Kranjskem je fara Prežganje; v srednjem Stajerju Sekova, nemški Sekkau; „urkundlich Seccaue, Seccoue—sekati, aushauen, hauen", tolmači celö Fl\ Krones 1. c. pag. 37. Brusova na Ruskem). Kolovrat, Klanfer (klanfa — Klammer), Koš, Lemež, Plužnik, lvosa-rek, Šraif, Sveder-šek, Stopar (v stopah drobe kmetje proso in ječmen za kašo ob zimskih dnevih, kedar ni nujnejših opravkov, mlinarji pa ne mogo mleti vsled zamrzlih mlinskih koles)1. d) K temu plemenu naj še pristavim imena od duhovne in posvetne gosposke, ki bi se smela šaljiva in porogljiva imenovati: Cesar, Kralj, Škof-lek, Škof-lanec, Župnik, Fajmošter. Naposled: Hudič-ek, Hudeč-ko in Hajduk. 4. Imena, večinoma vulgarna, po legi in po kakovosti posestva. Da postane reč jasnejša, razvrstil bodem ta prekrasna imena po kraj-nosti v naslednje pododdelke: a) Po legi krajev, rek, potokov, gor in gričev, luž, polja in dolin. Ivot-nik (kat'L, angulus; ime pristoja povsem legi hiše v zakotju — nemški Winkler), Kug-ler, izgovarja se tudi Kongler, Kangler; Kugov-nik. Trdil bi, da je koren kog — kug — kogel — kugel — Htigel. Hrib-ar, Kum-ar (vrhu Pečovnika blizu Celja prebiva Kum-ar), Klanč-nik (klanec, via angusta), Brdo-ljak (kmetic na Brdu, ki je diven, polagoma se vzdigujoč hribec, po kterem so bele hiše kakor ovčice razpostavljene), Drag-oč (od starosl. draga, vallis, Graben; hiša stoji ob robu grabe ali jame, po kteri se vije cesta. Temu staremu priimku odgovarja novodobno ime: Grabenski, ki je tudi v Konjicah doma)2. Pohor-ček, ki se tudi kliče Megol-ec ali Meglovec. Koča stoji na visokem griču in kedar je nebo oblačno, ne vidi se poslopje iz megel. Pisno ime tega stanovnika je Višnj-a,r, ki bi se ujemalo s poprejšnjima, ako se nima tolmačiti po višnjah, ki spomladi okoli te domačije tako divotno cveto. (Višnjar — Weichsler; Višnja vas — Weicliseldorf bei Weichselstatten; Višnja gora na Kranjskem.) Brež-an, Brež-jek (breg-L, ripa, collis. Ime se popolnem prilega domačijama. Prva stoji na holmcu, druga na bregu mimo tekoče rečice), Gor-in-šek, po domače Mag-erl. Te dve imeni sta synonyma. Razlaga 1 Bodi še gredoč omenjeno, da morajo imena po poljedelskem orodju, po žitu in tem sorodna biti sive starosti; kajti ratarstvo je bilo od davna poglavito zanimanje slovanskih narodov. In prav zato imajo slovanski jeziki za žita in orodja poljedelska skoro iste besede. Slovani so bili miroljuben narod, ki ima prav pičlo število imen izposojenih od boja, vojske, sploh od tega, kar je v tesni zvezi z bojnim življenjem. Pri Nemcih pa je obilo imen osebnih, ki spominjajo na boje, na pr. Helm, Schwert, Hammer, Spiess, Pfeil, Kampf, Sieg, Kriegshammer, Ruhm, Ehre. 2 Srbo-hrvatje še poznajo samostavnik draga v pomenu pota, ceste, jame; pii Slovencih pa že izginja. Prav poredkoma našel sem ta izraz po književnih delih. Slomšek, pišoč o zgovornosti Andreja Reje, pravi: Beseda je. rahlo tekla, kakor studenč-nica po zeleni dragi. (Cfr. Životopisi. V Celovcu, 1879. Str. 286.) Brez dvoma izvira od besede draga v pomenu dola, doline tudi občinsko ime: Dražja vas ali Zadražje, ki je kos konjiške in kos žičke fare. V Istri teče reka Dragonja. pa ju lega hiše ob bregu mimo šumeče Bezine. Koren je breg, gor = mag, od koder staroslov. rnogyla, gomila, cumulus, collis Plan-in-ec, Polan-šek, Poljak, Gol-č-nik, Gol-čar, Gol-ič, Gol-čevo (stara, a znovič popravljena grajščina stoječa dobre četrt ure izven konjiškega trga na planem, svoje dni goleni in pustem kraju). Reber-nak (ob rebrih Tepanjskega vrha), Hriber-nik, Vrh-ov-nik, Na-vrš-nik 2. Ob-rov-nik (obrovi., fovea, obroviti, circumfodere; obrobiti, obroba — Einsäumung), Selč-nik (na solncu ali pa na selu), Padež-nik. Vodule, ime kmetije, kmeta pa Vodušek. Vodole, staroslov. bi bilo v^dolk, vri.dolb — dolb, fovea, dol, vallis, Thal. Le kdor okolico pozna, sprevidi ter se čudi, kako pri lasu odgovarja ime kraju. Premožna kmetija leži v podnožju Tepanjskega vrha v prijazni in prijetni dolinici, ktero robi na vzhodu in jugu „Borovje", na zahodu in severu pa jo obdajejo sladke vinske gorice. Z-dov-c (Zdolec); Skrbinje, ime posestva, posestnika pa Skrbinšek, ki prebiva na samotni Pečici, kakor se imenuje južnovzhodni kos konjiške gore. G. Dav. Trstenjak piše o tem imenu: Skrbinje je toliko, kakor Skarbina, pusti kraj; primeri gotiški kara, Sorge; staronemšk. charag, novonemški karg — izvirno vastus, desertus, Wüste; sanskr. kara, moeror, slov. karmine, Trauermahlzeit. Skarbantina je ime rimskega mesta, današnji Oedenburg. Glasnik s je predskočil kakor v grškem ^uxqog in 0[XIXQ(>S. Primeri škrba, Scharte, Zahnlücke, škrbav, škrbljiv3. Puš-njak, Puš-nik, Puč-nik (vsa tri imena koreninijo v pridevniku pustt, desertus), Kalšek, posestnik v vznožju Konjiške gore; kal — kol = collis, litavski kal-nas, breg. Semkaj spada tudi Kal-eb ali Kol-eb, 1 Po mnenju g. Dav. Trstenjaka je izvirni koren sanskr. mah, crescere, kakor brdo iz sanskr. verdh, crescere. (Cfr. Letopis Matice za leto 1869.) Na Kranjskem je gozdnatemu hribu ime Magovnik. Iz takih in jednakih imen smemo po vsej pravici sklepati na starost in izvirnost krajevnih in osebnih imen slovenskih. Tako je domače ime Magerl gotovo starejše od pisnega imena Gorinšek. Sicer pa pretvorba starega imena v novo ni preredka prikazen, na pr. Nabrdnik v Navršnik, Kropej v Vodenik (kteri imeni še nosi danes konjiški tržan; prvo je vulgarno, drugo pa pisno), Trapinek v Jamnik (staroslov trapi, jama, fovea), Vrbinšek v Grmovšek. Kaj pa, ko bi Magerl bil Hermagoras, vprašal me je g. Ign. Orožen. Mogoče, pa neverjetno. 2 O učenem Konjičanu Kopertinu Naveršniku, okrajnem glavarju v Zadru in 1. 1847. umirovljenem „Gubernalrath"-u, poroča zanimive črtice J. C. Hofrichter (bivši slov.-graški notar) v knjižici: „Lebensbilder aus der Vergangenheit. Als Beitrag zu einem Ehrenspiegel der Steiermark, besonders der Stadt Marburg". Graz, 1863. 8 Cfr. Novice 1. 185Z. List 24. — Omenjeno še bodi, da se je pri imenih Vodule, Skrbinje in pri sorodnih ohranila slovanska posebnost, da se namreč ime kmetije loči po obliki od imena posestnikovega. Konjičan ne pravi: grem k Vodušeku, grem k Skr-binšeku, ampak na Vodule. na Skrbinje, Cfr. Vestnik 1. 1873. Str. 168. domače ime posestnika na Tepanjskem vrhu. Mislim, da je koleb in kobel jedno in isto, kar pomenja nemški Berg, Bergrücken. Nad Oplot-nico je kuracija Kebel, to je am Gibel Landin-ek (lendina, terra inculta; ledina, trata); po Koroškem je mnogo ravnic z imenom ladine, ledine — Tratten. Od tod krajevna imena Ladein. Pukl, kmetic, bivajoč vrhu veselega griča v občini Žeče. Od kod ime? Je li isto, kar pogel = Hügel, Buckel. Po drugod nahajaš imena Pogel-šek. — Podčep, kmet na Brdu (čep = brd — brib — hrbet — rebro; lahko pa prihaja ime od glagola čepeti, hocken; a naj velja to ali ono, vsekako je to vulgarno ime originalno. Stran-šak (strana, stran = latus; ne daleč so Stranice. Po Koroškem so Strane = Seitendörfer), Zad-ek, Konec, Konč-nik, Za-gor-šek Transmontanus), Paradiž-nik (menda od divotne okolice, ktero imenujejo sosedje Paradiž). Samo-jak; ne znam, kako bi tolmačil ta priimek. Pomenja li prebivalca na samotnem kraju, kar bi stvari še najbolj ugajalo ; ali pa je skažen Zemeljak — Zemejak, kakor prav za prav narod kliče tega seljaka. Pri Negovi pravijo volu brez druga: samojak. Gruh-ljek, kojega hiša stoji na peščenati zemlji v podnožju Konjiške gore. Razlaga bi bila gruh — grušec, nemški Gerölle, Steingerölle, gröberer Sand, Gries. Jednako tolmači tudi g. Ig. Orožen ime Gruš-ov-nik (Grieshold) Reč-nik, naselnik ob rečici. V obližju najdeš faro Zreče, ki pomenja zrečje — confluxum aquarum. Zreški dol namaka potok, ki goni več žag in mlinov, v kterega se zliva več vrelcev in rečic. Zrečam sorodno ime je Sovodnje, vas med Gorico in Trstom, pod ktero se izteka Ipava v Sočo. Pri tej vasi je železniška postaja Rubbia Savogna t. j. Sovodje. Koroški Nemci so slična slovenska imena ponemčili v Gmünd, Gmünden. Potoč-nik, Jezer-nik, Voden-ik, Mlaka-r, Luža-k (li|gri>, log, 1 To ime sem našel v listini iz leta 1412., ki se doslovno glasi: „Ich Haynrich der Awer vergich — mit dem Brieff daz wir — verzatzt haben vnsers guts, das von meinen Gnadigen herrn Rainprechten von walsee zu lehen ist ein hüben gelegen zu Modrig in dem Darff— vnd ein Mull die gelegen ist an dem Pacher in dem Tall zu nächst vnder dem Inyerschnak — den Ezechlewten vnd den Pharrlewten des Gotsehaws sand Margreten zu Gibil — vmb dreyssig mark guter vnd gäbiger wyener phenig. — Mit Vrkchund des brieffs besigelt mit meies vorge: haynrichs des Awer aygnem anhangun-dem Insigel vnd durch merer gezewgnuss willen han Ich gepetten den Erbern Achazen den Triebnikcher, das der sein Insigil au den Brieff gehangen hat — Geben nach Christ gepurd vierzehen hundert Jar darnach in dem zwelften Jar am Mittichen an sand larenzen Tag." Listina je pisana na pergamenu; pečati so še nepoškodovani. Sand Margreten zu Gibil je kuracija sv. Marjete na Keblu; St. Margareth in Köbl. 2 Glej Das Dekanat Schallthal. Graz, 1884. Str. 428. Op. 1. nemus; češki luh, slov. luža, feuchter Ort, palus; Lužak stanuje blizu vode), Luka-č: loka, lokva, Sumpf, wässerige Au. Lokati, schlürfen, na pr. pes loče. Trg Loče je istega debla. Pripoveduje se, da je bilo v davnominoli dobi jezero počenši od Žic črez Loče do Poličan. Stisnjena dolinica je res še danes prav močvirnata l. Klokoč-ov-nik, od glagola klokotati, scaturire, proprie de sono aquae scaturientis. Klokot'i», scaturigo, Gebrudel, Sprudel. To prelepo onomatopoetsko ime se danes poredkoma sliši; a da je nekdaj živelo, kaže vulgarni priimek Klokot, ki mora tedaj sive starosti biti. V Bosni se najdejo sela Klokot po imenu. Stok in njegova žena Štokela. Koča stoji v sredini med dvema potokoma Dranjo in Bezino. Zaradi tega bi sodil, daje imenu podlog sttoka, stok, coniluxus, Zusammenfluss; stoka, Abzugsgraben. Ali lahko pa bi tudi bil nemški Stock, Stockhaus, ein befestigtes Haus; posestnik takega doma pa Stokovnik. V konjiškem trgu se zove hiša, zidana kakor grad, štok; v štok pravi ljudstvo. Vendar pa se sme prvo razlaganje brezskrbno poudarjati in opravičevati s tem, da je po vsem Slovenskem obilo jednakih imen, na pr. Raztok, Pritok. Jako zanimivo je ime Solar — Salar, stanovnik ob bregu potoka, ki teče sem dol od Oplotnice in se v Dražji vasi zliva v Dranjo. Salar bi bil naselnik pri vodi, reki — sala, aqua. Koren bi bil sansk. sal, ki prvotno pomenja gibati, gehen, bewegen, grški «A, lat. sal-io, sal-tare. Po pojmu gibanja nastala so imena vod, potokov, morja — alg, sal-um. Sala je reka na Saškem, Ogerskem in Stirskem. Pisna slovenska imena Sole hočejo biti novodobni Potočniki, Vodeniki. Ni lahko verjeti onim, ki iščejo Salar-ja v nemškem Sohler-ju. Narobe bi tudi veljalo 2. Salarjev sosed je Bo-bon-ec, ali kakor narod izgovarja, Vobonec. Deblo je bon, bona, bana, ki je to, kar voda, jezero, muža, močvirje — sanskr. vana = voda. Banja, Grube, Sumpf; bania (staroslov.), balneum, lodtQoi', Badewanne 3. Dern-ik (Darnik): posestnik v Spodnji Pristavi tik vodice Dravine. Dern, caespes, Wasserrasen, Wasen; sanskr. dru, fliissen, Drava, Fluss. Na Koroškem je vas Drnov in ne daleč potok Dernik. Da bi doma- 1 Glej še Slovenske pripovedi o jezerih. Ljublj. Zvon 1. 1881. Str. 683. — Bo-sensko mesto Banjaluka je sestavljeno iz dveh besed, ki so najbrž jednakega pomena: banja in luka. O prvem izrazu pozneje. 2 Kaj pa, ko bi ime Šolar bilo v sorodstvu z imenom Solva, ki pomenja reko in mesto na Lipniškem polju. Primeri Kres 1. 1885. Str. 216 nsl. Poleg tega glej tudi spis: „Noriški Tauriski niso bili Kelti". Kres 1. 1885. Str. 364 nsl. 3 Cfr. Vestnik 1. 1873. Str. 94. Konjičanom je bana (bona) širok, podolgovat škaf, v kterem se voda hrani in mesi kruh. čemu imenu „Dernik" bil temelj dren, cornum mas — Hartriegel, ni verjetno 1. Čret-nik; čreti», locus palustris 2. Kakor se vidi, je mnogo rodbinskih in hišnih imen izposojenih od splošnega pomena vode. To pa zato, ker je k temu povod dajal kraj sam ob sebi. Ozko konjiško dolino prepreza obilo potokov in rečic, ribnjakov, luž in muž. Navedena in tem podobna imena so gotovo tudi najstarejša in najizvirnejša, ker so bile reke in vode naravne ceste in pota, ob kterih so se najpoprej narodi naseljevali. Pastir in oratar iščeta takih krajev, kjer ne manjka toli potrebne vode. Predno so bile stalne naselitve, imele so že reke in vode svoja imena. b) Po drevju, v obližju rastočem: Goš-nik, Pod-goš-nik, Brez-nik, Brez-ov-nik3; Bez-en-šek, Bez-jek, Bez-get (bi>zri>, sambucus, bez, bez-govec, bezeg, bezga); Bazek, gen. Bazeka; tako določno kličejo sosedje tega kmetiča. Od kod to vulgarno ime? Tolmačenje Bazek = Bezek dozdeva se mi zaradi ljudskega izgovarjanja dvomljivo, vendar ne morem kaj boljšega iztakniti. Pa resnica je, da raste tam za hramom in skednjem Bazekovim najdebelejša in najkošatejša bezgovina. Črešnj-ar, Jevše-nak (staroslov. olbha, jelša, jolša, alnus — od tod tudi Olšnik, potujčen Oelschnig), Buk-ov-nik, Vrb-uč, Javor-nik, Hrast-nik, Bor-ne-kar, Smrek-ar, Jablon-šek, Topol-ov-šek, Gabr-in-šek, Gabr-on-šek, Gaber-šek (starosl. grabi., grabrt, gaber; srbski grab, carpinus betulus); Leskov-ar, Lešnik. 1 Po mojem mnenju se Dernikovo ime nahaja v listini, pisani dne 24. avg. 1401: „Ich Vlreieh der Schrampff, vnd Ich Hennsel vnd Ich Anderli sein prueder vnser liawsfrawn vnd ali vnser erben vergehen öffentlich mit dem brief vnd tun chunt — das wir vnserin lieben Swager Haynrechen dem Awer die gueter die hernach geschriben stent ain Huben zu moedrig — vnd ain hueben am chraztnik vnd ain mül daselbs — vnd ain hueben gelegen zu Pyrkch — vnd ain hueben daselbs — vnd ain Hofstatt daselbs —- vnd ain Mul vnder Gonwitz vmb funftzig phund gueter wyenner phenig, die sew vns berait gelihen haben, die wir vnser Swester der Rasenbergerin zu heyratgut geben haben — darüber geben wir in den offen brief versigilten mit der erbern lewt Vlreichs der pranker vnd Nicleias des gayzruker ir payder aigen anhangenden Insigel — Der Brief ist geben nach Christi gepurd virtzehn hundert Jar vnd darnach in dem ersten jar an Sand Bartholomeus tag des heyligen zwelifpoten." Pyrkch je Brezje; Rasenbergerin hoče biti žena slovenskega Dernika — ponem-čenega Rasenberger-ja. 2 Urban Jarnik piše v svojem slovarju: zhret, in Kroatien eine sumpfichte Waldung, auch in Untersteier. Miklosich pristavlja: vergl. očeretrt, schoenus, Rohr, Schilf. (Cfr. Die slavischen Ortsnamen aus Appellativen. Wien, 1874.). Odprl sem še nekaj drugih slovanskih in slovenskih slovnikov, pa tega izraza nisem našel; a v konjiški okolici je udomačen in priljubljen. Čret, čretež in čreta pomenja mužnat, mo-krotnat kraj, kjer rastö breze in jelše in slično grmičje. Stanko Vraz piše o čreti: „Čreta se zove v gornji Iliriji (Sloveniji) jedna ugodna jaruga (Beigriese), puua bistrih vrelah ter germovljem in mladolesjem obrastenih brežuljakah, gde drobne ptičice kao slavuji, žutovoljke in dr. rado stoje in svoje piliče legu." (Djulabije. 2. izd. Str. 237.) 8 „O brezi" prim. Kres, 1. 1884. Str. 414 sq. Pod-lipo. V tej obliki nahaja se ime v matičnih knjigah do leta 1611. Pozneje ga ni več najti. Pač pa še živi domače ime Lipa-k, ali to se tudi izgovarja Lepak, Lapok in Lopak; zatorej ni gotovo, sme li se semkaj šteti ali ne. Nemogoče ni, da je deminutiv Lipek od krstnega imena Filip, Lipa Fig-ec, Fig-el; ako ni to ime kakšen porogljiv in zasmehljiv priimek, spominjalo bi nas slovenskega bajeslovja. Figovo drevo je bilo poganskim Slovencem sveto drevo 2. Dob-ejc, Dob-ec (d^bt, dob, dub, arbor, quercus, prvotno d^bri), Germ, Germ-ek, Germ-ič. c) Imena po rastlinstvu : Kokolj (k^kolb, kokol, nigella), Kopriv-nik (kopriva in kropiva, krop, heiss), Lapuh, Najglič, Kline, Čebulj, Jagod-ič, Pšenič-nik, Prose-j-nak, Ovsen-jak, Steble, Stoklasa, Hren-ek, Smol-čnik (smolek — Wachholder, po drugod brinje), Šerling, menda nemški Schirling. d) Po rudah: Želez-nikar, Plajh (pleh?), Srebre, Rubin. e) Po cesti, stezi in potu, ki pelje mimo kmetije: Pot-nik, Raz-pot-nik, Na-pot-nik, Ulč-nik, Cestnar, Meja-v-šek. Sem spada tudi Big-mohar — Wegemacher — Strassenraumer. 5.) Nič ni navadnejšega pri Slovencih, nego so imena vzeta od živalstva. Poznajo jih dobro tudi drugi narodi, na pr. Latinci: Ursus, Afjuila, Leontius, Columbus, Agr-ippa (divji konj). Živalska imena so Slovencem močno pomnožila število krajepisnih in osebnih imen 3. V Konjicah se rabijo naslednja: Tič, Vrab-ič, Skorjanec, Brglez, Golob, Jerebak, Jereb (jerebb, jerebica, perdix), Kuk, Gosak, Petelinek, Kos, Drozg, Košič, Srak-et, Sov-ič, Sov-an, Vran-ič, Kavka, Kapun, Kopajnik (dva različna posestnika, ki sta si po krvi brata, po tem takem ste si tudi imeni v sorodstvu: kapun = kopajnik), Polh, Lesjak, Polhek, Pesjak, Vovk, Maček, Muc, Zaje, Zajko, Pajek, Rak, Mišak, Metulj, Čmel, Jelen-ko, Košut-nik, Povž-er, Rak-ov-nik, Goved-ič, Žohar (žobar je temno-rujava živalica, po nekod se zove pukuš — blatta orientalis. Spada pa k plemenu ščurkov ali grilov, ki ob letnih večerih črikajo po kuhinjah in spalnicah), Kacmun. Imena od posameznih delov živalskega trupla so: Podrep, Repič, Gobec, Tacelj. 1 Vsakdo ve, da je lipa Slovencem najdražje drevo. Kaj je slovenskim pesnikom, pove Zvon 1. 1879. Primeri še „Lipa slovanska" (Slovenec 1. 1877. Štev. 49 in štev. 119); dalje Šulek, Zašto Slavjani poštuju lipu? (V Letopisu Matice 1878). O „Lipi" v Matičnih letopisih 1. 1877. in 1879. 2 Cfr. „Sveto indijsko figovo drevo in njega pomen na noriških kamnih". (Novice 1. 1855. Listi 66, 67, 68, 69 — 73.) 8 Beri „Imenik Mohorjeve družbe". Poleg tega primeri: „Nekaj o imeniku Mohorjeve družbe". (Slov. Narod 1. 1880. Štev. 196 in 197.) 6. Imena po telesnih in duševnih lastnostih. a) Po barvi telesa: Črn-ec, Siv-ec, Lis-ec (lisa, weisser Fleck; lisast, einen weissen Fleck oder ein Glatze habend. Jednake tvorbe je pleš-ast, pleš-a, staroslov. plešb, calvitium. Tú sem gredó slovenska imena: Pleš-ek, Pleš-ec, Pleš-ivec = Gol-ovec, Kahlenberg. Na Poljskem Lysa gora = Pleš-ivec); Plav-ec (plav, flavus, blond, plavka, Blondine), Bel-ec, Ferluga (morebiti od prlugaste, pikaste kože) Tudi drugi narodi imajo podobna imena, na pr. Rufus, Brauner. b) Po kakovosti telesa: Debelj-ak, Mast-nak, Krogel-nik, Koren-jak, Krumpel (Claudius), Koder, Ivoderman (lat. Crispus, nemški Kraus, Krauskopf), Kosmač, Stucelj (majhen človek). Latinci so posebno radi jednake priimke dajali, na pr. Joannes Exiguus, Joannes Contractus, Fridericus Aenobarbus. c) Po duševnih lastnostih in posebnostih: Tih-ec (lat. Tacianus), Šepec, Čenček (besedljiv človek), Vrisk, Vedež, Vedež-nik, Gorj-up, Grenkuš (človek, ki se kislo in zmrzlo drži in nosi), Prešern, Strašin, Straš-nik, Pobijač (Raufbold, v Mariboru najdeš rodbino Rumpold), Goluf, po domače pa Krivec (kakor ga obrneš, vedno ti kaže ime lastnost : goljuf = krivec. Italijanski gaglioffo, španski gallofo — Schelm, Landstreicher); Po-leg-ek (polegati, lenariti — Faulenzer)2. 7. Imena po jedilih, jestvinali sploh: Močnik, Hleb, Cvibošek, Klobase, Kvas, Jesili, Slanec, Mohot (mohot, scvrljena močnata in jajčnata jed), Štrukelj (štruklje kuhajo gospodinje ob času setve in žetve, mlatve in košnje). 8. Imena po deželah, mestih, od koder je dotičnik prišel: Kranjc, Kranjčan.8 Korošec, Hrovačan, Kaplar, Ungar, Švajcar, Lemberžan, ki pa utegne tudi zasmehljiv priimek biti. 1 Cfr. Trst in okolica. Spisal Matija Sila. V Trstu, 1882. Str. 16. 2 Včasi nosi vrla oseba vrlo ime; včasi pa ima čeden človek grdo, a grd človek čedno ime. Že Rimljani so se v hvalnih govorih radi posluževali imen, bodi da so zamogli s tem koga priporočiti in poveličati, bodi da jim je priimek ponujal ničeven uzrok, neprijatelja grajati. Takošen dokaz se je imenoval „notatio". Ime je bilo vir raznovrstnih mislij (Cicerón Top. c. 2. n. 10 — c. 8. n. 35); vendar je trebalo pri tem paziti, da se ni kdo ulovil in hudo zmotil. Y to svrho je nastalo za kristjana pravilo: „Nominibus čredam nec unquam nec neque Semper. Nec unquam verum nec ñeque Semper habent. Clara, Agatha, Ambrosius, Stephanus, Yincentius, Agnes Conveniunt sanctis nomina pulchra suis. Barbara, Caecilia, Ursinus, Lupus, Ursula, Asella En pugnant Sanctis nomina prava suis." 3 V knjižici — Weriand de Graz. Zgodovinsko - rodoslovna razprava, spisal Dav. Trstenjak. V Celovcu, 1884 — je govor o mnogoterih starih imenih slovenskih. Za- nimiva je opazka o Krajini, o Krajinčanih. 9. Mila in sladka ali božavna imena, ki so slovanskim narodom prav povšeči: Očko, Matko, Ljubej, Lilek (sanskr. lil — ljubiti, češki libiti; lilika, Puppe, Lieblingskind).1 10. Imena iz one dobe, v kteri so se latinski pisale matične knjige. To je trajalo do leta 1784; takrat pa so se pričele v nemškem jeziku spisovati. In kakor je poprej latinščina bila cerkveni jezik in so se imena latinčila, tako je odslej nadvladala nemščina in imena so se jela ponemčevati. Po moji dozdevi bi v konjiški nadfari še živela ta-le latinska imena: Lavde, Kave, Stante, Faktor, Molitori (naš Mlinar in Mlinaric), Palus (naš Lužak ali Lokač), Adam (naš Zemljič), Kapitan (Župan), Spende, Kompone, Kompar, Sartori (je-li Sutter = Sutor = čevljar?), Paser. Kako se vendar mnogotero ime spreminja in preobrača ! Poslednji rodbinski priimek sem zasledoval po vseh kotih. Družina Paser je došla iz Frijulskega, kjer so jo pisali Passero; a v novi domovini doživelo je ime ne malo sprememb, kakor je iz matičnih knjig razvidno: Passer, pozneje Pass, za tem nemški zavito Bass; znovič popravljeno Basser in naposled Paser. — Popolnem je izginil lat. Plau-strarius, izpodrinen po slovenskem Kolar-ju. 11. Imena po času: Godina, Šip, Zimerl, Petek, Pust, Subotek (je domače, vulgarno ime in ljudstvo ga izgovarja Šobatek in Šebatek). Spada li Subotek v to vrsto ali ne, tega ne morem zavsem dognati. Lahko da sega v pogansko dobo, spominjajoč nas na sobotke, ki so bili prazniki solnca v njegovi najvišji staji. Poljaki še poznajo takošen praznik, ki se ujema s slovenskim kresom. Šlezaci so častili boga „Sobota" vrhu visokih planin 2. Ta misel naj bode prehod k naslednji vrsti. 12. Posebno mesto sem odločil onim imenom, ki bi bila po moji ne odločilni razsodbi bajeslovna ter bi nas spominjala naših poganskih prednikov. Dvomiti pač ni, da so si narodi izposojevali imena svoja tudi od bogočastja. Grimm na pr. piše v svojem delu (Geschichte der deutschen Sprache): „Betrachtet man den Grund der Namen, so ergeben sich drei Arten, indem sie sich entweder auf einen Stammherrn oder 1 Tudi Nemci imajo mnogo božavnih imen — Kosenamen (ovnuaza vnny.oqi-atr/.u) , ktera je po brezbrojnih listinah in starih spisih poiskal ter umevno pojasnil dr. Franz Stark. Cfr. Die Kosenamen der Germanen. Sitzungsberichte der kaiserl. Akademie der Wissenschaften. Wien, 1866. Bd. 52. S. 257 — 346. To trudapolno razpravo je pisatelj nadaljeval v knjigi: Sitzungsberichte der kaiserl. Akademie der Wiss. Wien, 1867. Bd. 53. S. 433 — 498. Kdaj bodo slovenska imena, raztepena po starih listinah, zapisnikih in knjigah, našla tako natančnega in vestnega tolmača?! 2 V tržaški okolici je hrib Sobotnjak. Sobot, sobota je bil kraj. kjer so še neverni Slovani krese zažigali solnčnemu bogu v čast. Poljaki zovejo kresov praznik sobotka. „In inonte sobotko Silesii coluerunt Jovem." Hanka, Antiq. Siles. Pag. 20.' Primeri zanimivo razpravo prof. dr. Gr. Kreka v Kresu I. str. 49—62. auf eine vorstehende Eigenschaft des Volkes selbst oder endlich auf die Gegend beziehen, in der es wohnt." Vse to potrjujejo tudi konjiška zgoraj našteta imena krajevna in osebna. A Grimm nadaljuje: „Die Vorstellung der Frömmigkeit und des Gottesdienstes konnte man in Volksnamen gleichfalls erwarten, wie in Mannesnamen Bezug auf Götter erscheint." Med drugimi so Rimljani radi jemali imena od božanstev, na pr. Apollinarius, Saturninus, Liberius. Tudi prvi kristjani so pridržavali takošne priimke, kakor jasno govore rimske katakombe, na pr. Hermes (mučenik), Apolonija. Izrečeno misel potrjuje že ime Konjice, kakor sem zgoraj opomnil. Izmed osebnih, po večjem domačih imen konjiških utegnila bi biti bajeslovna ta-le: Korant, — ime spominja na boga Kurenta, slovanskega Priapa, zavetnika gostovanja in veselja. Kresnik ali Krsnik (domače in pisno ime). Lastnik tega imena biva v podnožju Konjiške gore. V slovanskem bajeslovju je dobro znan Krsnik, indijski Keršna (od krš, lucere; slov. kres, kresati), ki je ubil zmaja. Po vsem Slovenskem je znana pravljica, da se nahaja v Konjiški gori lintvern ali pozoj, priklenen z železnimi verigami k močni pečini. Ljudska govorica dostavlja, da se mora sleherni dan pred sv. Jurijem, farnim patronom, služiti sv. maša, sicer prodere strašna pošast iz votle gore. Ko bi se jej posrečilo to, bilo bi po Konjicah; voda in zemlja, kamenje in drevje in dračje bi se vsulo za njo in krasna okolica bi postala grozna puščava. Nekega dne je pre hotel župnik opustiti sv. daritev, a hudi nasledki so se mahoma pokazali. Jela je izpod gore teči voda pa tako naglo naraščati, da je duhovnik moral konja zajahati in tako služiti mašo, pri kteri je prosil, neprenehoma prosil sv. Jurija, da odvrne grozovito „frtuno". „Tudi v Konjiški gori," piše Simon Rutar, „razsajal je nekdaj hud zmaj. Ljudje so mu morali nositi mlade otroke v žrtvo, da ni povodnji naredil in vse Konjiške doline žalil." 1 Kračun (vulgarno ime); Cehi poznajo glagol: kračeti, gradior; slov. koračiti, korak. Kračun, Kerečun se pri Slovanih zove doba, v kteri se raja solnce ter vedno više in više stopa, koraka. Slovani so častili solnčnega boga Kraka ali Kroka.2 1 Prim. „Pozoj" v Kres« 1. 1885. Snop. 1. Str. 41 si. Tukaj naj äe omenim, da je v 17. veku bil v Konjicah rojen Janez Juri Krassnigg (Kresnik), ki je bil magister umetnosti in modroslovja (der freien Künste und der Weltweisheit Magister). Spisal je knjigo: „Philosophia polemica secunduin aphorismos Aristotelis Stagiritae, cum annotationibus tum philosophicis, tum strategicis. Graeeii 1690 apud haeredes Widmanstadii. (Cfr. Joh. Bap. von Winklern, Biograf, und litterarische Nachrichten von den Schriftstellern und Künstlern, welche in dem Herzogthume Steyermark geboren sind. Gratz, 1810. Pag. 108. — Ivan Macun, Književna zgodovina Slov. Sta-jerja. V Gradci, 1883. Str. 24.) 2 Prim. Triglav, mythologično raziskavanje. V Ljubljani, 1870. Preneseno je kračun: božič, nativitas Domini; rusk. koročun, va-leški: krečunn, ogerski: karacsony, bulg. kračuirt. Zor-ko (sanskr. sur, zoriti, žariti, strahlen, zora, poljsk. zura, ju-terno solnce). Ceščenje solnca je bilo običajno v indoslovanskem mytliu. V sanskritu je solnce: suris, suryas, sunas, sunus. Da so častili tudi Slovenci solnce, priča mnogo imen na noriških, slovensko - rimskih spomenikih, na pr. Surus, Surinus, Sura, Surina. V Rimu so našli kamen z napisom:. Deae Suriae sacr.1 Na starem spomeniku v Celju stoji napisano: D. D. O. Bellia Sorana. V. S. L. M.2 Gospod Ig. Orožen, lavantinski Nestor, piše v mozirski kroniki3, ktera je še v rokopisu: „Im Weingarten des obern Hrašan in der Gemeinde Letuš fand man vor mehreren Jahren einen römischen Stein, dessen Inschrift also lautet: IV. ALBANN .... SER. V. F. SIBI ET SVRAE VXOR. AN. XXXV — das heisst Albanus hat bei seinen Lebzeiten diesen Denkstein sich und seinem 35 Jahre alten Eheweibe Sura setzen lassen. Merkwürdig ist, dass in der Nähe des Fundortes dieses Steines die Zor-nik Hube ist." Ime Suras se nahaja kakor na spomenikih v raznih krajih najdenih, tako tudi na kamnati plošči v Stranicah4. Sorodnih imen je vse polno po Slovenskem, na pr, Zor-ec, Zor-čič, Zor-nik, Zor-ko. V sladkih Slovenskih goricah poznajo igro: Kako se zora spUšča. Črez gosto sito pogrnejo rudeč svilnat robec in za sito postavijo luč, druge luči pa po-gasnejo, tako da je čudno, gledati ono samo luč pod sitom: zoro. Svar-šek, domač priimek, ki hoče vsekako prav star, izviren in zanimiv biti. Svar-sur — svetiti — lucere. Svarog in njegov sin Sva-rožič sta bila po slovenski pravljici solnčna bogova5. Kaj pomenja vulgarni priimek Pirš? Slovansko bajeslovje pozna boga Piriha, Pirihosta. Pod konjiški zvon spada fara Prihova. Dav. Trstenjak misli, da je Prihova nastala per metathesin iz Pirhova. Zakaj pa ne! Sosednja župnija se zove Čadram, bojda po solnčnem bogu (Ja-drama, Čadraka, slovenskem „Apollo crinitus" — od čader, koder, crines6. Bogec — hišno ime rodbine v Tepanjski vasi. Šlezaci vedo za boga Bohuta, Bogota v človečji podobi s kozlovima rogoma, s kozlovo brado in v roki z železnim obročkom v znamenje svoje moči7. 1 Cfr. Vestnik 1. 1868. (Spis: Solnčeva ženitev.) 2 Cfr. Ig. Orožen, Celska kronika. 3 Chronik der Pfarre St. Georgen in Prassberg. Angefangen im Jahre 1871. 4 Glej Liber memorabilium ad s. Laurentium in Stranice. (Rokopis.) 5 Cfr. Glasnik 1. 1868. Str. 23. Novice 1. 1859. List 52. 8 Prim. Marburger Festprogramm. 1858. ' Povem naj tu, kako se je Bogečeva rodbina odlikovala s svojo nenavadno po-gumnostjo. Bogeci so v strahu imeli vse ostale Tepanjčane in so se sila radi pretepali, kakor v obče fantje te vasi, ki se neki radi tega imenuje Tepanjska vas. On- Bobik, posestnik v Polenah. Kdo razloži ime? Lužičani poznajo hudobo Bobaka, ki straši ljudi. Schmaler pravi, da je to ime Slovanom lastno in priljubljeno '. Lamut; — o tem pisnem imenu ni lahko kaj verjetnega povedati. V litavščini je najti: lameti, lama, od lemti, laimeti, Glück haben, laimus, glücklich; lat. almus, alma. Slovensko bajeslovje ve za boginjo Lamo, uči Uav. Trstenjak zajedno trdeč, da živijo tudi v mariborski okolici rodbine Lamus, Lamut, in pa da se nahaja ime Lamus na noriških spomenikih2. 13. Imena, sicer prezanimiva in pomenljiva, kterih pa ne morem v posebno vrsto spraviti. Korantančnik; na Prekmurskem je korat žaba, v Halozah pak ko-rant. Korantančnica je Haložanom lok, s kterim streljajo korante ali žabe; korantača jim je tetivo, Pfeilbogen. Koča, v lcteri stanujejo Ko-rantančniki, stoji na močvirni zemlji. Mavrek — morebiti isto, kar Črn-ec. Čehi rabijo glagol mavriti, schwärzen. Črno - progasto kravo kliče Pohorec mavro in črnemu volu pravi: črni muri, pleonazem, ker že muri zadostuje 3. Juri Vodovnik, dobro znani pohorski pesnik in pevec, poje v pesni „Pohorski kmet": Hejc Muri, Črnmuri; Ga z gajžlo nakuri. In pravi hejc, hejc! Če moreš kaj vlejc. Regor-šek; to rodbinsko ime razlaga Dav. Trstenjak4 tako: „Thema je rag, ki izražuje pomen šilatega ali rtastega ; zato ražen, Spiess, Stachel, stimulus. Starejša oblika je ragen, v kteri še glasnik y ni prelazil v i. Po Nesselmanim rabi tudi v sorodni litavščini beseda ragas, stimulus acculeus; raginti v pomenu ermuntern; in arklius raginti v pomenu konje limiti, equos instigare. Torej Regoršek ali Ragoršek (grlo, garlo), kterega predniki so konje hrnili, dregali, stimulo pungebant." K temu tolmačenju pristavljam opomnjo, da so se tepanjski vaščanje in tako dašnji dečaki šo imeli in še menda imajo posebno orožje za pretepanje, šrenker imenovano. Bilo je od železa; na jednem koncu šilasto, na drugem locnato, da ga je lahko držati in spretno sukati. Ko je nastal boj, kresali so se borilci po glavah, dokler ni komu od lica visel „flakot mesa". 1 Piim. Ueberreste der alten slavischen Mythologie unter den heutigen Wenden (v knjigi: Volkslieder der Wenden in der Ober- und Niederlausitz. II. Theil.). 2 Cfr. Novice 1. 1855. List 52. 3 Mura je kalna, črna voda (grški [tavQogj. Muni se imenuje črn keber, sajasta žuželka. Murni — nemški Brombeere. V Jungmannovem slovarju „Slownjik češko-nemecky". Djl. II. čitaš : Mavrek, eine graue Katze oder grauer Ochs. 4 Prim. Novice 1. 1859. List 49. tudi Regoršek pečali svoje dni samo le z vožnjo, ker jim je glavna državna cesta, ki pelje z Dunaja skozi Tepanje v Trst, ponujala ugodno priliko. Stari Tepanjčani se z veseljem spominjajo one blažene dobe, ko so bili kakor kamen vedno na cesti, dokler jim ni ta „peklejeva" železnica požrla ves zlati prislužek. Ginenega, pa tudi ponosnega srca pripoveda starček radovednim mladičem, kako so njega dni gospodarji furali in furajtali z vihrastimi šimelji, z ognjenimi prami pa s čilimi lisci in čednimi sirci; vozarili so v belo Ljubljano, v Trst in Sisek, v Celovec in Beljak, pa tja dol do Hrvaške in tja gor do nemške granice. Pan; za slovenski izraz „gospod" imajo Cehi besedo pan; gospoda imenujejo Cehi le Boga, kakor židje Jehovo. Samostavnik pan (sanskr. pa, pah, grški niuov, knez, vladar) izginil je Slovencem v pomenu gospod, zapovednik, glavar. Da so ga tudi oni nekdaj poznali, svedo-čilo bi to osebno ime. Berjunek tbernja, Fetzen? Brjuli in andern Dialecten der Bauch, piše Urban Jarnik v svojem etymologiku; Berjunek bi utegnil biti človek, ki skrbi črez mero za svoj trebuh, ali ki ima velik trebuh). Volok, tudi Volak in Ulak — domače ime kmeta na Tepanjskem vrhu. Na Brdu pa prebiva posestnik Folak, ki se ima dobro ločiti od Volaka po izgovarjanju prvega glasnika f in v. Pri Gornjem gradu je najti ime Volog in Voloh, ki bi bilo po mislih nekterih mož: V logu. A konjiški Volok in Folak imata v rodivniku izvestno h ne g. Narod govori: k Volakom grem v vas, Folake hočem obiskati, a ne: k Volagovini, in pa Folage. Kaj pomenja torej Volok in kaj Folak, ne vem. Boč-ko, domače ime im ovitega posestnika v Perovcah. Morebiti se tako kliče po visokem hribu Boč-u, ki gleda s svojim vrhom v to okolico. Ok, Spitze; obok, Gewölbe, Bogen; z odpadlim b ali v, kakor ozko — vozko, okno — vokno, usta — vusta, apno — vapno. Bucej, čegar posestvo zalega lep kos obrežja rečice Dranje. Od kod priimek? (Je-li bucej = butec, butelj, bedast človek?) Hostevc (Hostelec, hosta? Prebiva vrhu Pečice in je sosed Skr-binšekov). Orož — izpovem se odkritosrčno, da sem dolgo in skrbno zasledoval pomen tega priimka, a zastonj. Utajiti se ne more, da je Orož in Orožen jedno in isto. A poslednje ime je krstni priimek Erasmus in ni deležnik terpevnega časa od glagola orožiti, oborožiti. Tako uči g. Ignac Orožen, ki je sestavljajoč rodopis svoje rodbine našel s pomočjo matičnih knjig, da je imenu „Orožen" in njegovim sorodnikom podstava „Erasmus". Da, v laški farni cerkvi nahaja se oltar sv. Oražna — Erazma, škofa in mučenika. Upam, da razlaga krepko stoji in nepremakljivo. Priklic, — ker se od soseda do soseda dokliče ali prikliče. Za naslednja, sicer ne vsakdanja imena manjka mi vsako zanesljivo pojasnilo: Marguč, Muzeljak, Obrul, Cvahte, Tantegel (Tintentegel ?), Haj-derer, Vivod (njegova žena Vivodinja), Pišotek, Trunkl, Tepej, tudi Tupec in Dikec so vulgarni priimki kmetica s pisnim imenom — Orož. Pec, Pafnik, Žumer, Šelih, Krepel (krepelo, Klotz?), Oblonšek, Muleršek, Vavknar, Oprčkal (oprtiti, podpreti, ker stoji hiša ob grič oprta, naslonjena?), Tršek, Strgonšek (strgati, strugati), Šok, Šerbel, Lorger, Rugel, Mofrin, Prevernik (preveriti), Škarcol, Sodržnik, Klenfec, Re-tuznik, Šmergut, Mec, Krel, Fijavž, Štolekar, Lajler, Sivič (sivec?), Gangel, Stabej, Preložnik, Orbeljak , Uderman, Šajtegel, Pahič, Celan, Karmuzel, Levart, Soline, Devčnik, Bodlak, Kocko (vulg.), Sančič (sunčič?), Resnik, Marčič, Olar (volar?), Purož (njegov domači priimek se glasi Tekijek), Šibanec (šibati), Blatnik (od občine Blato), Pozeb (pozebsti; hiša stoji v senčnatem zakotju, kjer je mrzlo in rado pozebe). 14. Da ne ostanem pri slaboglasnem številu trinajstem, postavim še semkaj neslovenska, tuja osebna imena, kterih je pa primeroma prav pičlo številp. Nahajajo se skoro brez izjeme le pri tržanih, ki so se pozneje naselili v trgu ali v obližju njegovem. a) Italijanska ali laška so tä-le: Kordon (naš Mejaš), Madile (zidarski mojster, ki je pred 25. leti došel v Konjice), Reddi (barantač z raznovrstnim blagom), Kandolini. V matičnih knjigah najde se še več laških rodbin, ki so že izumrle. Izmed teh naj posebič omenim rodbine Bartholotti, iz ktere je bil učeni dr. Janez Nep. Bartholotti, rojen v Konjicah dne 30. oktobra leta 1729. Postal je pavljinec ter je bil v tem meniškem redu profesor tomistiškega modroslovja; za tem je prevzel profesuro dogmatike v Dunajskem Novem mestu in naposled v Beču. Od leta 1774. bil je prisednik komisije za cenzuro knjig; a vsled bole-hanja moral je za nekoliko časa popustiti ta posel, dokler ga ni leta 1779. zopet prevzel. Toda 1. 1782. je postal knjižničar na praškem vseučilišču, kjer je dne 14. decembra 1788 umrl, slavljen kot bister, previden in navdušen boritelj zoper nevero in krivovero Pozora in spomina vreden je še Konjičan z imenom Franc Seraf. knez Porzia. V konjiški kroniki, ki jo je omislil in pričel pokojni nepozabljivi in mnogo-zaslužni nadžupnik Jožef Rozman, zabeležena je tä-le kratka notica: „Leta 1753. marca 21. bil je v Konjicah rojen knez Frančišek Porzia, ki je 14. februarja 1827 umrl v Benetkah. Bil je blaga duša, daleč po 1 Napisal je 1. Exercitatio politico - theologica, in qua de libertate conscientiae et de receptarum in Imp. Rom. Teuton, religionnm tolerantia tum theologica tum po-litica nec non de Dis-unitonun statu Graeeorum disputatur. Viennae, 1782, 8"., in 2. Streitschrift wider die Gattungen des Aberglaubens. Wien, 1784. 4". (Cfr. Joh. Baptist von Winklern, 1. e. pag. 11.) svetu znan; zavoljo svoje dobrotljivosti je dobil priimek Kletzenbrod-fiirst." Ta zanimiva opomba me je napotila, da sem mnogo pozvedaval o tem slavnem sorojaku. Kar sem zvedel, naj tukaj objavim. Konjiške krstne knjige poročajo o tem možu to-le: Ex parte op-pidi: Die 20. Martii 1753 Bap'tz e', et natus hodie mane hora 2da Franciscus Michael Joannes Nicetas Benedictus filius legitimus Illustris-simi B. I). Aloysii Josephi S. R. I. Comitis de Porzia et Uominae He-lenae ejusdem conthoralis, levantibus Nobili Dno Francisco Michaele de et in Anather (cujus vice agens fuit Nobilis D. Joanes Sorko caes. Po-stae Magister (Postmeister) et Nobili Dna Maria Magdalena Guetslioldin Caesarei Salis praefectissa per me Jacobum Aloys. Essich Vic. loci." De Porzia je bil po tem takem dne 20. (a ne 21.) marca rojen in krščen. Župnik Winkelmann je v časniku „Steiermarkische Zeitschrift" o tem posebnežu pisal te-le črtice: „Franc Seraf. knez Porzia — grof Otenburški, posestnik Prema in Senožeč, odlikovan z velikim križem k. bavarskega sv. Hubertovega reda — je po rojstvu Konjičan. Rodil se je 21. marcija 1755 (ne, pač pa 20. marca 1753). Oženil se je 4. februarja 1. 1777. z 19 letno vlastenico Barbo pl. Jochlingen, s ktero je, predno je stopil v kneževski majorat, mirno in zadovoljno živel na pristavi pri Gradcu. Ko je pretrpel mnogo nadlog in težav, sledil je svojemu bratu Jožefu do 6. novembra leta 1785. v kneževski časti in v obilnih posestvih. Bil pa je knez Porzia ljubeznjiv posebnež, poln muh in bizarerije, a plemenit človekoljub, ki je imel posebno veselje, nepoznan obiskavati ubožce in jim po moči blagodušno pomagati. Svojim revnim podložnikom na Kranjskem in Koroškem je koncem 1. 1815. odpustil od postavne plače 3903 gld. 25 kr. srebra. Misli svoje in moralna pravila je rad izraževal v podobah. Njegova pobožna prislovica je bila: Deus felicitas bomo miseria. Umrl je dne 14. februarja 1827 v Benetkah. Od štirih hčerij je ostala pri življenju samo grofica Klementina pl. Porzia, rojena dne 6. maja 1791. Med Pordenovo in Socilo na Frijulskem dal je sezidati kapelo, kjer počivajo njegovi ostanki. Ignac Kollmann, pisar joanejski, častni mestjan graški, mariborski, celjski in lipniški, dolgoletni urednik časnika „Grazer Zeitung" in ustanovitelj njene priloge „Der Aufmerksame", ki jo je 25 let uredoval, zajedno prozaik, pesnik in slikar, rojen IG. jan. 1775 v Gradcu, umrl IG. marca 1. 1837. — ta mož je največ črtic zapisal o življenju kneza Porzie. Bil pa je tudi najbolj sposoben za ta nalog, ker je kot knežev tajnik natanko poznaval vse okolnosti tudi najskrivnejše iz prečudnega življenja svojega vrlega gospoda. Vse takošne zanimive reminiscence je sestavil in obelodanil v časopisu „Der Aufmerksame" 1. 183G. v spisih: „Der Graf Lauterbach in Gonobitz" in „Graf Seraphin Porzia in Krotten-dorf". Kdor ima ta dva sestavka pri rokah, naj ju posloveni; jaz še samo to-le dostavljam. Kneza Franca Porzie mati Blanka, iz stare bavarske grofovske rodbine, slovela je kot najduhovitejša ženska svojega časa. Oče jo je ljubil tako brezmejno, da je hotel sina Alberta oženiti-na Poljsko, hčerki pa prihraniti glavno posestvo in večjo doto, da vzame kneza za moža. Sin Albert se je z vso močjo ustavljal očetovi volji; in ko je sestra zvedela za očetov naklep, podpirala je pismeno brata v boju zoper očeta. Vendar naposled je Albert izginil iz svoje domovine, da ni bilo več duha ne sluha o njem. Oče, spoznavši krivico, žaloval je hudo po izgubljenem sinu ter je Blanki neprenehoma očitaval, da je ona zakrivila nezgodo bratovo. Po očetovi smrti je Blanka s svojim možem, knezom Porzio, potovala iz Italije na Avstrijsko. Ko prispe v Konjice, bližal se jej je dan poroda, in tako sta morala popotnika nekaj časa v Konjicah prebiti. Nekega dne opiše jima konjiški nadžupnik slučajno davnoslavni Zajcklošter ter omeni, da so tamošnji menihi pred kratkim pokopali patra Dragoberta, ki se je pred vstopom zval Albert in je bil iz slavne bavarske rodovine grofovske. Kneginja Blanka je takoj spoznala svojega nepozabljivega brata. Njen mož obišče nemudoma toli slavljeno kartavžo (utemeljeno 1. 1165), in zajčki redovniki so mu vse besede nadžupnikove potrdili. Kmalu za tem zagledal je luč sveta Franc Serafik Porzia, ki je mnogo desetletij pozneje sam obiskal Konjice, kjer je bil rojen in krščen, a tudi Zajcklošter, kjer mu je počival blagi stric.1 b) Nemška imena, so: Achtig, Baumann, Hausenbüchl, Lang, Ens-brunner, Kunst, Berthold, Schorn, Anfalt (je-li Einfalt ali Anwald?), Birkmeyer, Fordermeier2. Kaj pa pomenja Kager, priimek zlatarja in srebrarja konjiškega? V Gornjem gradu žive rodbine Kaker. Dybold Chagere, piše Ig. Orožen, ustanovil je benediktinski samostan v Gornjem gradu.3 Če se kdo potujči, ni, da bi se moralo tudi njegovo osebno ime predrugačiti. Nikakor ne, ampak ono naj ostane nepokvarjeno, nespremenjeno. Po Slovenskem ne manjka laških in nemških rodbin, ki so se popolnoma udomačile, na pr. Costa, Linassi, Pagliaruzzi, Cazzafura, de Reani, del Cot in mnogo drugih, ki so sedaj kolikor toliko slovenske družine; vendar njih imena ostanejo, kar so bila, in pametnemu človeku 1 V Slovencu 1. 1876., štev. 10 bilo je čitati, da je dne 19. januarja 1876 umrl v Monzi pri Milanu knez Alfonz Porzia, lastnik premske in senožeške grajščine, pa otenburške grofije na Koroškem, ud gosposke zbornice avstrijske itd. Nedvomljivo je bil ta Porzia sorodnik in potomec Franca Serafika Porzie. 2 Poučljivo disertacijo je o tem imenu zložil: Franz Meyer, Der Name Meyer und seine Zusammensetzungen. (Drittes Programm der Realschule. 1. Ordnung der Stadt Osnabrück. Osnabrück, 1870. Pag. 1—28. vel. 8"). Nad tisoč raznih Majerjev (major villicus) je v tem spisu navedenih in pametno razloženih. 3 Cfr. Das Benedictiner Stift Oberburg. Marburg, 1876. Pag. 1 sqq. ne skoči misel v glavo, da bi jih popačil v slovenska. Prav je in pravično, da se vsakemu narodu ohranijo stara, častita imena krajevna in rodbinska. Vsakdo, ki zapisuje takošna imena, je pravici in resnici dolžen, da jih zapisuje čisto, točno in pravilno.1 Ko bi vrednost kakega naroda bila odvisna le od blagoglasnih imen, a odvisna je hvala Bogu od čisto drugih stvarij, smeli bi se in zamogli tudi Slovenci ponašati s krasnimi imeni bodi ktere koli vrste, z imeni, ki so bogat rudnik, ki so zlata Kalifornija slovenskega jezika. Nadejam se, da pouči o tem čitatelja dovoljno že predstoječi, dasi površni sestavek. Umeti je pač lahko, zakaj je pokojni Oroslav Caf tako živo želel imenik raznoterih imen slovenskih; doživel ga ni, pa ga še morda marsikdo drugi ne bode dočakal. Pri izvrševanju te imenitne naloge naj bi bili Nemci spodbudljiv zgled preneskrbnim Slovencem. Nemško slovstvo ti ponuja za preiskavanje vsakovrstnih imen potrebna in primerna dela književna; tako na pr. za imena rek2, cvetlic 3, mesecev 4, ljudstev 5, za srednjeveška imena e in druga. Ako sem s tem siromašnim prineskom k pomnoženju konjiške kronike in k zgodovini slovenskih imen le trohico pripomogel, da se vzdigne slovniški dragoceni zaklad, predno izgine, poplačan mi je v zvrhani meri ne premali trud, ki mi ga je prizadevalo zbiranje raznih opazek in notic. Kdor je ta spis čitajoč kjer koli našel neresnico namesto resnice, naj blagovoljno prvo zapodi in na njeuo mesto drugo posadi. Tukaj velja prostodušna prislovica bosanska: Kdor če bolje, široko mu polje! Na dan Metodove smrti. 1885. 1 Prim. o tem Letopis Matice slov. za leto 1876. (Državna in narodna imena.) a Th. Lohmeyer, Zur Etymologie deutscher Plussnamen. Göttgn., 1881. 3 A. Martin, Die Pflanzennamen der deutschen Flora mit den wichtigsten Synonymen etymologisch erklärt. Halle, 1851. 4 K. Weinhold, Die deutschen Monatsnamen. Halle, 1870. 5 Bud. Kleinpaul, Menschen und Völkernamen. Etymologische Streifzüge auf dem Gebiete der Eigennamen. Leipzig, 1885. (Str. XX + 419. 8°.) 6 Wernicke, Seltsame Familiennamen des Mittelalters in Freiberg. (Mittheilungen des Freiberger Alt.-Ver. 21. Pag. * JS1. jVci/JotniPr. 4t