Leto IX V Poltafna plaSaoa v gotovini V Ljubljani, v nedeljo, dne 22. avgusta 1937 Stev. 191 a Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredniitvo je v Kopitarjevi nI. 6/UI Telefoni uredništva in oprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-94 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniki fl Cena 2 Din Cek. račun: Ljubljana it 10.650 in 10.34«» za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Du naj 24.797 U pra t a: Kopitarjeva nlica štev. 6. Bodimo narod (Ob 10 letnici Rafaelove dražbe) Ko ob desetletnici Rafaelove družbe s hvaležnostjo izkazujemo čast eni najlepših, zares slovenskih organizacij, ki je, ne meneč se za politične meje, šla iskat slovenskega človeka po vsem širnem svetu, da ga ohrani katoliški veri, slovenskemu narodu in narodni državi, in ki za svojo junaško borbo ne mara drugih sredstev kot nesebično ljubezen — in požrtvovalnost ljudi, ki ljubezen do naroda in do vere prav razumejo —se nam vsiljujeta dve misli. Prva velja slovenski domovini, materni hiši vsega našega naroda, druga pa njenim sinovom, ki so jih razmere prisilile, da so dom zapustili in šli živet v tujino. In ko iščemo zveze, življenjske, žive zveze med eno in drugo mislijo, se nam v vsej svoji tugobi razodeva usoda našega naroda, a v vsem svojem veličastnem poslanstvu se nam prikazujejo tudi organizirane pobude, ki se takorekoč ob zadnji uri trudijo, da bi domovino navezale na odsotne, nje pa zopet na njihov prvi dom, tako, da bi skupnost ostala ne glede na razdalje, ki jih drug od drugega ločijo. Prva misel velja slovenski domovini in vsemu, kar obsega, zemljo in ljudi. Ljudi, ki na njej rastejo iz soda v rod ter žive od omike, ki so jo podedovali in ki ji po svojih močeh 70prt nove zaklade dodajajo ter tako varujejo dom. da se v tekmi stoletij sredi vesoljnega trenja ne zruši ampak trdna ostane in svoj ugled obrani. Kje vse je slovenski narod živel in svojo slovensko zemljo obdeloval pred sto leti! Kje vse bo še živel in svojo zemljo ljubil, ko mine. drugih sto! Kako obsežna je bila nekdaj slovenska domovina in kako se je obrusila, okrhala, stisnila v teku zgodovine! In tega procesa še ni konec. Ne zapirajmo oči pred resnico, ni pa še konec, ne! Ko stojimo pred temi ugotovitvami, si moramo resno zastaviti vprašanje, kje so vzroki našega narodnega razkroja. Iščimo jih izven sebe. Dobro! Zgodovinske okoliščine, neodvisne od naše volje. Socialne prilike, ki smo bili preslabi, da bi jih v svojo korist obrnili. Politična volja, ki je nismo mi narekovali. Toda vse to še niso zadostni razlogi, da bi nam mogli obrazložiti ta veliki usodni: zakaj, ki leži nad našim narodom. Saj imamo po Evropi zglede drugih malih narodov, ki so v podobnih okoliščinah ohranili svoje narodno kulturno območje neokrnjeno. Torej ležijo vzroki tudi pri nas samih. Zdi se nam, ko da bi pojma narodne skupnosti ne poznali in zato v sebi tudi ne zmoremo vedno tistega odpora, ki je pogreben, kadar se pojavljajo razkrajajoče sile. Beneški Slove.ncl, koroški Slovenci, goriški Slovenci, ali ne živijo tki zemlji ki predstavlja skoraj polovico naše slovenske narodne domačije? Pa jih nikdo ne pogreša, nikogar ne boli, ko so se ob temni uri odlomili od skupnega telesa, nikomur ni za njimi žal in že priimke smo za nje našli, da jih ni treba več imenovati Slovence. Ob gotovih prilikah, da, kadar smo razpoloženi, da razlivamo prazna čuvstva, se jih še spominjamo kot daljnih znancev iz davnih dni, a kot naše, kot bitno naše jih več ne pripoznamo in se ne moremo dvigniti do enotne narodne volje, da jih za svojo narodno skupnost rahtevamo, pa če bi bilo treba upati proti vsaki nadi. Tako so odpadali kos za kosom in za seboj nobene rane niso puščali. Če bi bili Slovenci narod po vsej svoji miselnosti, bi se kaj takšnega ne moglo in ne smelo dogajati. Isto velja 7. našimi izseljenci. Pet desetletij se žc vali reka naše krvi čez meje našega naroda. Kot narod nikoli nismo vedeli, kam se steka in kakšna je njena usoda. Kot narod se za to tudi nikdar brigali nismo. Skoro pol milijona jih je šlo v tujino od naroda, ki jih šteje pičla dva, pa se kot narod nismo zavedli, kaj to za naš narodni obstoj pomeni. Hvala njim samim, če so zvesti ostali, hvala tudi nekaterim posameznim narodnim apostolom, ki so za njimi šli in jih sredi tujine varovali, a slovenski narod kot takšen do najnovejših dni za nje ni storil več, kot to, da je na meji registriral njihov odhod, ne meneč se /a to, kam odhajajo. Domovina ni nikdar bila tisti strnjeno organizirani ogenj, ki bi bil hote ogreval vse, ki so jo zapuščali. ogreval tudi, če bi jih od doma ločile politične meje ali ra/dal.je oceanov. Domovina ni do sedaj še nikoli bila ena sama strnjena narodna volja, ki hoče braniti svojo last z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Domovina ni nikoli mislila v tistem širokem pojmu, ki je pomerjen po vsej zemlji, koder slovenski rod prebiva, ni nikoli ljubila s tisto ljubeznijo, ki osvajajoče objame slehernega človeka, ki je slovenske krvi. Ali ni to resnica, ki ji pogumno poglejmo v oči, preden slovenski narod popolnoma ne izgine! Druga misel velja, smo rekli, onim, ki so odšli: izseljencem, ki so odpotovali začasno, kot so si dejali takrat, ko so odhajali, in drugim odlomkom našega naroda, ki jih je politična usoda odtrgala od skupnega telesa. Večkrat smo slišali, da se naš rod prelahko prilagodi tujim razmeram. In to se je povedalo v obliki očitka. Koroški Slovenci na nrmškutarijo, goriški Slovenci da se poitalijančujejo, izseljenci, da se hitro izkoreninijo in se vcepijo v tuji živelj. Morda je to res, vsaj delno res. Na splošno pa moramo reči, da je prav čudež, da se je Slo-vpnec v tujini še tako dobro držal ter s tem doprinesel dokaz, da ima v svoji osebnosti, ki je plod slovenske krščanske omike, silne odporne sile, ki pa bi bile še neizmerno večje, če ni jih slovenski narod kot narod znal organizirati in podpreti. Tako pa so Slovenci onstran meja dejansko prepuščeni sami sebi, odtrgani tudi duhovno od slovenske skupnosti, ki bi jo skoraj morali imenovati »slučajno«, tako malo je narodna, in organske korenine kaj kmalu usahnejo, ko ni narodovega življenjskega soka, da hi jih oživljal. Isto je bilo z našimi izseljenci, ki se za nje domovina do zadnjega ni brigala in jih jc tuji magnet lahko nase potegnil, ko jc umrla privlačna sila lastnega rodu. Rafaelova družba je ona res slovenska organizacija, ki je prepad med domovino in njenimi odrezanimi udi pravilno doumela in se ob zadnji uri spravila na Sisifovo delo, da reši. kar se iIh še rešiti. S trmastim optimizmom vzgaja domovino k zavednemu narodnemu zanimanju zn ločene drobce našega telesa, takorekoč vsa- Požari po Šangaju Pred bilko pri Nankavu London, 21. avgusta, b. Po vesteh iz šangaja je vso noč trajala huda topniška borba. Davi so na vseh straneh nastali grozni požari, slasti pa v zaledju japonskih položajev v Honkorn. Kitajci neprestano mečejo v borbo nove čete. Splošno mislijo, da Japoncem jnžno od (lonkova ne bo preostalo nič drugega kakor, da se prebijejo skozi mednarodno cono. Angleške in ameriške čete so dobile povelje, da vse Japonce, ki bi si hoteli rešiti življenje skozi mednarodno cono, takoj razorožijo. Izjava kitajskega generala: Lahko se vojskujemo tO let, lahko izgubimo pot države, a potem bomo Japonce premagali Poveljnik kitajskih vojnih sil, ki so zbrane, okrog Šangaja, je sprejel kitajske in ino/etnske časnikarje ter jim podal izjavo o položaju na bojiščih in o izgledih v uspeh Kitajske. Dejal je, da je popoln optimist in je prepričan, da l.o ta nova borba, ki so jo izzvali Japonci, končna borba v korist Kitajske, ki so jo Japonri na tako zvit način napadli lia njenem lastnem področju. Prepričan je, da bodo kitajske sile na nankavškem hribu ostale na svojih mestih, ter onemogočile Japoncem, da hi še naprej kosali Kitajsko na severu. Doslej so kitajske čete pokazale, da se znajo boriti in da imajo na razpolago toliko vojnega materiala kakor ga imajo Japonri. Brez dvoma bo danes Kitajska enotna, in Japonri hode vrženi nazaj na svoje otoke. Japonri so namreč računali s slabim odporom Kitajcev, ker niso bili dobro poučeni o inoči kitajske armade. Naša želja je, da vržemo Japonre iz šangaja in da osvobodimo vso reko Huangpu. da hi lahko zopet upostavili plo vidbo na reki in s tem zavarovali svobodno gibanje Kitajcem in vsem onim. ki delajo in služijo svoj kruh v .šangaju. Nain se ne mudi. To je prva prava kitajska nacionalna horba proti Japoncem, ki so vedno kazali željo, da razkosajo Kitajsko, in jo spremenijo v svojo kolonijo. Mi vodimo vojno lahko tudi 10 let, če bo potrebno. l kot narod rešilo. Uspehi, ki častijo njen desetletni trud, so jamstvo, da njene naloge niso brezupne. Hude. silno težavne, a so ne brezupne. Zato želimo, da bi iz današnjih prireditev pri Materi vseh Slovencev na Brezjah planil ogenj, ki naj bi zajel vse Slovence, od duše do duše. tr nns po tolikih »amozakrivljenih razočaranjih zvaril v pravi — slovenski narod. zavedajo, da ne bodo mogli zlepa zavzeti Šangaja. Dalje je čuti, da Japonci pripravljajo tudi evakuacijo Tjencina in Cinktava, kajti tudi tam je položaj zelo težak in grozi nevarnost, da pride do splošne usta je Kitajcev, ki nameravajo priti Japoncem t hrbet. Zlasti t f inktaru je položaj resen in napet, ker še redno ni rešeno vprašanje spora vsled nmora dveh japonskih mornarjev. Nalezljive bolezni v Šangaja Potrjujejo vesti, da so v Šangaju in njegovi okolici izbruhnile nalezljive bolezni. To tudi ni nič čudnega. Na ulicah leži na stotine trupel mrtvih vojakov po cele tedne ne da bi se jih kdo dotaknil. Preteklo noč je bil Šangaj zelo razsvetljen, ker ao na vseh koncih in krajih divjali ogromni požari. Letalski boji vedno hujši šangaj. 21. avgusta, b. Davi so se pričele resnejše letalske operacije japonskega in kitajskega letalstva. Letalske eskadre so neprestano krožile zdaj nad kitajskimi zdaj nad japonskimi položaji in jih obsipale z bombami. Na vsak letalski napad Japoncev so Kitajci takoj odgovorili, kar je povzročilo v kitajskih krogih veliko zmedo. Japonci nikakor ne morejo razumeti, od kje imajo Kitajci naenkrat tako močne letalske sile. Zanimivo pa je, da doslej ni prišlo niti do ene resnejše letalske bitke, akoravno obe vojskujoči se stranki razpolagata z. velikim letalskim aparatom. Trdijo, da je bila bomba, ki je zadela ameriško admiralsko ladjo »Avgusta«, japonskega izvsj-a. V bolnišnici so umrli še trije mornarji, tako da znaša sedaj število žrtev 5 mož. Ameriške vojne oblasti so zelo rezervirane in ne dajejo nobenih pojasnil. Kitajski glavni štab poroča, da je neka japonska eekadra davi vrgla ver bomb s strupenimi plini na mesto Kingvan, ki leži ob izlivu Jankce-kjanga, Dmga japonska eskadra pa je bombardirala Putung. Pri tej priliki je pričela goreti neka angleška tovarna. Pričakujejo najostrejši protest angleške vlade. Zaradi tega bombardiranja so Kitajci takoj izvršili represalije in zažgali nekaj objektov neke ladjedelnice na reki Huan-pu. Nato so stopile v akcijo japonske vojne ladje ter pričele z vso silo obstreljevati kitajske postojanke pri Putungu. Včeraj je zopet nekaj bomb padlo v mednarodno naselje. Zaradi tega jo nastala velika panika. Težka je žalost tujin Med morjem in nebom roma bol naša domov, za belim galebom išče pod rodni krov. Zeli si očetove strehe, slovenskih gora in ravnin ... 0, dajte nam srine ntehe! Težka je žalost tujin. Neka granata je zadela tudi francosko taborišče, ki ki je zgorelo do tal. Število britanskih čet znaša 8000 mož; če bo potrebno, se bodo še okrepile. Na severni fronti Peking. 21. avgusta. . Poročajo, da so Kitajci pri Nankavškem hribu zbrali tri divizije. Japonske vojne sile se približujejo glavnim kitajskim položajem, ki so razmeščeni na raznih strategičnih točkah Nankavškega hriba. Položaj južno od Pekinga in Tjencina je istotako zelo resen, čeprav so Japonci dosegli krajeven uspeh in zasedli mesto Sensau, 50 km južno od Pekinga. Pričakovati je v najkrajšem Času odločilnih borb. Mongolski knez beži Šangaj, 21. avgusta. AA. Havas. Agencija »Central News« poroča, da je knez Teh, poglavar Mongolije, zaveznice Japonske in Mandžukua, prišel v Cengtah, prestolnico Jehola. Teh je pobegnil iz prestolnice svoje dežele, ki so jo zasedle kitajske čete. Nemčija holeba med Kitajci in Japonci Čudna navodila nemškemu tisku Tokio, 21. avgusta. AA. (Havas) Tukajšnji listi pripisujejo velik pomen zadržanju Nemčije nasproti kitajsko-japonskemu sporu, zadržanju, ki se po sodbi japonskega tiska vse bolj in bolj obrača v korist Japonske. List »Sugaj« piše, da je berlinsko propagandno ministrstvo dalo navodila nemškemu tisku, da naj v prvi vrsti prinaša poročila iz Tokia, v drugi vrsti šele iz šangaja, vesti iz kitajskih virov naj pa listi prinašajo čim manj. Dopisnik lista Ašahi poroča lz Berlina, da želi Nemčija ostati strogo nevtralna v kolikor gre za čisto kitajsko-japonski spor, nastopila pa bo v skladn s nemško japonskim protisovjetskim dogovorom vselej, kadar se ho pokazal sovjetski vpliv na severnem Kitajskem. Zelo slab vtis je napravil korak nemškega poslanika pri japonski vladi. Nemški poslanik je namreč o sporu, ki je nastal med Kitajsko in Japonsko. opozoril japonske merodajne činitelje, naj Japonska nikar ne računa na pomoč Nemčije, ker je Kitajska za njo preražen trg, da bi se ga mogla odreči. Razen tega je nemški poslanik opozori! tudi na dejstvo, da bo Japonska, če hoče do konca izvesti svoj vojni pohod, tako oslabljena, da ne bo mogla izpolniti svojih obveznosti, ki jih je prevzela s protikomunistično pogodbo, ki jo je podpisala z Nemčijo. Odmev na Palermo Velesile različno odgovarjajo Mussoliniju Francija hladno, Nemčija grozeče, Anglija zadovoljno Berlin, 21. avgusta. AA. (DNB.) Mussolinijev govor v Palermi so v Berlinu sprejeli zelo prisrčno. Poudarjajo, da je Mussolini razložil italijansko zunanjo politiko z jasnimi besedami, ki ne dopuščajo nobene netočne razlage. Mussolinijev govor je nov dokaz za miroljubno politiko Italije in Nemčije, ki sta se o tem že zdavnaj sporazumeli. Pariz, 21. avgusta. AA (Havas.) Govor mini-ctrskega predsednika Mussolinija v Palermu so v Parizu sprejeli z rezervami. Dasi se nekateri odstavki lahko utemeljujejo z notranjepolitičnimi razlogi, je vendarle res, da je Mussolini samo ponovil že svojo staro tezo. Politiki ne dajejo nikakih izjav k odstavku Mussolinijevega govora, ko govori o odnošajih med Francijo in Italijo. Mussolini je hotel bržkone povedati, da bi lahko bili ti odnošaji mnogo boljši, če bi «e Francija odmaknila od Zveze narodov in če bi izvedla nekatere spremembe v svoji notranji politiki. London, 21. avgusta. AA. (Havas.) Mussolinijev govor cenijo tukaj kot uvod t pogajanja med Anglijo in Italijo. Govor je tudi potrdil politiko, ki sloni na »gentleman agreementu« (gosposkem sporazumu) iz januarja tega leta. Pomirljivi ton govoTa je zadostno zagotovilo, da Mussolini želi sodelovanje z vaemi sredozemskimi državami. Musaolinijeve besede bodo gotovo ugodno vplivale na angleško jav. Dunajska vremenska napoved: Oblačno, deževno vreme bo še trajalo, ni pa izključen prehod v zboljšanje na zapadu. Zemunska vremenska napoved: Nastopila bo ohlačitev v »evernorapadni polovici kraljevin* in v raznih predelih vzhodne polovice, kjer bo deževalo. V zahodni polovici »o možne nevihta. no mnenje, ki je bilo precej nemirno zaradi nekaterih dogodkov v zadnjem času. Če bodo temu govoru sledila dejanja, tedaj bo angleško javno mnenje razpoloženo za ugoden zaključek pogajanj. Sicer ne maramo dajati nikakih prerokovanj, vendar lahko rečemo, da je Mussolinijev govor bil tak, da lahko celo pospeši zaključek pogajanj med Italijo in Anglijo. Vsekakor se je pokazalo, da pesimizem zadnjih dni ni bi! na mestu. Samo še 26 km pred Santandrom San Sebastian, 21. avg. Kljub slabemu vremenu, ki ovira delovanje zračnih eil, napreduje Francova ofenziva proti Santandru izredno naglo. I.evo krilo, ki napreduje po cesti Reinosa—Torrelovedfl je prišlo do mevsta Las Arenas, ki je važno cestno križišče. Mesto leži kakih 30 km severno od Reioo.sc Druga (srednja) kolona, ki operira severno od gorskega prelaza Eecudo, je po hudih bojih v četrtek zavzela višine Alto de los Ctidos, zasedla važno mesto San Pedro, v petek pa v hitrih pohodih mesti Alceda in Ontaneda, kjer so bili hudi boji z rdečimi črtami. V Ontanedi je bil glavni stan san-tandercike armade. Ta kolona je zaenkrat prodrla najvišje proti aeveru. Tretja kolona pa pirodira po ce.sti, ki «e na sedlu Escudo odcepi proti vzhodu in nelie nato naravnost v severni ismeri ni Sanlan- Nadaljevanje na 2. strani (Nadaljevanje s I. tirani) tkr. Tej koloni ee je posrečilo zastati važno križišče Vega in je do petka rvečer prišla do prelaza Selaye tik pred mestom Villacariedo, od kode«- je le ie kakih 30 km do Santandra. Sedanje operacije že resno ogrožaijo umik rdečih čet proti Aaturiji, ker jim je prosta edinole Se cesta ob morski obali. Francova poročila govore o velikem številu ujetnikov. Salamanca, 21. avgusta. AA. DNB: Nacionalistično uradno poročilo pravi: Na santandrsld fronti kljub slabemu vremenu naše čete napredujejo. V petek zjutraj eo dospele na višine Cotorala, Guspara in Vege Dopasa. Dopoldne smo na tej črti zlomili sovražni odpor in zavzeli vse višine. Nato smo obkolili mesti Alcedo in Ont&nedo, kjer smo ujeli 300 nasprotnikov. Na asturski in leooski fronti ie na naio stran pribežak) 46 miličnikov. Na teruelski fronti so naše čete s sijajnim naskokom zavzel« važne postojanke Rinson del Moli-nero. Nasprotnik je v bitki izgubil nad 1000 mož. Na bojišču smo nato našli nad 600 trupel in zaplenili mnogo vojnega materijala. Fronta pred Santandrom, 21. avgusta. AA. Štefani: Lcgionarii divizije »liktorjev« so napredovali do San Vincente de Torando, legionarji divizije »črnih strel« pa eo prišli do prelaza Selaya, ki je nekai km proč od mesta Villa Cariedo. Slabo vreme ovira borbe. Kolona španskih čet je tudi napredovala in zavzela okolico Las Arenasa. Bilbao, 21. avg. c. Nacionalisti nevzdržno prodirajo proti Santandru. Proti mestu korakajo v treh kolonah. Desna kolona je samo še 32 km oddaljena od Santandra, srednja kolona pa je samo še 26 km od Santandra. Santandrsko bojišče: Havasov poročevalec: Davi so bili na sant.andrskem bojišču hudi boji. Na levem krilu bojišča so nacionalistične kolone prodirale na cesti iz Palencije v Santander. Vas Mol-liedo eo nacionalistične čete zapustile že snoči in krenile dalje. Čete prodirajo v manjših kolonah. Na svoji poti niso naletele nikjer na resen odpor. Ob 8 zjutraj so zavzele vasi Santa Cruz Hel-cer in La6ma. — Na desnem krilu so stopili davi zarana motorizirani oddelki v boj in prodirajo v glavnem po cesti iz Burgosa v Santander. Borbe na leraelshem bojišču Sevila, 21. avgusta, b. General Queipo de Liano poroča po radiu, da so nacionalistične čete pričele zelo živahne vojne operacije na teruelskem bojišču ter so tudi zavzele Monte Nero. Za ta vrh je bila borba zelo ostra in eo morali nacionalisti izvršiti šestkratni naskok predno so dosegli svoj cilj. Žrtve so bile na obeh straneh zelo velike. Katoliška cerkev še vedno živi -tudi v rdeči Španiji Nedavno je ameriški časnikar, ki je obiskal rdečo vlado v Valenciji in potoval po pokrajinah, ki jih ima v oblasti ljudska fronta, napisal sledeči etav.k: »lzvrievanje verskih opravil seveda na tem ozemlju ni več dovoljeno. Čuje pa ae, da so radi junaštva nekaterih katoliških duhovnikov verniki še vedno oskrbljeni, seveda tajno, s svetimi zakramenti.« K temu poročilu objavljamo razgovor z nekim duhovnikom, kateremu se je posrečilo pribežati v Franc o v tabor. Razgovor je objavil španski list »EI Norta de Caetilla«, ki izhaja v Valladolidu. Ta razgovor vsebuje nekaj silno zanimivih podrobnosti, ki dajejo živo podobo razmer, ki vladajo pod ljudsko fronto v Španiji. Duhovnik je izjavil: Res je, da ni v Madridu več cerkva, v katerih bi ee vršila služba božja. Je pa v Madridu mnogo zasebnih hiš. katerih lastniki so imeli pogum, da so jih spremenili v svetišča. Nič več ni oltarjev, ampak le čisto navadne mize, na katerih ee opravlja sveta daritev. Tudi ni več kelihov, ni več svetih posod ne mašniftke obleke in tudi ne obhajilne mize. Ostala pa je živa vera, ki vse rešuje. Javno n« berejo nobene sv. maše več. Duhovniki so preganjani in vedno v nevarnosti, da pridejo v roke rdečih miličnikov. Zaradi tega sem tudi jaz zbežal. Toda čieto gotovo je, da dokler bo ostal le en duhovnik v Madridu, ee bo darovala tudi sveta daritev za vernike, od katerih se mašrvik ne boji izdajstva. Toda poudarjam, da edino za te vernike, kajti velikokrat so bili poslani ovaduhi, ki so poizvedovali za duhovnikom, češ da ga zahtevajo bolniki v smrtni nevarnosti. Toda navadno ie šlo le za spretno nastavljeno past, kako odkriti duhovnika in ga nato spraviti s pota. Jaz sem bral sv. mašo navadno v neki obednici privatnega stanovanja sredi mesta. Na mizo smo postavili steklenico vina in potem okrog nje toliko kozarcev, kolikor je bilo navzočih oseb. Bila je to varnostna odredba za primer kakega presenečenja. Na mizi je bil tudi kozarec vode in en večji kozarec, ki 6em se ga posluževal kot keliha. Hoistije so bile pripravljene vedno tik pred posvetitvijo, in sicer iz navadnega kruha. Seveda nismo imeli ne sveč ne križev, nobenih mašnih oblek in sploh nobene venske podobe. Tako se je pričenjala »v. maša. Seveda ni bila vidna tudi nobena mašna knjiga. Bral sem sv. mašo iz male priročne knjige, v kateri je bila po mieahi ponatisnjena maša v čast Sv. Duhu, ki je kratka in jo duhovnik velik del itak ztia na Domači odmevi Odgovor „Jutru' V teku borbe zoper konkordat, ki jo je izzvala opozicija proti sedanji vladi s tem, da je skušala pravoslavno cerkev uporabiti kot politično orodje za to nedostojno in krivično borbo z verskimi motivi in gesli, smo prinesli neke podatke o zagreškem pravoslavnem metropolitu in namestniku pokojnega patriarha. Njegovem Pre-osvjaščenstvu- Dositeju. »Jutro«, ki je prevzelo obrambo metropolita, je te podatke označilo za neresnične in ko smo mu na to odgovorili, da so popolnoma pravilni, nas je v drugič hudo napadlo, češ, da smo Njegovo Preosvjaščenstvo nc-krščansko oklevetali. Na to kategorično izjavljamo, da vse naše trditve v tej zadevi vseskozi odgovarjajo resnici ter nismo zato zagrešili nobene klevete. Ker pa nam je na tem, da se pomirijo strasti, ki so po krivdi o|>ozicije proti sedanji vladi, ki noče ničesar drugega kakor da zasigura katoliški veri in cerkvi enakopravnost, naraslle do meje, ki ogroža nujno potrebno državljansko vzajemnost v naši državi, zato se uočemo spuščati več v nadaljne podrobnosti. Katoliki smo bili po nezaslišanih klevetah, ki so se v borbi zoper konkordat brezvestno in s hudobnim namenom proti nam in naši Cerkvi širile in se žalibog še širijo med ljudstvom v državi, izzvani, da iznesemo nekatere stvari, ki nasprotnikom konkordata niso všeč. Ker pa smo od nekdaj bili za mirne in pravične odnošaje med katoliško in pravoslavno vero in cerkvijo, ki je bila v politično kampanjo opozicije zavlečena čisto v nasprotju s svojim krščanskim duhom in naukom, in ker mislimo, da je sedaj vendarle prišel čas, da se streznijo vsaj tisti dosedanji nasprotniki konkordata, ki morajo ali bi vsaj morali imeti v tej zadevi v prvi vrsti pred očmi blagor in mir države, se z zadevo, v katero »Jutro' dreza naprej z namenom, da bi se duhovi le še bolj razdražili. v višjem interesu državljanskega in verskega miru ne bomo več pečali. „Narodno delo44 Zadnjič so hoteli pristaši JNS-unitarizma priti zopet poceni do slave, kakšni narodnjaki da so in kako da le oni branijo Slovenijo in Jugoslavijo sploh pred nemškim navalom in Drangom nach Osten, pa so priredili sokolsko manifestacijo v Kočevju, o kateri so 6e potem z mastnimi črkami razpisali po vsej prvi strani »Jutra«. Pomislite, ljudje božji, kakšno nacionalno junaštvo je, če, odet v kakšno uniformo, kupiš pri železniški blagajni v Ljubljani nedeljski vozni listek v Kočevje, ki stane celih 26.50 din tja in nazaj, na kočevskem trgu ali pa na kakšnem drugem prostoru v lepo donečih frazah grmiš zoper kočevske Nemce in njihov hi-tlerjevski nacionalizem! Ko pa pridejo kakšne volitve, se vsedeš z njihovimi voditelji skupaj v kavarni »Zur Vereinigung«, da bi se pogovorili, katerega nemško-nacionalnega kandidata bodo liberalci postavili v popolnem sporazumu s hitlerjevci v slovenskem narodnem okraju Kočevje-Ribnica ... Torej Sokoli, čijih voditelji z gospodom velesoko-lom in velenarodnjakom senatorjem Pucljem na čelu, so pri parlamentarnih volitvah diktatorskega režima posadili v tej ogroženi točki slovenstva na prestol narodnega zastopnika prisrčnega prijatelja vseh JNS-arjev v Ljubljani in v Kočevju, gospoda advokata dr. Hansa Arka. eo se 15. avgusta podali v Kočevje, da zavzamejo to nemško deželico, ki je pod njihovim slovenskim in jugoslovenskim narodnim delovanjem ne samo ostala v oblasti Nemcev, ampak se je v avojem nemštvu še utrdila. Po končanih govorih in cenenih narodnih frazah so goepodje odšli, kočevski Nemci pa mimo pričakujejo, kdaj jih bodo odlični JNS-arji in Sokoli prišli zopet snubit ter jim dali nemškega kandidata na opozicijsko listo ali pa jim v zahvalo za glasove zasigurali njihove narodne privilegije na ogroženi slovenski zemlji. Ker smo b tej priliki čieto mirno in ekrajno objektivno povedali, koliko jc bilo udeležencev na tc| nacionalni prireditvi, namreč 120 uniformiranih Sokolov, okoli 50 neuniformiranih in 150 delegatov na skupščini CMD ter nekaj stotin druge publike, se »Jutro« sedaj hudo razburja in je streslo na nas vso svojo jezo z besnim psovanjem. Narodna zavednost slovenskega katoliškega tabora, tako pravi, je bila od nekdaj enaka ničli, pri čemer se tudi zaletava v nemško revijo »Nation und Staat«, ki je slovenskemu katoliškemu taboru dala spričevalo, da je edini nevaren nemštvu in da se je edino o»h uspešno proti njemu boril in sistematično delal na to, da se je slovensko ljudstvo osvobodilo nemštva in nemčuretva ter germanske kulture. Medtem pa je slovensko narodno naprednjakarstvo opletalo samo z narodnimi frazami, narodno osvoboditev slovenskega ljudstva, ki za liberalce sploh ni narod, ampak samo manjvredno pleme, pa eamo zaviralo, napadalo njegovo zadružništvo in se v kranjskem deželnem zboru zvezalo z nemškimi grofi, baroni in advokati, da ne bi v njem zavladalo slovensko narodno ljudstvo. Mislimo, da bi bilo pod častjo in doetojanstvom našega ljudstva, za katerega 60 baš katoliški voditelji, naša duhovščina in lajiki naredili največ, da se politično zave in oblikuje v pravi samozavestni narod, če bi se v tem oziru spuščali v polemiko z narodnimi frazarji, pod čijih vlado na bivšem Kranjskem pa tudi v Jugoslaviji, dokler jo je tlačila JNS diktatura, se je nemštvo samo krepilo in ne meneč se za njihovo frazarjenje stopilo tudi v senco kljukastega križa, da še bolj poudari in poglobi svoje nemštvo. Če pa gospodje tolikanj poudarjajo svoje bivše delovanje na Primorskem, naj vedo, da tudi tam brez katoliške slovenske duhovščine liberalci ne bi bili veliko opravili ali pa sploh nič, in da je tamošnje ljudstvo bilo obvarovano pred poitalijančenjem po jeziku in duhu v prvi vrsti eamo po zaslugi slovenskega ta-larja. — Na teh dejstvih, ki bi jih lahko raztegnili tudi na Štajersko in Koroško, »Jutrovo« surovo zabavljanj« ne bo spremenilo ničesar. Spor v slovenskem hrvatskem tabora • Obzor< prinaša informacije o sporu med dr. Lončarjem in dr. Kukovcein, ki se oba smatrata za generalna komisarja dr. Mačkovega po-kreta v Sloveniji. Pravi, da pristaši dr. Kukovca. ki izdajajo neko »Neodvisnost«, niso pravi mačkove!, ker vzdržujejo zveze z belgrajsko združeno opozicijo. Skupina dr. Lončarja pa, ki je še do nedavna bila v enem in istem kmetsko-delavskem pokretu z dr. Kukovrem. oziroma njegovim šefom generalnega Slabe dr. Doboviškom, pa je videti bolj sorodna dr. Mačkovemu pokretu, ker Je njeno stališče v političnih in socialnih vprašanjih popolnoma identično s stališčem Hrvatske seljačke stranke. Dr. Lončar in njegovi prijatelji so začeli sedaj izdajati v Ljubljani tednik >Slovenska vas', v katerem zngovarjnjo Mačkove ideje. Pristaši dr. Kukovca pa trdijo, dn dr. lončarjeva skupina dobiva denarno pomoč iz Zagreba (kar dr. Ix>near odločno demuntira). da vodijo frnnkovsko. to je velehrvatsko politiko, ki smatra Slovenijo za del hrvatske države in da bi ne imela ničesar proti temu, če bi Belokrajina in Pr«kmurje pripadla Hrvatski. Dr. Lončar v prvi številki "»Slovenske vasi-? ugotavlja, dn je njegov slovenski kmetsko-delavski pokret popolnoma neodvisen od hrvnt-skegn in da smatra Belokrajino in Prekmurje kot jezikovno in narodno slovenski pokrajini ter da so v tem oziru vsi Slovenci edini. Kljub temu pa čujemo. pravi -Obzor«. da dr. Kukovec agitira naprej proti dr. Lončarju in njegovim prijateljem, češ dn so se prodali Zagrebu in da podrejajo slovenske interese hrvatskim. Beležimo kot kronisti z edino pripombo, da je to čisto naraven pojav in posledica, če se bodisi iz razlogov osebnega častihlepja in oblastiželjnosti. bodisi zaradi nezadovoljnosti z vsem in z vsakim, ki je menda slovenski inteligenci prirojena, ustvarjajo drobirji, ki se zopet med seboj drobijo, tako. da vsi skupaj ne pomenijo nif. za narod pu samo škodo. pamet. Če bi se pojavilo kaj sumljivega, sem mogel vedno hitro skriti knjigo pod pod, ki 6C je v ta namen dal privzdigniti. Sveti daritvi je prisostvovalo vedno le nekaj vernikov. V stanovanje je bilo mogoče priti eamo e trkanjem z dogovorjenimi znaki. Ako 6e je med sv. mašo začulo trkanje, je bila daritev takoj prekinjena. Ostalo ni drugega kakor par ljudi, ki so sedeli okrog steklenice vina, ženske pa so šivale uniforme za rdeče vojake. Večkrat 6e je zgodilo, da je bila maša prekinjena od nezaže-Ijenih obiskovalcev. Mnogo težje je bilo z obhajili. Kajti vsak razgovor dveh oseb na ulici je že vzbudil sumnjo. Hitro 6e pojavi kak stražnik in vpraša o čem se razgovarjate. Če se odgovori obeh ne ujemajo, napove aretacijo, čemur 6ledi ječa itd. Velikokrat eo zaradi tega duhovniki spovedovali v dvigalu, kjer nihče ni mogel slutiti, da gre za dogovorjen sestanek. Cesto prenašajo duhovniki sv. obhajilo po madri&kih ulicah oblečeni v uniformo rdečih miličnikov. Omenjeni duhovnik je bil nekaj časa v Barceloni in pravi, da je tudi tam še dobro ohranjena verska organizacija, ki 6eveda nima nobenega šefa, ki pa vendar le dobro posluje. Na stotine družin je dnevno pri sv. maši. Tudi to se posreči, da dobe umirajoči zadnjo popotnico in prav tako eo otroci katoliških staršev vedno krščeni. Duhovniki hodijo od ene hiše do druge navadno oblečeni kot delavci ali v uniformi rdečih miličnikov. V taki obleki tudi skrivoma berejo «v. mašo, kateri pa more prisostvovati vedno le nekaj ljudi. Po njegovi cenitvi živi v Barceloni, ki je milijonsko mesto, še vedno kakih 200 redovnikov rn duhovnikov. Delaio kot hlapci ali delavci ali kot bolniški strežniki. Vsi brez izjeme . so tudi vpisani v anarhistične organizacije. So tudi | duhovniki, ki delajo na Aragonski fronti. Vsi gle- I Bič: Izseljencu Si šc Sloven in še jeklen, li še si Njen? Sprašuje Mali brezijška. Veruješ? Da, Bog Iu — Bog lam, troedini, nedeljiv!, vseprisolen, večni Bog. Sedaj, ko si pri Njej. svoj »verujem« povej: Sem bil Sloven, sem še jeklen in boni na veko Njen. Marija Pomočnica Slovencev ei Kraljica, varuj rod, ki biva lod in njega del vsonaokrog. Slovenski kraj res ni bogat, pa kar ima — to ti da: Utrip srca, poljub gorak na lice tvoje — brat, naš brat! dajo. da pridejo če mogoče k Rdečemu križu ali v bolnišnice, in tako v stik z ranjenci in umirajočimi. Večina vojakov je prepričanih katoličanov, toda prisiljeni eo. da se bore v vrstah miličnikov. Lo redko se je zgodilo, da bi bil izdan kak duhovnik od ostalih vojakov tovarišev, čeprav eo v njem spoznali duhovnika. , Samouprava": Opozicija zaman upa! Belgrad 21. avg. b. »Samouprava« prinaša uvodnik pod naslovom »Ni še čas« ter piše: »Ni še čas za poleniiziranje z opozicijo, ker volitve še niso na programu, niti na dnevnem redu narodne skupščine kakšno vprašanje, pri katerem vlada ne bi imela večine. Naš položaj je sledeči: Mi imamo večino v skupščini in imamo zelo veliko večino občin v državi v 6Vojili rokah. Imamo dalje 7.3 sedaj največje število volivcev v vsej državi. Imamo organiziran tisk v vseh banovinah, poleg lega imamo tudi močno stranko, na čelu katere je, srčneo izvoljeno vodstvo, ki politično mnogo pomeni. in katere mu 6 tudi lahko verjame. Končno je naša tudi vlada, na čelu katere je šef naše stranke. Ta vlada je v dveh letih svojega dela pokazala, da diea za državo in ljudstvo. Ravno na podlagi teg je naš položaj jasen, jasen tako za nas, kakor tudi za nase nasprotnike. Poglejmo pa sedaj kakšen je njihov položaj. Oni 60 predvsem razdeljeni na deset 6trank. Oni imajo vsi skupaj komaj nad 10 občin v svojih rokah. Oni nimajo strankinega tiska in tudi nimajo pristašev. Dodamo še to. da nimajo na Čehi človeka. ki bi bil med njimi avtoriteta pri razsojanju sporov med prvaki opozicijc. Vidimo torej, kako zavzemati ministrske in banske uprave. Gotovo je, da bodo mnogi umrli v tej lepi želji, toda oni se nikoli ne bodo pomirili z usocfo, da nikoli ne mo- rejo postati bani ali pa ministri. Radi lega je na-« 6talo vse kritično, zaradi tega je nastalo v opoziciji tako vznemirjenje, ker vidijo, da nimajo nobene možnosti, da 6e položaj spremeni v njihovo korist. Vsakemu treznemu človeku je ja6no, da so ■nasprotniki v obupnem položaju. £ Današnji shodi JRZ Belgrad, 21. avg. b. Jutri bo v Kragujevcu ed hotelom Jadran velik shod JRZ, na katerem > govoril minister za gozdove in rudnike Jura Jan kovic. Za shod 6e že več dni vršijo velike priprave po okrajnem odboru stranke pri mladinski organizaciji JRZ. Velik shod bo jutri tudi v Pro-kuplju, na katerem bo govoril prosvetni minister Dobri voj Stoševič. G. Stošovič bo govoril istega dne tudi na shodu JRZ v Blacu. Drobne domače in tuje Mussolini v Nemčijo Berlin, 21. avgusta. AA. (Havas.) Potrjujejo vesti o Mussolinijevem obisku v Nemčiji, posebno ie, ker jih v Italiji ne zanikajo. Poučeni krogi trde, da bo Mussolini prišel v Niirnberg, kjer se bo udeležil kongresa stranke. Mussolini ho najprej šel v Berchtesgaden, kjer se bo razgovarjal s Hitlerjem, po kongresu pa se bo zopet vrnil tjakaj. Nato pa bo odpotoval tudi še v Berlin, da bo tam na javeu način dokazal politično vzajemnost med Italijo in Nemčijo. Ozadje spora med Portugalsko in Češkoslovaško Praga. 21. avg. b. »Pravo Lido«, glasilo socialnih demokratov, piše, da je češkoslovaško-portu-galska afera nastala zaradi tega, ker je tovarna orožju v Brnu izjavila, da lahko dobavi strojne puške šele tedaj, ko se bo na Portugalskem spremenil režim. Ni zna-io. kdo je pisal to pismo, ki je stilizirano zelo nespretno, kakor da bi predstavljalo uradno stališče češkoslovaške vlade. Celotna afera je izbruhnila samo zaradi tega pisma, o katerem pa vlada vse do včeraj ni imela nobenega pojma Loiidott, 21 avg. c. Češkoslovaški odpravnik poslov dr. Cernv je obiskal v zunanjem ministrstvu glavnega tajnika Sira Roberta Van Sitarda in mu v imenu svoje vlade izjavil, da ni nobena tretja država vplivala na odpoved naročila orožja za Portugalsko. Posebno pa lo ni bila Sovjetska Rusija. Horthy bolan Rudimpriln, 21 avgusla. A A. Madžarska brzojavna agencija poroča. Po uradnem poročilu je zdravljenje kraljevskega namestnika Ilorthvja včeraj popoldne nekoliko zastalo. Temperatura je narasla na 39.1, vendar je bolnik prebil mirno noč. Davi je znašala toplota 37.3, utrip žile pa 61. Splošno stanje je zadovoljivo. Vtisi angleškega duhovnika v Nemčiji Neki angleški duhovnik, ki se je vrnil iz Nemčije, je izjavil uredniku lista The Universe«, da so katoliške cerkve v Nemčiji bolj polne kakor pa pred 8 ali 10 leti .Vendar pa je opazili, da si prizadevajo hitlerjevci držati mladino kar moč stran od cerkve. Vidnih znakov preganjanja seveda ni opaziti, vendar pa vlada teror vsepovsod. Vsako nedeljo morajo olroei in mladina v mladinska taborišča, da jih tako odvrnejo od službe božje. Duhovniki so vsi pod nadzorstvom. Pri maši sem večkrat opazil, du si organi policije delajo beležke. Letalska tekma Istres—Damask—Pariš Parit. 21. avg. r. Na letalski tekmi na progi Istres— Damask—Pariz so zmagali italijanski Ir •alfi. Vsa prva tri mesta -o zasedla italijanska letala. Prvo jc pristalo na letališču v Le Bour- getu letalo Lueinija in sicer ob" 15.47 popoldne. Zmago sta odnesla na letalu tipa Savova 79. Del proge sta letela s hitrostjo nad 420 km na ura Tretje italijansko letalo je vodil sin ministrskega predsednika Mussolinija, Rruno Mussolini. Fran-' coski letalec Francois je bil ob 15. uri popoldne j še nad Ferraro v Italiji. Aretacije v Sofiji Sofija, 21. avgusta, b. Organi politične policije v Sofiji eo aretirali člane političnega odbora VMRO (vrhovne makedonske revolucionarne organizacije (Jordana Škatrova, Cirila Drangova in Strašila Razligorova, urednika lista »La Macc-donie, ki izhaja v Ženevi, dalje Cigleva in pred« sednika VMRO v Berlinu Moneva. Vsi aretirani so bili prepeljani danes v razne kraje Bolgarije, kjer bodo internirani. O vzrokih aretacije ni bilo mogoče dobiti točnejših informacij. Mm, XXVIII mednarodni splošni veliki vzorčni sejem za vse vrste blagal 28. VIII.-6. IX. 1937 Z vnaprej nabavljenimi legitimacijami 23.VIII.—• 11. IX. na železn cah brezplačen povratek, na jadranskih parnikih višji razred za ceno nižjega Osebne rasli Brlprad. 2t. 8. b. Premeščeni so: Viivar Pariti, s pošte Jesenice na pošto Jesenice Fužine, in Vida homan, s pošte Slovenjgradec na pošto Ljubljana II. Belgrajske vesti Brliirnd. 21. avg. m. Narodna banka je sklicala sejo upravnega odbora za 30. t. m. Na seji se ne bo razpravljalo vprašanje saniranja naših bank. ki je bilo preje predvideno, ker je guverner Narodne banke dr. Radosavljevič na dopustu. Vprašanje saniranja bank bodo pretresali na jesenski seji Na seji dne 30. t. m. bodo razpravljali o vprašanju reorganizacije mreže podružnic Narodne banke. Uprava bo sprejela predloge in jih nato predložila finančnemu ministru. Brlitrad, 21. avg. m. Jutri bo občni zbor delničarjev ugencijc A vale. Kakor je znano, je bil predsednik upravnega odbora agencije A vale dr. Vojislav Janjič, podpredsednik pa Miloje Sokič. 99 Očeta enega sinovi.•• u r Pozdrav izseljencem! Kakor če bi si bil kdo žilo odvodnico prerezal, tako se je pred leti vlila slovenska najboljša, najbolj zdrava življenjska kri, sami krepki slovenski fantje in mladi možje, naša slovenska dekleta — preko Jesenic v tujino. Po dvajset, trideset tisoč jih je odšlo v enem letu in se jih razlilo po raznih tujih državah in delih sveta in začelo bogatiti tuje narode, tuje države, ki so jih, žejne njih krepkih zdravih življenjskih sil, sprejemale in izkoriščale do skrajnosti. Štirideset let skoraj je tekla ta naša kri v tujino v toliki množini, pa se je narod tu doma zmenil za njo? Ali se je zavedal, da je to njegova lastna srčna kri, da so to njegovi bratje in sestre, on sam? Ali se je vprašal, kar bi se bil moral tako naravno vprašati, kam pa ti stotisoči gredo, kako se jim tam godi? Ali potrebujejo 6rčne podpore, našega varstva, naše pomoči? Kaj moremo mi tu doma storiti za nje, da bodo res našli 6Vojo »srečo«, katero gredo iskat? Ali se bodo še kdaj vrnili? In kakšni se bodo vrnili? Kaj bo ž njimi naredila tujina, ki ne bo mati, temveč grda, odurna in brezsrčna mačeha? Ne, prav nič tega se nismo vprašali. Grdi smo bili, grdi! Držali smo samo kot vsiljivi berači ob božji poti svoje roke in moledovali in prosili, dajte, dajte, pošljite! »O, mati domovina, zakaj 6i tako nematerinsko pozabila in zanemarila svoje otroke na tujem?« je v Ameriki vzkliknil pred leti ameriški izseljenski duhovnik. Bil sem sam 22 let izseljenec. Kot izseljenski misijonar sem videl gorje in bedo našega zapuščenega in zanemarjenega izseljenca, prepuščenega samemu sebi in vsemu, kar je slab«ga. Pa v Ameriki je bilo še dobro, so bila nebesa. Kaj pa naš nezaščiteni kot kamen na cesti zapuščeni človek v Braziliji po kavinih plantažah? po Argentiniji? zadnje čase drugod po svetu? Sicer sem poskusil pred 30 leti sam v Ameriki organizirati skrb za slovensko izseljenstvo tam in potem tudi doma. Pa ni šlo. Šele pred desetimi leti, prav pet minut pred dvanajsto uro smo dobili organizacijo, Družbo sv. Rafaela, ki je narod prebudila iz tega grešnega in grdega spanja. Kako z navdušenjem sem se tedaj odzval povabilu odbora, da prevzamem vodstvo. Pozabil sem, da «em prišel domov v »penzijon«, pozabil na zrahljane živce in se vrgel z vso silo v to delo, ker sem našel tu može, ki so me razumeli in pa tudi podprli z vso silo v tem delu. In hvala Bogu! Kako sem mu hvaležen in kako hvaležen tem odbornikom, cerkveni oblasti, kralj, banski upravi, kako zlasti hvaležen šefu izseljenskega oddelka ministrstva za socialno politiko za razumevanje tega dela in za tako uspešno finančno in moralno pomoč, katero so dali naši družbi. Družba je s tako mogočno pomočjo z lahkoto razvila živahno, pa tudi uspešno delo, kakršno je videl ves narod tu doma in na tujem. Odbor ne more pokazati danes pravih uspehov. Daleč, daleč smo še od njih. Toda na eno lahko kaže s hvaležnostjo: na veliko in vztrajno delo. Danes je deset let tega dela. Kaj naj je za ta dan Družba sv. Rafaela storila drugega, kakor da je poklicala izseljence širom sveta domov in jih zbrala v materinem naročje Matere slovenskega naroda — Marije na Brezjah in povabila vse naše narodne, cerkvene in državne voditelje in ves narod, da se vsi združimo tam, 6rce ob srcu, da se pri Materi objamemo v objem nove medsebojne bra-tovskc ljubezni, pademo pred svojim Bogom in pred svojo Materjo na kolena in prosimo, da, goreče prosimo pomoči in blagoslova za naše nadalnje težko delo, delo za naše izseljence, ki se naj v ponedeljek šele prav začne, začne pravilno, začne širokopotezno, vredno nas kot suverene države in naroda. »Marija pomagaj!« bomo klicali mi, ves narod doma t izseljenci, »pomagaj,« da rešimo slovensko kri na tujem, saj kolikor je rešiti moremo. O, zato mili bratje izseljenci, danes zbrani na Brezjah, jutri zbrani na II. izseljenskem kongresu, prisrčno pozdravljeni! Vaša mati, Rafaelova družba vas z vso prisrčnostjo, z V60 toplino materinske ljubezni pozdravlja. Pozdravlja pa tudi vse naše cerkvene, narodne in državne voditelje, ves slovenski narod, zbran danes na Brezjah in jutri zbran na kongresu. Le zakaj bi bili mi povsod zadnji! Le zakaj bi sami 6ebe sovražili! Le zakaj bi sami sebi ne pomagali! Ne, še smo živ, zdrav, čil in krepak narodni organizem! Še imamo v sebi dovolj sil, da se rešimo, da se ohranimo. Še je v nas celi Gubec! Še sta v nas cela Slomšek in Jeglič! Še je v nas dr. Krek. Še ie v nas celi Prešern in celi Cankar, Kralj Matjaž se mora prebuditi! Zato pozdravljeni, prisrčno pozdravljeni vsi, ki danes in jutri slavite z nami veliki praznik naše slovenske skupnosti, nas tu doma z onimi na tujem! Vse meje, vse razdalje, celo mogočno morje mora pasti! Ena duša in eno srce, cela slovenska duša in celo slovensko srce moramo postati od danes in jutri dalje! V tem smislu vsem, ki ste teh deset let podpirali Družbo sv, Rafaela, Bog plačaj! Bog plačaj Vam, ki jo boste podpirali od danes dalje! Bog živi pa vso našo slovensko kri širom sveta! Vsi pa, ki ste prišli za te dni domov, pozdravljeni in za-hvaljeni! P. Kazimir Zakrajšek. Dr. Anton Korošec Rafaelovi družbi in našim izseljencem Tako stara je ta zgodba in tako vedno presune človeka: ko se vrača sin is daljine, iz tujine in ga čaka mati, šteje dneve, šteje ure, kdaj ga bo objela pod rodnim krovom. Tako stara je ta zgodba in v toliko tisoč oblikah se ponavlja v našem narodu. Saj je ni vasi, ki ne bi imela svojih izseljencev, ni je skoraj hiše, ki ne bi imela svojih družinskih udov tam zunaj v svetu. Z velikim veseljem sem prejel vest, da bo Rafaelova družba, ta naša izseljenska mati, obhajala desetletnico obstoja, in da bo ob tej priliki izseljenski kongres, združen z verskimi in narodnimi proslavami. Ob tem jubileju ji iskreno čestitam in toplo pozdravljam izseljenski kongres! Zlasti sem vesel, da pride mladina s svojimi učitelji in duhovniki. Za kratek čas pridete domov, da se Vaša duša zopet napije vonja one zemlje, na katero vas veže najmočnejša vez, vez krvi in jezika, da se uteši vaše hrepe-njenje, da vidijo Vaši, morda v tujini rojeni otroci, dom svojih staršev, zemljo svojih prednikov in slišijo našo slovensko besedo, ne da bi se izgubljala in oglu-ševala v zvokih tujine. Želim Vam vsem, ki pridete na obisk v domovino, da bi se v tem času zares doma počutili. Mnogo vam more nuditi tujina, toda enega vam ne more dati: tople domače besede. Z veseljem pa boste tudi spoznali, kako je naš narod v svoji narodni državi napredoval in še napreduje na vseh poljih, kako je vesela domovina, ko vidi, da ste vi s svojim poštenim, trdim in vztrajnim delom v tujini uspeli. Ko se boste zopet vračali na svoje delo nazaj v tujino, Vam želim, da bi se vračali okreplje.ni in zrli z veliko vero vase in v svoj narod neustrašeno v bodočnost. Dr. Anton Korošec. Desetletnica Rafaelove Naši ljudje so se začeli izseljevati zaradi slabih gmotnih razmer že leta 1831. Od leta 1831 pa prav do današnjih dni v večjih ali manjših skupinah zapuščajo rojaki še vedno 6vojo rodno grudo in hite za delom in kruhom v daljni tuji svet. Zdaj imamo v tujini — po vseh delih sveta — nad pol milijona slovenske krvi. Prvi, ki se ie začel zanimati za naše izseljence, je bil pokojni dr. Janez Evangelist Krek. Njemu sta se pridružila + nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič in dr. Vladislav Pegan. Vse izseljensko skrbstvo je bilo poverjeno podružnici avstrijske Rafaelove družbe, ki je bila ustanovljena leta 1907 v Ljubljani. Njen prvi predsednik je bil odvetnik dr. Vladislav Pegan. Svetovna vojna je naredila konec delovanja tej podružnici in leta 1924 je bila črtana iz društvenega katastra tedanje pokrajinske vlade. Ko je po svetovni vojni izseljevanje zopet po-živelo, je prvi sprožil inciativo za ustanovitev nove samostojne Rafaelove družbe v Ljubljani teda- Ustanovitev izseljenske zbornice Sicer ni še končno urejeno vprašanje o načinu poslovanja, o delokrogu in članstvu Izseljenske zbornice, kar bo urejeno s pravili, katere bodo v ponedeljek predmet diskusije, vendar lahko v glavnih obrisih pojasnim pomen in delo bodoče nove ustanove. To je tem nujneje, ker si danes večina ni na jasnem, kaj bo nova ustanova in kaj bo monlo biti, da bo utemeljila svojo ustanovitev in svoj obstoj, Nekateri danes celo mislijo, da bo Družba sv. Rafaela likvidirala in bo stopila na njeno mesto Izseljenska zbornica. Jasnosti na ljubo moram ugotoviti, da Izseljenska zbornica po zamisli njenih ustanavljalcev ne bo samostojna ustanova ali družba, kakor so nekateri mislili. Napak bi bilo, če bi nekaj novega ustanavljali in istočasno likvidirali nekaj, kar ima že svoie utrjene temelje in kar se je že docela uveljavil j ter rodilo 6 svojim delom neizmerno dobrega. Graditi je treba na starih preizkušenih temeljih dalje. Torej kaj bomo pridobili z Izseljensko zbornico in kaj bo njena naloga? Izseljenska zbornica, al', bolje Izseljenski širši sosvet, bo posvetovalni organ Rafaelove družbe. V ta sosvet, ki se bo sestajal po potrebi enkrat ali večkrat v letu, bo skušala Družba pritegniti vse, ki jim je na srcu izseljensko vprašanje in one, katerih je narodna dolžnost, da se zanj zanimajo. Zato ne bo p'-* mnenju nekaterih imel ta sosvet za člane le ljudi, kakor 'ožji pouk. — Na dri. II. realni gimnaziji t Ljubljani (ua Poljanah) bodo razredni popravni izpiti dne 25. in 26. avgusta po sporedu, ki je objavljen na raz-glasni deski v šolski veži. Popravni nižji tečajni izpiti se prično 27. avgusta ob 8 zjutraj, popravni višji tečajni izpili pa 28. avgusta tudi ob 8 zjutraj. Vpisovanje se bo vršilo: 1. sept. za 8., 7. in 6. razred, 2. sept. za 5. in 4. razred, 3. sept. za 3. in 2. razred, 4. sept. pa za 1. razred in za učence in učenke s tujih zavodov. K vpisovanju je prinesti zadnje šolsko izpričevalo, potrdila o višini davkov, šolnino in 20 din za zdravniški fond. Kdor plačuje samo uslužbenski davek, naj prinese obenem z davčnim potrdilom tudi izjavo, da ne plačuje nobenega drugega direktnega davka. — III. drž. mešana meščanska šola t Ljubljani—Moste. Vpisovanje v vse razrede bo dne 1., 2. in 3. septembra t. 1. vsakokrat od 8—12 dop. in od 3 do 6 pop. Podrobnosti so razvidne z oglasne deske. Vsi popravni izpiti bodo 4. septembra t 1. ob 8 dop. Razpored je objavljen na oglasni deski. Otvoritvena služba božja bo dne 9. septembra t. 1. ob 8 dopoldne. — Vpisovanje na dri. real. gimnaziji v Novem mestu bo za I. razred v soboto 4. sept. od 8 do 12, za učence s tujih gimnazij pa v nedeljo 5. sept. od 10 do 12. Za vpis je potrebno: krstni list in zadnje šolsko spričevalo, če se ta dokumenta ne nahajata že pri ravnateljstvu, ter potrdilo o višini davkov staršev in učenca v svrho odmere šolnine. Natančnejša navodila so v zadnjem šolskem iz-vestju. — Vpisovanje vajence? in vajenk t strokovno nadaljevalno šolo v Novem mestu za šolsko leto 1937/38 bo v nedeljo, dne 29. avgusta 1937 od 9 do 12 dopoldne v pisarni strokovno nadaljevalne šole. Redni pouk se bo pričel po uredbi o organizaciji strokovnih nadaljevalnih šol v sredo, dne 1. septembra 1937. Po čl. 37 omenjene uredbe je dolžan službodajalec svojega učenca (učenko) sam privesti v šolo ter predložiti vse potrebne listine: a) krstni list, b) spričevalo o poslednjem šolanju, c) učno pogodbo. Pouk na tej šoli morajo posečati vsi vajenci (ke) iz Novega mesta, Žabje vasi, Šmihela. Broda, Irče vasi, Dreke. Gotne vasi. Regrče vasi. Bršljina, Cegelnice in Ločne. JCu^eztuo milo, zco domače, ofovensho milo! — Prošnje za sprejem v ljubljansko bogoslovno semenišče se sprejemajo samo še do 31. avgusta. — Največji odziv so dosegli naši novinarji med slovenskim dijaštvom in vobče med našimi šolami. Dijaštvo je odposlalo prezanimive izvode najrazličnejših dijaških listov, mnoge naše osnovne šole pa so poslale kar po cele zbornike, ki so jih uredili vrl. podmladkarji Rdečega križa Strmeli boste nad umotvori naših najmlajših pisateljev in slikarjev. Nadalje so nam prostovoljci poslali domala popolno svojo literaturo iz časov svetovne vojne. Tako jr- lu več Izvodov »Slovenskega Juga«, ki je bil glasilo Jugoslovanov v Rusiji. »Slovenski Jug' je izhajal v Odesi in so v njegovih Številkah že od leta 1916. dalje tudi mnogi slovenski članki, ki so jih napisali jugoslovanski vojni prostovoljci iz Slovenije. Raz-stavljen bo tudi izvod »Slovenskega svet« za edinost, pravico in svobodo«, ki je izhajal leta 1917. v Clevelandu. Dalje bodo na razstavi zanimivi dokumenti Iz prostovoljske akcije v Južni Ameriki. Splošno slovensko žensko društvo zbira ženski tisk, ki bo tvoril posebno skupino. Tudi razne druge organizacije pridno zbirajo in že ta teden se bodo pričeli polniti veliki paviljoni na velesejmu. Kdorkoli še Ima tiskovino, o kateri sodi. da spada na razstave slovenskega novinarstva, nai jo blagovoli takoj odposlati razstavnemu odboru JNU v Ljubljani, ki jamči za vsako tiskovino. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic. srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svržost. — Dijaiki dom v Ptuju ima prostora ge za nekoliko dijakov, ki hi radi obiskovali v tem šol skem letu tukajšnjo gimnazijo ali meščansko šolo Svojo prošnjo pošljite zagotovo do 25. avgusta t. I Zahtevajte prospekti - Vodstvo Dijaškega doma v Ptuju — Vse gg. likovne umetnike opozarjamo, da je ponedeljek. 23. t. m. zadnji termin sa vročitev karikatur in ilustracij za razstavo slovenskega novinarstva. Ves material je treba isročiti v rele-sejemski pisarni (uradnik g. Kranrot) preti potrdilu. — Uršulinskt samostan r Ljubljani vabi vse inatiiraiitinje iz I 1907 na sestanek, dne 31. avgusta, ob 9 dopoldne na proslavo 30 letnice mature Želimo polnoštevilne udeležbe! Spomenike, grobnic«, kapel« cerkvena d«la, obloge v mar. morjih izberete po nizki ceni pri kamnoseško kiparskem podjetju Franjo Kunovar pokapaltu« S«. Krit • UUMJMM — Vpisovanj« dijakinj, dijakov v enoletno trgovsko šolo znani »Christoiov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15 je le pričelo. — Enoletni trgovski tečaj na tem zavodu je odobren od ministrstva in nudi izobrazbo za vsakovrstno pisarniško službo v gospodarskih podjetjih, pri odvetnikih, notarjih, trgovcih itd. Izpričevala služijo tudi kot izkaz dovršene vajeniške dobe in poldrugega leta pomočniške prakse, kar je važno za one, ki se žele posvetiti trgovini. Poučujejo samo kvalificirane učne moči, profesorji trgovske akademije Vsa pojasnila daje ravnateljstvo dnevno v pisarni na Domobranski cesti osebno in tudi pismeno ter razpošilja brezplačno nova šolska naznanila in irvestja. Pišite ponjel Lasten dekliški internat. DOLENJSKE TOPLICE železniška postaja Straža-Toplice pri Novem mestu. Radioaktivno termalno kopališče Sijajni uspehi pri zdravljenju revmatizma sklepov in mišic, bolezni živčnega sistema ženskih bolezni, raznih težav t dobi mene, organičnib motenj irca in krvnega obtoka.-raznih poškodb, zlomljenih kosti itd Izredne nizke sezonske cene: za 10 dni 700 din Polovična vožnja Avto sveža iz postaje do kopališča. — Pojasnila daje uprava. — Vincencijeva konferenca Srea Jezusovega v Ljubljani, Tabor 12, ne sprejema več prošenj za brezplačno hrano v Dijaški menzi, ker število dospelih prošenj že presega število razpoložljivih prostorov. — Popolno bibliografijo slovenskih časnikov in časopisov sestavlja ravnatelj študijske knjižnice v Ljubljani g. dr. Janko Šlebinger. Strokovnjak, ki ima najširši razgled po široki njivi slovenskega tiska in ki nam je že pred vojno dal največjo našo bibliografijo, bo svoje delo prispeval k almanahu slovenskega novinarstva, o katerem smo že včeraj poročali, da enakega 5e ni bilo za nobeno razstavo v Sloveniji. Poleg tehtnih člankov, ki smo''' jih že navedli, bo prispevek dr. Janka šlebingeria dal almanahu pečat trajne vrednosti. Tako se bo pač almanah sam priporočal slehernemu slovenskemu izobražencu ZAHVALA Čut hvaležnosti mi narekuje, da se javno zahvalim g. Dr. Mavriciju Neubergerju, zdravniku v Ljubljani, za ozdravljenje dolgotrajne in trdovratne bolezni — išijasa. Njegov trud in nesebična požrtvovalnost sta vredna naivečje zahvale in toplega priporočila V Ljubliani, 19. VIII. 1937. Alma Hrast, učiteljica. — Salezijanski dijaiki konvikt na Rakovniku sprejema zdrave, nravno nepokvarjene fante za vse razrede srednjih šol. (gimnazije, tehnične in trgovske šole), izjemoma tudi za prvi razred meščanske šole Ponavljalrev ne sprejema. Vzdrže-valuina je razmeroma nizka in se pridnim ter zares revnim dijakom po dogovoru še zniža. Ta konvikt spada med najuglednejše vzgojne zavode v Sloveniji in iins na vseh šolah najboljše uspehe. Svojim učencem nudi zanesljivo versko, umsko in socialno vzgojo. Gojenci so stalno pod skrbnim in prijaznim nadzorstvom svojih predstojnikov, ki jim pomagajo s skupnimi in posebnimi instrukcijami ter mesečno obveščajo starše o vedenju in napredovanju gojencev. V zavodu je tudi podružnica »G'asbene matice« s pravico Javnosti. S tem je dana prilika dobrim in marlji-vojšim dijakom, ds se učijo glasbe (teorija, klavir, violina ali katerikoli drugi inštrument); poučujejo izprašani profesorji s konservatorijn in matice Ker je v zavodu le še nekaj razpoložljivih prostorov, hitite s priglasitvijo. Natančnejše informacije dobite v prospektu, ki vam ga brezplačno pošlje vodstvo salezijanskega zavoda. Rakovnik, Ljubljana. VSAK nima foMto denarja, NKjgSPr da more potovati o kopališč* TODA VSA KDO bi moral dati za zdravf e letno i00—150 dinarjev m piti mesec dni mesto druge vode Radenski zdravilni vrelec onega z rdečimi srci. — Združenje učiteljstva gluhoneme in slep« dece ter pomožnih šol vabi vse učiteljstvo omenjenih 6pccialnih šol na redno letno skupščino, ki bo dne 25. in 26. aveusta t. 1. v poslopju gluho nemnice v Belgradu. Na dnevnem redu so razna važna poročila uprave in velevažen referat o osnutku za novi zakon specialnih šol. Pri razpravi tako važnega osnutka pa je neobhodno potrebna navzočnost vsakega člana, zato prosimo in vabimo, da ee skupščine udeleži čim več učiteljstva omenjenih šol. Z udeležbo na skupščini si bo učiteljstvo po magalo samo sebi. Dnevno vpisoranje v enoletni trgovski leča j ttiermes* Zahtevajte prospekt! Maribor. I Zrinjskega trg 1. Absolveuti z malo maturo imajo | posebne llffodno«li. — Smrtno se je ponesrečil 19. t. m. na Vrhniki 81 letni delavec Anton Mesec. Napravljal je drva v Močilniku; najbrže mu je v 6trmini spodrsnilo ter je padel čez visoko pečino in obležal na mestu mrtev. — Vpisovanje r Ant. Rnd. Legatov trgovski tečaj v Mariboru je vsak dan. tudi ob nedeljah od 10 do 12 v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Lastni dijaški internat. Šolski program in pojasnilo brezplačno. Začetek pouka 9. septembra. — Idrijskim rudarjem. Pozivam vso rojake rudarje, ki se nahajajo v Jugoslaviji in ki imajo še kakšne terjatve napram Bratovski skladnici v Idriji. pa jih še niso uredili, da mi sporoče. 1. naslov, 2. število let dela pri idrijskem rudniku, 3. višino zneska, ki so ga vplačali v Bratovsko skladnico v Idriji v teku let dela, 4. potrdilo idrijske Bratov-ske skladnice, da so res bili tam članj, če tako potrdilo imajo, sicer ni potreba, 5. priložite za 10 din znaink za stroške. Vse pošljite čimprej na naslov: Krasna A., Primskovo 160, Kranj. — V vsakem gospodinjstvu je sedaj konser viranje (vkuhavanje) sadja in zelenjadi najvažnejše delo gospodinje, ki za zimske mesece, v katerih primanjkuje zelenjave, poskrbi za zaloge domače shrambe. V knjižici znanega strokovnjaka M Humeka: Sadje v gospodinjstvu, bo dobila vsaka gospodinja polno praktičnih nasvetov in navodil, kako je pripraviti sadje in zelenjavo za vkuhavanje v kozarcih, kako je pripraviti brezalkoholne pijače in sušiti sadje in zelenjavo. Knjiga ima 100 strani in stane nevezana 24 din, vezana 32 din; založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Knjigo krasi veliko slik, ki ponazo-rujejo delo in priprave, kar bo gospodinji gotovo v veliki meri ustreženo. Priporočamo! — Mladinski listi in revije za razstavo slovanskega mladinskega tiska na II. vseslovanskem pedološkem kongresu v Ljubljani. Ministrstvo prosvete je pod P. br. 28.486 z dne 12. avgusta 1987 izdalo sledeči odlok: V okviru II. vseslovanskega pedoloSkega kongresa, ki se bo vršil od 26. do 28. avgueta 1937 v Ljubljani, bo tudi razstava slovanske jvovojne mladinske knjige. Da bo razstava čim bolj popolna in bo imela čim večji uspeh, se priporoča vodstvom vseh šol v območju ministrstva prosvete da pošljejo Pripravljalnemu odboru II. vseslovanskega pedološkega kongresa v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6/1. vse revije in liste, bodisi tiskane ali kako drugače razmnožene, ki so jih izdajali po vojni učenci teh šol. Gradivo naj se do-jx>šlje čimprej, da pride še pravočasno na razstavo. — Izkoristite ugodno priliko in prijavite se čimpreje za krasne izlete, ki jih prireja »Putnik« Maribor z luksuznimi avtokari: 5. do 8. septembra: na Dunajski velesejem, vključno vizum din 260. — 10. do 12. septembra: na Dunajski velesejem, vkjuč-no vizum din 250. — 5. do 19. septembra: v romantične kraje Jugoslavije. jx>poln aranžman din 2700. — 17. do 20. septembra: na velesejem v Inn6-bruck, nazaj preko Orossglocknera. pojx>len aranžman din 1100. — 3. do 22. oktobra: velika vožnja jx> Nemčiji pojvolen aranžman din 4600. — 20. do 31. oktobra: Italijanska, francoska Riviera in Dolomiti, popolen aranžman din 2800. — Zahtevajte prospekte! V6e informacije in prijave: »Putnik« Maribor in njegove eksjvoziture. — Službeni list kr. banske uprave dravske banovine prinaša v 6vojem 67. ko6u z dne 21. avgusta 1937 avtentično tolmačenje odstavka 1 čl. 3 uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, avtentično tolmačenje odstavka 5 čl. 3, čl. 5 v zvezi z odstavkom 1 čl. 2 in čl. 43 uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, razglas banske uprave o pobiranju dodatka 0.50 din avtobusnih podjetij v tednu Rdečega križa od 19. do 25. septembra ter razglas banske uprave o razrešitvi dosedanjih in imenovanju novih poverjenikov in njih namestnikov hmeljskih komisij. — Društvo absolventov državnih trgovskih šol v Ljubljani prosi svoje člane, naj takoj sporoče svoje natančne naslove, kakor tudi način svoje zaposlitve. Gornje podatke rabi odbor za važne statistike in ukrepe, ki jih namerava podvzeti v najkrajšem času. Tiste absolvente pa, ki Se niso člani društva, pozivamo naj vendar že pristopijo in okrepijo naše vrste. — Odbor. — Pri banovinski talnrji šolskih knjig i« učil v Ljubljani bodo Se pred začetkom letošnjega šolskega leta izšle sledeče knjige: Belec-Jere, Latinska vadnica in slovnica za 1. razred klasične in 5. razred realne gimnazije, cena 40 din. Pire, Higijena za 6. razred srednjih in njim sorodnih šol, cena 40 din. Erjavec Fr., Moje prvo berilo, bogato ilustriran nov abecednik, cena 16 din. Dobrna pri Celju nudi vsem srčno in živčno bolnim, vsem, ki so počitka potrebni, nove življenjske moči. Z največjim uspehom pa zdravi ženske bolezni. - Cene tudi v glavni sezoni nizke in solidne! - Penzijon od Din 35-— do Din OO'—. - Zahtevajte prospekte I — Za rop 120 din — 10 mesecev. Prod malim kazenskim senatom je bil včeraj Anton Završnlk, livar Iz Spod. Pirnič, obsojen zaradi rope 120 dtn na 10 mesecev strogega zapora. Obtožen je bil, da je v soboto, 3. julija zvečer na cesti v Tacnu jx>drl na tla kolesarja Ivana Rotarja, ga tiSčal k tlom tn mu iz žejvs vzel zaslužek 120 din z raznimi drugimi stvarmi. Završnik je rop odločno zanikal, trdeč, da je bil omenjeni dan ves dan doma, navajal je v podkrepitev svojega alibi-dokaza razne priče, sorodnike in domače. Oropani Kolar pa je pod prisego potrdil, da je bil prav obtoženec oni, kt ga je otl na cesti napadel, ko se je vračal z dela proti «niu v Jame pri Kranju. Sodišče je verjelo Ro-tarju, Završnikovim pričam, ki niso bile v svojih izpovedbah točne, ni pripisovalo popolne verodostojnosti. — Jernejev sejem v Novem mestu bo nepreklicno v torek, dne 24. avgusta 1937. — Enoletni trgovski tečaj t Novem mestn nudi solidno trgovsko izobrazbo. Dnevno nemščina. Za učenke internat pri šolskih sestrah. Vpisovanje dnevno. Zahtevajte prospekt! — Udeležite se prijetnih in cenenih avtobus nih izletov, katere priredi Izletna pisarna M. Okorn, in sicer: enodnevni izlet v Trst dne 29. avgusta vključno vizum 130 din; dvodnevni Izlet v Trst od 5. do 6. septembra in 15. do 16. septembra vključno vizum 110 din; dvodnevni izlet v Gorico in Trst od 7. do 8. septemhra in od 18. do 10. septembra vključno vizum 160 din; enodnevni izlet na Koroško dne 12. septembrs vključno vizum 125 din. Prijave sprejem« do najkasneje tri dni pred izletom pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, telefon 26-45, I. nadstropje, vhod is Prešernove ulice. — Za prelepo lurške romanje t Rajhenbnrg in izlet v Zagreb, se odloči vsakdo, če prebere podrobna navodila, ki jih pošilja brezplačno: »Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. — Turistični avtobusni iileti v Opatijo-Sašak za 70 din. Informacije Putnik. Gajeva 3. tel. 24-72. — Potnik priredi dva izleta s vlakom: 29. t. m. enodnevni izlet v Belokrajino na žeauanje pri »Treh farah« pri Metliki. Cena samo vožnji 47 din, vožnja in kosilo «2 din. — 5. septembra enodnevni izlet na Rakek k odkritju spomenika blagopokoj. kralja Aleksandra I. Vse ostale informacije pri biletarnicah Putnik. — Proces o umora v Poljanski dolini. Pred velikim kazenskim senatom bo 10. sept. ob 850 velika razprava proti bivšemu graničarju Stamen-koviču in jvosestnikovi Ženi Katarini Šinkovec, ki sta, kakor smo poročali, obtožena umora po § 167 k. z., ker sta umorila jx>sestnika in mlinarja J. Šinkovca v Poljanski dolini. — Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdigovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Josefova« voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. Ogi. ra«. 8. br. JM74/3J. — V Gorico in Trst ob avetogorskem romanja z avtom 6. do 8. septembra. Prijave za brezplačna navodila do 27. t. m. sprejema in pošilja: »Družba božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. — Postojna (Trst). Avtobusni izleti: ponedeljek, četrtek, sobota. Odhod izpred hotela Miklič ob 9 nri. Skupni potni list. — Gosp. Maks Ivanič naj počlje upravi »Slovenca« svoj sedanji naslov, da mu more dopoelatl usposobljenostno izpričevalo. — Pri zaprtja, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frans-Josef grenčice«. Jubilej prosvetnega dela Viška prosveta prehaja v 96. leto svojega delovanja. Vedno žilavo in vztrajno delo, • presledkom nasilnega razpusta, krasi ta juhilej. Nešteto pionirjev prosvetnega dela je Slo skozi društvene vrste, mnogi med njimi že jx>čivajo na božji njivi. Letos pa se je društvo odložilo, da proslavi 201etnico oderskega delovanja svoje odlične članice gdč. Pavle Slaparjev« Dvajset let oderskega dela je požrtvovalnost, katero vzdrži le malokdo, ker mu to delo ne prinaSa morda zaslužka ali pa razvedrila, temveč veliko samopremagovanja. ki fa vzdrži le ljubezen do prosvetnega dela in dru-tva sploh. Gdč. Slaparjeva ne sodeluje morda pri oderskem delu, želeč pri tem razvedrila, temveč po svojem dnevnem dela v tovarni najde Se dovolj časa in prilike, da ne izostane od skušenj in d« se ne odjvove pozivom za sodelovanje. Ra eno vrstne vloge vseh mogočih poklicev od bogate grofic« do revne beračice odigra z njej lastno odliko in nikdar z vlogami ni nezadovoljna, kar se pri oderskem delu tako mnogokrat rado pripeti. Poleg tega dela se je vedno udejstvovala tudi pri Orlicah in še danes ne zamudi nobenega večjega tabora. Res redek primer med ženskim članstvom naših prosvetnih društev. Drugi jubilant j« režiser na Vita g. MIha K« navor. Tudi ta ni morda ix inteligenčnih poklicev, ki bi mu omogočili ustvarjanje velikih de£ temveč rokodelec, ki ima poleg skrbi za svojo Številno družino še čas ln voljo sa vprlzoritev odensklb deL Njegove režije predstav na prostem »Slehernik«, Gregorinovo »Kristusovo trpljenje «in Petančičeva »Naša apostola« pred portalom viSke cerkve, so pokazale, da ni sposoben le za vprizarjanje manjših predstav na odru, temveč del, ki jih igrajo gleda-bšča. Prvo druStvo, ld je za dramskim gledališčem v Ljubljani vprizorilo predstavo na prostem, ie bila viška prosveta. Ni gledališkega komada, ki bi ga j>opularni režiser ne spravil na odar v sprejemljivi obliki in s skromnimi ered«tvi. Iznajdljiv in iniciativen pa ne gleda morda ob strani, ampak, čeprav režiser, mnogokrat prime sam M kulise in pridno pomaga, da gre delo od rok. Poleg dramskih predstav prosvete vodi operete pevskega krožka, mladinske predstave zavetišča na Viču in Marijine kongregaeije. Velikokrat vskoči tudi kot Igralec in s svojim nastopom zabava občinstvo. Viška prosveta proslavi jubilej svojih dveh članov s predstavo »Legionarjl« na dvorišč« Društvenega doma drevi ob 8. Ker so viške predstave na prostem poseben praznik za društvo, je predstava »Legionarji« tem pomembnejša, ker bo društvo dajo priznanje požrtvovalnima delavcema v katoliSki proaveti na Viču. Trbovlje Cenjenemu občinstva vljudno naznanjava, da sva prevzela gostilno Kukenberg v Trbovljah. — Točila bova najboljša vina, vedno sveže pivo, dtn Točila bova najboljša vina in vedno sveže pivo. Topla in mrzla jedila. Abonente sprejmeva na dobro domačo hrano. Na razpolago tujske »obe. — Avtogaraža. — Se priporočava Eva in Valentin Ačkun. Kamnik Tombola Obrtnega društva je privabila v Kamnik rekordno Število lovcev na srečo tz bližnje In daljne okolice. Glavni dobitek motorno kolo je zadel g. Vrtačnik is Lok v Tuhinjski dolini, drugo tombolo p« trgovec g. Kltneswenger iz Kamnik« Lepo uspela prireditev je dokas, da naše občinstvo s simpatijami spremlja delovanje agilnega Obrtnega druStva. Pozornost vzhajajo v Kamniku lepaki podružnice SPD, ki nas vabi na planinski praznik 5. septembra v Kamniško Bistrico. Planinci, rezervirajte si ta dan za svoj prazniki Nadloga sa nadlogo. LetoSnje leto bo slabo zapisano v kroniki našega okraj«. Poleg toče. ki je zlasti v Tuhinjski dolini uničila v nekaterih vaseh 100 odstotkov pridelkov, tw obiskale našega kmeta še druge nadloge. Tako eo ponekod gosenice uničile zelje, drugod pa je spet mnogo škode na krompirju in fižolu, ki ga je napadla rjn. Na nekaterih vrstah fižola se je v velikih množinah pojavita neke vrste črna ni. ki je uničila dober del pridelka KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU Kopališki dom v Toplicah v tem vagonu, pelje naravnost do postaje Straža-Toplice!« Od Novega mesta vodi namreč zelo kratka stranska proga do Straže, do kamor vozijo sedaj v sezoni neposredni vlaki. V Straži te že čaka avto, ki te prepelje po lepi cesti naravnost pred kopališki dom — in na varnem si, ne da bi ti bilo treba na vsej poti iz Ljubljane Ie enkrat obrisati čevlje! Kar pa je na vsem Dolenjskem najlepše, najbolj čudovito, to so ljudje. Prijazna, vedra dekleta, vljudni fantje, šaljivi otroci, pa resni možje in briht-ne ženice, z vsemi si takoj domač, takoj ti je lahko skleniti prijateljstvo, saj Bog je ustvaril Dolenjsko menda samo zato, da bodo v njej živeli radostni, pogumni ljudje, ki gredo smelo še čez take križe in težave. V Dolenjskih Toplicah je zrak kakor lahko olje tli takoj te objame in vsega prevzame čudovita opojnost Dolenjske. Skoraj presenečen si: misliš sprva, da boš prišel v kako zapuščeno dolenjsko gnezdo, pa te pozdravita dve ponosni zgradbi: kopališki in zdraviliški dom. Zadnjemu pravijo tu tudi »graščina« in res je bil to nekoč last Auerspergov. Trmast, samozavesten tur se še dane« blesti v grbu v zdraviliški restavraciji, v spomin, da so tu nekoč gospodarili Turjaški grofje ali knezi, (kateri, res ne vem, se bolj malo spoznam na bivše kranjsko plemstvo!) Presenečen si nad vso udobnostjo v kopališču: centralna kurjava ti daje toplo tekočo vodo, imaš na razpolago mrzlo tekočo vodo, elektrika je tu, zaenkrat sicer še ne banovinska, ki pa pride v te kraje menda že letos, prihodnje leto pa cotovo, restavracija je izvrstna in ob tej točki prekličem svoje obrekovanje, ko sem v uredništvu »Slovenca« izjavljal, da v Dolenjske Toplice ne maram, ker tam ni drugega za jesti, kakor opoldne »prata in salata«, zvečer pa >«alata in prata!« 0, kuhinja v restavraciji je letos res prima, kar me jc posebno vzrado-stllo: tako dobre črne kave, kakor v Dolenjskih Toplicah, že dolgo nisem pil. Zal mi je, da nisem *e! kuharici zaradi te kave poljubit roko! Sobe so v Dolenjskih Toplicah sedaj oddsne, S&ogitb&a tmiL Spomenik kralju Aleksandru na Rakeku Kdor se pripelje na Rakek, z zanimanjem spremlja vsa pripravljalna dela na našem obmejnem kolodvoru Iz skromne postajice je po prevratu pod jugoslavansko upravo zrastlo pravo kolodvorsko poslopje, ki ga te dni povečavajo z novim prizidkom ter s prometnimi otoki pred vhodom. Železniški direkciji v Ljubljani smo hvaležni za ta trud, da bi dobilo poslopje čim lepše lice, saj je prav blizu pred nami 5. september, ko bo odkritje spomenika blagopokojnemu kralju Zedinitelju. Pričakujemo posebne vlake, prihod visokih in odličnih osebnosti, zato se pripravljalni odbor za odkritje spomenika zaveda svoje težke in častne naloge, da bi čim svečaneje in dostojnejo sprejel vse goste, ki io že najavljeni iz dravske in ostalih banovin. Logašld oln-aj sam bo itak ve« na Rakeku, saj to ni alavje Rakeka, temveč vsega notranjskega prebivalstva. Odbor je že razposlal letake in posebna vabila po vsem okraju, vsem uradom, društvom ter ostalim organizacijam in ustanovam, zainteresiral je vso javnost za prihod narodnih noš, zaprosil za častno četo vojaštva, godbo dravske divizijske oblasti, pevski zbor »Sloge« iz Ljubljane itd. Brez našega poziva «o že mnoga društva prijavila polaganje svojih vencev pred spomenik. Slavnostni prostor bo po načrtu okrašen in razsvetljen, da bo prekašal marsikako slavnostno izvedbo v mestih. Takoj po prihodu popoldanskega vlaka in kraljevega zastopnika ter vseh ostalih odličnikov, bo ob 15.30 slavnostno odkritje z govorom, s polaganjem vencev ter z defilejem vseh uniformiranih udeležencev pred spomenikom in pred častno tribuno. Nato bo na vsem prostoru narodna zabava a koncertom dveh godb in pevskega zbora, ob 20. pa bo velik ognjemet. Notranjci, pripravit« s® na to izredno slavjof Novem mestu floto Vekoslav Kramari«) lenjska za drugI slovenski svet v resnici ie vedno neodkrita pokrajina. Tak čudež eo na primer Dolenjske Toplice. Ko sem v Ljubljani stopil na vlak, sam nisem prav za prav vedel, kam ee peljem. Dolenjske Toplice, kje je že to? Pojmi se mešajo: Čatežke, Šmarješke, Dolenjske Toplice, morda še kakšne, vse so na Dolenjskem. Sprevodnik te prijazno poduči: »Ostanite Obirati pa sme vse, staro in mlado pogladi konjiča po križu, ga pri veže. isto pa povabi ženico: »No stara, pojdi, greva v gostilno, da ga bova spila merico za likof«. Dolenjske Toplice - biser Dolenjske toda vedno se dobi še kakšna, sicer pa imajo tudi gostilničarji v kraju krasne sobe na razpolago. Srečuješ znance, neznance, na pol znance — pri sosednji mizi govore hrvatski, tam v kotu se neka zakonska dvojica pogovarja madžarski, gospa v bližini naroča jed v nemščini, neki gospod pripoveduje svoji družbi šale v italijanščini, toda večina gostov je Slovencev. Ko sem prišel v zdravilišče, so se me skoraj ustrašili: »Ti moraš biti pa prav povsod! Še na počitnicah nimamo miru pred teboj! Pojdimo na en kozarček! Je res, da je vlada padla? Kaj pa je v politiki novega?« Pošteno sem povedal, da imam revmatizem, da sem se prišel res zdravit v Dolenjske Toplice, ne pa pogledat, kaj počenja ljubljanska gospoda tu! Vlada je res padla, namreč v Monroviji, glavnem mestu Liberije in da me politika nweca avgusta nič ne briga! Svečano sem izjavil, da točijo najboljši cviček v Ljubljani, kar pa sem moral takoj obžalovali, ko so mi dali pokusiti kozarček tistega, ki je za »boljše goste«. Kdo V6e je od Ljubljančanov v Dolenjskih Toplicah, ne smem povedati, sem prisegel, da ne bom. Alešova mama so pa res tam, toda oni eo z Ježice in pravijo, da bi bilo hudo z njimi, če ne bi bilo teh blaženih toplic! Te blažene toplice! Jaz sem prebrisanec in sem šel v kopelj popoldne. Zdravnik namreč bolnikom kar točno predpiše čas — in to je redno zjutraj — da bo kopelj boljše učinkovala proti revini, protinu, putiki, išiasu in ker je voda radio-emanatična, seveda tudi proti rakastim obolenjem. Tedaj se je treba res samo kopati, jaz pa sem popoldne tudi — plaval in se s tem grobo prekršil proti kopališkemu redu! K sreči me popoldne nihče ni videl, ker sem bil pač sam. Sprva se mi je zdelo, da sem se prišel v bazen kuhat, ne pa kopat. Ni čudno — voda ima toplote 38 stopinj Celzija in imaš občutek, da greš v krop toda takoj se navadiš blaženega ugodja, ko te ugodje objame. Ne, toliko poguma pa nisem zbral, da bi šel še v jamsko kopelj! Tam je voda 42 stopinj Celzija topla in ve« bazen te spominja na parno kopelj! Kdor je te navajen in ima res trdovraten revmatizem, naj gre tja, tam se ga znebi! Blagor topliškim pericam in otrokom! Vrelec, teče neprestano, in pozimi kakor ponoči in ob vsakem času imajo na razpolago toplo vodo za pranje, toplo kopelj ob iztoku vrelca na prosto, v malem ba-zenčku za kopališkim domom. In ti sprehodi! Okoli Toplic, je največji vrtnar, Bog, zasadil toliko duhtečih malin, poljskega cvetja, da korakaš skozi oba parka kopališča oh potoku Su-šici po ure in ure, skoraj ve« čas po senčnatih stezah — moreš seveda tudi po solnčnih — pa se ti ure zde tako kratke in ni ti žal minut, ko se usede« na eno izmed številnih klopie, kjer v tišini občuduješ vse to božje in človeško delo, združeno v najlepši harmoniji. In končno, tam pri »Mostičkn« te zopet pozdravi tiha Krka, nad katero se skloniš ter si hvaležen za svoja odkritia! Pa ti izleti! Gospa iz Ljubljane je pobožno po-romala k Žal. Materi božji na Ceroveu, znameniti romarski poti, mi pa smo še šli v bližnjo zidanico, kamor gospa ni marala r, nami. Toda v hramu, ki ima za napis znani refren iz »Starčka« in kjer smo se malo posladkali z lansko portugalko, uživali krasen razgled na vinograde, na dolino in na hrib«, smo vnovič občutili pod brajdo. kako lep je ta svet! Premišljeval sem, koliko neizkoriščenih možnosti nudijo Dolenjske Toplice! Bil sem v trenutku hladen računar! Judovski kapital sili v Toplice in se je že krepko usidral! Težko ga bo pregnati! Toplice bodo danes ali jutri dobile novega lastnika. Pred leti jih je hotel odkupiti Okrožni urad, toda pogajanja so se razbila. Nemara jih bo sedaj, ko je zopet ugodna prilika, odkupila banovina, nemara Pokojninski zavod, nemara Okrožni urad ali kakšna druga •lična ustanova? Kdo ve? Vemo samo eno: Judje se za Dolenjske Topliee zanimajo! Zakaj ne bi Slovenci obdržali tega bisera Dolenjske v svojih rokah? Napravimo se letovišče, zgradimo bazen na prostem, izrabimo za plavanje še Krko in Dolenjske Toplice postanejo naša druga Rogaška Slatina in nemara še več! Toda to moramo storiti Slovenci sami, ne pa j hrvatski Judje, ki se že pripravljajo za to! Dolenjsk« | Toplice, lepi biser naše zemlje, naše morate ostati! j Ciril Kočovar. 'Dobro razpoloženje in čilost potom Rogaške slatine, ki čisti in neguje Vaše notranje organe Hmetj obirajo Vreče in košare bo izpraznil gospodar, medte m pa bo gospodinja nasitila prazne želodce Polzela, 21. avgusta. V lep poletni večer je zazvonilo iz številnih savinjskih cerkva »večno luč«. Kakor odmev se sliši petje obiralcev in obiralk, ki, ne oziraje ee na levo ali de«no, hitijo trgati hmeljsko rožco, obenem pa prepevajo angeljsko češčenje. Oboje, pesem zvona in pečem iz tisočerih grl, je glasna molitev, ki ee razlega po lepih savinjskih poljih in prosi božjega blagoslova. Ko utihnejo ti glasovi, se že zasliši iz vasi krepek glas gospodarja, naj pre- nič všteto in često mora še slišati, da premalo naredi. Zdi se ji, da bi vsako delo rajši opravljala, kakor te važne malenkosti. Zvečer pa ji prav dobro dene, če se spomni katera izmed obiralk in ji naredi kako uslugo. Gospodar pa hodi sedaj od sušilnice v shrambo za hmelj, sedaj na njivo, da pogleda, kako se vrši obiranje, sedaj zopet mora z vozom na njivo, da zineri in odt>el)e njbraii hmelj domov na sušilnico. Kadar se pripelje avtomobil v vas, sluti, da je prišel kupec in željno pričakuje, kdaj bo prišel k njemu, da si ga ogleda in oceni. Če je cena že precej ugodna, stopi v kuhinjo k svoji ženi in jo pobara, kaj ona misli. Toda z ženami je v teh ozi-rih velik križ. Sedaj pravi, prodaj ga, čez trenutek pa prihiti in ga posvari, naj še počaka. Če je drugi dan cena slabša, pa pravi, da mu je svetovala, da bi ga prodal. V resnici je velik križ s prodajo. Siliti ne marajo naši hmeljarji, ker vedo, da s tem ceno kvirijo, ttdi pa ga tudi prodajo, ker se boje, da bo ostal. Letos se hvala Bogu tega ni treba bati, ker bo hmelja po dosedanjih poročiVti premalo. Zlasti veliko povpraševanje bo po lepem hmelju, takega pa ima letos Savinjska dolina. Vsa skrb, delo in jeza je pozabljena takrat, ko prejme savinjski hmeljar za svoj pridelek plačilo. Skrbno shrani svoj tako težko prislužer.i denar v najskrivnejši del suknjiča, stopi k svojemu vozu, Dolgčas nam ni, ker nas je veliko nehajo z obiranjem, ker zvečer n« vidijo lepo obirati. Toda, kar težko se je ločiti od hmeljske rastline. Če bi gospodar plačeval od dneva, potem bi bilo slovo prav lahko, toda tukaj se zasluži toliko, kolikor se pač nabere. Ponavadi že zjutraj naredi vsak obiralec proračun, koliko hoče nabrati ta dan, toda ta proračun kaj rad unese, zlasti če je gospodar strog za lepo in skrbno obiranje. Kaj rado se zgodi, da ga prav takrat, ko bi moral nehati, manjka le še malo, in še tisto malo ne more nabrati, ker se le nerad zameri gospodarju. Z oklevanjem odložijo košare in vsujejo iz njih hmelj v že skoro polno vrečo. Po večerji, ki je dokaj skromna: krompir, mlečna kaša ali fižol, se zberejo okrog sušilnic znanci in znanke iz istih krajev. Mnogo si imajo povedati. Vsakdo pripoveduje, kakšnega gospodarja ima, kakšen je hmelj in koliko se ga nabere. Lepi bi bili ti večeri, ko ne bi bilo toliko nevošč-Ijivosti. Vsaka namreč zavida oni, ki ga je več nabrala, druga se jezi, da je vedno v k rajni vrsti, kjer se ga najmanj nabere, tretja se joka, ker eo jo dekleta obdolžile, da si je že prej ogledala hmelj in se prepričala, katera vrsta je najlepša. Končno pa se le pobotajo, se prhnejo pod pazduh« in za-pojejo veselo in pogumno, dokler jih ne spravi voditeljica te ali one skupine k počitku Ko utihnejo po vaseh pesmi, ki so bile odpete v vseh mogočih narečjih, začno prepevati domači fantje, ki ne morejo k počitku, ker morajo vso noč sušiti hmelj. Zvečer si v skupni kuhinji pripravijo priboljšek ter spijejo par kozarčkov vina, nato pogledajo po svojih sušilnicah, kjer uredijo vse potrebno, nakar se spet zberejo in prepevajo dolgo v noč. Mnogi fantje so pri mora ni bedeti po ves teden in še delj, toda ob hmeljevem obiranju ni časa misliti na spanje, skrb, delo in včasih tudi veselje zavzamejo vse misli in preženejo utrujenost Zjutraj gospodar ni hud, čeprav gredo obiralci na njivo zgodaj, še .preden se zdani. Sicer pa gredo na njivo Uho kakor tatovi, kajti prav zadovoljni so, če imajo že nekaj v košari, preden se zganejo sosedovi obiralci iz spanja. Zjutraj se da najhitreje obirati in preden vstanejo zaspanci po mestih, imajo savinjske obiralke ie po štiri in več škafov nabranega hmelja. Težje je opoldne, ko solnce z vso silo pripeka. Uprav zaradi tega so za to delo primernejše ženske, moškim ee zdi to delo prelahko. Vsak trenutek v hmelju je zelo dragocen. Zjutraj ni časa čakati na zajtrk, zato jim ga navad; no prinese gospodinja kar na njivo. Vsak pri svoji hmeljevki pouzijejo kavo in hitro nadaljujejo delo. Tudi malo južino pojedo med obiranjem, le za kosilo se posedejo na mejo. Na njivo se vračajo z urnimi dolgimi koraki. Edino gospodinja nima v tej hmeljski sezoni nobenega veselja. Od j itra do večera se suče v ku-hrnji, kjer mora pripravljvl velikanske množine jedil za številne lačne želodce, razen tega ima delo pri živini in nešteto malih opravil, ki so pa vsa zelo važna. Kljub temu včasih ni njeno delo prav Toplice pri Velikega mojstra je že imela Krka, H Jo je opeval v svojih čudovitih verzih: bil je to Dragotin Kette, ki se je pred nekako 40 leti sprehajal ob tej reki v okolici Novega mesta in sanjal velike načrte za bodočnost in iskal izraza svoji lirični duševnosti. Kette, ki je bil Notranjec, Kraševec, ta je občutil in spoznal vso nepopisno liričnost Dolenjske, kakor je pravi Dolenjec, ki tu zraste, tu živi, morda nikoli ne dojame v njeni veličini. Res je — kar poznam Dolenjcev, vsi so v nekem oziru pesniki in kdor od drugod pride v te kraje, se ga prime in se mu usede v dušo neka toplota, nek blažen mir, ko si ogleduje te griče, prelivajoče se v barvah svitlih jas, sivo zelenih vinogradov, srebrno zelenih brezovih gajev in višje ležečih temnih smrekovih, ho-jinih in hrastovih gozdov. Toda čudež in žila in edinstvena posebnost Dolenjske je Krka. Ko se skloniš raz katerikoli most nad to reko, ti postane okrog srca prijetno mehko in sladko. Morda 6i hvaležen za ta mir celo zgodovini in staremu fevdali*-mu Turjaških grofov, ki eo prepovedovali kmetom imeti čolne na tej reki — seveda, da jim ne bi lovili rib. Še danes redko redkokdaj vidiš na reki čoln, če pa vidiš kje ribiča, ki čepi kje med gostim vrb-jem ob reki, potem že moreš mirne duše uganiti, da je to ali kdo izmed bogatih najemnikov ribolova ali pa njihovih gostov. Sanjavo, brez čolnov, brez ribičev in skoraj brez kopalcev se Krka počasi vije skozi Dolenjsko, skozi prostor in skozi čas. Njene krasote so skoraj zastrte in z vlaka, ki te vozi po Dolenjskem bi mogel reči, da Krka sploh ne teče, da je to mrtva voda. Toda pojdi le četrt ure po stezici ob tej reki in videl boš, kakšen svet ti ta reka odkriva! . . Poleg Krke, poleg svojih poljan, polj in nizkih gričev ima Dolenjska še druge čudeže, še druge bisere. Tam v Ljubljani vemo o njih le malo. Kar je Trdina pisal, smo že pozabili, časopisne reklame ni in če bi bila, bi ji malo verjeli, tako, da je Do- Zadnji dan šentviške razstave Danes t>o zaključena razstava šentviških mojstrov-obrtnikov, ki je bila odprta pred tremi tedni. S tem bo ta po številu že Četrta tovrstna prireditev šentviških obrtnikov, za letos odpravljena. Trud in po-žrtvovanje, ki je bilo vloženo v razstavo, se zdi, da bo letos še bolje poplačano kakor prejšnja leta. Razstavljala pripovedujejo, da po letošnji razstavi lahko mirno gledajo na prihajajočo zimo, kajti njihove delavnice bodo morale odmevati od dela pridnih rok, da bodo izvršile vsa naročila, ki ao jih dobili na tej razstavi. Ko se zaključuje IV. šentviška obrtna razstava, je treba ugotoviti, da je ta vsakoletna prireditev postala že tradicija, in kar je Se pomembnejše, življenjska potreba občine St. Vida nad Ljubljana Obrtniški stan, ki po svojem številu, zlasti pa po gospodarski moči prevladuje v tej občini, se ima baš tem razstavam zahvaliti, da je prebrodil krizo, ki mu jo skoro že grozila s poginom, in da danes brezskrbneje gleda naprej. Razumljivo je, da je to tudi odlofilnega gospodarskega pomena za razvoj vse šentviške občine, ki s svojimi nad 4000 prebivalci spada med največje slovenske vaške občine. To ae ugodno občuti v financah Šentviške občine pod novo občinsko upravo. Bilanca letošnje razstave je tako v moralnem kakor gmotnem oziru povsem zadovoljiva. Obiskovalcev je bilo mnogo, med njimi dosti odličnikov, in to malone iz vseh pokrajin naše države. Obisku primerne ao tudi kupčije in naročila, tako da so razstavljalci kar zadovoljni. Največje zanimanje je bilo seveda za pohištvo, ki je tudi prevladovalo na razstavi. Prodanih Je bilo zlasti precej finejših stvari in to v spodnje kraje naše države, znamenje, da eo si šentviški mizarji utrli pot tudi na jug in s tem razširili svoj trg. Kakor vsako leto, ie bilo seveda tudi letos opaziti razveseljiv napredek v kvalitativnem oziru, kar so imeli priložnost ugotoviti Številni strokovnjaki, ki so si ogledali razstavo. Laik bi imel pripomniti, da 6e je na letošnji razstavi videlo, da se je novodobni pohištveni slog nekako umiril, oziroma ustalil, sicer pa je treba pripomniti, da šentviški mizarski mojstri po pravici niso navdušeni za kakšne hipermoderne arhitektonske novotarije v pohištvenem slogu. Izboljšanje izdelkov v vsakem oziru pa je posledica krajevne tekme, ki jo ravno taka razstava na najbolj dostojen način pospešuje. Tako je treba ugotoviti, da je razstava tudi letos nadvse lepo uspela, hvala Bogu uspela tudi v gmotnem pogledu. V svojem gospodarskem poletu pa imajo šent- Ljubljana Cerkvena slovesnost na Barju Danes popoldne bo g. prošt Ignacij Nadrah blagoslovil na Barju temeljni kamen za verkev sv. Mihaela. Cerkev, ki jo že toliko časa žele in potrebujejo po eno in dve uri od svoje Trnovske fare oddaljeni Barjani. bo stala blizu šole na zemljišču, katero je darovala mestna občina ljubljanska. Bar-jani eo že pri navažanju potrebnega materiala pokazali veliko zanimanje in požrtvovalnost za svojo cerkev, tako da od 350 pilotov, ki so jih zabili pod temelje, ni bilo treba nobenega kupiti in tudi gramoz in kamen je bil dovožen s tlako. Ta teden pa se vse pripravlja, da se bo polaganje temeljnega kamna izvršilo čim bolj slovesno. V nedeljo bodo kamen, ki je dar tvrdke Vodnik, prepeljali izpred Trnovske cerkve na Barje. Spremljali ga bodo konjeniki z zastavo in podobo nadangela Mihaela, belo oblečeni otroci in vozovi z narodnimi nošami. Ob pol dveh se bo »prevod začel pomikati po Fmonski, Cojzovi, Karlovlki in Ižanski cesti. Na Barju se bo obred blagoslovitve in polaganja temeljnega kamna začel ob pol 4. Izpred Mestnega doma in izpred Trnovske cerkve bo ob pol treh m ob treh vozil avtobus na Barje, po slovesnosti pa nazaj. Volitve v jeseni... P^č Tovarna Lutz-peči, Ljubljana-Siika tel. 32 52 1 Prijateljem debrovske Matere boije naznanjamo, da so danes na Dobrovi sv. maše ob 5, 6, 8, 9 in pol U. Popoldne ob 4 pridiga, govori g. Koš-merlj Alojzij, šentpeterski župnik. Romarji vabljeni. I Kolonisttce naraščaja Rdečega Križa se vrnejo ix Bakra v torek, dne 24. t. m. ob 22 na glavni kolodvor. 1 2e trka jesen na dnri. Hladno in či6to jesensko deževno vreme je marsikoga sililo h komentarjem, da ee je jesen zmotila in prekmalu prišla. V petek opoldne je bil prvi hudi naliv. Nato je nekoliko prenehalo. Včeraj dopoldne pa so se vrstili nalivi cel dan. Naravno, da so reke in potoki začeli naglo naraščati. Zaradi slabega vremeia je bil že petkov ribji trg zelo slab. Dovoz morskih rib se je celo zakasnil. Včerajšnji tržni dan je bil sicer dobro založen z vsemi jx>trebščinami, toda kupovalk je bilo prav malo. Na Sv. Petra nasipu so stali 3 vozovi krompirja. Kupcev ni bilo. Kmetje ao krompir odpeljali in ga začeli ponujati oJrog po Hšah in gostilnah. DeSevno Tren:e jo včeral popolnoma ustavilo vsa i»la na stavbah. Poveod so delavci počivali, zlasti oni, ki so ziijiosleni pri podiranju starih hiš. Dež je napravil žc veliko škodo na krompirju, ki je začej gnitl. Dr. JENKO IVAN Ljubljana, Dalmatinova ulica l/I lopat redno ordinira_ 1 Ie Ljubljane izgnani kvartopirei in postopači. Preteklo soboto so se pritepli iz južnih krajev 3 postopači. V nedeljo so sedeli v neki gostilni na Sv. Petra cesti in igrali karte. Ker so bili zelo sumljivi, jih je stražnik na opozorilo nekega gosta aretiral. Policija je nato dognala, da so vsi trije tuji lastnini zelo nevarni in da so prišli v Ljubljano, da bi za časa velesejma izvrševali svoje žepar-ske posle. Ljubljanska policijska uprava je sedaj vee 3 izgnala iz Ljubljane za 3 leta, in sicer: kuharja, 25 letnega Ivana Balentoviča, doma iz Boš-njacev, čevljarja Simona Sambola, 23 letnega delo-niržneža, ki je bil že 44 krat kaznovan, iz karlov-Pkega okraja in pekovskega pomočnika, 24 letnega Matka Frlja iz vrbaske banovine, ki je bil že 33krat kaznovan. Vsi so bili po odgonu poslani v domovinske občine. 1 Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu, Ljubljana, Kongresni trg 2. Vpisovanje in pojasnila dnevno od 9 do 12 in 4 do 6 pri vodstvu zavoda. 1 Elektromotorni vlak Rakek-Zagreb. Včeraj okoli 10 dopoldne so lahko opazili pasantje na Go-sposvetski cesti, kako je iz smeri z Rakeka vozil po progi elektromotorni vlak, ki je imel smer proti Zagrebu, kamor je pripeljal mnogo izletnikov na tamošnji veleeejm. Na tej progi je to prvi elektromotorni vlak. „ 1 Rune nesreče in naval bolnikov. V splošno bolnišnico v LJubljani sta bila sprejeta: Anton Kovačič, 4 letni posestnikov sin z Vinega vrba, občina St. Hupert na Dolenjskem. Padel fe s roža fn viški mizarski mojstri seveda tudi precejSnje težave. Ena od glavnih so visoko prevozne tarile na naših železnicah. (Prevoz enega vagona pohištva iz St. Vida v Belgrad stane okrog tSOOO dinarjev.) Razumljivo je, da se obrtniki oz. njihovi kupci za prevoz raje poslužujejo tovornih avtomobilov, pri čemer železnica trpi škodo. V Interesu dohodkov železnice bi torej bilo, da za take prevoze primerno zniža tarifo. 8 entviški obrtniki upajo, da so jim bo to s podporo naših domačih oblasti posrečilo doseči. Naj napišemo še nekaj besed o gospodarskih načrtih šentviških obrtnikov, ki jih mislijo uresničiti ▼ bližnji bodočnosti. Predvsem so se odločili na pobudo g. Vrbovea, da ustanove svojo zadrugo, katere prva naloga bi bila, postaviti v St Vidu Obrtni dom, kjer bi bila stalna razstava pohištva. Združeni v zadrugi bi šentviški obrtniki mogli računati na širši razmah. Ta zadruga naj bi potem v doglednem času ustanovila svojo podružnico v Belgradu, kjer M bila tudi stalna razstava pohištva. Sicer pa imajo šentviški obrtniki v načrtu, da se drugo leto udeleže z razstavo pohištva bel-grajskega velesejma. Prepričani ao, da ne bodo doživeli takih atvari, kakor ao jih morali doživeti slovenski obrtniki, ki ao lansko leto razstavljali na zagrebškem Zboru. Naše poročilo o šentviški obrtni razstavi pa ne bi bilo popolno, ako ne bi posvetili nekaj vrstic možu, ki bi ga mogli po pravici imenovati prero-ditelja šentviškega obrtnega stanu in očeta vseh štirih šentviških razstav. Pri tem mislimo predsednika Društva slovenskih obrtnikov v Št. Vidu, krojaškega mojstra g. Vrhovca. Tako nesebičnih, požrtvovalnih in z resničnim idealizmom prežetih delavcev ne najdemo mnogo med slovenskimi ljudmi. Vee ta polet šentviških obrtnikov, njihove razstave in vsi njihovi načrti tudi r.a bodočnost, so plod neutrudne iniciative in delavnosti tega moža, ki se nikdar ni strašil nobenega truda, ako je začutil, da je treba nekje poprijeti za delo. Šentviškim obrtnikom je treba čestitati k takemu voditelju, šentviški občini pa k takemu občanu. Naj nam skromni g. Vrhovec ne zameri teh besed. Hoteli smo s tem samo opozoriti na njegov svetel vzgled naše ljudi, da ga posnemajo. Razstava šentviških obrtnikov se zaključi jutri z veliko vrtno veselico na vrtu g. Cirmana ob 3 popoldne, šentviški mojstri vabijo občinstvo, da se te prireditve udeleži in jih s tem podpre. si zlomil desno roko. Posestnikova žena, 37 letna Frančiška Mikličeva, doma iz vasi Cesta pri Dobre-poljah, je včeraj okoli 11 dopoldne imela opravka v splošni bolnišnici. Pred bolnišnico pa je začela tekati semintja. V svoji zmedenosti je zadela ob tramvaj, ki jo je podrl. Dobila je razne zunanje poškodbe in podplube. Do včeraj opoldne je bilo letos v bolnišnico že sprejetih 19.969 bolnikov. Zadnji čas je naval nekoliko ponehal. Dr.Kallay„ zobozdnvnik-specijalist lopet redne erdinira. — Telefoa 38-26 1 Sladkor. Z ozirom na neresnične vesti o prodaji sladkorja, obveščam eenj. odjemalce, da gre le za nelojalno konkuienco in da imam slej ko prej stalno komisijsko zalogo Oblasnega saveza zemlj. zadruga, proizvodjača šečerae repe, Smederevo-Belgrad. — Jc*. Menardi. 1 Trgovina krma Srečko Lapaine Jc preselila svoje poslovne prostore na Aleksandrovo cesto 4 2 nadstr. Telef. 37-37. Dvigalo na razpolago. Vhod iz pasaže I Ceskoslovenskš Obec v Ljubljani zve člen-stvo i krajany na členskou schuzku, kterS 6e kona v pondell. 23. t. m. o 5. hod. odpoledne ve spolkovč mi6tno6ti (Zvezda, 2. posehodj). Bude tež prilometi p. vyslaaec Dr. Vaclav Oirsa, pro6fme proto o hoj-nou učast. 1 Hotel >Slon< ne glede na prezidavo dela hotela neprekinjeno nudi tujske sobe prihajajočim gostom. I Jugoslovanski Touring-Klub. podružnica Ljubljana, je imel dne 20. t. m. žalno sejo za j>o-kojnim g. Rudolfom Zalokerjem. Pri tej priliki je bil ustanovljen Zalokeriev fond, iz katerega 6c bode vsako leto podpiralo športne motociklistične prlieditve. Zopet Jesen ... .^umjt-^ Lutz-tovarna peči, tel. 32-52 1 Razne tatvine. Lovru Kolencu je bilo 18. t. m. na Jernejevi cesti št 20 ukradeno črnopleskano, 1200 din vredno kolo. — Josipu Marčanu je bila iz pisarne Slajmarjevega doma ukradena listnica s 1800 din gotovine. Cvirn Frančiški je bilo iz kuhinje v Rožni ulici št. 36 ukradeno 190 din gotovine. Na škodo železniškega erarja je bilo sedaj v avgustu na progi Ljubljana—Zidani most odneše-nih 345 vijakov v vrednosti 600 din. — Iz stanovanja Marije Kromarjeve na Sv. Petra cesti št. 15 je neznan tat izmaknil damsko zapestno uro, črna očala in nekaj cigaret v vrednosti 340 din. Na Vodnikovem trgu je nekdo ukradel Vinku Zajcu srebrno, remonter uro s športno verižico v vrednosti 250 din. I Aretaeija dveh slabonmnih. Na glavno poli-eijo sta bila pripeljana 1 slaboumna. Na Masnry-kovi cesti je stražnik prijel Selima Dogiča, ki je pred kolodvorom nadlegoval potnike in jih prosil podpore. Kazal je znake slaboumnosti. Marinčičev Tone iz Gatinc pri Grosupljem 6e je postavil na železniškem prelazu čez Tyrševo cesto in fingiral, kakor da hoče slikati prelaz in dvorni vlak, ki je stal na stranskem tiru. Tone je sicer psihopat. 1 Priporoča se elektro-pedjetje »Havliček-bra-ta«, Stari trg 24, tel. 23-96. Obenem pa eenj. občinstvo opozarja, da nima nič skupnega z istoimensko tvrdko na Sv. Petra cesti. 1 Stanovanje brea hrane po nizki ceni iščeta j>etošoleo realne gimnazije ln sestra drugošoika klasične gimnazije (odličnjakinja), otroka ubožnih kmečkih staršev; evenluelno bi tudi inštruirala. Ponudbo pod: »Poceni stanovanje« na upravo »Slovenca«. I Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta. — V ponedeljek: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus. Mostc-Za-loška cesta. Metlika F.vharistični kril, ki ga je zločince porušil, bomo postavili že v nedeljo 22. t m. popoldne po litanijah. Tako bo v enem tednu Bogu zadoščeno in poravnano bogoskrunstvo, pravici bodo pomogll do zadoščenja oblastva. Vinska letina zelo dobro kaže v naših vinskih »oricah in če Bog da, bomo imeli lepo trgatev, »rašičke gorice so obložene z grozdjem, da se kar trte šibe. Toča nas letos ni nič obiskala. Na Vivo-dini je malo popraskala, pa ni skoro nič škode povzročilo. Maribor m Mariborčani na obmejni tabor t St. llj! Pripravljalni odbor za obmejni prosvetni tabor v št. Ilju, ki sc bo vriil prihodnjo nedeljo, vljudno vabi Mariborčane, da sc v velikem številu udeležijo prosvetnega slavlja na naši meji. Odhod iz Maribora zjutraj ob sedmih ali ob desetih. Najprej bo pridiga s sv. mašo na prostem, nato tabor ob vsakem vremenu. Govorili bodo minister dr. Miha Krek, prof. dr. F. Sušnik in podžupan Fr. Zebot Popoldne po večernicah bo telovadni nastop članov fantovskih odsekov, kateremu sledi ljudska veselica. Mariborčani so vabljeni, da se po možnosti odpeljejo že ob sedmih zjutraj, da bi mogli prisostvovati celemu sporedu. Ker stane nedeljska železniška karta Ie din 7 in ker je št llj lepa izletna točka se bodo Mariborčani gotovo v velikem številu tabora udeležili. m Katastrofa v naši sadni trgovini. »Slovenec« je pred par dnevi obširno poročal o zastoju v izvozu naših jabolk. V zadnjih dneh pa se je položaj na inozemskem sadnem trgu tako poslabšal, da moremo govoriti o pravi katastrofi, ki jo je doživel naš izvoz jabolk. Nemci ponujajo za naša jabolka postavljeno na nemško mejo 12 do 15 RM za 100 kg. Naši izvozniki bodo utrpeli ogromne Izgube, ker imajo nakupljenega sadja mnogo, pa ga radi neugodnih razmer ne morejo prodati. Ce Narodna banka svoje politike v najkrajšem času ne bo spremenila In pričela nemško marko obračunavati po din 14.50, kakor to žo dolgo zahtevajo vsi naši izvozniki, bo kon^c našega sadnega izvoza, kar bo zopet silno udarilo našega kmeta, ki si je od letošnje dobre saduc letine mnogo obetal. Svojevrstna težava, s katero se morajo boriti izvozniki je naša žel. tarifa. Izvoznik mora plačati tovornino do nemške meje, pri čemer mu naša žel. uprava zaračuna marko f*> normalnem kurzu din 17.50, on pa za isto marko od Narodne banke dobi le 12.50. Baje se jc tudi Prizad trudil, da je tečaj marke znižal, ker je v trenutku, ko je pričel tečaj rasti vrgel na trg velike množice mark. Ce Narodna banka ne bo upoštevala zahtev naših izvoznikov, bodo slednji morali kmetom znižati cene jabolkom na din 1 če bodo hoteli še za silo biti konkurenčni. Na ta način bi kmet ker ima stroške s prevozom za jabolka dobil le din 0.70 za kg. Za izvoznike in naSega kmeta je položaj tako obupen, da bodo merodajni faktorji morali pač vse ukrenili, da bo Narodna banka upoštevala nc samo svoje koristi, marveč predvsem koristi vsega našega gospodarskega in s tem našega kmeta, m Vse za iolo v Cirilovi! m Častno priznanje vodilnemu mariborskemu dirkaču. Konji iz hleva Karla NVeitzla iz Maribora so pri štiridnevnih konjskih dirkah na Carevi Cupriji pri Belgradu dosegli 11 prvih mest. Prve konjske dirke, ki so se vršile na Carevi Cupriji v Belgradu in ki so nad vse uspele, so končane. Prav posebno razveseljivi so rezultati teh konjskih dirk za mariborsko kasaško društvo, katerega član g. Kari Weitzl je storil vse za časten uspeh. Konji iz njegovega hleva so v teku štirih dni dosegli 11 prvih mest. Z njimi pa tudi jugoslovanski derbi in z njim modri trak z izredno lepimi častnimi darili. To je gotovo za rejca dirkalnih konj v Jugoslaviji, kjer konjski dirkalni šport ne uživa javne gmotne podpore, kakor v drugih državah, rekorden uspeh. Zasluga za tako velike uspehe v Belgradu gre predvsem sposobnosti in spretnosti VVeitzlovega privatnega trenerja g. Franca Fischer-ja * Dunaja in g. Eda Weitzla, lastnikovega brata. Poročilo o belgrajskih konjskih dirkah bomo objavili v naši športni rubriki. m Planinske sv. maše. Danes na Poh. domu bo več sv. maš. Od nedelje naprej do vključno 12. septembra t. 1. bo vsako nedeljo in praznik ob devetih sv. maša pri Mariborski koči, ob desetih pri Sv. Areliu.. ob devetih na Smolniku in na Uršlji gori. V frančiškanski cerkvi je vsako nedeljo in praznik Sv. maša za turiste ob četrt na pet. ZOBOZDR A VN1CA med. dent. et phil. DR. K R A J N 0 V 1 C R 0 S I L J K A Maribor, Glavni trg 23 do nadaljnega ne ordinira. m Saleiijansko sotrudništvo ima v nedeljo, dne 29. avgusta ob štirih popoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke svoj sestanek, katerega bo vodil salezijancc dr. Grzinčič. Pridite vsi, ki ljubite Don Boska in se zanimate za njegove naprave. m Smrtna kosa. Včeraj zjutraj ob šestih je na svojem stanovanju v Klavniški ulici umrl konjeniški poročnik Nikola Sulin, star 36 let. Naj v miru počiva! m V Maribora zorijo fige. Mariborski vrtnar Ivan Jemec nam je poslal v uredništvo majhno figovo drevo v lončku. Drevo jc vse poletje rastlo na vrtu in obrodilo sad, ki jc pojKjlnoma dozorel, kar je pač izreden primer. Cc koga zanima, si more drevo in sad ogledati v našem uredništvu. m Odmevi požara v starem stolpu. Danes predjioldnc jc komisija, v kaleri so bili inž. Vičič za mestno občino, Kukovič in Canjko za mestno policijo dr. Lavrcnčič za sodišče in Krambergor za požarno brambo, na pogorišču ocenjevala škodo. ki jo jc povzročil požar. Največ škode, okoli 600.000 dinarjev trpi trgovec Arbeiter, ki je imel polno zalogo blaga, ker je bila sezona za njegovo obrt na višku in ker je blago bilo zavarovano le 300.000 dinarjev. Reiserjcvo škodo je komisija ocenila na din 60.000, on sam jo pa ceni na 70 tisoč dinarjev. Posestnici Bervar in Kantz jc komisija priznala din 15.000 škode. m Dr. Rudolf Lovree, Strossmajcrjeva 8 zopet ordinira. m Kruh »Turistr Je najboljše hranilo, je ržen in ostane svež 8 do 10 dni, najprikladnjši za večje množice ljudi. — Edinstveno znamke Feiertag, Maribor. m Nabavljalna zadruga usl dr!. M. podrul-nir.a Maribor pripravlja vršitev gospodinjskega tečaja za žene in hčerke Članov. Opozarjamo člane na tozadevni razglas, ki izide v tZadrugarju« konec tega meseca tn Pomagam obleti otroke t močnimi oblekami, čevlji ceneje kot drugod. Manufaktura Grajske starinarne, Votrinjska 10. m Članom tadrug drž. nameščencev in pa železničarjev: Zahtevajte v zadrugi nakaznico na C i rilo vol Prevalie V nedeljo 29. avgusta bo proslava 25 letnice Katoliškega prosvetnega društva v Prevaljah. — V soboto ob 8. zvečer baklada izpred Društvenega doma na Fari. — V nedeljo ob 5. zjutraj budnica, ob 8. sprejem gostov na postaji, ob 9. slovesna sv. maša, ob 10. slavnostni govori, ob 11. slavnostni občni zbor KPD, popoldne ob 2. slovesne ve-černice, ob 3. po večernicah se bo predvajala znamenita igra iz. koroške zgodovine v 4 dejanjih sOsoisk! mutoe«. Celje c Spremembe prt oo. kapucinih. Iz Celja je premeščen v Ptuj p. Egidij Golob; na njegovo mesto pride p.Maks Maiič iz Varaždina. V Varaždin pride p. I. Reberc iz Osijeka. c Pevsko drnštvo »Oljka« prične z rednimi vajami v torek, 24. avgusta ob 20 v Obrtnem domu. Nove pevce vabimo. Prvi tenorji »o posebno dobrodošli. c V evidenci celjske borze dela je bilo 20. t. m. 281 breaposelnih, izmed teh 210 moških in 71 ženaik 10. avgusta pa j« bilo 270 brezposelnih, in sicer 200 moških in 70 žensk. Delo dobijo: 5 kmečkih dekel, 5 služkinj, 2 kuharici, 2 postrežnici, 1 natakarica, 4 hlapci, 1 oskrbnik, 1 vrtnar, 2 brusača stekla, 2 elektrovarilca, 1 eodar, 3 čevljarji in 1 pek. KINO METROPOL prinaša danes ob 16.15, 18.16, 20.30 kraaea, pretresljiv film »MANJA* (Poter Petersen). Ob 10 in 14 matineja: »PRED BITKO«. o Kaj pravite? 15. avgusta, na praznik Velikega šmarna m 16 avgusta, ko je praznik m. Roka, ae v lepi ccrkvi sv. Roka nad Mozirjem zbere veliko romarjev iz Savinjske in Šaleške doline. 16. avgurta je tudi kramanski in živinski sejem v Mozdifu, ki je seveda dokaj živahen, ker pridejo po opravljeni po-božnoeti romarji v trg. Med romarji jih je bilo dokaj takih, ki so imeli na prsih znak celjskega tabora; ta znak namreč ljudje še sedaj radi nosijo, saj jih epominja lepih dni v Celju, ki so bili obenem poslovilni dnevi od naškofa dr. Jegliča. Nekaterim gospodom v Mozirju pa to ni bilo všeč, zato ao naščuvali naraščajnike mozirskega Sokola, da so hodili po trgu in trgali znake m pr»i ljudi. Naši ljudje eo ostali mirni in niso izvajali nobenih posledic. c Dr. Jož« Flajs do 2. septembra ne ordinira. c RomanJe v Marijino Celje in na Dunaj z novim celjskim avtobueom dne 17. do 19. avgusta je bilo zelo prijetno, tako glede družbe kakor glede vožnje, ker eo v Avstriji res krasne ceste. Dn^o romanje z novim avtobusom v Marijino Celje in na Dunaj bo od 25. do 27. avgusta, in sicer iz Celja in Vojnika skupno. Romanje z istim avtobusom bo tudi 30. in 31. avgueta, ko pojdemo iz Celja na Treat. Vožnja tja in nazaj 120 din. Priglasiti m je treba do 28. avgusta, in sicer pri ka/pudnih. Odhod zjutraj ob 4 izpred kolodvora. c Nočni vlom pri fotografu Perissicho. V noči od petka 20. t m. na soboto 21. t. m. je bilo vlomljeno ▼ izložbo fotografa g. Perissiha. Vlomilec je izložbo previdno odprl ne da bi stri šipo, in pobral iz izložbe 15 foto-apaTatov različnih znamk v skupni vrednosti 12.964 din. Mozirje Počitniški tečaj slovenskih bogoslovcev. Dne 23. avgusta se zberejo na idiličnih Brdcah pri Mozirju slovenski bogoslovei k svojemu počitniškemu zborovanju. Prav veseli smo, da 60 si gospodje bogoslovei izbrali naš kraj sa svoje nadalj-no izobraževanje, ki jim bo dobro služilo posebno tedaj, ko bodo kot praktični delavci nastopili svojo novo življenjsko pot med našim slovenskim ljudstvom. Veseli smo, da se zavedajo svojih vzvišenih nalog in se s tem že sedaj pripravijo za naloge, težke naloge, ki jih čakajo v bližnji bodočnosti. Naj bodo gospodje bogoslovei in njih predavatelji v naši sredi iskreno pozdravljeni z željo, da bi njihovo zborovanje obrodilo obilo sadu v korist krščanstva in naroda, katerega iskreni sinovi so. AJova cerkev Pri sušenju hmelja se jo Pekošak Jakob, gostilničar in posestnik, naslonil utrujen od ponoč-nega čakanja na sušilnici ob zidan steber na hodniku in zadremal. V spanju je omahnil je padci kakih pet metrov globoko na trdo cesto. Dobil je hude poškodbe, tako da je moral iskati zdravniško pomoč. Bog mu daj kmalu okrevati in v veselju uživati sad njegovega hmeljskega truda In tipanja. Tukajšnji hnieljski nasadi so letos posebno lepi in se odlikujejo po lepoti pred vsemi daleč na okoli. Pri nas bo doma lepo zeleno blago. Bog daj, da bi vreme zdržalo še nekaj dni, da se obiranje konča ob lepem vremenu. Držimo lepo in dobro blago! Novocerkovljani, ne pojdite po stari navadi med četo jionujalcev hmelja, ki dobrim hmeljarjem največ škodujejo pri cenil Letos smo imeli poleg navadnih letoviščarjev tudi nekaj novih. Ali bi ne bilo za krasno ležeči kraj dobro, da bi se začel zanimati tudi za to panogo dohodkov? Drugače bo zaradi pomanjkanja drugega prometa moral prelepi kraj propadati. Hoče Dno 22. avgusta bo v Hočah proslava 40 letnice Prosvetne ga društva. Zvečer ob 9 slavnostni govor in igra »Črni križ pri Hreslovcu« na prostem na župnijskem dvorišču. Pridite v obilnem številu. — Odbor. Jesenice Nova tiskarna. Ze dalje časa sc je govorilo, da dobimo tudi Jeseničani tiskarno in knjigoveznico, končno sc jc to uresničilo. Dobili smo tiskarno, ki tiska vsa v stroko spadajoča dela, kar zelo pozdravljamo in želimo, da vsi merodajni faktorji to podjetnost podprejo. Kino Krekov dom vabi k predvajanju filma >Spijonka Suzy«, ki bo v nedeljo ob 3 popoldne in ob pol 9 zvečer. Glavna igralka jx>kojna Jean llarlo\v in drugi odlični igralci. Za dodatek še drugo! St. Vid nad Lfabljono Na državni meščanski šoli bodo popravni izpili v ponedeljek, dne 30. avgusta za I. razred, v torek, dne 81. avgusta pa za vse ostale razrede. Vpisovanje bo dno 1., 2. in 3. septembra od 8 do 12. Vsak učenec naj prinese s seboj zadnje SoUko izpričevalo in davčno potrdilo. Učenci, katerih slarši plačujejo manj kot 800 din letnega davka, no plačajo šolnine. V I. razred so bodo sprejemali učenci, ki so dovršili 4. razred ljudske šole brez slabo ceno ali kak drug višji razred in še niso stari 14 let V III. razred sc bodo vpisovali učenci samo 1. in 2. septembra. Pri vpisu jo treba plačali 30 din za zdravstveni fond in 10 din za tiskovine. Dno 6. septembra se udeleži mladina slovesno službe liožje v tukajšnji župni cerkvi, dne 7. septembra bo poučni izlet na velesejem, 9. septembra bo otvoritvena služba božja, 10, septembra pa so prične redni pouk. Strokoma obrtna nadaljevalna Šola v St. Vida. Vpisovanje v vse 3 razrede bo 29. avgusta od 9 do 12 v pisarni meščanske šole. Pri vpisu jo treba predložiti zadnje šolsko izpričevalo, novi vajenci morajo prinesti a seboj tudi krstni list in učno pogodbo. Vse gospodo mojstro in mojstrice prosimo in opozarjamo, da pošljejo svoje vajence k vpisu, da bo mogoče določiti število razredov in pričeti z rednim poukom. Na občem oddelku sc prične redni pouk v četrtek, dne 2. septembra, na mizarskem pa v petek, dne 3. septembra. Vpisnina se bo pobrala po posameznih razredih. Zgodovinske najdbe v Bohinju O. Valter Šmid, prolesor za predzgodovinsko in provincialno rimsko arheologijo na univerzi v Gradcu Ze nekaj let beremo v našem časopisju o izkopaninah po raznih grobiščih in gradiščih iz rimske in predrimske dobe na naših slovenskih tleh. — Odkriva nam vso to 6taro zgodovino gospod dr. Walter šmid, rojen dne 18. januarja 1875 v Ga-šteju pri Kranju, univerzitetni profesor za predzgodovinsko in provincialno rimsko arheologijo na univerzi v Gradcu. Stolica za predzgodovinsko m provincialno rimsko arheologijo je bila ustanovljena ▼ Gradcu šele, ko je prof. Šmid prevzel to mesto. * * * Kaj je nagnilo prof. Šmida, da je začel odikri-vati našo staro zgodovino? — Predvsem ljubezen do rodne Slovenije in želja znanstvenika. G. profesor Šmid pripravlja obširno arheološko delo »Noricam'. Slovenija je tudi spadala v to staro rimsko provinco. Ni mu bilo všeč, da je arheološki sloves Kranjske zadnjih 20 let vedno bolj bledel zaradi netočnosti dosedanjih raziskavanj. Ko je tudi banska uprava uvidela velik pomen, ki ga bo imelo delo g. profesorja Šmida za Slovenijo, je omogočila realizacijo teh izkopavanj. — Prof. Šmid je začel na Vačah, nadaljeval z delom v Podzemlju, na Selih pri Šumberku, v Mokronogu, v Meniški vasi pri Dolenjskih Toplicah, v Bohinju, končal pa bo izkopavanja na ulaki (Stari trg pri Ložu), kamor namerava Hi še to leto. Profesor Šmid je z odkopavanji v Bohinju silno zadovoljen, kako tudi ne, saj je odkril toliko zanimivih starin v Bohinju, da se čudimo, kako da so nam ostale skrite toliko časa. Sloves Bohinju bi lahko prav za prav priborile že vse te stare izkopanine same — četudi bi ne bilo njegovih pri-rodnih čarov, ki vabijo poleti in pozimi toliko tujcev v ta v Prešernovem »Krstu« tako čudovito opevani kraj. Prof. Šmid je s svojimi arheološkimi najdbami dvignil tančico preteklosti in nam predstavil Bohinj iz 6 in 5 stol. pr. Kr., v katerem eo živeli tu Iliri i« rodu Karnov. Ljudje v tem kotu Gorenjske pravijo, da je bil Bohinj radovljiška planina in da tu dolgo časa ni bilo stalno naseljenih ljudi, ampak samo pastirji in njihove kravje, kozje in ovčje črede. In vendar vse najdbe govore tudi o drugi, višji kulturi tega kraja. Ako pogledamo izkopanine in zemljevid zgodovinskih najdb (skici Bohinja in Ajdovskega Gradca je izdelal g. inž. Černjač — prav tako je AjcJo fi^oiAc rtliki (rordic Ho/i &rochc jetrno f Bo6ni 9r~obile* iroirra , Duncn f>Od Krajam M*r sv. ta m* vrcraf »r funt X9/*9*nJ i/oi It- Zemljevid gradišč in grobišč v Bohinju, ki jih je odkril g. prol. Šmid. Gradišče pri vasi Žlan na zemljevidu de ni označeno g. inž. Černjač izvršil tudi skice ostalih najdišč, ki jih je odkril g. prof. Šmid, kakor najdišča na Vačah itd.), ki jih je odkril prof. Šmid vidimo, da so v Bohinjskem kotu že v 6. in 5. stol. pr. Kr. bila Gradišča na Ajdovskem gradcu pri Bohinjski Bistrici na desnem bregu Save; na Dolnjem in Spodnjem gradišu pri Bitnjah nasproti Ajdovskega gradca, a na levem bregu Save (Eno nad hišo, kjer je doma g. minister dr. Miha Krek); dalje na Dunaju južno od Jereke ob stari cesti, kjer je to Gradišče zapiralo prehod iz spodnje v zgornjo Bohinjsko dolino« — ob Bohinjskem jezeru na Malem in Velikem gradcu — na »Groblah« pri Zlanu; to gradišče pa najbrž izvira iz začetka srednjega veka in ki je zapiralo prehod čez prelaz Vrata med Črno prstjo in Raskovcem na goriško stran. — Ustno izročilo pravi, da je tu stal grad nekega roparskega viteza. Kjer so bili gradovi ali utrdbe so navadno tudi grobišča, kjer so pokopavali ljudi. In res so v Bohinju blizu teh gradišč povsod tudi grobišča. Poleg Ajdovskega gradca, na levem bregu Save so grobišča na Kremu nad vasjo Lepence in poleg cerkve na Bitnjah na Zvabovem travniku. — Poleg Dunaja pri Jereki so grobišča tudi blizu cerkve v Jereki. Predvsem na Dunaju in na Zvabovem travniku, je prof. šmid letos kopal. V Česnici v zgornji Bohinjski dolini pa sklepa prof. Šmid, da mora tudi biti gradišče ali grobišče, ker so našli tam sekiro iz zgodnje rimske dobe. Pri Srednji vasi na Žalah in Podonicah v zgornji bohinjski dolini pa je profesor pred 30 leti že izkopal prve staroslovanske grobove (8. stoletje po Kr.). Letos so ob gradnji ceste na Uskovnico zopet našli ostanke staroslovanskih grobov iz 8. in 9. stoletja. Grobišča so dalje tudi v pobočjih Babne gore, kamor eo se Iliri skrivali pred Rimljani, ki 60 kasneje prodrli tudi v Bohinj. Prof. šmid je že lani na Ajdovskem gradcu izkopal selišče iz 5. stol. pr. Kr.; ugotovil velikost in lego posameznih hiš in pa trdnjavskega zidu, ki je bil zgrajen v 3. stol. pr. Kr. v Dioklecianovi dobi, visok 5—6 m, zidan iz kamna in malte. — Ajdovski gradeč je bil najva-nejša in največja utrdba v vsem Bohinju. Na Ajdovskem gradcu je bilo pet hiš, tri kovačnice ter topilnice za železo. — Našli «o v tem gradišču mnogo železne žlindre in razne pokvarjene izdelke, ki jih izdelovalci niso mogli prodati svojim sosedom na goriškem, kamor so čez Baško sedlo tovorili svoje blago. Iz Ajdovskega gradca kakor tudi bržkone iz spodnjega in gornjega Gradca nad Bitnjami so pokopavali mrtve na grobiščih na Kremu in na Zva-boVem travniku. Z Ajdovskega gradca in grobišča na Kremu je že mnogo izkopanin v ljubljanskem muzeju. Vendar je grobišče na Kremu ostalo precej neraziskano, ker so ga ob gradnji Bohinjske železnice docela uničili. Glavna utrdba v Bohinju v 5. stol. pred. Kr. in tudi kasneje v rimski dobi Grobišče na Žvabovem travniku To grobišče je bilo dokaj plitvo. Zemlja se je že precej razlezla in z njo vred tudi grobovi. Našli so 24 grobov. — Mrliče so v tisti dobi, v 5. stol., povečini še sežigali na velikih grmadah. Mrtvecu 6o pustili vso obleko in nakit. Ves pepel so za-I Fibula s tremi glavi- Voilata fibula z obeski, cami in svitkasta sponka Kroglice so votle, v nje so vlagali diSave grebli v zemljo (v kotanje s premerom 60 cm) in jih pokrili z velikimi 120X80 cm razsežnimi ploščami iz peščenjaka, ki so jih dobivali v Strzeh pod Ravnami. V grobovih je bilo 21 sežganih trupel in tri okostja. Razmerje krematorijev in grobov s skeleti je različno v različnih dobah in različnih krajih. Tako je v starih grobiščih pri Bo-logni v Italiji v 8.-9. stol. pr. Kr. 80% krematorijev in 20% grobov z okostji. — V glavnem pa je tako, da se število sežganih trupel vedno bolj manjša čim se bližamo Kristusovi dobi. V tem grobišču eo odkrili tudi dve žari iz gline s pepelom, katere bo g. prof. temeljito pregledal in skušal iz ostankov ugotoviti, kakšno hrano so takrat imeli, kajti mrtvecem so v grobove in žare gotovo dodajali tudi hrano (da ne bi stradali na onem svetu). Okoli grobov eo postavljali prstene lončke, kjer eo na obletnice prižigali ogenjčlke in tako včasih častili 6pomin pokojnikov. V tem grobišču Kanov, ki so tod živeli v 5. stoletju pr. Kr. je prof. Šmid našel zanimivo fibulo sponko (čertoško) ,na kateri sta obešeni dve roki, ki sta branili ljudi pred uroki. — Na fibule so obe šali razne, fino izdelane okraske, tako kroglice iz brona, katerih po 2 navadno tvorita en obesek, korale, obročke, ki so čisto okrogli in lepo nazobčani, itd. Zelo lepe so čalničaste in vozlate sponke, na katere so obešali ploščice iz jantarja in votle kroglice in kroglice na verižicah. V kroglice so najbrž devali dišave, znamenje, da so tudi takrat kakor danes ljubili parfume. Zelo dobro eo ohranjene fibule s 3 glavicami. — Pri enem skeletu so našli bronast uhan z izredno fino patino. Pripomniti je treba, da so najdbe v grobovih z okostji mnogo bolj ohranjene, kakor pa one v kremato-rijih, ker pač niso šle skozi ogenj. isr Solni<\usta fibula — Koka ki je čuvala Karnc pred a roki i^I -—- - - j Vozlata fibula z obeski Med izkopaninami je tudi lepa vaza, situla; ki je na žalost precej razbita, ohranjen jc dobro ročaj, spodnje dno in pa zgornji obod, ki je iz svinca in je bržkone koroškega porekla. — V enem krematoriju so naJli tudi nož, ki ga bo profesor poslal v kemično analizo v Donavitz Prof. šmid ima že zbranih 30 analiz železa iz S. stol. pr. Kr. do 1. atol. pr. Kr., iz katerih b« razviden razvoj kakovosti železa. Lepo ohranjen je tudi sklepni okrasek pasu — je to 11 cm dolga in 3 cm široka ploščica iz brona z luknjičastimi okraski. Vse sponke, uhani, sploh vsi okraski so lepo razasto okrašeni. Korale, jantarjeve okraske in steklen prstan so prinešeni iz Benečije. Med najlepšimi bohinjskimi najdbami 6ta dve zapestnici po trikrat zaviti, ki sta bili na eni roki. V zapestnicah je ohranjena tudi kost, po kateri bodo z analizo ugotovili ali je bil nosilec moški ali ženska. Gradišče na Dunaju pri Jerebi To gradišče je bilo na mali planjavi ob stari cesti iz spodnje v zgornjo bohinjsko dolino. Planjava je 60 m dolga in 29.40 m široka. Na najvišjem delu planjave je bila topilnica z malimi glinastimi kadunjicami, v katerih se je topilo železo. — Velike kose železa, rude, železne in bronaste žlindre so dobili ob teh kadunjicah, vmes tudi lep bronast obroček. Na spodnjem delu planjave je stala hiša, velika 5.70X4.10 m. Stene so bile lesene in ometane z ilovico, od katere so dobili vse polno ostankov. Stenski podstavki so bili kamnini. Ob severni in zahodni steni hiše je bilo naloženo 45 cm na visoko kamenje, na katerem je bilo ležišče. — Seveda so to ležišče pokrili z mahom in listjem in še 6 kožuhovino. Ob južni steni je bilo 1X0.60 m veliko ognjišče, ki je bilo 30 cm visoko iz kamna zloženo. V tej hiši eo našli fibulo (črtoško) iz 5. stol. pr. Kr. in pozno keltske črepinje iz 1. stol. pr- Kr. ter prstan iz belorumenega stekla iz 1. stol. pr. Kr., ki izvira iz Benečije. Te najdbe so dokaz, da je ta hiša stala vse od 5. stol. pr. Kr. pa do 1. stol. pr. Kr. Vse te najdbe nam pričajo, da so 6e Iliri oziroma njihov rod Kami v Bohinju bfrvili z industrijo železnih in bronastih izdelkov, da so s svojimi izdelki trgovali v Benečiji, saj je bilo med temi najdbami vse polno istodobnih predmetov, okraskov, ki izvirajo iz Italije. Čudno pa je, da med temi najdbami ni skoraj nič orožja, kar dokazuje, da so bili to miroljubni ljudje, ki so rajši mirno trgovali, nego 6e bojevali. — Pa saj je bil Bohinj zaradi gora naravna trdnjava in se prebivalcem ni bilo treba bati napadov. S številnimi trdnjavami v Bohinju, posebno s trdnjavo na Ajdovskem gradcu in gradiščema nad Bitnjami, s katerih 6e vidi po dolini vse do Soteske, pa so vhod v Bohinjsko dolino docela zaprli. Z juga so se zavarovali v Koritnici pri Grahovem na Goriškem z visokim zapornim zidom (glej skico), tako da je mogel čez Baško sedlo le oni, kogar so pustili skozi zaporni zid na Koritnici. — Ob Bati, onstran Črne prsti so tudi velika grobišča podobna onim, ki »o izkopana na Vačah. Pa tudi kasneje (doba sv. Heme — doba Žige Zoisa) je zaradi prirodnega bogastva bil Bohinj važen po železni industriji, ki je zamrla šele v najnovejšem času. L. 1895, so prenehali delovati zadnji plavži na Pozabljenem pri Bohinjski Bistrici. Doba sv. Heme Zlasti zanimivo je 11. stoletje, doba sv. Heme, koroške voivodinje. Sledove te slovenske vladarice namerava prof. Šmid še prihodnje leto po vsej Sloveniji še posebej raziskati. Iz tega stoletja so našli na Bitnjah pod Krasom na Jenskovem posestvu 0.50 m globoko v zemlji pod veliko skalo srp, dleto in dva kosa verige. Prof. Šmid, je iz pripovedovanja Bohinjcev in raznih značilnih krajevnih imen ugotovil že vse polno krajev, kjer eo bile topilnice sv. Heme. — j, , _ IP^ . ,. „ „•.......- -................j Kosa verige lz 11. stol. Srp in dleto 1« 11. »tol. (doba svete Heme) (doba Bvete Heme) Log in Bitnje, ki sta najstarejši naselbini v Bohinju, omenjajo jih najstarejši briksenški urbarji« sta najvažnejši naselji, kjer je imela sv. Hema svoje ustanove. — Sv. Hema je ustanovila tudi samostan na Cir-kinah. sedaj Bitnja h,a ta samostan se ni obdržal in ga tudi listine ne omenjajo. Sv. Hema je bila iz rodu grofov Višnjegorskih in žena Viljema, grofa v Selcah in Brežah na Koroškem. Bila je v svaštvu z Svatoplukom morav-skim, njen nečak je bil Henrik II. Sv. Hema je pokopana v cerkvi v Krku in jo časte kot zaščitnico rodovitnosti. — V cerkvi (zidana je v zgodnje romanskem slogu) je še kamen, na katerem je sedela sv. Hema. Se sedaj sedajo na ta kamen žene ln prosijo za rodovitnost. — V Bohinju je iz dobe sv. Heme gotovo poleg cerkve na Bitnjah in fužin, kovačnic in žebljarn v Soteski, tudi cerkev na Nemškem Rovtu, kjer je v cerkvi še slika, ki predstavlja snidenje sv. Heme z možem na vrhu prelaza Bače, ko se je le-ta vrnil z romanja v Rim. Sv. Hema je Kranjsko zapustila — znamenje, da najbrž njeno gospodarstvo v teh krajih ni dobro uspevalo. Ustno izročilo pravi, da se je na Ljubelju, ko je odšla iz Kranjske, obrnila in rekla: »Kranjska dežela, bodi pozdravljena, srečen tisti, ki bo tebe imel, ker mu ne bo nikoli kruha manjkalo.« — O njej pripovedujejo, da je na plačilne dneve vedno držala denar za mezde v predpasniku in rekla vsakomur: »Vzemi, kar je tvojega«. Prof. šmid je pripovedoval tudi, da mu skušnje dokazujejo, da so povsod tam, kjer so cerkve Sv. Jurija, Mihaela, Magdalene, Margarete, bila gotovo poganska gradišča. Take cerkve ®o ponavadi iz njih kamna. Tako je tudi cerkev v Bitnjah iz kamenja Ajdovskega gradca in cerkev v Jereki iz kamenja gradišča na Dunaju. — Cerkve so bile posvečene gornjim patronom v znak, da je Kristusova vera premagala pogansko — da je luč premagala temo. Slovenci moremo biti hvaležni prof. Valterju Šmidu, da kot Slovenec med nami odkriva toliko zanimivih stvari iz zgodovine naše zemlje, saj z njegovim delom dobiva sloves tudi njegova do- im Ajdovski Gradec (okrogel hrib), gledan s 9evera proti jugu (s ceste pri Lepencah) Cesta Mozirje—Smihel Velik gospodarski pomen dveh občin Šmihel, 20. avgusta. Dolgoletni želji občin Mozirje okolica in trga skuša ustreči banska uprava s tem, da je uvidela največjo potrebo za izpopolnitev cestnih zvez na svojem področju ter vzela v načrt cesto Mozirje-Šmihel. Te dni eo začeli s prvim delom, trajanjem, pod vodstvom nadsvetnika g. inž. Franja Fišarja in inž. g. Edvarda Jagodica, ki je stalno pri delu. Voljo za čim boljšo izvedbo ceste sta pokazala gg. inženerja koj prvi dan svojega prihoda v Mozirje, ko sta se napotila, ne meneč se za utrujenost od dolgega potovanja, brez najmanjšega oddiha in v najhujši vročini gori proti Šmihelu, da 6ta si ogledala terene. »Jutro< je v svoji številki z dne 21. aprila t. 1. med drugim z začudenjem pisalo, kako da se še ni porodil junak, ki bi se mu posrečilo merodajnim krogom predočiti tako velevažen pomen te ceste. Toda že davno 60 se prizadeti ljudje obračali na osebe, od katerih eo pričakovali razumevanja in zastopanja svojih koristi, so jim poverjali zaupanje in mislili, da je njih vpliv vsaj tolikšen, da je zmožen vzbuditi na merodajnih mestih zanimanje za tako važno zadevo. — Toda zaman! Res, vse eo jim obetali, samo dajte glasove! Uspeh pa: preganjanje in ovajanje onih, ki so se jim edini upali povedati resnico, brez ozira na njihov propadajoči stan in težko družinsko odgovornost Šele krajevna kmečka zveza, kraj. JRZ in predsedstvo občine Mozirje okolica, eo si s svojim energičnim delom tudi od oblasti dobile naklonjenost in danes so v delu osnovni načrti za graditev pre-potrebne ceste. Prebivalstvo obeh občin z veseljem pozdravlja začeto delo in bo trajno hvaležno odločujočim gospodom, če se enkrat dogradi cesta, ki že desetletja kriči po izvedbi. Lc par strank se iz gole sebičnosti spotika nad tem in hoče nasprotovati gg. inženjerjem pri delu. Mi ee zaostalosti teh ljudi prav čudimo, da so pripravljeni dopustiti krajem z nad 2000 prebivalci gospodarsko propast, samo, da obdržijo sebi par kvadratnih metrov zemlje, ki so za cesto potrebni. Kakor pa bo urejena cesta potrebna v gospodarske, ne bo nič manj služila tujskopromet-nim in vojaškim svrham. Šmihel je mala prijazna župnija (700 m nad morjem), nad katero kraljujejo znae mozirske planine ali >Golti<, koj i m sta pokrovitelja ponosni Medved jak in Boskovec. Če si jo mahnil kdaj iz Mozirja proti severu, si naredil 5 km dolgo, malo dolgočasno in precej naporno pot, te naenkrat prijazno pozdravi, kot zal deklič, čedna, pa skromna vasica s cerkvijo, katero si je svojčas usvojil sv. Mihael. V trenutku te morebitna nevolja zaradi slabe in naporne poti zapusti, neka skrivna sila te vleče po sedaj boljši poti vedno više in više. Ko si ob samem občudovanju prispel na vrh planin, te na vzhodu vabi k sebi čarobno Pohorje preko mnogih gričev, ki eo skoro vsi obdarovani z belimi cerkvicami. Tvojim očem hočejo biti vidni vsi hribčki tja do Sotle in Dolenjske. Kot nn dlani ps ti je Savinjska in šaleška dolina. Savinja se pa kot srebrni trak zvija tam doli, se tu pa tam sramežljivo skrije med gaji in hmeljskimi nasadi in vsa kristalna se ti zopet prikaže. Na za-padu pa ti stojijo velikani — solčavske planine, ki ti s svojim mogočnim tclesou branijo pogled na Gorenjsko. Omenjena Šmihelska župnija pa ti leži čisto doli ob vznožju, vsa tiha in skromna. Njene prebivalce vidiš od zore do mraka na svoji zemlji, katero skrbno obdelujejo, da jim da skromen vsakdanji kruh in si želijo nad svojim delom božjega blagoslova. Šumenje gozdov pa jim v bolesti obuja lepe spomine na nekdanje gozdove, ki so se tako ponosno dvigali okrog posameznih kmetij. Ali so morda te lepe romantične gozdove izsekali kmetje lahkomiselno? Ne in zopet ne! Silna gospodarska kriza je naše kinete tako prizadela, da 60 morali seči po zadnjem sredstvu za ohranitev svojega življenjskega obstoja — po svojem gozdu. Kakšna bol mu je bila na srcu, ko je videl, kako propada njegov gozd, katerega želi vsak kmet kot rezervni zaklad nedotakljivega ohraniti svojim potomcem. Da je bil zadnja leta izvoz lesa po dobri cesti omogočen, bi bili gozdovi naših kmetov najmanj za 50% ntanj izsekani, kot eo. Na račun pomanjkanja cest so še celo brezvestni trgovci izkoriščali našega kmeta. Nič manj kot prt gozdnem pridelku so naSl kmetje prizadeti pri prodaji sadja. Koliko prav lepega tržnega sadja se predela v sadjevec samo radi pomanjkanja dobre ceste. Kolika je gospodarska škoda, ve le tisti, ki eo mu znane razmero. Bo pa tekom let še večja, ker oo naši kmetjo tudi vestni sadjarji. Po nadprodukciji sadjevca pa je ogrožena tudi morala prebivalstva. Kaj pa tujski promet? Smelo trdim, da bi se v počitniški sezoni število letoviščarjev podvojilo v Mozirju, če bi imeli dobre cesto v prelepo okolico. Kolike gmotne koristi bodo imeli tržani in deloma tudi okolica, naj povedo oni, ki so vsako leto veseli njih obiskov. Torej z zgradbo te pre-potrebne ceste bosta dve občini z nad 4000 prebivalci gospodarsko podprli, od vsakega prometa odrezani Smihel pa bo s tem rešen gospodarskega propada. Da se pa ta prepotrebna cesta začne čimprej graditi, prosimo odločuječe gospode pri banski upravi in okrajnem cestnem odboru, da obrnejo na to vso pozornost, da se to delo pospeši. Da bi to delo izvedli sami, ni v naSih močeh. Dali pa bedo kmetje na rsipot igo ves potrebni les za mostove, s Čimer bo zmanjšan prav velik del celotnega proračuna za cesto. Gospod ban! Na Vas 6tavj naše ljudstvo vso nade, ker ste že toliko storili za slovenski narod, da boste tudi temu kraju pomagali, da gospodarsko ne propade, s tem, da prav kmalu dobi pre-potrebno cesto. Tudi ljudstvo bo Vam storilo, kar pač more, to le ohranilo Vam bo trajen hvaležen spomin. Krti | ■ 4M 22. aviuaUlVJ/. Stev. 191. Prosvetni in kmečki tabori V nedeljo, 29. avgusta: Moravče Dopoldne: Ob 9 sprejem gostov, ob pol 10 manifestaeijski obhod, ob 10 služba božja na prostem z ljudskim petjem. Ob 11 slavnostno zborovanje, na katerem govorita gg. prosvetni inšpektor I. Dolenec in Miloš Stare. Popoldne: ob pol 3 litanije z ljudskim petjem. Oh 3 javni telovadno-športni nastop na vrtu gc. Veselove, nato ljudska veselica, ribolov, godhene in pevske točke. Gorenja vas Trata-Gorenja vas vas vabi na tabor kat. slov. mladine poljanske doline, v nedeljo, dne 29. avgusta 1937. Spored: Od jutranjega vlaka iz obeh smeri Kranj in Ljubljana vozi avtobus. Ob 9 sprejem gostov v Gorenji vasi, nato sprevod, ob pol 10 sv. maša z govorom. Po službi božji tnbor, kjer govore akademiki domačini. Popoldne telovadni nastop vseh odsekov naše doline. Sodeluje godba iz Logatca. Velike Lašče Fantovski odsek in dekliški krožek Prosvetnega društva v Velikih Laščah vabita na odse-kovno prireditev, ki bo v nedeljo, dne 29. avgusta v Velikih Laščah. Ob pol 2 bo sprejem gostov na kolodvoru in sprevod v Velike Lašče. Ob 2 bodo litanije v župni cerkvi, nato telovadni nastop. Dekliški tabor pri Sv. Rofeu nad Šmarjem pri Jelšah Spored: Ob 10 dopoldne pridiga in sv. maša z ljudskim petjem. Po sv. maši pred cerkvijo zliororanje. Ob 2 popoldne procesija. Nato nadaljevanje zborovanja pred cerkvijo. Takoj po zborovanju bo pred cerkvijo nastop članic in mladenk. v nedeljo, 5. septembra: Moste v Ljubljani V soboto. 4. sept, ob pol 19 promenadni koncert Mengeške godbe pri cerkvi sv. Družine, ob 20 na prostem igra :Miklova Zala«. V nedeljo, 5. septembra: ob 8 sprejem gostov v Ljudskem domu na Zaloški cesti 62, nato sprevod na slavnostni prostor, kjer bo ob 9 nn prostem sv. maša z govorom. Slavnostno sbora-vanje istotam. — Ob 14 litanije v corkvi sv. Družine, ob 15 telovadni nastop, nato na vrtu gosp. Oražma Josipa prosta zabava. Hoče Spored: Ob 9 sprejem gostov na postaji. Ob pol 10 sprevod v cerkev. Po maši tabor. Po ve-černieah bo javen telovadni nastop Članev Slomškovega 'antovskega okrožja. Jarenina Spored: Ob pol 9 sprejem gostov prt pokopališču, nato korakamo z godbo na čelu na cerkveni prostor, kjer bo sv. maša na prostem. Po sv. maši zborovanje. Na Mali Šmaren, 8. sept.. St. ili v Slov. goricah Spored: Dopoldne obhod. sv. maša na prostem, zborovanje, na katerem govorijo minister dr. Krek, prof. dr. Fr. Sušnik in mariborski podžupan Franjo fcebot. Popoldne telovadni nastop članov fantovskih odsekov in narodna veselica. Velike Lašče Spored: Ob 1 popoldne zbiranje krajevnih kmečkih zver na kolodvoru v Vel. I.aščah. Ob pol 2 sprejem gostov. Nato sprevod s kolodvora v farno cerkev, kjer bodo litanije z ljudskim petjem. Po litanijah bo tabor pred gostilno Vatikan. Udeležite se velikega | I prosvetnega tabora v Ptuju dne 19. septembra 1937 Nova monštranca t kapeli st. Pashala v frančiškanskem samostanu v Ljubljani Kongregaeij« seniorov v frančiškanskem samostanu se je odločila, da oskrbi za kapelo sv. Pashala. kjer se v.rše njihovi tedenski sestanki, novo monštranco. Prezes dr. p. Regalat Cebulj je naprosil za načrt vseučiliškega profesorja Jožeta Plečnika. Predno preidem .k podrobnemu opisu nove monštrance, naj mi bo dovoljeno, da omenim nekaj osnovnih misli o monštranci. Monstrantia, ostensoria, ki se v njih sv. Rešnje Telo izpostavlja v javno češčenje, so prišla v rabo šele od splošno vpeljanega praznika sv. Rešnjega Telesa (1317). Zato imajo najstarejše monštrance večinoma gotično obliko. Pred to dobo pa so uporabljali pikside, bodisi iz slonove kosti, kakor jih pozna zlasti karolinška in romanska doba. Nekatere teh piksid so naravnost klasične lepote. Kasneje pa so dajali radi lažjega izdelovanja kovinskim piksidam prednost. Znano > v* % . M. - | ' ■r1!:! r ■'t . 'J. v., . je mesto Limoges, kjer so take kovinske pikside izdelavah v stotinah in razpošiljali. Po upeljavi praznika pa so uporabljali že znane oblike piksid in relikviarijev, jih opremljali s steklom, tako da je bila hostija res v celoti vidna. Oblika stekla je bila običajno cilindrična, kovinsko okrasje pa je bilo v obliki stolpiča. Če pa je bila monštranca bogatejše izdelana, je dobila obliko pročelja cerkve s tremi ali petimi ladjami. Zlatarji goticne dobe so se naravnost kosali z arhitekti, kdo bo našel lepšo in dovršenejšo obliko. Renesansa je prinesla s seboj takozvano sončno monštranco. Okrasje odgovarja renesančni arhitekturi. Baročnih monžtranc poznamo pri nas doberšno število, vendar so redke, ki bi bile res lepe in smotrene. Mojster Plečnik je že napravil eno monštranco za frančiškansko cerkev v obliki drevesa Življenja. V osrčju drevesne krone je žlahtni sad, — Kristus v beli hostlji. Monštranca je v rabi pri vsakdanjem izpostavljanju sv. Reš-ujega Telesa v frančiškanski cerkvi in je hostija zares vidna iz zadnjega kotička. Nova monštranra pa se vrača prav v prve čase po letu 1317, ko so imeli ostenzoriji res že pomen in namen, kar pojem besede zahteva: bori i jo napraviti vidno množici. Stojalo je okroglo, docela mirna ploskev stoječa na treh nizkih nožicah. Iz tega se dvigne držaj, deblo z nodusom, ki je zelo preprosto toda učinkovito okrašen b polk rožni m luknjiiastim or-namentom. Napis, ki je reliefno izdelan, prijem-ljivost poveča. Napis se glasi: >DEUS MEUS. DO-MINUS MEUS« (Moj Bog, moj Gospod). Na deblu pa je zgrajen pravi stekleni domek v obliki cilindra brez vsakega ornamenta, razen kar stroga stvarnost zahteva: dvoje oporišč, eno oporišče sc tečaji, drugo oporišče, kjer se monštranca zapira. Na vrhu steklenega domeka je križ, kjer se orns-ment na nodusu uporabljen še enkrat delno ponovi. Lunula čisto preprosta, pa zelo smotreno pritrjena se lahko jemlje venkaj, lahko pa tudi obrača. Prednost te monštrance vidim zlasti v tem, da je povdarjena skrajna poduhovljenost in da vse kar moti, okraski in preobložena zunanjost, da je vse odstranjeno. Brez dvoma je naša religiozna umetnost bogatejša za lep umotvor. Monštranco sta izdelala izredno skrbno in docela po načrtu mojstra brata Z muc, pasarja na Tyr-ševi cesti. Njuni prizadevnosti in skrbnosti gre vse priznanje. pri. Krasne ilustrirane dopisnice sv. Cirila in Metoda najcenejše dopisovanje ia vsakogar. Na vsaki pošti samo Din 1'-. Kmečki tabor in drago iz Ormoža Da je kmečki tabor v Ormožu na Veliko Go-spojnico potekel res popolnoma v stanovskem smislu (n nepolitično, bo pač moral potrditi vsak objektiven opazovalec. Zato opravičeno nikakor nismo pričakovali, da se bo »Jutro« kar v dveh člankih v eni številki vsajalo nad njim, kot je to storilo dne 20. t. m. Ce bi Se kdo dvomil, se je sedaj mogel prepričati, kje so nasprotniki svobode in pravic kmečkega stanu, kajti kot taktno se je »Jutro« s tem menda nehote razkrinkalo. Da je gotovim »gospodom«, ki sicer žive od kmečkih žuljev, kmečko gibanje trn v peti in lepo uspeli kmečki tabor v Ormožu skrajno neljub, razumemo. Da se po »Jutrovo* izrazimo, so bili »zaprepalčeni«, da se kmečki ljudje niti groženj niso ustrašili ter so prišli v tisočih manifestirat in |>ovedat. da se zavedajo ne samo svojih dolžnosti, ampak tudi svojih pravic. Videti je, da je tej »gospodi« kot »Jutru« žal za časi. ko so svoje grožnje lahko tudi izvršili. ne sicer sami — zato jim manjka korajže — pač pa s pomočjo oblasti, ki so jo v ta namen zlorabljali. Višek podlosti je gotovo namlgavanje, da }e tabor v Ormožu nekako kriv nesrečne smrti pokojnega Hebarja. Dovolj je prič, ki so nesrečo videle. Da bi kakšen govornik pozival ljudi, naj se avtom ne izogibajo, to je pač mogel ugotoviti samo kakšen namišljen »Intellgent«, kakršnih žal nikjer in seveda tudi v Ormožu ne manjka in katere naše kmečko ljudstvo s svojim nepokvarjenim zdravim razumom In neprimerno višjo resnično srčno kulturo pač daleč prekaša. Raj noben kmet ni tako razumel primere o kmečki samozavesti iz Nemčije. Da se kmetje ne bodo samo uklanjali, delali za druge ln molčali, pa se ho morslu tudi ta namišljena »gospoda« enkrat navaditi. Ce bi »Jutro« še vedelo, kdo je nasprotoval razširitvi ceste v oni ožini, kjer se je zgodila nesreča v Ormožu, bi si gotovo prihranilo bla-mažo ter vrglo dopis svojega »brlhtnega« in »gosposkega« dopisnika v koš. Naše dijaštvo Abiturijentke srednjih šol bodo imele tridnevne duhovne vaje v uršulinskem samostanu v Ljubljani od 4. sept zvečer do 8. sept. zjutraj. Udeleženke naj po možnosti vse stanujejo v zavodu. Oskrbnina za ves čas znaša 50 din. Prijavite se osebno ali z dopisnico predstojništvu uršulinskega samostana v Ljubljani vsaj do 1. septembra. Din lO.OOO*- posmrtne podpore. Dne 5. avgusta letos se je v Mariboru na Ruški cesti blizu šolsket poslopja smrtno ponesrečil 54 letni upokojeni železničar m raznašalec „Sloven. doma" gospod Jakob Sattler. Po opravljenem poslu se /e proti večeru vračal s kolesom iz Studencev ter na križišču Smoletove ulice s toliko silo zadel v nasproti mu prihajajoči vprežni voz, da je na mestu obležal nezavesten in zvečer podlegel težkim notranjim poškodbam. Ker je bil rajni dolgo vrsto let točno plačujoči naročnik »Slovenca", je lastništvo lista takoj po Izvršenih ugotovitvah nakazalo pokojnikovi vdovi smrtno-nezgodno podporo v znesku 10.000 dinarjev. Gospa Terezija Sattler nam je poslala v objavo naslednjo i ■■. tjipf saijvalo. , Dne 5. avgusta t. 1. se je smrtno ponesrečil moj mož Jakob Sattler. Ker je bil točno plačujoči naročnik »Slovenca«, mi je uprava »Slovenca« v Ljubljani izplačala pripadajočo posmrtno podporo v znesku Din 10.000'— brez vsakega odbitka. Upravi »Slovenca« se tem potom za takojšnje izplačilo posmrtne podpore najiskreneje zahvaljujem ter vsakemu priporočam, da postane naročnik »Slovenca« n ga točno plačuje. Maribor, dne 17. avgusta 1987. TEREZIJA SATTLER- Na Ljubljanskem velesejmu od 1. do 12. septembra bodo prednjačili naši novinarji s svojo obsežno in zanimivo razstavo slovenskega novinarstva. Razstava bo nameščena v petih razstavnih zgradbah. Častno predsedstvo ji tvorijo gg. ministri dr. Anton Korošec, dr. Albert Kramar in dr. Fran Kulovec. Razdeljena bo v tri glavne skupine novinarstva: prikaz in razvoj naših pisanih in tiskanih novin. Novine v podobi, govorjene in pete novine. Novine v živi sliki. Ogromno gradivo bo prikazano tako zanimivo in živo, da bo presenečen sleherni obiskovalec. Mno- Originalen lesorez neznanega ljubljanskega mojstra, ki doslej Je ni bil objavljen, krasi vabilo na razstavo slovenskega novinarstva. go prostora bo posvečenega kulturnozgodovinskemu razvoju slovenskega novinarstva in njegovih predhodnikov ter prikazu vsega današnjega novinarstva in slovenskega novinarja s stanovske in socialne strani. Stara tiskarna in stara papirnica bosta poživljali ta oddelek. Tudi znanstveni statistiki novinarstva bo dodeljen lep prostor. Poseben oddelek je določen za razstavo naših novin v inozemstvu in za tujejezičen tisk v Sloveniji. Posebne oddelke bodo izpopolnjevali delavski tisk. kmetijski tisk, ženski tisk, mladinski in dijaški tisk, nabožni tisk, nacionalni tisk. tujsko-prometni tisk itd. Oddelek za poročevalstvo bo opremljen s krasnimi nazornimi grafikoni, slikami in modeli. Naj omenimo samo kompletno radiooddajno postajo na kratke valove, Id bo v obratu, aparaturo za prenos slik v daljavo, Hel-lovi aparati za brezžični daljnopis, Siemensov daljnopis, model svetovne poročevalske službe Itd. V oddelku za poročevalstvo bo zastopana tudi ljubljanska radijska oddajna postaja s študijem in ojačevalno napravo v obratu. Zanimanje vse- Ljabimca nezveste žene zaklal Maribor, 21. avgusta. Iz TiSine v Prekmurju nam poročajo o tra-ičnem dogodku, ki se je tam odigral dne 18. L m. •'rane Bratkovič, 36 letni posestnik v TiSini, je že dolgo časa sumil, da ga žena vara s hlapcem Jožefom Sereeem v Petajncih. Vendar dokazov za svoj sum ni imel. pač pa je na ženo ostro pazil. Dne 18. avgusta dopoldne okoli 11. pa ga je obvestil Sokič Franc, da je videl njegovo ženo skupaj s Sereeem v koruzi na njivi posestnika Safariča v Petajncih. Bratkovič je razjarjen planil na kolo, se odpeljal proti Petajncem in rm začasil na omenjeni njivi svojo ženo v družbi fcereca. Ko sta oba zagledala Bratkoviča, sta preplašena planila kvišku ter hotela pobegniti. Bratkovič ee je vrgel na Aereca ter ga hotel zavlečl iz koruze na travnik, da bi ga ljudje videli. Medtem je Bratkovičeva žena pobegnila. Serec in Bratkovič sta se ruvala in metala sem in tja. naenkrat pa Je Serec potegnil noi To je bilo povod, da je tudi Bratkovič segel po nožu ter pognal ostrino svojemu nasprotniku v vrat. Serec je odnehal, zakričal ter začel bežati. Spotoma si je s predpasnikom zavijal vrat. iz katerega je curkoma vrela kri, ker mu je nasprotnik presekal žilo odvodnico. Komaj pa jo pretekel Serec kakih 200 korakov, sc je zamajal ter padel na tla. Izkrvavel je in umrl čez nekaj minut. Bratkovič je po»em odšel na orožniško postajo v Tišini ter se sam prijavil. kakor bo vzbujalo opremljeno uredništvo in moderna tiskarna. Tu bo urejevan in tiskan pred občinstvom dnevnik, ki bo izhajal na velesejmu. Pa tudi uprava in ekspedit bosta na razstavi nazorno prikazana. V posebnem paviljonu bodo prikazane novine v podobi. Predvsem bodo obiskovalci tu spoznali zgodovino naše ilustracije In grafike sploh od najstarejših časov pred Trubarjem do današnjega dne. Da bo pa tndi v tem paviljonu polno življenja in gibanja, poskrbe naši grafiki, ki bodo obiskovalcem kazali vse tehnike od lesoreza in bakroreza do litografije in foto-kemičnih reproduktivnlh procesov. Pred gledalci bodo risali, rezali, gravirali, jedkali in tiskali. V tem oddelku bo nameščena tndi moderna kHiar-na v obratu, razstava karikatur in fotografska razstava. Naj omenimo še krasne razstave, ki jih pripravljajo naše tiskarne in založništva. V posebnem paviljonu bomo poslušali govorjene in pete novine ter gledali poročila v živih stikati Vsak dan bodo tekli filmski žuraali, poučni filmi o novinarstvu in tisku, pravtako pa tndi filmi z našimi dogodki. Zelo zanimive bodo tndi ust-mene novine, kjer bomo osebno spoznati naše najprominentnejše novinarje, pete novine s starimi, veselimi pesmicami o razburljivih dogodkih bo pa prepeval oktet. akad. pevskega zbora z dobrimi solisti. Novinarske razstave se ne da opisati, treba jo je videti. Čeprav so novine samo mrtev papir, vendar ho ta razstava vsa pestra in živa. Nove učne knjige Za srednje šole: Ministrstvo prosvete je odobrilo sledeče učne knjige, ki bodo ob pričetku šolskega leta na razpolago v založbi Jugoslovanske knjigarne: Cermelj-Lapajne. Geometrija za 1. in 2. razr. sred. šol. Ziegler-2abkar-Branc, Geometrija za 3. ia 4. razred 6red. Sol. Jnžnič-Kolarič, Nemška vadaica za sred šote L letnik. Jnžnič. Francoska čitanka za 8. mr. sred. šol. Tomc-Južnič-Korbar. Latinska vadnica za 2. r. klasičnih in 6. razr. realnih gimnazij. Za meščanske šole: Ministrstvo proavete je odobrilo sledeče knjige, ki izidejo začetkom šol. leta v založbi Jugoslovanske tiskarne: Južnič-Kolarič. Nemška vadnica za meščanske šole I. letnik. Cermelj-Lapajne. Geometrija za 1. in 2. razred meščanske šole. Direktna zveza z morjem Dne 1». t m. je bila v prometnem miniatrstvu konferenca glede ureditve voznega reda za leto 19S8/89. Na tej seji je bilo sklenjeno nvesti direktno železniško zvezo Osijek—Split, Ljubljana in Dunaj. Ta zveza bo mogoča tedaj, ko ho dovršena proga Varaždin—Koprivnica. Nadalje so na konferenci razpravljali tndi o direktni železniški zvezi Ljubljano z morjem. Dosedaj je imela Ljubljana za Sušak in Split ugodne zveze le skozi Zagreb, kar je povzročalo znatne atročke potnikom. Sedaj pa je bilo sklenjeno, da W Ljubljana novo direktno železniško zveno s primorskimi mesti in sicer po progi Novo mesto—Karlovec. Za to direktno turistično zvezo bodo dali na razpolago tudi spalne in restavracijske vozove. Ta nova zveza »e je izkazala za nujno potrebno, gotovo pa bodo v zvezi z njo izvršene tudi potrebne rekonstrukcije na progi Ljubljana—Karlovec. Se bolj seveda pa bi nam biio ustreženo, če bi se čimprej začela graditi železniška zveza Slovenije s morjem Črnomelj—Vrbovsko. Normaliziranje ozkotirnih prog v Srbiji Agencija »Jugoslovanski kurir« poroča, da j« prometno ministrstvo sklenilo izpremeniti ozkotirno progo Kraljevo—K ruše vac v normalnotirno. Ravnotako normalizirajo progo Zaječar—Metov-nica Bor. Prva proga je dolga 58 km, druga 30 km. Obe progi bodo gradili v državni režiji pod upravo avtonomnih izvršnih odborov, ki so že Imenovani. Normalizacija obeh prog mora biti dovršena v teku dveh let, torej do konca leta 1939. Nadalje poroča iz Belgrada, da je finhnčno ministrstvo odprlo prometnemu ministrstvu kredit 14 milij. za normalizacijo proge Kraljevo— Cafak iz 1 milijardneea kredita za j*vnS dela. <)d 14 milij. je dano na razpolago prometnemu ministrstvu za 3 milij. din. Devica Marija v Puščavi jih nekoliko za spomin. Mirta je cvetela. Natrgali smo nekaj d.ihtečih vej. Za spomin na otok Lokrum. Ogledali smo si še tako zvano »mrtvo morje«. To je globel v kotu parka, v kateri je čista morska voda in mirna kakor mrtva. Odtod tudi ime. Prihaja izpod skale iz morja in potapljač lahko skozi ta ogromni rov iz morja priplava na otok v to »mrtvo morje«. Ko besni na morju vihar in 6e valovi penijo za mnogo metrov visoko in celo tako vodeni, peneča jeziki sikajo skozi rov, ostane voda v »mrtvem morju« vedno mirna in tiha. »Kakor svetnik poleg razbrzdanih strasti živ« ljcnja,« je pripomnil Zdravko. Ko smo se vračali, nam je pokazal čolnar spomenik, ki je postavljen ob morju na Lokrumu na njegovi severni strani. »Tu se je zgodila nesreča leta 1859, Bojna ladja »Triton«, ki je bila tu zasidrana, je zletela v zrak z vsem moštvom vred. Živ je ostal samo en mornar, ki je bil za kazen zaprt na dnu ladje.« »Kaj je pognalo ladjo v zrak?« • Vnel se je smodnik ...« (Iv. Vuk.) Lepote naše zemlje Pogled na Dubrovnik Puščava! Kotiček na severnem vznožju vedno zelenega Pohorja, kakršnih daleč naokoli ni zlahka najti. Radoljna, ki glasno bobneč, prihaja z glavnega pohorskega grebena in namaka prostrano, 480 m visoko Sentlovrenško polje, tvori tu — v Puščavi — v ozki soteski s svojo vijugasto zakrivljeno 6trugo naraven potok, ki je ravno toliko dolg in širok, da je na njem zadostno prostora za intpo-zantno. na močnem podzidku postavljeno romarsko cerkev Devica M. v Puščavi. Kakih sto korakov niže se baš tu izliva v Radoljno gorski potok Lam-prehčica tako. da tvori medvodje med obema potokoma nov potok neposredno severno od prvega. Ves drugi potok zavzema, odet s travnikom in porasel tudi deloma 6 posameznimi smrekami ter s sadnim drevjem, okrogel strm holmec, ki ga krasi na vrhu lična kapelica sv. Ane. Ob kapelici sede popotnik lahko pod dehtečo lipo na klopico, od koder se mu pokaže cela Puščava v vsej svoji idilni mikavosti. Pod seboj vidiš veličastni Marijin dom in veliko »Osnovno šolo« z dvema napisoma na levem bregu Radoljne. Soli nasproti, na desnem bregu potoka, kamor pelje širok, tudi za vozove pripraven most. te vabi tik nad strugo šumeče Radoljne gostilna llores z okusno verando, s prostornim senčnatim vrtom in kegljiščem, zraven pa novozidana depandanca. Okoli in okoli, na vse štiri vetrove, pa vidiš same 6trme holmcc, do vrha f>orasle s temnoze-lenimi gozdovi: eden se dviga tik za ljudsko šolo, drugi takoj za lioresovo gostilno, tretji nejMDsred-no za holmcem z Anino kapelico. Vsi trije pa so tako potisnjeni drug k drugemu, da imaš pred seboj pravo sotesko. Ta kotiček se imenuje Devica Marija v Puščavi oziroma Puščava. Z ostalim svetom je Puščava zvezana jx> glavni cesti, ki vodi ob Radoljni navzdol na postajo Sv. Lovrenc na Pohorju in ob potoku navzgor v trg istega imena, in pa po kolovozu, ki gre okoli holmca Jodl na Falo. Obiskovalec pohorske »Puščave« izstopi torej oa falskem ali šentlovrenškem kolodvoru. S Fale pelje pot mimo falske graščine v loku na desno na reber, dokler se na Jodlu (480 m) ne prevali proti Lamprehčici in Puščavi, prehajajoč v hladne, temne gozdove. Preden dospemo, preko-račivši Jodl, na 6Voj cilj, ugledamo na desni za- nimivo jx>kopališče, ki krog in krog obdano od gozdov, leži poševno, obrnjeno proti jugu tako, da ga sončni žarki ves dan obsevajo in da »uživajo« mrliči razgled na glavni hrbet Pohorja. Kmalu nato pridemo do potoka Lamprehčice mimo gostilne in trgovine čez holmec s kapelico sv. Ane v Puščavo. Ta pot ali izprehod, pozimi zelo pripraven za sankanje z Jodla proti rali ali proti Puščavi, ni nad 3 km dolg Cesto, ki nas p*elje s kolodvora sv. Lovrenc in Pohorja, pa lahko prehodiš v 20 minutah. Pot pelje tu vedno ob globoko zarezani, od deroče vode razjedeni strugi Radoljne, sprva jx>ložno skozi Rute z nekaj hišami in žagami, nato pa nekoliko strmo visoko nad drvečo Radoljno skozi takozvana romantična »Vrata« z lepim znamenjem na sivi skali in s krasnim piogledotn in kapelico sv Ane in na cerkev D. M. v Puščavi. Za turiste, ki so od tod namenjeni na Pohorje, v prvi vrsti na Klopni vrh, je dostop po tej cesti najkrajši. S ceste v Puščavi, odkoder povedeta turista tudi dve drugi markirani poti in Klopni vrh, je treba kreniti po mostu čez Radoljno mimo gostilne Kores po zelenem strmem holmcu navzgor skozi snirekovje do kmetije Witzman. Mimo naslednjih kmetij Mavčnik, Coče in Cehe vedno s krasnim razgledom na vse strani, na Pohorje, sv. Bolfenk. sv. Lovrenc, na Rdeči breg in zlasti na prej omenjeno jx)kopališče, se začne jx>t dvigati strmo po severni rebri na Klopni vrh do markirane poti, ki vodi tja s falskega kolodvora. Devica Marija v Puščavi sf>ada s sosednjim sv. Lovrencom med stare naselbine v tej pokrajini. Listine iz leta 1001 in 1101 imenujejo kraj Ra-dimlje ali Radmilje v »Gozdu« ali v »Puščavi«. To ime je izginilo. Ime »Radoljna« ali »Radovna« še spominja nanj. »Puščava« pa je ostala. V srednjem veku je bila naselbina last samostana St. Pavel v Labudski dolini na Koroškem, ki je tod naseljeval tudi nemške koloniste iz Bam-berga. Tako turistom, ki gredo na Klopni vrh ali se vračajo z njega, kakor nedeljskim izletnikom, pa tudi stalnim poletnim gostom bo Devica Marija v Puščavi vedno nudila mnogo užitka in razvedrila; še bolj pa bližnji 1rg 6v. Lovrenc na Pohorju Dr. Fran Mišič. ičrno jezero« na Pohorju Kje je Zaječar? Čudno vprašanje! Ta mi bo odgovoril, da je tam nekje na vzhodni meji naše države, drugi pa misli, da je pri Nišu. Prvi je približno pogodil, drugi pa tudi, če se oziramo na oddaljenost od Ljubljane, drugače pa ne, ker je vendar precej daleč od njega, kar 111 km po železnici proti jugu! Zakaj je treba to ugotoviti? Zato, ker iz nekega uradnega pisma in celo brzojavke spoznam, da nekaterim to ni jasno. Takim bi priporočil, da napravijo nekakšno >turnejoc, krožno potovanje — če seveda ni prehude »griže< v njihovih žepih — in sicer Belgrad— Prahovo po Donavi, nazaj pa po železnici iz Prahova skozi Niš nazaj v Belgrad. Videli bodo na tem potovanju marsikaj lepega in zanimivega. Na primer v Belgradu dva nova mostova, enega v Ze-munu in drugega v Pančevu. V Smederevn, poleg dobre kapljice »smederevca«, opaziš z ladje stare utrdbo despota Jurija Brankoviča iz. 15. stoletja. Tu je sedež naše dekanije. Naprej po Donavi so voziš skozi glasovita železna vrata in opaziš z lahkoto Trajanov napis. Parnik se ustavlja pri vsakem pristanišču, pa tudi na rumunski strani, pri Turn Severinu in Oršnri. Ta vožnja po Donavi jc res nekaj izredno čudovitega. Ko prideš v Prahovo, sc vrni po železnici v Belgrad. Ta pot je hitrejša, pa seveda ne tako prijetna kakor po vodi. Brez zanimivosti pa nikakor ni. Prva večja postaja je mesto Negotin v Krajini, kakor se navadno imenuje. Mesto je precej čedno z velikim lepim trgom (pijač mu pravijo domačini) pred veličastno pravoslavno cerkvijo in občinskim poslopjem. V bližini je srednja poljedelska šola Bukovo, kjer so tudi katoliški dijaki, med njimi tudi nekaj Slovencev. Po dveurni vožnji smo v Zaječaru. Tu jo sedež nove katoliške župnije, v kateri smo pa že od Kladova dalje. Cerkveno življenje se v Zaječaru vedno bolj razvija. Imamo tudi procesije za veliko noč in Tc- lovo. S pomočjo vojaštva, ki sc udeleži procesijo s častnimi vodi in godbo, prav dostojno proslavimo svoja dva največja praznika. Božji grob, nebo (bal-dahin), zastavo in drugo je bilo treba šele napraviti največ z domačimi močmi in materialom, da ni bilo predrago. Ni sicer nobenega bogastva in posebno krasote, a v teh razmerah gotovo veliko in hvalevredno. Življenje j>o veri res še ni j>ovseni vzorno, a kar naenkrat no moremo vsega preustro-jiti. Verniki hodijo mnogo Itolj k popoldanskemu blagoslovu ob nedeljah, pa tudi oh torkih na čast sv. Antonu Padovanskemu. Iz Zaječara pridemo z vlakom v pičli uri v Knjaicvae. To je tretje večjo mesto naše župnije. Blizu njega sta dva premogovnika: >l)obra Sreča« v vasi Vina in dve jiostaji dalje: Podvis in Tresi-baba. V obeh je dokaj Slovencev in Hrvatov. Odtod se vozimo skozi nešteto predorov kake tri uro in dospemo v Niš, ki je znamenito rojstno mesto cesarja Konstantina. Sedež je moravske banovine in drugih uradov. Niška župnija (katoliška) je ena najstarejših, saj bo obhajala letos ,r)0 letnico. S tramvajem se od tu lahko popelješ za štiri dinarje v pol uri v bližnje niško toplice. Srbija je dokaj obdarjena s toplicami. Blizu Zaječara so Oamzi grad, Soko banja in še druge toplice, od Niša dalje pa je glasovita Vrnjačka banja. Izstopiti je treba v Ntalačn, kjer se odcepi stranska proga na levo. Te toplice so posebno proti sladkorni bolezni, ki jo zelo olajšajo, če ne [K>f>olnoma ozdravijo. Od Stalača do Belgrada bi bilo še marsikaj omeniti. Posebno lepih krajev pa za Slovenca tu ni, ker smo preveč razvajeni radi svojih krasnih pokrajin; saj tu so večinoma le polja in vinogradi. S prestolnico Jugoslavije je naša krožna j>ot pri kraju. Res vredno je, da |o napravi vsak, kdor količkaj more; sj*>znal bo dobršen del naše državo O. F e r d o Zajec, r.-kat. župnik. V Dubrovniku in na Lokrumu »Kaj bi pa radi, gospodje?!« Matevž je miril: »Dovolj, dovolj... Vsekakor zanimiva rastlina. Gotovo je v njej izvor futuristične umetnosti.« V parku so rasle prave pomaranče Cvetele so. Oljka, raznovrstni bori, ciprese, oleandrov belih in rdečih kar aleje..., pušpanj, aloje, agave, razne palme ... tudi dateljeva, samo s kislim sadjem, ker je kljub južnemu soncu premalo vročine, da bi dozorelo. Razne kakteje so stale ob potih, kakor stražarji, ki drže špalir... Šipek je cvetel, ali kakor ga imenujejo po navadi: granatno jabolko. In rožmarina?... Kar v grmičevju, kakor pri nas brinja. Žive meje so iz njega po vsem parku, go6te visoke. Krasne veje, košate. Vzeli smo si Zdravko Gorenjec, kakršen je, jc nekaj časa molčal, potem pa rekel: >Zdi se mi, da smo kakor tisti pajek, ki jc spletel mreže pod stroj>om in gleda z njega ljudi, kako sede pri obedu. 1 Tujec, ki gleda Jadransko morje pri Dubrovniku in Dubrovnik, no ve, da gospoduje nad to mehkobo, ki ga obdaja furiozna sila. ki je posebnost krajev Črne gore in tega junaškega juga. Ko se jx>javi nevihta, zhesni Jadransko morje, kakor zahrbtna zver. Kadar zhesni, se potopi tudi Dalmacija v razbesnelost. Res pa je tudi Dubrovnik najsvetlejše mesto na jugu. Pravljičen, da rabim ta izraz, s svojimi citadelami, okroglimi forti nad morjem, parki, divjimi nasadi grozdja, niandeljevega drevja, kar 6 kolonami palm ... S svojimi, neumljivo v nebo se vihtečimi pia-tanami, je Dubrovnik umetniška slika ob Jadranskem morju. Krasen |e gotski jtortal frančiškanskega samostana. Zares lepe stavbe so znali zidati nekoč. * »Biti v Dubrovniku in ne obiskati Lokruma, jc, kakor bili v Splitu in ne obiskati Trogira ...« Kakšne dobre četrt ure od Dubrovnika se dviga iz morja Lokrum. Sloveč je; zanimiv po svojem zgodovinskem obeležju in tudi kot otok. Sonce na otoku je polno jasne vedrine, ki dobiva nad njim z njegovimi starimi oljkami in terasami palm temno svečanost stare legende. Lokrum je pragozd, ki diši deloma divje in razuzdano, deloma po cvetju, deloma po morju. In to moramo videti. Uslužni čolnarji in lastniki motorjev so nas obdali. Odločili smo se za motorni čoln, zakaj, čas je zlato, pravijo. Prijetno nas je zibal na morskih valovih. Za nami se je belil zid Dubrovnika in vse mesto se nam je zdelo kakor škatlica, spuščena na morje in pritrjena k obrežju. Čoln je prirtal ob majhnem pomolu. Stopili smo na otok in zavili po stezi h gradu. »Bil j« nekoč benediktinski samostan,« nam je pripovedoval ci-ceron.Sezidal ga je. kakor pripovedujejo, angleški kralj Rihard »z levjim srcem«. Ko se je 1192 vračal iz Palestine, ga je zalotil na morju vihar. V veliki stiski je obljubil, da na tistem mestu, kjer stopi njegova noga na kopno zemljo, sezida cerkev. Rešil se je na Lokrum. Izpolnil je obljubo in sezidal cerkev s samostanom ter ga izročil benediktincem. Dve stoletji pozneje, v decembru 1396, je bil le-ta zopet pribežališče kralja. Namreč ogrski kralj Sigmund, tisti, ki je postal češki kralj za plačilo za usluge proti husitom. V Pragi si je preganjal dolg čas s tem. da je dal postaviti na Sta-romestnem trgu velikansko morišče in nad mori-ščera v tretjem nadstropju je dal obesili vodjo upornih husitov, Jana Rohača, ki je prvi dvignil prapor proti njemu ter je dal še obglavljati druge češke velmože. Moral je bežati pred sultanom Bajazidom in se je ustavil na Lokrumu. Nadvojvoda Maksimilijan — poznejši nesrečni meksikan-ski cesar — jc odvzel menihom samostan in ga preuredil v grad. Še sedai je videti po sobah, da so bile nekoč celice. Zaradi krivične prilastitve Lokruma in samostana — pripoveduje legenda dalje — se je v habsburško rodbino naselila nesreča. Da odkupijo Habsburžani svoj težki greh, so vrnili samostan — sedaj grad — Cerkvi in dominikanci so se naselili tukaj. Sedaj, kaipada, je tu Dečji dom ministrstva za socialno politiko.« Iz gradu so se vsipali otroci. Bilo jih je nekaj okrog 100. Brez srajc, bosi, vsi zagoreli, veseli, živahni in njih pojav v tem pragozdu, v tem vrtu vsemogočih cvetic in rož in grmič;a, na tem zgodovinskem kraju, se nam je zdel kakor vstajajoče novo jutro, nova pomlad ... Ogledali smo si park. Divja pomaranča je drža. la v svojem naročju lepo rumeno sadje. Nismo ga mogli doseči, zakaj previsoko so bile veje, dasi smo se trudili, ne oziraje se na prepoved, da «e ne sme ničesar stresati. Hudirja, saj smo s severa, kjer rastejo kvečjemu hruške, nikakor pa ne pomaranče Limona je cvetela in z druge zelene citronove veje je že tudi ponujala svoj sad. Fige so se vzpenjale ob steni. Lavorika je zelenela vsa košata. Rožičevo drevo, razkoračeno in visoko, je kazalo svoj sad — kakor kak fižol v širokem stročju. Ob zidu je rastla moje velikosti, če ne več — gospa Marija ga je ocenila dva metra, dasi jaz ne merim toliko — ponosna kakteja. Mesnato, široko listje je bilo, kakor da so pritrjene semkaj lopate vodnega mlina. Zataknjeni listi drug v drugega, prešerno, kakor ima gorenjski fant zataknjeno gam-sovino za klobukom, je imel podobo v ilovico udob-ljenega človeka futuristične oblike. Stal je nepremično v tej nepremični obliki, kakor zakleto bitje, spremenjeno v kaktejo: *smo nekakšna nornglii-vost je gledala iz njega, kakor bi izpraševala: -Ali ne morete brati?« »Ne. So mi naočniki padli v vodo « Kako naj te opišem?... Ali te naj sploh opisujem? Ne. Tebe je treba videti. Ako hoče človek, da te jmzna takšnega, kakršen si v resnici, te mora videti. Ako je Kotor biser Dalmacije, si ti diamant. * Mesto je obdano s starim, a mogočnim zidov-Jem, in tista starina ni videti kakor zapuščena, nego samozavestna, gospodujoča, kljubujoča in je že vedno kakor prava pravcata trdnjava. Mesto ni veliko. Ali romantično je. posebno z morja gledano, kakor da je zidano na morskih valovih. Morje buta ob skale in zidovje, a odbija se brez-močno v nič, samo pene ostajajo. »Odkod ime Dubrovnik,« smo vprašali slučajnega »cicerona«, ki je bil z nami. Stisnil je ramena in rekel: >Bil je nekoč ves ta kraj brez imena. Prostrana dobrava je bila. Pa so prišli ribiči, jx>stavili ribiške hiše in lovili ribe. Tako pravijo. Za njimi pa patriciji, bogati ljudje in drugi junaki in začeli zidati trdnjave in velike hiše. Kupčevali so s sosednjimi mesti in naše ribe so šle v dober kup. Znane so bile ribe iz Dubrove (jx> slovensko dobrava), ker je pač ves kraj bil kakor dubrava (dobrava). In tako je iz Dubrave nastal Dubrovnik. Kako je točno vse, vprašajte pri frančiškanih. Stara pisma imajo in vse boste izvedeli.« Pa je rekla gospa Marija: »Saj je vseeno kako je bilo. Sedaj je Dubrovnik in prav lejx> mesto. Tisto pa naj le imajo frančiškani.« Zdravko jo je pogledal. Hotel je reči nekak-Bno zbadljivko, vsaj na ustih se mu je videlo. Pa jo je jx>žrl in samo prijx>mnil: »Prav imate, gospa Marija. Mi še nismo za starine. V bodočnost še gledamo in sedanjost uživamo.« Dubrovnik je bil od leta 1437 do 1437 republika. Če gleda človek Dubrovnik s kakšne višine, se zdi, kakor da je zidan na skali, iz samega morja strieči. Na vrhu trdnjavskega obzidja je pot, jx> kateri se lahko gre in celo z vozom pelje po vsem obzidju in se ogleduje mesto ter njegove znamenitosti in starine. Sjx>toma človek srečuje ječe. Strašen je jx>gled na tiste luknje, kjer je. nekoč ječalo toliko ljudi. In vstaja pred človekom doba, ko je človek človeka naravnost iz naslade trpinčil. V trdnjavi ob obzidju, ki je nekakšen grad, zidan ves iz rezanega kamna, je mnogo dvoran in dvoranic, sob in shramb. V ta grad-trdn.javo greš po ostrih kamenih stopnicah — na levi je globok prepad v morje — da je človeku, kakor bi delal plezalno turo kje na severni steni Triglava. Nekatere dvorane so brez strehe in ker je bil tisti večer nekakšen koncert v tem gradu - trdnjavi, smo si to ogledali. In ker je bilo premalo prostora, dasi so prostori obširni, smo tisti, ki smo prišli samo prepozno, bili odvedeni na vrh, kjer se konča zid in navadno jx>loži streha. Rob zidu je tako širok, da so tam stali stoli in smo sedli nanje in gledali v dvorano ter fioslušali koncert. kopanje PREPOVEDANO MLADI SLOVENEC M. K. Beta cesta Kam pa vodi bela cesta? Bela cesta vodi v svet. Tam je morje, je širina hrepenenje mladih let. •Mnogo jih je že zvabila kakor vešča iz noči, jim v tujini kri izpila. Zemlja kliče — in jih ni. V Argentini, na Vestfalskem in v Holandiji — povsod posejani so grobovi. V njih je pokopan naš rod. List za listom pada. pada. Bela cesta se smehlja ... Že za nas so izgubljeni kakor kamen sred morji Kam pa vodi bela cesta? Bela cesta vodi v svet. Včasih se po njej brez srečr vrača kdo — domov umret. Sestre in bratje iz tujine med nami Andrejčkovo pismo v tujino Andrejček je globoko vzdihnil. si obrisal solzo, ki mu je polzela po licu. pomočil pero v črnilo in začel pi=ati z velikimi, nerodnimi črkami: Dragi očka! Ko si odhajal v tujino, si me pobožal po glavi in tolažil: »Andrejček. ne jokaj! Bodi priden, moli zame in za rajno mamo ubogaj strica, pa se kmalu vrnem Potem si bova kupila hišico in zajčke in putke in še marsikaj. Hej. ali bova potem veselo živela!« Tako si rekel. očka. ko si odšel. še6t mesecev je kotnaj kar si odšel — meni pa je že hudo. joj, tako strašno hudo. da Ti ne morem popisati Saj sem priden, saj molim za ranjko mamo. sai ubogam strica, pa vse nič ne pomaga. Veš. stric je čuden mož. Kar na lepem se spomni in me napodi s steklenico po žganje. Po tem pa vrže sekiro in žago v kot in pije tri dni skupaj za denar, ki mu ga pošiljaš zame. in grdo preklinja in razsaja. Kar napravim, mu ni všeč. In se večkrat tudi razjezi, hudo razjezi. In vzame v roko pas in me pretepe, joj. očka. tako neusmiljeno pretepe, da kričim od bolečin in bi najraje umrl .. In sem večkrat tudi lačen. Še suhega kruha ml včasih ne privošči... Ti si bil pa tako dober z menoj. Vsako soboto si mi kaj lepega prinesel, ko si se vrni! od dela domov. In si ostal potem ves večer in šc drugi dan pri meni. ln nikoli me nisi napodil s steklenico po žganje. Veš. tam v /ga-njarni so tako strašno grdi in divji možje, da me je kar sirsh. kadar moram tja Očka. pošlji koga semkaj da me odjieljc k Tebi Tukai ne moreni več živeti. Nikar nc pozabi še Ti name. ko nimam nikogar drugega več na svetu! Te gorko pozdravlja Tvoj žalostni in nesrečni Andrejček. Andrejček je glasno zajokal. Zasmilil se je sam sebi Po em pa je skozi vso žalost in solze 6vetlo zasanjal. Hej, prav gotovo bo očka uslišal njegovo j-rošnjo. prav gotovo jo bo! Saj ga Andrejček do bro pozna ;n ve kako ie dobrega srca. Zasanjal je Andrejček in sam ni vedel ne kdaj nc kako mu je začelo glava lezli čedalje niže k mizi. Ves i ruden od gorja in prečute noči je slednjič pokojno zaspal — — — In se ie še to uro do kraja uresničilo vse kakor v čudežni pravljici. Tiho |>rav tiho so »e odprla vrata. Tiho. prav tiho -e mu je nekdo priplazil za hrbet in mu položil dvoj toplih žuljavih dlani na oči. Hej. Andrejček. ugani, kdo je prišel!« In ie Andrejček kar koj spoznal glas in veselo vzkliknil: STRIC KOV KOTIČEK Dragi Kotičkov striček! — Ne moreš 6i misliti, kako daleč, daleč sem od Tebe. Vem. da si radoveden za'o Ti povem, v Mladinskem domu dravske banovine v Kaštel Stafiliču pri Splitu sem. Veš, tukaj je kolonija deklic in sem ludi jaz med njimi. Imamo pa zelo strog dnevni red. Ze pred 7. uro zjutraj se prične čebljanje, ki utihne na žvižg piščalke gospodične prelekte. -Najprej naredimo križ potem pa se grcnio hitro umivat. Kmalu se začne pri mizi cmokanje; 121 žlic šklo-pota po skodelicah. Komaj čakamo dovoljenja, da smemo odili k morju. Najlepše sc nam zdi kopanje. Tikrat dobimo v noge polno bodic morskega ježka. S'rasno smo »zacarlane« zalo sc jokamo, ko nam častile sestre in g<;s|iodične prelekte s ši-vanko ruvajo bodice i/ nog. Tudi Tebi. Kotičkov striček. bi privoščila en dan počitnic na morju, ker jc zare- lepo Pa da bi s|K>ztial še Ti morskega ježka! Posebno !c|io nam je pa zalo. ker dobimo v-ega dovolj, saj gospa voditeljica in go-sjKHlične prelek'e zelo skrbijo za nas Se Tebi se lahko sline cedijo! Ravno danes »e mi je pripetila nesreča Re diteljica sem zato moram nositi jedi na mizo Nesla sem poln krožnik juhe. Neka deklica je držalu glavo prav »štorasto« in jc dregnila z njo ob krožnik. Seveda se mi je niha polila P" roki. Tako strašno me je zajieklo. da sem izmislila krožnik in juha se jc ra/lila še po mizi. Tako in še drugače ga lomimo kar po vrsti. Po kosilu počivamo potem pa sjiet v morje Malica, ki jo dobivamo po kopanju se prav dobro prileže izčrjianiin želodčkom Tudi jirostrano dvorišče ne ostane prazno. Ves ta /iv/av se po okusni malici žoga in skače čez vrvi. Na naše igre Te pa prav nič ne vabim, dragi striček. Bojim se. da bi prišel brez nosa in brez nog nazaj, če bi skakal kakor me. Po večerji pa ob spremljevanju gosli zapo jemo. da se razlega daleč naokoli Stailičani nas kar občudujejo. Nato se zahvalimo ljubemu Bogu za lepe dni. molimo še desetko rožnega venca za naše dobrotnike in sladko zaspimo. Zdaj pa Te prosim, da bi mi prav kmalu kaj odpisal Veš, malo «e mi tudi ob sončnem Jadranu loži po domu. Piši mi prav kmalu v Dalmacijo, ker ostanemo «amo do septembra tu! Prav e|io Te pozdravlja Jožica I a n č i č učenka !!I razr. v. ljudske šole, Krčcvina pri Ma (J rodni (lom, o hiie očrlove »Ireha li! Si romaliH n grud in popotniku <• dalji uteha I i golob izpod tir itn trrjtrčr nazaj, kreih-nenje mu j» pokazalo i pni i kraj; kuj lanlovl.a r /Minem poletji ilr/trti ue mnret A« gne»lo tpomin jo nrtt c« morje, rut gore, (O. ZliPHnčIč) Kakor gotovo že veste, prijatelji mladi, posve tirno en dan v letu bratom in sestram v tujini. Domovina jim ni mogla dati dovolj kruha, pa so odšli — nekateri s krvavečim srcem, drugi z veselo pe-| stnijo na nstnih — iskat sreče drugam. Na vse j strani svela so se razkropili. jX3vsoo so že |>osejani njihovi grobovi: V Ameriki. Kanadi. Franciji. Bel-I giji. Holandiji. Nemčiji. Avstriji. Egijilu. Palestini, i na Kitajskem Japonskem in celo v daljni Avstraliji Marsikomu ie tujina res dala kruha in celo bogastva. v zameno za vse to pa mu je iztrgala iz srca ljubezen do rodne grude, materno besedo in vero naših dedov. Sladka pesem domačih gozdov in poljan je v niih izzvenela za vekomaj . Mnogi pa se ostali domovini zvesti. Ljubczeu do zemlje, kjer jim je tekla zibelka, je bila v njih j močnejša od vabljivega in varljivega blišča tujine. Počasi pa bi se nam odtujili tudi ti. če bi s pre-križanimi rokami gledali, kako slovenska beseda v n:ih kopni, kako jim tujina nije kri. En milijon tri sto tisoč Slovencev živi danes onstran meja naše domovine, če prištejemo k skupnemu številu izseliencev tudi PO.COO Slovencev na Koroškem in MV1000 Slovencev na Primorskem. Prijatelji mladi zamis'ite se nad lemi številkami! Ko boste dorasli, podprite še vi z vso vnemo delo Družbe sv. Ralaela. ki jc posvetila vso svojo skrb našim izseljencem v tujini. Letos praznuje 10 letnico svojega človekoljubnega dela. To svojo 10 letnico bo danes najslovesnejše praznovala na Brezjah kamor se pripelje tudi okoli 800 naših ljudi iz Nemčije Francije. Holandije in od drugod. Domovino bo jiozdravila mala Slovenka iz Francije z lepo deklrmacijo. Vi vsi. ki ne boste mogli pohiteti na Brezje da bi tej mladi Slovenki in še dugim zavednim slovenskim deklicam in dečkom iz tujine prijateljsko stisnili roko. pa bodite vsaj v mislih pri njih in napravite v sebi trden sklep, da jih ne boste pozabili nikdar. V ta namen bo Mladi Slovenec« uvtdel dopisovanje med vami. ki živite v domovini in med otroci slovenskih slaršev, ki živijo raztreseni po vseh krajih sveta. Majhen je slovenski narod — a umreti ne sme! Mi — Slovenci mladi Po širokem morju majhen čolnič |*Iava, z njim valovje 6e besneče poigrava. Čolnič ta — slovenski dom je in brodarji v njem — Slovenci, ki borijo se z viharji. Vsak trenutek na čereh se čoln razbije ali čezenj 6e tujine val razlije... Mar se bo čolnič razbil ob luji skali? Mar ne bo približal varno se obali? — Mi Slovenci mladi 6e viharjev ne bojimo! S|>lavajmo v pomoč brodarjem — čoln rešimo! Marija Brenčič. Mlada Slovenka V zibki lipovi je mati me zibala in platnene mi plenice je šivala. Dom moj travnik jc, poljana, vrt jn bosta — in zato je moja pesem V6a preprosta. Veter in vihar ini poje čez vrhove, vir planiski mi šepeče pesmi nove: poje slavospev slovenski domovini — in z njegovim 6e moj skromn spev zeaini. Najsvetejši dar prejela sem iz neba: Bog mi dal ie 6vojo pesem — več ni treba! Marija Brenčič. Beli polobčhi iz fufine Vaša pisemca so morala preromati dolgo pot. da so kol beli golobčki poiskala in našla domovino. Cez hribe in doline in široko morje so romala, zdaj pa varno ležijo pred menoj na mizi, da se odpočijejo od dogega. na|x>rnega potovanja. In jaz slonim nad njimi in toplo mi je pri srcu, ko takole premišljujem, kakšno čudovito moč ima v sebi ena sama beseda: DOMOVINA. Kdor odnese košček njene lepot s seboj v tujino, je ne jjozabi nikdar. Kakor se sončna roža obrača za soncem, tako 6e vračajo sjKimiiii ija. kjer toplo diha domača gruda, kjer žuborijo domači •studenci, kjer šumijo gozdovi svojo neskončno jieseni iz roda v rod. Iskreno pozdravljeni! Kotičkov striček To je možatost! M a ti : »Janezek, povej po pravici, ali si bil v šoli tepen ali ne?« Janezek: »Kar se za mojim hrbtom godi, meni nič mar!« Umazani prsti. Mati: 'Janko, z umazanimi prsti ne smeš igrati na klavir!« JaJuko: »Veš, mama, saj pritiskam samo črne tipke.« Opravičilo. Mati krega Jožka: >Le kako si mogel reči stricu, da jc uounicu? Takoj pojdi k njemu in so mu opraviči!« Jožek gre k stricu in reče: >Ljubi striček, oprosti mi, da si neumen!« V šoli. Učitelj: »No. Janezek, ali veš, zakaj moramo stare ljudi spoštovati?« Janezek: »Vem, gospod učitelj. Zato, ker bi nas drugače nabunkali!« »To si ti, očka. to si ti!« Očetu je zažarel obraz. Ljubeče je privil An drejčka na srce in mu rekel: Revček, zdaj je konec tvojega trpljenja. Vrnil sem sc iz tujine — šc danes si kupiva hišico in zajčke in putke .. Vstani in pojdi z menoj!« Andrejček je planil pokoncu, odprl oči — iu se predramil. . In je ves tresoč 6e od groze videl: nad njegovim pismom se jc sklanjal zabuhli obraz pijanega strica in ga bral Hudobno je mežikal s sivimi očmi in grozeče renčal... riboni (zdai v Kaštel Staliliču). Draga Jožica! — lako prijetno iznenaden sem bil, ko sem Tvoje pismo prejel, da sem si danes privoščil pipo tobaka več kot navadno. To je namreč prvo pismo iz tamkajšnjega kraja, zato je to že kar majhen praznik zame in moj količek. Na vso moč in še malo me veseli, da se vam tako imenitno godi. Ni še dolgo od tega. kar se je nekdo vpričo mene širokoustil. da se v tem bano-vinskein mladinskem donm otroci hudo dolgočasijo i ti sploh — da 60 drugi« mladinski domovi nekaj čisto drugega! Sem kar koj uganil, kam pes taco moli. pa sc mi je zdelo škoda jezik brusiti. Samo eno v|irašanje sem inu zastavil: »Kdo vam je pa lo natvezil?« Io vprašanje ga jc spravilo v takšno ljulo zadrego, da mu jc kar sapa pošla in jc brez sa|ie odšel in nc vem. kaj bo revež zdaj brez sa|>c počel. lako le|X) si nam opisala življenje v mladinskem donm. da sc jc šc meni sto/ilo po njem. Škoda, škoda, da spadam /c med starine, siccr bi si ludi jaz želel vsako jutro šklopotati z žlicami in cmakati z usti in bili žogo in skakati čez vrv! Kar milo sc mi slori, čc pomislim, da jc meni vse io enkrat za vselej odklenkalo. Zdaj mi samo še edini las na glavi in preljuba pipica delata druščino ... Neka; mi jc v Tvojem pismu posebno všeč: da mi kar odkrilo |x>veš. kaj bi doživel, čc bi vas pri šel obiska' Drugi ini obetajo zlate gradove in |>olne kotle zabeljenih žgancev. l i mi pa celo svetuješ, naj nikar ne pridem, ker bom sicer ob nos in oh noge. Brez nosa biti |e hudo posebno pozimi, ko ii niti skromnega nahoda ne bi mogel več jirivo-ščiti; še hujše pa je biti brez nog! To predobro vedo tisti, ki so noge v svetovni vojni izgubili. Nekaj časa so jih slavili kot junake in še železno medaljo so jim pripeli na junaške prsi. potem pa so počasi pozabili nanje. In so zdaj ti junaki - na vadni berači (nekateri jim pravijo tudi invalidi«) in se samo grenko nasmehnejo ali pa te divje pogledajo če začneš govoriti o hvnležnosii domovine Jaz pa niti železne medalje ne bi dobil, če bi no* in noge izgubil med vami. zalo bo res najpametnejše da ostanem doma pri svojem edinem lasu in preljubi mi pipici. Da bi vam bilo prav do konca jiočitiiie tako lejio. kol vam ie zdaj želi Tebi in vsem Tvojim prijateljicam — Kotičkov striček. Dragi striček' Danes TI pa pišem jaz, najmlajša v Tvojem košu. Stara sem ie 3 inceccc. »Torej lako si me hotel očrniti, 6emc zanikrnol Na, da boš pomnil, kdaj...!« Skrčil je pest in udaril. Andrejček je presunljivo kriknil, zakrilil z rokami in se zgrudil na tla. Samo to je še videl skozi polpriprte veke: kako dvoje črnih, umazanih rok trga njegovo. 6 solzami obli to pismo, na drobne kose. Kakor da mu trgajo živo srce iz pr6, mu je bilo ... Sladka pesem daljin je umrla. Daleč od njega jc bil oče, daleč, tako neizmerno daleč od njega je bila tujina. Vsa mrzla in sovražna mu je dehnila v obraz. Cisto majhna sem še. vendar znam že mnogo, kar zna le malokatcri otrok v mojih letih. Na uho Ti povem, da znam jokati in sicer prav lejx>: u v-e ... Tudi smejem se naglas. Jeziček znam-prav pošteno pokazati Zanimam se za marsikaj, posebno, kadar se peljem na sprehod. Na vse 6trani gledani, da bi čim več novega videla. Mamico in očka tudi že poznam, ker se vedno smejeta, kadar sta pri meni. Brcati, z rokami dirigirati (kadar igra radio), ki-hati, kašljati sem se ludi že naučila. Tudi oči znam zavijati. Veš. striček. moje oči so žive — sam sijaj in blesk je v njih. tako pravi vsak. kdor me vidi. Ce ne verjameš, pa poglej druge dojenčke in 6po znal boš razliko Veš, striček. vsako nedeljo prebiramo z mamico Tvoi slavni količek, kje bi zagledali kakšno |icsiiiico ali povesi o Metki — toda zaman. Ce bi me videl, bi lahko marsikaj napisal o meni; če žc drugega nič. vsaj to. da znam žc kravi« pasli in mamici nagajati. Povabim Te, da me enkrat obiščeš, če nisi |K>-zabil pot i do naše hiše. Ce Ti je pot predolga, poskoči na cestno železnico in kar koj me boš zagledal v prijetni košarici. Za pozdrav Ti bom jx>-kazala jeziček, saj gotovo ne boš zameril. Vem, da si truden, ker imaš dela čez glavo, a vseeno pridi k mem nninesto d,i žrtvuješ vse lepe dni za pisarjenje. Torej iinsvidcnje v količku ali v košarici! Tvoja — Metka Oerbic. učenka nobenega razreda v Ljubljani. Draga Metka! — Ko sem Tvoje pismo prejel, sem si navdušeno zavihal košate brke in udaril s pestjo |io mizi, da jc odskočila do stropa in je vsa tiskarna planila pokoncu in izpraševala: »Za božji svet kaj pa sc je zgodilo? Ali so j>rišli lurki v deželo?« Jaz pa sem si z rokami mogočno |iodprl boke. se |ionosno vzravnal kot |>c-lelin na ograji in slovesno zagrmel: »Kaj se je zgodilo? me vprašujete. Hoja hej ali živite na luni, da še ne veslc? Velikanske reči so se zgodile vam rečem, velikanske reči!« »Kakšne vendar? Tak povej, no!« so nepotr-nežljivo šilih vame. posebno ženske, kakoijak ki hočejo vsako stvar vedeti debelo uro prej preden se je sploh zgodila. Kakor čebele v panju so brenčale in sitnarile okoli mene: »Povej! Povej!« Svečano sem se odkašljal. si še enkrat navdu šeno zavihal košate brke, potlej pa sem začel: »Zgodilo se jc, dragi moji iu drage moje zgodilo ee is v letu Gospodovem 1937. da »mo tudi Pastir s kačo v želodcu Trinajstlefni pastir Dragotin Vukič je te dni doživel nekaj nenavadnega. Na pašniku pri Bosanski Kostajnici je ležal v travi in spal. Med 6panjem se je nenadoma priplazila do njega kača in mu zlezla skozi odprta usta v želodec Deček ni čutil ničesar. Ko se je prebudil, je šel domov. Cez nekaj časa ga je začelo v želodcu na vso moč tiščati. Poklicali so zdravnika, ki je dognal, da ima deček kačo v želodcu. Zapisal mu je zdravila, ki naj bi pregnala kačo iz njega. Tako piše neki hrvatski liet. Ce je pa zgodbica resnična, ne vemo. „Ravbarje in žandarje" so se šli Tudi pri igri bi morali biti otroci previdni, ti^ cer jih utegne doleteti nesreča, kakršna je doletela pet otrok v vasi Travec pri Varaždinu. Otroci so se igrali »ravbarje in žandarje«. Zlezli so v neko jamo in začeli kopati rove. Nekaj časa je šlo vse po sreči, nenadoma pa se je zemlja nad njimi sesula in pokopala pet otrok. Kako so se drugi otroci prestrašili, ko so to videli, si lahko mislite. Hitro so stekli v vas in povedali ljudem, kaj se je zgodilo. Vaščani so se oborožili z lopatami in z drugim orodjem ter odhiteli na kraj nesreče. Posrečilo se jim je, da so otroke izkopali. Štirje so bili še živi, eden pa se je pod zemljo zadušil. Vse tožbe in vse solze užaloščenih staršev ga niso mogle več priklicati v življenje. Kako pravimo in kako bi bilo v resnici „Pošleno ga je namazal Francek je bil hudo poreden. Oče je vzel v roko šibo in ga našeškal po zadnji plati, da sc jc kar kadilo. Sosedov Janezek je to videl in škodoželjno rekel: »Pošteno ga je namazal!« Kako smešno bi bilo, če bi oče Francka v resnici namazal, nam kaže risba, ki jo je naslikal — Bog ve kdo! (Mladi risar 6e je pozabil podpisati na hrbet 6like.) , Slovenci nazadnje dobili, kar smo toliko časa zastonj pričakovali...« Napravi! sem majhen odmor, živo |iogleda! okoli sebe, potegnil pisan robec iz žepa, vtaknil vanj 6voj častitljivi nos in veličastno zatrobil: trara! trara! »No, kaj smo dobili?« so spet začeli vsevprek izpraševati. ko je moja trobenta utihnila. »Nemara novo bolnišnico? Ali novo železniško po6tajo?« »Kaj še!« sem zamahnil z roko in nadaljeval s povzdignjenim glasom: »Dobili 6mo mnogo, mnogo več: čudežnega otroka!« »E-ja?« so 6e zavzeli in me'tako debelo pogledali, kakor da 6cm jim naznanil najneveriet-nejšo vest tega sveta. »Tako je!« sem potrdil z gromkim glasom in visoko dvignit svoj kazalec. »Čudežnega otroka smo dobili! Ce nc verjamete, sc prepričajte!« In sem jim prebral Tvoje pisemoc in so me kar požirali z ocnii in so nazadnje (ako gromovito za ploskali, da se jc tiskarna vdrugič stresla in jc bil naravnost čudež, da se ni podrla od vrha do (al Živel naš čudežni olrok!« so tulili vsevprek in jaz sem tulil z njimi in bi tulil še zdaj, če ne bi bil od tuljenja že ves liripav. Res niso mačkine solze, ni imojdevet, če takle majhen narod, kot smo mi (nekateri cclo trdijo, da nismo narod, aumak kdo um bo verjel!) - dobi kar takole na lepem čudežnega otroka In ta čudežni otrok si' Ti — gotovo si to že uganila sama. Da znaš jeziček kazati in se smejati in prepevat, tisto piele|X> petetneo, ki sc začne in konča z u v-e«, še m takšna nedosegljiva umetnost; toda da znaš z rokami dirigirati, kadar igra radio in kravice pasti In moj količek brati — to so pa reči, pred katerimi mora imeti vsak človek neznansko spoštovanje. Zdaj se lahko ponosno polrkamo na prsi in se pobaliamo. da tudi mi nismo kar tako. kot nekateri mislijo. Čudežni otroci nam nc rastejo kakor gobe po dežju. Celo v Ameriki jih Imajo ako malo, čeprav jih iščejo z gorečo svečo pri belem dnevu. Zadnjega čudežnega olroka so izvohali pred letom dni in so ga razbobnall po svetu kot sedmo čudo sveta. Ta njihov čudežni olrok je star šele tri lela, pa zna že imenitno igrati na glavnik. Ampak kaj je to v primeri s Teboj, prosim Te? Nič! Cisto nič! TI si stara komaj 3 mesece, pa znaš dirigirati — to je nekaj, to! Naj se drugi čudežni otroci kar skrijejo pred Teboj. Ti si prekosila vse in zaslužiš, da raztrobimo Tvojo slavo po vesoljnem kotičku in Ti zakličemo iz glebin navdušenih grl: živela naša Metka! — Kotičkov striček »Moj otrok se tako uči!** ^jfffvem šolskem polletju prihaja "prav malo očetov in mater v šolo, zlasti pa ni onm7 ki "pridejo šele proti koncu šol. leta, rekoč: »Moj otrok se tako težko uči. Popoldne sploh nc sme iz sobe, zmeraj se mora učiti in več je tepen ko sit. A vse nič ne zaleže, tako težko mu gre vse v glavo!« Ravnanje takih 6taršev izpričuje popolnoma napačno pojmovanje njih otrok in vzgoje in izobrazbe. In ker je takih staršev kaj veliko, naj tu povemo nekaj tozadevnih besed. Zmožnosti, ki počivajo v otroku, so neskončno različne. Ce nc uspeva v šoli. nikar ne recimo, da je tepec, da je lenoba in zabit. Mogoče 6pada otrok k ouim, ki sc počasi ali pozno razvijajo, mogoče so njegove zmožnosti take, da niso vprav za šolo, mogoče je kje kaka vrzel, ki se radi nje spet in spet vse zruši, karkoli s trudom postavi; mogoče je pa resnično slabo darovit, je kam drugam usmerjen; mogoče pa je tudi zares len. Treba se je pogovoriti 6 šolo, potrebno je tudi, da se malo preišče zgodovina družine, sorodnikov, zmes krvi, dasi je to težavna zadeva. Na vsak način pa je ravnanje staršev, kakor je zgoraj omenjeno, od začetka do konca napak. Otrokova glava vendar ni posoda, kamor hi kdo vlival učenost! Izobrazba in učenje jc nekaj, kar moremo najlej>še primerjati s poljedelstvom. Da njiva obrodi, je odvisno od kakovosti zemlje, od obdelovanja njive in od kakovosti setve, slednjič pa tudi od blagoslova božjega. Z ukazi in »drdra-njem«, vlivanjem v možgane in raznimi tepeži in stradeži se tu ne da do6ti ali pa nič doseči! Na V6ak način je popolnoma zgrešeno, da otroku vza memo svobodo, da ga prisilimo k delu, dokler ne omaga in ga še tepemo. Tu je treba reči le: Ubogi otroci! Starši sami pa bodo doživeli prav ža lo6tne 6adove. Ali more cvesti rastlina, če jo deneš v temno kamro? Mladina jc potrebna zraka in luči, sonca in gibanja, svobode in veselja. Otrokova sila se inora spe*, in spet razmahnili, odpočili in osvežiti, sicer usahne in zakrkne. Bodi da se otrok še lako težko in slabo uči, — da je na soncu in da se razmahne v svežem zraku — to je njegova 6veta pravica! Otrok pa, ki je prisiljen, da čepi v sobi, izgubi tudi druge zmožnosti, saj ga železna di-scijjlina povsem zaduši. Saj je čudno slišati, a je vendarle res, da marsikateri otrok radi preobilnega dela, radi če-penja v sobi in radi večnih ukazov, ne ostane zdrav in začne tudi njegov značaj bolehati. Tudi najboljši stroj nc more neprestano teči in proizvajati. Pa naj bi razvijajoči se človek prenesel tak napor? 'Kako pa naj drugače dosežemo, da bo otrok česa sposoben, da bo kak človek sploh česa zmožen? Sleherno delo mora biti izvršeno s svežostjo in čilostjo. Človeške moči pa so omejene in če je preveč napora, je tudi utrujenost tu in delo je pomanjkljivo ali pa sploh ne more biti izvršeno. Dalje je treba tudi volje in ljubezni za sleherno duševno delo. Kar otroka zanima, kar rad dela, tisto je naravnost sijajno narejeno. Da bi pa nasilje in grožnja in celo palica mogli porajati voljo iu ljubezen do dela, — t?ga pač nc more nihče trdili. Konec modrosti je torej ta, da bo sleherni otrok tisto stvar najboljše izvršil, kar bo storil spočit, voljan in iz ljubezni. Res je, da to navodilo še ne obsega vsega v tem pisanem življenju. Koliko drugačnih ovir in prilik imamo še na svetu! Marsikaj se bo razjasnilo, če otroka opazuješ in 6e pogovoriš z njim. Mogoče ga obdaja kak železen kolobar stvari, ki jih ne doume in tak obroč je treba razbiti. Mogoče otrok ni zdrav ali se pravilno ne razvija? Tedaj mu je treba okrepčila, pašnje, zdravljenja. Ali pa, če je nagnjen k lenobi, kar pa skoraj noben zdrav otrok ni, mu jc treba venomer prigovarjali in razlagati, da je vsak človek dolžan delati. In slednjič, čc nc zaleže nc lo uc ono: potn>eti je treba z otrokom, zadovoljili se z majhnimi uspehi! Zivljc- Nehaj o pletenju Ce težko pleteš rokave, slori takole: hrbet in sprednji del sesij in naberi na vsaki 6lrani na ramnega šiva 10 jientelj tla pletilko. Za vsako vrsto vzemi novo |>entljo. Rokav se bo poleni kar lejio prilegal. — Ali pa pleti rokava naenkrat z dvema klobčičema. — (Glej sliko!) Ledena kava Močno kuhano kavo osladiš in primešaš veliko smetane; nato jo postaviš na led. Ne smeš l>a dati koščkov ledu v kavol — To popolnoma pokvari okus. Preden daš kavo na mizo, daj na vrh še žličko umetene smetane! 1 najnovejše / r •)lWVTV' S 1 MODNE l GUv**' S 1 TKANINE ^ 1 MANUFAKTURA 1 Ti bodo pa še doma ostali in se igrali, ko bodo drugi šli že v šolo Naša kuha Turška paradižnikova solata. Kilogram paradižnikov olupiš, iztrebiš pečke in razrežeš na kocke in dodaš 6oli, popra in li-monovega soka in daš na led. Nato skuhaš četrt kg riža in ga daš na hladno. — Ko se shladi, ga po mešaš s 50 g razsekljanimi paprikovimi stroki. V>e začiniš z oljem in z jesihom in spet daš na hladno. Nazadnje vzanieš paradižnike in jim primešaš kako navadno majonezo (n. pr. olje z rumenjaki) in jih nagrmadiš na sredo steklene sklede. Paradižnike obložiš z riženi in daš prav hladne na mizo. Paradižnikova kaša. Dva in pol kg zrelih paradižnikov razsekljaš in kuhaš v njih 6oku do mehkega. Potem jih skozi sito pretlačiš, daš goščo v plitvo ponev in naj se vse tako dolgo kuha, da je kaša prav gosta; med kuho ves ča6 mešaj. Čudoviti cvet kakteje Paradižniki na angleški način. Srednje debele paradižnike olupiš in razpoloviš, iztrebiš jih in daš vanje tale nadev: '10 g presnega masla in 40 g moke na ognju zamešaš in dodajaš: 100 g nastrganega 6ira in 3 rumenjake in vse na ognju premešaš. Nalo dodaš jiaprikc in soli iu še sneg .'! beljakov. To daš v paradižnike, jih potreses s sirom in jrcčeš v srednje vroči pc-čici. Jed je za k mesu ali pa jc tudi samostojna. Mešano sadje SegtevaŠ 20 min. pri vročini 80 stopinj: sladke, črne češnje, jagode in ribez in — če hočeš - še maline, daj v plasteh v kozarce, tako da so češnje na dnu in na vrhu. Vrh tega daš 450 g raztoplje-i nega sladkorja na 1 1 vode, a le do jvolovice kozarca, ker imajo jagode same zadosti soka. Od črnih češenj je sok lepo rdeč in ostanejo tudi jagode lepo rdeče. To sadje je za jioletje zdravo, hladilno in okusno, jako primerno otrokom in bolnikom, a shraniti ga moreš tudi za pozimi, ko je lako sadje pač najboljša slaščica v družini. Ponesrečeni akrobati sredi morja kličejo (SOS) na pomoč! Tako si pridobim moža? (Nasveti preizkušene zakonske žene.) Čeprav služiš svojo plačo, vendar jo izroči možu. Skupno bosta potem uredila stroške in prejemke. Kadar pride mož domov slabe volje, skušaj ga razveseliti in mu hitro pripravi kaj dobrega za »pod zob«. Če pride domov dobre volje, ne drži se kislo, kot bi ves jesih popila. Če ga vidiš v pogovoru s prijateljem, ne nadleguj ga in ne moti njiju razgovora. Če te povabi s seboj — ne odreci mu — pojdil Če ti prinese še tako malenkost, sprejmi jp. kot bi ti podaril veliko dragocenost. Pomni: Ničesar nc odbija moža bolj, kot če ti prinese kako darilo, ti pa najdeš na istem sto in 6to napak! Kadar mož otroka kaznuje — ti molči! Prva pri delu; zadnja pri jelu! Ne posebkuj! Če jedi zmanjkuje — naj jo zmanjka zate. No govori vedno: »Nimam tega pa tega.« Mož in otroci so pred teboj; ti prideš s svojimi želiimi i in potrebami zacboa na vrsto. Ne poznam moža, ki bi mu bilo všeč, če žena j kadi, ali če se lepotiči. Ne jezikuj vedno, Pomni: ženo največkrat je-■ zik tepe! Na raznašaj moževih slabih, pa tudi ne dobrih lastnosti. Najteže pa je tedaj, če pride mož vinjen do-! mov. Le eno ti svetujem: »Molči! Molči! Molči!« Na tihem se spomni: »Kdor se poroči, se v križe j položi« in le prava krščanska žena je močna tako, ' da zna te križe junaško prenašati. (Albina Z.) Sola trka že na vrata! Deške »rajce, ki postanejo prekratke, ti dajo prav ljubke bluze in krilce za malo sestrico. Srajco skrajšaš do |»ri|>ravne dolžine. Ce so rokavi raztrgani. jih odrežeš in na novo obrobi*. Ce so «r«j«r bele, jim dokvačkaš pisan ovratnik in prišiješ gum bc istih barv Pazi na snago pri vkuhavanju Ko vkuhavaš. pazi še posebej na snago, sicer sc ti živila ne bodo ohranila čez zimo, ampak bo kmalu videti plesnobo. Glivice plesni 6o namreč povsod — v zraku, ,v sadežih, na posodah in v kozarcih. Najprej moraš dotične sadeže prav dobro oprati v čisti vodi in jih nato še zavarovati s kakimi dodatki (kemičnimi, na pr. s salicilom). Kozarce, steklenice Ln lonce osnažiš s 6odo in jih dobro izplakneš: najprej v mrzli, nato v mlačni in slednjič v prav vroči vodi. Nalo jih povezneš na snažno podlago, na primer na štedilnik ali mizo. Ko je kaka posoda napolnjena, moraš rob s čisto krpo dobro obrisati; najbolje storiš, če krpo pomočiš v vinski cvet (alkohol). Steklenice za-preš z očiščenim zamaškom in čezenj pritrdiš z gumijevim trakom še celofan. Velike posode jk>-kriješ s pergamentom, ki ga moraš prej vtakniti v vrelo vodo. — Plesen 6e razvija samo v vlagi in toploti; Zatorej hrani vkuliane sadeže na Tilad-nem, suhem prostoru! Svetujem ti: da se kai ne pokvari! Čeprav še tako skrbno jjreračuuamo, da pravilno skuhamo, tako da ne bo ničesar ostalo, pa je vendar zdaj pa zdaj kaka jed, ki jo moramo shraniti, ker je škoda, da bi jo vrgli proč. Shraniti jedila v mestu in poleti je pa težko, če nimaš nobenih takih priprav. Poglejmo pa navzlic temu, kako bi se ta plat kuhe dala urediti. Dosti ti pomaga prepih, ki ga moreš izrabiti ponoči in tudi podnevi. Prepih ohlaja predmete, a ludi preganja muhe. Postavi ostanke jedil, ki jih prej dobro pokriješ, na prepih, da sc dodobra ohladijo, preden jih spraviš v shrambo! Tako so odstranjene vsakršne nevarnosti, da bi so jedila pokvarila. Imamo živila, ki se izredno rada pokvarijo. Sem spadajo jjredvsem gobe in ribe. Od gob in rib sploh ne bi smelo ničesar ostati, a čc se vendar lo primeri, pa daš ostanke v jesih, a jih moraš na vsak način šc istega dne uporabiti! Ne pozabimo, da se je z ostanki gob in rib že marsikdo zastrupil. Ribe v škatlicah, ki smo jih že odprli, postavimo v kako porcelanasto posodo in jih kmalu pojejmo. K občutljivim jedem spadajo tudi vsakršna, z f.elatino pripravljena jedila; zato jih je treba kmalu uporabiti. Koščke prekajenega mesa, klobase in podobno moraš dobro stisniti skupaj in zaviti v stekleni papir ali pergament. Če ti ostane malo nezavretega mleka, ga pusti, da se skiea. Čc se ti pa skuhano mleko zgrizc, ga lahko uporabiš za mlečne juhe, omake in podobno. Časih ostane tudi večja množina prikuh. Fi-nejše vrste, kakor mlad grah, fižol smeš le v sopari pregreti, da ne izgubi okusa. Druge Vrste, kakor kolerabice, korenje, špinačo lahko popolnoma prevreš. Krompirja rajši nc spravljaj, ker je nezdrav, če je poetan. ^ Mr/la čokolada. Za skodelico potrebuješ 3 do 3 dkg čokolade, ki jo razlomiš. daš v vrelo mleko in ko mešaš, prevreš. Nato ohladiš, daš v visoke kozarce, postaviš kozarec v levi in preden daš na mizo, daj na vrh kozarca žlico umetene smetane. Zdaj jc že treba skrbeti za šolske obleke za otroke. Tti jih je nekaj! Od leve: Jesenski plašček iz rdečega sukna z modrimi našivi. Kupiš 110cm blaga v širini 130cm. — Dalje: Jesenski komplet za večje dekliefc. Krilo je pripeto na bluzo. Treba je 205 cm tvveeda s širino 130cm in za bluzo 150etn svile s širino 80cm. — Tretja je praktična šolska obleka, ki potrebuješ zanjo lOOcm blaga, ki je široko Q4cni. Za otroka, ki bo še doma ostal je četrta oblekica, ki kupiš zanjo IfiOcm žameta e širino 70 cm. — Šolski predpasnik je na peti skici; okrašen je z rdečim blagom. Kupiš 100 cm blaga, ki je široko SOcm. — Po primernih krojih moreš V6e oblekice sešiti ludi doma Pravni nasveti Dolg preide na prevzemnika. J. K. F. Posodili ste očetu in materi 2000 dinarjev na zadolžnico. Po enem letu je umrla mati, ne da bi bil dolg poravnan. Svojo polovico posestva je oče izročil drugemu bratu. Vprašate, kdo vam je dolžan vrniti posojilo. — Važno je, ali sta se oče in mati obvezala nerazdelno plačati celo posojilo, ali vsak le po 1000 din. Ce je mati zapustila kaj premoženja, morate svojo terjatev prijaviti pri zapuščinski razpravi. To lahko etorite tudi pismeno. Ce mati nima nič premoženja, morate dolg izterjati od očeta. Ce pa je oče izročil svoj del nepremičnine bratu, bo pa brat kot prevzemnik dolžan, da poravna očetov dolg, ki ga je oče napravil pri vas radi potreb na posestvu. Ce ne boste dobili obvezne izjave od brata, ga boste morali tožiti Domovinska pravica. 2. J. B. 2e 16 let prebivate stalno v občini. Ko ste potrebovali za 6vojo maloletno hčerko domovnico, vam jo ta občina ni hotela izdati in vas je napotila na ono občino, v kateri ste bili rojeni in tam 6te tudi domovnico dobili. Vprašate, če vam ie prva občina upravičeno odrekla domovnico. — Po postavi dobijo žena in maloletni otroci domovinsko pravico v isti občini, kjer jo ima mož, oziroma oče. Kdor stanuje 6talno najmanj deset let v isti občini in se za ta ča6 zoper njega ne more reči ničesar, to je, da uživa v tem ča6u častne pravice in da ni v sodni preiskavi ali pod obtožbo za dejanja, ki imajo za pceledico izgubo častnih pravic, ta je po postavi dobil domovinsko pravico v tej občini. Svetujemo vam. da zahtevate od občine, kjer sedaj živite, da va6 vpiše v 6pi6ek svojih članov, ker ste že po postavi pridobili članstvo v tej občini za 6eoe, ženo in vse maloletne otroke. Cerkveno-konkurenčni prispevki. J. M. M. Pri razdelitvi izkupička na dražbi prodanih nepremičnin imajo cerkveno-konkurenčni prispevki za zadnja tri leta i6ti prednostni vrstni red kot davki, ki bremenijo na posestvu. Davki z dokladami vred, kakor tudi konkurenčni prispevki, ki jih iztirjujejo davkarije, imajo zakonito zastavno pravico. Ce pride kako posestvo na dražbo, je 6odišce dolžno dražbeni oklic dostaviti tudi davkariji 6 pozivom, da najkasneje do pričetka dražbe sporoči, koliko znašajo zaostali davki z dokladami vred in druge javne dajatve. Na ta poziv bo davkarija prijavila poleg neplačanih davkov tudi še neplačane konkurenčne prispevke, ki jih bo sodišče pri razdelitvi najvišjega ponudka moralo prvenstveno upoštevati. Davčni zaostanki, kakor tudi druge javne dajatve iz 6tarejše dobe preko treh let, 6e pa upoštevajo Ie, v kolikor so vknjiženi in to le v vknjiženem vrstnem redu. Zavarovanje organista. J. M. M. Po zakonu o pokojninskem zavarovanju se morajo prijaviti za pokojninsko zavarovanje vsi uslužbenci, ki 60 6tari že 18 let in ki dobivajo od istega delodajalca letnih dohodkov vsaj 150 din. bodisi v denarju ali naravi in ki redno opravljajo predvsem duševno delo. Poklic organistov po zakonu ni izvzet in zato morajo po našem rnneniu tudi organisti biti pri pokojninskem zavodu zavarovani. Radi neizvršene prijave še ne ugotovljeni mesečni prispevki zastarajo šele v treh letih Proti odloku pokojninskega zavoda, s katerim ugotovi obveznost pokojninskega zavarovanja in višino zaostalih prispevkov je dopusten ugovor na bansko upravo v 14 dneh. proti odločbi banske uprave pa je dopustna pritožba na ministrstvo socialne politike v 4 tednih. Vendar ti pravni leki nimajo odložilne moči. Pokojninsko zavarovanje ni odvisno od volje delodajalca ali uslužbenca, ampak 6e jx> 6ili zakona mora izvajati tudi proti volji strank. Dopust brez služkinje. Nastopili boste dvame-6ečni dopust m v tem času ne boste potrebovali služkinje, ki je pri vas v 6lužbi že 4 mesece. Služkinja je zdrava in bo šla v tem času pomagat na dom 6vojih 6taršev. Vprašate, če in koliko 6te dolžni dati služkinji v času vašega dopusta. — Uredba o hišnih po6lih le obvezno določa, kaj mora gospodar dati poslu, če posel po dveh letih neprekinjene 6lužbe nastopi 6voj osemdnevni dopust. Ce pa gospodar za določeno dobo posla ne potrebuje, je pa stvar medsebojnega dogovora, če in kaj bo dal v tem času jtosIu. Ce je posel zdrav in bo delal in živel v tem času na posestvu svojih 6taršev. bo menda najboljše, da smatrate službeno razmerje v tem času za prekinjeno in si prihranite plačilo prispevkov pri O. U. Z D. Kot čakarino. da ne gre drugam v 6lužbo, pa dajte poslu za ta čas primerno denarno odškodnino. Zapuščena 1000. Z možem, državnim uradnikom, ne živite 6kupaj. ker ima priležnico, vam pa plačuje alimeute. čeprav vaš zakon ni ločen Vprašate, če imate pravico do znižane voznine na železnici. — Po pravilniku o znižani voznini imajo rodbinski člani državnega uradnika pravico do legitimacije za 24 jiolovičnih voznin v enem letu le tedaj, če živijo z uslužbencem v rodbinski zajednici. Rodbinska zajednica obstoji tudi v tistih primerih, ko žena ali otroci iz opravičenih razlogov ne žive v istem kraju kjer živi uslužbenec. Vaš primer je pač poseben 6lučaj in vam svetujemo, da 6ami zaprosite za legitimacijo, če noče mož tega 6toriti in prošnjo z vašimi posebnimi razmerami utemeljite. Proti morebitni negativni rešitvi se pritožite na generalno ravnateljstvo državnih železnic v Belgradu. Nadležni kopalci. I. L. Nekdo je oddal del travnika kopalcem, ki za dohod uporabljajo j*>t, ki je last dnieih gospodarjev in do katere najemodajalec travnika nima nobene pravice. Vse napisane deske, da je to zasebna pot. 60 kopalci razbili oziroma odnesli in se sklicujejo, da so vzeli v najem tudi to pot zaradi dohoda. Vprašate, kako bi preprečili morebitno priposestvovanje služnostne pravice poti. — Vse tiste, ki so razbijali ali odnesli napise deske, ovadite zaradi poškodbe tuje lastnine in bodo kaznovani. Vse tiste kopalce, ki kljub prepovedi hodijo po vaši poti, morate tožiti na priznanje, da nimajo te služnostne pravice. Tožbo lahko daste na zapisnik pri okrainem sodišču in da ne bo preveč stroškov na taksah, ocenite vrednost tega spora s primernim nižjim zneskom. Ko bo6le dobili sodbo, boste z izvršbo lahko preprečili nadaljno hojo po vaši poti. Češkoslovaška državljanka P. M. Med vojno ste 6e poročili z vojakom — Cehom. Po vojni vas :e zapustil in odšel domov Občina, v kateri ste _>ili rojeni in kjer 6edaj stalno živite, vam pravi, da niste njena občanka niti naša državljanka. Vprašate. če ie to res. — Ko ste 6e poročili z možem, ste zgubili domovinsko pristojnost v rojstni občini in 6te pridobili domovinsko pristojnost v listi občini na Češkem, kjer je imel svojo domovinsko miiiinitmiiitimimnttntiiiiiimiinti ODREZITE Htiiinniimimimnmmiitnmiiinmi i,e pristojocet vaš mož. Po vojni je dotična občina spadala pod Češkoslovaško tn je vaš mož češkoslovaški državljan in vi kot njegova zakonita žena ste ravno tako češkoslovaška državljanka, čeprav na Češkem še nikoli ni6te bili. Da vas je mož dejansko zapustil in živi ločeno od vas, ne vpliva prav nič na vaše državljanstvo. Vi lahko zaprosite za naše državljanstvo in boste s tem pridobili tudi pristojnost v svoji rojstni občini. Pozneje pa morate pri sodišču doseči, da se vaš zakon loči, ker z zakonom vezana žena nima pravice, da odločuje glede državljanstva. Neutemeljena odpoved. V. H. R. Službo lahko odpove le delodatalec. Ce je torej mojster z vami zadovoljen in vam ni odpovedal, ostanite kar naprej pri njemu v službi. Odpoved, ki vam jo je dal mojstrov oče, je neupoštevna. ker ne delate pri očetu ampak pri sinu. Ce vas mojstrov oče ovira pri vašem delu, tako da ga ne morete vršiti in ne morete več zaslužiti kot preje, vam odgovarja mojstrov oče za vso nastalo škodo. Ce bi va6 mojstrov oče tožil za dolg. ki ga imate pri njem, lahko tekom pravde ugovarjate v pobot škodo, ki 'jo vam je povzročil. Neareča na skupnem pašniku. S. A. M. Na vaški pašnik pride okrog 150 glav konj in goveje živine. Vaški župan najame vsako pomlad dva pastirja, enega za konje, drugega za govejo živino. Na tem pašniku je vaša krava 6unila neko kobilo v trebuh, tako da je kobila takoj poginila. Lastnik kobile zahteva sedaj, da mu jx»vrnete škodo. — Na paši sta odgovorna oba pastirja, ki sta pač zato tudi postavljena. Ce 6e je nesreča zgodila radi nemarnosti pastirjev, sta pač ta dva odgovorna za nastalo škodo. Vas kot gospodarja krave bi zadela odgovornost le tedaj, če 6te vedeli za to, da vaša krava prav rada bode. pa niste na to 6labo lastnost opozorili pastirjev, da bi radi tega bolj pazili. Ce pa krava sploh ni bila hudobna, 6e je nesreča zgodila slučajno in trpi lastnik kobile 6am svojo škodo. Priposestvovana. a še ne vknjižena služnost. F. D. Vaša hiša stoji 4 m od sosedovega vrta. Deževnica teče z vaše 6trehe po žlebu na tla. na to pa ker 6vet visi. na sosedov vrt. Sosed, ki je pred 8 leti kupil posestvo, namerava 6voj vrt zagraditi z betonsko ograjo, tako da 6e deževnica z vaše 6trehe ne bo več mogla odtekati, kakor se je od tekala že čer 30 let. So6ed pravi, da pri nakupu posestva ni vede! za to 6lužno6t, ker ni vknjižena in da ima zato pravico vrt z zidom ograditi. — Ker 6e je deževnica skozi 30 let odtekala z vaš« hiše na sosedov vrt, za*o ste vi z vašimi posestnimi predniki vred priposestvovali služnostno pravico odtoka deževnice na sosedov vrt. To služnostno pravico ste smeli tudi vknjižiti. Ker pa ta priposestvovana služnostna pravica ni bila vpisana v zemljiško knjigo, ne more biti v škodo tistemu, ki je pridobil nepremičnino v zaupanju na javne knjige brez bremen. Sosed se bo mogel sklicevati na zaupanje v javno knjigo le tedaj, če tudi na drug način pri primerni pažnji ni mogel na to pri-posestvovano 6lužno6t zaznati. Ce 6i je n. pr. sosed pred nakupom posestva ogledal vrt, ki leži pod vašo hišo. je moral videti, da se deževnica 6 niše mora odtekati le na njegov vrt. Po našem mnenju se sosed ne bo mogel sklicevati na zaupanje v javno knjigo ampak bo moral vašo pripoee6tvo-vano služnostno pravico upoštevati in bo moral v nameravani ograji pustiti prostor za odtok vode. Obljubljena nagrada. S. A. P. Neki trgovec vas je naprosil, da izposlujete od njegovega dolžnika plačilo dolga v znesku 35.000 din ter vam pismeno obljubil, kakor hitro pride do kritja, nagrado 4000 din za trud in za vaše stroške. Potrudili ste 6e tako, da je sodišče zarubilo premičnine v vrednosti nad 40.000 din. Ko je bila dražba razpisana. pa ni prišel upnik k prodaji, niti ni poskrbel za kupca, tako da se dražba ni vršila. Mnenja 6te. da sta se upnik in dolžnik sama poravnala in vprašate, če lahko zahtevate obljubljeno nagrado. — Med vami in upnikom je bila sklenjena veljavna odplatna poobla6tilna pogodba. Ce je dobil upnik popolno kritje, je obljubljena nagrada zapadla v plačilo. Ce pa še ni dobil kritja, je kljub temu upnik dolžan, da vam povrne V6e 6troške, ki ste jih imeli pri tem podu. Staroupokojenka L B. Ce je radi prezidave sosednega stanovanja vaše stanovanje postalo neuporabno, ker radi razbijanja nimate miru, ker ne morete odpirati oken in je oviran dohod k stranišču, potem imate pravico zahtevati od hišnega gospodarja odškodnino. Popustiti vam mora pri najemnini toliko, kolikor morate plačati za drugo zasilno 6tanovanje v teh dneh. Naš domači zdravnik odgovarja samo na vprašanja, ka- | terim je priložen lale odrezek. | „ Slo venec", 22. avgasla 1937 | IMMIH .4U ........ M. B. — V. Beli tok, nasledek nesrečnega poroda pred tremi leti, vam neče prenehati navzlic vztrajnemu zdravljenju doma, v zdravilišču in kopališču? Zares, bolezen nima zaman pridevka »križ bolnic in zdravnikov«, bolnic brezdvonino, ne pa vseh zdravnikov, gotovo pa nc onega, ki o njem pravi, da je namesto dote prepustil svojemu zetu-zdravniku tri bolnice z belim tokom. Toka kaj naj vam svetujem resnega in uspešnega? Da spravite bolezen vsaj v znosno stanje, je treba predvsem mirovanja, ki naj traja najmanj eno leto. Gotovo imate pripravo za izplakovanje (irigator), če ne, omislite ei jo in dajte se poučiti, kako se smotrno rabi. Izmed »domaČih« sredstev za izplakovanje vam svetujem svetlordečo raztopino rdečega kalija (kalijevega permanganata), zlasti če je iztok kužne narave ali dišeč, raztopino galuna in vinskega cveta, vsakega po eno žlico na en liter prekuhane vode, kolikor navadno drži izplakovalo, ali pa topel kamilični čaj ali zavrelico čresla ali zdrobljenih šišk ali lubja rdečkaste vrbe. Na glasu so vlivi s polodstotno mlečno kislino, kisla sirotka bi bila menda še boljša. Vedeti je treba, da se s preprostim izplakovanjem ali vlivanjem rajši več škodi kakor koristi, zato svarim pred vsakršnim pretiravanjem. V rabi eo tudi mnogi čaji, tako na primer iz cvetja bele mrtve koprive (lamin 111 album), objede (scabiosa succisa), divje mačehe (viola tricolor) in travniške detelje (trifolium praten-se); nadalje iz listja navadne robide, medvedjega grozdiča (arbutus uva ursi), sleza (altbasa offici-nalis), rožmarina in trpotca, pa tudi iz korenik alanta (inula helenium) ali bodike (carduus maria-nus) ali hmeljevih storžkov. Polagoma preskusite, katero izmed naštetih zunanjih in notranjih sredstev 6e obnaša najbolje pri vas, tistih se držite! Ista. Beli tok brez krajevnih sprememb ali okužbe se opaža pri slabotnih malokrvnih dekletih in se razen navadnega snaženja ne zdravi s krajevnimi pripomočki, marveč 6amo s splošnimi, prehrano, utrjevanjem in drugimi krepili. Mnijgiin dekletom, ki čepe po šolskih klopeh ali obrtnih in tovarniških delavnicah, izgine nadlega, če se začno v prostem ča6U izdatno gibati s hojo ali športnim vežbanjem. R. Ž. — R. (Prsne medplučne) mezgovne žleze mnogokrat otekajo pri plučnib, a tudi oddaljenih boleznih, največkrat 60 otekline jetičnega izvora, časih pa drugačnega. Na vse vrste oteklih žlez ugodno vpliva morsko podnebje, enako tudi gorsko, posebno dobro pa visokogorsko podnebje. Naj ostane deček v srednjegorski višini, dokler bo letos mogoče, in če se mu stanje žlez ne popravi izdatno, pošljite ga kasneje na morje . Ista. Glede srčne okvare in občutljivega kolena si ne upam izraziti mnenja ali podati nasveta, ker ne poznam vašega primera. Doživel sem nekajkrat nepričakovano veselje, da je izrazita srčna napaka, nastala v otroški ali mladostni dobi, kasneje popolnoma izginila, sevc bolj fioredkoma in v ugodnih razmerah. A. K. — V. Doba Sar in Elizabet menda še ni prešla popolnoma, dasi ni bila v cvetju nikoli. Dogaja ee tudi med omikanimi narodi, da zanosi in rodi čvrstega otroka žena še po petdesetem letu, navadno taka, ki je imela že otroke v mlajših letih. Kaj zmore zdravniška umetnost v danem primeru, ne morem na daljo nič gotovega vedeti, tre-balo bi pregleda in posveta neposredno pri izkušenem zdravniku. M. S. — J. Omotična vrtoglavost vas nadleguje pri delu, moti pri boji in v cerkvi? Dva zdravnika sta vas potolažila »z živci«, eden vas je pošiljal v bolnišnico zaradi potrebne ugotovitve, kar pa se ni zgodilo iz zunanjih razlogov. Menim, da je bil ta nasvet pameten in vam ga zategadelj ponavljam. Omotica ali vrtenje v glavi je samo znak raznovrstnih bolezni ušesa, možganov, prebavil, krvi in drugih; nekaj teh bolezni se da odpraviti in ž njimi mučno vrtoglavost, druge omiliti. Torej k strokovnjaku za živčne ali notranje bolezni ali pa v bolnišnico, ki ima tak oddelek posebej! M. J. — Lj. Bolečine v križu, nastale po zad njem porodu, si hočete zdraviti v toplicah; katere vam priporočam? Za zdaj še nobenih, dokler ne ugotovi skrbna zdravniška preiskava, kaj je dejanski vzrok vašim bolečinam. Morda so spremembe v ogrodju, morda v živčevju, morda v drobju medenice, morda 6amo v spremenjeni legi drobja. Vsaka odločitev bodi utemeljena! I. O. — M. Napade vrtoglavice in celo kratke nezavesti dobiva vaša hčerka časih večkratna dan? Ali ni to otroška božjast in kaj naj se napravi, sprašujete v skrbeh zbegane matere. Ne vznemirjajte se preveč! Nadloga vašega otroka ni božjast in se ne sprevrže vanjo v kasnejših letih ter izgine ob pametnem ravnanju, če ne prej, okoli štirinajstega leta. Pametno ravnanje z otrokom je v resno dobrohotnem vzgajanju brez kakršnegakoli mehku-ženja v duševnem ali telesnem pogledu. Ne glede na nadlogo naj opravlja otrok svoje osebne, družinske in šolske dolžnosti, kakor da je zdrav. Hranite ga preprosto, brez živalskih hranil, kar 6e da brez soli, mlečne, močnate jedi, sočivje, zelenjave in sadje eo zanj primerna, zdrava hrana. Utrjujte ga z vodo, otrok naj se igra čim več na prostem. Spi naj primemo odet z odprtim ali priprtim oknom tudi pozimi. Zdravila, tudi domača, so odveč. J. P. — Lj. Dednost srčnih napak vas zanima? Ali se bo vaša neznatna 6rčna napaka, ki jo čutite že od otroških let in jo je zdravnik označil za prirojeno, prenesla na vaše morebitno fiotomstvo v enaki obliki in isti meri? Vaše vprašanje je precej zamotano! Deniva. da je vaša srčna napaka zares prirojena, kar pa še ne pomeni, da je vsaka zares dedna, ker je morda nastala v vašem osebnem življenju v materinem telesu in je torej pridobljena, saj vedo, da obolevajo spočetki časih takorekoč samostojno na boleznih ali nakazah, ki jib ni ne pri starših in daljnih prednikih. Pridobljene bolezni ali nakaze pa se vobče ne dedujejo. Deniva, da je vaša srčna napaka prirojena in tudi podedovana. So nakaze vsepovsod po telesu, ki se prenašajo od rodu do rodu. Tudi nakaze v ustroju srca in velikih žil so dedne miselno, dejansko pa izjemoma kdaj, ker otrok s količkaj znatno srčno nakazo redkokdaj odraste do sjx)lne ugodnosti. So pa še drugačne srčne napake, ki 60 odraz zdravega srca na motnje živčevja ali notranjih (»krvnih«) žlez. Tovrstne srčne napake se redoma deduje,K> kot del splošnega telesnega sestava. Bržkone spada vaša srčna napaka v to 6kupino. Ce menite, da je tako breme pretežko, ne obremenjujte ž njim nikogar, če pa se vam zdi breme znosno, potem udarite v roko bodočemu zakonskemu drugu, ki pa naj bo živčno zdrav! M. C. — Lj. Hlipanje ali kruljenje po trebuhu se vas loteva pri vsakem vznemirjenju, in sicer če s silo zadržite hlipanje, se prične kruljenje, ki 6e sliši daleč naokoli, doma in v ženski družbi se dogaja ta nevšečnost redkokdaj, redno pa pred tujimi ljudmi, zlasti v moški družbi, da se vam kar muzajo. Urnem prav dobro mučno nadležnost vas, odrasle mladenke, naveličane pisarne in željne zakona. Pomoč je kaj lahka ali pa težka, kakor hočete sama! Ce morete, pojdite za nekaj časa (vsaj Š€*t tednov) kam proč, najbolje na kmete, in spravite v red 6voje splošno živčno stanje, ki je gotovo zrahljano, z utrjevanjem, gibanjem v prirodi, preprosto hrano in obilnim počivanjem. Ko se vam hoče nadlega ponoviti, prezenite jo z glasnim krohotom, ali če tega ne zmorete, pa z močnim kihanjem, ki ga sprožite s šegetanjem nosa ali njuhanjem dražečih dišeČin (salmijaka, lormola, raznih cvetov ali praškov). Kmetijski nasveti Gosenice na lelju. Vaš zelnik so strahovito napadle zelene gosenice, ki groze zelje uničiti. Vprašate, s kakšnimi sredstvi bi se ta mrčes najprej ugonobil. L. L. iz M. — Mrčes, ki je napadel vaš zelnik, so po vsej verjetnosti gosenice kapu-sovega belina. Ce so modro zelene, s črnimi pikicami in pegami ter rumenimi progami na hrbtu in ob strani, je naša domneva pravilna. Za zatiranje te golazni Je sedaj že pozno. Poskusite s polivanjem z vročo vodo ca 55° C. Škropite lahko tudi z 2% razstopino mazavega mila ali pa pripravite za škropljenje raztopino, ki ima na 100 li-trox .vode B kg kuhinjske soli. Kaiuuic se, da jo uničevanje gosenic z roko sirer uspešno, a telo težavno. Uničujte tudi buhe, ki se septembra meseca pojavijo zunaj na zidovju in drevesnih deblih. Mnogo lažje in uspešnejše je zatiranje jajčec spomladi. Sam i ca jih zalega na spodnjo stran listov in jih vidimo v zlatorumenih kupčkih. Kmalu se izležejo iz njih gosenice ki jih pa spomladi ni zelo veliko. V juliju je že drugi rod metuljev, ki zaplodi gosenice v veliko večjem številu. Septembra meseca se zabubijo na zidovju, drevesnih deblih in živih mejah itd., in pridejo celo .v hiše Ce hočemo preprečiti nadloeo teh uospnir ^r,.' 1110 uničevati jajčeca že s^mladj, Dobro pregle- damo zelje po spodnji strani listov in poiščemo značilne zlatorumene kupčke, v katerih so združena jajčeca. Lahko jib je zmečkati ali pa jih pomočimo s petrolejevo emulzijo ali pa jib opa-limo a svečo. To je zelo enostavno in 6i je treba dobro zapomniti za prihodnje leto. Sedaj pa bo zatiranje gosenic zelo težavno in le deloma uspeš-no Vsako leto je treba zatirati v začetku, ker je pozneje navadno prepozno. Priprava zemlje zc umeten travnik. A. R. P. — Radi bi vedeli za način, kako najprimerneje pripraviti zemljo — slab travnik — za napravo umetnega travnika. — Za spremembo slabega travnika v umeten travnik je že sedaj primeren čas. Najbolje je takoj po košnji otave slab travnik plitvo preorati, toliko da se travna ruša obrne na glavo. S tem se doseže, da se trave in razni pleveli izorjejo ter pridejo njih korenine na vrh na sonce, ki jih presuši in s tem zamori. Obenem se zrahlja zgornja plast zemlje, pri čemer se spodnja plast pod vplivom dežja nekoliko dvigne ter se pozneje z manjšo težavo globoko preorje. Nato je jeseni napeljati na tako pripravljeno zemljišče hlevskega gnoja ter ga enakomerno raztrositi. Zemljo je potem globoko preorati ter jo pustiti v odprti brazdi čez zimo, da premrzne. Spomladi je tako pripravljeno zemljišče prerahljati s kultiva-torjem ali jo prebranati z ostro brano (nikakor je pa ni več orati) ter jo pripraviti za setev ovsa in travne mešanice. Ker se pa vzlic taki skrbni pripravi plevel lahko razbohoti in zatira oves in trave, je bolje v tem letu posaditi krompir, da zemljo z okopavanjem in pletvijo temljito očisti-stimo plevela, šele v drugem letu pa posejati oves in vmes trave. Tedaj bomo dobili plevela čist umeten travnik, ki bo že v drugem letu bogato poplačal ne samo izdatke za travno seme, ampak tudi gnoj in vse delo, ki smo ga imeli s tako skrbno pripravo. Bolje je žrtvovati nekaj več dela in izdatkov, ker se to prav dobro izplača. Krava z oteklo nogo. M. P., Lj. — Vaša krava ima že nad mesec dni oteklo koleno (zadaj) Sprva jo je pri prijemu bolelo, ko je bila oteklina trda. Sedaj je ta postala mehka in izgleda, da jo ne boli. Mislite, da si je krava nogo zvila. Želite vedeti, kakšoe obkladke bi bilo polagati na to bulo. — Obžalujemo, da vam ne moremo podati nobenega zanesljivega nasveta za bolezen pri kravi, ki traja že nad mesec dni. V vašem kraju imate mnogo živinozdravnikov, na katere bi se lahko obrnili takoj ob začetku bolezni. Ce se take bule ali otiski zanemarijo, jih je potem težko odpraviti. Sosedovo drevje dela senco vaiemu travniku. P. M., L. — Sosed ima na svojem travniku tik vašega zasajen pravcati drevored jelš, ki delajo vašemu zemljišču veliko škodo. Od leta do leta je manj košnje, ker ni sonca. Jeseni celo listje pograbi po vašem travniku. Je-li mogoče soseda sod-nijsko prisiliti, da obseka jelše do vrha ali ga prisiliti za odškodnino radi uničenega travnika? — Sodeč po vašem dopisu, vas hoče sosed prisiliti, da mu prodate svoj travnik. Ce niste ugovarjali proti saditvi jelš tedaj, ko jih je zasadil, ter ste leta m leta molčali, sedaj ga ne morete prisiliti, da bi posekal svoje jelše. Pač pa imate pravico na vse veje in koreninje, ki rasejo čez vaš svet in vašo zemljo, in čez listje, ki pada na vaš travnik. Pri zemljiščih velja pravilo in zakon, da ni vaša samo zemlja do meje, ampak gre ta meja tudi navpično v zrak in v zemljo. Najbolje bo, da skušate mirnim potom priti do poravnav«* ž nujni Pozvati ga morate, najbolje pred pričami, da poseka vse veje, ki rasejo čez vašo zemljišče, če ne, mu povejte, da mu boste to sami storil}. iLahk« mu to sporočite tudi s priporočenim pismOm.' Ce se vzlic ponovnemu pozivu ne bo odzval, tedaj lahko sami porežete veje, ki segajo čez vaš svet. Lahko pa tudi izkopljete jarek ob meji na vašem svetu, da ne bodo korenine segale v vašo zemljo. Vedno pa morate paziti na to, da mu ne povzročite škode na njegovem zemljišču. Sicer pa je še najbolj pametno, če se mirnim potom domenita, da ne bo prišlo do prepira in tožbe. Lakirana tla so postala lepljiva. J. S., C. — Ze pobarvana sobna tla ste namazali najprej a firnežem, po dveh dneh pa z Jantar-lakom. Tla so sedaj postala zelo lepljiva. Radi bi vedeli vzrok tej lepljivosti in kako se je znebiti. — Najbrž se firnež ni dovolj osušil ali pa je bil lak zelo slab. Pokličite res veščega mizarja, ki vam bo na licu mesta mogel podati najboljši nasvet. Redilna vrednost iitnih plev. A. H., R. — Sedaj, ko mlatite, prihaja zopet na dan vprašanje, kakšno krmilno vrednost imajo žitne pleve in kako jib je najbolje pokladati, da živini ne škodujejo. — Žitne pleve, v katerih je bilo do mlačve spravljeno zrnje, so bogatejše na redilnih snoveh in tudi lažje prebavljive kakor slama. V njih je namreč razen obilo škroba tudi mnogo beljakovin spravljenih, ki so najdragocenejše živalsko hranilo. Zato za ležejo več nego vsaktera slama. Najbolj dragocene so ovsene in ječmenove pleve, njim slede pšenične, najslabše so ržene. Ce primerjamo njih škrobno vrednost z ono dobrega sena, ki je 31, ovsene slame 17, pšenične 11, dobimo škrobno vrednost ovsenih plev 28.6, ječmenovih 24.5, pšeničnih 24.3 in rženih 22. Torej vrednost plev je enaka nekoliko slabšemu senu. Vendar moramo pri pokladanju plev paziti, kajti v njih je marsikaj nerabnega in celo škodljivega. Zato jih je najbolje prepariti in zmešati z reza-nico ali z drugo krmo. Zanemarjen hmeljski nasad. K. S., R. — Deset let star hmeljski nasad je prej dobro uspeval, par let sem pa je začel hirati ter daje le slabe pridelke. Radi bi vedeli vzrok temu pešanju hmelja. — Vaš nasad desetih let nikakor ne more biti prestar, da bi že sedaj začel hirati, kajti taki nasadi trajajo do 25 let, pa so še vedno dovolj rodovitni. Vzrok bo tičal najbrž v obdelovanju oziroma v pomanjkanju redilnih snovi v zemlji. Vaše zemlje imajo navadno premalo apna in če tega ni, tudi druga gnojila ne morejo učinkovati. Poskusite s tem gnojilom in prepričani smo, da uspeh ne bo izostal. Zatiranje divjega korenja na travnikih. S. P. j. ~ Na va5ih travnikih se med otavo pojavlja divji janež in korenje, ki krme gotovo ne izboljšata. Radi bi ta plevel zatrli. — Na premnogih travnikih oe zlasti v letošnjem mokrotnem letu opaža nadležen plevel med otavo, in sicer divje korenje in rumeno cvetoča divja pastinaka. Hud je ta plevel zaradi tega, ker je zelo razširjen, daje slabo in pusto, trdo krmo in ker močno izpodriva druge dobre trave in detelje. Divje korenje in pastinaka sta enoleten plevel, ki se razmnožuje s semenom. — Da se ga iznebimo, moramo otavo kositi tako zgodaj, da ta plevel ne napravi semena. Ce je pa otava še premlada, tedai posekamo vse cvetje tega plevela, koj ko se pokaže na dan. Se izdatneje je pa. da oplejemo travnik in porujemo s korenino vred vse te rastline. To delo je sicer nekoliko sitno, vendar precej uspešno. če ga skrbno izvedemo. Tudi travnikom moramo posvetiti nekoliko skrbi in dela, pa bomo dosegli boljše košnje. širite katoliško časopisje! Demantna ogrlica Bila jc nežna ia mila, rojena, kakor po pomoti | usode v rsvni delavski družini. Ni imela nobenih ' sredstev, is manj prilike, da bi bila upoštevana in priljubljena. Zato tudi ni bilo nobenega upanja, da bt as porodila z bogatim in odličnim človekom. Vzela je ubogega pisarja v nekem poslaništvu. Bila je preprosta, kajti žene brez kaste žrtvujejo svojo lepoto in milino samo svoji družini. Njena prirojena nežnost in čut za eleganco in njena mehkoba duha so jo dvignile iz ljudstva do naj-višje stopnje. Troels je neprestano, ker je čutila nekak strah do uboštva. Neizmerno si je želela vsaj malo udobnosti. Trpela je vsled svojega revnega stanovanja, radi golih sten, radi obrabljenih stolov in obledelih prsprog. Vsa stvari, katere druge žene iz iste kaste niso niti opazile, so jo mučile do neznosnosti. Pogled na ubogo kosilo, ki ga je pripravljala mala Bretonka, je povzročil, da je sanjala nikoli izpolnjene sanje. Mislila je n« tihe predsobe, obložene z orientalskimi preprogami razsvetljene z visokimi, bronastimi svečniki, na dvoje slug, ki dremata v širokih naslonjačih, omamljena od hude vročine. Sanjala je o velikem salonu, obloženem s starinsko svilo, o (inem pohištvu polnem dragocenih umetnin, kjer bi kramljala s prijatelji in znanci, in z gosti iz visoke družbe, kjer bi ji vsi ti izkazovali visoko pozornost. Kadar se je usedla h kosilu za okroglo mizo. pokrito * belim prtom, nasproti svojemu možu, ki je odkrival skledo za juho, navdušeno govoreč: »Ah, goveja juha, ničesar nimam rajši .. .«, je ona sanjala o okusnih kosilih, v blestečih se srebrnih posodah, o čudovito nežnih, prosojnih servisih. Sanjala js o stenskih prepro-gah med starimi slikami, o uglajenem vedenju, kjer se šepeta in po-tluia z nasmehom sfinge na ustnicah; o rožnatem mesu postrvi in perotih jerebic. Ni imela lepih oblek, ne nakita, ničesar. In rprav to je ljubila nad vse! Želela si je, da bi ugajala, da bi jo zavidali, da bi bila zapeljiva in iskana. • Imela je bogato prijateljico gospo Forettier, znanko iz samostana, katere ni hotela nikoli obiskati, da ne bi ob pogledu na njeno razkošje potem še bolj trpela Jokala se je včasih po ves dan od žalosti, obupa in bede. Nekega dne se ie vrnil njen mož z žarečim obrazom, držeč v roki iirok ovitek. »Vzemi, tu js nekaj zate!« Hitro je raztrgala ovoj, v katerem je bilo tiskano vabilo z naslednjimi besedami: »Poslanik in gospa Georges Ramponneau vabita gospo in gospoda Loisel, da naju počastita s svojim .obiskom na večerni zabavi v salonu poslaništva 'v ponedeljek 18. februarja.« In ona, namesto da bi bila navdušena, kot je upal njen moi, je nejevoljno vrgla vabilo na mizo, mrmrajoč: »Kaj bočei, da naredim?« »Toda, dragica, mislil sem, da boš zadovoljna. Nikoli ne greš nikamor, sedaj pa imaš tako lepo priliko. Imel sem neskončno truda, preden sem dobil vabilo. Videla boš ves sijaj uradniškega sveta.« — Gledala ga je z vznemirjenimi očmi tn nepo-trpežljivo pojasnila- »Ali vsš, kaj naj bi oblekla, da bi šla lahko tja?« Ne, na to res ai mislil. Zajecljal js: »Kaj? Obleko, ki jo nosiš, če gre* v gledališče! Zdi se mi, da je še zelo lepa.« Zbegan in ves iz sebe je opazil, da se njegova žena joka Dve debeli tolzi sta počasi spolzeli od kotičkov očes do kotičkov ust. »Kaj ti je, zakaj se jokaš?« Z velikim naporom se je premagala in odgovorila tiho, brisajoč si solzna lica: »Nič; obleke nimam, zato ne grem na to slav-nost. Daj vabilo kakemu prijatelju, katerega žena ima več obleke, kot jaz!« Bil jc žalosten. »Povej, Matilda, koliko bi veljala obleka temu primerna in ki bi jo potem še lahko nosila, nekaj, kar bi bilo bolj preprosto?« Premišljevala je nekoliko sekund. Premislila je vse svoj« račune, in izdatke, pomislila je tudi na vsoto, katero bi lahko omenila možu, ne da bi jo odklonil in ki ne bo preobčutno obtežila njegovega žepa. Končno je oklevajoč odgovorila: »Ne vem točno, toda zdi se mi, da bi morala imeti približno štiri sto frankov.« Nekoliko ie prebledel, kajti točno tako vsoto je hranil, da bi si kupil puško in si zagotovil lov z nekaterimi prijatjlji v Nanten-skih planinah. Kljub temu se je odločil: »Naj bo. Dam ti jih. Toda pazi, da bo obleka res lepa.« a Bližal m ie dan praznika; gospa Loisel pa je bila žalostna in nemirna, čeprav je bila obleka že narejena. Nekega večera jo je mož vprašal: »Kaj ti je, ie tri dni si tako čudna?« »Hudo mi je,« je rekla, »da nimam nobenega nakita, niti enega dragega kamna, ničesar, s čimer bi se okrasila. Videti bom uboga kot vedno. Rajši ne grem nikamor.« »Pa vzemi prav« cvetlice,« jI je svetova! mož, »te so vedno lepe in to v tej seziji celo moderne. Za deset frankov dobiš ie dve ali tri krasne rože « Toda o tem je ni popolnoma prepričal. »Ns,« js dejala, »nič ni bolj ponižujočega kot biti ubog sredi razkošja.« Možu pa se je nenadoma razjasnil obraz: »Kako si neumna! Pojdi in poišči svojo prijateljico gospo Forestier in jo prosi, naj ti posodi svoje dragotinel To uslugo li bo gotovo storila.« Matilda je od veselja poskočila: »O, saj res! Čudno, da nisem že prej pomislila nanjo.« Ze naslednji dan je obiskala prijateljico in ji pripovedovala o svoji stiski. Gospa ForestieT je takoj odprla stekleno omaro, vzela iiroko šaituljo, jo prinesla na mizo in odprls. »Izberi, dragica, kar ti je najbolj všeč.« Tu je videla zapestnice, uhane, ovratnice, zlato in drago kamenje v čudoviti izdelavi. Vso to krasoto si js pomerjala pred zrcalom in ni se mogla odločiti ne z» to ne za ono. Vednc je izpraševala: »Ali imaš še kaj?« »Seveda, kar poišči, kar ti najbolj ugaja!« Nazadnje je odkrila v škatljici iz črnega satena prekrasno demsntno ogrlico. Srce ji je močno utripalo od neizmernega veselja. Tresle so se ji roke, ko jo je ogledovala, obesila si jo je okoli vratu in se zamaknila v lastno podobo v zrcalu. Potem je, boječ se. da tega edinega ne bi dobil«, vpr«»tls- »Ah mi lahko posodiš samo to, nič drugega?« »Gotovo, kar vzsmil« Od radosti je objela gospo Forestier, potem pa zbežala i svojim zakladom. • Bilo je 18. februarja, dan plesa. Gospa Loissl je žela mnogo uspeha. Bila je lepša kot vse druge, bolj elegantna, polna gracije, razigran« od veselja. Vsi so jo občudovali, povprašujoč-po njenem imenu, vsakdo je želel plesati z njo. Celo poslanik sam jo je zapazil, plesala je kot v neki omamljenosti, •is misleč na nič, v triumfu svoje lepote, v slavi svojega uspeha, omamljena od poklonov in občudovanja, od popolne zmage, ki je bila tako sladka njenemu srcu Odšla je okoli četrte ure zjutraj. Njen moi je že od polnoči spal v malem zapuščenem salonu s tremi drugimi gospodi, katerih gospe so se dobro zabavale. Ogrnil jo je s skromnim plaščem, čigar preprostost se ni skladala z eleganco večerne obleke. Ona je to čutila in hotela je brž oditi, da bi tega ne opazili oni, ki »e oblačijo v dragoceno krzno. Loisel jo je zadrževal: »Počakaj vendarl Poklical bom izvoščka, ker se lahko prehladiš v tem mrazu,« Toda Matilda ni poslušala, hitro je stekla po stopnicah, da se umakne radovednim pogledom. Na ulici ni bilo nobenega voza. Šla sta do Seine, tresoča se od mraza. Končno sta na nabrežju našla voz, kakršnega je videti samo ponoči na pariških ulicah, kakor da bi se podnevi sramoval svoje uboge zunanjosti. Pripeljal jih je tik do vrat. Odšla sta po stopnicah. Bilo je konec lepih sanj. Slekla je plašč in se ustavila pred zrcalom, da se še poslednjikrat vidi v svoji slavi. Iznenada je vzkliknila. Okoli vratu ni bilo več demantne ovratnice Njen mož, napol slečen, jo je vprašal »Kaj pa je?« »Nimam ... nimam več ogrlice.« Osupnil je: »Kaj, kako! To ni mogoče!« In iskala sta oba v gubah obleke, v gubah plašča, v žepih, poviod. Toda zaman, ovratnice ni bilo nikjer... »Ali veš,« jo je vprašal, »da si jo imela, ko sva zapustila dvorano?« »Da, še na stopnicah sem se je dotaknila.« »Toda, če si jo izgubila na ulici, bi vendar slišala pri padcu njen žvenket! Morda pa je ostala v kočiji?« »To bi bilo verjetno, ali si videl številko?« »Ne, ti gotovo tudi nisi pogledala!« »Ne .. .« Vsa prepadena sta obupovala, končno se je Loisel oblekel. »Grem,« je rekel, »pogledat po poti, koder sva hodila morda jo pa le najdem.« Odšel je. Ona pa se je v plesni obleki usedla na stol in ni niti pomislila na spanje, brez veselja, obupana, brez misli. Mož s« je vrnil proti sedmi uri. ne da bi kaj našel. Naslednje dni je prijavil izgubo na policiji, objavil v časopisu in obljubil nagrado. Vse sta poskusila Loisel se je vračal zvečer z upadlim, bledim obrazom. Ves njegov trud je bil zaman. »Treba je,« je rekel, »pisati tvoji prijateljici, da ti strla zaponko pri ogrlici in da si jo dala popraviti, Morda je bomo našli v času, ki ga s tem pridobimo.« Pisala je po njegovem narsku. Ob koncu tedna sta že izgubila vsako upanje. Loisel, k: se js radi te strašne nesreče v enem samem tednu postaral najmanj za pet let j« omenil: »Kupiti je treba novo ogrlico.« Takoj drugi dan sta vzela črno satenasto škatljico z zlatarjevim imenom in odšla k njemu, ali ima morda še kaj sličnega. Pa ni imel. Potem sta hodila od zlatarja do zlatarja, oba boln* od žalosti in tesnobe. Končno sta v neki trgovini Palais-Royal našla niz demantov, ki je bil popolnoma enak onemu, ki sta ga iskala. Cena pa je bila 40 tisoč frankov. Pogodila sta se za 36 tisoč, če pa bosta izgubljeno našla v enem mesecu, plačata 34 tisoč. Prosila sta še draguljarja, da počaka s prodajo tri dni, da si sposodita denar. Loisel je imel osemnajst tisoč, ki so bili zapuščina njegovega očeta. Ostalo si je moral sposoditi. Sposodila 6ta si proseč enega tisoč frankov, pet sto frankov drugega, pet zlatov tu, tri zlate tam. Zastavila sta vsako boljšo stvar, ki sta jo imela, imela 6ta opravka z oderuhi vseh vrst, s sposojevalnicami, dobro vedoč, da z vsem tem lahko prideta ob čast in ime. Bala sta se bodočnosti, bala sta se črne bede, ki jima je pretila. Po vsem tem sta šla k zlatarju in položila na mizo šest in trideset tisoč frankov. Ko je prinesla gospa Loisel ogrlico gospej Forestier nazaj, je ta z užaljenim obrazom rekla: »Lahko bi mi jo prinesla prej, saj sem jo vendar potrebovala!« Ni pa odprla škatljice, česar se ie Matilda najbolj bala. Če bi opazila nadomestitev, kaj bi ti lahko mislila? Kaj bi rekla? Ali je ne bi smatrala za tatico7 • Življenje obeh ni bilo odslej drugega, kot ena sama nepretrgana bridkost, polno pritrgovanja m zatajevanja. Nista tarnala in vzdihovala. Junaško 6ta prenašala vse gorje, zakaj treba jz bilo plačati ta strašni dolg. Odslovila sta služkinjo, premenjala stanovanje. Odšla sta v eno samo podstrešno sobo. Matilda se je lotila vsakega dela doma in drugod. Pomivala je posodo Rožnati prsti so izgubili lepoto ob črnih, mastnih loncih in ponvah. Prala je umazano perilo. Hodila je na cesto po vodo in Skopuh Po poklicu sem slikar, ki slikam svete podobe. Toda slikarjem zdaj huda prede. Tedaj mi je šinila v glavo imenitna misel: »Pojdi, Semjon, pojdi na deželo,« sem si dejal, »boš slikal bogate posestnike!« Rečeno — storjeno! V štirih vaseh so me zapodili, šele v peti se je dal nekdo ujeti, neki pravi pravcati bogataš. »Dobro,« je rekel, »kar vse po vrsti boš naslikal, kar vsi naj visijo po stenah«. In začela sva se pogajati za ceno. Jaz sem zahteval vrečo moke in 30 jajc za vsako sliko. On mi je odvrnil: »čemu ti bo toliko moke! Slikaj za hrano, do sitega se boš nažrl — pa pika.« »To je pa izžemanje!« sem mu rekel. »Vi ne znate ceniti umetnosti! Ali veste, da je slavni Rafael dobil za vsak portret dvajset vreč moke?« »Kaj me briga tvoj Rafael, požvižgam se nanj! On je bil Rafael, jaz sem pa Kozlov. Če nočeš, pa n«! Poberi svoje stvari in glej, da izgineš!« Kaj sem hotel? Privolil sem in začel sem slikati tega vražjega dedca. Neznansko je bilo vroče. Skoraj vsi vaški psi so od vročine dobili steklino. Temu oderuhu sem dejal, naj se obleče v kožuh in kučmo naj da na glavo in sem ga postavil pred vrata, kamor je sonce najbolj pripekalo in je bilo najbolj vroče. »Ti, slikar, ali me ne bi slikal rajši tako, da sem v srajci?« Odvrnil sem mu: »V kožuhu ste videti mogočnejši, bogatejši. Vsi visoki gospodje se dajo slikati v kožuhu in kučmi; tudi Ivan Grozni.« — »Če je tako, je pa tudi meni prav.« Sedi, sopiha od vročine in znoj mu curlja s čela. Sebi sem poiskal kotiček v senci. Zadovoljno si ga ogledujem, a on se kar cedi od masti in puha. »No, slikar zakaj pa ne slikaš?« »Vašo fizlognomijo študiram, kar dostojanstveni ste, naravnost ko kak general!« Pri teh besedah si je pogladil brado in izbočil prsi. »Nikar. Dimitrij Konstantinovič, premikati se pa ne smete, sicer bom vse zmazall« Odgovoril je: »Bolha me grize.« Rekel sem mu: »Tudi govoriti ne smete nič, še mežikati ne, sicer boste čisto po strani na sliki. Taki boste kot kaka pokveka. Sedeti morate ko mrtvi, drugače bo vse moje delo zaman. Pazite: ena, dve, tri tn — zdaj začnem!« Nenadoma se mu usede muha na nos. Plašno je začel škiliti, gubančil je nos, kar videl sem, kako je v duhu p60val muho. Pravim mu: »Ne zmenite se za muho. Malo bo lazila okoli po vas in nato bo odletela. Niti zganiti se ne sinete, drugače mi vse pokvarite in bom moral napraviti drugo sliko!« Videl sem ga, kako je našobil ustnice in je hotel muho odpihniti. A muha je bila videti občutljive sorte, ki ni mogla prenašati sape in mu je zbežala na desno oko. Tedaj je kmet zamežiknil in — puf! — lopnil j« po njej z debelo roko in muha je koj izginila. »Tako,« sem rekel, »ta je pa moška! Vso to lepo sliko ste mi zdaj pokvarili. Zdaj morava iznova začeti.« »Slišite, slikar,« je zaječal kmet, »ali nc moreva iti v senco! Strašno je vroče in oči me grozno pečejo v tej sončni luči.« — »Ne, ne,« *«m dejal, »ne gre, pri nafboljši volji ne.« — Šele čez štiri ure sem mu dovolili odmor. Kmet je planil k ribniku, spotoma zalučal kučmo in kožuh na tla in brez sramu vpričo drugih ljudi, si je obleko kar strgal s telesa in se potopil pod vodo ko kak morski pes. Ko se je malo oddahnil, so pravkar nosili kosilo na mizo Jedel sem in si mislil: »Le čakaj, jaz te bom ie naučil kozjih molitvic in izgnal sko-parjenje iz tebe!« Mahoma se je zarežal kmet vame in me vprašal: »No, ti koliko bi pa stalo, če b: me naslikal brez kučme?« »Dve vreč', moke in 50 jajc za vsako sliko; za manj pa sploh niči Saj moram še enkrat vse začeti!« »Saj si holel imeli prei samo eno vrečo in 30 iaic za vssko sliko!« »Res je; s kučmo stane le eno vrečo in 30 jajc, — brez nj« pa — kakor tem rekel. Če niste za to, pa zbogom! Ne pozabite pa, da sera eden naj. .slavnejših slikarjev. Naslikal sem ie vse velik« kneze, veliko škofov, da, celo onega slavnega carjevega ljubljenca — Grišo Rasputina ...« »Tako, tako,« je z občudovanjem zamomljal Kozlov. »To moram že reči, da mi je slika jako všeč in te tudi ne pustimo stran. Rad bi, da bi me naslikal tak slaven slikar. In če ti je že toliko do kučme, no, ti pa dam, kolikor zahtevaš, ampak slikaj me brez kučme!« Po kosilu ie kmet izpil še več kozarc«v čaja, potem se je oblekel v kožuh, sc prekrižal in dejal: »Taiko — zdaj se naj pa spet začne! Vrag te vzemi, ti salamenski slikar!« Medtem je bila vročina še hujša. Kmet se je približal stolu, kot bi šel na vislice. Sedel je nemo ko riba in znoj je kar v curkih lil po njem. Začel se mi je smiliti in dovolil sem mu za ceno desetih jajc, da je smel govoriti. Tedaj je začel sopihati: v vsakem nadstropju počivala, da sc malo oddahne. In povsod, pri branjevcu, v trgovini, pri mesarju in peku js štedila. braneč te oddati svoje krvavo pri-služene novce Vsak mesec je bilo treba plačevati zastavne listke in druge obnovit' in odplačevati dolg. Mož jc delal čez dan v službi, zvečer je pomagal trgovcu urediti račune, ponoči pa j« pital kopije, stran po pet soldov. In tako življenje se je vleklo nepretrgoma skozi deset let. Ob koncu desetega leta ita plačala vse, oderuške obresti in kapital. • Gospa Loisel se je pottarala. Zredila se,je, postala je trda in odurna. Slabo počesana v delovni obleki, z rdečimi rokami. Včasih, ko ji je čas dopuščal, te je še usedla k oknu in je sanjala o onem usodnem večeru, o plesu in o tvoji izgubljeni lepoti. Kaj bi bilo, če bi ne bila izgubila ovratnice? Kdo ve? Kako teče iivljenje enakomerno in kako se nenadoma, v hipu zamaje vse in preide na drugi tir! In kako majhna stvar je potrebna, da povzroči ta preobret, da te reši ali pogubil Neke nedelje popoldne, ko »e je po dolgih letih skrbi vendar zopet sprehajala, prosta te strašne more, po Elizejskih poljanah, je zagledala znano gospo, ki se je igrala z malim otrokom. Bila je gospa Forestier, še vedno mlada in lepa. še vedno zapeljiva. Gospej Loisel se je storilo inako. Ali ji hočem povedati? Da. gotovo, s-edaj, ko ie plačano vse lahko govorim: zakaj bi ne? Medtem s« j< je pribliiala. »Dober dan, Jeanne!« Gospa Forestier je ni spoznala, čudila se ie, da jo ta preprosta žena kliče tako domače. »Toda. gospa, jaz vas ne poznam, gotovo kazala navzgor na pašnike. Brez dvoma je obupanega kmeta opozorila, da imajo šc kje svoj dom, da še ni poginila vsa živina, da še niso obubožali. Kmet je neino in nepremično bulil v tla. Fantiček se je začel jokali. Mati ga jc skrbno vzela v naročje. Iztegnil je ročico k očetu. Mahoma je zagostolel radosten, blažen, otročki smeh. Kmet je prisluhnil; spet je oživel. Strašno in divje je izpulil fantka ženi iz rok in ga tako pritisnil na srce, ko da ga mora do konca sveta varovati bede in smrti. Nato je dal otroka spel /eni iu je mirno stopil k županu: »V imenu božjem! Zažgite kočo, če žc ni drugače!« — »Ali ie vse zunaj, kar ni prav potrebno, da zgori?« se je okrenil k ženi. Ta je prikimala. Pravkar je pritekla deklica iz hiše z dvema lončkoma svetočih pelargonij v rokah. Z obema rokama sc je oprijela nato butare od cvetne nedelje in jo je tako pritisnila nase, ko da je najdragocenejši zaklad, ki ga mora rešiti z koče. »Hej, počakaj še minuto, preden zažgeš'« jc zavpil gospodar v hlev in je spet stopil v hišo. Videti je bil ko senca, ko je šel mimo oken po hiši. Slednjič je prišel spet na trato, držeč v roki — staro, koščeno razpelo. Obraz mu je bil miren in spokojen. Kar poznati ga ni bilo več. Ali je b.l to tisti uporni, divji hribovec, ki je še pravkar s pestmi grozil živinozdravniku? Ljudje so se zganili. »Križa vendar ne bomo pustili, da zgori!« je dejal, nato je odšel s križem v roki h klopi in ga varno jiolož I zraven košarice. »Tako, zdaj pa le!« je glasno in mirno z»-f>ovedal Hlapec je s jioslednjo petrolejsko kanglo stopil iz hleva. Nekaj minut je minilo. Nihče ni črhnil besedice. Le voda pr: studencu je žuburela. sicer je bilo vse tiho. Iz hleva se ie začnlo prasketanje in poklfanje. Bel dim je frfotal skozi tramovje. <>gnja ni bilo še nikoder. Prasketanje ie bilo močneje, stebri dima so bili večii :n večji. Iznenada ie šinfl plamen skozi streho. Oti nekaj minut jc oil ves hlev v ognju. Izsušeno tramovje. ki se je desetletja in desetletja palilo na soncu, je gorelo ko slama. Dim iti plamen »o bruhali \ nebo. (J. M. Camenzind) Gusll ma beseda Al uganete, ki sem jest biu unka pupoune? Sej vem de na bote ugnil če s še tku glave belte. Zatu vam bom raj kar sam puvedu. Na iblan-skem Grade sem biu, če čte vedet. Kene, ureme je glih tku lepu kazu pu uremenskem poru-čil not u »Sluven-ce«, de sem biu lohka kar brez skrbi de na bom moker, če bom uzeu marela s saba Tku me je pa lšt prjeu, de sem prec pu kusil, kar sam lezu gor. Punavad hodja bi pari gor, kar je, sevede tud bi kratkučasen. Moja navada pa ni, de b lazu pu hribeh. U hribeh pride več nasreč naprej, koker tle dol u mest, če prou pu hribeh na vozja biceklisti, pa autumubili tud ne. Ce gor na hribe ni kašne štarije, se pa sploh na splača gor hodet. No, na iblanskem Grade pa je, hvala Bugu. Tku velika glih ni, koker je Mikliču hutel tam nasprut glaunga kuludvora. Tulk velika je pa le, da lohka sprau ene par žejneh Idi pud 6oja gostolubna streha če nisa glih preveč rejen. Pa čez pustrežba se tud na more nč rečt. Asten, zakua b pol člouk na hodu na Grad, ke je tku lu-šten? Prouzaprou sa štarije skori pu useh hribeh. In tu j« tud prou. Se| sam ud doberga Iufta b člouk tud na hribeh na mogu žiut. Soje čase, ke je bla tud na Goluce še štarija, sem jest tud večkrat šou gor. Ke je pa tist birt tud sam preveč vin ubrajtu, je pa ud same foušije, de b mu gosti veega vina na pupil, raj štarija zaperu. Sevede, ud tistga časa pa tud je6t nimam nič na Goluce za upraut. Zakua b člouk hodu še u hribe žeja trpet, ke ja že duma zadost trpi. Pa ne smete mislt, de sem jest buhve kasen pijane, ke tku gu-varim. Buh na przaden. Žejen je ja usak člouk ži-her,zakua b pol glih jest na smou bit, ke sem glih iz tacga matenjala ustvarjen, kokar so drugi. Sevede, keder je pa glih suša u mojem varžete usta-rem pa tku raj duma in štederam uremenska pu-ručila, da zvem pr en glih, kdaj se bo spet ureme u mojmu varžete spreubrnu. Asten, zdej pa poslušite! Ke sem pršou jest na naš Grad, sem ja kar naraunast zaviu ke preke štari in se usedu u senca ke pud en koetajn. Ke me je zagledala gespa birtna, je prec prtekla h men in me prašala s čim m če pustrečt. Jest sem holt za prva sila naroču pu litrčka cvička pa ena (laša Rugaške slatine, ke m je gespud dohtar Bre-celj naroču, de moram zavle čeu, ke jih mam neki puh-derbane, Rugaška slatina pit. Rugaška slatina je, koker prauja, za čeva hedu prpuručliva. Želodce se pa sevede cviček bi prleže. Ke 6e pa jest nečem nubenmu zamert, in sem tou ubema ustrečt, sem pa naroču mal cvička, pa mal Rugaške slati-ne. Na ta viža sem ubema ustregu. Gespude dohta- 1 ri ke se je za čeva putegnu. Želodec se pa zavle tega tud oa more nč gor držat, ke sem mu s cvič-kam p ustregu. Koker m gespa birtna prnese pijača, se pa kar naenkat nabere ukul mene tulk eneh utrok, koker pr Malmu grabnu brencelnu, keder se grem kopat. Sevede, utroc me niaa pikal, koker brencelni, tišal sa pa tku u mene, de sa me kar s stolam ured pre-bernil na tla. Rugaška slatina pa cviček pa name, tku de sera biu namest udznotri, pa uzuni moker. Res de utroc na pikaja, koker brencelni, lu-šten pa le ni, če ma člouk u uštari pouhen utrouk ukul sebe, ke utrok je člouk pred sit, koker ne-zabeleaeh žgancu. Ke sem se enkat pubrau in mal upucu sem pa prašu enga fantička, ke je stavu jr men, ki se je uzel kar naenkrat tulk utrok. »Tle vn iz gradu sma prdiujal. Pa še nisma usi. 1 le nas je kumi eneh trideset. Ke sa nas snuč u grade preštel, nas je biu pa glih stusedemdeset. Dons nas je pa gvišen še več,« m je razložu fantiček. »Čakte gespud, grem jest not frboltarja prašat, ke zmeri na duriš časupise bere, kulk nas je dons. Veste, frboltar nas usak dan prešteje, de ve kulk je prrastka. Koker enkat prešteje, nas pa vn z duriša zapudi, de ga na motma pr brajn, drgač nč na ve, kua se pu svet gudi.« »Viš, fantek, mi b mel pa tud rad gmah če pridema semle gor mal na uddih. Če rad skačete, pejte kar nazaj not na duriše, pa not skačte. Sej na duriš je dost prustora,« sem mu jest že precej nejevolen udguvuru. »Ki se pa upama, gespud? Frboltar je hud, ket turšk poper. Če kerga utroka vid na duriš, mu če kar kri spit. On prau: Grad je dost velek. Tam skačte. Duriše pa ni za tu, dc b se utroc ceu dan tlela ukul pojal. Jest tlela sedim in časupise berem zatu, de kej zvem. Če bo pa cela grajska utroška banda tlela ukul mene skakala in kumedje pučela, pa na bom nekol zvedu, kdaj boja uradenkem plače, penzjunistem pa penzjone zvišal, ke jih že tulk ča6a ublebujeja. Kašne minimalne plače sa delu-cem prznal tud na bom vedu, ke s tem plačam, koker jih maja zdej, še kašenga osla al mule na mo- reš prežiulat, ne pa enga deluca, ke sa že tku scrklan, de mrve še na mara, če mu ja prou punu-jaš. Pol me tud intre6era, kua zaen nacjunalisti sa prouzaprou te naš Jugosluveni. An sa špansk, turšk ali kinezarsk. Tu s mende ja na dumešlujeja, de sa sluvensk nacjunalisti, ke pol b biu tud usak člouk šuštar, če prou na zna čeulu delat, čeule trgat pa zna. Vite. utroc, tu morem jest use vedet, de me na boja mel Ide za kašna prsmoda prsmodasta. Ala kar ven se zgubte, pa men gmah dejte. Vite, gespud. Tkula nas z duriša zapudi, pa morma jit. Če pridema tlela ven, nas pa drug Ide pudeja. Kam čma pa vender jit, za božja vola? Pu luft na znama letat, ke nas ni nubeden navadu. Pu tleh pa na smerna, koker vidte. Kua čma pol nardit?« Takale vestorja m je fantek puvedu. Nazadne me je pa še prašu, če mam kašen čik. Ke sem ga grdu pu-gledu, je pa zbejžu za drugem drubižam žoga brcat. Tkula je dondons na svet. Nahter 6e pa še pr-tužujeja čez bela kuga. Bela kuga razsaja sam med bulša družba. Reveži na puznaja te bulezen, ampak jetka razsaja med mm. BI pameten je pa prou gvišen tist, ke raj na svet na pride, koker pa tist, ke s pride sam mal svet pugledat, pol pa za jetka umre. Če b mou jest pr te reč kej za guvort, b naredu en nou fond. U ta fond b mogla pa plačvat sam bulša družba, ke nima nič ali pa premal utrok za nene duhodke. Iz tega fonda b se pa pudpiral srumaki, ke maja mal plače, pa velik utrok. Sam na ta viža b se panala bela kuga, jetka pa glih tku. Če gospoda ne verjame, naj pa pusku6 tku nardit, pa bo vidla, de mam jest prou. F. G. Zlogovna križanica »Saj eem rekel, da je za izlet kluba še prezgodaj; vse gostilne 60 še zaprte!« V vsak prostorček vstavi po dve črki, ki tvo rita obenem slovničen zlog. Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelih črtah ter pomenijo: Vodoravno: 1. mestno zabavišče, 3. kraj pri Ljubljani, 6. izraz za pego, 8. kraj pri škofji Loki, 11. evropska reka, 14. ključavničarsko orodje. 16. plaz snega, ki se utrga v gorah, 17. kraj na primorskem. 18. izraz za mažo, 19. znamenje cvetne nedelje, 20. kraj srbskega uf>ora. 21. svetopisemski kraj, 22. glasbeni izraz. 24. podarjena stvar, 26. izraz za moč, 27. izraz za običaj. 2$. kraj pri Zidanem mostu. 31. malikovalski tempelj v Indiji. 33. jugoslovanska reka, 35. slovenski misijonar, 37. varnostna priprava, 39. kraj v Slovenskih goricah na štajerskem, 41. draga dišava, 42. reka v Istri, 44. del glave, 46. lesena koliba, 48. pisana mati, 50. mesto ob Kaspiškem morju, 52. obljuba zvestobe. 54. del hrane, 56. odrska oprema. 58. svetopisemska oseba. 60. kraj blizu izvira Kolpe, 62. jiosehen prostor v gledališču, 63. gorska grapa, 65. besedna uganka 67. del poslopja. 68. majhna luna, 70. jugoslovanska reka, 72. kraj na Primorskem, 74. prijetno opravilo, 76. fizikalna priprava, 78. kraj blizu Triglavskih jezer, 80. človeška naselbina. S2. kraj pod Kureščkom, 83. cerkveno opravilo. 85. nebesno telo, 87. kopaško orodje, 89. obvodna rastlina. 91. d.cl klasja, 93. evropska državica 94. stenska obloga. 05. tekstilna snov, 96. kraj pri Vranskem. 97. celota tovornega blaga, 98. del telesa, 100. svetopisemska ceeba. 102. naslov japionskega cesarja 104. papirnato pokrivalo, 106. poljska rastlina. 108. skrajšano žensko krstno ime. 109. zdravilna rastlina, 111. tenka ploščica, 113. vrtna cvetlica, 115. kraj pri Izlakah. 117. francoski dramatik. 119. abesinsko jezero, 120. izraz za jestvine, 121. del telesa, 122. izraz za naikano, pravi tehnika Električno varjenje Če staknemo dva različna pola električne napeljave, in ju spet razmaknemo za gotovo razdaljo, dobimo obločni plamen. Obločni plamen ima zelo visoko temperaturo. Pri istosmernem toku je temperatura na pozitivnem polu mnogo večja kakor na negativnem polu. Varjenje z električnim tokom se vrši na ta način, da spojimo predmet, ki ga hočemo variti s pozitivnim polom, negativni pol pa vodimo po kaiblu preko železne palice (elektrode), ki jo s primernim izoliranim držalom držimo v roki. Z elektrodo se dotaknemo predmeta in elektrodo spet odmaknemo. Med elektrodo in predmetom nastane obločni plamen. Toplota, ki s« pri tem razvija. povzroča, da se predmet na površini razstali in da s« rartali tudi konec elektrode. Razataljeni material elektrode kaplja na razstavljeno površino predmeta in zalije (zvari) špranjo. S tem, da vodimo elektrodo po špranji, ki jo hočemo zavariti, dobimo varilni šiv. Elektroda nam pri električnem varjenju n« služi samo za dovod toplote, ampak daje obenem potrebni material za varjenje. Po tem se tudi električno varenje razlikuj« od avtogenega. pri katerem dovajamo toploto z gorilnikom posebej in material posebej. Električni tok istosmerne^ stru-ie ima to dragooeno svojatvo, da na anodi (pozitivnem polu) razvija mnogo višjo temperaturo, ka- kor na katodi (negativnem polu). Zato vežemo pri varenju z istosmernim tokom pozitivni po! dinama 6 predmetom, ker je odvajanje toplote na predmetu večje kakor na elektrodi, a ta večji odvod toplote se izenačuje z manjšim segrevanjem podnožja električnega loka. Pri varjenju z izmeničnim tokom je toplota na obeh polih enaka. Ker pa je odvajanje toplote na predmetu večje, je predmet hladnejši, kakor pa vrh elektrode. Poleg tega magnetno polje, ki nastaja pr istosmernem toku, usmerja plamen, kar omogoča varenje širov nad glavo. Za varenje moramo predmet najprej dobro pripraviti. Kose pločevine, ki jih hočemo variti, pripravimo , kakor kažejo slike. Špranje zapolnimo tako, da vodilo elektrodo v cikcakasti črti. Električni plamen izžareva mnogo ultraviolet-nih in infrardečih žarkov in deluje na telo tako, kakor umetno višinsko sonce. Da se varilec zaščiti pred premočnimi in škodljivimi vplivi teh žarkov, se uporabljajo pri varjenju ščiti z barvnimi stekli. Pri rezanju pločevine z električnim lokom pa rabi varilec še usnjate ali pa azbestne rokavice. Varilci ce morajo za električno varjenje posebej izšolati. Velike tvrdke, n. pr. ELIN, ki izdelujejo stroje za varjenje in ostale priprave, vodijo posebne t«č«je. pri katerih se morejo delavci za varjenje izšolati. 123. vrsta naslonjača, 124. otok v Indijskem oceanu. Navpično: l. trebušna bolezen, 2. letošnji pridelek, 3. mesto v Nemčiji, 4. domače živali, 5. raztrgana cunja, 6. prijeten prostor, 7. Finžgarjeva povest, 8. del noža, 9. del človeka, 10. poljski pridelek, 11. dobi nevesta, 12. izraz za prirodo, 113. mehka snov, 14. natakarski vajenec, 15. skrajšano moško krstno ime, 21. vrsta pokrivala. 22. čistilno sredstvo, 23. teža zaboja, 25. vodna žival, 26. cvile-če dihanje, 27. izraz za upanje, 28. kraj pri Ložu, 30. hranilna tekočina, 32. zemeljska vzpetina. 33. hranilna snov, 34. kraj pri Litiji, 36. madžarska reka, 37. štajerska reka, 38. kraj pri Poljčanah na Štajerskem 40. gozdna rastlina. 41. del oprave, 42. del telesa, 43. izraz za urjenje, 45. vinska trta, 47. tujka za pleme, 4S. izraelska čudežna jed, 49. na drobno sekljano meso, 51. škodljiva aival, 53. okrasna rastlina, 54. pravopisno znamenje. 55. steklena jxi6oda, 57. izraz za znanost. 58. izraz za mazilo, 59. Wallensteinov vojskovodja, 61. skrajšano žensko krstno ime, 62. mesto v severni Italiji, 63. vrsta padavine, 64. lovska potrebščina, 66. vzrok bolečine. 67. slovenski učenjak, 68. bavarski duhovnik znan izza pokristjanjevanja Slovencev, 69. kraj pri Ogleju. 71. domača žival, 73. mesto v Albaniji, 74. zahrbtna zveza, 75. izraz za veljavo denarja, 77. cerkven praznik, 78. prometno sredstvo, 79. majhno dekle, 81. glasno hreščeča piščalka. 82. svetopisemsko mesto 83. četrti zakrament, 84. majhna cerkev, 86. izraz za pomoto, 88. velika stavba, 89 pravopisno znamenje, 90. negativni električni po'. 92. kraj na Primorskem, 99. godni sad, 101. izraz za Grčijo, 102. mesto v severni Italiji, 103. zemeljska vdrtina, 105. fotografični aparat, 107. reka v Albaniji, 108. nekdanja rimska dežela ob Donavi, 109. zdravilna rastlina. 110. ostanek pri gorenju, 112. del noge. 113. tujka za zvezo, 114. kraj ob Glini na Hrvaškem, 116. izraz za ča6t, 117. slovenski književnik, 118. reka v Rusiji. Rešitev križanice z dne 15. avg. Vodoravno: 1. ime, 4. kino, 8. 6atan, 13. Abo, 16. rima. 17. Lena, 18. lan, 19. esej, 20. tla. 21. nota, 22. Maj ar. 23. Kne, 24. kost, 26. kolo, 28. rop, 30. ozon, 33. oba, 35. Loke. 37. galeb, 40. Ada. 42. rama. 43. loto. 44. kit, 45. adut, 46. oko. 47. kosa, 48. lovec. 49. iea, 50 teta. 51. Bela, 52. val, 53. Irak. 54. ara, 55. Jame, 56. beril. 57. eta, 58. Nora, 61. raca. 64. ton. 66. oker, 68. osa. 70. Miro. 73. depot. 76. sla. 78. telo, 79. vada. 80. reč, 81. etik, 82. alt, 83. raka, 84. Malec. 85 ost. Navpično: 1. irt. Z milo, 3. Ema. 4. Kant, 5. i lo, 6. neto, 7. ona. 8. Samo. 9. Ala. 10. Tajo 11. Ana, 12. Nero, 13. ASK. 14 Beno, 15. oje, 24.'Korotan, 25. samotar, 26. kolohar. 27. letalec 28 ro-kovet. 29 petelin, 31. zadirek. 32. natakar. 34. ba-ker, 35. lakaj. 36. kosem, 37. golob. 38. livar, 39. bacil, 41. ducat, 59. osel, 60. Amor. 62. arak 63. Adam. 65. Opel. 67. Elis. 68. Oto, 69. alt 71. iva 72. oda, 74. era, 75. oče, 76. sto, 77 akt. Otrotkt vodiki naj- DTokolesa, stvalnl »troji nove) 111) modelov motorji, trtclkl)l pogreitllvl Po zelo oliki ctnll Ceniki frankol NTRMUNJtM r. 8A7JEI, liUBUlN«, KariMlta 4 Podružnica: Maribor, Aleksandrova eeata 38 Razvezano snopje Naša politična društva leta t848 V ilirskem (ljubljanskem) guberniju je bilo leta 1848 troje političnih društev: Slovensko v Ljubljani in Celovcu ter celovško društvo ljudskih prijateljev, na kratko tudi Ljudsko, oziroma Demokratsko društvo imenovano. Pa še teh obe prvi (slovenski) društvi nista bili mišljeni kot politični organizaciji. Šele dunajski oktobrski nemiri, ki »o bili v zvezi z nameravano preusmeritvijo avstrijske politike v velenemštvo, so povzročili, da je ljubljansko Slovensko društvo, ki je bilo dotlej literarnega značaja, spremenilo svoja pravila tako, da je bil društveni namen »izoblikovati slovenski jezik, povzdigniti slovensko narodnost v njeni harmonični podreditvi ideji ustavnega cesarstva ter na zakoniti način braniti pravice slovenskega naroda«, — Uradno poročilo samo priznava, da je ljubljansko Slovensko društvo prav močno vplivalo na javno življenje, zlasti pa tudi na podeželsko prebivalstvo, saj je bilo mnogo članov duhovnikov in kmetov. Celovško Slovensko društvo si je v svojih pravilih nadelo nalogo, »razviti slovensko narodnost z zakonitimi sredstvi, zlasti pa izoblikovati slovenski jezik in pospeševati študij ostalih slovenskih narečij.« Na javno življenje ni imelo tolikega vpliva ko ljubljansko. Saj se je policiji sprva celo dozdevalo, da so sestanki društvenih članov zgolj družabni. Bolj neprijeten je bil vladi program celovšikega Ljudskega (Demokratskega) društva, ki naj bi pospeševal duhovno-nravni in politični prospeh ljudstva s pomočjo demokratske monarhije; obvarovati bi se morale vse dosedanje pridobitve in ljudstvo se mora zavedati svojih pravic in dolžnosti. Dejansko pa so nekateri člani šli še dalje in priznavali najskrajnejša republikanska načela ter skušali pripraviti ljudstvo celo do nasilnih dejanj. — Pri vladi so se bali, da bo prišlo med člani (sicer ne številnega) Demokratskega in Slovenskega društva do sporov. Celovški Slovenci 60 namreč sklenili, da v svoje društvo ne bodo sprejeli demokratskih članov. Če bi ustavno življenje v Avstriji bilo trajnejše, bi gotovo prišlo med obema društvoma do vidnejšega trenja v boju za vpliv med ljudstvom! Toda slana absolutizma je to borbo zaenkrat v kali zamorila. Sah Slovenska šahovska zveza bo svoje uspešno delo na jesen nadaljevala še intenzivneje kot dosedaj. Pripravljen ima že obsežen program, iz katerega bomo navedli samo najglavnejše. 19. septembra bo v Trbovljah velik medklubski brzoturnir vseh klubov Slovenske šahovske zveze. Klubi bodo nastopili z osemčlanskimi moštvi in je za zmagovalca določen lep prehoden pokal. Še večja prireditev bo v oktobru v Celju, kjer bo nastopilo po sto šahistov iz severnega in južnega dela dravske banovine. S tem bo ugodeno želji, da pride do tega mateha. ki bo gotovo zelo zanimiva prireditev. Da bi dvignila zveza še bolj smisel za šah med srednješolsko mladino, namerava prirediti med srednješolsko mladino v vseh krajih posebne turnirje. S tem bo v tem pogledu dohitela Belgrad in Zagreb, kjer imajo srednješolci vsako leto svoje turnirje. Za najmočnejše naše igralce bo zveza priredila božičen turnir v Ljubljani, kjer je središče naših najboljših igralcev. V Skoplju je sedaj v teku 14. nacionalni amaterski turnir, na katerem igrajo tudi trije slovenski amaterji, Lešnik, Preinfalk in Šorli. Skopljanski ša. hovski klub prireja ta turnir v okviru proslave 25 letnice srbskih osvobodilnih bojev proti Turkom. Naši amaterji so vsi dobri igralci, tako da je slovenski šah na tem turnirju prav dobro zastopan. Na olimpiadi v Stockholmu se je situacija proti koncu razčistila in je prišla na površje USA kot je bilo pričakovati. Jugoslavija bo letos imela slabši uspeh. Našim igralcem bo treba več vaje. da bodo mogli prihodnjič uspešneje zastopati naš šah. Državni prvak Pire je letos na prvi deski igral usjješno in dosegel med drugim tudi remis proti svetovnemu prvaku Euweju, ki je v sijajni formi. Iz olimpiade prinašamo Pirčevo partijo z znanim velemojstrom Lilienthalom, ki je igral za Madžarsko na prvi deski. Pire : Lilienthal 1. d2—d4, Sg8—f6; 2. c2—c4, e7_e6; 3. Sgl— f3, b7—b6; 4. g2—g3, Lc8—b7; 5. Lfl— £2, Lf8—e7; 6. 0—0, 0—0; 7. Sbl—c3, Sf6—e4 (črni ne sine prepustiti belemu točko e4); 8. Ddl—c2, Se4Xc3; 9. Dc2Xc3, c7—c5; 10. dXc5, bXc5; 11. Tfl—dl, Dd8—c7; 12. Lcl—g5, f7—f6; 13. Lg5—f4, d7—d6; 14. Lg2—h3 e6—e5; 15. Lh3—e6-f, Kg8—h8; 16. Lf4—d2, Sb8—c6; 17. Le6—d5, f6—f5; 19. e2—e3, e5-e4; 19. Sf3—el, Sc6—e5; 30. Ld5Xb7, Dc7X b7; 21. Dc3—c2, Le7—f6; 22. Ld2—c3, Ta8_d8; 23. Tdl—d2. Dd7—f7; 24. Lc3Xe5, Lf6Xe5; 25. f2— f4, e4Xf3 e. p.; 26. SelXf3, Df7—e6; 27. Sf3X®5, De6Xe5; 28. Td2—d3, Td8—b8; 29. Tal—bi, Tb8 —b6; 30. b2—b3, a7—a5 in nasprotnika sta se sporazumela za remis. Iz mateha med Litvo in Finsko je naslednja zelo zanimiva partija. Mik en as : Gauifin 1. d2—d4 Sg8—f6; 2. c2—c4, e7—e«; 3. Sbl-" c3, d7—d5; 4. Lcl—g5, Sb8—d7; 5. e2—e3, Lf8-> e7; 6. Sgl—f3, 0—0; 7. Tal—cl, c7—c6 (mojstra sta zavila v ortodoksno varianto damskega gambita, ki je zadnje čase prišla že zelo iz mode); 8. Lfl—* d3, d5Xc4 (črni si je izbral podoben sistem kot je meranska obramba. Tu je važna razlika, da je beli lovec na g5, kar je za črnega neugodno); 9. Ld3X c4, b7—b5 (Capablanca igra na tem mestu Sf6—d5); 10. Lc4—d3, a7—a6; 11. 0—0, c6—c5; 12. Ld3—bi, Lc8—b7; 13. &2—a3, Dd8—b6; 14. Sf3—e5 (črni je razvil svoje figure, toda beli ima zelo nevarno iniciativo) Tf8—d8 (bolje bi bilo Tf8-e8); 15. Se5X d7! Td8Xd7; 16. Lg5Xf6, Le7Xf6; 17. d4Xc5 (s tem se je izognil beli pritisku na d liniji in nadaljuje z napadom), Db6—c6; 18. Ddl—g4 (grozi z b2—b4 obdržati kmeta). Dc6Xc5; 19. Sc3—a4! Dc5—a7; 20. Sa4—c5, Td7—c7; 21. Sc5Xe6! (krasna žrtev konja! Beli je moral dobro računati), Tc7—e7 (čc bi črni žrtev sorejel, bi beli odločil z napadom. N. pr. Tc7Xcl, TflXcl, Lb7—c8, LXh7 + !, KXh7, Se6—f8+ in beli dobi); 22. Se6—d4, Lf6Xd4; 23. e3Xd4, g7—g6: 24. Tel—c5, Ta&—e8; 25. Dg4—f4, Da7—a8; 26. f2—f3 Lb7—d5; 27. Lfl—d3, Da8— d8; 28. h2—h4 fbeli ima kmeta več in pozicijsko premoč, mora pa igrati zelo precizno, ker je tudi črni zavzel močno pozicijo. S h kmetom skuša razbiti črno kraljevo krilo), Te7—d7; 29. Tfl—dt, Dd8—e7; 30. h4—h5, Ld5—b3; 31. Ld3—c2, Lb3X c2; 32. Tc5Xc2, g6Xh5: 33. Tel—c6, a6— a5; 34. d4—d5, De7—e2; 35. Tdl—d2 (da brani pešca d5. mora prepustiti beli črnemu prvo linijo ter mora sedaj računati z možnostjo večnega šaha), De2— el-1-; 36. Kgl—h2, Te8—d8; 37. Df4—g5+, Kg8— f8; 38. Tdl—d4! (s tem vzame beli črnemu možen šah na h4 in obenem grozi s trdnjavo napadati na četrti Iiniii), h5—h4 (na to je takoj konec, todi črni že nima več dobre obrambe); 39. Dg5—h6+ in črni se je vdal, ker izgubi damo. Za izboljšanje železniških zvez Ljubljana, 21. avgusta. Te dni je bila v Belgradu v glavnem žel. ravnateljstvu obravnava o novem voznem redu na naiib železnicah, ki naj se uveljavi prihodnjo sesooo. Posvetovanja so se udeležili iz Slovenije od žel. ravnateljstva g. svet Petek ter od Zveze za tujski promet g. ravnatelj Ciril Žižek, Id je predložil tam obširne in podrobno utemeljene predloge glede železnic v Sloveniji. Poročilo Zveze za tujski promet ugotavlja uvodoma, da sta točnost ln hitrost vlakov naj-vainej&i lastnosti vsakega železniškega prometa. K točnosti ee nam je treba vrniti takoj, hitrost je treba pospešiti čim prej. Progo Ljubljana-Rateče-Planlea, ki jo naši vlaki prevozijo komaj v 3 urah 29 minutah, vozijo v drugih državah že v polovici tega časa. Treba bi bilo uvesti čimprej motorne vlake, dokler pa teb ni, pa pospešiti hitrost s tem, da bi se nekateri vlaki ne ustavljali na vseh postajah. Na naših progah bi morali skrbeti tudi za boljše vozovne garnituro, zlasti na turističnih progah. Glede uvedbo novih vlakov se poročilo zlasti peia s Gorenjsko. Gospod ravnatelj dr. Žižek je zlasti zagovarjal uvedbo nihalnih vlakov na progi Planica-Jeaenice-Bobinj. Taki vlaki so se sijajno obnesli na kamniški progi ter bi so obnesli brez dvoma tudi na Gorenjskem. Glede teh vlakov, ki bi morali imeti na Jesenicah zvezo z vsemi vlaki, ki prihajajo iz Ljubljane oziroma tja odhajajo, je bilo sklenjeno, da se gotovo uvedejo že prihodnjo sezono. Enako se je z razumevanjem obravnavalo vprašanje uvedbe novih kopalnih vlakov Jesenice-Ljubljana-Karlovac-Split oziroma Sušak. Potrebni bi bili tudi posebni direktni vozovi na tej progi. Zaradi ureditve političnih razmer z Italijo ee poraja zmerom bolj potreba boljših zvez med Trstom, Gorioo in Boh. Bistrico in Bledom. Bohinj je pred vojno imel svojo zimsko sezono v glavnem zaradi gostov iz Trsta in Gorice, zato bi bilo potrebno to vprašanje znova proučiti, oziroma uvesti cenene izletniške vlake iz Italije na Bled, v Bohinj in v Kranjsko goro. Izboljšati bi bilo tudi potrebne zveze z Beneško in Koroško, uvesti bi bilo koristna krožna potovanja na eni strani na krožni progi Ljubljana-Trst-Gorica-Bohinj-Jeseniee-Ljub-ljama, na drugi strani pa Ljubljana-Trst-Benetke-Videm-Trbiž-Kranjska gora-Ljubijana. Enako tudi krožno progo Ljubi jana-Jesenice-Beljak-Vrbsko jezero-Celovec-Maribor-Ljubljana. Taka krožna potovanja se zdaj vršijo zgolj z avtobusi, pa bi jih koristno in uspešno mogla izvesti tudi železnica. POročilo navaja tudi željo planincev, da se TeletnISki vlak iz ZagTeba v Ljubljano in na Go- Starostno zavarovanje delavstva Le še malo dni nas loči od uvedbe zavarovanja ca primer onemoglosti, starosti m smrti. Rok po uredbi z dne 17. marca j« 1. septembra 1937. Zaradi tega so sedaj vm krajevni organi Osrednjega urada za zavarovanje delavcev na delu kakor tudi Pokojninski zavod v Ljubljani pri pripravah za to zavarovanje. Okrožni urada smejo za to delo povečati število svojega uradaiStva samo za 5 odstotkov. Uradi morajo urediti kartoteke vseh' zavarovanih delavcev, za kar je potrebno ogromno dela; pomisliti je treba, da znaša število zavarovanih delavcev okoli 700.000, kar bo dalo ogromno dela. Kot znano znaša prispevek 3% zavarovane mezde, in sicer plača od tega polovico delavec, drugo polovico pa podjetnik. Po računu glav. ravnatelja Osrednjega urada za zavarovanje delavcev bodo znašali letni prispevki za delodajalce 330 (doslej 270) milij., za delavce pa 240 (180) milij. din. Vse aocialnozavarovalno breme e« bo povečalo za 60 miHj. din. Seveda je računati • tam, da »e bo v prvih letih skoraj ved nabrani prispevek za starostno zavarovanje vrnil nazaj gospodarstvu v obliki posojil, izdatkov za javna dela itd. Le ostanek kakšnih 25 milijonov dinarjev sc bo v lasnejših letih potrošil za podpore in upravne etrof.e, tako da ne bo naravnost vrnjen gospodari ' v u. Finance socialnega zavarovanja Iz računskega zaključka Osrednjega urada za zavarovanje delavstva v Zagrebu je razvidno, da se je od 1935 na 1936 število zavarovancev povečalo za 51.922 na 612.209, torej za 9.2%. Prispevki bolniškega zavarovanja so narasli za 17.7 na 288.27 milijonov dinarjev, na 1 člana odpad« 467.38 (1935 466.30) din. Primerjava dohodkov z izdatki kaže, da j« bolniško zavarovanje lansko leto zaključilo s prebitkom 1.36 milij. din, dočim j« bil za 1935 izkazan primankljaj v znesku 3.02 milij. din. Od 20 krajevnih organov je lansko leto zaključilo 8 s presežkom v znesku 3.07, 12 pa s prtmankljajem v znesku 6.39 miKj. din. Najbolj neugodno je stanje nezgodnega zavarovanje. Tu je izkazan za 1936 primankliaj v ene-«ku 15.16 milij. din, dočim je znašal za 1935 9.21 milijona din. Tako je skupni deficit nezgodnega zavarovanja narastel do konca 1936 na 74.46 milij. din, kar je predvsem računskega značaja. Ter minska kupčija z markami ukinjena Pred nedavnim smo poročali, da je Narodna banka znižala rok prodaje za nemške čeke na naših borzah od 30 na 15 dni. Nadalje je sedaj Narodna banka obvestila denarne zavode, da se obvezna prodaja čekov ne nanaša samo na čeke, katere prejmejo izvozniki, ampak tudi na nemške marke, katere imajo denarni zavodi in ostale ustanove na računu čekovnih dinarjev pri centrali in podružnicah Narodne banke. Zato morajo vsi denarni zavodi in druge ustanov«, ki so «i naložili zalog« mark po bančnem oirkularju št. 6 z dn« 18. januarja 1936. prodati te zaloge na borzah v 15 dneh računajoč z 19. avgustom kot izhodiščem. Izvzamejo se samo oni zneski v markah, za katere eo bili že napravljeni zaključki z uvozniki. Narodna banka j« obvestila denarne zavode, da do nadaljnega ukinja terminsko trgovanj« « klirinškimi markami, kar j« bilo dovoljeno z d«v. cir-kularjcm St. 1 od 3. januarja 1936, it. 87 z dn« 28. oktobra 1936 in it. 16 z dn« 18. februarja 1937. Zc zaključen« prodaj« mark «« morajo ob rokih likvidirati. Narodna banka pa bo Se nadalje odobravala plačilo v naprej v jugoslovanskem kliringu ns podlagi obrazložene proinje uvoznikov po že prej danih navodilih. Rok 15 dni po izdaji čekov za obvezno prodajo čekovnih mark, izvirajotih iz izvoza v Nem- renjsko prestavi vsaj za eno uro pozneje, vozil naj bi pa ta vlak tudi v zimskem Čaisu, vsaj ob času ugodnih snežnih razmer v Bohinju in v Kranjski gori. Istočasno bi bilo potrebno uvesti nov turi-stovski vlak Zagreb-Karlovae-Semič-Novo mesto. Pospešiti bi se morala tudi vožnja na progi med Belgradotn in Zagrebom ter Ljubljano. Zlasti trgovski krogi zahtevajo stalno uvedbo hitrejših zvez zaradi pravočasne dostave poŠte. Predlog obsega tudi željo, naj bi se morda po en vagon priklopi! v Ljubljani k Simplon-orient-ekspreeu, ki bi se ga ljudje brž navadili. Poročilo omenja nadalje potrebo večje množine vagonov pri brzovlakib med Zagrebom in Jesenicami, Iri so zlasti v sezoni zmerom prenapolnjeni. Pospeši naj se tudi vožnja na tej progi. Vožuja iz Ljubljane do Bohinja naj se skrajša vsaj na 2 uri in pol. Postanek na Jesenicah naj se omeji čim bolj, večji od 15 do 20 minut postanek no sme biti pri nobenem vlaku. Pač pa bi bilo potrebno, da se mednarodni brzovlaki ustavljajo tudi na postajah Dobrava-Vintgar ter v Boh. Beli. Bohinjska dolina zdaj celih 8 ur nima zveze z Jesenicami, ne z Radovljico, kamor imajo domačini zmerom dovolj potov. Večji postanek bi morali imeti brzovlaki na Bledu, ker 1 minuta ne zadostuje pri številnih goetih, ki v sezoni prihajajo na Bled. Istočasno bi moral imeti večerni brzovlak iz Ljubljano na Jesenicah zvezo z Bohinjem in Kranjsko goro vsaj v dnevih pred prazniki, ko prihajajo s tem vlakom iz Zagreba in Belgrada smučarji in Ietoviščarji. Obenem pa naj bi izletniški vlak iz obeh gornjesavskih dolin v poletnem času prestavili na eno uro pozneje, uvedejo pa naj se ti vlaki tudi v zimski sezoni. Po sedanjem voznem redu imajo smučarji komaj 6 ur in pol časa v Planici in v Bohinju, to pa je premalo. G!ede Radovljice predlog omenja, naj bi tudi tam obstajala jutranji in večerni brzovlak. Vsi kraji na Gorenjskem tudi želijo, da bi še dalje ostal v prometu nočni vlak iz Ljubljane, ki prihaja na Jesenice okrog ene ponoči. Ta vlak je potreben iz splošnih kulturnih razlogov, čeprav morda nima vlak doslej zadostnega prometa. Enak nočni vlak bi ee imel uvesti tudi proti Kamniku. Zdaj oskrbujejo nočne zveze s Kamnikom zgolj avtobusi, ki pa so se izkazali za preskromne. Glede splošnih zahtev poročilo omenja nujno potrebo dvojnega tira na progi Zagreb—Zidani most ter na progi Ljubljane—Jesenice. Zgradi naj sc železnica Črnomelj—V rbovsko, pri Sevnici pa naj so proga proti Trebnjem veže s trianglom, da bodo mednarodni vozovi mogli voziti naravnost. V zvezi s tem je potrebna temeljita preureditev proge Ljubljana—Novo mesto—Karlovec. čijo, velja samo za čeke, ki so bili izdani od 10. avgusta 1937 dalje. Za čekovne marke, katere so jugoslovanski izvozniki prejeli pred tem datumom, je začel teči 15 dnevni rok z 10. avgustom letos. Stanje naših ktiringov Po podatkih belgrajskih listov je zaradi naglega naraščanja uvoza iz Nemčije naš kliriniki aktivni saldo z. Nemčijo padel od 34 na 17 milij. mark. Toda od julija dalje saldo zopet narašča ter je znašal dne 1. avgusta 18.1, 20. avgusta pa že 19 milijonov mark, kar je pripisovati t glavnem izvozu pšenice. V francoskem kliringu je prišlo skoraj do izravnave zaradi velikega našega izvoza v Francijo. Od julija dalje se naš dolg v kliringu zopet povečuje ter je narastel v avgustu od 13 na 3.3 milij. frankov. Stalno sc drži pasivni klirinški saldo v prometu z Belgijo na 3—5 milij. belg. V kliringu s Poljsko imamo aktiven saldo v znesku 16 milij. dinarjev. Nai pasivni saldo s Češkoslovaško ie dne 20. avgusta znašal 118.7, z Romunijo 27 milij. din, z Madžarsko 11.t milij. din. Novi kliring z Italijo je kazal od oktobra 1936 do 1. novembra 1936 pasivnost v znesku 7.3 milij. lir, do konca novembra je narastel na 12.5, do konca decembra na 21.1 milij. din, v januarju 1937 na 27.8, v februarju je bilo doseženo najvišje stanje s 31.88 milij. lir. Do konca marca se jc ta saldo zmanjšal na 30.75, aprila se je zopet povečal na 31.1, maja je zopet padel na 25.8, junija pa celo na 24.34 milaj. din. V juliju je nastopil hiter padec: do 8. julija na 20.8, do 15. julija na 15.8, do 22. jul. 12.1, do 31. julija na 6.65, do 7. avgusta na 3.9, do 15. avgusta do 1.6 milij. lir. Dne 17. avgusta je znašal samo še 233.000 lir. Dne 20. avgusta pa je nastopil za nas pasivni saldo v znesku 1.689.155 lir ali 2.88 miEj. din. Med tem sc je stari klirinški saldo do 20. avgusta zmanjšal samo od 49 milij. na 42.646.901 liro. • Izvoz v klirinške države za devize. Po podatkih belgrajiskih listov je šlo v prvi polovici letošnjega leta od vsega našega izvoza v klirinške države v skupnem znesku 2.218.9 milij. din za devize okoK 700 milij. din ali 31.75% vse vrednosti. Od izvoza v Nemčijo v znesku 577.9 milij. din je šlo za devize 80 mtlif., v Avstrijo od 396.6 milij. okoli 60, v Francijo od 300.9 milij. din okoK 270, v Belgijo od 219.4 najmanj okoli 180, v Grčijo od 65.7 približno 35 milij. in v Švico je bil ves izvoz v znesku 55.8 milij. din plačan v prostih devizah. Revizija trgovinske pogodbe z Avstrijo. Iz Belgrada poročajo, da jo avstrijska vlada predlagala naši državi revizijo trgovinske in plačilne pogodbe med Avstrijo in našo državo. Tozadevna pogajanja naj bi se takoj začela. Nove tvrdke. V trgovinski register so bile vpisane naslednje tvrdke: Forjanič Franc, trgovina z mešanim blagom, poljskimi pridelki in sadjem, Dol. Slaveča 72, p. Gor. Lendava; Egon Zakrajšek, komanditna družba, izvrševanje in prodaja stanovanjsko opreme, Ljubljana, Senčar Franc in sin, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki na debelo in drobno, Ljutomer (družbenika: Senčar Franc in Senčar Ciril). Nov upravni svetnik Slograda. V trgovinskem registru je bil vpisan kot upravni svetnik Slograda, slovenske gradbene in Industrijske d. d. v Ljubljani dr. Rudolf Mam, načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo kr. banske uprave v Ljubljani. Hranilnica donaTske banovine t Novem Sadu je lani odprla dve podružnici v Kragujevcu in Petrovgradu. Iz računskega zaključka leta 1936 je razvidno, da je zavod odpisal pri kmetskih dolgovih 4.35 milij. din, Priv. agrarni banki pa je izročil 15.36 milij. din. Vloge na knjižice znašajo 31.0 (33.14) v tek. računih 43.4 (4t.7) milij. Cisti dobiček znaša 0.97 (1.01) milij. din. Hranilnica je med drugim lastnik Bukoviške mineralne vode ter hotela in restavracije pri tem izvoru, nadalje silosa, v katerem je bilo 3.9 milij. kg prometa. Povečanje svetovne produkcije železa in jekla. Po nemških podatkih jc svetovna reprodukcija železna narasla od prvega polletja lani v prvem polletju leto« ml 13.38 na 53.18 milijonov ton, pro-dukvlja jekla pa od 59.55 nn 72.01 milij. din. Spoti Prihodnje olimpijske igre Pred kratkim j« zboroval mednarodni olimpij-•ki odbor, ki je napravil v«č važnih sklepov radi prihodnje olimijade, ki spričo velikih mednarodnih iportnih prireditev niso odjeknili v športni javnosti tako kakor bi sicer. Ugotovili so predvsem, da je program olimpijskih iger preobširen. Že v Varšavi j« padlo v tem pogledu nekaj predlogov, zlasti kar «e tiče kajaka, rokometa in vvaterpola. Vendar pa so imele tudi te športne panoge svoje zagovornike, zlasti tam — kar j« povsem razumljivo — kjer stoji ta šport na visoki stopnji. To ne sme nikogar presenetiti, kajti kdor ima izglede na zlato ali vsaj na srebrno medaljo, se bo do skrajnosti boril za to, da ostane Športna panoga, v kateri upa doseči eno prvih mest, v programu olimpijskih iger. Tako se je posrečilo Avstrijcu dr. Schmidtu, ki je obenem član mednarodnega olimpijskega komiteja, obdržati kajakšport v programu. On bi ce prav gotovo ne zavzel za to športno panogo, če se ne bi ta šport v taki meri gojil v Avstriji. Toda on je moral braniti zlate medalje, isto tako kakor Nemčija v rokometu, Madžari pa v vaterpolu itd., ne glede na to, da hoče vsaka mednarodna zveza s svojimi panogami v program olimpijskih iger. Kljub temu pa jc veliko vprašanje, če bosta ostala rokomet in vvalerpolo na programu tokijskih olimpijskih iger. Predpogoj za to je namreč, da obe zvezi tekom iestih mesecev zasigurata udeležbo vsaj petih držav, odnosno narodov. To pa ni ravno lahka stvar, ker bo to mnogo stalo, ne glede na to, da bodo morali ostati tekmovalci tri mesece zdoma. Vsa ta dejstva kažejo, da se bo olimpijski program leta 1940 že sam od sebe močno skrčil. Za državno prvenstvo Predlog Italijanov, da se mora v vsaki športni panooi udeležiti najmanj deset držav, je bil sprejet, dočim j« bil ravno tako pameten predlog Švice za uvedbo enotnega olimpijskega pozdrava odklonjen. Stroške za narodne ekspedicije bodo Japonci znižali na ta način, da bodo v to svrho nakazsli gotove vsote posameznim narodnim olimpij«kim odborom. Ta japonski fond znaia že dan«« okrog 22.5 milj. din. Poleg tega pa računajo, da bodo stroški za enega športnika nižji, kakor svoječasno za olimpijske igre v Los Angelesu. Za dnevno oskrbo v olimpijski vasi se računa okrog 65 din za en«ga športnika. Potovali bodo atleti preko Amerike. Zimske igre bodo v Saporo; vendar je pa Oslo še vedno kandidat za izvedbo prihodnje zimske olimpijadc. Nasprotja radi sodelovanja smučarskih učiteljev med mednarodnim olimpijskim odborom na eni in mednarodno smučarsko zvezo na drugi strani, še vedno niso popolnoma rciena. Na prihodnjem zasedanju mednarodnega olimpijskega odbora se bo reševalo vprašanje ali naj se zimske igre opuste, ali naj bodo na Japonskem, ali pa — če se jim Japonska odreče — v Oslu. Vprašanje amaterstva bo močno vplivalo na tozadevni izid, kar se zimske olimpijade tiče. Ker ni govora, da bi madnarodni olimpijski odbor odjenjul od svojega stališča in tozadevnih olimpijskih predpisov, je sedaj na mednarodni smučarski zvezi, da zadevi reši. Tudi oni telovadni učitelji, ki poučujejo na visokih šolah izključno telovadbo, ni60 več amaterji v smislu olimpijskih pravil; izvzeti so samo oni učitelji, ki na nižjih šolah poučujejo poleg telovadbe še druge predmete. Lahkoailelske tekme v Zagrebu Zagreb, 21. avgusta. Danes se je nadaljevalo tekmovanje za državno prvenstvo lahkoatletov. Ljubljanska Ilirija je danes nastopila, ker je bilo ustreženo njenim zahtevani in dana možnost atletu Kotniku, da sodeluje. Podrobni rezultati: Disk: 1. Dr. Manojlovič (Concordia) 41.18. 2. Klevt (Jugoslavija. Belgrad) 10.66. 3. Kovačevie (Concordia) 40.51. 4. ing. Stepišnik (Ilirija) 40.19. 5. Marjan (ZaSk, Zagreb) 39.99, 6. dr. Narančič (Concordia) 39.77, 7. Jeglič (Planina, Ljubljana) 37.68. Tek na 110 in čez zapreke: 1. Hanžekovič (Concordia) 15:7. 2. Kovačevič II (Concordia) 17:5, 3. Svlježič (Concordia) 17:6, 4. Pavišič (Zašk) 18:3, 5. Majetič (Zašk) 18:3 Tek na 100 m finale: 1. Bauer (Pančevački 8K) 11:1,2 Katalinič (Hajduk. Split) 11:2, 3. Klink (BSK) 11:3, 4. Hegol (Concordia) 11:4. 5. Nova-kovič (BSK) 11:5, 6. Mazzi (Hašk) 12. Troskok: 1. Jovtčevič (Jugoslavija, Belgrad) 13.60, 2. Ostojič (Concordia) 13.01, 3. Lenart (BSK) 12.75, 4. Bratovš (Ilirija) 12.60 (lep uspeh slovenskega juniorja). Skok r višino: 1. Bratovš (Ilirija) 175, 2. Ni-količ (Vojvodina SK) 175, 3. Mort (BSK) 175, 4. Lazarevič (BSK) 175. Mladi Bratovš qe je kvalificiral na prvo mesto, ker je preskočil vso višino že pri prvem poizkusu. Tek na 400 m. Tek se je zaradi malega števila tekmovalcev vršil takoj finalno. 1. Despot (Hajduk) 52, 2. Karner (Maraton) 52.8, 3. NVindsbach (Concordia) 53.8, 4. Klein (Makabi, Zagreb) 53.4. Met kopja: 1. Markošič (Slavija, Varaždin) 57.09, 2. Miloš (Concordia) 55.58, 3. Marjan (Zašk) 55.42. 4. Jandrlič (Zašk) 52.56. Štafeta 4X10« m finale; 1. Hajduk (Split) 45.9, 2. Maraton (Zagreb) 46.5, 3. Hašk (Zagreb) 46.8, 4.. Makabi (Zagreb) 46.8. Favorit Concordia je bil v predtaku diskvalificiran zaradi prestopka. Tek 1500 m: 1. Kotnik (Ilirija) 4.10 4 petiuke. 2. Sraker Franc (Concordia) 4.12, 3. Flah (Hašk) 4.10 4 petiuke, 4. Košir (Planina) 4.17 2 petinki. Od začetka je vodil Košir, katerega pa je velika hitrost kmalu utrudila ter ga je prva trojic.-« pri 1000 m prehitela. Na koncu 6e je popravil, vendar trojice ni moget več dohiteti. Kotnik jo tekel v odličnem stilu ter upravičeno odnesel zmago. Mariborski športni spored za nedeljo, dne 22. avpusla. Dopoldne se vrši na igrišču SK Rapida dvoboj lahkoatletskih ekip SK Rapida in SK Maratona, ki bo z ozirom na dobro formo a letov, izenačene sile in zanimive discipline sigurno nudil gledalcem obilo užitkov. Istočasno se bo vršil na igrišču tudi trening mariborskih nogometnih sodnikov, ki se marljivo pripravljajo za revanžni nastop proti reprezentanci graških sodnikov, ki bo 12. septembra v okviru jesenskega velesejina v Grazu. Popoldne odigrata na stadionu prijateljsko tekmo 1SSK Maribor in SK Železničar. To bo zadnja priprava obeh klubov za predstoječo prvenstveno sezono in bosta ob tej priliki oba preskusila nekaj novih moči. Prcdtekmo odigrajo juniorji. Kolesarsko in motociklistično druitvo Sstr < priredi na praznik 8. septembra ob 14 ob vsak«m vremenu kolesarske in motociklistične dirk« na progi Rudnik-Novo mesto in nazaj. Štart in cilj Rudnik, po ie objavljenem sporedu. Priglasilo se je že lepo število dirkačev. Pred tednom dni sta zmagala na liab«ljski mednarodni dirki Denzcl na BMW z najboljiim časom dneva in novim rekordom Siika nt BMW kot prvak Ilirije. BMW motocikli tn avtomobili so nedosegljivi. Zastopstvo: Ing. G. Tdnnies, Ljubljana, Tyri«va 33, telefon 27-62. Pokalni brzoturnir SK Korotana (Ljubljana), ki bi se moral vriiti danes na novem Korotanovem igrišču ob Dolenjski cesti, se radi slabega vremena preloži na prihodnjo nedeljo 29. t. m. Slovenci v Zedinjenih Koliko Slovencev je v Severno ameriških Zedinjenih državah. O številu Slovencev v Severno ameriških Zedinjenih državah, kjer so naše kolonije najMevilnejše, posnemamo iz uradne statistike USA naslednje podatke (Stalielical Abstract of United States za 1936): Prebivalstvo Zedinjenih držav je naraslo od leta 1790, ko je bilo prvo šte-tje, pa do leU 1930, ko je bilo zadnje štetje od 3.929.214 na 122.775.046. Posebno znaten jc bil prirastek prebivalstva v USA do leta 1860, ko se jc vsakih 10 let prebivalstvo pomnožilo za več kot tretjino, kasneje pa jc bil prirastek manjši in je znašal v desetletju 1920— 1930 samo še 16.1%. V zadnjem desetletju je najbolj naraslo število prebivalstva v pacifiških državah, posebno v Kaliforniji. Velik prirastek prebivalstva USA jc pripisovati vse do povojnih časov doseljevanju posebno iz Evrope. Tako sc jc n. pr. samo v desetletju 1901— 1910 priselilo v USA 8.795.386 oseb. 2al, da statistika priseljevanja v USA ni vodila posebej evidence o Slovencih, ampak so bili Slovenci izkazani skupno s Hrvati, nadalje so bili skupno izkazani- Dalmatinci, Bosanci, tretjo skupino pa tvorijo Srbi, Bolgari in Črnogorci. V petlctiu 1910— 1914 je bilo pripuščenih Slovencev Ln Hrvatov v USA 162.693, vrnilo se jih je v domovino 59.480, tako da je bil čist presežek priseljevanja v USA 103.213. Za isto dobo navajamo, da je bil čist presežek priseljevanja Dalmatincev, Bosancev in Her-ccgovcev 18.631. Srbov, Bolgarov in Črnogorcev pa 24.334. Nadalje posnemamo iz statistike še. da se je dalo v zadnjih letih naluralizirati v USA Jugoslovanov: 1932 2.974. 1933 2.065, 1934 2.132 in 1935 2.541. Vse doslej navedene statistike se nanašajo na fiskalna leta. Tako se n. pr. statistika za 1935 nanaša na fiskalno leto 1934—1935, ki je teklo od 1. julija 1934 do 30. junija 1935. Po štetju leta 1930 jc bilo v USA rojenih Jugoslovanov 211 416 (1920 169437), od tega največ v državah Pennsylvania 40.102. Ohio 38 884. Illinois 28.173. Michigan 16.468, Kalifornija 12.743, Wiscon-sin 12.260, Newyork 1U.917. V ostaiih državah je Jugoslovanov manj kot 10.000. Najmanj jih je v državah: Delavvarc 7, Severna Karolina 9. Južna Karolma 13, Maine 16 itd. Po materinem jeziku se razdele prebivalci Zedinjenih držav, rojeni v naši državi sledeče: Slovenci 1920 80.437, 1930 77.761. Pripomniti jc, da je Hrvatov več (1930 79.802). Število Slovencev se ie v desetletju 1920—30 zmanjšalo za 3.4%, število Hrvatov pa za 6.3%, najbolj se je zmanjšalo število Srbov: za 25.9%. — D. P. Borza Dne 21. avgusta 1937. Denar la leden ie znašal devizni promet ns ljubljanski borzi 6.7t>9 mdij. din v primeri s 5.273, 6.631. 6.6% in 9.643 milij. din v prejšnjih tednih. Curih. Belgrad 10, Pariz 16.35, London 21.72, Newyork 435.50, Bruselj 73.35, MIlan 22.925. Amsterdam 240.25, Berlin 175-075, Dunaj 80.70 (82.03). Stockholm 111.975, Oslo 109.15, Kopenhagen 96.95, Praga 15.18, Variava 82.45, Budiropeit« 86.25, Ate ne 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsintffor« 9.60. Buenos Aires 131 25. Hmelj Žatcc, 21. avgusta. Obiranje letošnjega pridelka pri Se dosti ugodnem vremenu hitro napreduje in bo prihodnji teden menda v glavnem končano, če le ne bo začelo nagajati vreme. Nabere pa se dosti bolj pičlo kol lani in se vedno bolj jasno kaže, ds bo letošnji pridelek za najmanj 25 odstotkov manjši kakor lanski. Blago ps je letos prav lepo, pretežno gladko zelene barve in težke kakovosti. Kupčoji se polagoma razvija in prav tako tudi cene. Dočim se ic prvotno plačevalo le po 15 do 17 čeikih kron, t. i- 24 do 26 dinarjev in pozneje zs manjše količine res izbrano prvovrstnega blaga za vzorce izjemoma tudi mnogo v«č. se je slednjič pričelo nakupovanj« v večjem obsegu po 14—21.50 KČ, lo jo 21 -33 din za kilogram. Tendenca je čvrsta in hmeljarji se spričo pičlega pridelka drž« zelo rezervirano, ker upravičeno računajo fia višje cene- Mdicne^Ut« kadila 1^01 ŠMn iV^i1*1 Z TromsČ, sPoro£i,°- da najdeni ostanki eks-^t.nir »Mnri. j' \2 Ne™ca Schroder-Strantz. Norveški brodniki so pri Špicbergih našli ostanke šotor,a in neka, predmetov- ki so bili nemškega izvora. Na sliki je podoba odhoda eksoedicije ■eia 1*12. »poznati je poročnika Strantza (X) Plin, hi se ne vname in ne gori: Helij, kemični element, znak: He, plemeniti plin, atomska teža 4, spec. teža 0,1784, odkrili so ga L 1865 v sončnem spektru, pridobivajo ga na ameriških petrolejskih poljih; ker je negorljiv, je najboljši za polnjenje zrakoplovov; silno drag. »... Toda kako se boste izognili nevarnosti požara, ki jo predstavlja 190.000 kubičnih metrov vodika, katerega imate spravljenega tam zgoraj v balonu nad nami,< je med vožnjo na predzadnjem poletu v Ameriko potnik in časnikar J. O. Fleury vprašal N. Kubisa, uslužbenca na »Hinden-burgu«. Kubis, star zrakoplovec, ki je 1. 1912 komaj ušel smrti pri požaru enega prvih »Zeppeli-nov«, je bil prepričan zagovornik vodljivih zrakoplovov in je svojo stvar zagovarjal s strastjo. J. G. FIeuryju je na vprašanje odgovoril: »Res, zrakoplovi so zaradi posebne gradnje v nevihtah lažje ranljivi kakor letala. Mi se slehernemu slabemu vremenu in nevihtam sistematično umikamo. Na pilotskem mostu je barometer menda naša glavna navigacijska naprava. Radio nam vsak trenutek prinaša vremenska poročila in mi se vozimo, kjer ni neviht. — Jasno, vodik je vnetljiv. S helijem bi nevarnost eksplozije in požara za vedno odstranili, toda saj veste, da so Združene države, ki edine izdelujejo ta redki plin, odbile prošnjo dr. Eckenerja, da bi mu ga dobavljale. Tako moramo naše lončke še naprej polniti z vodikom«... Tako se je pletel razgovor med Fleury-jem in Kubisom, ko se je zrakoplov »Hindenburg« predzadnjikrat bližal ameriški obali. Nedolgo potem se je dogodila ona strašna nesreča in eksplozija »Hindenburga«, ki bi jo lahko preprečili s tem, da bi zrakoplov napolnili s helijem. Šele po tej katastrofi je Amerika dovolila izvoz helija v Nemčijo, seveda pod pogojem, da ga nc bodo uporabljali v vojne namene. Helij je zelo lahek plin, skoro tako lahek kakor vodik, ima pa to veliko prednost, da je ne- vnetljiv in negorljiv. Prav radi tega so se evropske države, posebno Nemčija, toliko časa potegovale za izvozno dovoljenje Ameriških Združenih držav, kjer vsebujejo nekateri vrelci zemeljskega olja 2 odstotka helija. Združene države so do-sedaj izločile iz teh zemeljskih plinov več kot en milijon kubičnih metrov helija s pomočjo dolgega in zamotanega postopka. V Evropi in drugod so se spraševali, ali ne bi mogli najti načina, da bi za potrebe zračnega prometa dobili bolj izdaten vir helija, tega dragocenega plina. In lotili so se problema izdelave helija, kar pa znanstveno Sc ni popolnoma raziskano in dognano. Vse, kar vedo o nastajanju helija, je rezultat opazovanj in poizkusov angleškega učenjaka Ru-theforda. Ta je zaprl v stekleno cevko kovino radij, da bi točno opazoval, kako izžareva. Čez nekaj ur je zapazil, da so se v cevki pojavili neki rumenkasti prameni, po čemer se helij z gotovostjo more spoznati. Ta plin je torej zadnji ostanek spontane transformacije radija. Upravičeno smejo predpostavljati, da helij, kar ga imajo dosedaj v Ameriki stisnjenega v jeklenih steklenicah, izhaja od razpadanja radija, ki se v notranjosti zemlje stalno razkraja. Toda z isto pravico smejo trditi, da se je ta helij tvoril v teku geoloških dob in da je bil po preteku mnogih tisočletij »konzerviran«, to je stisnjen v trdno obliko (podobno: para — voda — led) kot plin v trdni obliki skal, kakor imamo sedaj sklade premoga. Te malenkostne količine, ki jih dobijo v zemeljskih plinih na ameriških petrolejskih poljih in v termalnih vodah nekaterih francoskih vrelcev, izhajajo tako od počasnega tajanja in hlapljenja teh skal — skladišč helija. Ta hipoteza se zdi od vseh najbolj sprejemljiva in verjetna, vendar pa ne more takoj odgovoriti na protivprašanje, ki ga stavijo: Zakaj najdejo helij vedno primešan dušiku? Odkod pride ta dušik? Ali iz notranjosti zemlje? Naj bo že karkoli hoče, verjetno je, da še ne bodo kmalu »pridelovali« helija iz takih skal. Mogoče bodo kdaj odkrili še kake nove vire v prirodi, zaenkrat pa vlada v tem vprašanju velika negotovost. Dragoceni umetniški zakladi v opekarni V Aix-les-Thermes ob francosko-španski meji ?e policija v neki opekarni odkrila dragocene umetnine v vrednosti 60 milijonov pezet, ki so jih bili boljševiki naropali in jih skrili na francoskih tleh. Med tem dragocenimi umetninami je bilo 47 oljnatih slik slavnih slikarjev, srebrni slonokoščeni kipi, starinski okras m 14 palic 6rebra po 30 kg teže. Razen tega pa so našli v opekarni kar cel araenal municije in strupenih plinov. Zbirka vremena iz vsega sveta Skoraj pol stoletja zbirajo v pomorskem oddelku ameriškega vremensltega urada v Wa-shingtonu podatke o vremenu z ameriških ladij z vseh delov morja na svetu. V 50 letih so dobili o vremenu 6 milijonov podatkov. To so poročila o viharjih, nalivih in drugih vremenskih spremembah vseh letnih časov. Vso to obsežno snov so zbirali na tem uradu, a je doslej niso še nič izrabili. Ravnatelj vremenskega urada v New Orleansu, Me Donald, pa hoče s sodelovanjem strokovnjaških vremenoslovcev narisati posebne karte za različne deles vetovnega morja in sicer tako, da bo na njih razločno videti podatke o povprečni brzini vetrov, o temperaturah, dežju, nalivih in slično, za vsak mesec v letu. »Prvič v zgodovini,« pravi Mc Donald, »bomo izdali obsežno podobo vremenskih prilik oceana in bomo s tem izvršili delo, ki ga je bilo paroplovstvo in letalstvo že zdavnaj potrebno. Pri tem bomo tudi popravili naravnost blazne pomote vremenskih podatkov, ki so doslej zavajale zrakoplovstvo in letalstvo. Zlasti letalstvo bo moglo z naših risb natančno spoznati, po katerih progah bo moglo ob tem in tem letnem času najvarneje preletcti ocean.« TeniSka zmagovalka je gospa Sperllng iz Danskega, ko »o bde v Hamburga tozadevne tekme Lepo jo ie pripravil Gospoda Cvetka je v kavarni kap zadela. Njegov prijatelj je prevzel sitno dolžnost, da bo Ovetkovo ženo lepo pripravil na ta udarec. Pri-šedši tja, ga je žena sprejela: »Dober dan, gospod, kako je?< »Kako naj bi bilo — dobro je.« »Ali ste mojega moža kaj videli?« »Seveda sem ga; v kavarni sva skupaj sedela.« »Je spet k-vartal, kaj neT« »Res je, kvartal je.« »Pa je spet izgubljal?« »Seveda je, veliko je izgubil.« »Velikol Ta mrcinal Naj ga precej kap zadene 1« »Gospa, saj zato sem k vam prišel!« Kitajska tašča (Kitajske prilike.) Pogreb umorjenega šefa generalnega štaba iz Iraka, Bekra Sidkija Beya in umorjenega načelnika zrakoplovstva Mahmuda Alija Javuda v Bagdadu. Čudovita razsvetljava Pred kipom Bude se priklanjajo družinski člani po trikrat na dan. In Buda se smehlja. Pred Fin Fino se priklonijo devet in devetdesetkrat na dan, a Fin Fin se ne smehlja. Fin Fin ni bog hiše, ona je tašča v hiši. »Kaj imaš in kaj si počenjal, Su?« vpraša Mo Mo mojega mladega soproga, najstarejšega sina Fin Fine. »Modra žena tega ne vpraša, ti blebetava norica,« jo pouči Fin Fin. — »Tako,« pravi Mo Mo, »modri mož pa lahko vpraša, kaj mu žena počenja?« »Modri mož, ti nesramnica ti, sploh nima žene,« odvrne tašča Fin Fin. Fin Finov Bin Fu in njegova nevesta Cukijo, ljubki mandeljev cvet. preudarjata, kam bi potovala v medenih tednih. »Ti moj lotosov cvet in biser vsega sveta,« pravi Fu, »jaz mislim, da bi šla za tri tedne na Javo. Ondi bi živela ko v paradižu. Denar je brez pomena, moj častivredni oče bo vse plačal.« »O, to bi bilo krasno,« začeblja Cukijo, »a jaz, trapasti žužek, ne prenesem morskih voženj, veš, jaz bi strašno zbolela.« »Ljubezen, ti moja jutranja zvezda,« jo nežno pomiri Fu, >je najboljše zdravilo zoper morsko bolezen, veruj mi!« »Le verjemi mu, draga moja, sc oglasi Fin Fin, »a ti, sin moj, ne pozabi, da sc bosta morala tudi še nazaj peljati!« Fin Fin je kregala svojo malo sinaho Hao. »Koliko časa je bilo pa treba spet čakati, da si prišla, ti hromi poli! Ali nisi slišala udarcev gonga, s katerimi sem te klicala?« Častita mati,« je odvrnila mala Hao, »šele tretji udarcc sem zasliSala.« steklena) nad močno luč reflektorjev, k! so bili obrnjeni navzgor. Tak sveteč kup ali snop svetlih in svetečih balončkov je bil visok 6 do 8 metrov. Vsak reflektor je bil pokrit z barvnim steklom: modro, zelno, rdeče itd. Prireditelji so zadeli, kar se tiče amerikan-skega okusa; ljudje so bili vzhičeni in niso mogli prehvaliti te nove razsvetljave. Vsaka palica ima dva konca, rogovila tri, nas pa zanima se, koliko stane tako razsvetljevanje. Na eno minuto izpihne gumijeva cev 1 kubičen meter plina, istočasno pa porabi 4.5 litra milnice, kar je potrebno za tvorjenje dovoljnega snopa mehurčkov in balončkov. Električni tok za reflektorje je tudi treba plačati, tako da je videti, da se ta način dekoraeijske razsvetljave ne bo tako hitro uveljavil, kajti vsakega navadnega zemljana žep, oziroma denarnica v žepu take luči in okraskov ne prenese. Dva nova oceanska parnika »Veliko Ijndi se bo moglo hitro pa brez luksusa prepeljati.« Američani Imajo načrt za dva velikanska oceanska parnika. Ladji naj bi bili dolgi po 300 metrov (»Normandie« je dolga 313,75 m); imeli bosta po 100.000 ton (»Normandie« 79.280 ton). Največja brzina bo 38 vozlov, normalna pa 34 (»Normandie« — največ 32 vozlov). S to naglico bi ladja priplula iz Newyorka v Le Havre točno v 4 dneh. »Normandie« more prepeljati 1968 oseb, a ta dva parnika bi prepeljala po 10.000 oseb. r Na novih parnikih bi ne bilo nobenega razkošja, nikakih luksuznih kabin, razkošnih dvoran, jedilnic in klubskih prostorov. Ves prostor bi vseboval samo kabine. Tako bi imel vsak par-nik po 5000 kabin pa dve osebi. Cena za vožnjo, ki bo vsak teden po ena, bo samo 50 dolarjev za osebo. Prehrana ni všteta, a na parniku bodo tri restavracije. Najcenejše bo kosilo za 50 centov. Vsaka ladja bo stala 25 milijonov dolarjev. Gradila ju bo država in ju potem oddala kaki zasebni družbi. Najemnina bo tako zaračunana, da bo vsaka ladja v 10 letih plačana z najemnino. V vojnem času bi bila oba parnika za prevoz vojaških čet, na vsakega bi šlo 20.000 vojakov. Brez dvoma bosta oba parnika v veliko korist potnikov. A.: Svetujem vam — kupite to hišo. Poceni je, lepa je, kar koj ob Savi! B.: No, kaj pa imam od Save? A.: To je vendar krasna reka! Ce si zaželite lepega razgleda — tik pred balkonom vam teče Sava! Ce se hočete kopati, ali pozimi drsati, — koj pri rokah imate Savo! B.: In če je povoden j? Potem ml ta vaša Sava pred nosom odnese hišo! A.: Kje neki! Pri tej razdalji! Kje je hiša — in kje je Sava! * »Kaj pa je konsekvenca?« »Konsekvenca? Ne, da si zdaj tako, a drugiS tako, — ampak da si zmeraj tako!« Tedaj ji je Fin Fin prisolila tri krepke na breskovo lice, da je kar počilo. »Joj,< je vzkliknila Hao, »tri zaušnice! Ena bi bila dovolj!« »Jaz sem slišala samo tretjo,« je rekla Fin Fin. Ko je bila Ki-Ko, vzhajajoči mesec ln najljubša sinaha Fin Fine, štiri funte težko pečenko popolnoma sežgala, jo je vrgla proč in se je opravičila pri tašči s tem, češ da je pečenko mačka požrla. »Prinesi mi mačko,« je ukazala Fin Fin, bomo koj videli.« Ki-ko je vsa tresoča se prinesla mačko. Fin Fin je vzela mačko, jo dala na tehtnico in je videla, da tehta vprav štiri funte. »Dobro, golobičiea,« je rekla, »dobro! Štirje funti pečenke so že tu, — a kje je potem mačka?« Barka, s katero se je vozila Fin Fin z vso družino od Vej-haj-vaja proti Stilu, je dobila razpoko in se jc začela počasi potapljati. Na barki je bilo razen Fin Finine družine prerej budističnih menihov, ki so bili na romarski vožnji. Fin Fin pa navzlic globočinl Rumenega morja ni izgubila glave, ampak je vprašala brodnika, kako je z rešilnimi pasovi. Potem se je obrnila k menihom, rekoč: »Prevzvišeni, vsi ste svečeniki Budovih templjev, ki morete poslati molitve kar naravnost k Budi?« »Res je, mf smo Budovi duhovniki,« so se ji menihi priklonili, »kar naravnost z Budo lahko govorimo.« »Potem pa kar dajte, častiti možje,« jih Jc rotila Fin Fin, »in naj vas nebo usliši!« »A vi,« se je obrnila k družini, »si dajte brž rešilne nase, vprav oecm jih je za nas Vsi poznamo balončke, za katere se otroci boje, da jim ne uidejo v nebesa, pa jih zato skrbno drže privezane na vrvici. Vseh barv jih izdelujejo. Nekoč so imeli nekje na prostem ljudsko veselico in so za razsvetljavo vrta sklenili uporabiti balončke, malo večje seveda, da so mogli nositi žarnico, ki je bila montirana v vsakem balonu; tok do žarnice je dotekal po žici, ki je obenem držala balon, da ni ušel. Ta razsvetljava je bila ljudem zelo všeč, posebno zato, ker je bila zamisel razsvetljave tako originalna. V Ameriki so za to zvedeli. Kakor papige posnemati Evropejce niso hoteli, pa so prišli in tudi izvedli izvirno in čisto »amerikanskoc idejo ter namesto gumijastih balončkov vzeli balončke iz »mila«. Takole so si uredili: Na tenis-igrišču, kjer je bila zabava, so postavili več steklenih posod. Vsaka je bila polna sledeče mešanice: 20 delov vode, 1 del glicerina in 2 dela čistega Marseille-skega mila, raztopljenega v oljčnem olju v razmerju 10 proti 100. Gumijeva cev potopljena v to milnico, je dovajala vodik iz jeklene steklenice. Mehurčki in okrogli balončki se dvigajo, ker je v njih vodik, ki je lažji od zraka. Da so se izognili prehitremu dviganju milnih balončkov, so namesto vodika uporabili svetilni plin, ki je težji. Balončki so tem večji, čim manj je gumijeva cev potopljena v navedeno milnico. Da so bili balončki svetli in da so sami svetili, so postavili posodo z milnico (posoda je bila »Vidiš, do zdajle sem se vadil doma veslanja!« Škotski trgovec, ko sprejema pomočnike. (Spočetka govori jako prijazno): sPrav, priporočeni ste mi, vzel vas bom. Seveda boste začeli od spodaj gor, najprej boste znamke lepili na pisma, potem boste pisma prepisovali, čez nekaj let pridete h knjigovodstvu — le k blagajni se ne smete približati. Ste še veliko premladi. Pri blagajni moram imeti le starejšega, bolj izkušenega človeka! (Se razgreje.) Pa, sploh, blagajna 1 To je zaupno mesto. (Se vedno bolj razburja.) Prvič vas nc poznam in drugič, takle smrkovec k blagajni! (Ves iz sebe): To je nesramnost, glejte, da se mi poberete, marš!« Mali oalau V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; zenitovanjskl oglasi Din T—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10"—. Mali oglasi sa plačujejo takoj pri aeročfla. — Pri oglasih reklamnega značaja M računa enokolonska. S suni visoka petttne vrstica po Din 2"5i. Za pismene odgovore glede malib oglasov treba priložit! znamko« | Službe iščejo 23. leti inteligenti Slovenec pfijiti pravč z Čeaka prosi p. t. zamžst-navatele o iakokoliv priči. Pod zn. »M&c itesti-spustilo.« 13177 a Tkalski pomočnik dobro Isvetban, Iste službo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod it. 11310. Mlad fant ■ d »tele. veM ključavničarstva, IMe službo Naslov ▼ upravi »Slovenca« v Mariboru pod St. 141«. Absoiventinja trgovske iole - sačetnlea, ■ znanjem strojepisja in stenosratlje, ISče mesta v pisarni. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Nastop takoj« 11250. (a Kmečki fant poltenih Btariev, vojaščin prost, zmoten kavel-Ja teli zaposlitve najraje v Ljubljani ali okollel. Naslov v upravi »Slovenca« pod «t. ltl«». (a) Pisarniška moč ■ enoletno prakso, zmotna vseh pisarniških del, IMe primerno zaposlitev. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Zanesljiva« 13111. a Absolventka trg. tečaja veita vseh pisarniških del, ISče kakršnekoli zaposlitve. Ponudbe upravi ■ Ploven na« pod »Absolventka« P 1131«. ta) Žagar zmoten vsake vrste Izdelave leea teli premeni« rtutbo. Ponudbe poslati upr. »Slov.« pod »Trezen tn saneeljlv« it. 11110. a Mlinar t«M sla t bo v kmečkem mlinu; zmoten vsake** popravila. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Trezen ln posten« 13331. Zaslužek 1000 dinarjev ln tudi ve4 lahko zaslutite s primerno majhnim Investiranjem, mesnino s delom doma Pošljem ma-terljal, prevzamem gotove Izdelka — Zahtevajte prospekte, prllotlte znamko. - »Hemipa«, Pančevo. Brače Jovanovič br. 10. fl Pohištvo Orehovo spalnico I novo. kauehe — dobite najceneje pri Sever, mizar, Dolenjska cesta 6. S Mobilije! dve postelji, dve omari, miza, stoli, ogledalo ln Se več drugih predmetov poceni naprodaj. Vse belo pleskano, pripravno za dekliško sobo. Polzve se: Kolodvorska ulica 3«. (il Modroce posteljne mrete, telezne zlotljlve postelje, otoma-ne. dlvane In tapetnlike Izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugoden nakup morske trave, time, cvllha ea modroce In blaga zr prevleke pohištva. II Vajenci ii Atelje »Pavločič« sprejme vajenko. Gleda-llika 4-II. (▼) Učenko sprejme modlatlnja Am. TrSan, Sv. Petra e. 7. (v llužbodobe čevljarskega pomočnika sprejmem takoj za stalno. Travnik, Trebnje. (b Učenko sprejme takoj Mimi Sark, salon damsklh klobukov. Kreditna banka, IV. nad. Vajenke sprejmemo. - Prodajalna čevljev »Trlumf«, Kolodvorska ul. 11. (v) 15 let star fant z meščansko iolo, b| se rad Izučil v avtomehanlč-nl stroki. Naslov v upr. »Slov.« pod it. 11717. (v) Krojaškega vajenca sprejmem takoj. Hrana ln stanovanje v hlit. Alojz Pocajt, krojač, Skale-Ve-lenje. (v) Deklico brez staršev 14 let staro, Sole prosto, ki Ima veselje do trgovine - sprejmem. Naslov v upr. »Slov.« pod 11191. b Frizersko vajenko ki Ima veselje do obrta sprejmem. »Salon«, Potne Hableht - Miklošičeva 4, LJubljana. (v) Učenec za trgovino se sprejme s sred. Šolsko izobrazbo za Maribor pod značko »Posten« 13238. (v) Vajenko sprejme trgovina mešanega blaga v Ljubljani. Stanovanje ln hrana v hISl. Ponudbe upr. ■ Slov. pod »Poštena« 1123«. e upravi »flovenes« pod zn. »Gospodarstvo« P 13103. (b) Kontoristinja z znanjem slovenske ter po možnosti tudi nemške stenografije ln srbohrva Sčlnc, z lepo pi«avo, ev. tudi začetnico - sprejme industrijsko podletje Ljubljani. Ponudbe upr. »ulov.« pod »Takojšen na stop« St. 1334*. (b) MATICA TEt. 21-24 Raskotaa opereta ■ temperamentno Mart*o R6kk Duet (Dnd du mtln Bchatz fUrit mit) Partner Bana Bfihnker LOGA Orandlosaa opereta Koncert na dvoru Marta Bggert ln Johanne« Heesters Predstave danes ob 17., 11. ln 21. nn Dva mizarska pomočnika se takoj sprejmeta. Franc Barbič, Drska. Novo mesto. (b) Dekle vajeno reda. snage ln kuhe, sprejmem. Dolenčeva, Trdinova 6/IV. (b Krojačice prvovrstne, samostojne — sprejme modni atelje Ce-leetlne, Marijin trs 1, (b Izurjeno pletiljo ln vajenko sprejme »Mila«. Mestni trg 17. (b) čevljarja sprejme »Trlumf«, Kolodvorska ul. 11. Ljubljana Mlado dekle sprejmem za pomoč v gospodinjstvu. Rems. Vogelna t. (b) Dekle čevljarskega pomočnika sprejmem takoj sa stalno. Zupančič Adolf, Rudnik it. 15, prt Ljubljani, (b) čevljarskega pomočnika za zblta dela. mlajiega, sprejme takoj Simon Primožič, Pristava pri Tržiču. (b) Krojaškega pomočnika mlajšega, vajenega tudi damskega dela sprejmem takoj. Walland, Slomškova 25. Samostojno šiviljo kl zna okusno Slvatl — Iščem za takoj na dom. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Elegance«, St. 13266. (b) K dveletnemu otroku Iščem odkritosrčno, pravo ljubtteljieo otrok z znanjem nemščine. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vzgojlteljca« 1 8 264. (b Pekovskega pomočnika pridnega ln poštenega -veščega pred pečjo sprejmem. Plača po dogovoru Pekarna Mausser, Primskovo, Kranj. (b Slaščičar (patizer) porfekten tudi za gorku močnata Jodila sc takoj sprejme v restavraciji grand hotela Union v Ljubljani. (b Službo dobi prodajalka za pekarno, stara do 20 let, z znanjem nemščine In šivanja. lstotam se sprejme do 16 let staro dekle kot pomoč v pekarni. Pismene ponudbe v upravo »Slovenca pod »Vestna in eoatens« St. 131*3 (b) 2 dijaka ali dijakinji sprejmem v dobro oskrbo In pomoč pri učenju. — Langerholc. Klobovsova 2, Škofja Loka. (D) Dijaka I. razr. sprejmem na stanovanje In dobro hrano. Strogo nadzorstvo. Instrukelja v hiSl. Gledališka 4-II. (D) Dijake sprejme učiteljska rodbina. Nova hlSa, vrt, kopalnica, strogo nadzor stvo. Ponudbe upr. »SI.« v Mariboru pod »Učitelj« Mlajšo dijakinjo sprejmem v sredini me sta na hrano ln stanovanje. Reglna Kalan, Miklošičeva c. St. «. (D Dijakinjo sprejme v lepo sobo z vso oskrbo za 450 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Prule« St. 13283. Dijak klasične gimnazije v Lyonu gre k boljši družini za konverzacljo In Instrukcljo proti stanovanju ln hrani. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 11093. (D) Sprejmem dijaka (nltjeSolca) k slnu-vlšje-iolcu. Instrukelja I Ceve, Ljubljana. Podmlličakova «9. (D) Reven četrtošolec odllčnjak, Išče brezplačno stanovanje proti lnstruk-eljl. Ponudbe v upravo »Slov« pod »Odllčnjak« It. 12188. (D) Dve dijakinji sprejmem na dobro hrano ln lepo sobo zraven gimnazije na Poljanah. Ponudbe upravi »Slov.« pod »V vestnih rokah« 11188. Razno Prodam recepte za dobroldofi artikel. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Kapital brezpomemben« It. 13388. 8. Naprodaj po neverjetno nizki ceni avto Chevrolet limuzina malo rabljen, tovorni avto Steyr, 1W tonski, Amll-car. najnovejši model, dvosedežen. prevozni trl-cikelj, več rabljenih koles. Ljubljans. Karlovska cesta 4. (1) Avtolimuzina 4 sedežna, v najboljšem stanju, naprodaj zn malenkosten dennr ali pa zamenjam za karkoli, In dve gume 710 X 90. — Pletllnl stroj Sf « kupim. Kranjšček - Poljčanr Platno, gradi, Sifoni, najnovejše barvasto pralno blago za moško in damsko perilo, NOffl SPCClIOlnO (Tl|OTlnO S perilom blago za posteljne prevleke, velikanska izbira klotastih in svilenih odej, pregrinjala _- _ ____* _ _ namizne garniture, predposteljniki, tekači, zavese, brisače, kuhinjske servete itd. Dalje velika izbira srajc in pidžam za gospode lastnega izdelka, damsko triko in batist perilo v najnovejših fazonah. Nudi še vedno po najnižjih starih cenah. Pri nakapti nad Din 10 0*— dobite primeren namečekl nvia 9|iui|ui«u u kviihu 9 |n.i iivui r. i. goricah * SV. PETRA C 30 (Tis o ris stare trgovine S¥. Petro c X«) Ker nikjer drugje ne dobite teko ogromne izbire v teh predmetih, ter poleg tudi ne teko nizkih cen, ie v Vašem interesu, da nas v slučaju potrebe posetite. Posestva Hišo s sadnim vrtom njivo - prodam. 141. Vel Hiši z vrtom »roda Ak>jx Bele. Smlbel pri Norem mestu. (p) Stavbne ptrtele Dolenjski ee«« - Naslov ▼ upravi »OrrenM. pod H. 111S1. Parceli Beograjski uliel n Naslov r upravi »Slovenca« po« M. 11181 Novo hišo ■ topim vrtom. Pobr®*)«. Ii Maribor. M. IS,

Hišo v Rogatca št 31 prodam. Naslov: Kolke. Modska i—npnmnS Maribor <»> Trostanovanjsko hišo w Bosni dolini M. 1 • dogovoru. XIX r> (p) Lepa stavbna parcela aa Jedel naprodaj. Na-KVrv v uprarl »Slovenea« pod it. li.ies. <»> HBo z vrtal aa Gorenjskem. Naslov ▼ opravi »Slov.« pod H. 1SMS. 01.« Majhno posestvo m Savinjski dolini, usod no naprodaj. — Naelor ▼ T»«h poslovalnicah »81.« pod M. lllM. Ar-ko«. Zagreb. (p) Majhno kmetsko posestvo ob glavni eeett med Kamnikom m LJubljano : hita. hlev, velika delavnica, pripravna za kakršnokoli obrt, vrt, dva orala polja, lep gozd — se odda v najem pod prav ugodnimi pogoji, event. se tudi proda. Ponudniki naj se pismeno obrnejo na E. Pe-nlč, Branimi rova 21, Zagreb. (p) V Ptuju |e zaradi smrtnega primera ugodno naprodaj: velika hiša obetoječa la dobroidoče gostilne e tujskimi sobami. Številnimi trgovskimi lokali ln stanovanji za stranke, obsežnim gospodar, poslopjem, vrtom ln stavbišli. Na prometnem kraju Bredi meeta. Primerno tudi zu večja Industrijska podjetja. Naslov Rlegelbauer Ptuj. Stavbna parcela <44 n? veliko«« In 11 m* globoem«, ob Vodovodni eeetl, na zelo prometni točki, blizu nove šole ugodno naprodaj. Informacije pod »A.-B« 11114 v upravo >81ot.«. (p) Kdo vam bo sporočil vse novice Iz taline. Kjer biva nad sso.ooo nailh rojaKovf Naši izseljenci vam ne .morejo vsega pisati, ms pa vse zanima. Zato je najbolje, ako si takoj naročite mesečnik II Jzsellenski vestnih Rafael Id nn osmih straneh poroča o življenju in delu naših bratov in sester v tujini Naročnina znaša letno za Jugoslavijo 12 Din, za inozemstvo pa 24 Din. Naročite si ga in pišite še danes na naslov: Opravo izseljenskega vesftilha Rafaela, Lfutolfana, TurSeva 52 V Celju se proda enodružinska hlAa z elektriko, vodovodom In vrtom. Naslov podružnici >81.« r Celja. Hiša pripravna za obrtnika — naprodaj sredi mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod It. 9915. (p) Enostanovanjsko hišo z nekaj zemljišča, v bližini cerkve ln šole, med Celjem ln Mariborom — kupim. Ponudbe z navedbo cene na Marko, Lož 11 Posestvo pri Ptuja . lepem kraju, gospodarsko poslopje, njive, sadonosntk, travnik, gozd — takoj prodam. Nizka cena. Ljutomerska St 11, Posestvo na deželi na katerem se je vodila 26 let gostilna, na prometnem kraju, naprodaj zaradi starosti. Naslov v upravi >81« ▼ Mariboru. Lepo vinogradno posestvo v bližini mesta T Sloveniji, naprodaj za 120.000 dtn. Prt posestvu gosposka hiša, hlev, vinograd, lep eadonosnlk ln dozorel bukov ter hrastov gozd. Ponudbe ▼ upr. >81ov.« v Mariboru pod »Posestvo ▼ Sloveniji«. (p) Hotelirji, gostilničarji pozor 1 V slikovitih gornjih Halozah se ugodno proda ali zamenja hiša (vila) z vrtom v večjem mestu Slovenije. - Vinograd z vsem letošnjim vinskim ln sadnim pridelkom ter z vsem zraven pripadajočim Inventarjem. Posestvo sestoji tz 3 ha vinograda, nasajen z žlahtno trto kakor: rizling, tramlnec, bur-gundec, mozlavec ln drugih mešanih žlahtnih sort; 3 ha sadovnjaka, 4 ha hrastovega in bukovega gozda, primeren za sečnjo, 1 ha paSnlka ln 1 In pol ha njiv. Zraven tega krast posestvo lepa gosposka hlSa z dvema vi nI čari jama ter je vse v najboljšem stanju. - Ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod >R. V. 44« Plodovito vinogradno, sadonosno posestvo. 31 oralov, 1% ure Iz mesta, 280.000 din. — Sadonosno posestvo tik kolodvora, 1« oralov 140 tisoč din. — Vinogradno posestvo. 2 url Iz mesta, 11 oralov, 70.000 din. — Posestvlce 1 uro Iz mesta, 1 orale, 40.000 din. — Posestvlce kot letovišče, ob ban. cesti, 9 oralov, 140.000 din. — Osemsta-novanjska hša v centru 700.000 din. — 11% obre-stlnosna hiša. periferija, 250.000 din. — 13 stanovanjska hiša v centru. 650.000 din. — Dvostanov. hlSa v mestu. 90.000 dtn. — Dvostanov. htša v mestu. SO.000 din. Zahtevajte neobvezni seznam pri posredovalnici »Triglav« Maribor, Aleksandrova 12 Dvostanovanjska hiša z lepim vrtom, 5 min. od kolodvora Tezno, naprodaj za knjigo Mestne hranilnice mariborske. _ Vprašati: Tezno, Maistrova 25. (p) Stavbne parcele ugodno naprodaj ob cesti lz Zg. Šiške v Dolnice. Pojasnila: Odvetnik dr. Vrtačnlk, Ljubljana, Trdinova ulica T. (p) Vogalna hiša v Kamniku, na prijaznem prostoru v mestu -naprodaj. Ugodno za upokojenca. Več se izve pri g. Josipu Janku, urarju v Kamniku. (p) V Brežicah ln okolici so naprodaj hiše, krasna stavblšča, vinogradi, sadovnjaki ln gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega vele-posestva. - Pojasnila pri inž. Miklau Otmar, Brežice. (p) Prodam iz proste roke v LJubljani enonadstrop-no hišo z vsemi gospodarskimi poslopji, zelo rentabilno ln pripravno za vsako podjetje, nadalje udobno večjo novo vilo s prednjim vrtom, odnosno poleg vile ležeče zemljišče s hišo In tej pripadajočim gospodarskim poslopjem na prometni cesti. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Sreča« 13187 Vnajem ODDAJO: Delavnico oddam v najem. Ižanska c. 159. (n) Gostilno dobro vpeljano, oddam s 1. oktobrom t. 1. v najem. Jurca Franc, Vrhnika. IŠČEJO: Pekarno dobro idočo, vzamem v najem. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod št. 1428. (m) Gostilno, mesarijo ali samo gostilno, na pro metnem kraju, vzamem s 15. septembrom ali 1. oktobrom v najem, event. tudi kupim. Ponudbe pod >Dober promet« št. 13196 podružnici »Slovenca« v Celju. (m) Stanovanja ODDAJO: Enosobno stanovanje (kletno) z elektriko, poleg cerkve ln šole, oddam mirni ženski. - Gmelner, Ježlca 107. (č) Stanovanje oddam. Ižanska cesta 9« Dvosobno stanovanje z vsemi prltikllnaml oddam s septembrom. De-telova 8, Moste. (č) Dvosobno stanovanje sončno, suho, oddam s septembrom. Kavškova ul. št. 26. (6) Dvosobno stanovanje s kabinetom, pritličje, pod enim ključem, se odda z novembrom samo odraslim. Ob mladinskem domu 3, Kodeljevo. (č) Dvo- in trisobno stanovanje odam za september. Gosposvetska cesta 10, pojasnila da hiš-ntca. (č) Štirisobno stanovanje z vsemi prltikllnaml in uporabo vrta. lepo. oddam za Bežigradom. Naslov v upravi »Slov.« pod 13342. Dvosobno stanovanje takoj oddam mirni stranki BeljaSka ul. 32. (č) Trosobno stanovanje lepo, oddam takoj ali s septembrom v Rožni dolini cesta V, »t. 25. (č Trisobno stanovanje s kopalnico, oddam takoj ali z 1. novembrom v Dalmatinovi ul. III. nadstropje. Poizvedbe: gradbena pisarna, Rimska c. št. 2/1. (č) Enosobno stanovanje oddam s 1. septembrom mirni stranki. Istotam se odda opremljena soba za 2 osebi. Reber št. 7. Trosobno stanovanje družinsko, s kopalnico, družinsko sobo in vsemi prltikllnaml ln eno in dvosobno samsko stanovanje z vsem konfortom oddamo v Gajevl ulici. -Natančnejše podatke pri upravi zgradb Pokojninskega zavoda Gajeva u 5/II, soba 220 med 11—13 Trisobno stanovanje komfortno, išče družina štirih odraslih članov za takoj ali pozneje v centru, najraje pa na Mlrju alt v njega neposredni bližini. Ponudbe upravi »SI.« pod »Točen plačnik«. IŠČEJO: Stanovanje tri ali štlrisobno - Iščem Dr. Krlsper, Društvena ul. 20. (c) Stanovanje veliko enosobno ali dvosobno, išče v bližini me sta državna vdova, točna plačnica. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Točna« P 13307. (c) Stanovanje za poslovne prostore, v lepi zgradbi prvega ev. drugega nadstropja, pri tllčja ali dvoriščne zgradbe. 3—6 sobno — iščem za takoj ali pozneje. — Prednost: Aleksandrova cesta ali bližnja okolica. Ponudbe takoj upr. »81.« pod »Dobro plačam" 13344 Triperesna deteljica Spisal M. Kunčič. — Ilustriral M. Sedel Medtem, ko eo orožniki gnali cigane v trg, je naša triperesna deteljica še vedno tekla čez drn in etra. Kraj je postajal čedalje bolj divji in puščoben. Počasi se je začel dvigati navkreber. Petra je čevelj močno ožulil, zato je le z največjo težavo sledil svojima dvema tovarišema. Nenadoma 6e je 7. nogo spodtaknil ob korenino drevesa in telebniil na tla. Udaril je z glavo ob drevesno deblo s takšno močjo, da sc mu je kar za-bliekalo pred očmi. Presunljivo je kriknil in negibno obležal. Košnjo otave se odda pri dolenjskem kolodvoru. Ing. Tavčar, Dolenjska c. 26. n Pekarno v najem oddam zaradi premestitve proti prevzemu Inventarja. Najemnina nizka. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Redka prilika« 13309. (n Enodružinsko vilo komfortno, z vrtom, za Bežigradom zaradi smrti oddamo stalno v najem. Naslov v upravi >51uv\« pod St. 13189. (n Stanovanje večje, dvo- ali trisobno, moderno, z večjim kabinetom, blizu centra — išče za 1. oktober uradnik brez otrok. Ponudbe v upravo »Slovenca« do 27. avgusta pod »Stanovanje« št 13353. (e) mm IŠČEJO: Mirna vdova in točna plačnica - išče sobo In kuhinjo ali sobo s štedilnikom. - Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »100« št. 13391. (č) ODDAJO: Sobo s štedilnikom oddam. Cegnarjeva ul. 28, Moste. (a) Lepo prazno sobo oddam. Dolničar, Janševa 2. Šiška. (s) Soba in sobica opremljena ali prazna, se odda v sredini mesta. _ Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13183. (s) Prazno sobico oddam gospodični ali dijaku višje gimnazije. — Pleteršnikova ulica 32, Bežigrad. (s) STROGI Turbino rabljeno, v dobrem stanju, od B—10 konjskih sil — kupim. Ponudbe s ceno poslati na Jovo Ma-mula. pllana, Vrbovsko Gorski kotar. Mizar poroči dekle z nekaj dote. Ponudbe upravi >S1.« pod Simpatična« st. 13329. ž 35 let star fant z obrtjo, lastno hišo — takoj poroči dobro kmečko dekle z nekaj premoženja. Ponudbe upr. »81.« pod »Jesen« št. 13088. (ž) Nande in Jožek nista slišala in videla ničesar. Tekla sta dalje in sta bila prepričana, da jima Peter sledi tik za petami. Visoko nekje na pobočju hriba sta že bila, ko sta opazila, da Petra ni nikjer. Močno ju je zaskrbelo, kaj se je zgodilo z njim. Nande ie prislonil dlani na usta in zaklical tako glasno, da je odmevalo daleč v tiho noč: • Peteeer! Peteeerl« Odgovora pa ni dobiL Vdovec - posestnik želi poročiti gospodično aH vdovo s 30—50.000 din gotovine. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Mirno življenje« št. 13204. (ž) Hmeij Celje, 21. avgusta 1937. četrto uradno poroHlo banovinske hmeljske komisije ta Slovenijo. V tukajšnji hmeljski okolici je obiranje hmelja že v začetku tedna v polnem teku. V ponedeljek in tudi včeraj in danes se je zaradi dežja moralo z obiranjem prekiniti. Kljub temu pa je do danes 40% nasadov ie obranih. Dosedaj obrani pridelek je splošno zelo dobro razraščen ter prvovrsten in težke kakovosti. Lahko blago in premajhne kobule se letos komaj najdejo. Ce bo vreme ugodno, bo obiranje do konca prihodnjega tedna v glavnem končano. Po dosedanjem obiranju sodeč bo letošnji pridelek glede množine komaj dosegel lanskega, ki je znašal 20.000 stotov. Zadnje dni se je tudi že kupilo manjše brezpomembne količine letošnjega pridelka v glavnem za vzorce, ter se je plačevalo od 25 do 28 din za kg. Hmeljarji so v splošnem precej rezervirani ter hočejo predvsem počakati, da se bo natančneje ugotovilo, koliko bo prav za prav letošnji pridelek pri nas in drugih hmeljskih okoliših v inozemstvu. Radio Programi Radio Ljubljana t Nedelja. 20. avgusta: 8 Vesel nedeljski pozdrav (citraški trio »Vesna«) — 9 Cas, poročila, spored — 9J6 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve — 9 46 Verski govor (dr. Gvido Rant) — 10 Prenos promenad, koncerta iz Dobrne. Dirigent: Joalp Raha — mo Otroška ura: Jnrček in Jerica — 12 Priljubljeni napevi (plošče) — 13 Cas, vreme, poročila, spored — 13.15 Lahka glasba (Radijski orkester) — 17 Kmet. ura: Koristi zložbe zemljišč (ing. Rado Lah) - 17.30 Plesna glasba: Radijski Jazz in sestre Stritarjeve — lfl Cas vreme poročila, spored, obvestila — lsjn Nac. ura: Jurij Miheve — slovenski skladatelj v Pariza (L. M. Sker-janc) — 19..10 Nastop dveh naših izseljencev z besedo in glasbo — 20.30 Pevski koncert ge. Marije Peršiove, pri klavirju g. prof. M. Upovšek — vmes koncert Rajskega orkestra - 22 Cas. vreme, poročila, spored 2116 Lahka glasba (Radijski orkester). „ .. Ponedeljek. 23 avgusta: ia Uverture (plošče) 12.45 Vreme, poročila - 13 Cas, spored, obvestila 13.1S Havajske pesmi (plošče) - 14 Vreme, borza 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — lfl.So Nac "r®: , zgodovini slov. časnikarstva (Ante Gaber) -19JO Zanimivosti - 20 Braneau: Messidor, »imf. med Igra (plošča) -20.10 Obraz nastajajoče kulture (prof. Etbin Boje) _ 20.30 Slovenski Vokalni kvintet - H. 16 Miloš Ziherl igra saksofon (plošče) - L'1.30 Radijski orkester — 22 Cas. vreme, poročila, spored — 22.15 Rad. Dragi programii Nedelja, 22. avgusta: Belgrad: 19.50 Orkestralni koncert, 21 Narodne pesmi, 21.40 Pitana glasba -r.°£.re£; 28 T®ml>urice, vokalni konoert - Dunaj: 19J0 Opereta .Boocacio«. JL45 Plošče, 22.30 Sonat« sa violino in klavir 23.20 Plesna glasba - Budimpešta. lfl Salonski orkester, 20.10 Igra, 22 Pianino, 22.30 Cigan ika glasba. 28.18 Plesna glasba - Trst-Milan: 17.15 Poljudna glasba, 21 Igra, nato plesna glasba — Rim-Bari: •3 Igra, 21-ao Izbrane pesmi, 22.40 Plesna glasba -Praga: 1S.10 Igra, 20JO Prenos iz Solnograda, 22.46 Nočni koncert - Varšava: 20 Operetne melodije. 21 Ercn?? i* ilT»k*ega rrta, 82 Vokalni koncert - Ber. a l i. 'S.zbPr - Konigsberg: 20 Plesni večer — Hamburg: 20 Glasba raznih narodov — Vratislava: il Komorni koncert - Lipsko: 20 Stara ln nova ope-retna glasba - Koln: 20 Koračnice in valčki - Frank-furt: 20 Goethe in Sehiller v glasbi _ Stuttgart: 20 Serenade, 21 Plesna glasba — Monakovo: 20 Orkestr. ?i°«vii«7. Be2"»fiB»ff; 20 Opera _ Strassbourg: « , k ~ B"*: 21.10 Konjeniške koračnice -rCf i^ °pcra 'Bagdadski brivec« _ K Sin: 31 Operni koncert _ Monakovo: 19 Plesni večer -Strassbourg: 21.30 Pester večer. PTist« f^TTr^ kratkovalovna postaja prenaša 23. ar->™l8k® 5°rP: ob 1345 Predavanje v srbo-hrvatskem jeziku, ob 20 v nemškem, ob 2016 v fran-coskrm, ob 21.30 v angleškem jeziku od 2145 od a2»0 in vašk? koneer^8 " o£et Naprodaj: trgovska hiša Kapiteljska ulica 3, Ljubljana; stanovaniska hUa Blemeissova c. 5, Ljubljana! trgovska hiša v Kamniku, Več se poizre pri tvrdki Gregorc A Ko., Ljubljana Uprava »Slovenca« Maribor Koroška cesta I Podružnica: Aleksandrova b Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila, ki spadajo v delokroc uprav-ništva lista. V Crižah v lepi Savinjski dolini_ na Izredno lepem prostoru, se proda prihodnji petek, dne 27. avgusta, veliko, rodovitno kmečko posestvo s hišo, gospodarskim poslopjem ln vsemi prltikllnaml. Cena zmerna Dražba posestva se bo vršila navedenega dne pri okrajnem sodišču v Celju, soba št. 10. ob 9. url dopoldne. Plačila zmožni reflektanti se opozarjajo na to izredno ugodno priliko. Prodamo Otroško posteljo leseno, prodam. Lavrlče- va št. 11. (1) Mlekarna Izredno prometna - naprodaj. GjorsJlčova 8, Zagreb. (1) Novosti perila, obleke, pumpartee Itd nudi ceneno Presker, LJubljana, Sv. Petra a 14 Izborno vino rizling tu črnino, 300 hI, na TrSkt gori — proda Franc Seldl, Novo mesto. Koroške brusnice (PREISBLBEKR) dnevno sveže - razpošilja od E kg naprej Zochner Henrik. Llbellče, Koroško. Šivalni stroj krojaški, Se dobro ohranjen naprodaj za 1150 D. Naslov v upravi pod S t. 13261. (1 Brusilnih kamnov za brušenje teraca, kakor tudi emlrkovlh plošč tma veliko zalogo tvrdka Feliks Toman ml., Ljubljana, Costova ul. 7. (1) NAUMANN Kolesa Motorji le dobro blago pri S. Rebolj & drug Gosposvetska c. 13. Stavbno ln pohištveno okovje st nabavite najugodneje tudi na, knjižice ljubljanskih zavodov pr! tJEKbOi Stari tre VINO pristno in poceni dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani TELEFON STEV. 25-73 Čebelnjak s 3 polnim! panji, prostora za 6 ZnidarSičevlh — ugodno prodam. - Rudolf Prosterl, Golnik 26. (1) Prodam po nizki ceni otroški voziček, dobro ohranjen. -Sprejmem tudi dijaka v vso oskrbo po nizki cent, drugo- alt tretješolca. — Matlas Leopoldina, Ljubljana, Ctglarjova 1. (1) Elektromotorji novi In raouenl va«h vrst ln velikosti vedno v zalogi. Spre-lemajo ie v« a to vratna poora-vita. instaliramo po Konkurenčnih cenaa. Velisa zaloga instalacijskega materiiala. X. VCMAJS - Ijnbilana GosposvsUka 10 (Poleg Blamlča) Telefon 18-67 2 pomaranči (drevo) volikl 2.10 m — prodam. Naslov v upravt »Slov.« pod St. 12991. (1) Hruške maslenke In čošplje »Lepa levan-ska« prodani. LangusOva ul. 12, Laurlč. (1) Dobroidoča gostilna sredi Zagreba, naprodaj zaradi družinskih razmer. Varšavska ul.7-I. Tudja. Avtomatski bufet v centru mesta - ugodno naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »Ugodnost št. 150«. Otroški voziček za dvojčke, moderen tn globok, preurejen obenem kot Športni voziček, lep In dobro ohranjen - poceni naprodaj. Polzve se v LJubljani, Celovška c. St. 14. (1) MALIN0VEC pristen, naravon, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo tn veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, LJubljana, nasproti »Nebotičnika«. Violino !n otroški voziček prodam. Polzvo sc ob 17. url Nunslfa IT, upravitelj. (1 Sljive zdrave, obrano . fabrl-Uat Retchman. Frelburg, 350 mm in 6 pripadajočih pasovnih listov 8 m celotne dolžine, v dobrem stanju — prodamo. Naslov v upr. »Slov.« v Mariboru pod št. 1421. (1) Denar Vrednostne papirje vseh vrst kupuje Slovenska banka v LJubljani, Krekov trg tO. tel. 37-S2. 50.000 din posojila Iščem na vknjižbo ali proti mesečnemu odplačilu po 1000 din. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sigurno« št. 13068. (d) Hranilne vloge vseh denarnih zavodov, terjatve In vrednostne papirje vnovčim najUulantneJe po najvišji ceni tako! v gotovini AL. PLANINSEK. LJUBLJANA, Beethovnova ulica 14, telefon 25-10. Mlad obrtnik Išče osebo, ki bi posodila 80—100.000 din. Vknjižba na prvo mesto; lahko tudi dosmrtna oskrba, samo da bi vodila račune podjetja, katerega nameravam vpeljati. Tonudbo v upravo »Slov.« pod »Lepa prilika« št. 12979. (d) BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA MARIBOR Aleksandrova ulica št. 40 vnovčujo HRANILNE) V L O G 13 bank ln hranilnic, kupuje vrednostno papirje, valute In zlatnike po najvišji dnevni ceni. Samostojno družabnico z večjim kapitalom - takoj sprejmem. Ponudbe upravt »Slovenca« pod »Sodelovanje« 13317. (d Rentabilna trgovina dobro vpeljana. Išče kom-panljona s primernim kapitalom za povečanje obrata. Ponudbe podružn. »Slov.« v Celju pod »Sigurna naložba«. (d) Vnovčujem hranilne vloge vseh denarnih zavodov proti takojšnji gotovini zelo ugodno. Oblast, dovoljena pisarna Rudolf Zore Ljubljana. Gledališka 12 Telefon 38-10 ■aiinre*.- ■aiiijiBtoT**^;.. .A m *ZdrcaKi koža ^ ni noben luksus! Ravno tako kakor seje nekdaj po krivici smatralo čiščenje zob za luksus, prav tako napačno je, smatrati za nepotrebno pametno in smotreno nego kože. Znanstvene ugotovitve zadnjih let le preveč jasno dokazujejo, koliko je vredno, če koža dobro diha, —^ če je zdrava in dobro negovana. Zdrava koža pa je vedno i tudi lepa! * Kdor se redno vsak dan umiva s Solea milom (z aktivnim lecilinom) in se neposredno nato, ko sc je osušil, nekoliko nadrgne po obra/.u, vratu in rokah s Solea kremo (s kole-sterinom, ki krepi kožo), ta ščiti najbolj prizadeta mesta na koži pred utrujenostjo, postaranjem, pred gubami in brazgotinami, ta vrši z eno besedo: razumno in smotreno nego kože! Cvetoča, zdrava in odporna koža se pokaže, kot uspeh! i DIN 7.50 iL S3N' 3 < (IHiUrin knemcL brez trošarine. DIN 10.-5.-3t* "■te, Hranilne knjižice Kamnik mestna, Kamnik šutna, Rova pri Kamniku. Zadružna gosp. banka v LJubljani In Vzajemna posojilnica Ljubljana, vse same malo vloge, prodani najboljšemu ponudniku. -Ponudbe poslati do 28. t. m. v upravo »Slovenca« pod »Takoj denar« 13075. Naročaite in širite »SLOVENCA« Ureditev dolgov potom aodnlb lo Izven aodnlb poravnav. Nasveti v konkurznlh za devab Id V8eb drugih trgovsko ■ obrtnih poslih Strokovne Knjigovodske revizije, sestava In apro baclja bilanc. Preskrba kreditov, vsi posli Kmečke sasčlte. | Kelt na koncesljonlrana Itomerctjalna pisarna; Lojze Zaje Ljubljana, Gledališka ul. 1 Telefon 38-1* Denarne posle: Posredovanja Uredilo« - vnovtenje vlog Letovišče 13.227. (d) IHFFTTll eetZPiAiirt povk v i6»*N3tr i BREZI M£INEL'HER0U) namig 102 Stingl klavir (jobro ohranjen, zolo ugodno naprodaj. - Naslov v upravl »Slov.« pod 13286. Iščem 80.000 din posojila proti vknjižbi tia posestvo. Poleg obresti še lepa nagrada. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Bodočnost« 13242. (d Hranilne vloge Prve hrvatske fttedlonlcc, večje zneske vnovčl po najvišji ceni, Izplačilo takoj v gotovini. Trg. ag. bančnih poslov Alojzij PLAN1NSEK, Ljubljana, Beethovnova 14/1, telefon 35-10. (d) Hranilno knjižico članice Zadružne Zveze, nominale 50.000 din - prodam. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Rajhenburg« 13241. (d) Klavir »Bosendorfer«, zelo dober - ugodno naprodaj. Okru-pa, Ljubljana, Grablovi-č-eva ul. 20/1. (g) fen mal dnnrla doa muike! Plošče, gramotone.ra J«mL lilo gramofon« radi« a 11 ti iparalo itd. prodaja-1 • a a . | mo po ngodnlb cenah '.udi na obroke. Harmonij prav dobro ohranjen, z zelo močnim, lepim glasom, pet oktav, 10 registrov, odlikovane svetovne - znamke, primeren za cerkev ali dvorano, naprodaj za 2800 din. Proda tajnik prosv. društva v Kapeli, Radenci. (g) LETDUIŠCR Slovenski pension Milano središče, bližina Duomoj Domača, postrežba. ugodno ceno. - Vončlna. Via Sarchl 7, telefon 89094. V Splitu nudim letovtščarjein lepa sobe z oskrbo in takso J 45 din. 2 min. do kopulK šča. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Split« št.. U171. .. (L)! Poizvedbe Pozabljen je bil dno 2. avgusta t. 1. v vlaku, ki jo odšel ob 20.1S? iz Zidanega mostu proti Ljubljani daljnogled (Trieder) v kožnatem etulju. - PoS Sten najditelj dobi nagraJ do In naj javi naslov nat R. J e g 1 i t s c h, Maribor, Cankarjeva ulica IS. II Zivnli i 19 ovac jezersko-nolčavske In mo^ rlno - proda ali zamen.is za govedo Svlgelj. Sol-šček, Bcgunjo pri Cork i nlel. <})' Psa-volČjaka prijaznega, podarim i-amo dobrim ljudem, ker ga na rabim vcij. povšutova 4 a, Kodeljevo. (j)j Agaes Giinther: 71 Dušica - Rožamarija »Zdaj pa brž k mizi, llarro! Čakali smo Ic še nate.« Harro sc opravičuje in jeclja. Danes jc zelo slab družabnik. Rožamarije niti dobro ne pogleda, da si mora ta domišljevati, češ njena obleka ntu ne ugaja. Prizadeva pa si v6eeno, da bi bila vedra in kolikor mogoče ljubezniva. Tako mine večerja. Kot po navadi, sedejo po večerji v drugo sobo. Rožamarija ne more dolgo sedeti, zato počiva na naslonjaču ob odprlem oknu, skozi katero silijo šipkove vejice. Svetilka osvetljuje bele ovelke, ki skrivnostno iti radovedno zro v sobo. Rožamarija ima pod glavo z zeleno svilo prevlečeno blazinico, ki je opremljena z zlato vrvico. -- Počiva ua njej kot bel in zlat lokvanj na zelenili vodah in njene svetle kite vise čez blazino. Knez sam ji položi svileno odejo čez noge. Kar se mu Rožamarija nasmehne ter ga ogovori: »Oče, ako llarro itak ne ostane več dolgo, ali bi naj vendarle tvegala vezene trakove? Naj pozvonim Lizi, da jih prinese?* »Kaj naj bi tvegala? ... Slišal' sem svoje ime.« llarro se hoče malo pošaliti, kar se mu pa nc posreči. »Razgovarjala sva se o vaši hiši. llarro. Želela bi postati iislanovnika pri vaših zlatih mozaikih, seveda z najinim polnim imenom. Bi Ii ne mogli rabili Rožamarije kot ranogotskega angela, dolga in vitka bi bila dovolj! Mi iz Braunecka hočemo tudi biti zastopani v Thorsteinu. Meni torej prepustite mozaike ili Rožamarija ima svoj delež že tudi pripravljen .. Si že pozvonila?« Kar vstopi Liza Icr prinaša v svilen papir zavite vezenine. — Toliko jih knez nt pričakoval. Rožamarija je morala bili zelo marljiva. »Ljubi llarro! Nikar sc nc hudujl Oolovo se šc spominjaš sobice za kujanje in kako sva si bila zamislila njeno stensko prevleko. Motel si si izbrali sivozcleiika6(o platno za ozadje, katero si želel porazdelili z ozkimi zlatimi letvicami. Pc*amezna polja pa bi naj oživljale vezenine.« »In vsa ta leta si si lo zapomnila. Rožamarija?« Br/ mu izroči Rožamarija svitek rekoč: Odpri, llarro. in poglej, če se je posrečilo po tvojem zaitiisleku!« Harro uboga. Kar zagleda trnjev grmič z ivjem. na medloopalnem ozadju široke srebrne trakove in med vso lo belino, med srebrom in rjavo modrino se svetijo kot. rubini — rdeče jagode. — Harro strmi v to vezenino, /rc nazaj na tisti sveti večer, ofo kalerem je = svojimi rokami rešil dušico hladnega smrtnega objema v gozdu. »In to bi naj bilo zame. za mojo hišo!« »Spada le v tvojo hišo; llarro!« Knez -iloji za Harrovim stolom ler zre zdaj na vezenino zdaj na svojo hfer. — Kako podobna je njenA. lepa bleda glavica lokvanju na zeleni vodi! — Knez položi roko na Harrovo ramo ter reče: »Rožamarija je vendarle umetnica! To morate že priznati. Harro!« »Poglej si majniški dan, llarro,« prosi Rožamarija. »Ali pa tole vejico trnuljca z rumenimi metuljčki — citrončki —. Imenovala sva to .Slutnjo pomladi". Saj je še vedno znova snežilo na trnuljčev cvet in zato si menil, da je bolj umestno reči .Slutnja pomladi" nego .Pomlad". Pri pravi pomladi bi pač ne smele padati snežinke na naše roke!« Toda Harro ne seže več po drugem svitku, ampak zaprosi tiho: »Pusti to. Rožamarija! ... Se nocoj... Trenutek ...« Kar vstopi sluga in prinese knezu brzojavko. Knez čita in nagubanči čelo. Mora biti precej dolgo in neprijetno besedilo. Rožamarija pa zre otožno in (Malio v svojega prijatelfa. ki se ji zdi tako zelo izpremenjen ter zašepeče: -llarro, sli sem le res s tem užalila. Ko bi bila to le slutila ..« Harro sc skloni nad njeno roko- Rožamarija, stčna hvala!. Zelo me je prevzelo!... Toliko dela! — Kako imenitno si se poglobila v to raz- položenje — kako odlično si to zadela s tisočerimi vbodljaji!« Knez je zagodrnjal kratko opravičilo ler ju je pustil sama .. Menda hoče nemudoma odgovoriti na brzojavko... Za trenutek vlada tišina, da se čuje zunaj rahel gibljaj morja. Oči Rožamarije sc solze. Nc ihti... To je oni molčeči jok, ki ga poznajo le ljudje, ki nosijo sami in ponosno svojo srčno bol. — Harro strmi v noč. Nebroj zvezdic miglja na nebesnem oboku. Harro jih opazuje skozi palme. Kar ga ogovori .Rožamarija s pritajenim glasom: »Harro, reci vendar, s čim seem Ic tako hudo užalila?« Zdajci se strese njegova mogočna postava, se skloni iu — žc leži ua kolenih poleg naslonjača Rožamarije. Njeno roko pokriva s poljubi in s svojimi solzami. Njene oči 6o se razširile in se stemnile. — Kaj mu je vendar?. . Kakor plah otrok mu položi svojo rokico na glavo: »Povej mi, Harro, kaj te teži? Hočem vendar trpeti s teboj!« Kar se upro vanjo njegove v solzah plavajoče oči: »Odpusti mi duša, moja duša!« Ah, kaj je vendar v njegovih očeh? — In že objame vroč plamen njeno srce s toliko naglico, da ji jemlje sapo. Sončni žarek je zadel v brstje ter ga je odprl! — Njene oči žare! Rdečica sramn jo obliva. Brž osvobodi rahlo svoje roke ter si z njimi zakrije obraz. — Harro vstane počasi... »Le enkrat še naj zrem v tvoje mile oči. ljubljenka. dragica... in jx)lem hočem oditi...« Zdaj razkrije Rožamarija svoja lica ter mu reče z bliskajočimi se očmi: O, zdaj pa ne pojdes nikdar več od mene. llarro!« — Toda Harro jo prime za roke (er reče: Duša. saj veš. da ne smem ostati!« Zdajci se bližajo koraki .. Knez sc je vrnil... Ob steni sloni Harro. ves bled. Njegov pogled jc mračen!. Rožamarija pa žari kol makov cvel. ki jc pravkar prodrl zcieni ovoj. ki je doslei za-kcival njegovo nežno krasolo... »Presvetli!« zajeclja Harro. Knez zre v svojega otroka. Kako je preobrazil odsvit notranje blaženosti njegovo ubogo, belo rožo, ki je še pred kratkim dajala prednost počasnemu strašnemu umiranju pred bornim zivljei njem! Domneva se mu kot mlado rosno jutro. —• Koliko se je v poslednjih tednih sam boril, koliko ponosnih upov poko|ial in kako je sam s seboj obračunaval, tega (a dva seveda nc moreta vedeti! Brž pristopi knez k Harru ler mu položi roko na ramo. da ta zadrhtl in reče: »Ljubi Harro. zdi se mi. da je malo predolgo morala nate čakali Rožamarija!« »Presvetli, ali je to mogoče... To je...« Harro, hočeva vse lepo in mirno urediti. Poglej tegale otroka, kako razprostira svoja krila v soncu, kot si mi nekoč sam rekel. Pri njej jc vse zaman... loda lega te proeini: na odprtem dvorišču mt odslej ne boš več kamenja tolkel!« — Grolu Thorsteinu se je nasmehnila sreča itt usiila se je nanj težka zlata ploha. Se vedno ne more tega doumeti, čeprav so mu povedali da je bil knez že pred tedni sklenil, dati mu Rožamarijo. če bi zaprosil za njeno roko. Kneza je pri tem vodilo prepričanje, da se mu ne bo nikdar |>osrečilo. odlrgati Rožamarijo od grofa Thorstcina. I egj seveda ne bosta nikoli zvedela, kakor tudi nc. da je prisluškoval njunemu razgovoru. Toda šc nekaj drugega je bilo vzrok, da je knez zaželel. Harro naj bi se čim prej ojunačil. — Bilo je trj»ko S|x>znanje. da bi njegov otrok pri njem ne našel več pravega doma. Bliskoma se je posvetilo v njegove domače razmere. Kar jc vselej zastiral in zakrival, je stalo zdaj v vsej goloti pred njim. Njegov otrok bi nc bi! mogel biti srečen niti bi v obče ne mogel živeti v bližini mačehe. Kako sc je vendar !>arlota izpremenila. kako kruta in ošabna je postala! Nikakšnih neprijetnosti ui hotela z njim deliti, temveč je » svojim dnevnim vplivanjem uaiij še stopnjevala njegovo zagrenjeno-t do Rožamarije. DiiSSILDORF POZIVA na veliko razstavo LJUDSTVO m DUD »scnArrcNDES VOLK" in na potovanje po Renu OD PIAJA BO OKTOBRA IM!. 60%-tno iniianje na nemških driavnlh ieleinicah. Informacije NMAtKI SAOBRACAINI BIDO, BEOGRAD, HneZev spomenlK 5 t Ji iu. M Zasebni gospodinjski (cCaf od 1. oktobra 1937 — 1. aprila 1938 t samostanu Wernberg blizu Vrbskega jezera, p.Foderlach. Skrbna izobrazba v vseh strokah gospodinjstva po pristno meščanskih načelih. Na željo ie poučuje tudi nemščina in angleščina, Pobližja pojasnila daje samostanska uprava. JESENSKI LIPSKI SEJEM 1937 OD 29. AVGUSTA 60*/« popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah. Vsa pojasnila dajejo: Zvanični biro lajpciškog sajma Beograd, Knez Mihajlova 33/L DO 2. SEPTEMBRA in častni zastopniki: Ing. G. TONNIES, Ljubljana, Tyrševa 33. — Tel. 27-62 m Jos. Bezjak, Maribor, Gosposka nL 25. — TeL 20-97. S tem si dovoljujem naznaniti, da sem v Mariboru, PranCl« Skanska ulica it. 17, otvorii mehanično delavnico Prevzamem vsa popravila na avtomobilih in vseh drugih motornih vozilih. Istotako vsa strugarska in varjenska dela. — Vsled dolgoletne skušnje izvršujem samo prvovrstno delo in se bom potrudil svoje naročnike povsem zadovoljiti. ■■ «,. ■ » -, mehanična delavnica, strugarstvo in varjenje Henrik Stlldencnik Maribor, PranCiikanska ulica It«v. 17 Industrije, obrtniki, pozor! Od danes naprej plaiamo za staro železo Din 0.60 do Dir 0-80: za litino Din 0-60 do 1-—; za rabljivo železo Din 1-50 do 2-— za kg na licu mesta. Zahtevajte ponudbe! Telefon 22-72. Dalje kupujemo po najvišjih cenah vse vrsto tekstilnih odpadkov, krojaške odpadke, cunje, medenino, baker, cink, svinec in vse v našo stroko spadajoče predmete. Cunje za Hitenje strojev, brusilni kolobarji — vedno na razpolago. Prodam pod lastno ceno: stroj za mešanje za klobasičarje ali pekarne, prešo za pekarne, prešo za eksender in razne rabljive predmete in stroje. Veletrgoviva s surovinami Ivan Sluga Maribor, Tržaška cesta 22 - Telefon 22-72 Centralni trg čehoslovaike industrije Praški eksportni seiem od 3.—12. septembra 1937 - takoj za Leipzigom 50°/o popust na čeboslovaških železnicah. 25'/o—50"/» na ino zemskih železniških, parobrodnih in zračnih linijah. Kadaljne informacije in sejmske izkaze dobite pri zastopniku praškega vzorčnega velesejma. ALOMA COMPANY d. z o. z., Ljubljana, Aleksandrova c.2/1 CEHOSLOVAŠKI KONZULAT PUTNIK, Gajeva ulica za nebotičnikom ali direktno pri direkciji praškega velesejma Praga VII, velesejmska palača. D. D. (VARDAR - HERCEG BOSNA - TRIGLAV) Jamstvena sredstva Din 100,000.000—. Delniška glavnica Din 6.000.000.000 —. Kapital življeniskih zavarovani Din 250,000.000,— se je preselila iz Miklošičeve ceste št. 14 v lastno palačo, Ljubljana Cigaletova ulica št. 1 (pred sodiitem) Telefon 29*17 PUH VODOVODA! Veselic ln vedrosf zdravje In svelosf so prednosti higijenske kopeli. rntoLiN Dobivalo sa v vsaki telesni trgovini alt direktno prt tovarni ..Ferollm" v Inkov cl V mestih ln vaseh, h|er nI vodovoda odlično služi „fEROIIf1" patentirana automatska peč za kopalnice, ki daje hitro (čez 25 minut) in poceni (50 para) toplo kopeL Proizvodi: „rcROLinu vmkovd Minimalno nabavno ceno, nobenih sfroShov zo instalacijo. Prospekt« potili a na zahtevo brezplačno ,,FER0LIM" vinkovel Suhe gobe kupujame stalno vsako množino. Marko Jungu/irth, Praga XII. L o n d y n ska 18 — Teleron 281-74 Brzojavni naslov: JUNGMARK Praha. Naročajte In čitajte naša katoliške dnevnika »Slovenec« in »Slov. dom« Novi naslov: Sv. Petra e. 4. Tel. 25-57 9 pri PRISTNA VINA ..VINARSKE ZADRUGE V METLIKI" se točijo po nizki ceni v sloveči gostilni Blagaju, Ljubljana, Sv, lakota trg 8 Razpis Uprava Delavskega doma v Ljubljani razpisuje dobavo hladilne naprave za svojo kuhinjo. Dobaviti je: kompletno hladilno napravo z instalacijo za hlajenje prostora v predpisanih dimenzijah. Splošni in posebni pogoji se dobijo v upravni pisarni Delavskega doma v Ljubljani, Bleiweisova cesta štev. 42, v uradnih urah. Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti do 3. septembra 1937 opoldne pri upravi Delavskega doma. V Ljubljani, dne 20. avgusta 1937. (Rimske Goplice (Slovenija) /ndikaci/e: živci, ženske bolezni, revmatizem itd. Jugoslovanski Gastein. — Sezona od 1. maja do 15. oktobra. — Pavšalne kure pred in po sezoni za 10 dni Din 600— do 850'—. V glavni sezoni Din 800'— do 1000'—. Izčrpni prospekti brezplačno pri Putniku ali pri kopališki upravi Rimske Toplice. Priporoča se špecijalna mehanična delavnica za popravilo koles, šivalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov, pokromanje, poniklanje in emajliranje. Izvršuje ju$^jn QUS|in{i{, Marjbor Tattenbachovc rilca. nasproti Narodnega doma Trgovina koles, otroških vozičkov, pneumatike in vseh nadomestnih delov. Nakup in prodaja rabljenih strojev, železa, kovin i. t d. Razpis Občina Bc gunje, srez Logatec, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika-pripravnika. Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Varščina 7000 Din. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7 in 8 uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa pri tej občini. Občina Begunje, dne 18. avgusta 1937. št.339-t. Prostovoljna dražba posestva V kratkem se bo na prostovoljni javni dražbi prodajalo lepo urejeno posestvo pri Sv. Barbari v Halozah pri Ptuju, s celim inventarjem, vinskim in poljskim pridelkom in 8 glav goveje živine. Posestvo leži ob cesti, dnevno dvakrat poštno-avto zveza. — Interesenti Be vabijo k ogledu posestva. — Informacije daje g. Baebler in agentura Piehler, oba v Ptuju. RAVNATELJA •prejme hotel v Sloveniji. Re-flektira sc na prvovrstno moč z večletno prakso. — Ponudbe na upravo »Slovcnca« pod št. 13141 Dražba lesa Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra 24-1., bo prodala dne 15. septembra 1937 na javni dražbi cca 1850 plm bukovega tehničnega lesa iz svojih gozdov pri Straži. Dražba bo pri Šumski upravi v Straži pri Novem mestu. Razglas, pogoji, tiskovine in pojasnila se dobijo pri gornji državni upravi v Ljubljani in Šumski upravi v Straži. Sukcesivna dobava ovojnega materiala Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu bo imel dne 15. (sreda) septembra 1937 ob It v uradnih prostorih v Zagrebu, Mihano-vičeva ul. 3-III. prvo ofertalno licitacijo /a sukcesivno dobavo ovojnega materiala za dobo pol leta za krajevne organe Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Ponudbe, taksirane po predpisani odredbi T. Br. 25 taksne tarife zakona o taksah, se oddajo ali pošljejo po pošti v zapečateni kuverti do zgoraj označenega roka Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev (soba št. 305). Vrednost nabave ca. 500.000 din tekom pol leta. Kavcija v znesku 25.000 din za naše državljane in "0.000 din za tuje državljane se more položiti ali poslati po pošti blagajni Osrednjega urada za zavarovanje delavcev (soba št. 420) najdalje do 10. ure odrejenega dne licitacije. Pogoji licitacije kakor tudi tiskovine »Ponudbe« se dobijo brezplačno vsak delavnik za časa uradnih ur pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev (soba št. 505). St. Vt. 100-1937 z dne 13. avgusta 1937. vsah parni hotel brez railihe lokomoblle, stabilne motorje, razne mladinke avtomobilske oli oeropionshe hlodlinlKe morete očistiti kotlovca (Kesselstein) v obratu bres razkladanja in de-montiranja z ameriškim preparatom »TEPALIN«-om«, s katerim se tudi ovira tvorba kotldvca in usedlin. Popoln uspeh zajamčen. Preizkusili so ča in ga priporočajo najslovitejši specijalisti in državne oblasti. Prihranek na kurivu do 50%, inštalacija in cevi pa trajajo mnogo dalje. — Vsa pojasnila in prospekte z navodili pošilja generalno zastopstvo tvrdka »HOBBY« A. R., Beograd, Uzun Mirkova 10. — Telefon 23-013. Podzastopniki: Za DRAVSKO banovino »Velepromet«, Ljubljana Stan trg 19/1. — Za DONAVSKO banovino Erben Drago, tehnična poslovalnica, Osijek 1, Desatičina 6. — Za DRINSKO banovino Stokan Lav Sarajevo, poStni predal 168, telefon 21-45. — Za MORAVSKO banovino Novak Evgenii, elektro-tebnična delavnica, Kraljevo. — Za VARDARSKO banovino Lotski Stevan, Skoplje, Kralja Petra 37. V svojem kakor v imenu leskovških faranov naznanja podpisani žalostno vest, da je danes, dne 21. avgusta, ob četrt na 9 v Splošni bolnišnici v Ljubljani, previden s sv. zakramenti, umrl č. gospod Matej Kos župnik v Leskovlci v starosti 70 let. — Truplo bo prepeljano v Leskovico, kjer bo v torek, dne 24. avgusta ob 10 pogreb. Molile za pokojnika! N. v m. p.I Stara Loka, dne 21. avgusta 1937. Matija Mrak, dekan. (Za preč. gg. duhovnike vozi k pogrebu posebni avto po prihodu ljubljanskega ob 7.45.) Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel češ izdajaieij: ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenžii